Pouk in zabava_____________ Modrost V pregOVOrih šivanke, ue pa na nasprotni konec. In domačih in tlliih. tako Je ^il iznajden rtioderni šivalni * stroj. Qsej Slučajno je bila iznajdena tudi lito- grafija. Nekega dne je iznajditelj zbru- Osel je včasih modrejši ko njegov sil kamen, da bi ga mogel jedkati (= jezdec. gotove kisline razjedo kamen, kovine i. Tudi osel nekaj ve. dr.). V tein ga je zmotila njegova mati, Tudi osel gre le enkrat na led. ki ga je prosila, naj hitro zapiše perilo Osel se le enkrat pobije. za perico, ki čaka. Papirja baš ni bilo Zadovoljen osel dolgo živi. pri roki, pa je mož napisal kar na ka- Osel se nikomur ne ogne. men. Par dni pozneje je hotel pisavo Imenitni osli imajo zlate odeje. odstraniti. Pri tem je prišel na misel, Kruljev osel pride laže v hlev ko vro- da bi šlo hitreje, če bi pisavo odjedkal čekrven konj. s kislino. Na veliko začudenje je pa pri Tudi osel vpraša: Zakaj me biješ? tem odkril, da je pisava ostala. To ga Osel, z zlatom obložen, vse premore. je privedlo na to, da se je začel s tem Dobro obložen osel varno hodi. pojavom obširneje baviti in na ta način Voljnemu oslu vse dolaga. je iznašel litografijo. Leni osli radi težko nosijo. Daljnogled so iznašli — otroci, in si- Osel ne zna zajcev loviti, pes pa ne cer otroci nekega holandskega brusača vreč nositi. očal. Pri igranju so sestavljali brušena Osel zato preslabo poje, ker previsoko stekla in kukali skozi. To je njih očeta začne. privedlo do tega, da se je pričel pobli- Z oslom se le osel prička. že baviti s tem in končno iznašel dalj- Osel je le oslu všeč. nogled. Ni vsakdo osel, ki vreoe nosi. Neki norimberški brusač stekla je Osla raziimejo v vseh jezikih. imel opravka s kislinami. Pri njegovem Osel ima povsod žlahto. delu mu je padla kapljica kisline na Večji osel — večja sreča! očali. Na ta način je spoznal metodo (Konec.) izjedkanja stekla. Cilinder za petrolejske svetiljke so DrODlZ. iznašli takole: Neki otrok se je igral s O1 v . . ... steklenico, ki je imela odbito dno. Sta- Slucajno nnstale iznajdbe. rei§i ^ tega otroka> neki švicarski Človeški razum je iznašel velike reči. mehanik, je poleg njega eksperimenti- Vendar pa bi mu bilo ostalo mnogo pri- ral s petrolejsko svetiljko. Slučajno je kritega, če bi mu ne bila prrišla na po- nataknil to steklenico na svetiljko in moč tista velika sila, ki jo imenujemo tako iznašel cilinder. slučaj. Zelo mnogo iznajdb je nastalo Sloviti Nobel je prav slučajno prišel prav slučajno. Tako je mogoče razu- do izvora svojemu ogromnemu boga- meti, da so iznašli marsikaj ljudje, ki stvu. Bil je zaposlen v nitroglicerinski niso imeli nobenega strokovaega zna- tovarni svojega očeta. Več let se je tru- nja. dil, da bi to tekočino združil s kakšnim Naši šivahii stroji so plod sanj. Njib. trdnim telesom in na ta način zmanjšal izumitelj je spaL V sanjah je videl ne- nevarnost proizvajanja in transporta kega vojaka na konju, ki je s sulico nitroglicerina. Pri tem delu je nekega planil proti njemu. Imel je zastavico, dne opazil, da kaplja iz nekega soda ki je bila vtaknjena v uho na konici glicerin na pesek kremenca. Nastala je kopja. Ko se je speči prebudil, je bila trdna masa. Ta trdna masa je imela uganka rešena: uho spada na konico ravnotako veliko eksplozivno moč ka- 95 ___________________________ VRTEC ___________________________ I koF riitroglicerin. Bilo pa jo je lahko 3. Zvezda. I proizvajati in prevažati. Tako je izna- (Priobčil J. B., št. V. g.) šel dinamit. ^\ r~-<~ Saharin so iznašli takole: Kemik \*i3t^~AC/ Fahlberg je nekega večera po delu v s\^\9r iSr*^ y\ kemičnem laboratoriju postal pozoren ^ / \^^\i^K/-^^^r^\. na sladki okus kruha, ki ga je jedel pri /v/^^cNV V^//C^v^ večerji. Kmalu je ugotovil, da izvira ta C^/ ^i /7^^^**^C3\^-^\ sladkost od rok, čeprav jih je po delu ilr>J "* V^L^ l v labpratoriju temeljito umil. To ga je l^S-T^A J^/Tl*""7 tako zanimalo, da se je takoj odpravil *^^K^Č^h^^y^\^r-^L± ** I v laboratori j in preiskal vse steklenice. \eža v"">t ^Tv^ 3\^/*****^ Neka steklenica je imela nenavadno ^-^^^^/^V^Crfv^ sladko vsebino. Preiskal jo je in odkril tC^/**'"*^^^^ saharin. Na tem polju je Fahlberg de- / ^*T V^/^3 lal dalje in po enem letu je postala nje- • ^v..^/ \^ gova iznajdba že predmet praktične _. , . , , „ j ±: V krogu v smen, kamor kaze puscica, vieanosii. se jjg,.e pregovor. V ravno isti smeri so v Brzoiavi. Kakor so pri nas s kresovi rogU.ih zvezde sledeče besede, ki se kon- naznanjali prihod Turkov, tako so se cuJej0 vse z ^0/11 lsto crko,v sredi: posluževali istega sredstva tudi že stari J- &onakSt°nr?& I Cjrki. Vest o padcu Iroje je prisla v .3. Gozdna žival. I eni noči preko otokov na Grško. V 4. Mizarsko orodje. M Afriki pa poročila kar bobnajo. Tako 5- ®ei telesa. ¦ so med vojno tekom enega tedna z bo- f por^k°r°dreieJk- I benskimi znaki skozi vso Atriko brzo- g_ perutnina. M javili, da se je potopila velika ladja. Med roglje zvezde pridejo soglasniki I Bila je to »Lusitama«. (b, j, b, d, 1, d, 1). ,-v J Rcšilci id imena rešilcev — ki se sprejemajn le tekoifl H 10 dni po iziHu lista in se objavljnjo lc imcna onih H ~^^*^_—^^^_^^^^ rešilcev, ki boHo rešili vse zajronetke ¦— v prjhodnji H številki. — KHur je izžrcbun, nuj javi no upruvniStvo 1 Vrtca (v Ljubljtini, Sv, Pctro c. 80) — ne na uredoi- I YT1 1 • l« • -i štvu! "~ kaJ želi za nagra(1o. I Uganke, sknvahce ln drugo. ¦ Rešitve v 5. štev.: I 1. Vprašanje. 1# Golob. 1 Kaj so bile Muze in koliko jih Začni spodaj v levera oglu z V in S, I je bilo ? potem zgoraj v desnem oglu z A in K, ¦ ter tako nadiiljuj, na 'loliis • V Vsak golob ne prinese oljikove vejice. I 2. Toca. ¦ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 2. Računska naloga. fl |Jdb«90V« rJC « bij • joh • jse • Ott • Čd Šestdeset let; otrok petnajst let, mla- ¦ ^^,