4 Leto XXV., St. 84__ Upravuičtvo: Ljubljana, Puccinijeva sL 5. Telefon št. 31-22. 31-23, 31.24. tuseratui oddeiek.. Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon 6t. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln Inozemstvo: UPI S. A., Milan o. tiacunl za Ljubljansko poiu pri požtno-čekovnem zav. št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizlo Conti. Corr. Pest. 11-3118 Schwerpunkte der Kampfhandlungen im mitteldeutschen Raum Weiter schwere Strassenkämpfe in Wien — Im Donau-March-Winkel sowjetische Durchbruchsversuche vereitelt — Zwischen Ems und Weser britische Kräfte zurückgeworfen — Kämpfe bei Wittenberge und Magdeburg — Erfolgloser feindlicher Durchbruchs versuch im Ruhrgeblet und im Bergischen Land — Heftige Kämpfe vom Steigerwald bis zum Oberrhein — Weitere Ausdehnung des feindlichen Grossangriffs südwestlich des Comacchio-Sees Der Schwerpunkt der Kampfhandlungen Ljubljana, 14 aprila 1945 t- L - v* >. • - 7 TO, V i Izhaja vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Aus dem Führerhauptquartier, 13. April. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt- Stärkere feindliche Angriffe nördlich der Mur, am Wiener Wahl und östlich St. Pölten führten zu Einbrüchen, die sbgerie-gelt wurden. In Wien dauern die schweren Strassenkämpfe an. Im Donau-March -Winkel und an der March verhinderten unsere Divisionen Durchbruchsversuche starker feindlicher Infanteriekräfte. Östlich der oberen Waag und vor Bresiau blieben zahlreiche sowjetische Vorstösse erfolglos. Von der Front bis zur Pommerschen Bucht werden keine Kampfhandlungen voi Bedeutung gemeldet. Der Gegner setz: in Schlesien und an der unteren Oder seine Angriffsvorbereitungen fort. Schlachtflieger bekämpften Bereitstellungen mit guter Wirkung und fügten dem feindlichen Nachschub in den Kampfräumen Breslau und Wien empfindliche Verluste zu. In der westlichen Weichsel »iederung nnd in Samland scheiterten wiederholte schwächere Angriffe der Sowjets. Marine-Kampftähren versenkten vc,r der Rüste der Frischen Nehrung ein sowjetisches Schnellboot. Zur Sicherung von Seetransporten in der Ostsee eingesetzte Einheiten der Kriegsmarine schössen aus angreifenden feindlichen Kampf- und Torpedolliegerverbän -den 10 Flugzeuge ab. Zwischen Ems und Weser warfen Fallschirmjäger die bis in den Kaum um Friesoythe vorgedrungenen britsch. Kräfte in schwungvollem Angriff weit nach Süd westen zurück. Eine Kampfgruppe der Kriegsmarine, aus Freiwilligen des Unterseebootstützpunktes Wilhelmshaven zusammengestellt, vernichtete im nordwesi deutschen Kampfraum innerhalb von drei Tagen 11 feindliche Panzer. Bei Witenberge an der E!he stehen Aufklärungskräfte im Kampf mit unserer Brückenkopfbesatzung auf dem Westufer. Weiter südlich drangen die Amerikaner gegen Magdeburg vor, erlitten jedoch bei wiederholten Angriffen auf die Stadt empfindliche Verl aste. Im Ruhrgebiet und im Bergischen Land warf der Feind neue D'visionen in die Sch'aeht. Trotzdem blieb dem Gegner, der in dierren Kämpfen über 50 Panzer verlor, der erstrebte Durchbruch wiederum versagt. gestern im mitteldeutschen Raum. Während unsere Sperrverbäncle an den Zugängen zum Harz Teile von zwei amerikanischen Armeen fesseln, trieb der Gegner zwischen den Südostausläufern des Harzes und der Saale einen starken Keil nach Osten vor. Seine Angriffsspitzen erreichten unter Verlust zahlreicher Panzer die Linie Bisleben - Weissenfeid - Jena. Weimar fiel nach hartem Kampf in Feindeshand. Auch die zwischen Lichtenfels und Hassfurt gegen den oberen Main vorgehenden Amerikaner konnten weiter Boden gewinnen und den Fhiss nach schweren Kämpfen bei Hassfurt und südöstlich davon überschreiten. An der Front von Stelgerwald bis zum Oberrhein stellen unsere Truppen in heftigen Kämpfen. Gegenangriffe festigten unsere Linien im Brettach- und Jagst-Ab-sclmitt und schnitten bei Uffenheim eine amerikanische Kräftegrnppe von ihren rückwärtigen Verbindungen ab. In Italien dehnte der Gegner seinen Grossangriff südwestlich des Comacehio-Sees bis in den Raum südwestlich Imola aus. Überlegene Kräfte griffen den ganzen Tag unter ungewöhnlich starkem Material-e'nsatz an und konnten den Santerno nordwestlich Lugo nach schweren, für sie besonders blutigen Kämpfen überschreiten. Seit Beginn des Grossangriffs vernichteten unsere Truppen 40 Panzer und gepanzerte Fahrzeuge. Tn der Aclria wehrten zur Geleitsicherung und zum Beschuss der norddalmatinischen Küste eingesetzte Fischkutter der Kriegsmarine erfolglose Angriffe feindlicher Schnellboote ab. Ein Artillerie-Schnellboot wurde versenkt und ein weiteres durch Volltreffer schwer beschädigt. An der Westalpenfront wurden mehrere Angriffe bis zu Regimentsstärke zerschlagen und zahlreiche Gefangene eingebracht. Bei der Abwehr starker Bandenangriffe an der Syrmienfront erlitt der Gegner hohe Verluste und verlor 14 Panzer. Nordwestlich Essftg gelang dem Feind die Bildung mehrere Brückenköpfe auf dem Südufer der Drau, die durch sofort angesetze Ge-genstösse abgeriegelt wurden. Am gestrigen Tage wurde das Reichsgebiet hauptsächlich von angloamerikanisclien Jägern angeflogen. Schwächere Kampfverbände warfen Bomben ^uf einige Orte im südostdeutschen Raum. In der Nacht griffen britishe Terrorfiugzeuge die Reichshauptstadt an. išče operaclf na srednjenemškein podroc Nadaljnji hudi poulični boji na Dunaju — Sovjetski prebijalni poizkusi so se izjalovi!] v trifeotu Donava-Morava — Britanske sile »o bile vržene nazaj med rekama Ems in Wesero — Boji pri /Wittenbergu in Magdeburgu — Brezuspešen sovražnikov prebijalni poizkus v Porur ju in Bergischen Lan du — Ogorčeni boji od Steigerualda do zgornjega Rena — Nadaljnja razširitev sovražnikovega velenapada jugozapadno od jezera Comacchio Führerjev glavni stan, 13. aprila (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Močnejši sovražnikovi napadi severno od Mure, ob Dunajskem gozdu in vzhodno od St, Poltena so üovedli do vdorov, ki pa sc bili zapahnjeni. Na Dunaju še trajajo hudi poulični boji. V trikutu Danav—Morava in ob Moravi so naše divizije preprečile pre- Na bojišču od Steigerwaida pa do zgornjega teka Rena s0 zapletene naše čete v ogorčene boje. Protinapadi so učvrstili naše bojne črte na odsekih Brettach in Jagst ter pri Uffenheimu odrezali neko ameriško skupino od njenih zvez z zaledjem. V Italiji je sovražnik razširil svoj vele-napad jugozapadno od jezera Comacchio do bijalne poizkuse močnih sovražnikovih pe- j področja jugozapadno od Imole. Premočne sile so napadale ves dan z izredno močno uporabo gradiva ter prekoračile Santerno po težkih, za nje posebno krvavih bojih. Od pričetka velenapada so naše čete uničila 40 okiopnikov in oklopniških vozil. Ob Jadranskem morju ao ribiški čolni vojne mornarice, vrženi v borbo v zaščito spremljave in obstreljevanje severnodalma-tinske obale, odbili brezuspešne napade sovražnikovih hitrih bojnih čolnov. Nek topniški hitri bojni čoln je bil potopljen, drugega pa je zadetek v polno težko poškodoval. Na zapadnoalpskem bojišču je bilo razbitih več napadov do jakosti polita; dovedeni so bili številni ujetniki. Sovražnik je doživel visoke Izgube pri obrambi močnih napadov tolp na bojišču v Sremu ter je izgubil 14 okiopnikov. Severnozapadno od Osjeka je uspelo sovražniku osnovanje več predmostij na južni obali Drave, ki pa so jih zapahnili takoj izvedeni protinapadL Včeraj so nemško področje v glavnem napadli angloameriški lov». Šibkejši bojni oddelki so odvrgli bombe na nekaj krajev jugovzhodnega nemškega področja. V noči so britanska strahovalna letala napadla nemško prestolnico. bolnih sil. Brez uspeha so ostali številni sovjei: ki sunki vzhodno cd zgornjega teka reke Vag in pred Bresiauom. Z bojišča do pomorjanskega zaliva ne javljajo o nobenih operacijah večjega pomena. Sovražnik nadaljuje s svojimi napadalnimi pripravami v Šleziji in ob spodnjem teku Odre. Bcrbeni letalci so napadli pripravljalne položaje z dobrim dejstvom ter prizadejali sovražnikovi preskrbi občutne izgube na bojnih področjih Breslaua in Dunaja . Ponovljeni šibkejši sovjetski napadi so se izjalovili v zapadni Vislini nižini in Samlandu. Mornariške bojne ladje so potopile pred obalo Frische Nehrung nek sovjetski hitri bojni čoln. Edin-ce vojne mornarice, ki so imele za nalogo zaščito pomorskih transportov v Vzhodnem morju, so iz napadajočih oddelkov bojnih in torpednih letal sestrelile 10 letal. Padalski lovci so med rekama Ems in Wesero vrgli britanske sile. ki so prodrie do področja okoli Friesoytheja, v zanos-nem napadu daleč na?aj proti jug;zapadu Neka bojna skupina vojne mornaric^, ki so jo sestavljali prostovoljci podmorn:-škega oporišča Wilhelmshafena, je uničila na sever nozajKuSnem nemškem bojnem področju v treh dneh 11 sovražnikovih okiopnikov. Pri Wittenbergu ob Labi se bore ogled-niške sile z našo posadko predmostja na zapadni obali. Nekoliko južneje silijo Američani proti Magdeburgu, vendar so pa doživeli občutne izgube pri ponovljenih napadih na mesto. Sovražnik je vrgel nove divizije v borbo v Pornrju in Belgischen Landu. Vendnr ni dosegel nameravanega prodora, čeprav je izgubil v teh bojih nad 50 oklepnikov. Težišče vojnih operacij je bilo včeraj na srednjenemškem področju. Medtem ko so naši zaporni oddelki vezali dele dveh ameriških armad ob dohodih k Harzu, je porinil sovražnik med jugovzhodnimi Har-škimi cbronki in reko Saalo močan klin proti vzhodu. Njegove napadalne osti so po izgubi številnih okiopnikov dosegle črto Eis-leben—Weissenfeld—Jena Weimar je pade! Po hudi borbi v sovražnikove roke» Američani, ld so prodirali proti zgornjemu teku Maina, so napredoval? tudi med Lichtenfelsom ln Hassfurtom ter so po hudih bojih prekoračili roko pri Hass-furtu hi jugovzhodno od tod. „Verujem v smisel zgodovine" Uvodnik, ki ga je napisal minister dr. Göbbels za najnovejšo številko tednika »Das Reich« Berlin, 13. a.pr. Reichsminister dr. Goebbels prikazuje v svojem najnovejšem članku v »Reichu« vsem Nemcem in Nemčiji, kaj zahteva sedanji čas. Izgledi uspešnega nadaljevanja hrabrega nemškega odpora, tako izvaja med drugim, so spričo najnovejših področnih izgub na vzhodu, jugovzhodu in zapadu postali dvomljivi, toda tudi celokupen sovražnikov tabor se bori pod izrednim pritiskom ter mora hitro zmagati, ali pa sploh ne bo mogel zmagati. Celotna koalicija trpi na notranjem huj-šanju ter jo danes le še z največjo muko drže skupaj vojaški uspehi in upanje po bližnjem končnem uspehu. V tem stadiju vojne pomeni pridobitev na času popoln uspeh. Zaradi teg je potrebno nadaljnje vztrajanje in odpor nemškega naroda. »Verujem«, t: ko nadaljuje dr. Goebbels, »v smisel zgodovine. Te vere mi ne more razrušiti nesreča, ki i as je zadela. Gotovo vem, da bo naš Führer našel pot iz dileme in da bo le na ta način možno obnoviti dozdevno izgubljeni smisel te vojne. Odločitev te vojne bo pačila šeie sekundo pred 12. uro. Naši sovražniki na zapadu in vzhodu zasledujejo nemški narod z istimi zahrbtnimi in uničevalnimi načrti. Življenje pod njihovo oblastjo bi postalo za naš narod tako ali tako pekel na zemiji in bi dovedlo do popolnega uničenja naše narodne substance Ze iz tega razloga smo dolžni nam samim in našemu narodu, da preprečimo na vsak način tako stanje. Danes gre za to. da rešimo ogrožen nadaljnji obstoj našega naroda. Vsi moramo biti pripravljeni, da žrtvujemo, če je potrebno, tudi svoje življenje. Le naš trd odpor bo zaustavil sovražnika. Drugega sredstva ni! To pa je tudi dovolj uspešno. Za našimi, bojišči so mesta, ki nudijo že dva meseca odpor sovražnikovemu navalu in ki povzročajo sovražniku izredne krvne žrtve. Ce bo vsako nemško mesto tako ravnalo, ne bo mogel sovražnik prodirati naprej. Mi smo v tej borbi za našo prostost imeli priliko zaznamovati posamezne junaške uspehe, ki sličijo naravnost antičnemu duhu. Ta junaška dejanja lahko posnema vsak Nemec. Le tako bo možno zadržati sovražnika in ga razbiti v neštevilne majhne boje, ki mu bodo puščali kri in pomirjali njegovo drzno prešernost. Narodni odpor rti le zadeva vojske, temveč stvar vsega naroda. Naučiti se moramo improvizirati in biti iz potrebe hrabri Nekoliko srčnih mož in žena iahko pripravi čudeže Sovražnik računa z našo bojaznijo. Na njo gradi svoje drzne operacije. Ce se mu hrabro zoperstavimo, potem bo moral prenehati. Dovesti si bo moral ojačenje ali pa pustiti zadaj sile pri dolgem prodiranju. To ga bo sčasoma tako oslabilo, da bo kmalu izginilo njegovo strahovanje okiopnikov. Saj tudi on ne razpolaga z neizčrpnimi rezervami. Tudi on mora računati s svojim moštvom in gradivom. Sedaj meče v borbo svoje sile tako brezobzirno !e zaradi tega. ker meni, da se nič ni treba bati odpora. V tem pa imamo ma dober izgled. Toda ne zadostuje stopiti pasivno proti sovražniku, aktivno se ga je treba ubraniti. To pa je možno izvesti od ledenega zaničevanja .ki mu ga kažemo, do uporabe orožja proti njemu.« Nato ugotavlja dr. Goebbels, da je pri raki boj na obeh straneh Harza, pri Dunaju in d) jadranski okli Protinapadi na ju£u in severu zapadnega bojišča — Ogorčen odpor na Dunaju, pred Bresiauom in v Samlandu — Izjalovljeni sovražni prebijalni poskusi ob Santernu Berlin, 13. aprila. V središču zapadnega bojišča in na rensko-westfalskem industr.j-skem področju se je položaj v sredo spričo novih angloameriških napadov znova poostril. Na južnem in severnem odseku so nemške čete odbile številne sunke ter v protinapadu vrgle južno cd Bremena in pri Crailsheimu močne sovražnikove sile nazaj. Glavni severnoameriški napad je bil izveden na obeh straneh Harza. Sovražnik je mimo Braunschweiga, katerega branilci so vezali glavnino sovražnikovih naskakoval-nih oddelkov po uničenju številnih okiopnikov, pognal svoje prednje oddelke do področja južno od Magdeburgs» Sovražnikov napad se je zaustavil nekoliko južneje ob zapadnem robu Harza in v masivu Thürin-škega gozda. Severnoameričani, katerih napad na Erfurt se je izjalovil, so se iz doline reke Gera prerinili v ckveh osteh do področja na obeh straneh Weimar j a Sovražnikovemu močnemu sunku, ki so ga podpirale bomb-niške jate in ki je bil izveden med Mittel-landskim prekopom in ThUrmškim gozdom, pa so se prključili nadaljnji napadi v Main-Frankenu. Južno od ThUrinškega gozda se je preložila borba na področje pri Coburgu, kjer so se razvili ogorčeni boji za nemška oporišča. V gorovju Hass in v Stei-gervvaldu pa je bil sovražnik po začetnem napredovanju zopet ustavljen. Tukaj so številne samostojne bojne skupine v zaledju napadalcev, med temi tudi schvveinfurtska posadka, vezale močne sovražnikove sile. Severnoameričani so pojačili svoj pritisk na industrijskem področju. Napadi njihovih divizij, katerih je sedaj 19, so se osredotočili tukaj na odseke med Essenom in Unno, med dol nsko zaporo Möhne m pogorjem Rothaar ter na področje severno od reke Sieg. Sovražnk skuša iz področja pri Olpe doseči svoje sile, ki napadajo pri Bochumu proti severozapadu. Vkljub ogorčenemu odporu mu je uspela poglobitev vdora, vendar so v teku protinapadi proti bokom naprej predrlega klina. Sunek s severa se je izjalovil v razvalinah do zadnjega diha se branečega Bochuma. Zaustavljeni pa so bili vklfueena v sovjetsko politiko Podpis »prijateljske« pogodbe — Srbija je postala vazalna država — Tudi Beneš popolnoma pod vplivom Moskve Bem, 13. aprila. O s vrhi cd Stalina zapovedanega ob'skia Tita in šubašiča v Mcekvi izvemo sedaj r.atančnejše poedimostL Kako* javlja agencija Tass, so vodili v Moskvi pogajainja o zaključRru »prijateljske ptev godbe«, da bo Titova država dokončno vedenj ena v moslcovsiko plitiko in urejena po boljSeviških intej-esiih. Pogodba je bila podpisana v Kreaniju v navzočnosti Stalina. Podpisa« sta zunanji, minister MicBatov in Tito, pri čs>mer je omembe vredno, de. so priznali šu/bašiča za zunanjega minira, r.e pa za pocipandSva. Pogodbi vsebuje obojestransko dbdjufoo pomoči preiko te vojne, če bi bil«, ena izmed pogodbenih strank zapletena v vci-riačii britanskemu veleposlaniku v Moskvi, rian mu potzve, kje se poljsC-ü zastopniki nahajajo. Ko je morofl Eden v sredo nrizna+s na neko vpraöanie v spoinji zbornici, da raz-p--4aga britanska vlada acučasno le z malo vestai ia Poljske, se je polcazaio, kakäao sLnamsko vlogo ima Angifija v poljskem vprašanju. Stoefchoim, IS. aprila. Driisntt toomisija za gorivo je v zvezi s pomanjkanjem premoga v SvedsfkS sMlenfta, da izvede s 16. aprilom racraonhwtnJe plina. Omejitev vsebuje 60—70%. današnje potreba, brezznačajnih individujih, ki sovražniku i niso pokazali zasluženega prezira, govor le J o nepomembni manjšini, ki pa se je ne j sme trpeti. Nemška narod mora ljubosumno paziti, da ne izgubi v tej splošni zmed: dogodkov celo svoje časti. Kajti v sedanji krizi se lahko izkaže mož samo le še z dejanjem. Vojna je proces preosnove ne med narodi, temveč tudi med poameznimi ljudmi. »Mi vsi moramo«, tako zaključuje dr. Goebbels svoj članek, »priseči, da raje umremo, kakor da sprejmemo jarem hlapčevstva, da raje najdrznejše posežemo v borbo, kakor da bi rešignirali. in da se tisočkrat raje borimo do zadnjega diha, kakor da bi neslavno kapitulirali. Le na ta način je možno rešiti narod. Korakamo v zaključno obdobje te vojne. To obdobje ne more več dolgo trajati. Sedaj je torej govor o odločitvi. Pri tej odločitvi gre za to, ali bomo njene žrtve, ali zmagovalci Skoraj 6 let smo bili kos vsem vojnim obremenitvam. Smo pred zadnjo in najtežjo ,morda že sredi nje. Stopimo ji ponosno in značajno nasproti! Njo bomo lahko premagali, če ne bomo popustili nobenega sredstva. In odločujoč v vsaki vojni je vedno poseg lastnega življenja« Dežela in komunizem Veliko dokazov je bilo že objav.jenili o tem, da je koniiuteinska revolucija pri nas meščansko dete. Izšla ni niti iz stremljenj našega delavskega, še manj pa iz stremljenj našega kmetskega stanu, ki jima je b:la komunistična revolucija bolj tuja, kakor bi komunisti sedaj radi lo prikazali. Sprožili, vouili in izvajali so jo pretežno le meščani, po večin: celo oino .i meščanskih bogatašev, ki so jim bile potrebe nižjin slojev ljudstva kaj malo aii prav nič znane To tudi pojasnjuje, zakaj se je komunisiični uničevalni nagan tako ^d vjal prav nad našim podoželsitim iju-u>tv^.n, a tudi, zakaj nase podežCitko ljudstvo nikdar ni videio v loj revoluciji ueiuij »«die-š iiiega« zase. Resnica je dalje, da ni »osvobodilna borba« niti za las premaknila političnega težišča našega podeželja, ki je v fciavnem j ostalo zvesto svoji politični uadic ji. in to I navzlic vsem novodc .j.iiui <• esiCiii, pod kate-} rili vplivom naj bi kieuilo na ,nc va pota«, j Prav taito te tudi moialno giedanje t.-uven-! skega podeželskega človeka — m prav nič j spremenilo, pcuc^eiski človek je v vsem j tem vrtincu medsebojne borbe ohranil po-i tiebno »nieio ia v;;g- , ohiaail je svoj lno-lalni čut in svoj naiav-u politični kompas, kakor mu ga je sproti uaja.1 zdravi razum. V vseh teli pogledih je naša dežela v ve-lf Iti piedno^li pred nas:uii .mesti, pi ud vsem seveda pred Ljufcij.mo. Kdor potuje danes . po deželi, bo pov-ed naletel ua kaj piki« I jpazke na račun našega središča, iz kate-! l ega je — po stvarni presoji našega kmeta, j ki ga ne vodi noben predsodek proti mestu j — prihajalo na nase podeželje več zla ka-j kor dobrega. Naš kmet seveda tega ni pri-: čakuval in zato jc bii talccfc lazočarun. Zato pa je danes tudi tako csler v svoji obsodbi vsega meščanskega, das: ga pri tem ne vodijo nikaki >i azi ediu« nag .bi. Od nekdaj je sicer na deželi veljalo, da piiiiaja ii-piijenjst \z uiesuit. lovia io je* biia le primit vna ltuu-^a za pojave, ki j h naš kmet ni mogel spraviti v s s svojo moralo. TakSa. pojavi ui tu; •Jad tUul v zadnjih letih ne izostali, cetadi bi revoiu- fr cije ne bilo. Zato bi oni sami še ne vplivali i na kmeta v tolikšni meri, da bi zaiacu nj.h | ostreje gledal na mesto, ce se je to ven-; darle zgouilo, je treba isi^iti vzrok kje 1 drugje: v moraii, ki je pi šla na uezelo iz mesta z novim evangelijem koiiUiiteinske revolucije in vsem, kar ji jc sledilo. Tu je videl naš kmet r.ovo zlo in temu zlu se je uprl, tem bolj, ker so bili njegovi nosilci pietežno salonski ljudje uiez najmanjšega lazumevanja za kmetovo ž.v-ljenje in njegove dejanske potrebe. Njim ne le ni mogel zaupati, saj s.o mu bili preveč tuji, marveč je nagonsko ves čas piesojal njihovo počeije brez izgu e lastnega ravnotežja. Zato so se, eda v zmoti oni, iti mislijo, da sc je naš kniet pod vpiivciu teh ^prerokov«, ld so prihajal1 k njemu kot pravi tujci, le za las spremenil in poslal »dovzet-nejši« za njihove nauke. Kar je slabo, smatra kmet za slabo, četudi tega včasih glasno ne izpove, lias so tudi kmetje — v dobi tako z\anili ; republik« — prihajali na s>mit:nge« in tamkaj poslušali razne govornike kot pridigo svojega dušnega pastirja ob nedeljah, tona samo besede jih niso mogle odvrniti od lastne presoje. Prav dobro so ob talcih prilikah ločili ljuiiko cd pšenice, čeprav so včasih navidezno tudi pritrjevali govornikom, svoje prave misli pa vsemu svetu prikrili. Mordlo so vselej ločili od nemorale, kakor je to nazorno povedal neki Notranjec, ko je dejal: »Tristotaat na dan se moram v naši .republiki' zlagati, če hočem živeti To prav gotovo ni prav. Toda kriv nisem sam, kajti nepošteno je le to, da brez laži ne morem živeti...« Tako se je naš podeželski človek navidezno sprijaznil tudi z nezdravo nemoralo, ki mu jo je prinesla kom-internaska revolucija, toda svojega zdravega moralnega čuta pri vsem tem le ni izgubil. Prav ta osnovni moralni čut pa mu je tudi pomagal, da je vselej in povsod in z vsem svojim bistvom 1 aii ko odkiouil komunizem kot zlo, ki ga je neposredno čutil. Nasproti njemu je marsikateri meščan ta zdravi moralni eut popolnoma izgubii. Najbolj otipljivo se kaze to v odnosu našega dežeiana ali meščana do ene izmed stia-liotnih posledic komunističnega bratomori lskega divjanja, do naših beguncev in izgnancev. Za vsakega našega kmetskega rojaka je nepojmljivo, kako se sploii more brat nad bratom tako daleč spozabiti Zato tudi ne sprašuje po političnih ali drugih nagibih, ki naj bi komuniste do talešnega zločina dovedli. On vidi ie zločin sam in — zločin obsoja. Zato je takoj pripravljen, da nudi beguncu vso pomoč. Nasprotno pa je marsikateri meščan, iti je poi vplivom komunistične agitacije moralno povsem otopel, do pojava najčešče povsem ravnodušen, v kolikor ni celo ciničen, češ: Nekaj so le zakrivüi, če so jih pregnali! Zanj zločin ni več zločin, če ga politično lahko opravičiš, ker so mu zakrknjenosti vseh vrst že povsem ubile zdravi moraini čut. Pri tem gre samo za enega najbolj nedolžnih zločinov, ki jih je komunizem v svew jem divjanju nad našim podeželskim ljudstvom zagrešil, se vse liujše so razlike v moralni presoji našega kmeta in našega meščana glede drugih komunističnih zločinov nad našim narodom: ropov, umorov, požigov in vsega drugega zla, ki ga je komintemska revolucija stresla nad našo deželo. Meščanstvu se kot veren drug v vseh teh pogledih pridružuje tudi ostanek tako zvane vjare gospode« na podeželju. Seveda so zdrave in razveseljive izjeme povsod, toda bistvo je takšno. Prav to bistvo na drugi strani spet "razlaga zakaj je danes naš kmet tako nedostopen za laži, govorice in agitacijske čenče, za katere je nasprotno še vedno tako dostopno mesto. Rojak z dežele je pred kratkim v neki ljubljanski diužbi zafrkljivo dejal, da ne bi na deželi nihče našel niti enega človeka, ki bi veijel tolilcšnim neumnostim, kakršnim verjamejo v našem mestu tisoči, in to celo tako zvani razumniki. Kdor je prehodil našo deželo po vseh izkušnjah kominternske revolucije, mu bo dal prav. Naš kmet je v svoji ogromni večini ohranil svoje zdravo jedro, ohrani! je svoj življenjski čut z vse- * mi njegovimi zdravimi izrazi, naš meščan pa ga je le prečesto izgubil. Pridobil ga bo spet, če se bo vrnil k ljudstvu, od katerega ga je komintemska revolucija tako odtujila. Te vrnitve pa si želi tudi vsak naš zdrav podeželan, ker ve, da bo jutri le v tem zdravem sodelovanju mesta in dežele mogoča obnova naše toli preizkušene domovine. Berlin, 13. aprila. Bitika v Kurlandijl. ki je trajala od 2. nvurca je sedaj končana. Sovjeti so izgubili v šes ih bi fcafc v Kuv-iai.xiij cd oktobra 1S44 395 000 mrtvih in „ ranjenih, in poleg 2651 cklopnikov nepregledne množine vojnega gradiv«. Roosevelt Je umrl Pretres za severnoameriški narod — Osuplost v Londonu odvetnika do vojnega povzročitelja št 1 Berlin, 13. aprila. Kakor javljajo iz Bele hiše, je ameriški predsednik Roosevelt nenadno "umrl v četrtek popoldne na posledicah možganske krvavitve. Roosevelt je umrl v Warm Springsu (država Georgia). Podpredsednik senator Harry Tru-man bo prevzel dolžnosti predsednika; Izjava Bele hiše v Wash ngtonu pravi: »Truman je bil obveščen. Poklican je bil v Belo hišo. Ga. Roosevelt ga je obvestila. Tudi zunanji minister je bil obveščen. Sklicana je bila seja vlade.« Stockholm, 13. aprila. Newyorski dopisnik »Dagens Nyheterja« javlja, da je vest o Rcoseveltovi smrti vplivala pretresujoče ca ves ameriški narod. »Stockholms Tid-ningemr podčrtava, da so bili v Londonu v zvezi z Rooseveltovo smrtjo izredno za-prepaščeni. Kralia Jurija je vest o smrti najgloblje prizadela. Berlin, 13. apnla. Podpredsednik Tru-man, Rooseveltov naslednik, bo prihodnji mesec star 61 let ter se je redil v Missou-riju. Kot majhen uradnik v Mi s so uri ju je pričel neopažen vzpon do najvišjih ameriški mest. Leta 1933. je bil prvič nzvoljen za senatorja ter podpiral tekom svojega službovanja spored New Deala. Leta 1941. je bil ponovno izvoljen. Znan je postal Truman kot predsednik senatovega odbora Od za preiskavo vojnih prizadevanj. Pri zad njih volitvah za mesto podpredsednika se mu je moral umakniti Henrv Wallace. Berlin. 13. aprila. Nepodkupljiva usola. je s hladno roko od.Ttranila iz življenja eno glavnih političnih figur našega časa ki je prinesla ogromno trpljenja svetu in katere destruktivni značaj je vodil to bolj zapeljano kakor vodeno državo v usodo. Roosevelt se ni čutil Američana, temveč po vsem svojem delovanju za opolnorno-čenca one plutekratske klike, ki v Zed'-njenih državah prevladuje na vseh področjih javnega življenja. Prijatelji so ga opevali za. Mesijo mednarodne židovske velefinance in to po pravici, kajti znal je do največjih ekstremev dovedeno idejo neomejenega severnoameriškega imperializma istovetiti z vsežidovskim svetovnim področjem nadvlade ter koordinirati politiko' Bele hiše s trgovskimi interesi Wallstreeta. To, po čemer ie Roosevelt stremel, je bilo svetovno gespodstvo dolarskega imperializma. Ta asrresivna tedenca proti vsemu svetu — tudi nroti lastnemu zavezniku, kakor n. pr. Angliji — je znale politike tega 31. severnoameriškega predsednika, ki se je rodil 30. januarja 1882. v New Yorku. Najprej si je izbral poklic odvetnika, potem pa je kot član svetovnega prostozid arstva, pri katerem je v zadnjem času vršil najvišjo službo, zaplaval v politične vode. Leta 1913 je pod "VVilsonom nastop;! prvič mesto visokega državnega uradnika kot mornariški državni podtajnik. že takrat je Roosevelt pokazal, da razume prav dobro povezati pol'tiko z osebnimi kupčijami. Leta 1921. je obolel na spinalnl otroški paralizi ter se za dalje časa odstranil s političnega odra. Drugi odsek Rooseveltovega političnega življenja pričenja leta 1928., ko mu je uspelo, da je postal guverner države New York. Pojavila se je s tem odskočna deska za izpoln tev največjega Rooseveltovega cilja, da bi postal severnoameriški predsednik. Leta 1932. je Rooseveltova klika res doseg'a njegovo- izvolitev. Odtlej je ostal po večkratni zopetm izvolitvi, ki predstavlja novost v severnoameriški zgodovini, na čelu države do sveje smrti. Najprej se je noizkušal na področju notranje politike, kjer je skušal doseči prebrat v tako zvanem New Dealu. Poizkus je končal z cčividnim fiaskom. življenje širokih množic je dospelo v resno soc'alno krizo, iz katere ni Roosevelt našel druge poti, kakor odvrnit ev potom aktivacije zunanje politike v preusmerjenju na vojno. V popolnem soglasju z ži lovskimi velefi-nančnik', ki so ga laska je imenovali bodočega gospodarja sveta, se je zaletel v politiko dolarskega impeiijaiizma, organiziral ogromno oborožitev predvsem na morju ter netil požare novega svetovnega konflikta. Ugodno mu je pri tem bilo Chur-c-hillovo vojno hujskanje proti narodnoso. cialist:čni Nemčiji. Temu hujskanju je Roosevelt s ponovnim posegom dal močan vzgon, dokler mu ni končno leta 1939. uspelo, da je s pomočjo- nemško-poljskega spora, o tako zvanem »koridorju« dosegel izbruh tako zaželjene vojne. Najprej j" Roosevelt držal Zedinjene države še izven krvave igre, da, v namenu zagotovitve ponovne izvolitve je celo obljubil vsem Američanom, da ne ho nikoli noben Američan poslan v vojno preko morja. Končno pa je s provokaeijo- Japonske povzročil vojno in razširil vojne konflikte skoraj povsem svetu. S tem je brez dvoma Rooseveltova zgodovinska krivda, da je postal svetovni povzročitelj vojne številka 1 ter se pred forumom svetovne javnosti izkazal za glavnega vojnega krivca. Za njim ne bo nihče na svetu pretočil niti eno solzo, v tol'ko bolj pa bo mednarodno židovstvo stalo zopet enkrat ob zidu solz ter stokaioč objokovalo smrt svojega poslušnega sluge. Važno je vprašanje, v koliko bo vplivala Rooseveltova smrt na severnoameriško politiko. Na to vprašanje bo odgovorila bodočnost. Kakor določa ustava, je senator Harry Truman kot podpredsednik začasno prevzel mesto pre Isednika. Slak iz Velikega Gabra pa si je pri padcu zlomil levo nogo. u— Pasja steklina pri človeku se lani ni pojavila v nobenem primeru, čeprav je b:lo mestnemu zdravstvenemu uradu prijavljenih 39 pasjih ugrizov. Vsi ugriznjem so bili v Higienskem zavodu cepljeni proti pasji steklini, pse pa je pregledal živinozdrav-nik. Iz Novega mesta Na pomoč bombardiranjem! Vsled bombardiranja v zadnjem času je ostalo brez strehe in brez vsega več someščanov. Naša sveta dolžnost je, da jim hitro priskočimo na pomoč z denaijem ali z blagom. Novo-meščani so se še vedno radi odzvali takim klicem na pomoč. Naj se izkažejo še sedaj, ko je sila res velika. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Lepa nedelja. Narava gre nemoteno svojo pot dalje. Krasni predvelikonočni dnevi so poživili rast in bist drevja. Cvetni popki marelic, breskev, češenj in sliv so se odprlj in privabili roje pridnih čebel, ki so marljivo na delu. Nauva razveseljuje oko Vsakogar, četuli je zasolzeno ot vodilih grozotah. Ob bregovih Krke je vrbovje na-dahnjeno z rahlim, osvežujočim zelenjem, kjer se rado počije trudno .oko i-i-raznih gozdnih predelih se sveže zelenje odbija od temnega ozadja visokih smrek. V zgodnjih jutranjih urah imajo koncerte naši krilati pevčki, k; že prilrio gnezdijo. Med njimi niso najslabši priljubi jeni škc: cj in kosi. Radovedni čakamo, ako ae bo pojavil in oglasil znani par slavčkjv v Ra. govem logu. Naš otier. Na veliko nedeljo zvečer so člani ljubljanske Diwane, Dramskega, studia in Glasbene akademije gostovali v Novem mestu z Golarjevo novo »Vdovo Ro-šlinko«. Predstava je bila namenjena za narodne pionerje, ki" so napolnili dvorano Prosvetnega doima do zadnjega kotička in niso šteriMi z odobravanjem. Čelo m odprti sceni so gledalci dajal: duška, svojemu zadovoljstvu in hvaležnosti za užitek, ki so ga midöli dmgi Ijubtjamslki gosti. V».k posameznik Sa vsi skupaj so bii odlični, pravi in resnični ljudje, ki so se naravno gibali v domačem oüccftju. Ponedeljek»!, popoldanska in večerna pi-edstava sta bili dovolj jasen dokaz, dri so ime'i gledaici kontakt z odrom. Novomeščani sj ž-v-imo še in še takih gostovanj. £ S" ,3 « n— Nov grob. Po kratki in težki bolezni je v 66. 'letu starosti one 26. februarja v Sarajevu umrl sodni uradnik v pok. g. Ivan H ura ar. K večnemu pcčtku so rajnega položili na tamošnjem pokopališču. Naj mu bo žemljica lahka! u— Maša zadušnica za pokojnini dr. Antonom Jšaplo bo v četrtek 19. t. m. ob J;,8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja in ne ob pol 9. uri, kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji osmrtnici. u—" Štiridesetdnevni parastos za pokojnim Ivanom Cirilom škerjancem bo v soboto 14. t. m. obl7 v pravoslavni cerkvi. u— Promocija. Na. ljubljanski univerzi je bil na podlagi disertacije »O izseljenski duši« promoviian za doktorja modroslovja g. profesor Jože Prem rov. doma iz Maitinjaka pri Cerknici. Novemu doktorju naše iskrene čestitke! u— člani Krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani, ld so prejemali kurivo pri tem odboru, se obveščajo, da zarad: tehničnih ovir letos odbor ne bo mo-sel preskrbeti kuriva. Kdor misli spremeniti dobavitelja kuriva naj dvigne izkaznico pri Prometnem zavodu za premog, Miklošičeva cesta 15 in se prijavi pri svojem trgovcu. u— Kmetovalci in lastniki zemljišč (ne najemniki) z začetnimi črkami G, H, I, J, N, O, R, ki so se priglasili gospodarskemu uradu zaradi propustnic čez mestno zaporno mejo, naj pridejo ponie v nedeljo 15. t. m. dopoldne med 7. in 9. uro v Beethovnovo ulico 7, pritličje, soba št. 15. Opozarjamo, da gre za propustnice. ki so bile na novo odobrene. — če bi bil alarm, bo gospodarski urad delil propustnice pol ure po dovoljenem kretamju. u— Lastniki in najemniki zemljišč (zamudniki), ki stanujejo v Ljubljani in imajo svoje zemljišče onstran kontrolne črte in ki se dozdaj še niso priglasili zaradi propustnic za prehod čez mestno zaporno mejo v svrho obdelovanja, naj se zglase dne 17. in 18. t. m. med 7. in 11. uro v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7, soba št. 31. II. nadstropje. S seboj naj pri-neso osebno legitimacijo, posestne liste ali najemne pogodbe. — To je zadnji termin. Poznejše prijave za prehod čez zaporno mejo gospodarski urad ne bo sprejemal. n— Kostanji so ozelenoli. Nekatere ljubljanske ceste in parki so se v zadnjih dneh lepo okrasili z zelenjem. Kostanji so pod vplivom sonca naglo vzbrsteli in pognali zelene liste. Zdaj se vidijo že nastavki cvetja, ki bo skoro izpopolnilo zelenilo košatih krošenj. Meščani ponekod pogrešajo samo še klopi, ki jih mestna občina čez zimo spravi na suho. u— Darovali so: za onemogle v mestnem zavetišču rodbina Karla Kovača 1000 lir v počastitev spomina dr. Toneta Šaple in rodbina dr. Fakinova 500 lir v počastitev spomina Ivanke šternove; za gluhonemo mlad;no družina Zalarjeva 500 lir namesto cvetja na grob Janezka Erčulja. (Denar hrani uprava »Jutra«). n— Učite se stTOjepisja, praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo-. trimesečni tečaji pričenjajo 16., 17., 18. apvila. lire dogovorno: Christof ov učni zavod, Domobranska 15, n— če vdre dim v zaklonišče, je treba zakloniščne prostore čim prej zapustiti, kajti vdihavanje dima lahko povzroči nevarna zastrupljenja. Zaklonišče je treba takoj prezračiti, potem se ljudje lahko vrnejo vanj. n— Starš», pazite na otroke ! S tem opominom smo že često opozarjali starše, naj pazijo na deco, ki se nepremišljeno igra z eksplozlAmimi predmeti, kjer koli jih najde. Težka nesreča, ki se je bila včeraj primerila v Mostah, näj bo v opozorilo vsem staršem, da je potrebno v teh dneh še posebno paziifci na otroke im jih tudi neprestano opc minjati, naj se z najdenimi eksplozivnimi predmeti ce igrajo, temveč naj najdbo naznanijo odraslim, le-ti pa dalje pristojnim policijskim organom. Na nasipu žefl. proge ob Predovifovi ujioi v Me staji ao se včeraj igrali z najdeno granato štirje dtroei: 14ietn.j Tom.:žič Franci, 71etrl Ka.m. ptjujt Zdravko. 91etni Kamp jut Polde in 12-letm škoda Janko. Nabijali so po eksplozivnem predmetu s kladivom. Granata le reuzpočila jn težko ranila vse štiri dečke. Ttamažič Franci je kmalu po prevozu v t- Po dolgi in mučni bolezni je v 57. letu umrla naša sestra, teta itd., gospa W A imi DocpUti, prodam, Naslov v Jutru, 8098-6 ČEVELJČKE, otroške, štev. 23 rn 23; prav dobre, prodam of. zamenjam za sa*i-dalice ali čeveljčke št. 29 do 30. sjeenko-va 8/II, levo, Ilirija. 8099-6 FILME za Leico za 36 slik., nekaj komadov, prodam. Rudolf Zore, Gledališka 12. 7856-6 KITARO, citre, violino in c:.nasto korito Z3. pranje perila ugodno prodam. Nasiov v Jutru. 7680-6 FOTOAPARATA, dva. m pisalm stroj ugodno pro-danv). Merkur, Puharjcva 6 8201-6 KOLESA, tri, ckamsfco, moško in deško„ zelo ugodno prodamo. Merkur, Puharje-va 6. 8200-6 ČEVLJE St. 39. damske, športne, predvojne, prodam. Naskw t Jutru. 8196-6 OBLEKO, rooäko, malo nošeno, in čevlje prodam. Japljera 3. 8193-6 ČEVLJE, U. 37%. »koraj nove, Uksste, dameke, prodam «li dam e» protivrednost. Bteiwtaaova 46/1. 8218-6 PIS. STROJ, poftafrl, nov, ima naprodaj »Žegoza«, GailuKflgo oate, 8109-6 LIMONO v čaiu in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ulica 1. 7668-6 CITRE z notami, vse zelo dobro ohranjeno,- prodam. Naslov v Jutru. 8216-6 ČEVLJE, modre, semiš in beic, s plutovino, oboje št. 36-37. prodam. Ogled 11—15. Naslov v Jutra. 8213-6 PLAŠČ, damski, črn, prodam. Gospusvetska 4/1. 8212-6 <"EVI.JE, dva para, moške, št. 39, prodam ali zame-n:?.m za večje. Ograjenšek, Zvezna S. 8207-6 KOLO, elegantno, športno, moško, »Rcdstar«_ prodam. Ogied v nedeljo dopoldne. Kr.ikovski nasip 26, priti., levo. 8244-6 ČEVLJE, moške, št. 43, visoke, za delo, prodam ali delno zamenjam. Oeled v nedeljo dopo'.dne. Krakovski nasip 26, pritličje, levo. 8243-6 O BI. PK O, mošk-D. w srednjo postavo, prodam. I.an-gusova 22. 8241-6 ČEVLJE, damske. moderne, semiš, temnomodre, štev. 37-38 prodam. Laneusova iilica'22. 8240-6 KOLO. moško, zelo dobro ohranjeno, prodan. Naslov v Jutru. 8237-6 POSTELJO, otroško, skiro in tricikel prodam ali zamenjam. Ogled 8—10. Naslov v Jutru. 8236-6 SOBO. dekliško, z žimni-cami, prodam. I. Molnar, Ga jeva 8/pritl. 8232-6 BLAGO za kostum, nekaj metrov svile za damske ofc-Ieke in grad! za žimnice prodam. I. Molmr. Gaje-va 8/priti. 8233-6 RADIOAPARAT. 6+1. nov prodam. Bohoričeva 24a. 8226-6 ŠKORNJE (zimske), usnjene, kombinirane s klobu-čevino. št. 43, primerne t-mesajia ali branjevko. prodam Naslov v Jutru. 8225-6 PREPROGO (pirotsko), 3X2 m, in dva predpo-r.teljnika prodam. Ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska 30. 822-1-6 PRODAM : ■ nov električni računski stroj, pisariti stroj in nove moške črne čevlje St. 43. Poizve se" v trgovini Danilo Daneu,'Gosposka 5. 8100-6 BLAGO, predvojno, čisto svilo, Jerscv-bllago proda od 8.30 do 10 GabrSefc, Breg 16. 8101-6 VRATA, vet-Bca. močna, 2X2.60 m. zelo dobro ohranjena, prodam ali nrat-njstn za les. Čeme, Cesta na Rožnik 9. 8104-6 BLAGO, predvojno. za moško obleko ati kostum, prodam. Nsskw v Jutru. 8105-6 KOLO, moško, močno, ugod-no prodam. Naslov v Jutm. 8107-6 JOPIC ca vifkeg» gospoda. modni, tet™, popolnoma nov, prodam. Naslov v Jutm. 810R-6 PREPROGO turško, zelo ugodno prodam. Naslcr v SPALNICA, stareiša, z vložki, o«pro&»j. Naslov v Jutru. 8143-6 GUNJ fdeäca), popolnoma n-ov, pcimeiren za moške hlače, prodam. Naslov v Jntru. 8147-6 ČEVLJE, rao?k-e. nizke, št. 41, vsioke moške št. 41 ter damski dežni plašč pro-daim. Nj«lov v Jutru. 8172-6 KOLESI, moški, rabljeni, prodam. Mehanik, Dunajska 12. dvorišče. 8167-6 KOLO, moško, športno, skoraj novo, prodam. Vodnikova 116. S165-6 LISICO, srebrno, in desetine žlice, vitice, jroika-žličkc, rieprosto, novo, prodam ali zameniam. — Ogled 19—20.30. Naslov v Jutru. 8162-6 POLČEVLJE, d«/nske. št. 37, moške H. 42 ter žim-nico za otroško k(»aro prodam. Naslov ▼ Jutru. 8159-6 MIZO. kuhinjsko, fotoaparat a-nastigmat. starinsko jedilno orodie io drugo prodam oz. zamenjam. Reslie-va 3/II, desno. 8153-6 RADIOA PARAT, šestcevni sMarelli«. prodam. Rožna dolm», ceeta IIL št. 7. 8150-6 KOLESI. roošVi. črno, skorai novo, ter sivo, športno, z drnamo svetilko, prodam. Krojaštvo Brus, Šmartinska cesta 15. 8149-6 PISAL. STROJ, pisarniški, ugodno prodasn. Ogled od 8 do 10. Go6po«vetski 13, vMta 10. 8188-6 FOTOAPARAT »Voigtläc. der« wadflsm. Naslov v Jutro. 8187-6 KOLO, d«-mskio, norvo, prodam oz. zaireojojn za i>roti v rednost. Naslov v Jutru. 8186-6 ODEjlCO, prešito, novo, za voziček, s prevleko, krasno, novo (garnitura), prodjm. Javomikovj 3/III. desno. 8185-6 BLAGO za piašč, dcap. 3 va. s podlogo, io rjave sandale, kača. $ pluto, moderne, št. 37, nenošene, prodam a-li zamenjam. Ja-vornikova 3 /III, desno. 8184-6 KNJIGE. strokovne, t a stroine- in elektroinženirje, ter 2 !og,iritmični računali prodam. Cesta 800 let Litib. liane 66. 8205-6 RADTOAPARAT »Philips« netcevn-i, super, dvojni valovi, ugodno prodam. Ogied v soboto do 10. Ovčak. Milčinsk^ta 8. 8121-6 STROJ, vrtalni, ročni, električni, m brusilni stroj ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6. 8203-6 ZABOJE, manjfc »li večje (sitnpno). prodam ali zamcnwn. Naslov v Jutra. »217-6 NAHRBTNIK in dragoceno moško darilo prodam. Ogled 9—11. Naslov v Jutru. 8131-6 KOI.O. dobro ohranjeno, prodam. Ogled: garaža Stupica, Slomškova 6. 8132-6 RADIOAPARAT. petcevni, nor, in pisalni stroj prodam. Našlo» T J«tru. 8137-6 HLAČE, popolnoma nov«, molke, aa srednjo velikost, moderen kroj, prvovrstno blago, prodam ali dam zn protivrednost. Ogled iz prijaznosti v salonu Kancler, Ulk» i. nmUN. NAKOL, fižolovke, prodani. Karlovška cesta 17. 8204-6 OBLEKO, delovno (pajaca), popolnoma novo. prodam za 1500 lir. Naslov v Jutru. 8115-6 PLAŠČ, balonski. nos-, ugodno prodam. Bleiweiso-n 42/II, desno, soba 18. 8116-6 RADIOAPARAT »Miner» va«, šestcevni, magično kazalo. na vsa valovna območja, prodam. Ogled v nedelio 8—10. Ovčak. Mil-činjkega 8. 8120-6 ČEVLJE, visoke, št. 44, in novo moško obleko za srednjo postavo prodam ali delno zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8126-6 BLAGO za moški pomladanski površnik, in lepo blago za moško obleko s podlogo prodam ali zamenjam. Gosposvetski 49/1. 8024-6 OMARO, kratko, malo, knjižno, ali vitrino prodam ali zamcn-'.ira. Ulica sv. Marka 11/II. zraven Vodovodne, Bežigrad. S004-6 PREPROGE, bosansko gar. nituro. 1 večio preprogo in 2 predpon teli roki. dva pred-posteljnika, original perzijska antika, in eno preprogo »Lnxor« proda Hva«tia. Javomikova 13. 7993-6 ROCKE fkantei, pločevinaste. kupuje »Petrooafta«. A Hmelak, Ljubljana, Ci-ril-Metodo-va 35a. J-442-7 KAKUP in PRODAJA vsa-ovrstnih predmetov. Trgo vina t-Ogled«, Mestni trg 3. 7672-7 RJUHE in kapne, dobro «hranjene. kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 7674-7 KOLO, športno, mrvo aii mulo rabljeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Smrt«. 7984-7 V KOMISIJSKO prodalo Spre'ema vsakovrstne boliše predmete Parfameriia Venus, palača Bata. 7697*7 NOVA TRGOVINA »Hi trost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in različne steklene predmete. Plača takoi Stritarjeva 2. 7617-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi razne umetnine in različne boijše predmete. Plača takoj. Strit-iricvi ulica 2. 7616-7 ZNAMKE, komp!. zbirko aii posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in meseč nike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. 'Zvon«. 7217-7 SLOV. fcNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe Jutm pod »Bibliofil«. 7216-7 KOLESA kupoje tvrdka »Promet«, nasproti križev-niške cerkve. 7184-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«. 6693-7 LEICO. Koot<»\ Retino, Rollerfles ali stični aparat kupim. Ponudbe Jutru pod »Izredno dobro«. 8199-7 VOZIČEK, športni, tapeci-ran, dobro ohranjen ali nov. kupim. Pevec, Sv. Pelm a. SERVIS, jediinl, iupitn. Ponudbe Jutru pod »Servis«. 8210-7 KONJE za klanje kupuje Justina Pušnik, konjska mesarici, Opekarska c. 38, Trnovo. 8246-7 HARMONIKO na 80 basov kupim. Naslov v Jutru. 8102-7 UTO. vrtno, leseno, 6 do 12 kv. m veliko, kupiia. Ponudbe z navedbo cene Jutru pod »Vrtna uta«. 8103-7 SANDALE, moške. št. 43, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod : »Sandale«. 8157-7 ZRAČNICO, slabo, Za ko-lo, kupim. Resljeva 3/II. desno. 8152-7 DELEN, tobralko a-li siično blago za pregrinjalo kauča. nekaj metrov, kupim. Naslov v Jutru. 8181-7 PREPROGO. perzijsko, dobro ohranjena, kupim brez posredovalca. Resne ponudbe Jutru pod »Per-zer«. 8122-7 ČEVLJE, otroške, »t. 24-25 kupim ali zameniam z večjimi. Pipuš, Prečna. nI. 3. 8123-7 KOLO. žensko, novo ii\ malo rablieno. kupim ali dam protivrednost. Nislov v lutru. 8124-7 PIS. STROJ ifl kolo. moško ali damsko, dobro ohranieno. kupim. Ponudbe lutru pod »Potrebuiem takoj«. 7994-7 Zamenjam Č.EVLJE, damske, nove, rjave in črne. št. 38 in 39. zamenjam za št. 40. Ponudbe Jutru pod: »Prvovrstni«. 8192-8 KAVO, 3 kg, prvovrstno, prodira »t 2 »men um a. protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Kava — protivrednost«. 8191-8 JARČKO, ttetno nesnico, dam za kurjo pičo. N«sIl>v v Jutru. 8211-8 KOI.O. žensko. 7srr.ee.'tm 71 protivrednost. Nasiov v Jutru 8144-8 ČEVLJE (s*xMe). Lka, ste, št. 38. zamenjala ali prodam. Naslov v lutru. 8146-8 <*EVI.JE, 2 para, delovne, št. 44, zamenjam za nrvško kolo »li prodam. Moste. <~ig'eneva 23. 8168-8 PETELINA zamenjam ali ; rod am. Vodnikova c. 90 »163-8 KURIVO dam za odikod-"ino tistemu, ki mi posodi šivalni stroj. Ponudbe Jutru poti »Kurivo«. 8161-8 VOZIČEK, otročki, globok, nov, avtomodel, zameniam proti doplačilu za rabljen š-valni strni aii za drngo. Ljubič, Topniški ulica 16. 8160-8 OBLEKO, {mo, rmwko. za srednjo postavo, stensko preprogo, posteljno pregrinjalo. 2 namizna prta z vezeninami, zaveso s karoi. so. več manjših zaves in kuhinisko stensko preprogo zamenjam za blago za žim-nioo in deloma prodam. Ogled v nedelio. Nai^ov ▼ Jntru. 8196-6 ČEVLJE. f>ove. črne. rrriS. edn#»e. št. 36. ročno delo. zimenrm za št 34-35 kakršne koli barve ali prodam. Dolenc, Groharjeva 4. 19. »25-S BANJO, kopalno. 50X130, zameniam %*. ženske čevlje št. 39. Nasiov v Jntru. 8179 8 LONEC. 24 Rtrski, 6 litrsko emajliraoo kožico in nekaj svilenih moških »raje ter dolgih spodnjih hlač zameniam za protivrednost. Ogled do 9. ttrt. Nasiov v Jutm. 8173-R BLAGO za žensko obleko, volneno, predvojno, ttm.no-modro, zameniam za protivrednost. Nasiov v Jutru. 8130-8 ČEVLJE, dum .dre, športne, rjave. št. 37 ia 36. zameniam za črne št. 58 event. prod.-m. Og'ed: Mestni trg 3/IV, levo. 8134-3 GALICO kupim sil zameniam za protivrednost. N«. slov v Tutru. 8138-8 OBLEKO, mo*ko. dobro obranj-eno. aii blago zsnjo ter goizerce it. 38-39 z*-meni.cn za naturaiiie. Naslov v Jutru. 8117-8 KOI.O. novo, moško, zameniam za enalo žensko kolo. Naslov v Jutrn. 8118-8 SPALNICO, šperano, i»e- plrskj.no. zamenjtan elektromotor 3 fcs. 2800 obratov Naslow v Jntru. 8017-8 KROMPIR, semenski, zameniam z.-, nekai nrivr. S-Drenikova 3^,1. 7957-9 GAIICO io solno kislino zsmen'am za žvepleno kislino. Ponudbe lutru pod »Trta«. 7888-6 Postst PARCELO prod«m aa ftr 175.000. Za»c Andrei, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. 8215-20 KUPIMO: hiio io parcelo v središču, parcelo za Be-figiauom, v SiSa ai< na Mirju. jn trav rut. Realitetna p. sami Zajec Andrei, Ts^rjer» TO. 7663-20 H1SO, na južni strani, pripravne za vsako obrt a-ii skladišče, prodam. Reala-tetrw pisa«»a Zajec Andre-Tavčarjeva io. 7662-M NE SAMO TA ZLATO Roman Ethel Flake je bila ljubezniva gostiteljica. Morskozelena svilena obleka, ki jo j« imela na sebi, je poudarjala njeno vitkost. Bila je zala, skoraj se več kot samo to. Nekaj nenavadno očarljivega jo je obdajalo. Prve četrt ure je čutil Baray lahno xa-drego. a to ni trajalo dolgo. Pila sta čaj in prigrizovala pecivo, in Etliel Flake je pripovedovala o svojem očetu. Nato mu je pokazala predmete, ki jih je bil oče äe kupil od Kiddery ja. Vse te stvari so Baraya globoko razburile, saj je šlo za bogoslužne priprave iz axteških zakladnic... priprave, ki jih je bil morda njegov lastni oče spiavil na varno___ Med njimi je bil daritveni nož, ki so ga svoje dni rabili svečeniki solnca. Baray je poznal verske običaje starega naroda, ki je častil solnce po božje ter mu na žrtvenem kamnu daroval na sto tisoče ljudi... Potem zlato torilo, kamor so prestrezali kri... kri, ki so jo potem odnašali na njive, da bi oplodila zemljo... In zlate posode, pušice iz suhega zlata, zlate zaponke in obroči... »In te zaklade je Kiddery sam prinese* vašemu očetu ? On sam ? c »Da.« »A kako je mogel spraviti te reči v An-lijo, ne da bi jih bil kdo vklel?« Kthel ni vedela, kako. »Vse to mi je uganka.« Baray je jrmal dragocenosti, ki bi biJe kras le vsak muzej, med tem ko so tu ležale skrite kdo ve kje v kakem temnem predalu, spet in spet v roko. -Posamezen človek vendar ne more rešiti takih stvari iz potopljene ladje. Kaj ni vaš oče nikoli govoril" o tem. msss Ethel?« Nikoli. Niti besedice ne. Le kak skrivnosten namig je bila kdaj pa kdaj ujela. • - In oba —• vaš oče in Kiddery — sta potem skupaj zapust.la London?« »S kanalskim parnikom sta- odrinila v Francijo, odkoder sta nato po železnici nadaljevala pot.« »In vi bi hoteli, če res edpotujete. »brata isto pot za šar.gnaj?« »O tem še nisem razmišljala.« Poraolčala je in čez nekaj trenutkov vprašala: s Zakaj se tolikanj zanimate za usodo mojega očeta. Mr. Baray?« Seveda, to vprašanje je moralo priti. Pogledal jo je. in njene temne oči so ."»e čudno blešče srečale z njegovimi. »Pogled na tega malika vas je močno csupil, dobro sem opazila. Zaksj, prosim vas, j>ovejte mi. In potem Kiddery-- pravite, da ga ne poznate. Meni pa čustvo pravi, da ga vendar poznate.« »Resnica je, miss Flake, da ga v svojem življenju še nisem videl.« »Ali, tedaj ne razumem--« Da, res, kako bi bila mogla razurneG. j-MisB Flake«, je rekel in se bledo nasmehnil. »razbitina, o katci. je Kiddery pravil vašemu očetu, res ob.-:;,ji.« »Odkod veste?« Začudeno je razširila oči. ^ Vem,c je pokimal. i To je ladja, ki — a saj ne spada k stvari.« »Prosim, prosim, povejte mi vse. Ali rte razumete, kako silno me zanima vsa ta skrivnostna zgodba?« Vse? Nu, vsega ji ne pove. Toda nekaj — nu, zakaj ne ? »V vojni se je na Južnem morju potopil nemški tovorni parnik. ki je vozil umetnostne zaklade. Pri tem so izgubili življenje tudi izsiedovalei, ki so bili na ladji, in ki so biii zbrali umetnine. Med temi raziskovalci je bil moj oče.« >Va& oče »Da. miss Flake. DoJgo čftsia sem noiizwe-doval po paraiku. V tienutku. ko sem mislil, da sem odkril kraj, kjor leži, sem od vas, po vašem zlatem kipcu, zvedel, da so bih pred menoj že drugI srečnejši, kdo so ti ,drugi', ne vem. Vem samo toliko, da ie moral biti med njimi neki Kiddery. Kakč-r kaže, se ni posrečilo spraviti ves tovor na varno. Kidderv je zaradi tega najbrže odpotoval v London, da pridobi tu peučne ljudi — in to mu je uspelo. Morda.-r je trpko končal, »morda odnašala vaš oče in Kiddery ta mah poslednje zaklade z razbiti ne.« SPORT DVAKRAT OSEM PAROV BOKSAR-1EV Drevl ob 19 in jutri, v nedeljo, ob istem ta«« bo Ljubljana spet imeli sporui; oo^odek. enega redkih, toda t*\vo še bolj svojevrstruia. Prireditelji ix ZSK Her mesa so brez zadostnih domačih moči v boksu razposlali vabila in odziv je b:l več ko razveseljiv: Je-^nice, Celovec, Kraul m 6e Trst bodo p06'ali po ru-üa) dobrih boksarskih zastopnikov, da foocto lahko dostojno ispolnli; spoi-ed dveh večerov. Kako bodo udeležene: rasspor^Jeni mod seboj, tega zdaj še ne vemo: okvir vsafcega ra bo tvorilo osem dvoboj »r, kar pocieuf. da bo užitka najmanj za dve polni uri. Vstopnice se Se prodajajo pri Serris-biroju. Pnredltav bo obsurra* v Frančičl^anski dvoi-ani. KOŠNJO tare dam r najem za fcib;či>o tow»»oo. Naslov t Jutru. 8111-17 STANOVANJE, tn»oboo, s kopalnico, ▼ vt!i, zam»-ojaoj za eoosoboo s kabinetom io ev. kopalnico. Ponudbe Jutru pod »Zamenjamo«. 8231-21 Sobe ii(e SOBO s porebnisa vfiuOuui. z L*a«. 8!35-23» SOBICO, č>s*o. oddam za pomoč pri gosiK^dinistvo. Sška. DKdikova 35/T. 79>fc-25 DRUŽABNIKA apreme efcrtno podjehe »t se ev. prode. Potreben tapiui lir 1.000.000. Ponudi e »Jutru« pod »Plačilo tndi v obro-kifa». 8239-37 P.*.PA GAJ^EK. Lier. »c usel. Prosim, wini-tc ! SJ*a}e. Jelecivjrgjva ö/I, !t-va. ZAPESTNICO. Jato. veri. žiČ»"wo, ion iigubiia v Drami ah kje na cesti. Na»-pato' nia-^jwjm.. Naslov v Jutro. JOTO-i" ROKAVICO, fmo damsko glsce-semrš. sean or-51». KesT)rv» 5/W, tfcsno. 8154-?" POZIV G. Acyräa M«š aa: k takoj i^la&i p ti »Specirum« cL d.. Celovška 81. 8133-37 ŠTEDJLNISKE odprfene popravim, da potrošite m-Mvi kuriva. PSite Jot-u pod »Se izpiač««. 8719-37 KINEMATOGRAFI KIKO MATICA: »Nepridiprav«. — Ob rr. In TO. KINO SLOGA. »VelP3i;irm». Ob J7. :n 19. UrL KINO UNION. »Korak vstran*. Mariane Hoppe, Karl L. Diehl. Predstave ob 17. in 1-9. url. Gostilna »Pri Zapantj« Kovač Ivan topla in mrzla jedila ter dobra pijača POSTOJNA se priporoča svojim cen j. odjemalcem! ............................ f Po kratki in frečki bolezni nam je umrl v letu starosti dne 26. februarja L"»4S v Sarajevu naž ljubljeni mož, oče, taet, gospod IVAN H U M A B sodni uradnik v pok»in Pokopan Je bil v Sarajevu. Globoko žalujoči: Jortpftia, »ona; Ivo, Zdenka. Dnfan, otioofc Albin Ralca, aet, in o*ta]o sorodstvo. Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za rada-iftelja: Stanko Viiant. — Za Narodno tiska'no: Fran Jeran. — Za inseratai Ljubomir Voičič.