S te v. 282 TRST, torek II. oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tvdl »b nedeljah Id praznikih ob 5., ah ponedeljkih ab 9. zjutraj. Peaamlčne Stev. ae prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?c°tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmian. Ajdov-i .ni, Dornbergu itd. Zabtarele Šte*. po 5 nvč. (10 stot.). O'^ABi SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 k in«. (JEInE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, tnice, zakvale. poslanice, oglaai denarnih zavodov po -t. >..»». Zi ogla e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v?aka Jjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-i pa 4® stot, Ogls.:-e »prejema Inseratni oddelek uprave aosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ------- - PijČijivo in utofliivo v Trstu. "----- O-l! 2 C Gifcsilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Y tdi'AOfti je moč! za calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira. Vareonlnm. na nedeljsko lz«anj* „EDINOSTI" stan*: si oelo leto Kron 5'20, za pol let« Kron 2-SO. Vai dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- rana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dc.n) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulico ■ Giorgio Galatti štev. 18. ■ Poštno-hranllnlinl račun št. 841 652. TELEFON St. 11-57. «11171. Izjava. Odbor Političnega društva „E-DINOST" v Trstu, dbbro poznavajoč velike zasluge, katere si je društveni odbornik g. deželni poslanec dr. GUSTAV GREGORIN z dolgoletnim nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem pridobil za Slovenstvo v Trstu obžaluje, da se je našel slovenski politik, ki je, zaslepljen od strankarske strasti, skušal v javni seji deželnega zbora goriškega vspričo najhujih narodnih sovražnikov izpodkopati ugled g. dra. Gregorina in ga prikazati nevrednega časti narodnega zastopnika; in da-si ve, da tak napad ne more zmanjšati ugleda, ne zaslug g. dra. Gregorina, čuti se vendar dolžnega izraziti javno tudi o tej priliki svojemu zaslužnemu odborniku neomejeno zaupanje in spoštovanje. polju na novo obolelo na koleri 5 oseb, tri so umrle, v napoljski pokrajini je na novo i obolelo 26 oseb. V Apuliji je ena oseba obolela, ena pa umrla. BRZOJfil/NE VESTI. Dunajski župan pri cesarju. DUNAJ 10. Rathauskor. poroča: Župan dr. Neumayer je bil danes pri cesarju na avdijenci, na kateri se je zahvalil za imenovanje namestnikom deželnega maršala ter je v imenu mesta Dunaja prosil cesaija, naj bi se udeležil otvoritve drugega vodovoda. Cesar je izrazil svoje veselje, da vidi zopet dunajskega župana kakor namestnika deželnega maršala nižeavstrijskega in je obljubil, da pride na slavnost otvoritve vodovoda. Cesar Fran Josip pojde v Berolin. DUNAJ 10. List „Mor*en" poroča iz Budimpešte iz krogov, ki so v stiki z dvorom, da se cesar Fran Josip poda v Berolin, da vrne obisk cesarju Viljelmu, vzlic temu, da ga skušajo dvorni krogi od tega odvrniti. Giers imenovan ruskim poslanikom na Dunaju. PETROGRAD 10. Ruski poslanik knez Urusov je radi bolehnosti odslovljen in imenovan višim dvorjanikom. Na njegovo mesto je imenovan poslanikom na Dunaju Giers, dosedanji odposlanec v Bruselju. Turčija. CARIGRAD 9. Veliki vezir Hakki paša je imenovan senatorjem. CARIGRAD 9. Glasom uradnih brzojavk so izgubili Druži v zadnih bojih štiristo mož. CARIGRAD 9. Sultan je povodom baj-ramskega praznika pomilostil 70 Armencev in Mohamedancev, ki so bili obsojeni radi klanja v Adani. Kolera. CARIGRAD 10. V zadnjih 24 urah je umrla na koleri ena oseba. RIM 10. V zadnjih 24 urah je v Na- PODL1STEK. SIRENE. Dunaj 10. Cesar je vsprejel ob 2. uri ! popoludne nemškega državnega tajnika Ki-derlen-Wachterja. Avdijenca je trajala pol ure. Nato je državni tajnik posetil ministra ! za unanje stvari grofa Aehrenthala. Dunaj 10. Državni tajnik Kiderlen-Wachtar je ob 8. uri 15 min. zvečer odpo-i toval v Berolin. Beligrad 10. Kralj Peter se je s princem Gjorgjem z divizijskih vaj v Nišu povrnil v Beligrad. Istrski deželni zbor Vtearna seja. - „Liepa naša domovina' . KOPER 10. Seja je pričela ob 3. uri popoludne. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, je manjšina pričela z obstrukcijo, ker so skoraj vsi slovenski poslanci govorili v svrho, da se popravi zapisnik. Protestirali so, da je zapisnik pomanjkljiv in so zahtevali, naj se ga sestavi tudi v slovanskem jeziku, dokler se to zgodi, naj se prekine sejo. — Ko je hotel deželni glavar preiti k drugi točki dnevnega reda, niso slovanski poslanci tega dopustili, marveč so zahtevali besedo k zapisniku. O tem se je unel hud prepir med deželnim glavarjem in manjšino, ki se je — ko je deželni glavar na vsak način hotel, da se glasuje o ove-rovljenju zapisnika — izprevrgel v oglašujoče hrušč, žvižganje in vpitje, vsled česar je deželni glavar prekinil sejo. V dvorani ostala manjšina je zapela narodno pesem. Po doseženem sporazumu med večino in manjšino je bila seja zopet otvorjena. Deželni glavar je potem priobčil došle uloge, nakar so bile prečitane interpelacije: dr. Ventrella glede nedostatkov pri okrajnem sodišču v Trstu in sicer radi pomanjkanja konceptnega in kancelijskega osebja; nadalje interpelacija post. Zuccona glede prepovedi izleta slovanskih delavcev v Pulo, druga interpelacija istega poslanca, da se nemško-italijanske opominske table, nahajajoče se ob meji vojnega pristanišča v Puli prevffli tudi z hrvatskim besedilom in konečno interpelacija posl. Kirca, češ, da noče uprava deželne bolnišnice v Puli vsprejemati umobolnih. — Nato sta bila vsprejeta nujna predloga, uložena od posl. Mandića in Pe-sante-ja, glede povišanja državnega prinosa v stvari olajšanja bede, in odkazana finančnemu odseku. — Ob 6. uri je bila seja zaključena. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. KOPER 10. (Priv.) — Ko je predsednik odprl sejo, podalo se je več hrv.-slov. poslancev k predsedništvu, kjer so izročili kakih 40 nujnih predlogov. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje od 5. t. m. oglasi, se je k besedi k temu zapisniku posl S p i n č i ć. Sklicevaje se na § 41 in 48 dež. zborskega pravilnika, je izjavil, da zapisnik ne vsebuje vsega, kar se je v seji dogodilo, a vsebuje stvari, ki se v redni seji niso zgodile. Seja namreč ni bila redna potem, ko so odšli vsi poslanci manjšine; ker po sami izjavi je bilo v seji le 22 italijanskih poslancev, a bi jih moralo biti 24. Vidi se, da se ne spoštuje niti rečenih §§, kakor tudi ne drugih zakonskih določeb. Govornik sploh ne ve, čemu prihaja vladni Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinović, režiser slov. gledališča. Ko se je Ivan povrnil v gledališče, je bil ravnatelj že navzoč. „Žal mi je prijatelj, da vas ne morem sprejeti," je dejal ravnatelj. Zdaj, v sredi sezone, pač ne morem nikogar odsloviti. In tudi dohodki mi ne dovoljujejo, da bi zajemal še novih moči." „Toda, gospod ravnatelj, jaz se nahajam momentano v stiski in bi mi prav prišla vsaka vaša ponudba." „Vem... Vem, taki ste vsi igralci: kadar vam gre dobro, ste objestni, potem pa moledujete !" „Ali, gospod ravnatelj...!" Že vem... toda, žal mi je, kakor sem že rekel, žal mi je... Vse, kar bi mogel storiti za vas, je to, da vam dovolim eno, dve gostovanji z navadnim honorarjem. Če ste zadovoljni s tem, izberite si vlogo in takoj naznanimo lahko dan gostovanja. Molče je Ivan podpisal pogodbo za to gostovanje. Vedel je, da ga ravnatelj pušča nastopati samo zaradi honorarja, „da bi si kaj zaslužil." Nekak navaden milodar je to za igralce. Prišlo je napovedano Ivanovo gostovanje in gledališče je bilo — prazno. Ime Ivanovo še ni bilo dovolj znano, da bi napolnilo gledališče Ivan je nastopil v eni svojih najboljših vlog, toda občinstvo se ni moglo razgreti zanj. Sam je čutil, da tega ni več, kar je bilo nekdaj. Vsiljeval se je občinstvu, pa ni šlo. — Umetnost ga je zapustila; ona tre-notna sugestivna moč, ki ustvarja umetnika, je izginila popolnoma — in na odru je stal samo navaden igralec; ne boljši in ne slabši od drugih. Gostovanje ni ostavilo nobenega utiša. Po predstavi mu je ravnatelj izplačal honorar. Igre Ivanove niti omenjal ni. Ivan pa je, medtem ves strt in žalosten, odšel v svoje stanovanje z namenom, da jutri zapusti B. Kjer je vedel, da imajo gledališče, se je ponujal, toda povsod je dobival stereotipen komisar v seje, ako niti on ne^stori ničesar proti kršenju pravilnika ? ! Kakor drugod, tako tudi tukaj se ne jemlje nikakega ozira na veliko večino prebivalstva, na katere se zna obračati vlada, ko je kaka nevarnost. Kam vodi nespoštovanje zakonov, videlo se je nedavno v Braziliji in vidi se v najnovejših časih v Portugalu. Predlaga, naj se zapisnik zadnje seje napiše ali hrvatski, ali slovenski; dokler se to ne zgodi, naj se seja odloži. Vsemu temu je kriva c. k. vlada, ker če bi ona drugače postopala, bi bili tudi Italijani drugačni. Posl. dr. T r i n a j s t i ć je protestiral proti izjavi predsednika, da niso bili poslanci pripravljeni za razpravo dnevnega reda — protestira, ker je to povsem ponižujoče in žaljivo za vse poslance. Posl. dr. K u r e l i ć, sklicevaje se na odstavek 3. § 41 pravilnika, pogreša, da ni rečeno, da so poslanci manjšine odšli iz zadnje seje. Posl. dr. Z u c c o n se pridružuje predgovornikom in se kakor revizor zapisnikov pritožuje, da ni bil niti pozvan, da bi zapisnik pregledal. Govori še v obče proti nezakonitemu postopanju se strani c. k. vlade in deželnega glavarja nasproti večini prebivalstva dežele. Posl. dr. Č e r v a r stavlja in utemeljuje svoj predlog, naj predsedništvo preskrbi stenografa in naj se, dokler se to ne zgodi, ne razpravlja dalje. Posl. dr. L a g i n j a se pridružuje vsemu, ker so rekli predgovorniki, graja netočnost zapisnika tudi v tem, da posamična imena niso pravilno pisana ; potem pa naglaša tudi v italijanskem jeziku, da pride čas, ko bodo Italijani morali popustiti in da bi bilo bolje, da se sami pogodimo, nego da nas tretji prisili v to! Posl. dr. P o š č i ć misli, da zapisniki ne morejo biti točni tudi zavoljo tega, ker se predsednik često razgovarja med sejo z raznimi poslanci. Posl. Fr. F 1 e g o prigovarja vladinemu zastopniku, da ni potom kor. biro-a javil, da so poslanci manjšine odšli iz zadnje seje. Posl. A n d r i j č i ć se kakor revizor pridružuje onemu, kar je rekel dr. Zuccon; prigovarja, da v zapisniku ni točno označena ura začetka seje; da ni rečeno, v katerem jeziku je predsednik odprl sejo : in ni rečeno, da se je seja obdržavala, ko ni bilo navzoče zadostno število poslancev. Ponavlja to tudi v italijanskem jeziku. Posl. M a n d i ć pravi, da se je predsednik vedel nelojalno, ker je vkljub obljubi, da zaključi sejo po priobčenju došlih spisov, dal čitati predloge in interpelacije. Posl. V a 1 e n t i ć protestira proti prigovoru, kakor da poslanci manjšine nočejo delovati v zbornici. Oni hočejo delati, a hočejo kruha, materijalnega in duševnega. Posl. R a j č i ć pravi, da je hrvatski ali slovenski zapisnik morda že sestavljen, in prosi predsednika, naj ga da čitati potem, ko se prečita italijanskega. Posl. S a n c i n pravi, da se ne bo moglo delovati, dokler se ne bodo spoštovale naše narodne pravice. Čudi se tudi, da je bila današnja seja napovedana za uro 15., a ne vidi nikjer v Kopru ure, ki bi kazala petnajsto uro. Posl. K i r a c meni, da bi se dnevni odgovor, vse, da je: „Zasedeno", ali pa: „Zdaj, v sredini sezone, ne morem nikogar rabiti več." Tako so tekli Ivanu časi. Odhajal je dan za dnevom, a prinesli mu niso odrešitve iz te bede. Nikjer upanja na engagement. Že je začel nositi v zastavljalnico svoje obleke — kos za kosom, tako, da mu je ostalo le to kar je imel na sebi. Eden njegovih prijateljev mu je nasvetoval, naj se ponudi mali potujoči družbi, ki se je tedaj nahajala v bližini. „Tam te gotovo vsprejmejo", — mu je dajal prijatelj — „veš. oni vedno potrebujejo igralcev; piši ravnatelju in prepričan sem, da te vzame..." „Kaj jaz naj bi šel zopet v potujočo družbo? Ali sem se za to mučil in trudil, za to stradal in se trudil?! Nikdar! Raje umrjem lakote!" „No, veš prijatelj... ni ravno tako hudo lam ; tudi oni žive." Ivanov ponos, se je z vso silo upiral prijateljevemu nasvetovanju. Nikdar, nikdar več ne bi mogel biti umetnik. Tam ubijajo talente, tam sploh ne vedo, kaj je gledališče. Nikdar se ne poniža tako. Kakor te je volja, je rekel prijatelj m red moral dopošiliati tudi v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Posl. P a n g e r c pravi, da bi moral tajnik čitati zapisnik glasneje in bolj počasi. Predsednik je nato tolmačil italijanski predloge pojedinih poslancev ter je brez vsake stvarne motivacije in vkljub temu, da so se nekateri poslanci priglasili za besedo, zaključil razpravo o prvi točki dnevnega reda. Hotel je preiti na drugo točko, ali se strani levice je bilo čuti glasov, ki so zahtevali besedo. Med hrvatsko - slovensko manjšino in predsednikom na eni in italijansko večino na drugi strani je nastal hud prepir. Predsednik je hotel nadaljevati na "vsak način, vsled česar je nastal grozen krik. Posl. dr. Červar je prvi del piščalko v usta ter začel žvižgati in za njim drugi poslanci manjšine raznovrstne sirene. Ta grozna muzika je trajala kakih deset minut, j Predsednik je zaključil sejo, ne da bi se to : čulo. Tu je posl. Valentič intonira! hrvatsko himno „Liepa naša domovina", ki so jo stoje pevali vsi poslanci. Dvignil se je tudi del galerije. Hrvatsko himno so odpevali do kraja v taki divni harmoniji, da je posl. Benatti opazil nekemu poslancu manjšine, da so se morali vsaj dva meseca vaditi. In čudo ! Italijanski poslanci so molče poslušali to petje pod utisom energičnega nastopa manjšine, kakoršnega niso pričakovali. Poedini poslanci večine in za njimi del manjšine so se umaknili v predsobe, kjer se je po inicijativi Italijanov dosegel sporazum za nadaljevanje seje, ki se je dalje mirno vršila. Čitale so se razne interpelacije in nujni predlogi. — Jutri bo zborovala kompromisna komisija. _ Pod nouo vlado na Portugalskem. Kaj bo s kraljem Manuelom ? PARIZ 9. Glede bodočnosti odstavljenega kralja Manuela ni še nikakih pozitivnih vesti. Sodi se pa, da portugalska vlada pričakuje, da se kralj formelno odpove prestolu, preden ukrene kaj glede njegove bodočnosti. Vlada namerava tudi imenovati posebno komisijo glede poplačanja kraljevih dolgov. Ko komisija dovrši tozadevna dela, hoče vlada prodati kronske diamante in s sku-pičkom plačati kraljeve dolgove, ostali znesek bi se pa izročil kralju. Hrabrost portugalskih vojaških čet! PARIZ 10. Ag. Ha vas poroča iz Lizbone, da se zopet čuti močno protiklerikalno gibanje revolucije. Poročajo o novih napa -dih na verske naselbine. Ker se je bati, da bi se utegnili ti napadi pomnožiti, zato so ukrenjene primerne varnostne odredbe. — Vojaki, ki so udrli v hišo jezuitov Quelhaes so našli isto izpraznjeno. Nasprotno je prišlo v minoli noči, ko so oborožene čete udrle v samostan Trenas, v katerem biva 150 portugalskih usmiljenih sester, do spopada, tekom katerega je bilo lahko ranjenih 12 sester. Tudi ta samostan so zasedle čete. Oborožene čete so tudi vdrle v več hiš pristašev starega režima, vendar ni prišlo do nikakega incidenta, ker so biliftoza-devni lastniki odsotni in se je njih lastnino pustilo na miru. Anglija, Francoska, Španska so baje že priznale portugalsko republiko. DUNAJ 9. Iz diplomatičnega vira se doznaje, da ne bo Avstro-Ogrska delala odšel. Ivan pa je ostal sam na trgu velikega mesta, okrog njega bujno močno življenje. On pa je stal sredi tega življenja in nihče se ni menil zanj, nikogar ni bilo ki bi mu nudil krepko desnico. Misel na potujočo družbo je bila zanj nekaj strašnega in še več, ubijalo je v njem ves pogum. „Kako se bom vračal od tam, kjer je umetniška smrt vsakega igralca." Toda živeti je treba in misel mu je postajala polagoma manje strašna; vedel je, da sedaj nikjer ne dobi nameščenja; a živeti mora. Končno se je res določil in je s poslednjimi vinarji, ki jih je še imel, odpotoval k mali družbi. Ravnatelj ga je sprejel ljubeznivo. „Dragi prijatelj, mu je dejal, rad vas sprejmem, toda, saj veste kako je pri »as! Razmere so prav skromne in mi ne dovoljujejo, da bi vam dal plačo, ki bi bila primerna vašim zmožnostim. Plesi so tudi začeli in tedaj je za gledališče najslabše, če pa ste zadovoljni z malo plačo, prosim, le ostanite pri meni. Kaj je Ivan mogel? vsprejel je mesto, dasi je vedel, da ne bo plača zadostovala niti naskromnejšim potrebam. (Pride še.) Stran II »EDINOST« st. 282. V Trsta, dne 11. oktobra 1910 nikakih težav glede priznanja portugalske republike, kajti oblika vlade na Portugalskem ima za Avstroogrsko malo važnosti. Isto so baje že priznale Angleška, Francoska in Španska. Bodoča rezidenca kraljeve rodbine portugalske. MADRID 9. Glede bodoče rezidence rodbine Braganca se širijo različne govorice. Nekateri pravijo, da se rodbina poda na grad, ki ga ima vojvoda Orleanski na Angleškem, drugi pa pravijo, da se poda v Andaluzijo na Španskem, kjer bo bivala na posestvu, ki ga ima grofinja Pariška v Villa Maurique. GIBRALTAR 10. Semkaj je dospel italijanski križar „Regina Elena-, na kateri se ukrcata kraljica-vdova Marija Pija in vojvoda Oporto, ki odideta v Italijo. — Kralj Maiuel in kraljica Amelija se podasta na Angleško. ' Kralj Manuel dolguje Portugalski 10 milijonov. LONDON 10. Iz Lizbone brzojavljajo: „Diario" pravi, da dolguje kraljevska rodbina portugalski državi nad 60 milijonov, od teh samo kralj Manuel 10 miliionov. Kralj si je dal predvidevši katastrofo, izplačati vso civilno listo za tekoče leto že prad štirimi tedni. Sv. Stolica ni obveščena o spremembi režima. RIM 10. „Giornale d' Italija" je izjavil nasproti poročilom iz Lizbone, da ni sv. Stolica bila oficijelno obveščena o konstituiranju novega režima na Portugalskem. Inozemske vojne ladije v Lizboni. LIZBONA 10. Semkaj sta dospela angleški križar „Venus" in ameriški križar „Des Moines". Sodrga demolira samostane. PARIZ 10. „Ag. Ha vas" poroča iz Lizbone od 9. t. m.: Policija je ukrenila odredbe, da prepreči sodrgo, da ne udere v glavne samostane. Radi nezanesljivosti policiji se je posrečilo sodrgi, da je udrla v samostan Quelhaes. Sodrga je obstojala iz nekoliko fanatikov, ki so razbili pohištvo in kipe iz mavca, iz radovednežev in nekoliko roparjev. — Pred več drugimi samostani je sodrga podžigala policijo, naj išče podzemskih skrivališč. Da bi ljudi pomirila, je policija ukazala navidezno na posamičnih mestih iskati. Ko je v minoli noči v nekem mestnem delu, kjer se nahaja cerkev San-tos, padlo nekoliko strelov, je nastala govorica, da so jih oddali redovniki, skriti v cerkvi. Zato so poslali policijo, da ščiti cerkev in bližnje francosko odposlanstvo. — V mestu in okolici nadaljujejo z aretacijami preoblečenih menihov, ki skušajo bežati. Ljudsko1 štetje. Govor državnega poslanca dra. O. Ryb&ra na javnem shodu minole nedelje. Letos nas narodna dolžnost zopet zove na delo. In sicer na delo, ki ni lahko. To delo na videz sicer ni politično, ali v resnici je velike važnosti v raznih pogledih in torej tudi v politiškem. Danes se nismo sestali v namen, da bi manifestirali za kako politično idejo, za kako svojo pravico, ali protestirali proti krivicam. Danes smo se sešli v prvi vrsti v namen — pouka, da boste poučeni vi in da boste agitirali dalje za stvar, ki je tolike važnosti. Težko, sitno delo bo to, ali dolžnost veleva, da y mu podvrže vsakdo izmed nas : hišni gospodar, oče družine in sploh sleherni neodvisen človek. Mi ne smemo mirno gledati, da nas drugi vpisujejo kakor hočejo. Ampak to moramo vršiti mi sami in v ta namen iti na roko tistim našincem, ki ne znajo, ali ne znajo dobro opraviti tega. Pol. društvo „Edinost" bo delovalo v ta namen se shodi, na katerih bo poučevalo naše ljudi o pomenu in načinu ljudskega štetja, da bodo vedeli, kako se jim je vesti in postopati. Ljudsko štetje je prastara uvedba. Poznali so jo že v starih časih, v času rojstva Kristovega. Bolj moderno štetje se je pa pričelo pri nas pod vladu cesarice Marije Terezije. Današnji zakon o ljudskem štetju izvida iz leta 1869 in odreja, kako je štetje pripravljati in izvršiti. Ker pa so bili ti predpisi zelo pomanjkljivi, izdaja vlada za vsako štetje — ki se vrši od deset do deset let — poseben ukaz za ljudstvo in za urade — politične in občinske. Ljudsko Štetje je velike važnosti za znanstvenike in učenjake, za narodnogospodarske in socijalne politike, ki dobivajo iz rezultatov ljudskega štetja dragocenih potrebnih jim podatkov. • Pri nas n. pr. je važno, da ljudsko štetje tudi izkazuje, v koliko je kmetijstvo padlo, ker se okolica industrijalizira, vsled česar ljudstvo opušča svoja polja. Ljudsko Štetje je velike važnosti za državno upravo, da more primerno ukrepati svoje odredbe. Važno je za ministerstvaf ker je iz popisa ljudstva razvidno n. pr., kateri poklici se preveč in kateri premalo množe, da potem pomaga in povspešuje na tisto stran, kjer je bolj potrebno. Poleg vseh teh gotovo važnih momentov pa moramo mi obračati posebno pažnjo Ta tisti znani rubriki o občevalnem jeziku rubrika je za nas posebne važnosti. Kakor znano živi v naši državi več narodnosti, različnih po številu in svojem razvoju. Je narodov tu, ki po svoji zgodovini in kulturi reklamirajo za-se neko privi-legovano pozicijo, dočim se drugi narodi še le razvijajo, ki pa tudi zahtevajo vse svoje narodne pravice. Namen ljudskemu štetju naj bi bil, da pokaže, koliko pripadnikov ima vsaka narodnost. Naravno bi bilo torej, da bi šteli na podlagi narodnosti, oziroma materinega jezika. Ali ukljub dejstvu, da se pri nas vse vrti okolo narodnostnega vprašanja — saj je vendar znano, kako radi tega vprašanja ministerstva padajo in državni zbor in deželni zbori ne funkcijonirajo, ker se slovanskim narodom gode tolike krivice v narodnem pogledu! — kljubu vsemu temu se naša vlada ne more odločiti za način, ki bi odgovarjal pravemu namenu ljudskega štetja, — za način štetja po narodnosti! Noče tega, marveč posnemlje tiča noja, ki skriva svojo glavo, ter meni, da ga sovražniki ne vidijo, če on ne vidi njih ! Vlada se namreč boji tistih narodnosti, katerim pripadamo tudi mi! Vlada se boji konstatirati, koliko je teh narodnosti, ker bi se morala rezultatu tega ukloniti tudi ona in nas uvaževati in ceniti, česar pa ona ravno noče. Zato noče čuti o štetju na podlagi narodnosti, oziroma materinega jezika, ampak vstraja trdovratno pri načinu štetja na podlagi tako-zvanega občevalneea jezika ! (Pride še.) Velik protesten shod proti podraženju živil pri Sv. Jakobu. V nedeljo ob Štirih in pol popoludne se je vršil pri Sv. Jakobu prvi javni shod tržaških mestnih Slovencev pod milim nebom, sklican po „Narodni delavski organizaciji" v protest proti vedno bolj in bolj naraščajoči draginji vseh živfl, posebno še mesa. — Na širnem prostoru gospoda Preloga se je zbrala množica, ki je štela gotovo 1500 do 2000 oseb obojega spola.. Zborovanje je otvoril delavec Š k u 1 i n, ki je, zahvalivši se zborovalcem na tako mnogoštevilni vdeležbi, na kratko obrazložil pomen shoda ter podal besedo gospodu dr. Josipu Mandiču. — Le-ta je, živahno pozdravljen, navzočim v ognjevitem in temeljitem govoru na jasen in drastičen način očrtal vzroke današnje neznosne draginje živil, specijelno pa mesa. Glavna krivca draginji sta : veleagrarci, ki branijo vladi odpreti meje balkanskim državam, posebno Srbiji, za uvoz živine, in pa vlada, ki ustreza željam teh maloštevilnih mogotcev, kakor tudi iz nagajivosti in ljudstvu škodljivih vzrokov noče otvoriti meje Srbiji, Romuniji itd., mejtem ko dovoljuje izvoz živine iz Avstrije v druge države. Govornik je z ogorčenjem bičal krivce tega danes že skoraj nevzdržljive in ljudstvu škodljive agrarne in vnanje politike. Nastopil je proti raznim trustom in kartelom, v katerih imajo pač dobiček posamične osebe, a neizmerno Škodo obče ljudstvo. Govornik se je zavzel za uvoz argentinskega mesa, katero pa naj bo carine prosto. Ako pa vlada ne bo vpoštevala klicev izstradanega ljudstva — je zaklical govornik — bo pa to ljudstvo prisiljeno si samo poiskati poti do svojih pravic. Govornik je na to prečital resolucijo, ki jo priobčujemo spodaj in ki je bila soglasno vsprejeta ob splošnem odobravanju. K besedi se je prijavila ob viharnem pozdravu Maša Grom, ki je v daljšem govoru očrtala težkoče, s katerimi se imajo boriti ob današnji draginji gospodinje in matere. Nič ne pomaga biti skromnimi, varčnimi itd.; draginja, posebno mesa, je tako občutna, da si ga morejo družine dovoliti le še ob velikih praznikih, a ob vsakdanjih dneh zamore mati k večjemu še s polento nasititi svojo deco. — Govornica je pozivala tržaško ženstvo, naj se pridruži protestni akciji dunajskih gospodinj in drugih avstrijskih mest, tako, da skupen glas gladnega ljudstva pride konečno do ušes onih, ki so poklicani, da to neznosno draginjo vsaj ublažijo, ako že ne odpravijo. — Besedam gospe Gromove je sledilo burno ploskanje in odobravanje. Gospod Jaklič se je s sonornim glasom pridružil protestu obeh predgovorni-kov, in je, opisujoč težki in obupni položaj delavca-družinskega očeta, pozival tudi on na skupen odpor vseh slojev ljudstva proti nastalim neznosnim draginjskim razmeram. Tudi izvajanjem tega govornika je sledilo viharno odobravanje. Kakor četrti govornik se je prijavil socijalni demokrat Novak, ki se je pritoževal ne le proti draginji živil, temveč tudi proti vedno naraščajoči draginji stanovanj, ki mori delavca-trpina. Vsemu temu zlu — je rekel govornik — je kriv klerikalizem, ki je vjel v svoje mreže naše delavstvo, potem kapitalizem, in tudi vlada, ki podpira ta dva poslednja. Ako porečem kaj, s čemer se ne strinjate, — je rekel Novak — ne jezite se name, saj je tako tukaj gospod dr. Mandič, ki mi odgovori. — Kritiko val je na to slovanske poslance, češ, da so obstruirali radi malenkostnega nemškega podpisa na Nabre- žinski postaji in preprečili s tem sklep trgovinske pogodbe s Srbijo in s tem uvoz živine v našo monarhijo. Konečno je pozval navzoče, naj zahtevajo od slovenskih poslancev, da se zavzamejo za trpeče in stradajoče ljudstvo. Novaku je takoj odgovoril dr. Mandič rekši, da ga veseli, da je socij. demokrat Novak tako dostojno govoril. Ako bi vsi sodrugi na naših shodih tako nastopali, bi se jih gotovo nikdar ne oviralo v njih govorih, kakor se ni njega. Pač pa mora zavrniti trditev predgo-vornika, češ, da so naši poslanci obstruirali radi malenkostnega nadpisa na Nabrežinski postaji, kajti slovanska obstrukcija je veljala germanskemu zistemu, ki hoče potopiti Slovane, večino prebivalstva, v germanskem morju. Nemška prepotenca je izzvala slovansko obstrukcijo, kajti tudi mi imamo pravico, da se branimo nemškega nadvladja in da izsilimo pravo, ki nam je krivičniki odrekajo. Socijalni demokratje, katerih je 88 v parlamentu, bi bili storili bolj pametno, ako bi opozorili nemške prenapeteže na krivice, ki nam jih delajo. (Klici: socijalni demokratje glasujejo z Nemci proti Čehom) nego pa da se izpodtikajo nad obstrukcijo naših poslancev, katere so se morali poslužiti le radi nemških krivičnikov in germanofilske vlade. Sicer pa — je zaklical govornik — naj bo sodrug Novak zagotovljen, da se obrnemo do vseh jugoslovanskih zastopnikov v parlamentu z zahtevo, da se z vsemi močmi zavzamejo za naše trpeče ljudstvo, kajti to je njih dolžnost, ko so ljudski zastopniki. Nato je dal predsednik na glasovanje resolucijo, ki se glasi: RESOLUCIJA: Tržaški Slovenci in Slovenke iz mesta in okolice zbrani na velikem protestnem shodu NDO pri Sv. Jakobu dne 9. oktobra 1910. grajajo in obsojajo neumestno in vitalnim interesom ljudstva skrajno škodljivo gospodarsko politiko avstrijske vlade, katera zavoljo neznatnega števila agrarnih mogotcev izpostavlja konsu-mente najhujšemu stradanju ; obžalujejo, da ni avstrijska vlada do danes našla za potrebno, brzdati potom zakonite osnove zares nenasitne in oderuške početke v kartelih združenih ve-letržcev z živino; poživljajo avstrijsko vlado, naj pripravi otvoritev mej srbski živini in oni drugih balkanskih držav, naj pa tudi v v ublaženje neznosne draginje, tlačeče iz-lasti srednji in nižji stan, dovoli uvoz argentinskega mesa v nedoločeni množini in za nedoločen čas in povdarjajo, da bodo z vsemi silami nadaljevali zapričeto gibanje, svesti si, da združeni glas vsega avstrijskega prebivalstva mora privesti do končne popolne zmage. Ta resolucija je bila — kakor že rečeno — vsprejeta z viharnim odobravanjem in enoglasno. Na to je predsednik zaključil ta vele-zanimivi in impozantni shod, na kar se je množica mirno razšla. Hrvatska kriza. „Slavonci" v taboru Tomašiča. — To-mašič ponižal ustavne pravice Hrvatske. — Prelom med njim in koalicijo. Po- treba narodnega odpora. Zagreb 8. X. — C — „Slavonska grupa" je slednjič storila odločilen korak: vsprejela je na svojem sestanku v Oseku sklep, glasom katerega je sporazumljenje z banom Toma-šičem v interesu hrvatskega naroda in se mora koalicija odločiti že pred volitvami, ali bo podpirala bana, ali ne! Koalicijsko novinstvo seveda odločno odbija to zahtevo. Vrhu tega pa je Tomašićev manever z volitvami v delegacije silno poojstril razmerje med njim in koalicijo. Postal je to pravi „casus belli". Dogodek je znan. Dočim je bila koalicija toliko kulantna, da je spoštovala Tomašičevo manjšino in kandidirala tudi tri njegove pristaše v delegacije, je ban Tomašić zavratno dosegel, da ogrsko - hrvatska zbornica sploh ni glasovala za listo koalicije, ampak za drugo — njegovo. Ta dogodek je deloval kakor bomba v koalicijskih vrstah. Ta neparlamentarni čin bana Tomašiča je skrajno ogorčil ne le koalicijo, ampak vso neodvisno javnost, ker pomenja nespo-štovanje narodne večine. S tem se je Tomašić izigral, ker je prelom neizogiben. Žal, da je s tem tudi koalicja razte-pena. Uradne „Narodne Novine" pišejo o „reliquie reliquarum" koalicije in seveda odobrujejo Tomašičevo zavratnost, češ, da se je morala koalicija prej sporazumeti s Tomašičem, predno je imenovala kandidate za koalicijo! Ta pa je zares klasična! Ban si torej prisvaja vlogo varuha nad koalicijo ! Eksekutiva nad legislativo! Kje je tu ustavnost — parlamentarna svoboda ? ! Vprašati pa moramo tudi, kje je Toma-šičev — hrvatski patrijotizem, kajti doslej se še ni zgodilo, da bi bil kdo tako pljusnil v obraz hrvatskemu zastopstvu v skupnem soboru — nikdo ni še tako ponižal in žalil državnopravnega pomena hrvatske delegacije in ustavnih pravic Hvvatske. Sedaj je vendar — povsem jasno ; Tomašićev „patrijotizem" je patrijotizem — „merodajnih krogov !" Ali eno dobro stran ima tudi ta čin Tomašićev: koalicija je na čistem in se je odločila za borbo proti sedanjemu zistemu ! Dobro — ako-le ni prepozno! Vzlic svojemu sklepu, s katerim se je „slavonska grupa" postavila na Tomašičevo stran in nastavila koaliciji nož na vrat, izjavlja prvak te grupe dr. Pinterović v „Narodni Obrani", da se po volitvah mora najti »modus vivendi" med banom in koalicijo. Če ne pa — s kako drugo stranke Ta* izjava je karakteristična za stališče „Sia-voncev". „Slavonci" pojdejo torej skupno z banom v volilni boj. Pa dobro! Narod vsaj ve, pri čem da je — proti komu se mu je boriti! S svojimi mahinacijami je ban dosegel le ostreji naroden odpor. „Hrvatska Sloboda" piše n. pr. že, da se morajo sedaj vsi pošteni Hrvatje združiti v složne vrste za najodločnejo borbo proti Tomašiću, temu eksponentu Madjarov! In hrvatski narod tudi — trdno smo uver-jeni o tem — stori tako: pojde v boj po reliquie reliquarum — khuenovščine! Ta borba ne sme ponehati, dokler ne bodo vsi khuenovci politični mrtveci! Koalicija je začela Khuenovce nekako rehabilitirati. To je bil greh. Ta greh mora sedaj popraviti odločno borbo. Za slučaj, da bi se Hrvatje, ki so izvoljeni po banovem priporočilu v delegacije, odpovedali, grozi madjarsko novinstvo, da bodo na njihova mesta pozvani madjarski namestniki. Tako bi ostala Hrvatska brez zastopnikov v delegacijah. Dolžnost koalicije je sedaj, da ta incidens reši tako, da ne bodo trpele hrvatske pravice v delegacijah ! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. veletržec Fr. Kollmann v Ljubljani 500 K od prodanih valčkov. Isti družbi je daroval realec g. V. G. 5 K. Zahvaljujoč se za družbo pospešujoče prispevke, spominjamo na poročilo „Straže" z dne 30. septembra 1910, št. 112, ki piše doslovno: „V slovenske šole v Trstu se je vpisalo 1463 otrok; 480 otrok se je radi premalih prostorov moralo odkloniti. Nemška vlada še vedno ne vidi potrebe ustanoviti za Slovence ljudske Šole". Ker „Straža" v svoji brezdomovinski sramežljivosti ne pove, kdo je ustanovil, kdo vzdržuje te edine slovenske šole v Trstu, povemo mi, d a so to šole družbe sv. Cirila in Metoda, za katero pa nima „Straža" nobene prijazne besede. Dnevne novice. ■f Marija Konopnicka. — Kakor smo javili že na kratko, je umrla v soboto v Lvovu poljska pesnikinja Marija Konopnicka, ki jo prištevajo k najznamenitejim in po-pularnejim pisateljicam Rusko-Poljske. Kakor lirikinja in pripovedovalka si je pridobila ugledno ime tudi izven svoje domovine. — Rojena je bila leta 1846 v Suvalku in je začela pisatelje vati že v svojih mladih letih. V mnogoštevilnih pesmih, od katerih so izšle tri zbirke, se je pokazala Marija Konopnicka kakor odlično lirikinjo globokega čutstva in dovršene oblike. V Varšavi je urejevala ženski list „Svit", v katerem je nastopala kakor zagovornica ženstva. Pred več časom je obolela in se preselila v Lvov, kjer je tudi umrla. -j- Dr. Anton Pergelt. — Umrl je na Dunaju posl. dr. Anton Pergelt, ki je bil ustanovitelj in nekoliko časa predsednik nemške napredne stranke. Pergelt je bil rojen 1. 1853 v Obergrundu pri Warnsdorfu na Češkem. Poroka princa Napoleona. Iz Bru-selja javljajo, da se bo poroka princa Viktorja Napoleona z belgijsko princesinjo Klementino vršila dne 17. nov. t. 1. na gradu Moncalieri. Potrjena obsodba. Z Dunaja poročajo : Najviše sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo tridentskega iredentovca Colpija, ki je bil obsojen na 6 let ječe radi veleizdaje in tatvine ki je prišel radi vohunstva še posebe pred sodišče. Novi beligrajski župan. — Po vesteh srbskih listov je najresneji kandidat za županski stolec beligrajski dr. Mihovil Gavri-lović, državni arhivar. Nemci v Palestini. Iz Berolina poro-ročajo: — Nemška banka za Palestino zviša svoj akcijski kapital, ki znaša pet milijonov mark, na 20 mil. Domače vesti. Imenovanje. Pristav moške kaznilnice v Kopru Evgen Ritkje imenovan kontrolorjem deželnosodnih ječ v Trstu. Seja mestnega sveta. Jutri v sredo 12 t. m. ob 7. uri zvečer bo imel mestni svet svojo XIII. javno sejo. Na dnevnem redu bo med drugim volitev raznih komisij in kuratorijev. Ali je avstrijska vojska — avstrijska ? ! Dne 7. t. m. je šel neki našinec na oddelek za vojaške stvari na našem magistratu v vojaških (kontrolnih) stvareh. Ker so pisavo njegovega slovensk. priimka popačili, je zahteval, naj popravijo po slovenskem pravopisu kakor se on sam piše pravilno. Rekli so, da oni ne morejo nič storiti in so mu veleli, naj gre v anagrafični urad ! Tam V Trstu, dne 11. oktobra IblO »EDINOST« št. 282. Stran III je ponovil svojo zahtevo, na kar so odgovorili, da ne morejo ustreči, kajti po italijanskem pravopisu se tako piše, kakor pišejo oni, a oni da uradujejo le po italijanski. To je zopet nekaj interesantnega, na kar posebno opozarjamo tudi vojaške oblasti. Torej tudi poslovanje v vojaških stvareh se mora vršiti po italijanskih idealih in principih. Umestno je torej vprašanje, je-Ii avstrijska vojska — avstrijska z vsemi zahtevami raznovrstnosti naše države v narodno-stmem pogledu, ali pa ima služiti tudi poslovanje v vojaških stvareh pripravljanju poti za uresničenje izvestnih „ideaiov" ? ! 1 Mirko Černič, medicinec: „Telesni naš postanek, razvoj in konec", poljudna znanstvena razprava s slikami. Cena 1-60 K. — Naroča se pri pisatelju (HruŠica na Gorenjskem) proti vnaprej poslani naročnini, dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah. Pisatelj je izdal svoja predavanja, ki jih je imel letos o božiču v tržaškem „Narodnem domu" in o veliki noči v ljubljanski „Akademiji." Snov pojasnuje 34 slik. Ker je to do sedaj edina knjiga te vrste na Slovenskem, bo gotovo našla obilo čita-teljev. Šikane od strani občinskih redarjev. V petek dne 7. t. m. je nesla moja žena jerbas hrušek na „piazzetto Barriera". Položila je jerbas na določeno mesto kakor vsakokrat. V tem pa je prišel eden toli slavnih občinskih redarjev in je vse tam nameščene ženske jednostavno — proč zapodil. Moja žena pa ga je vprašala, kam naj gre sedaj ? Odgovor stražarjev je bil: la vadi in sua sciavitu! — Nu, na to jo je vendar poslal na neko drugo mesto. Ali le par trenotkov je bila tam: prišel je zopet in jej je — sekvestriral jerbas, jo tiral v kolibo tržnega komisarja in jo tudi medpo-toma zmerjal s 3čavaa. Komisarja ni bilo v kolibi, zato je morala žena domov brez jerbasa. Včeraj pa sem prejel poziv, naj plačam na magistratu 3 K globe, ker je žena razžalila redarja. Ta pa je res lepa: žena naj plača globo radi žaljenja, ko je bila v resnici ona žaljena. Naglašam še, da tudi na magistratu ne trdijo, da bi bilo sadje slabo in da še danes prodaja na tistem mestu, s katerega je redar v petek žensko prognal. Jasno in očitno je torej, da ni imel nikakega stvarnega razloga za svoje postopanje, marveč da je postopal tako le iz objestnosti in sovražtva do našega ljudstva (kar pa je razvidno že iz njegovih izbruhov o „Šča-viha). Tako žalijo in Šikanirajo občinarje organi, ki jih ti občinarji plačujejo. To so razmere, ki niti turške več niso! V včerajšnjem podlistku je bil v nekoliko izvodih — prvih, ki so prišli iz stroja — stavek na dveh mestih „zatomljen«. V drugi koloni treba čitati {predzadnji odstavek tako-le: .Sirene, sirene!" — je vpil Ivan in se kakor polublazen vrgel na kup vencev in šopkov". V zadnjem odstavku četrte kolone pa treba čitati: „DospevŠi v B. se je takoj podal v gledališko pisarno, kjer je poprašal po ravnatelju, ki ga pa še ni bilo v gledališču. Ivan je odšel po mestu. Čutil se je slabega. Vožnja in sinoćnji dogodki so delovali z vso močjo na njegovo dušo. Ljudi se je izogibal itd". Ruski kružok. Prve dni novembra se otvorijo kurzi za slovenski, hrvatski, češki in ruski jezik. Kdor se želi v te kurze upisati, naj to stori pri vratarici „Nar. doma", g.e B i č k o v i ali pri čuvaju „Slovanske Čitalnice". — Ker bo občni zbor ruskega kružka prav v kratkem, bi odbor do tedaj rad vedel natančno število učencev, da bi odločil toliko oddelkov bo treba za vsaki jezik. Nadejati se je, da tukajšnji Slovani uporabijo ugodno priliko in se oglase v čim večem številu. — Spoznavajmo se med seboj, učimo se sorodnih slovanskih jezikov, tako izpolnujemo najbolje slovansko vzejemnost! Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje priglasili sledeči p. n. g.: 833. Omizje pri „Roži" v Ljubljani (plačalo 200 K) ; 834. 15 abiturijentov ljubljanske realke (plačali 200 K); „Omizje samcev pri „Zlati kaplji" (plačalo 5 K); 835. Omizje samcev pri „Zlati kaplji" (plačalo 5 K); 836. — incl. 845. Volilo f Janka Trček iz Ljubljane 2000 K deset kamnov; plačano 2000 K); 846. Županstvo Sežane (plačalo 50 K). Društvo agentov v jestvinčarski stroki. Prejeli smo: Predminolo nedeljo se je vršilo v prostorih Ca mera del iavoro zborovanje v svrho ustanovitve društva med pomočniki, agenti, posredovalci jestvinskega blaga in deiikates. Dvorana je bila natlačeno polna. Po krata kem obrazloženju od strani pripravljalneg odbora o pomenu novega društva sta go~ voriia gg. Pagnini in Panek ter sta dokazo" vazala potrebo nepolitičnega značaja nove organizacije tako, da bo dostopna vsakemu delavcu na korist vseh udov. Vsi so se izrekli za pristop z vstopnino 2 K in me-sečnino 1 K. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Verzegnassi predsednik, Pavel Horvat podpredsednik, Damijan Kovačič blagajnik, Avgust Zigon tajnik, Ivan Catternnizzi, B. Vouk, L. Sabatti, J. Šturm, G. Tessa-rolo, C. Voučič, A. Jurza odborniki J. jallen, F. Gruden I. Urbančič pregledovalci računov. Društvo „Ljudski oder" naznanja, da bo v petek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v „Delavskem domu", ulica Boschetto štv. 5, II. nadstr., Ivan Cankar predaval o predmetu: „Umetnost in ljudstvo". To predavanje je v letošnji sezoni prvo, pa je zaradi tega in zaradi važnosti predmeta pričakovati obile udeležbe od strani vseh prijateljev ljudske zobrazbe. Za bodoči otroški vrtec v mestu. V protest, da se še danes na državni šoli, katera se vzdržuje tudi s pomočjo slovenskih davkoplačevalcev, ne poučuje slovenščine, daruje gospa Biček, vratarica „Nar. doma" 20 K in gostilničar gosp. Birsa v ul. Gatteri 6 K. Za isti otroški vrtec darujejo tudi sledeči rodoljubi: Hlede Fran 2 K, Filipič Angel, Komac, Kravos, Filipčič, Gombač Mihael, Mesarič, Dintignana, Razbornik, Vodopivec Fr., Poč-kar Ivan, Primožič, Maurič, Jerič, Stopar, Batištuta, Gruden Rud., Orel Fr., Pavlovčič Ant. in Gruden Joža vsak po 1 K. Tinta Fr. 80 stot., Kreševič 60 st., Černigoj, Pahor Josip, Hoteš Ant., Pipan Fr., Udovič J., Smerdel po 40 st., Kariž, Krajcar, Vouk Al. po 20 stot. — Skupaj 25*40 K. Denar je naložen pri „Trg.-obrtni zadrugi" v Trstu. Slovenci, posnemajte vrle rodoljube. — Vsak še tako majhen dar se sprejme s hvaležnostjo. Darove sprejema Mira Engelman, šolska voditeljica, ul. Acquedotto, 22. Oddaja pSenice in rži za setev. — Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila za letošnjo setev ozimine: 600 kg rži (Petkusta) in 400 kg pšenice (Skerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jih imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratno setvino. Rž stane kmetijsko družbo po 40 K 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali po 18 stot., 1 kg); pšenica stane po 50 K 100 kg, oddaja se pa po 20 K (ali po 20 st. kg.). Oboje se dobiva v trgovini g. Goriupa na Opčinah. Omeniti je še, da treba to ozi-mimo sejati zelo na redko in sicer samo 2 kg na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m dolga in 4 m široka. Koristno je tudi, če se njivo prej pognoji s preperelim gnojem. Kmetovalci I Sezajte pridno po tem semenu, ki Vam prinese veliko korist! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega, društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 0 kontorist, 0 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 2 kontoristinji, 4 prodajalke, 8 učencev, 2 učenki, 2 potnika, 0 korespondent, 0 skladiščnik, 0 potnika. Službe iščejo: 2 knjigovodje, 0 skladiščnik, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 3 potniki, 21 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk, 0 korespondent, 7 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Dvojni poskus samomora. Artur Pa-voni, star 26 let, bivši urednik lista „Sole" iz Urbina v Italiji, je bil od tukajšnje policije izgnan v Italijo, ta izgon je potrdilo tudi na-mestništvo._ DVOKANA ZA SODJTE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši jutri v sredo od 9—12 predp. Omarica iz temnega lesa in sivim mra-morjem, trumeanz z ogledali, umivalnik z mramorjem in zrcalom za 2 osebi, chiffo-niers iz svetlega lesa, divani tapecirani, jedilne mize, stolice z usnjem, oljnate slike, stenske ure, nočne omarice, mizice, pregrni-jata, velika množina 12 izgotovljenih oblek za moške in dečke. Od 3—7 pop. Barometri, termometri, fotograficni aparati, občuten papir, kartoni, šipe, daljnogledi, objekti in drugi predmeti fotograf. Odlikovana pekarna in sladttliarna z zlato kolajno ln krlžeem na mednarodni obrtni razstavi - ▼ Londona leta 190» - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja slavnemu trikrat občinstvu, da ima na dan svež krah. Prodajalni ca je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškott posebno za čaj. Ima razna fina vina In likerje ▼ buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd-, kakor tudi vee predmete za speči, ima tudi najfinejšo moko lz n^jbeJjčib mlinov |f p« »ajnl^jl coni. Brezplaiaa postreib* na 4oa. — Priporoć« Mvtlffl fItftfif ' Twt * ■e slavnemu občinstvu z odličn spoštovanjem VHIIlU »mSlli • llJI • Na obroke! TRST JAKOB DUBIHSKV Na obroke ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst Vela izbera izgoMel oblek za gospode in Mittiiga blaga V ter moške in ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. €501 Svetloba stotih, sveč s stroškom ll/j stotinke na uro Brez tekočine, brez dima, brez vsake mrežice. — LUČ D& benzin „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonom ični način razsvetljave. Cenik zastonj. GASPARI & MICHELICH ulloa F. Vaaezlaa it. 16, Trat. TELEFON 24*19 Razstava: uliti? i VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. TRATTORIA 1 „Air Antlco Pompei" Trst, Piszza Carlo Goidoni 4 Prlporoia se slavnemu občinitTu. - Toči se isvratno Tino: teran. Istrsko, furlansko in belo. Šteiofeldsko piro. DomaČa kahioja z raznovrstnimi mrzlimi in eorkimi ledili. — Za obilen obisk se tnplo priporoča FRANJO MARIN ŠE K. J t 3E :L Si ,CufK Goidoni Trst, Piazza Carlo Goidoni št. 2 Pijače naravne in prve »rste. Časopisi in ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk ae najtopleje prip roža FRANJO MARINSEK. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE 1TALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Mnenje m to. PATAK-a t Martom G. J. SBRRAVALLO Trst. Oprostite, če Vam pišem še le danes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati svojo definitivno sodbo. Vam konečno lahko rečem, da sem imel z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVAL-LO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v vseh slučajih malokrvnosti _ Vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih vspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe močno nevrastenične, ki je trpela na nespanju. Nočem zamolčati, da so Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem'bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi. Martonvdsdr, dne 21. maja 1909. Dr. PATAK. 44 Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst „ Air Artigiano Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone st, S - Trst w 31 Sfmfeell Derifsch Trat Flauta Nuova ------urica S. Calerlrta vseh novosti. blago svile za bluze ;::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Najnovejši dohv či Volneno N/vir*. ^H**'^ "iT ^ St:!}«**1 i£ drun OVO r06HtBw0 PuOJtiJfc „ ,e •»• z fecic«io apre^e z* vsakt>- Cors3 49 (Pia^za Suldani) Tel. i40 vrstni pcer -b. u. proda al- nico lursvfc&fcib medmet/-- ir., vsakovrstnih vencev iz umetni u ovetiic perle, porcelana. — Velika zaloga m stsc Prodaja be uabeio in drobno* ■ »tfifKiiC^nr □n EIBi3 I Stran IV »EDINOST« št. 282. V Trstu, 11. oktobra 1910' Nadavno temu se je J Pavoni vrnil v Trst, ni znano, je li bil izgon preklican, ali pa na svojo pest. Dejstvo je, da je bil Pa-voni tukaj (prišel je iz Miiana, kjer se je bil nastanil), in je vzel v najem sobo v ul. Solitario št. 14, V. nadstr., kjer se je nastanil s svojo ljubimko, 20-letno Rino Ganzan iz Benetk. Iz Še neznanega vzroka in potem ko sta se oba nekoliko dni neprestano prepirala, je včeraj popoludne Pavoni ponovno pozval dekle, naj si sama vzameta življenje, ali da naj ona prva to stori. Dekle je res vzelo revolver in si je pognalo krogljo v desno stran prsi. Tedaj je pa Pavoni, ki ni bil v sobi, marveč na hodniku, vprizoril komedijo pričenši vpiti: Na pomoč ] na pomoč ! in izpil iz male stekleničice en gram kokaina. Začuvši strel je prihitela gospodinja' hiše, ki je dala poznati rešilno postajo, do-čim se je zbralo na ulici mnogo radovednega ljudstva. Pavoni, ki so ga med tem prenesli v bolnišnico, je dal pozvati Viktorja Cuttina, glavnega urednika lista „La coda det diavolo*. Ko je dekle zvedelo o smešnem poskusu samomora od strani Pavonija, mu je zabrusilo v obraz psovko: lopov, lopov! Dekle ni na srečo težko ranjeno. Pavoniju ni seveda pa nič. Umrl vsled udarca s pestjo. Pred gostilno Kosovel v „ulici Petronio št. 24 je minolo soboto popoludne ležal neki brez-zavesten mož. Pozvani redarji so ga spravili na policijski komisarijat. — Ker se je dozdevalo, da se ga je možak malo preveč nalezel, so ga spravili v celico, da se mu tam duh zopet zbistri. — Popoludne pa je novi naseljenec hipoma začel težko sopsti ; pozvali so zdravnika rešilne postaje. — Ta je svoj posel na kratko opravil, češ da ga bo pijanost že minula. Kmalo po odhodu zdravnika pa je bil nesrečnež — mrtev. Iz policijskega komisairjata so takoj zopet obvestili rešilno postajo. Ker pa je ta že dvakrat posredovala, so se morali obrniti na okrajnega zdravnika. — Došli zdravnik dr. Laurinsich je konštatiral nastopivšo smrt, ne da bi bil v stanu navesti vzrok iste. — Truplo so odpeljali v mrtvašnico k sv. Juštu. Policiji pa se je posrečilo izvedeti, da je pokojnik 57-letni zidar Angel Fran-ceschina, doma iz Videmske okolice. On se je nahajal v soboto popoludne v gostilni Kosovel, ker je pa razgrajal in iskal prepir, so ga spravili ven iz gostilne. — Kmalo pa se je povrnil in začel navzoče izzivati, tako da se je 20-letni voznik Fran Monara, iz Trsta razgrel in ga vrgel vnovič na cesto ; pri tem ga je pa tako nesrečno udaril po vratu, da je Franceschina padel in obležal. Ostalo je znano. Sicilijanski vzmovič. Od letošnje pomladi sem so se dogajale v našem mestu pogostokrat male tatvine katerih žrtve so bili vzlasti stari gospodje. — Poizvedovanja ki jih je oblast uvedla, so dognala, da je povzročitelj istih vedno ena in ista oseba, jn sicer neki elegantno oblečen gospod s prav južnoitaljanskim narečjem. Konečno se je policiji vendarle posrečilo iztakniti tega tička. Ta vzmovič je regnikolo Filip Anastasio, star 39 let, iz Sicilije. Na policiji je Izjavil, da je tukaj brez opravila, ker je posestnik 4 hiš v Kataniji, kje ima tudi ženo in otroke. — V zadnji dobi je stanoval na Korzu štev. 45. — Tatvin, katerih je obdolžen, baje ni izvršil on, — žalibog pa so ga spoznali razni oškodovanci. Spravili so ga v zapore; medtem pa se bodo poizvedovanja s strani oblasti nadaljevala. Koledar in vreme. — Danes: Nikazij šk. — Jutri: Maksim škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -i- 20° Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Izpred todiiča. Okradeni krčmar. Včeraj predpoludne je pričela razprava proti 32-letnemu izvoščeku Angelu Stambach, 27-letnemu mizarju Antonu Skrlju, 35-let-nemu kočijažu Lmilu Gabersich-u in 30-letnemu izvoščeku Josipu Bokaliču. Toženi so zločina tatvine, ker da so dne 6. septembra t. 1. zvečer ob 11. uri v krčmi Dominika Cedolin-a vkradli K 320. Prišli so bili namreč v krčmo in si naročili vina. Krčmar jim je postregel in oni so mu ponudili čašo vina. Ko je bil on to vino izpil, ga je premagal sen, vsled česar je bil, naslonivši se na neko mizo, zaspal. Ob 12 30 uri ponoči je neki redar, idoči mimo krčme, zapazil, da so vrata samo priprta. Vstopil je v krčmo in našel tam krčmarja spečega. Vzbudil je krčmarja, ki je konsta-toval, da mu je bilo vkradenih 320 kron denarja. Sum je takoj padel na one štiri pivce, ki so bili zadnji v krčmi, namreč, na gori imenovane. Sumi se celo, da so mu v ponujeno vino pomešali kako tvarino, ki mu je provzročila sen. Na včerajšnji razpravi so vsi Štirje trdovratno tajili, da bi bili oni okradli krčmarja. Priznali so pač, da so bili onega večera v njegovi krčmi. Stambach da mu je plačal vino, a ko so izpili naročeno in že plačano vino, so odšli, pustivši krčmarja dremajočega pri mizi. Posebno Gabersich je trdil, da je on odšel prvi iz krčme. Priča Dominik Cedolin, okradeni krčmar, ni mogel priti na razpravo, ker se nahaja v mestni bolnišnici. Ostale priče: redarja Ivan Lenarčič in Peter Manfreda, kakor tudi oškodovančev sin Dominik Cedolin, so vedeli povedati le, kako so bili aretovani toženci Stambach, Skerl in Bokalič. Nazarij Skerl, oče toženca istega priimka, je povedal, da je bil on dal sinu denar — K 29 54 —, ki so ga bili na policiji našli pri njem. Najvažneja priča je bila kuharica Ćedo-linove krčme, Terezija Sauer, ki je raz okna stanovanja nad krčmo videla, kako je bil Gabersich že odšel iz gostilne, a se je potem vrnil, ko so ga v krčmi ostali tovariši pozvali nazaj. Koncem svoje izpovedbe je priča povedala, da more to njeno izjavo potrditi krčmarjeva nečakinja Ema Cedolin. Da zasliši to pričo in starega Dominika Cedolina, je sodišče sklenilo odgoditi razpravo. Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno društvo uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k odborovi seji danes v torek ob 9. uri zvečer. Akad. ter. društvo „BalkanM. Tovarišem odbornikom se naznafija, da se vrši odborova seja jutri v sredo točno ob 7. uri zvečer. Radi važnih posvetovanj Vas prosim, da se te seje gotovo udeležite. Sestanek se vrši ob 8. uri. Predsednik. DAROVI. — Za barkovljansko podružnico CMD podarilo je pevsko društvo „Trst" kakor polovico licitiranega grozda, katerega je podarila g.ca Rafaela Martelanc o pritiki „Vinske trgatve" 4 80 K. Denar v barkovljanski hranilnici. — Za podružnico CMD v Bazovici so nabrali veseli Gropajci v krčmi pri Grgi v Bazovici K 119, ker so farizeji pod sama-ritansko suknjo naredili luknjo v vodo. Nar. del. organizacija. I. redna seja novoizvoljenega odbora NDO se vrši nocoj, točno ob 7. uri ter so naprošeni vsi odborniki in namestniki, naj se je v smislu pismenih vabil gotovo udeleže. V sredo zvečer shod v prostorih N. D. O. v ulici Lavatoio št. 1. za uslužbence v svobodni luki. Zadružna gostilna N. d. O. Danes v torek ob 8. uri zvečer odborova seja. Naprošeni so vsi odborniki in nadzorniki da se je dotovo udeleže. — Blagajnik. Voeti iz Istre. Razpisano je mesto občinskega zdravnika v Veprincu z letno plačo 2000 K, potnim pavšalom 350 K in stanom v naravi v Ičičih. Prošnje je treba uložiti do 15 novembra t. 1. Razne vesti. Češki dramatik — menih. „Narodni Listy" so objavili sledečo senzacijonalno vest: Dne 10. januarija 1889 je izginil sloveči češki dramatik Bozdečh. Splošno se je tedaj smatralo, da si je sam vzel življenje. Sedaj se je pa doznalo, da živi Bozdečh v nekem samostanu na Balkanu. m ■■■■ HALI OOLflJI >£b3: MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se račnnajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelka. Ljudska kavarna :: npeljana se proda takoj Kron 800, 400 takoj, CBtalo po dogovoru e časoma. Obrniti se ▼ via oella Guardia Stev. 1, Kavarna. fcgftt ae vdot>i Pristni, dober brinjevec p„ Lovra Šibeniku v Žižki pri Ljubljani. 1681 Kupim prazne sode od olja in petroleja. Via Caaerma 11 (železarna). 1612 UMETNI ZOBJE Plombiranje lobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Dr.J.Čerm&k V. Tuscher : zoboziraraik : koicuij. zobii tduik - TRST - nlloi dalU Omnu »t. 13, II, a. Šivalni stroji Singer, kupljeni na javni dražbi. Cene prilične, 3 modemi -a vsakovrstno delo. tudi za vežnjo Kron 100, 3 za domaČo r»to Kron 62. Garancija treh let. S,ta Caterina 9, zaloga na dvorišču. 1610 Za oddati je takoj stanovanje z dvema prostoroma, kuhinjo in shrambo v bližini rojanske cerkve. Natančni pogoji se izvedi v gostilni „Kcusumnega društva" v Bojanu. 1385 Naznanilo Ker sem prevzel trgovino z jestvi-namy od AL. MICHELAZZl na svoj račun, se priporočam cenjenim objemal cem. Imam vedno najsvežeje blago. EMIL CIOCCOLANTI Via S^n Giacomo in Munte 7, Trst. Jabol razno v rs na, f.na, namizna in za mošt ggf ina na prodaj "^RS; IVAN KOVAČIČ K0ZJA>E pošta Divača KOZ JASE Razpošilja v vsaki množini. - Cene zmerne. §. J)e VeccM 8 L Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa k?aje in otrobov. Prodaia na drobno in vf-liko. Ograki oye» po 16 K. SENO prve vrata po 7 K. Otrobi .,Vene-po 15 K. Otrobi ,Vittoria; po 14 K 50 Krojačnlcaza clulllste In uoiake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6,1L n. Priporoča ee alavnem občinstvu in vojaStvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo salidno, cene zmerne. Avtorizovana dunajska šola. sa — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila AJiA flOVAK - TRST - ulica Ban LazzarolB, IH. - Limiment Capsici Comp. nadomestek za sidro Paln - Expeller Pri nakupa tega priznano izborneg« sredstva sa drgoenje, ki ee ga Tdobi ■koro ▼ y*eh lekarnah, naj «a vedno pasi na -»arrt eno laimko „SIDRO" Dr. Ricktcr-ja lekarni „k zlatemu ANGELJU" EJIzabeth8trasae No. 5 oeu Bogomil Fino urar t Sežani ima svojo novo proda-jolnltc 7 ar v TRSTU, ulica Vlncen. Belllnl 13 naaproti cerkve bv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. ::: 50 000 | parov čevljev! jj 4 pari čevljev £ ■ za samo K 6 50 Radi tega, k*r ni mog o veliko velikih ivrdk & plačevati svojih računov, se je meni naroČilo ^ veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti $ na trg in v denar jas prodajam torej v*n*o- & mur 2 para možkih in 2 para ženskih