Zlata maša sv. Očeta v Riinu. (Dalje.) Prava cerkev pa mora biti tudi ediaa, veeoljaa ia apostolska. Kako pa bo ediaa v veri ia pokorščiai, ako aima vrhovaega učenika in sodaika v veri, ia to je aezmotljivi papež, glavar av. cerkve? Kako bo veaoljaa, ako nima središea in oblaati, katera ai omejeaa po času iu proatoru: to je zopet i;ini8ki papež, skrivaostao srce katoliake cerkve. Kako bo apostolaka, ako ajea poglavar ai aaalednik svetega Petra. ki je bil prvak med aposteljni, to je prvi papež, od katerega je že po aatoraem pravu prešla vaa oblast aa naalednika. Torej brez papeštva cerkev aima zaameaj prave cerkve, to je, ni Kristusova cerkev. Kakor je za vso cerkev papeštvo bistveno ia potrebao, tako je tudi za posamezae primerao in koristao, Za sleheraega je namreč to najgotovejše zaamenje ia najkrajši pot spozaati, ali je ud prave cerkve ali ne: da je v zvezi in edinoati s sv. Očetom. Nasproti pa ni ia ae more biti ud Kristusove cerkve, kdor taji ali zavrže božjo veljavo cerkveaega prvaštva, ker ima ta resaica ravao to veljavo, kakor druge krščaaake resaice. V tem oziru mora biti vsak verai kristijaa ultramoataaec, odločea katoličaa, da ae drži vere rimskega papeža. ki prebiva v Rimu uastraa naših gora (ultra moatea), in prizaava njihovo vrhovao oblaat. Tudi tu velja Gospodova beaeda: ,,Kdor ni z meaoj, oa je zoper meae", saj Kristus ni razdeljen, tudi ajegova cerkev je brez ločia ali straak, kakor je bilo brez šiva vrhaje oblačilo Goapodovo. Ravao to jaaao uei ia kaže cerkveaa zgodoviBa, da papeštvo v resaici apada k bistvu katoliške cerkve; kajti zgodoviaa veaoljae cerkve ia papeatvo je v tesBi zvezi, Beločljiva, večiaonia ideatična. Papeži ao bili ob vseh čaaih poglavitai živelj pri razširjaaji svete vere, pri obsodbi krivovercev, pri vredovaaji javBe službe, cerkveaih redov ia obredov, m aploli pri vsem vladaaji sv. cerkve; ia tako cerkveaa zgodoviaa potrdi, da ae papeštvo ia cerkev ae da ločiti. Se krajše potrdi to zgodoviaa občnib cerkveaib zborov od prvega Nicejskega v četrtem veku, do zadajega Vatikaaakega v aaši dobi, v katerih so se obravBavala Bajvažaejša verska in obredfla vprašanja veljavaa za vso cerkev. Te zbore so redno sklicevali ia jim predsedovali papeži ali njih poalaaci, ia so imeli odlo- čilao besedo ali sodbo v vesoljai cerkvi le tiati zbori za občae ia Bezmotljive v verakih reč_t, katere so papeži potrdili. Ravao ti cerkveai občai zbori so pa tudi aami slovesao izrazili veljavo in potrebo cerkveaega prvaatva, da je namreč pogoja edinosti ia papež oče ia učeaik vseh vemib. Čez 600 vzhodnih škofov je leta 451 v Kalcedonskem zboru aoglaeao 8prejelo versko določilo papeža Leoaa I. ia aavdušeao klicalo: 1'eter je po Leoau govoril! Ia v Florenakem zboru zjediaili so se vzbodai ia zahodai očetje, da je rimaki papež aameataik Kriatusov, oče in učenik vaeh veraib, ter mu je daaa od Gospoda popolna oblast, pasti, vladati ia voditi vesoljno cerkev. Tako ysa oaaova iD zgodovina katoliške cerkve odločao iB jasBO priča, da spada papeštvo k bistvu katoliake cerkve. Vedao resaične so besede sv. Ambroža: Kjer je Peter, tam je cerkev, to je, kjer je aaaledaik sv. Petra glavar, tam je prava cerkev. Brez prvaštva bi bila cerkev Besmisel, Bemogoča; propadla in razpadla bi v razaa veratva, v Basprotae straake, te pa bi le malo eaaa životarile ia premiaole, kakor aam to živo priča ae le zgodoviaa nekdaBJib krivoveratev, temveč tudi pogled na sedaaje luteranstvo ia razkolaištvo, ki vedao razpada ia se cepi v Bove atraake ali ločine, samo pa hira brez blažilae moči in životari le po državai pomoči ia milosti. (Kouec prib.)