Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za insevate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
AT e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
UpravništTu „Mira“ y Celovcu.
Leto XII.
V Celovcu, 10. velikega travna 1893.
Štev. 13.
Javen shod
napravi
katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
v nedeljo dné 14. velikega travna t. 1.
pri „ČmkoYcu“ v Št. Janžu
v spodnji Rožni dolini.
Začetek ob uri popoludne.
Spored:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Govor o namenu društva.
3.	Govor o političnih strankah na Koroškem.
4.	Govor o šolah.
5.	Govor o važnosti volitev sploh.
6.	Govor o gospodarskih zadevah koroških Slovencev.
7.	Slučajni govori, razni nasveti in vpisovanje novih udov.
Po zborovanju bode prosta zabava, pri kteri bodo iz posebne prijaznosti sodelovali Kotmaroveški pevci. — Ustop imajo izključljivo le udje in povabljeni gostje. — Pri ugodnem vremenu vršil se bode shod na prostem.
Slovenci! Udeležite se tega važnega zborovanja v prav obilnem številu!	Odbor.
Liberalci med seboj.
Koroškim Slovencem je dobro znan Beljaški list, ki tako grdo in surovo napada in z blatom ometava slovenske rodoljube. Ta list zagovarja in brani privandrane Jude, domačinom Slovencem pa ne privošči nobene pravice. Pa tudi med liberalci samimi dela zgago in razprtijo. Posebno napada, že eno leto bo tega, Beljaškega poslanca dr. Stein-wenderja, kterega hoče pripraviti ob vso veljavo in mu vzeti zaupanje volilcev, da bi potem Beljačani volili nekega druzega moža za poslanca. Ta mož je, kakor se sodi, bogataš Pavel Paher na Dunaju. Steinwender pravi, da je Beljaški list „Deutsche Allgemeine Zeitung“ od tega Paherja podkupljen in da zavolj tega denarja tako napada in črni njega (Steinwenderja). Mnogi Slovenci so tako nespametni, da tudi prebirajo Beljaški liberalni list in da se jim še imenitno zdi, kar ta list piše. Da pa zvejo, kako liberalci sami o tem listu sodijo, bomo jim povedali, kaj je dr. Steinwender zadnjič v Beljaku govoril. Steinwender ni prijatelj Slovencem in tudi za duhovnike ne mara, ou je tedaj sam liberalec, kakor so drugi, le s tem razločkom, da ne sovraži samo Slovanov, ampak tudi Jude. Ce tedaj tak mož, ki je sam Nemec in liberalec, Beljaški list obsodi, potem bo gotovo nekaj resnice na tem. Zadnjič, bilo je 26. mal. travna, sklical je Steintvender svoje volilce v gostilno „Stadt Triest“ v Beljaku. Poročal jim je o svojem delovanju v državnem zboru, potem pa je, kakor poročajo „Fr. Stimmen“ začel tako 'govoriti o splošnem političnem položaju : „Hočem omeniti neko zadevo, ki je sicer videti osebna, pa vendar ni. V Beljaku izhajajoči list me namreč že od junija lanskega leta nezaslišano napada, ko me je vendar poprej zmi-rom hvalil in se mi prilizoval. Skoraj v vsaki številki prinese „Deutsche Allgemeine Zeitung“ kak napad na mene. Kar koli storim ali opustim, vse se zavije in meni na slabo obrne, meni odreka list vsako učenost in še celò poštenje ; tako me ta list črni, da ne smem na to molčati. Ne bom se pečal s tistimi ljudmi, ki tiste lažnjive članke zoper mene pišejo; povedati pa moram, kdo da tiči za to grdo hujskarijo. Neki politični sanjač in čudak na Dunaju, ki bi rad namesto mene poslanec bil (smeh), je te ljudi kupil. On je sam pravil, da jim je večkrat denarja poslal, in zavolj teh Jude-ževih grošev me tako grdo napadajo in zmirjajo ! Gospodje, kdor vzame denar in potem naenkrat
drugače piše, kakor je prej skozi leta pisal in mislil, tak človek ni nič vreden, in s takim se ne pečam. Toda s to hujskarijo zoper mojo osebo se spodkopuje moja veljava v državnem zboru, mojim volilcem se pa glave zmešajo. Če se bo vsaka reč zavrgla in za slabo spoznala in če se bo zoper vsa-cega hujskalo, potem bodo pošteni ljudje kmalu popustili vso politiko. Tukaj morate vi na noge stopiti! Če tega ne storite, potem nočem več biti vaš poslanec. Kako pridem jaz kot pošten človek do tega, da me bodo taki fantalini tako sramotno zmirjali? Nekaj zmirom obvisi, če koga tudi le kak poulični pobalin z blatom ometuje. Moja čast mi je predraga, da bi to še dalje prenašal. Storite temu konec, ali pa si poiščite druzega poslanca, kteri bo mirno trpel napade tega lista!1'
Ko je Steinwender svoje poročilo končal, izrekli so mu volilci svoje zaupanje in ga prosili, naj se ne zmeni za napade podkupljenih listov. Beljaški list pravi, da bo Steinwenderja tožil zavolj žaljenja časti. Radovedni smo, kako se bo ta pravda končala; še bolj pa smo radovedni, ali bodo Beljačani hoteli in mogli usta zamašiti svojemu slavnemu listu, ali ne?
Da zdaj že nemški liberalni voditelji niso več varni pred napadi svojih lastnih časnikov, to je morda tudi kazen Božja, ker teh listov nikoli niso posvarili, če so nas Slovence še tako po nedolžnem napadali, črnili in nemško ljudstvo zoper nas hujskali.
Sijajni shod
slovenskega kat.-politìéncga In gospodarskega društva v Šmihelu nad Pliberkom.
Deževalo je, ko smo izstopili na postaji v Pliberku in se vsedli na vozove, da nas prepeljejo v bližnji Šmihel. Zato smo se hali, da bo malo ljudstva. Ko pa stopimo v prostorno Šercerjevo gostilno, videli smo na svoje začudenje in veselje vse polno kmetskega ljudstva. Novo veselje nas je čakalo v prvem nadstropju: za zborovanje odločeno dvorano je namreč dal g. Šercer jako bogato in okusno olepšati z zelenjem, cvetlicami in slikami. Videli smo z zelenjem in cvetjem ozaljšane podobe svitlega cesarja, dr. Janeza Bleiweisa, Strossmajerja, Andreja Einspielerja, Kristus na Oljski gori, poroka Marije in Jožefa in še več drugih. Vsa čast g. Šercerju, ki se je potrudil, da je slovenske goste dostojno sprejel in počastil. Malo pred 4. uro pričel je g. podpredsednik V. Legat zborovanje s tem, da je vse došle goste v imenu društva pozdravil. Število poslušalcev je bilo nad 200, večinoma kmetski posestniki in bližnji duhovniki. Za vladnega komisarja je prišel sam g. okrajni glavar Kolenc. Kot prvi govornik je nastopil čast. g. župnik Škrbine. V dolgem, poljudno resnem, pa z mnogimi dovtipi, šaljivimi primerami in sarkastičnimi opazkami osoljenem govoru je prav dobro slikal politične stranke na Koroškem ter osvetlil pogubno delovanje liberalcev, nemškutarjev in tudi poslanca Kirschnerja. Drugi govornik g. urednik Haderlap je v daljšem govoru pojasnil šolsko vprašanje na Koroškem, razložil, zakaj da moramo tirjati slovenske in verske šole, in povedal svojo misel, kako bi se moral šolski pouk urediti, da bi se otroci izučili v materni besedi, zraven tega pa se vendar tudi kolikor mogoče veliko nemščine naučili. Tretji govornik g. Legat je govoril o volitvah in sploh o političnih bojih. Šihal je omahljivost, lenobo in brezznačajnost nekterih volilcev in dokazoval potrebo možatega in odločnega postopanja tako pri volitvah kakor v političnih bojih. Četrti govornik g. Kandut si je „na posodo vzel“ g. Plavca in g. Metnitza ter jima odgovarjal na to, kar sta v Pliberku pri „bauerntagu“ govorila. Po svoji navadi je g. govornik vse bolj v šaljivo podobo oblekel, in ker je razun te polemike proti „bauerntagu<< še mnogo druzega šaljivega povedal, probudil je mnogo smeha in dobre volje. Zadnji govornik g. Lene je pa. spet poslušalce k resnosti nazaj obrnil, ker je začel govoriti o gospodarstvu. Priporočal je posebno posojilnice in zava-
rovalnice, ter je gospodarje opominjal, naj svoje posle k varčnosti napeljujejo in naj jih poučujejo, kako prav in pametno bi delali, če bi svojo plačo v posojilnici varno in obrestonosno nalagali in se preskrbeli za stare dni. Bilo je že pol osmih, ko je govornik končal. Govorilo se je tedaj nepretrgano dobre tri in pol ure, ljudstvo pa je s hvale vredno potrpežljivostjo uztrajalo in vestno poslušalo. Toraj imamo upanje, da je marsiktero zrno na dobro zemljo padlo in da bo v srcih poslušalcev dober sad obrodilo. Po končanem sporedu se je pričela prosta zabava, pri kterej so se vrstile razne napitnice, in so nam Šmihelski pevci nekaj domačih zapeli. — Zvedel sem, da je bilo pri „bauern-tagu“ v Pliberku samo šest pravih kmetov in kakih 30 Pliberčanov. — Nadalje mi je še sporočiti, da se je slovenska šola v Šmihelu že začela, in sicer bo imela dva razreda, nemška pa le en razred, ker se je za slovensko šolo več otrok oglasilo. Tudi Globasniška šola se je razdelila v slovensko in nemško.
Dopisi prijateljev.

I

*
P
I
I
Slovenci in Slovenke! Darujmo prvo krono, ki nam v roke pride, družbi sv. Cirila in Metoda !
Iz Žihpolj. (Premišljevanje o liberalnem „napredku“.) Liberalni časniki se vedno hvalijo, da so za „fortšrit“, tega pa ne povejo nikoli, v čem da ta njih ^apredek11 obstoji. Ali je morda to „fortšrit“, da so med vse ljudstvo spravili sovraštvo in prepir, da sosed soseda grdo gleda? če bi nam ti ljudje res kaj pomagati zamogli, zakaj pa tega ne storijo, saj že dolgo let zvonec nosijo in se povsodi ustijo; v deželnem zboru imajo večino in celo oblast v rokah, zakaj tam ne pokažejo svoje „osrečevalne in rešilne modrosti“? V resnici pa se nam kmetom od leta 1868. naprej zmirom huje godi. Dokler je bilo še kaj vere med ljudmi in krščanske ljubezni, se je vse bolje živelo ; posli so bili pridni, potrpežljivi in zvesti ; gospodarji so po očetovsko za nje skrbeli. Tudi za rokodelce je bilo dobro ; ker je kmet denar imel, je tudi lahko rokodelcu kaj zaslužka dal. Liberalci vpijejo, da so vsega hudega duhovniki krivi, in ne morejo nikoli zadosti grdega o njih povedati; prežvekujejo pač tiste trapaste pregovore, ki jih v Celovških žganjarijah slišijo; mi pa dobro vemo, da je le zato zmirom huje na svetu, ker peša vera in gine lepa šega med ljudstvom, širi pa se zapravljivost, razuzdanost, sebičnost in druge razvade, ki jih nevera rodi. Liberalci so nam usilili osemletno šolo, oni so naredili postavo, da se sme vsaki berač ženiti, in oni znajo lepo skrbeti za uradnike in pen-zijoniste, kterim so pripoznali lepe plače. Nam kmetom pa le zmirom hujše davke nakladajo. Ko so liberalci vladali, naredili so toliko državnih dolgov, od kterih moramo zdaj obresti plačevati. Liberalci so tudi zvezani z Judi, kterim so izročili vso oblast iu pravico, da smejo početi, kar hočejo. Kdaj je bilo še toliko sleparije in goljufije na svetu, kakor zdaj ; in tega niso krivi duhovniki, ampak tisti, ki pravijo, da ni treba poslušati duhovnikov, kedar ljudi opominjajo k poštenosti, treznosti in k lepemu, krščanskemu življenju. Zato pa, slovenski kmetje, odprite oči, in kedar pridejo spet volitve, ne poslušajte liberalcev, ampak volite s slovensko-kato-liško stranko.	Kmet.
Iz Rožne doline. (Davkoplačevalci veselite se!) Avstrijske davkoplačevalce čaka že zopet novo, jako prijetno iznenadenje; v prihodnje bode se namreč spet pri 25 pešpolkih pomnožila vsaka stotnija (kompanija) za 9 mož. Letos se je na ta način pomnožilo, kakor znano, prvih 25 peš-
polkov; za to je bilo treba 953.490 gld., torej skoraj en milijon goldinarjev. Razun tega pa se pridno premišljuje — kakor se samo ob sebi razume
—	kako bi se pomnožilo topničarstvo in kako bi se zboljšala in tudi pomnožila deželna bramba. Sedaj je menda že vse pripravljeno, samo je treba, da bi državni zbor to postavo gledé deželne brambe dovolil in potrdil. To ne bo stalo veliko ; samo malenkost — kakih 18 ali 20 milijonov goldinarjev. Da bi to davkoplačevalci preveč ne občutili, bode se vse to zgodilo tekom 8 let. Med tem časom pa se bode znabiti iznašla zopet nova vojaška obleka, nove puške in smodnik in kar je še več takih rečij, ktere vse pričajo o človeški rahločutnosti in ljubezni do bližnjega. In to bodo morali zopet vse plačati avstrijski davkoplačevalci, kteri imajo, kakor se tudi samo ob sebi razume, zmirom denarja
—	dovolj. Zato, davkoplačevalci, veselite se!
Svečdn.
Od Drave. (Koroškim podružnicam sv. Cirila in Metoda.) Prihaja spet lepa vigred, in priroda se zbuja k novemu življenju. Tudi naše šolske podružnice naj se jamejo spet živo gibati in naj pridno napravljajo veselice. Tu pa se ne gre toliko za razveseljevanje, ampak tem več za pouk. V lepih, jedernatih in poljudnih govorih je treba ljudstvo zbujati in poučevati, saj je pouka zelo potrebno. To je pravo apostolstvo, ki je naloženo koroškim rodoljubom. Zlasti v šolskih zadevah je treba še veliko truda, prej da se preženejo vsi zviti ugovori nasprotnikov zoper slovensko šolo. Ob enem pa je treba tla pripravljati za versko šolo, ki nikjer ni toliko potrebna, kakor ravno na Koroškem. To ni res, da bi ljudstvo tirjalo trdo nemške šole. Ljudje le hočejo, naj bi se otroci izučili v obeh jezikih, da bi oba jezika znali govoriti, brati in pisati. Nemškutarji pa ljudem zatrjujejo, da ravno v sedanjih „utrakvističnih“ šolah se to doseže, ker se otroci poučujejo v obeh jezikih. Tukaj je treba ljudem oči odpreti, da to ni res, da so sedanje šole le nemške, ker so vse učne knjige nemške, in ker se le v prvem letu slovensko branje nekaj časa uči, to pa otroci v poznejših šolskih letih, ko je vse nemško, zopet pozabijo. Treba je ljudi prepričati, da bo taka šola najboljša, ako se nemščina v posebnih urah uči, glavni pouk pa se mora vršiti v maternem, slovenskem jeziku.
Od Drave. (Popravek.) Tisti načelnik, o kterem je bilo v št. 8. letošnjega „Mira“ pisano, da je bil precej pripravljen, iti nad župnika in mu prepovedati pridige o liberalcih, nam piše, da to ni res, in se sklicuje na § 19. tiskovne postave. Mi smo popravek prostovoljno sprejeli, po § 19. pa tega nismo dolžni, prvič zato ne, ker ni bil imenovan ne kraj, ne šolski načelnik; drugič pa tudi nismo dolžni, nemško pisane popravke sprejemati ali na slovenski jezik prestavljati. Ko bi taki ljudje vendar spoznali, kako je to grdo, da svojo materno besedo pri vsaki priložnosti zatajujejo !
Iz Škofjega Dvora. (Šulferajn.) Naši ubogi zaslepljeni posestniki, ki verujejo v evangelije g. Dobernika, ki svet razsvitljuje z lučico „Freie Stimmen“, so v veliki „gnadi“ pri Celovških „Ober-deutschmacher-jih“. Ko je nedavno zborovala tu-kajšna podružnica nemškega šulferajna, prišli so iz Celovca: g. Helldorffov nadzornik Hilliuger, g. urednik Dobernik, g. Morov uradnik Steinlechner, g. mestni učitelj Schuttelkopf itd. ter jahali starega Šarca, „kako je Slovencem nemščina potrebna.“ Tu-kajšnega poštarja Wieserja, ki je glavni agitator nemško-liberalne stranke in „Bauernbunda“ v celi naši okolici, izvolili so za predsednika, župana Pušnika (Žurjana) iz Timenice pa za podpredsednika. Sicer se ni zgodila nobena nesreča. Udov šteje podružnica blizo sto, pa menda jih je med njimi precej Celovčanov. Kdor ima preveč denarja, naj ga le daje nemškemu šulferajnu, saj ta denar nazadnje vendar le Slovencem pomaga, — kako? Tako: šulferajn podpira nemškutarske učitelje med Slovenci, učitelji ta denar nalagajo v gostilne hranilnice, tako tudi naši gostilničarji ložeje izhajajo in ložeje tudi drugim Slovencem kaj pomagajo.
Iz Libelič. (Shod Ciril-Metodove podružnice.) Predragi „Mir“, oznani celemu slovenskemu svetu, kako se tudi tukaj v našem do sedaj zaspanem kraju nàrodnost oživlja ter nam daje veselo upanje v bodočnost. Da tukaj Slovenci ne spijo, ampak da posnemajo slovenske brate drugih krajev, pokazalo nam je zborovanje naše podružnice sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico , ktero smo imeli 1. vel. travna v gostilni g. župana Janeza Vrica. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo okolu 200 vrlih Slovencev in Slovenk, kteri so pazljivo poslušali izvrstne govore g. obč. tajnika Pil. Kanduta in g. farnega oskrbnika Lenca, ktera sta na našo vabilo rada tako daleč prihitela. Prišle so te navdušene besede iz srca, pa našle so tukaj pri nas tudi hvaležno in rodovitno zemljo slovenskih src. Vse je bilo navdušeno in veselo, ker smo se tako lepo po domače zabavali. Domači izvrstni pevci in pevke so tudi veliko pripomogli,
da se je vse tako lepo izvršilo. Hvala jim, da so nas razveseljevali z milimi slovenskimi pesmami. Največja hvala pa gre g. Kandutu, kteri se nam je predstavil kot naš koroški rojak in nam v lepem govoru razjasnil potrebo slovenskih šol. Vsi iz srca želimo, da bi se g. Kandut našemu trpečemu slovenskemu nàrodu še dolgo let ohranil in da bi tudi našo podružnico nikoli ne pozabil, ampak še večkrat k nam prihitel ter nas poučeval, kako moramo postopati, da dosežemo tudi mi Slovenci tiste pravice, ktere nam grejo po božji in državni postavi; naj bo prepričan, da ga bomo z veseljem vsakokrat sprejeli. Potem so nastopili g. Lene, kteri so nam že iz prejšnjih shodov kot izvrsten in navdušen govornik znani, ter nam pripovedovali, kako so delali rojaki v njihovi rojstni deželi, da so prišli do tiste omike, ktero sedaj uživajo, in pa tudi do spoštovanja pri drugih nam Slovanom tako sovražnih nàrodih. Tako bi morali tudi mi Slovenci se potegovati za naše pravice. In to bomo tudi storili. Ko so bili vsi govori dokončani, zahvalil se je novoizvoljeni predsednik g. Kirchmayer gospodom govornikom ter obljubil, da se bomo v kratkem zopet h kakej veselici zbrali. Po sklenjenem zboru razveseljevali smo se še dolgo. Nobeden ni mislil na dom, ker preveselo je bilo bivati v domačem krogu. Slednjič se zahvalimo tudi g. županu in njegovi 'gospi, da sta nas rado voljno vzela pod svojo streho, in nas oskrbela z izvrstno jedjo in dobro pijačo po nizki ceni.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je ob nakupu knjig za obmejne kraje darovala „Mohorjeva tiskarna4' v Celovcu 282 knjig, „Tiskarna sv. Cirila44 v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju je dala 20% popusta, Martinčeva knjigarna v Mariboru 10% in Giontinijeva knjigarna v Ljubljani tudi 10%-C. g. bogoslovec Janež Čemažar je poslal dva velika zavoja zelo rabnih knjig, nabranih med Mariborskimi gg. bogoslovci, g. Fr. Podobnik, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naročilom, da naj se razdelé med podružnice na Koroškem, in č. g. Josip Sancin, župnik v Predloki, precej knjig. — Stolno mesto Ljubljansko nam je naklonilo 250 gld., kot prispevek za prvo polovico 1893. leta. Graška izvan-akademiška podružnica, kteri neumorni predsednik je starina-vodja g. Bradaška , nam je poslala po mladeniško delavnem blagajniku, g. Fr. Krašovcu, c. kr. sodniku v pokoju, 100 gld. 20 kr. Kot veledušne podpornike vrle te podružnice imenujemo danes : g. Marijo Možekovo, ki je zopet podarila podružnici 10 gld., g. Franjico Zabredovo, č. g. Avg. Skočirja, kurata na deželni bolnici, in g. dr. Mato Zidariča v Pregrada na Hrvatskem. — Pokroviteljica je postala z doneskom 100 gld. g. Marija Koblar, rojena Rekarjeva, v Litiji. Slovenci! to je že šesta pokroviteljica iz malega Litijskega trga. Je li temu treba pristavljati še posebnih na-vduševalnih besedij? Dalje so nam naklonili: Podružnica za Ljutomer in okolico 100 gld. Šišenska podružnica (prvomestnik g. Matijan, denarničar g. Suvva) 50 gld., „družba domoljubov44 25 gld., feri-jalno društvo „Sava44 pri veselici 20 gld., posojilnica v Konjicah 20 gld., posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5. mal. travna 1893. 1. po zadružnikih zloženih 19 gld., g. A. Virant iz Novega mesta v Zagorji pri g. Medvedu med Dolenjskim in Zagorskim Sokolom nabranih 14 gld., posojilnici v Šmihelu nad Pliberkom in v Šoštanju po 10 gld., hišna družba „Omizje44 v Mozirju 10 gld. kot drugi znesek globe, vplačane po udih, ki se ne varujejo v govoru slabotnega materinega jezika. Neimenovanec pri Sokolovi veselici in telovadskih igrah v Ljubljani nabranih 8 gld. 68 kr., hranilni in posojilni društvi v Celovcu in Nabrežini po 5 gld., g. Gregor Dolinar s Trate po g. adv. dr. V. Krisperji 5 gld., g. Iv. Jenko 5 gld. kot dar vesele družbe pri „Fortuni“ v Litiji, gostje in udje bralnega društva v Orehku pri veselici dné 16. mal. travna 4 gld. IOV2 kr-> S- Velimir 4 gld., ki so jih zložili za dom navdušeni Graški mladenči o priliki Prešernovega večera, gospodičina v Opatiji nabrane 3 gld., g. J. C. J. vinotržec v Šiški 2 gld. preostanek ob poravnavi računa in Neimenovanec prvo srebrno krono. Vsem veledušnim dobrotnikom skupaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Glasovi nasprotnikov.
Poreče nemške?
Beljaški judoljubni list, čigar bahato ime nam ni treba imenovati, ker je vsem rodoljubnim koroškim Slovencem predobro znano, jezi se v št. 33 nad Poreškim č. g. župnikom, ker so dali na neko cerkveno bandero napraviti slovensk napis. Eden cerkvenih ključarjev je bojda zahteval, naj se to slovensko bandero prenese v podružnično cerkev v Goričah, vč. g. župnik pa tega niso dopustili, češ,
da so Poreče slovenska fara, torej je tudi slovenski napis na banderu opravičen. Beljaški list temu oporeka in pravi, da so Porečani „deutsch gesinnt44 (nemško misleči ali nemškutarji) in da je kaj ta-cega „sramota, predrznost, slovanska domišljavost, neumnost in zvijača44, da se jim usiljuje bandero s slovenskim napisom. Pristavi pa še: „Kaj bodo tujci (Judi, ki na letovišče k Vrbskemu jezeru pridejo) k temu rekli?44 Na to nesramno pisarijo odgovarjamo samo to: Gospod župnik je imel čisto prav, da so Poreče slovenska fara; škofijski šema-tizem sam potrjuje, da je župnijski jezik slovenski; od nekdaj se je in se še v Porečah slovensko pridi-guje, velika večina prebivalcev je slovenske narodnosti; če se pa nekteri za Nemce štulijo, vendar do zdaj še ni bilo slišati, da bi zahtevali nemške pridige, bodisi da v cerkev ne hodijo, bodisi da bi nemških pridig ne razumeli. Fara pa, kjer se beseda Božja po slovensko oznanuje, se po pravici imenuje slovenska, in za tako faro ni nobena sramota, ako ima bandera s slovenskimi napisi ; le to bi bila sramota, ko bi se narobe godilo, da bi se slovenski farani sramovali tistega jezika, kterega jim je Bog dal, ker bi se s tem Bogu samemu zoperstavljali, kteri že vé, zakaj nas je za Slovence ustvaril. Najbolj smešno pa je to, da se judoljubni list sklicuje na tujce, kteri so le par mesecev v Porečah in so večjidel judovske vere. Saj taki ne bodo obiskovali katoliške cerkve, če niso naše vere, in če bi jo prav, in če bi prav vsi katoličani bili, vendar bodo vsaj domačini Porečani, ki so cerkev zidali in njo uzdržujejo, več pravice do cerkve imeli, kakor tujci, ki so le za kratek čas nekaj mesecev tukaj ! Gabi se človeku, ako vidi, kako hočejo na Koroškem z domačim slovenskim ljudstvom pometati, da ima že vsak pritepeni Jud več pravice, kakor domači slovenski Korošec!
Politični pregled.
Iz deželnih zborov, ki zdaj zborujejo, ni nič posebnega poročati. Izrekajo željo, naj bi se vsako leto ob istem času sklicevali, da bi zamogli svojo nalogo redno spolnovati. V štajerskem zboru je navstal prepir zavolj nemških šol v Ljutomeru in Šoštanju. V češkem zboru je veliko hrupa naredila vladna predloga, da naj bi se nekteri okraji ločili po narodnosti. Mislilo se je iz-prva, da bodo graščaki z Nemci glasovali, kar je pri Čehih zbudilo veliko nevoljo ; nazadnje so se pa graščaki vendar obrnili zoper predlogo in s tem so se spet Nemcem zamerili. — Na Hrvaškem se je začelo na bolje obračati, odkar so s Stross-majerjanci zvezali s Starčevičjanci zoper vladne madjarone. V Zagrebu je bila dopolnilna volitev za sabor, ter je zmagal dr. Amruš, kandidat opozicije. — V Komornu na Ogerskem je bil velik katoliški shod, obiskan od 6000 mož. Izrekel se je odločno zoper civilni zakon.
Ko je bil nemški cesar Viljem v Rimu, obiskal je tudi sv. Očeta Leona XIII. ter sta celo uro govorila. Svet se radovedno poprašuje, o čem bi imela toliko časa govoriti, in ugiba se to in ono, vendar pa nobeden nič gotovega ne vé. Pač pa se jasno vidi, da imajo papež še zmirom veljavno besedo, čeravno so jim kraljestvo vzeli. — Postava homerule za svobodo Ircev je bila že v drugem branju sprejeta. Vendar pa njena osoda še ni določena, kajti nekteri Angleži jej hudo nasprotujejo in pretijo celò s puntom, ko bi se potrdila in v veljavo stopila. Posebno žugajo s tem v okraju Ulster, ki leži na irskem otoku, pa ni z Irci obljuden, ampak z angleškimi protestanti; ti se bojijo priti pod irsko oblast. Gladstone pa ne odjenja in ima pošteno voljo, Ircem pomagati.
Gospodarske stvari.
Na hrošče! Kdo ne pomni škode, ktaro so naredili zadnja tri leta črvi ali podjedi po našem polju in po naših vrtih? Vsa ta zalega v zemlji se prelevi v hrošče, in prvi pomladanski topli dnevi jo bodo privabili na površje, koder bodo delala škodo, zalegala jajca in tako pretečo nevarnost podvojila, ako ne bodemo z vsemi silami šli na boj proti pomladnjim hroščem. Združimo se torej proti temu škodljivcu, kajti boj poedinega človeka je brezuspešen, le tedaj je mogoče kaj doseči, ako se v ta namen združijo po cele občine.
Pomladi se množč z vsakim dnevom temni roji, ki po dnevi in ob slabem vremenu mirno sede po drevju, ob toplih večerih pa rojijo glasno okoli in iščejo primernih dreves za žrtje. Najljubši jim je hrast, za tem pa divji kostanj in javor, izmed sadnega drevja pa posebno češplja in sliva, pa tudi ostala jim se ne upira. Samo lipe in akacije ne marajo. Ker obtoré že poganja vsa rast in je drevje v najlepšem cvetu ali pa je malo prej odcvelo, očividna je škoda, ki jo delajo ti požeruhi. Listje, cvetje in mladi zarod vse prek ti poklestijo.
Le poglejmo hrastov gozd v hroščevem letu ! Sredi maja je gol, kakor bi se bil posušil.
Takó udelavajo prvo polovico meseca maja, potem še le se izgubljajo, a prej so se zaplodili. Samci poginejo, samice žro še nekaj časa dalje, potem pa se zarinejo v zemljo in ondi odlože svojo l zalego kacih trideset in še po več okroglih jajec. Čim rahlejša je zemlja, tem ljubša jim je, zato jih mika sosebno obdelani svet, njiva in vrt. Iz jajec se izvalé ličinke, ki obgrizujejo rastlinam korenine in jih izpodjedajo, da vsled tega usihajo. Te ličinke imenujejo ogrce ali podjede. Od njih postanejo v treh ali štirih letih zopet hrošči, po toplejših krajih dorastejo prej, po hladnejših pozneje. A brez njih ni nobeno leto.
Tega hudega sovražnika je treba zatirati na vso moč. Posamezna roka sicer lahko časi mnogo stori, ali velik in v resnici izdaten uspeh pokaže se samo tamkaj, kjer se na skupno delo združijo cele vasi in občine, celi okraji ali cele dežele. Zato so tudi izdane posebne postave in naredbe, ki ostro ukazujejo županom gledati na to, da se hrošči pobirajo in pokončujejo. Škoda, da po mnogih občinah ta postava stoji samo na papirji, a dejanski se ne vrši. Ali sploh se mora vendar priznati, da se je novejši čas tudi v tem obrnilo na bolje. Kmetijski in gospodarski časopisi ob vsaki nevarnosti bobnajo na vojsko proti hroščem in s tem res izpodbudé mnogega zanikerneža na delo. Učitelji na deželi lahko mnogo storé. Ne bodi jim žal besede, ki bo veljala tem več, ako se jej pridruži še lep vzgled.
Hrošči se najbolje pobirajo, ako se otresejo z dreves. Ali to se mora vršiti zgodaj zjutraj, predno jih je solnce obsijalo, ali pa ob mrzlih in oblačnih dnéh. Takrat obmrli visé po Ustji, in vsak stres jih pomeče na tla. Pod drevo naj se razgrne kaka ruha (prostiralo, ponjava) ali kaj drugega, da se mrčes tem hitreje pobere in da se ni treba za vsakim pripogibati. Nabrane je treba potem kakorkoli pomoriti, n. pr. pohoditi. Ni treba še dostavljati, da kokoši hrošče prav rade zobljejo. Z apnom pomešani so jako dober gnoj.
Samo ob sebi se razumeva, da je treba, kolikor se dà, hrošče pokončavati, dokler so še v zemlji ličinke (črvi, ogrci, podjedi).
Pameten človek, ki vidi, kako škodljiv je hrošč, in kako malo človek posamič opravi proti njemu, pozdravljal bode z veseljem vsakega, ki bi mu hotel pri tem delu pomagati. In takih rado voljnih pomočnikov se človeku ponuja dobršno število. Jako dober zaveznik je krt pod zemljo, ki se najrajši masti s hroščevo zalego. Pustite ga torej pri miru, vaš prijatelj je, in ne bodite tako nespametni, da bi še najemali in plačevali ljudi, ki ga lové in pobijajo. Krtine po travnikih so res neprijetne, ali ta neprijetnost ni v nikakoršni razmeri s koristijo, ki nam jo prinaša s tem, da pod zemljo neusmiljeno hrusta požrešnega „črva“.
Poleg krta tudi netopirji (pirhpogačice, mra-kulji, pol tič pol miš) posebno pridno zatirajo hrošča. Te živalice letajo zvečer, torej ob istem času kakor hrošči, in jih sila podavijo. Njim se pridružijo še sove in legeni (ležetrudniki, podhujke, kozomolze). Po dnevi stopijo na njih mesto zopet drugi po-končevalci, namreč vrabci, senice, žolne, vrane in še mnoge druge. A več nego vsi drugi store škorci. Spomladi so po ves dan na polju, po senožetih in po logih, in sicer vsi na tleh. Človek bi mislil, kaj neki imajo ? Le pusti jih, prav koristnega dela so se lotili. Ob tem času silijo na dan hrošči, ki so že od jeseni čakali ugodnega vremena. A škorci so bili pripravljeni, da jih bodo vsprijeli, kakor pristoji takim netekom. Hrošč se ni še popolnoma izkobacal iz zemlje, že ga je škorec pograbil, pre-trl in kar je bilo mehkega ua njem požrl, pustivši trda krila in kar je še drugega neužitnega. Da, še pod zemljo skritega najde in ga izvleče na beli dan. čast in hvala torej škorcu ! Daj mu mir iu še vabi ga k sebi. Samo v zrelo črešnjo mu brani in jeseni mu ne daj v vinograd.	„Kmet.“
Kako spoznati kuro, ali pridno leže ? Ne-kteri ljudje na prvi pogled spoznajo kuro, ali je pridna za jajca leči ali za nič. Pravijo, da se to najbolj spozna na glavi in na oččh. Pridna kura mora imeti precej široko, pa vendar pogumno dvignjeno glavo in žive oči. Slaba kura ne kaže nobene živahnosti ne v oččh, ne v glavi. Tudi je pridna kokoš bolj širokega telesa. To so glavne tri lastnosti, ktere si bo gospodinja kmalu spoznavati naučila. Nekteri so mislili, če je stara kura pridna, da bodo tudi njene hčere pridno legle. Skušnja pa uči, da na tem ni nič ali vsaj ne veliko, in da se ta lastnost ne podeduje. Včasih pa kako kuro po krivici obsodijo, da je slaba, pa le jajca zgublja; posebno se to zgodi, kjer nemajo petelina. Tedaj se kure pomešajo s sosedovo tropo, ktero vodi petelin, kam pa jajca pokladajo, to se ne zve. Dobro je tedaj imeti petelina, da so jajca rodovitna in da kure vkup ostanejo.
Gnojenje travnikov s kompostom. Najboljši gnoj za travnike je dobro pripravljen kompost ali mešanec. O tem so vsi izkušeni gospodarji
enih misli. Ta gnoj ima vse potrebne redilne snovi v sebi, in sicer v tako ugodnem stanju, da jih travniške rastline iz lahka použivajo. Koliko komposta je napeljati na travnike, to se ravnà po njegovi dobroti in po rodovitnosti travnika. Za 1 hektar (okoli 2 orali) travnika potrebujemo najmanj 25 voz komposta, kterega je kolikor le moči | enakomerno raztrositi. Najboljši čas za gnojenje travnikov s kompostom je jeseni.
Nevicar.
Na Koroškem. Dné 14. velikega travna bo g. dr. Kramar na Ziljski Bistrici govoril o živinoreji in o travnikih v slovenski besedi. — Velik požar je bil v Brdu na Žili. Pogorela je menda cela vas, tudi cerkev, šola in farovž. — Pri Beljaku je strela ubila 13 letno deklico. — Deželna vlada je razposlala okrožnico na okrajne glavarje in župane, kako naj uporabljajo postavne predpise in pomočke, da zabranijo gozdne požare. — Pri Čajni na Žili je pogorelo 80 oralov gozda.
Na Kranjskem. Wolfovega slov.-nemškega slovarja je izišel 3. zvezek. — „Kmetijsko gospo-darstvo1* se imenuje lepa poučna knjiga, ktero je spisal g. Viljem Rohrmann, pristav deželne kmetijske in vinarske šole na Grmu pri Novem mestu. Tiskala se je v Celju in se dobi pri tiskarju Drag. Hribarju za 55 kr. Priporočamo jo prav toplo vsem gospodarjem. —■ Na Blokah so umrli župnik Kaplenek. — Kranjska hranilnica je dala 20.000 goldinarjev za ustanovo deželne hiralnice. — V Brezovici so umrli župnik zlatomašnik Janez Potočnik. — Na Kamniški planini bodo začeli sir izdelovati. — Kmetijska podružnica v Krškem je kupila 50.000 ameriških trt reznikov. — Ribnica bo dobila svojo lekarno. — Mesto Kranj dobi vendar latinske šole nazaj. Minister Gautsch je že naznanil pogoje, ktere mora mesto spolniti v ta namen. — „Izvestij kranjskega muzejskega društva1' izišel je letos že 2. zvezek. — V Vrbi pri Št. Vidu je pogorelo 10 gospodarjev.
Na Štajerskem. Na Cvenu pri Ljutomeru so 4. t. m. blagoslovili zastavo gasilnega društva. — Graščino Novi Klošter pri Polzeli je kupil Jud Samuel Samueli. — Pogorelcem v Bukovcih pri Ptuju je dala štajerska hranilnica 2000 gld.
Na Primorskem. Naši krčmarji po Koroškem točijo navadno prav slabo vino in od vsakega čifuta, ki pride do njih, se dajo ogoljufati. Mi smo že večkrat priporočali, naj bi hodili sami vino kupovat, saj bi se jim pot obilo izplačala, ali pa naj bi se obračali do zanesljivih mož, ki bi jim pomagali oskrbeti se z dobrim vinom. Pa vse zastonj ; prej kakor slej se toči le slabo, pokvarjeno vino, včasih prava brozga, ki je škodljiva zdravju in tudi ugledu gostilne same. Zatorej si dovoljujemo danes priporočati, ako si želi kdo nakupiti dobro, natorno vino po nizki ceni, da se obrne do g. M. But-k o v i č a, občinskega tajnika v Ž m i n j u p r i K a n-fanaru v Istri, ki je rad pripravljen posredovati pri kupčiji in svetovati, kam se je najbolje obrniti, da bode kupovalec dobro in pošteno postrežen. — V Trstu je umrl samec Karol Bartoletti ter je zapustil 350.000 gld. za dobrodelne namene. — Tovarna za lupljenje riža se bo naredila v Trstu. — Pri Trstu so slovesno v morje spustili novo vojno ladijo „Marija Terezija".
Po drugih deželah. V mestu Red Jaket v Ameriki je bil Slovenec Peter Rupe za župana izvoljen. — Sv. Oče papež so sprejeli 500 čeških in 500 belgijskih romarjev. —- V Veliki Kaniži je pogorelo 30 hiš. Tudi 3 osebe so zgorele. — Y Ko-linu na Češkem so bili nemiri zavolj Judov, kterim ljudje očitajo, da so umorili neko krščansko deklico. — Strašen potres je bil spet na otoku Zante. Mnogo hiš se je podrlo ; 50 ljudij je mrtvih, nad sto ranjenih. — V tovarni v Weissenbachu na gornjem Štajerskem so še na velikonočno nedeljo delali. Pa dohitela jih je Božja kazen: kotel se je razletel, in tovarna se je podrla; 2 delavca sta ostala mrtva, 4 so hudo ranjeni, 120 jih bo pa zdaj vsaj eno leto brez dela. Lastnik tovarne je liberalni poslanec dr. Peez. — V neki cerkvi blizo Napolja na Laškem je med Božjo službo začelo goreti. Vsi ljudje so hiteli k vratom in nastala je taka gnječa, da so jih 13 stlačili. — Kardinal Gruša, nadškof Dunajski, bodo letos imeli zlato mašo. — V Slavoniji je letos mnogo požarov. V Vukosavljevici je pogorelo 150 poslopij. — Svetovna razstava v čikagi se je dné 1. t. m. slovesno odprla._____________
Raznoterosti.
Prehavljenje raznih jedij. Znani dr. Klencke je sestavil v eni svoji knjigi najbolj navadne jedi po času, v kterem jih človek prebavi. Tako najlažje človek prebavi skuhan riž, namreč za eno uro ; pečeno divjačino, skuhana jabolka in gruške,
špinačo, špargelj, kašo iz fižola in graha, tudi skuhane ribe prebavi človek za eno uro in 50 minut; — za uro in 55 minut skuhane možgane ; za 2 uri skuhano mleko, surova jajca ; za 2 uri 15 minut prebavi se skuhan puran; za 2 uri 30 minut pečena gos in skuhano ovčje meso ; za tri ure prebavi človek mehko skuhana jajca, surovo svinjsko meso; za 3 ure 15 minut skuhano mrkvo, salato in zelje ; za 3 ure 30 minut svinjsko pečenko, skuhano goveje meso, krompir, belo repo in sveži (frišni) kruh. Za 3 ure 45 minut prebavi želodec skuhano mastno goveje meso, kruh z maslom in kavo, skuhano in pečeno kuro, pečeno telečje in ovčje meso, juho iz govejega mesa in suh kruh s kavo. Za 5 ur trdo skuhana jajca, suho klobaso, črešnje, češplje, orehe in mandeljne. Za 6 ur ne-skuhane ribe. Prehavljenje pospešuje sol, poper, gorčica, star sir, sladkor (cuker) in vino. Nasproti preveč olja in pri nekterih ljudeh celo tudi jesih prehavljenje ovira.
Mesto Čikago v severni Ameriki na Mihigan-skem jezeru ima v svoji sredi ljudi iz vsakovrstnih nàrodov. Tam je 302.000 rojenih Amerikancev,
472.000	Nemcev, 222.000 Ircev, 59.000 Čehov,
57.000	Poljakov, 49.000 Švedov, 47.000 Norvežanov,
43.000	Angležev, 17.000 Francozov, 16.000 Škotov,
13.000	Rusov, 11.000 Dancev, 14.000 Lahov, 7.000 Holandežev, 8000 Rumuncev, 6000 Ogrov, 4000 Švicarjev, 15.000 Kanadcev, 14.000 zamorcev, 2000 Kitajcev. Najdejo se pa v manjšem številu tudi zastopniki drugih nàrodov: Španci, Grki, Indijanci, Malajci, Belžani, Braziljanci, Slovenci itd.
Kedaj roke oslabijo? Naše roke niso od rojstva za delo ustvarjene, one se morajo še le dela navaditi. Za delavce je zanimivo znati, kedaj začenjajo roke slabeti in kedaj je njih moč največja. Neki angleški zdravnik trdi, da so roke delavčeve v tridesetem letu najmočnejše, ako začne delavec delati v 17. ali 18. letu. Roke zgodaj oslabijo, ako se pečajo zmirom z enim in tistim delom. Eden delavec v tovarni za nože udari poprečno na dan
28.000	krat s kladivom. Potém se vé ni čudno, da roke kmalu oslabijo. Pri drugem delu, posebno pri gospodarskem, pri kterem se celo telo giblje, roke tako kmalu ne oslabijo.
Iskanje milijonov na dnu morja. Pri holandskem otoku Ter-Shellingu začnejo se kmalu priprave, da bi iz morja dobili cele zaklade srebrà, ker se je tam bila enkrat potopila ladija, ki je peljala srebro v ceni 11 milijonov goldinarjev. Prej so ga dobili samo nekaj malega, ker je bilo vse s peskom zasuto. Sedaj pa je neki inženir iznašel stroj, s kterim bodo mogli oni pesek odstraniti in tako vseh 11 milijonov srebra iz globočine morske dobiti.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Vč. g. Gabrijel Leks, dekan in mestni župnik v Št. Vidu, je imenovan za častnega korarja Krškega stolnega kapiteljna. Dosedanji dekanijski oskrbnik in župnik v Domačalah, vč. g. Prane Š avb ah je postal dekan za zgornji Rož. — Na sv. Višarje sta premeščena čč. gg. kaplana: Val. Podgorc in Franc H ole c. — Umrla sta vč. gg. dné 18. mal. travna P. Siegismund Gradišek, 0. S. B., knezo-škofijski svetovalec, dosluženi profesor bogoslovja, zlatomašnik v benediktinskem samostanu v Celovcu, in dné 5. t. m. Šimen Stockl knezo-škofijski svetovalec in župnik v Št. Lenartu pri sedmih studencih, 58 let star. N. v m. p.!
Javna zahvala.
Iz dnà svojega srca se po tem potu zahvaljujem preblagorodnemu gospodu primariju kranjske deželne bolnice v Ljubljani, dr. Šlajmer-ju, ki je pretekli teden na moji stareji hčerki tako srečno izvršil težavno in nevarno operacijo na vratu ter jo s tem obvaroval preteče jej smrti, ker bila je že v nevarnosti, da jo vratna oteklina zaduši, katere nesreče je pa zdaj popolnoma oteta. Ravno tako se lepo zahvaljujem spoštovanim njegovim gospodom asistentom in ljubeznjivim ter dobrodušnim usmiljenim sestram za skrb in postrežljivost. Bog povrni !
Gospodu primariju dr. Šlajmer-ju pa bodeva ostale jaz in moja hčerka za to dobroto hvaležni ves čas svojega življenja ter ga siromakom bolnikom, ki iščejo zdravniške pomoči, kar najtopleje priporočam, svetujoča jim, naj se v sili z zaupanjem obračajo do njega.
V Celovcu, dné 4. maja 1893.
Fani Križaj.
Zahvala.
Slavna družba sv. Cirila in Metoda je za šolo v Vogrčah poslala lepo torbico molitvenikov, abecednikov in drugih šolskih knjig. Naša dolžnost je, da jej izrečemo svojo najtopiejšo zahvalo. Bog blagoslovi to koristno in prepotrebno družbo!
Krajni šolski sovet v Vogrčah.
Hranilnica in posojilnica v Velikovcu
vabi k rednemu «točnemu zboru, kteri bo v nedeljo 14. velikega travna (maja) ob 3. nri po-poludne v prostorih gostilne g. Tauschitza v Velikovcu. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju leta 1892. 2. Račun za leto 1892. in premoženjsko stanje 31. decembra 1892. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Izvolitev načelstva. 5. Privoljenje nagrade za poslovanje v letu 1892. 6. Sprememba in razširjanje pravil. 7. Razni nasveti.
Odbor.
V a l> i 1 o.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Priblo ves in okolico priredi ztoorovanje dné 22. vel. travna (na binkoštni pondeljek) v gostilni „pri Škofu“ v Št. Lipšu. Začetek ob Vs4- uri popoludne. Spored: 1. Slavnostni govor. 2. Govor o vinoreji in sadjereji. 3. Govor o šolah. 4. Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe. 5. Sprejemanje novih udov. 6. Razni nasveti. 7. Prosta zabava. Slovenci in Slovenke lepe naše Podjunske doline, pridite k temu zborovanju v obilnem številu! Odbor.
Za grobni spominek dr. Lutmana poslali so do sedaj sledeči čast. gospodje:
V 10. štev. „Mira“ izkazano	40	gld.	—	kr.
Prane Mihi, župnik v Št. Lipšu. .	2	„	—	„
Šimen Gregorčič, vikar v Breginji	2	„	—	„
Pr. Bergman, župnik v Št. Jurju .	2	„	—	„
Balant Kraut, župnik na Bruci.	.	2	„	—	„
Jož. Svaton, kaplan v Št. Lenartu	1	„	—	„
Lukež Selnik, župnik v Ovčji vesi	2	„	50	„
Neimenovan iz Vetrinja .	.	■	■	1	„	—	„
Skupaj	52	gld.	50	kr.
lastnica uredništva.
Nadaljevanje in konec slavnostnega govora preč. gosp. dr. Ant. Medveda, ki ga je govoril o priliki papeževe slavnosti v Celovcu dné 5. malega travna t. L, priobčimo v prihodnji številki, ker nam je za ta list primanjkovalo prostora.
Loterijske srečke od 6. velikega travna. Gradec	10	22	13	37	6
Dunaj	19	83	47	45	70
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gid.	kr.
pšenica		5	25	6	60
	4	40	5	50
ječmen		 .	4	70	5	90
oves	.... 		2	60	3	25
hej da		4	60	5	75
turšica (sirk) 		3	75	4	70
pšeno ....			7	—	8	70
fižol	 		—	—	—	—
repica (krompir)		1	30	2	10
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 3 gld. — kr. do 3 gld. 60 kr., kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr., slama po 2 gld. 20 kr meterski cent (100 kil). Fri šen Špeh je po 68 do 72 kr. kila, maslo in p ut er po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
Pozor!
Podpisana naznanjam vsem Slovencem iz mesta in okolice, da sem se v svoji trafiki (kosarnske ulice štev. 7.) založila	* vsemi potreb-
nimi dvojezičnimi (nemško - slovenskimi) poštnimi tiskovinami IJMi namreč z dopisnicami, povzemnimi poštnimi nakaznicami, poštnimi spremnicami, poštnimi nakaznicami za pošiljanje denarja itd. in jih bodem prodajala tako posamezno kakor tudi v večjih množinah, kakor bode kdo želel ali zahteval. Pri tej priložnosti priporočam tudi najtopleje svojo bogato založeno prodajo raznega tobaka, smodk itd. ter zagotovljam dobro in pošteno postrežbo.
Spoštovanjem
j a Izop,
kosarnske ulice štev. 7. v Celovcu.
Mala kmetija z gostilnico,
lepa, novo zidana hiša s pritličjem in prvim nadstropjem, še 8 let davka prosta, pri cesti, gostilnica dobro obiskana; zemljišča je blizo 6 oralov njiv, 5 oralov travnika in 13 oralov gozda. Več pove Jakob Hafner p. d. Kramar v Svetni vesi, pošta Podgoro (Onterbergen).
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
K košnji (seči) in žetvi priporočam
8^ sloveče Bistriške kose
z zgoraj navedenim fabriškim znamenjem in
izvrstne srpe, kakor tudi prave Bergamaške kamne (osle)
najbolje vrste po najnižjilt cenah.
Franc Sadnikar,
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse štev. 7.
(Vnanja naročila izvršujem po pošti in naj se blagovoli dolgost kos naznaniti.)
Podpisana si jemljeta čast naznaniti, da sta popravljeno in na novo prezidano gostilno
„Hòtel Sandwirth v Celovcuu
s 1. malim travnom 1893 spet v svojo last in oskrbo prevzela.
Priporočava tedaj prečastiti duhovščini, potovalcem in slavnemu občinstvu sploh najin hótel najtopleje ter prosiva za mnogobrojno obiskovanje.
P. n. popotniki, ki v Celovec pridejo, naj bodo zagotovljeni dobre postrežbe. Izbe so po ceni, jedi okusne in dober kup, kakor prej. Točijo se le pristna vina, ki sva jih sama nakupila, in meščansko pivo iz Budejevic, ki je zdaj na Dunaju zelò priljubljeno, poleg tega pa točiva tudi Gotzevo suščevo pivo. z odli6nim spoštovanjem
Jixrij in Amalija Simon.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel
gostilno pri „Matevžu“ v Črni
ter se bode potrudil gostom postreči z dobro jedjo in pijačo kakor vsaki dan s svežim (frišnim) pivom. Ima na razpolaganje tudi prenočišča za popotnike. Priporočujoč se prosi za obilni obisk, zagotovlja dobro in ceno postrežbo ter se znamenuje z odličnim spoštovanjem
Primož Stuler,
oštir gostilne pri „Matevžu“ v Črni.
•OOOOOOO0*000000ooo
q Kdor si Iioce napraviti dobro kavo, § O nai si kuni nristne O
O O
o o
o
•
o o o o o
naj si kupi pristne
■■
Olzove kave
ova
kava^pf
je najboljša in najčistejša primes za kavo.
H^Olzova kava
O nema v sebi ne hrušk, ne pese, ne sirupa.
Ò Dobi se v vseh prodajalnicah za O g	tržaško blago.	^
•00000000*000000000
o
o
o
o
o
o
•
o
o
o
o
o
o
Služba cerkovnika in organista
v Črnečah se oddà od 1. rožnika.' Prosilci naj se oglasijo pri župnijskem uradu (najljubše osebno), kjer se tudi pogoji zvedo.“
Zaupnih mož v vsakej fari.
Velevažno, čez četrt stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje in spoštovanje uživajoče domače denarstveno podjetje (poroštveni zaklad znaša čez 20 milijonov kron), čigar glavni sedež je na Dunaju, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državne vlade in čegar vsestransko priznano hlagonosno delovanje se razteza po vseh pokrajinah naše avstrijske domovine, pooblašča v vsakej fari po jednega zaupnega moža z nalogo, pospeševati večje razširjenje tega podjetja v do-tičnem kraju.
Razumne, čislane in v denarstvenem obziru popolno zaupanje uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko
„301.191. Graz postlagernd“ več poizvedeti.
Flaše za ol (pivo)
s patentiranim zaklepom prodaja
Jurij Treffer,
trgovec z glaževino in porcelanom v Celovcu na novem trgu zraven Dorerjeve kavarne.
Kdor jih vzame vsaj 50, dobi jih po tovarniški ceni : polulitre po 10, litre po 11 kr.
•ooocococoooooooocoooo
o
o
o
Peter Nikolič
v Zagrel»«.
priporoča svoje največje skladišče raznih oljnobarvenih slik, okvirov, ogleda lo v, vsakovrstnih ur, šivalnih strojev , posod ter jedilnega orodja iz kineškega srehra, železnega in lesenega pohištva itd. itd.
Cene so jako nizke in plačuje se lehko v mesečnih obrokih.
o
O
o
O
»
o
o
o
SùOòOÓOòOOOOOOOOOÙOOCÙ®
o
8
o
o
8
5
o
o
o
o
o
o
o
Mat or no vino.
Pristnega, črnega istrskega vina imam še precej v zalogi in ga oddajam po 18 in 20 kr. na debelo.
Josip Sancin,
župnik v Predloki, p. Kozina-Crnikal.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
čistilne mline za žito
rezalnice za krmo
samodelojoče
aparate proti peronosperi
tlaèilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejsih, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
•O* 2/2 Fraterstrasse Nr. 78. “OS
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jezika zaston) in poštnine prosto.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se mn znižale! PreiiDOvalceiii znaten popst!
f«w.‘arr ibi iiiiiiiuBinnTŽnmr
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.