Viktor Steska: Francesco Robba.
681
ljanskih vesljačev in šest italijanskih gondo-lirjev, ki so vsi nosili obleko v deželnih barvah.
Cesar je stopil na ladjo z deželnim glavarjem in s svojim spremstvom popoldan 30. avgusta. V 12 manjših rdeče in belo barvanih ladjah so sledili drugi plemenitniki in pričujoči deželni stanovi. Cesar je dospel zvečer na Vrhniko, prenočil v „Collinovi" hiši in potem potoval dalje. Na Vrhniko se je povrnil 20. septembra in se odpeljal na ladji proti Ljubljani. Na gradu so topovi naznanjali, da se bliža cesar. — Te slav-nosti so minule; nihče se jih več ne spominja, le doprsni kip Karola VI., ki se hrani v mestni hiši v veži prvega nadstropja, nas spominja teh časov. Doprsnik je ostal do 1.1791. na vicedomskih vratih v črni dolbini in okrašen z armaturami.1)
Kip je natančno izdelan v nadnaravni velikosti. Kamen je že orumenel.2)
3. Veliki oltar pri sv. Jakobu.— Meseca julija 1732 so postavili jezuiti v cerkvi sv. Jakoba nov oltar. 3) Nastavka ni bilo, pač pa je bil naslikan na steno. Hkrati so postavili novo sliko sv. Jakoba in taber-nakelj ali pravzaprav oltar s tabernakeljnom. Umetnik Robba ga je izdeloval štiri leta in zaslužil po pogodbi 2900 gld. Istoddbno so poskrbeli tudi za temelj kamnitemu nastavku, ki bi ga napravili svoj čas. Od Cir-haimove imovine so vzeli malone 2000 gld., drugo je vse poplačala edino le cerkev. —
!) Dimitz, „Geschichte Krains." IV. 246.
2)   Glej „Illyr. Blatt*. 1839. Štev. 27. - Dimitz, „K. g. Geschichte Krains". Str. 104, 107. — „Mit-theilungen". 1850, str. 17. — »Letopis Matice Slovenske" 1880, str. 45.
3)   Jezuitski diarij piše: „Ad primas Vesperas Solemnes hora 3. remoto fictili altari, quod ad crates erat, novum erectum, pictum in muro cum nova ima-gine S. Jacobi et tabernaculo marmoreo, in quo annos quatuor laborabatur, eleganti sane ab omnibus lau-dato, simul pretioso, nam soli lapicidae juxta con-tractum bis mille nongenti floreni munerati — prae-terea fundamenta posita pro ara suo tempore mar-morea, pictor et opera soluta — bis mille non integros in hunc finem ex patrimonio Cirhaimiano percepit — reliquos sumptus una et šola dedit Eccle-sia. Arae et tabernaculi descriptionem dabit historia,"
Jezuitski dnevnik, ki to pripoveduje, dostavlja: „Altar in tabernakelj bo popisala kronika." Žal, da te kronike ni, ker nam je ohranjen le prvi del od 1. 1596. do 1691. Brezdvomno bi še na kiparjevo ime pozabili, kakor se je to zgodilo pri frančiškanskem in uršulinskem velikem oltarju, ko bi ga ne bil umetnik vklesal v beli marmor na episteljski strani pol metra od tal:
FRANC. ROBBA. VEN. INVEN, ET. FAC. 1732.
Izklesal Fr. Robba. Levi  kerub na  glavnem  oltarju  pri sv. Jakobu v Ljubljani.
V tem poročilu je važen izrek: „Za svoj čas marmornat altar." Te besede pomenjajo, da so že tedaj mislili tudi na velik nastavek, da so jim pa primanjkovali dohodki zanj. Ljudska govorica pripoveduje, da so kamen že naročili, da se je pa ladja potopila. Ta pripoved se zgodovinsko ne more podpreti, pač pa je verjetna, če pripoved ni zamenjala tega nastavka z mestnim vodnjakom, o katerem se ve za gotovo, da se je marmor potopil tik Trsta, Da so pa še pozneje na-