SPREMLJANJE URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O POLITIKIIZVAJANJA DRUZBENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK VOBDOBJU 1986-1990 ZALETO 1987 V OBDOBJU JANUAR-SEPTEMBER 1987 (POVZETEK GRADIVA)* UVOD V dolgoročnih dokumentih o razvoju Ljubljane, v družbenem planu Ijubljanskih občin in v letnih resolucijah je ena pomembnih usmeritev hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane. Za gospodarke naložbe so namenjena znatna zemljišča. Ob slabšanju gospodar-skega stanja pa so poglavitne naloge na področju posegov v pro-stor in naložb uresničene kljub temu, da so jih ovirali žapleteni postopki in prepočasno komunalno opremljanje industrijskih con. Uresničitev razvojnih usmeritev na področju komunalne infrastrukture in usmerjanje investitorjev v občino Ljubljana Vič-Rudnik je vezana na odločitve v drugih občinah in v Ljubljani. Razmere, v katekrih so poslovale organizacije združenega dela v letošnjem letu bi lahko ocenili kot manj ugodne od tistih v letu 1986, s tem da je enak trend pričakovati tudi do konca leta 1987. Usmeritvam sprejetim v družbenih planih tekočega srednjeroč-nega obdobja in letnim resolucijskim načrtom niso sledili ukrepi ekonomske politike, ki bi spodbujali načrtovano rast proizvodnje in izvoza, proizvodno delo, večjo gospodarnost in donosnost poslovanja. Popoln neuspeh je imeia protiinflacijska politika, če tako ime-nujemo posege na področju cen. Cene na drobno so bile v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani v SR Sloveniji za 114,2 odstotka višje. Tako visoka rast cen je dose-žena kljub administrativnemu nadzoru cen za večji del blaga in storitev. Rast cen življensjkih stroškov ima podoben trend (IND = 214,1). Daleč pod načrtovano rastjo je rast industrijske proizvodnje. Namesto načrtovane 4,5 odstotne rasti je bil količinski obseg industrijske proizvodnje v prvih devetih mesecih letos le za 1,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Rast v republiki je znašala 0,3 odstotka, medtem ko je bila v Ijubljanskih občinah skupaj doseženo za 1,1 odstotka manjša proizvodnja. Glede na gibanje proizvodnje v zadnjih mesecih in glede na to, da je vse slabša oskrbljenost organizacij združenega dela z domačimi in tujimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, do konca leta ni mogoče pričakovati izrazitega povečanja proizvodnje. Že v letu 1986 so gibanja mednarodne menjave zelo odstopala od začrtanih usmeritev. Skupen izvoz blaga je bil v prvih devetih mesecih leto za 21,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani in konvertibilni izvoz za 19,7 odstotka. Med vzroki za nazadovanje izvoza je predvsem prepočasno prilagajanje realne vrednosti dinarja do drugih valut, slaba oskrbljenost s surovinami in repro- * V delegatskem gradivu objavljamo le povzetek analize uresni-čevanja resoiucije, kompletno gradivo je na razpolago v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. dukcijskimi materiati, slaba kvaliteta, problemi cen, kreditna poli-tika.nespoštovanje dogovorjenih rokov. Ob koncu leta je glede na trende v letošnjem letu ležko pričakovati, da bi organizacije v zadnjem kvartalu bistveno povečale izvoz in dosegle ysaj lan-skoletni obseg. 1. POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ' l ZDRUŽENEGA DELA < GOSPODARSTVO V začetku l§ta 1987 je stopil v veljavo novi Zakon o celotnem prihodku in dohodku. Novi zakon je vnesel sprememebe v vse-/Dino in obseg nekaterih finančnih kategorij, tehniko knjiženja in vrednotenja sredstev in njihovih virov. Finančne rezultate leta 1987 je zato težko primerjati z rezultati leta 1987 je zato težko primerjali z rezultati leta 1986. Osnovni cilj novega obračunskega zakona ]e bii prilagoditi finančni obračun razmeram visoke rasti cen. Kljub želji po real-nem prikazovanju finančnih rezultatov pa ta cilj, zaradi nekaterih tehničnih rešitev, ni povsem dosežen. Od 1. julija 1987 dalje velja tudi četrto poglavje novega obra-čunskega zakona. Uveljavljeno je načelo dveh delov osebnega dohodka in sicer iz naslova živega dela, ki ga organizacije izpla-čujejo v mesecih med dvema obračunskima obdobjema in del osebnega dohodka iz naslova upravljanja in gospodarjenja z združenimi sredstvi. Drugi del osebnega dohodka organizacije razporedijo in izplačajo šele ob periodičnem oziroma zaključnem računu. Indeksi rasti so višji kot ob pollelju. Rast celotnega prihodka (IND = 194) je bila za 5 indeksmh točk, rast porabljenih sredstev (IND = 194) je bila osem indeksnih točk višja kot ob polletju. Rast dohodka (IND = 193) je bila za šest indeksnih točk nižja. Za takšne spremembe v primerjavi z rezultati prvega polletja so vplivali predvsem izkazani rezultati organizaci| združenega dela v industriji. Novi obračun je namreč najbolj vplival na rezultate v tej dejavnosti (revalorizacija porabljenih sredstev). Novi obračunski zakon določa nekatere nove podlage za ugo-tavljanje celotnega prihodka. Naipomembne|ša sprememba je pri obrestih. V celotni prihodek se vštevajo le obresti nad stopnjo ifnlacije. Obresti do stopnje inflacije od danih kreditov. združenih in vloženih sredstev in drugih lerjatev pa so revalorizacijski prihodki in se uporabl)a|o za kritje revalorizacijskih odhodkov. Največ sprememb je novi zakon vnesel v obračun porabljenih sredstev. Uvedene so številne nove postavke. Način njihovega izkazovanja in nadomeščanja iz celotnega pnhodka pomembno vpliva na dinamiko in strukturo porabljenih sredstev ter s tem na višino dohodka. Poleg valorizacije surovin. matanala, rezervnifi delov, drobnega inventarja, avtomobilskih gurn in embalaže na zalogi, je uvedena še revalorizacija porabe teh zalog. Rezultati revalorizacije iz teh podlag so stroški in hkrati revalorizacijski pnhodki, s katerimi so kriti revalorizacijski odhodki. l#porabl)enih sredstev so izvzete obresti od kreditov (razen za osnovna sredstva), ki se do stopnje inflacije štejejo za revaloriza-cijske odhodke, nad stopnjo inflacije pa nadomeščaio \z dohodka. Prav tako v stroških ni več tečainih razlik, ker se nadomeščajo v breme revalorizacijskih odhodkov. Vsi stroški revalorizacije skupaj so zavzemali 8,6 odstotka celotnih porablje-nih sredstev gospodarstva. ¦ ', ¦' • .'-,.' Organizacije združenega dela iz gospodarstva so v prvih deve-tih mesecih letos ustvarile za 86.155 milijonov din dohodka (IND = 193). Da so spremembe v obračunu najbolj vplivale na obračun v organizacijah iz industrije. kaže rast dohodka v tej dejavnosti (IND = 163). Za primerjavo povejmo še, da je bil dohodek v trgo-vini za 140 odstotkov večji kot enakem obdob|u lani. Opozarjamo. da s tem skušamo le prikazati delovanje sprememb v obračunu. podatki leta 1986 pa po vsebini niso povsem pnmerljivi z letoš-njimi. Na razporejanje dohodka v delu na Skupno, splošno in osebno porabo je v letošniem letu bol) kot v preteklih letih vplivala interventna zakonodaja. Raven skupne in splošne družbene porabe naj ne bi presegla lanske. povečane za 90 odstotkov rasti primerljivega dohodka v SR Sloveniji. TAŽLLA 1: OranJ fman&u rmcaltati • ¦:¦¦¦.•'•".- (v pfo <9i\) .' „ ..... GOSPODARSTVo[ INDUSTRUA TRGOVfNA ¦' ¦' ' 1-IX/I9H7 ! 1ND i [-IX/I987 llND I HX/I5H' iiND -------------—^ I ; | -r— -r~ —t~~J6.....""'¦ ¦ CELOTNI PRIHODEK 367.475 194 124.459 199, 140.649 | 184 PORABLJENA SRED3TVA 201.420 194 89.117 203 125.465 179 - amortiJacija 8.814 177 3.621 167 662 185 , - revalorizacija amortijadie 3.138 - 1.448 - 2J1 DOHODEK 86.055 193 35.34? 163 15.185 240 SKUPNI DOHDOEK 3.292 i96 1.681 178 - - RAZPOREJENI DOHODEK 81.624 192 J3.72O 163 14.325 241 • ^ •[ Del dohodka na osnovi - - - ¦ izjemnih ugodnosti in ralvojne premije . - U5TVARJENI ClSTl DOHODEK 59.924 182 23.668 147 10.737 231 DbJ čistega ctohodka :a OD' 49.650 220 20.287 212 8.813 239 in skupno porabe Del čistega dohodka la 10.719 102 3.826 57 1.974 199 akumulaclju ' TEKCCA IZGUBA -445 217 445 217 - - - < NEPLACANI PRIHODKl 9.205 187 4.665 221 893 90 Clsll' OD na delavca-mesefno 236.434 224 220.923 221 240.940 241 popr. (v din) ' - Poprečno uporabljena poslL 5,J 5» 4,« 29 tL - 110 SPOSOSBNOSTI » ¦'<:., . • . ¦ . , ! STOmiA RtPRODUKTlV^t 10,4 67 a,S «3 '^ 108 5POS06NOS n » ' ' • Področje osebnih dohodkov Sta v prvem polletju urejala dva interventna zakona - splošm in posebni. S sprejetjern Družbe-nega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Slove-nijj ter uskaditvijo planskih aktov in samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom m letnimi usmentvami. Oceniujemo, da so v organizacijah združenega dela v tretjem četrtlet]u letos usklajevali izplačila osebnih dohodkov z družbeno pnmernim obsegom osebnih dohodkov. Ob izdelavi periodičnega obračuna za obdobje januar - september 1987 pa je bila usklajenost oseb-nih dohodkov z določili dogovora nekoliko porušena. Strah pred zamrznitvi)O osebnih dohodkov je namreč povzročil veliko pora-čunavanje in izredna zvišanja osebnih dohodkov. Ustreznost teh zvišanj bomo ocenili, ko bodo na razpolago vsi podatki periodič-nega obračuna. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca na mesec je v prvih devetih mesecih letos znašal v gospodarstvu 236.434 din. kar \e za 124 odstotkov večkot v enakem obdobiu lani. Najvišje osebne dohodke so imeli v deiavnosti finančne in druge poslovne stontve (351.815 din), kjer so imeli tudi najviš|O rast (IND - 2477. Najniž|o rast so imeli v organizacijah iz prometa in zvez (IND - 197). kjer je znašalo povprečje 219.915 din. Organizacije iz gospodarstva so v prvih devetih mesecih letos dosegle 10.719 milijonov ain sredstev akumulaciie. kar je le za 2 odstotka več kot v enakern obodbju lani. Manj sredstev za akumulacijo so ustvarili v industriji (IND - 57) in kmetijstvu (IND - 96). manjšanje akumulativne spososbnosti (za 46 odstotkov) in reproduktivne sposobnosti gospodarstva (za 33 odslotkov) bo negativno vplivalo na nadaljnji razvoj gospodarstva. V posebno težavnem položaju so organizacije združenega dela iz industrije, ki so na sto din povprečno uporabl|enih poslovnih sredstev ustvanle le 4,4 din sredstev akumulacije in 8,5 din sredstev za reprodukcijo. Po podatkih periodičnega obračuna sta izgubo izkazali dve orgamzaciji združenega dela. OZD, Kl SO POSLOVALE NA MEJI RENTABILNOSTI - ' V prvih devetih mesecih letos so na 100 din poprečno uporab-Ijenih poslovnih sredstev namenile manj kot en dinar akumulacije naslednje organizacije: DO Slovenijales Žičnica. DO GPG TOZD o Gradbeni polizdelki, DO Hoja TOZD Tesarstvo in Žaga Škofljica, DO HOJA TOZD Pohištvo Polhov Gradec, DO Hoja TOZD Galante-rija Podpeč, DO Zmaga, DO LM TOZD Posestva, DO LM TOZD Strojni obrat Kozarje. Poleg tega pa so nekatere organizacije sicer dosegle nekoliko višjo stopnjo akumulativne sposobnosti, vendar le.na račun sred-stev rezerv. Iz čistega dohodka pa niso razporedile sredstev za razširitev materialne osnove dela. Te organizacije so bile: DO Tovil, Slovenijales DO Silvaprodukt, DO Hoja TOZD Žaga Rob, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Remont. IZGUBA Prepozno prilagajanje spremenjenim pogojem in zahtevam trga je povzročilo, da sta DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA in DO HOJA, TOZD STAV8NO MIZARSTVO tretje obračunsko obdobje zaključili z izgubo. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA Vzroki za 223 mio din izgube so tudi v pomanjkanju naročil tekstilne industrije, ki je v težkem gospodarskem položaju, nepre-stano večanje cen surovin in materiala ter notranje slabosti na področju prodaje, raziskave trga in odvisnosti od uvoza. Realizacija je blla na domačem tržišču za 113% večja od ena-kega obdboja preteklega leta in 10% pod planirano vrednostjo. Neplačana ralizacija znaša 436 mio din. Glavni dolžniki so kupci iz Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter dela Srbije. Prodaja v tujino je bila za 166% veča od lanske in 39% večja od planirane. TOZD Utensilia proizvaja predvsem po naročilu, zato potrebuje večje zaloge raznovrstnega materiala. Za lesni obrat, ki ustvarja 50% celotne realizacije, )e nabava lesa sezonskega zna-čaja. Les nabavlja v začetku leta predvsem za konvertibilni trg ter ga postopno uporablja. Zato je koeficient obfačanja zalog zelo nizek. Zakon o celotnem prihodku, ki nalaga uporabnikom druž-benih sredstev revalorizacijo poslovnih sredstev vpliva pri naroč-niški proizvodnji še bolj neugodno na finančni rezultat. V prvi polovici leta je TOZD realizirala uvoz repromateriata za kovinske in lesne izdelke v višini 280 mio din. Uvoz je bil plačan tudi s šestmesečno zamudo, kar je povzročilo negativne tečajne razlike v višini cca 85 mio din, katerih pa TOZD ni mogla vkalkuli-rati v izdelke, ki so bili že prodani. Zaradi nezasedenosti kapacitet z naročili v nekaterih oddelkih, so delavci prerazporedili v oddelke, ki so bili z naročili preskrb-Ijeni. Učinek dela je bi v nov6m delovnem okolju manjši. , DO HOJA TOZD STAVBNO MIZARSTVO je dosegla negativni finančni rezultat v višini 222 mio din. TOZD Žaga Rob je ostanek čistega dohodka razporedila v rezervni sklad. Vse druge TOZD niso ustvarile sredstev za akumulacijo. Vzroke za tako stanje iščejo v sami delovni organizaciji. Na finančni rezultat vplivajo tudi neplačane obveznosti kupcev in neposlovnpst nekaterih poslovnih partnerjev, ki brez pravega vzroka zavrnejo celotno pošiljko. Nov obračunski sistem (z reva-lorizacijskimi odhodki) povzroča vellke probleme pri kalkuliranju, oziroma pri ponudbah za individualna naročila, kar se teh stro-škov ne da močno v naprej oceniti. TOZD Stavbno mizarstvo že tri leta posluje z izgubo. Za odpravo vzrokov izgube in uspešnejše poslovanje v letu 1987 je TOZD Stavbno mizarstvo sprejela sanacijski program, v katerem je opredelila vzroke za izgubo in ukrepe za njihovo odstranitv. Vzroki za izgubo so tržna neskladja, pomanjkanje lastnih obrat-nih sredstev in slaba delovna disciphna. Poslovni rezultat naj bi se izboljšal z naslednjimi ukrepi: z zmanjšanjem delovne sile in s tem obsega proizvodnje, opuščanjem lastne montaže, opušča-njem serijske proizvodnje in povečanjem proizvodnje, ki zahteva več znanja, odprodajo strojne opreme, ki jo TOZD ne uporablja ter z zmanjšanjem zalog. V sanacijskem programu je predvideno tudi delno prestrukturi-ranje proizvodnega programa. Obstoječi proizvodni program je vezan na dolge pogodbene roke in zaradi visoke inflacije ne zagotavlja pozitivnega poslovanja. Sanacijski program je bil spre-jet z zamudo. Delavski svet TOZDa od sprejema sanacijskega programa do 31. 7. ni posvečal programu nobene pozornosti. Pri obravnavi rezultatov polletnega poslovanja pa je zahteval, da direktor TOZD do začetka septembra pripravi poročilo o izvajanju sanacijskega programa. Delavski svet je na septembrski seji ugotovil, da se sanacijski program v redu izvaja, kljub temu da ni bila izvedena nobena od temeljnih nalog tega programa. Zaradi vsega tega so podale vse TOZD v DO Hoja razen TOZD Stavbno mizarstvo pobudo za začasni ukrep družbenega varstva. Na predlog IS je skupščina občine sprejela začasni ukrep družbe-nega varstva za TOZD Stavbno mizarstvo v DO Hoja dne 28.10. 1987. NEGOSPODARSTVO ^ \ . ^ V negospodarskih organizacijah združenega dela so bili v ana-liziranem obdobju doseženi naslednji rezultati: rast celotnega prihodka je znašala 136%, porabljeniti sredstev 139%, dohodka 134% ter čistega dohodka 139%. Dosežen je bil celotni prihodek v znesku 34.882.000.000 din. Izgub ni bilo. Neto osebni dohodki so porastli za 141 % i dosegli 383.611 din v povprečju na zaposle-nega. Število zaposlenih je porastlo za 3%, kar je predvsem posledica odpiranja novih zmogljivosti ter uvajanja novih pro-gramov. ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Po podatkih iz periodičnih obračunov za obdobje 1-9-1987 je 17 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 26.627.975 tisoč din celotnega prihodka (IND = 240). Inštitut Jožef Stefan še vedno bistveno vpliva na poslovanje omenjenih organizacij, saj je v obdobju januar-september 1987 ustvaril kar 44 odstotkov celot-nega prihodka, 43 odstotkov dohodka, 44 odstotkov družbenega proizvoda in zaposluje 41,4 odstotka delavcev v znanstveno razi-skovalnih organizacijah. Porabljena sredstva so znašala 9.475.522 tisoč din (IND=243), doseženi dohodek 17.152.453 tisoč din je porastel za 137 odstotkov. Delež akumulacije v dohodku se je glede na preteklo obdobje zmanjšal za 4 odstotke, medtem ko so se sredstva za akumulacijo povečala za 128 odstotkov. Sredstva za akumulacijo so se odstotkovno naj-bolj povečala v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 896), znižanje pa beležijo v Iskra Zorin TOZD Standardizacija (INO 52) in v Gradbenem centru Slovenije (IND 79). Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 370.837 din in porastel za 127 odstotkov. Povprečne čiste osebne dohodke znanstveno raziskovalnih organizacij je težko primerjati z drugimi dejavnostmi, glede na to, da imajo v strukturi zaposle-nih veliko število visoko strokovnih delavcev. Najvišje povprečne osebne dohodke so imeli v Inštitutu Jožef Stefan (424.476 din), Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (405.000 din), Vodnogospodarskem inštitutu (396.961), Urbani-stičnem inštitutu (395.356 din), v Elektro inštitutu Milan Vidmar (383.912 din). Najnižji povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa beležijo v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (211.798 din), Gradbenem centru Slovenije (245.080 din) in v Inštitutu za elektroniko in vakumsko tehniko (276.948 din). 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE DELA 2.1. KADRI IN ZAPOSLOVANJE Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko (RAD-1, teritori-alni princip) je bilo v občini, v obdobju januar-avgust 1987, povprečno zaposlenih 19.-81 delavcev, kar je 0,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 13.088 delavcev (IND, 99,8) in v negospodarstvu 6.493 delavcev (IND 102,5). Po posameznih področjih se je število zaposlenih delavcev najbolj povečalo v kmetijstvu (11-IND 109,8), vvodnem gospodar-stvu (12-IND 107,2), v prometu in zvezah (28-IND 10-.8) in obrti (37-IND 104,3). V negospodarstvu se je najbolj povečalo število zaposlenih v izobraževanju, znanosti in kulturi (127-IND 103). V industriji se je število delavcev zmanjšalo za 39 delavcev oziroma 0,6 odstotka. Število delavcev se je najbolj zmanjšalo v DO Hoja (54), DO TOVIL (25), DO KIP (19), DO Slovenijales Žičnica (15), DO Iskra Merilna elektronika (13), DOKIG (10), DO llirija Vedrog (10) in v DO Iskra servis (17). Največ novih delavcev pa so zaposlili v DO Avtomontaža TOZD TGN (-0), DO TTL (24), DO Plutal (22), SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki (21), SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Pose-stva (10), DO Podjetje za urejanje hudournikov (33) in KPL TOZD Komunalne gradnje (32). V letošnjem letu je iz OZD, odšlo 1913 delavcev, na novo pa je prišlo 2020 delavcev. Gospodarske OZD je zapustilo 1447 delav-cev, na novo pa so sprejeli 1489 delavcev. V znanstveno raziskovalnih organizacijah se je število delavcev v prvih osmih mesecih leta 1987 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 3,3%. V letu 1987 so največ novih delavcev zaposlili v Inštitutu J. Stefana (+25) v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (+9) in v Elektroinštitutu Milana Vidmarja (+7). V tem času so sprejeli tudi 159 pripravnikov in 286 delavcev, ki so se prvikrat zaposlili. Število zaposlenih pripravnikov je v občini Ljubljana Vič-Rud-nik enako kot v prejšnjem letu. Ob nadaljevanju sedanjega trenda ocenjujemo, da ne bo večjih težav pri zaposlovanju pripravnikov, razen za izrazito suficitarne poklice. Reforma srednjega izobraževanja je posledično učinkovala tudi na zaposlovanje diplomantov. Kvantitativne primerjave s ponudbo pripravniških mest in prilivom diplomantov nam kažejo, da so bolj usklajene nižje zahtevnostne stopnje II. III., IV. in da so največja razhajanja na V., VI. in VII. zahtevnostni stopnji. Zaposlovanje diplomantov VI. in VII. stopnje je glede na planirana pripravnika mesta tehničnih usmeritev najbolj kritično, kar je splošno znan deficit. Kadrovsko štipendiranje, kot temeljna oblika štipendiranja, se kvantitativno in kvalitativno povišuje. Štipendiranje iz združenih sredstev je po obsegu nespremenjeno. Povečuje se število razpi-sanih štipendij na višjih kvalifikacijskih zahtevnostnih stopnjah. Ugotavljamo, da se nadaljuje trend nepodeljenih kadrovskih šti-pendij, saj je tudi za šolsko leto 1987/88 - 1/3 štipendij nepodelje-nih in sicer največ v kovinarstvu, strojništvu, elektrotehniki ter gradbeništvu. Pri kadrovanju poslovodnih delavcev je prišlo do nekaterih premikov. Ob sprejemu ocene imenovanj individualnih poslovodnih orga-nov v letu 1986 in prvi polovici 1987 in kot ocena do konca leta, ugotavljamo, da organizacije še vedno ne upoštevajo sprejetih stališč DPO in skupščine občine, da naj bi imeli poslovodni delavci najmanj višjo strokovno izobrazbo. Tudi število poslovod-nih delavcev starih nad 50 let še narašča. Družbenopolitične organizacije v OZD v oceni o uspešnosti dela poslovodnih organov, pemalo ocenjujejo področje razvoja kadrovske politike ter odprtostdo inovativne dejavnosti. 2.2. MEDNARODNA MENJAVA : : / Že v lanskem letu so zunanjetrgovinska gibanja močno odsto-pala od načrtovanih in so bila zelo neugodna posebno na področju izvoza. Trend padanja se v letošnjem letu nadaljuje. Obseg blagovne menjave s tujino v občini je v obdobju januar-september 1987 slabši kot v enakem lanskem obdobju (IND 76,5) v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa je obseg manjši za 29%. * Po oceni Narodne banke je v obdelavi upoštevano samo 60-70% izvoza in uvoza v mesecu januarju. Z upoštevanjem ocene nezajetega dela pa bi znašal indeks rasti izvoza 80,6 in uvoza 76,7. Skupen izvoz blaga je torej tetos precej nižji kot v enakem obdobju lani; med resolucijskimi cilji pa smo predvideli povečanje skupnega izvoza za 12%, od tega 15 odstotno rast konvertibilnega izvoza. Skupen uvoza blaga je pod nivojem lanskega leta (IND 74) v resoluciji pa je načrtovana 7% rast. Pri tem se je uvoz blaga iz konvertibilnega področja v isti primerjavi zmanjšal za 28%. V občini je v obdobju januar-september 1987 v primerjavi z ena-kim lanskim obdobjem najbolj upadel izvoz v države v razvoju za 60,1%, v državi SEV pa za 26,1%. Razveseljuje pa dejstvo, da je najmanj upadel izvoz v razvite države in sicer le za 2,8 %. V strukturj konvertibilnega izvoza glede na stopnjo predelave se povečuje delež proizvodov nizke obdelave na račun surovin in finalnih proizvodov. Glede na visoko odpisanost opreme je še posebej problema-tično, da se je v prvih devetih mesecih, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem najmočneje zmanjšal uvoz opreme iz konverti-bilnega področja (za 31,3 odstotka). Zaostajanje uvoza opreme in določenega reprodukcijskega materiala bo na dolgi rok nega-tivno vplivalo na obseg proizvodnje s tem tudi na izvoz. Največji izvozniki na konvertibilno tržišče v obdobju 1-9/1987 so bili: DO llirija Vedrog, DO Plutal, DO Hoja, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, Iskra DO Merilna elektronika, DO Gozdno gospodar-stvo Ljubljana DO Avtomontaža TOZD TGN, DO kolinska TOZD Vinocet, DO Tovil, DO IGO. Izvoz največjih 10 konvertibilnih izvoznic v občini zavzema 88% celotnega konvertibilnega izvoza občine. Na klirinško tržišče pa so največ izvozili: DO IGO, Iskra DO Merilna elektronika, DO Livar TOZD LBK, DO llirija Vedrog, DO Avtomontaža TOZD Utensilia. Izvoz petih klirinških izvoznic predstavlja 95,7% celotnega kli-rinškega izvoza občine. Padanje izvoza je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dohodkovne privlačnosti izvoza. Tečajna politika namreč tudi letos ni sledila gibanjem cen na domačem trgu. Večje spre-membe tečaja v mesecu novembru letos pa so bile izvedene prepozno, da bi vplivale na izrazito povečanje izvoza še v letu 1987. Brez rasti izvoza, ki bi izboljšal preskrbljenost industrije z uvoženim reprodukcijskim materialom, ne bo stvarnih pogojev za oživljanje rasti proizvodnje. S tem v zvezi bi bilo nujno čimprej upoštevati predlog gospodarstva za spremembe in dopolnitve devizne zakonodaje, s katerim bo doseženo usklajevanje pravic do uvoza in plačil z doseženim izvozom. 2.3. INVESTICIJE ' Na področju naložb je bil tudi letos dan največji povdarek komunalnemu opremljanju obeh prioritetnih con, Plutalove VP-6/ 1 in rudniške VP 2/1. Kljub velikim aktivnostim v coni VP-1/2 Rudnik nam še ni uspelo kompletirati primarne komunalne opreme in zagotoviti organlzacijam združenega dela - investitor-jem možnost vseh priključkov na komunalne naprave. Vzrokov za to je več, poleg pomanjkanja sredstev in neorganiziranosti na tem področju v Ljubljani je na to vsekakor vplival tudi odstop Ljubljariskih mlekarn od gradnje v tej coni. Izpad naložbe te DO ima resne posledice tako z ekonomskega stališča, kot s stališča urejanja prostora, izvedbe dokumentacije kompletiranje cone in je zato hud udarec prizadevanjem za hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane. Proizvodna cona VP-6/1 Plutal se je intenzivno kornu-nalno opremljala za potrebe investitorja DO Iskra TOZD SEM, ki gradi novo tovarno v podotoku P-3. Do konca leta bo glede na izgradnjo komunalnih vodov (plin, primar in sekundar, vodovod-sekundar meteorna kanalizacija - sekundar, fekalna kanalizacija - primar in sekundar in elektro priključek) zagotovljena možnost načrtovanega pričetka poskusne proizvodnje Iskra SEM. Komu-nalna oprema v coni VP 6/1 Plutal bo za oba podotoka P-3 in MGS za potrebe drugih investitorjev in drobnega gospodarstva zago-tovljena v letu 1988. Še vedno ni določen dokončen potek obvozne tovorne proge v industrijski coni VP-3/2 Brdo, kjer so bila v preteklosti vložena že znatna sredstva v komunalno opremo, tako da v coni, ki je pravzaprav poslednja prosta mestna cona, v tej fazi ni mogoče predvideti proizvodnih programov. V letošnjem letu so oziroma bodo dokončane naslednje investi-cije: - DO HOJA TOZD POHIŠTVO Polhov Gradec: skladiščni pro-stori in uvedba lupljenja hlodovine - DO HOJA TOZD GALANTERIJA Podpeč: I. faza tovarne za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa s potrebno infrastrukturo in pričetek proizvodnje. - DO ISKRA SEM: nova tovarna in začetek poskusne proizvod-nje na lokacije VP-6/1 Plutal - DO GLINEK: avtomatska linija za galvansko niklanje, kromi-ranje in medeninjene, galvanska oprema in posodobitev starih proizvodnih prostorov ter pričetek rednega obratovanja - GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE: Center drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti (po planu do podaljšane 3. grad-bene faze - kupci poslovnih prostorov sami dokončujejo svoje prostore) ŽMERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI: dokončana je gradnja samopostreže trgovine v Horjulu - MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD SAVICA: dokončana je gradnja samostrežne trgovine na Golem - DO HP KOLINSKA TOZD VINOCET: modernizacija in poveča-nje proizvodnjih kapacitet v oddelku zvečilnega gumija - DO INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO: nadzidava inštituta Z realiziranimi investicijami, ki po ocenjeni vrednosti znašajo 5.581 mio din je bilo odprtih 121 novih delovnih mest. Nakup računalniške opreme v skupni vrednosti 461 mio din pa so realizi-rale DO llirija Vedrog, DO TTL, DO RRC. Naložbe v teku in + naložbe s pričetkom v letu 1987 - DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV: gradnja II. faze tovarne, ki po spremenjenem programu vključuje orodjarno in strojno obdelavo, lakirnico drobne opreme, razvoj elektronskih komponent; faza realizacije: gradnja je fizično kon-čana, investicija v opremo je predvidena v letu 1988 - DO HOJA TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFLJICA: gradnja žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov; faza realiza-cije: izdelani so projekti, kupljena je strojna oprema. Investcija bo dokončana v letu 1988 - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR LJUBLJANA: nadaljevanje druge faze tovornega terminala v coni VP-1/2 Rud-nik; faza realizacije: dokončno je parkirišče za tuja vozila z infra-strukturnim objektom, do konca leta bo zgrajen zadrževalni bazen, v pnpravi je dokumentacija za kosovno skladišče - PROIZVODNO TRANSPORTNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE: izgradnja proizvodno skladiščnih zmogljivosti v coni VP-1/2 Rudnik; faza realizacije: zaključena je sanacija I. in II. faze, zaključeno pilotirano objektov 1. etape, pričeta je gradnja objek-tov 1. etape (pretakališče topil, lugov in kislin, rezervoarsko skladišče topil, kotlovnica, čistilni bazen z lovilcem olj in vsa pripadajoča infrastruktura 1. etape. Do konca leta bo zgrajeno cca 60% planirane investicije, pri čemer je vprašljiv le začetek izgradnje železniškega tira, ker ni soglasja za direkten priklop na Dolenjsko železniško progo - SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI: izgrad-nja preskrbovalnega centra Trnovo; faza realizacije: gradnja PC Trnovo je začeta in bo dokončana v letu 1988 - DO ZASTAVA AVTO UUBLJANA: gradnja prodajno servis-nega objekta ob Tržaški cesti; faza realizacije: gradbena, obrtni-ška in inštalacijska dela so v zaključni fazi, do konca leta bo realizirane 85% investicije, ki bo zaključena v začetku leta 1988 - EGS SESTAVUENA ORGANIZACIJA ELEKTRO GOSPODAR-STVA MARIBOR: gradnja cepubliškega centra vodenja s pripada-jočim informacijsklm sistemom; faza realzacije: gradbena dela stavbe RVC so v zaključni fazi, planirani obseg naložbe v letu 1987 bo realiziran, investicija bo v planiranem obdobju petih let (1992) zaključena. - DO POHIŠTVO ROŽNA DOLINA: gradnja novega proizvod-nega objekta na Viču; faza realizacije: izvedena so vsa priprav-Ijalna dela, sanacija terena in temeljenje za investicijo, ki bo zaključena v letu 1988 - ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE: gradnja SP trgo-vine osnovne preskrbe na Škofljici; faza realizacije: do konca leta bo zgrajeno 60% planirane investicije, ki bo dokončana v letu 1988 - DO KEMUSKI INŠTITUT BORIS KIDRIČ: gradnja prizidka in nabava raziskovalne opreme; faza realizacije: do konca leta bo 50% planirane investicije (končana pripravljalna dela in gradnja do podaljšane III. faze) realizirane - DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL: izgradnja nove proizvodne hale in modernizacija opreme; faza izgradnje: do konca leta bodo izvedena pripravljalna dela za gradnjo, ki bodo končana v letu 1988 OZD, ki začetek naložb prenašajo v leto 1988: DO Tovil, DO llirija Vedrog, DO IGO, DO Slikoplesk-Termoplast, IUV TOZD Galanterija, 00 Elektromontaža, DO SPL, DO Ingrad Celje TOZO Gradbena operativa " , . 3. RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 3.1. INDUSTRIJA , . .. .,, . Industrijska proizvodnja v devetih mesecih je bila za 1,6% večja 6 kot v enakem obdobju lani, ostala je na nivoju rasti prvih mesecev in zaostaja za načrtovano 10% rastjo, predvideno v resoluciji za leto 1987. Po namenskih skupinah je v primerjavi z lanskim letom manjša proizvodnja reprodukcijskega materiala; proizvodnja sredstev za delo in blaga za potrošnjo ter drugega blaga pa je večja kot v lanskem enakem obdobju. Gibanje proizvodnje v letošnjem letu pa kaže zmanjševanje proizvodnje sredstev za delo in blaga za potrošnjo ter istočasno povečanje nalog. Skupne zaloge so za 4,9 odstotka večje kot v enakem lanskem obdobju, zaloge sredstev a delo in reproduk-cijskega materiala so za 30% oziroma 25% večje kot v enakem lanskem obdobju, večajo se tudi zaloge blaga za potrošnjo in drugega blaga, čeprav so še precej manjše kot v enakem obdobju lani. Manjšo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani so dosegli v proizvodnji električnih strojev in naprav, proizvodnji žaganega lesa in končnih lesnih zdelkov, proizvodnji usnjene obutve in galanterije, grafični dejavnosti ter v proizvodnji kamna, gramoza in peska in proizvodnji in predelavi papirja, ki pa zavzemata komaj 1 odstoten delež industrije v občini. Vzrok za manjšo proizvodnjo, kot je bila predvidena v resolu-ciji, so- tudi težave OZD pri preskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in zmanjšanje naročil. Oskrbljenost z domačimi surovinami je bila v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani slabša, saj je v letošnjem letu kar v 6,3% organizacija oskrbljenost kritična. Še več težav pa so imele organizacije pri preskrbi z uvoženim repromaterialom, saj je bila kritična oskrba kar v tretjini organi-zacij. Industrijske organizacije imajo tudi veliko problemov pri pro-daji blaga, v prlmerjavi z lanskim enakim obdobjem se je poslab-šalo stanje naročil za domači trg, še posebe) pa so se zmanjšala naročila za izvoz. Vse več problemov pa imajo organizacije tudi pri plačevanju prodanega blaga, saj o dobrem stanju plačanih računov poroča le 45% organizacij. 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO Po devetmesečnih podatkih je na tem področju registrirana skupaj 1601 obratovalnica s 3.300 zaposlenimi (skupaj z nosilcem obrti), kar v primerjavi s prvim letom tega srednjeročnega odobja predstavlja povečanje števila obrtnikov za -% ob 11% povečanju števila zaposlenih. Ob tem pa je pomemben zlasti podatek, da se je v tem obdobju povečalo tudi povprečno število delavcev na obratovalnico in sicer od 0,9 ob koncu leta 198- na 1,1 delavca v letošnjem letu. Med posameznimi skupinaml obrtnih dejavnosti ni prišlo do večjih sprememb. Še vedno je najmočneje zastopana skupina avtoprevozništva, sledijo skupina predelave kovin in stavbna obrt. Kot posebnost letošnjega leta lahko prvič ugoto-vimo, da je izredno porastel interes občanov za opravljanje t. i. intelektualnih dejavnosti za svetovanja iz najrazličnejših podro-čij, ki so bila do sedaj izključno v domeni raznih institucij, katerih storitve so bile zelo odmaknjene občanu in izredno dr§ge. Na področju razvoja obrtnih delavnic, tudi njihovega poveča-nega števila in zaposlovanju, na kar so predvsem vplivale pozi-tivna določila spremenjenega obrtnega zakona, prednosti občin-kega odloka o ureditvi nekaterih vprašanj iz področja obrtnega zakona, tudi davčna politika in pozitivna klima v družbenopoli-tični skupnosti, smo torej dosegli resolucijske cilje. Le-ti pa ne bodo v celoti doseženi na področju gradenj novih delavnic v coni VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal. Ocenjujemo, da bodo do konca leta za rudniško cono sprejete spremembe zazidalega načrta, ki bodo omogočile organizirano gradnjo delavnic osebnega dela na tem območju, medtem ko se bo gradnja v podotoku MGS v Pluta-lovi coni začela šele prihodnje leto. Za uspešnejše delo posebne komisije IS za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lastnini in zaradi ureditve pravnega stanja na tem poročju je bil sprejet odlok o namembnosti poslovnih prostorov v občini. V tem letu je bil fond najemnih poslovnih prostorov povečan za 2 nova pridobljena v CDG s sredstvi zdru-žene amortizacije. Zaradi cele vrste še vedno odprtih vprašanj, ki so vezana tako na zagotovitev ustrezne zakonske podlage, kakor tudi na organi-ziranost, način delovanja zagotovitev ustreznih virov financira- nja, ni bilo mogoče ustanoviti samoupravnega sklada za razvoj viških enot drobnega gospodarstva. 3.3. KMETIJSTVO . V kmetijski proizvodnji predvideva resolucija za leto 1987 3 % rast količinskega obsega tržne proizvodnje. Prireja mleka in mesa na osnovi doma pridelane krme, pride-lava žit, koruze in oljnic so tudi v letu 1987 najpomembnejši kmetijski tržni proizvodi. Kljub prizadevanjem pospeševalne službe, velikim vlaganjem v melioracije kmetijskih zemljišč, urejanju pašnikov in investici-jam v nove mlečne zbiralnice realizacija načrtovanega odkupa v zadnjem obdobju vedno bolj upada. Neugodno razmerje cen reproducijskega materiala in odkupnih cen kmetijskih pridelkov .vpliva na zmanjšan obseg družbeno organizirane proizvodnje, kar se posebno kaže v tržni proizvodnji pšenice (ind. 97), mleka (ind. 73), klavnega goveda (ind. 72), plemenske živine (ind. 47). Realizacija odkupa mleka na območju K2 Ljubljana TZO Vič še dosega načrtovan odkup. V zadnjem obdobju je mleko kvalitet-nejše (tolšča, reduktaza). Na območju KZ Velike Lašče odkup mleka upada in ne dosega načrtovanih količin, ker je prireja mleka v hribovitem svetu vsaj 30% dražja in razkorak med stroški prireje in odkupno ceno mleka še večji. Prireja mleka v Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva je 2% pod načrtovano. Izguba v prireji mleka je 185.898.886 din, stroški prireje so se povečali glede na leto 1986 za 114%. Višja prodajna cena mleka ne pokriva stroškov prireje mleka. Za nemoteno oskrbo Ljubljane z mesom in v izogib neenako-mernemu slabšemu odkupu klavne govedi oddajajo kmetijske zadruge v organizirano pitanje teleta. Na območju KZ Ljubljana TZO Vič je v pitanju 416 telet (284 telet več kot v istem obdobju 1986) in na območju KZ Velike Lašče 39 telet. Pospeševalne službe izvajajo svoj program dela, predvsem prenos znanstveno tehnoloških spoznanj v družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo. Na območju KZ Velike Lašče se na osnovi projekta za usposabljanje zaraščajočih kmetijskih površin razme-jujejo te površine v kmetijske in gozd. Za območje Golega in Zapotoka izdeluje projekt za usposabljanje zaraščajočih kmetij-skih površin Kmetijski zavod Ljubljana. Vzporedno pripravlja pospeševalna služba obeh kmetijskih zadrug programe malih agromelioracij v hribovitih območjih, predvsem za rabo travinja s pašo in košnjo. KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče sta izvedli 120 ha malih agromelioracij in 70 ha večjih agromelioracij. Založno gnojenje je bilo opravljeno na 100 ha kmetijskih zemljišč. Vlaganja družbenih sredstev so vezana na dogovorjeno tržno ' proizvodnjo. Vzdrževanje glavne odvodne mreže na Barju ne poteka kot je načrtovano. OVS Ljubljanica - Sava je realizirala v letu 1987 program čiščenja osnovne odvodnje 60%. Vsa leta tega srednje-ročnega obdobja so plani OVS Ljubljanica Sava realizirani 60-70%. Glede na to, da je družbeni plan občine usklajen s pla-nom območje vodne skupnosti tudi ni realiziran družbeni plan občine. Neočiščeni glavni odvodniki ovirajo odtok vode z meliori-ranih polj in iz območij, kjer se redno čisti terciarna odvodna mreža. Skupščina območje vodne skupnosti Ljubljana - Sava je z aneksom k sprejetemu letnemu planu znižala že planirano vrednost vzdrževalnih del za 14,8 %. Ta sredstva so bila predvi-dena kot dotacija za gradnjo čistilnih naprav na Savi. Nerealizi-rana načrtovana vzdrževalna dela bodo prednostno opravljena v letu 1988. Končana je hidromelioracija Dobravica, končanje hidromeli-oracije Resnik se prenaša v leto 1988 zaradi neugodnega vre-mena za izvedbo del. Za izvedbo hidromelioracije Brezovica je v izdelavi izvedbeni projekt. Pripravljen je letni program vzdrževanja odvodne mreže za leto 1988 na melioracijskih območjih Horjul A in B in Dobravica, ki ga bodo financirali lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč. Do konca leta 1987 bodo končani komasacijski postopki v Hor-julski dolini in na Dobravici. Pomemben element za izboljšanje ekonomskega položaja kmetov so dopolnilne dejavnosti. Predvsem je to izdelovanje suhe robe v domači obrti, pa tudi razvijajoči se kmečki turizem s »Kmetijo odprtih vrat«. V letu 1987 je novo podeljenih - znakov »kmetijam odprtih vrat« na kontrolnih točkah polhograjske peš poti. Kmetijske organizacije ocenjujejo, da bo količinsko dosežen plan odkupa klavnega goveda, ne bo pa realiziran odkup mleka, zaradi nerealnih odkupnih cen mleka in plan odkupa plemenskih živali, ker ni interesa za nakup živali. Sedanji pogoji gospodarje-nja v živinoreji, ki so neekonomski že več let, povzročajo manjša-nje osnovne črede in s tem tudi v prihodnje manj mleka in mesa. 3. 4. GO2DARSTVO Planirana letna blagovna proizvodnja v družbenem sektorju je skoraj že dosežena (ind. 98,5), v zasebnem sektorju skupaj pa je tudi iznad dinamike plana (ind. 82,5), kar je rezultat večje realiza-cije plana TOK Gozdarstvo Škofljica, kajti realizacija TOK Goz-darstvo Ljubljana je izpod dinamike plana (ind. 63,3). Vse gozdnogospodarske organizacije, razen TOK Gozdarstvo Ljubljana, pri kateri bo realizacija cca 90%, bodo presegle letni plan blagovne proizvodnje. V družbenem sektorju bo letni plan presežen za cca 10%, v zasebnem sektorju pk bo v okviru planira-nega, tako da bo v celoti (družbeni in zasebni sektor) letni plan presežen za 4,5%. Presežena realizacija blagovne proizvodnje bo predvsem posledica nadaljevanja ppvečane sečnje iznad redne, zaradi odprave posledic po žledu, ki je bil koncem leta 1985. Vzrok za nerealizacijo plana blagovne proizvodnje v TOK Goz-darstvo Ljubljana, je predvsem v tem, ker predstavlja za večino lastnikov gozdov dohodek od gozdarske proizvodnje le majhen del njihovih skupnih dohodkov in zato niso posebej zainteresi-rani za sečnjo oziroma prodajo lesa gozdnogospodarski organi-zaciji. Specifičnosti poslovanja gozdnogospodarskih organizacij v letošnjem letu se odražajo predvsem v naslednjem: - odprava posledic po žledu - močno razširjeno sušenje jelke - povečan obseg napada na iglavce s strani lubadarja, - neugodna ekonomska situacija lesne industrije in prideloval-cev celuloze, - slabša likvidnostna situacija kot v preteklih letih. 3.5. TRGOVINA Največ pozornosti na področju trgovjne je v tem srednjeroč-nem obdobju namenjeno investicijam v objekte osnovne pre-skrbe. Intenzivna investicijska aktivnost, začeta v letu 1986, se nadaljuje tudi v letošnjem letu. SOZD Mercator KIT DO Rožnik TOZD Dolomiti je novembra končal gradnjo SP trgovine v Horjulu na površini 410 m2, začeta pa je že tudi gradnja preskrbovalnega centra Trnovo s 1.050 m2 prodajnih in skladiščnih površin, v kate-rem bo v pritličju, poleg osnovne preskrbe tudi specializirana delikatesa, mesnica in ribarnica, v prvj etaži pa blagovnica s teh-ničnim blagom in pohištvom. PC bo dokončan sredi prihodnjega leta. V letošnjem letu začeta in že dokončana je samopostrežna trgovina z bifejem na Golem na skupni površini 350 m2 investi-torja SOZD Mercator KIT DO Rožnik TOZD Savica. Julija letos pa je tudi začeta gradnja trgovskega centra na Škofljici na površini 760 m2. ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje, investitor tega cen-tra, bo gradnjo zaključil pomladi 1988. Kljub neugodnim razmeram in pomanjkanju finančnih sred-stev, zlasti za trgovino osnovne preskrbe, ugotavljamo, da so na področju naložb resolucijski cilji uresničeni. Celo več. Investicij-ska aktivnost v trgovini ne ponehuje, tako da ocenjujemo, da bo na tem področju tudi srednjeročni plan realiziran. ' Izredno pereč problem zagotavljanja potrebnega trgovskega kadra, ugotovljen v letu 1986 se v letošnjem letu še poglablja. Vpliv pomanjkanja delavcev je že opazen tako v kvaliteti uslug, kot tudi v povečanju števila občasno zaprtih trgovin oziroma trgovin s skrajšanim, na dopoldanski čas omejenim poslovanjem. Senacija tako kompleksnega problema, na nastanek katerega vplivajo (če omenimo le 3 poglavitne vzroke), obratovalni čas, usmerjeno izobraževanje, nagrajevanje, ni mogoče pričakovati, dokler ne bodo odpravljeni osnovni vzroki. 3.6. GOSTINSTVO IN TURIZEM Na področju gostinstva je bilo največ storjenega v zasebnem sektorju, ki je tudi sicer v občini dobro razvit. Povečanje sedežnih 7 zmogljivosti za cca 250 novih sedežev, kompleksna ureditev gostilne na Jezeru, nov gostinski obrat na Rakitni in še gostila, ki naj bi bila do konca leta dokončana na Dobrovi, pripravljena dokumentacija za nove nočitvene zmogljivosti pri dveh gostin-skih obratih na Viču in zagotovljena gostinska ponudba in turi-stično vodenje na Raščici, pomeni uspešno realizacijo načrtova-nih aktivnosti za letošnje leto. Je pa to tudi potrditev srednje-ročne opredelitve, da bomo s stimulativno davčno politiko in siceršnjim posluhom za ideje samostojnega osebnega dela dose-gli večje število kvalitetnih gostinskih obratov v občini. Prenova Eipprove ulice, zaradi neurejenih pravnih vprašanj lastništva, izselitev črno naseljenih stanovalcev, zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, teče počasi. Prav zaradi tega letos tudi še ne bodo začeta dela na prenovi objekta Eipprova I, namenjenega za penzion. Revitalizacija Blagajevega gradu v Pol-hovem Gradcu (vsebina in možnosti za življenje) je kompleksna naloga in v letošnjem letu ne bo realizirana. V letošnjem letu se je na področju turizma posebno aktivno vključeval Svet za pospeševahje turizma pri OK SZDL, zlasti z akcijo ocenjevanja bivalnega okolja, v katero se je tokrat vklju-čilo več krajevnih skupnosti kot v pretektem letu. Na področju organiziranosti sta bila v občini ustanovljena 2 nova turistična društva (Horjul in Dobrova), naziv kmetije odpr-tih vrat pa je dobilo 5 kmečkih gospodarstev - vsa so \z dolomit-skega dela naše občine. Akcija tedna viških gostincev, s katero prikazujemo kvaliteto ponudbe in urejenost gostinskih obratov, je bila v letošnjem letu organizirana le pomladi. Zaradi zaprtosti gostinskih obratov ob sobotah in nedeljah, ki prav v naši občini že predstavlja problem, te akcije, ki je bila načrtovana tudi za jesen, nismo ponovili. 4. NEGOSPODARSTVO 4.1. SOCIALNI RAZVOJ Na položaj družbenih dejavnosti so v tem letu močno vplivale spremembe o obračunski zakonodaji uveljavitev interventnih zakonov pri omejevanju skupne porabe, osebnih dohodkov in negospodarskih investicij. Možna rast skupne porabe, ki je bila ¦¦ omejena na 10% zaostajanja za rastjo dohodka, se je ugotavljala četrtletno. Vse to je zmanjševalo stabilnost v poslovanju in oteže-valo izvajanje programov. Da bi se dejavnosti odvijale kolikor toliko normalno, so se primanjkljaji sredstev v družbenih dejavnostih pokrivali z najema-njem kratkoročnih kreditov. Hkrati so bili v samoupravnih skup-nostih izkazani presežki, ki so bili blokirani po interventni zako-nodaji. Z namenom zmanjšanja blokiranih sredstev so skupnosti v maju znižale prispevne stopnje za skupaj 0,96 %. Vsota prispev-nih stopenj je po znižanju znašala po domicilnem in sedežnem principu 22,10% od BOD oziroma za 0,18%, da je lahko valorizi-rala socialnoskrbstvene pomoči in tako zagotovila realno raven le-teh \z leta 1986. Do konca leta lahko kljub navedenim težavam pričakujemo, da bomo izvedli večino zastavljenih nalog. Nekatere pa bomo morali prenesti tudi v prihodnje leto. Ob omejenih sredstvih skupne porabe so se letos pojavile še ^ nekatere nove naloge kot na primer podaljšan porodniški dopust, gospodinjske pomoči na domu za starejše občane. Zaradi odpira-nja novih zmogljivosti se je povečal obseg dejavnosti na področju otroškega varstva (VVO Lavrica). Zagotovljena so bila sredstva za izvajanje nekaterih nujnih investicij in sicer za novogradnjo knjiž-nice Prežihov ^Voranc, Zdravstvene postaje Ig ter prizidek k Osnovni šoli Horjul. Za vsa področja družbenih dejavnosti je značilno, da so objekti slabo vzdrževani, saj zmanjkuje sredstev za ta namen. Problema-tična pa je tdi opremljenost izvajalskih organizacij z učnimi pripomočki, didaktičnimi sredstvi itd. V tem letu se je velika pozornost posvečala usklajeni rasti osebnih dohodkov v negospodarskih organizacijah. Kljub velikim težavam smo uspeli zagotavljati sredstva za usklajeno rast s pri-merljivimi osebnimi dohodki v gospodarstvu. Vprašljiva pa je uskladitev ob koncu leta, saj bodo podatki o dejansko doseženi rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu znani šele konec prihod-njega leta. Na področju osnovnega izobraževanja bodo potrebne pro-gramske spremembe. Do sedaj se je število dejavnosti večalo. kar se je odrazilo na preobremenjenosti učencev. S finančnimi mož-nostmi bo potrebno usktaditi predloge izobraževalne skupnosti glede nadaljnjega razvoja dejavnosti. Ena od najbolj zahtevnih nalog je uveljavitev novega časovnega vrednotenja v osnovnih šolah, ki zahteva okoli 20% več sredstev. V srednjem usmerjenem izobraževanju so v tem šolskem letu že uvedli prenovljene programe. V okviru tega se je smotrno skrčilo skupno število programov in smeri izobraževanja. Dokaj uspešno so se nadaljevala sanacijska dela na objektih srednjih šol ob Aškerčevi cesti. Na področju kulture se je omejitev v sredstvih odrazila zlasti na obsegu spomeniškovarstvenih posegov. Večino večjih posegov, sem sodi nadaljnja sanacija del na gradovih Turjak in Polhov Gradec, smo morali prenesti v naslednja leta tega srednjeroč-nega obdobja. Za Muzej Ijudske revolucije poteka priprava doku-mentacije in pridobivanje zemljišča. Na področju otroškega varstva je prišlo do povečanja zmoglji-vosti z izgradnjo VVO Lavrica \z programa samoprispevka II. Hkrati pa se nam s stanovanjsko gradnjo pojavlja primanjkljaj teh prostorov v KS Trnovo in Ig. V teku so dogovori za usposobitev novih prostorov za sprejem novih otrok na Igu. Na področju socialnega skrbstva se je v tem letu začela izvajati nova naloga, to je nudenje gospodinjske pomoči na domu. Sma-tramo, da bo treba program v letu 1988 razširiti na vse starejše občane, ki so pomoči potrebni. Zaradi poslabšanja gospodarske situacije se je zelo povečalo število občanov koristnikov različnih oblik socialne pomoči. Zaradi omejenih sredstev v skupnosti tem potrebam težko sledijo. Na drugi strani pa se pojavlja tudi pro-blem prehitre rasti nekaterih pomoči, saj se dogaja, da so prejem-niki socialne pomoči v boljšem položaju kot delavci v združenem delu. Na področju zdravstva se je položaj zdravstvenih skupnosti poslabšal, zaradi tega so se pojavile pri izvajalskih organizacijah precejšne likvidnostne težave. Cene zdravstvenih storitev ne sle-dijo rasti stroškov. Še vedno se dosledno ne uresničuje samou-pravni sporazum o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 5.1. URBANIZEM: Izvajanje resolucije je potekalo tekoče, od planiranih pa niso realizirane naslednje naloge: A. zazidalni načrti: - VA2/10Tržaški, VS2/4 Langusova vmestnem območju. Delo je ustavljeno, ker še ni opredeljenega poteka cestne železnice - VO 6/1 Južna vpadnica - jug in VS 10/3 Mala vas, VS 40/6 Gudnje. Zazidalni načrti niso naročeni zaradi nedefiniranih pro-gramov investitorjev. B. ureditveni načrti: VR 5/1 Črna vas, VR 6/1 Južni park, VR 6/3 Črna vas - predstavljajo območje centralnih mestnih dejavnosti, ki pa še niso opredeljene. . _ ' C. prostorski ureditveni pogoji: Zaradi pomanjkanja sredstev sklada in zahtevnosti dela bodo dokumenti za izvenmestno območje naročeni v naslednjem letu. Dodatno je bil v letošnjem letu naročen zazidalni načrt za območje urejanja VP 2/3 Koprska - Metalurški inštitut. Delo na vseh PIA, ki v letošnjem letu niso bili sprejeti, potekajo tekoče ln mesečno spremljajo izvedena dela. Ocenjujemo, da dela, ki so bila ustavljena, ne vplivajo na izpolnjevanje drugih resolucijskih ciljev. 5.2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Ocenjujemo, da bo z resolucijo predviden obseg del na stano-vanjskem področju za leto 1987 izveden. 5.3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunale imamo precejšen izpad del predvidenih z Resolucijo 87, na izgradnji vodovodnega omrežja. Zgrajeni niso: primarni vodovod po c. XVIII. divizije do ind. cone, povezo-valni cevovod Dolgi most-Brezovica (prva etapa), obnova vodo-voda v KS Galjevica, vodovod v KS Turjak. Vzroki za izpad so v kasnitvi izdelave dokumentacije, pomanj-kanju finančnih sredstev ter pri vodovodu po c. XVIII. divizije odstop investitorja v VP 1/2. Ocenjujemo, da nezgrajeni predvideni vodovodi ne bodo bistveno vplivali na izvedbo drugih del predvidenih z Resolucijo. ¦ Dela na kanalizacijskem omrežju potekajo v glavnem v skladu z Resolucijo, zgrajena ni le ČN za Vnanje in Notranje gorice s kanalizacijo ter kanalizacija v Horjulu. Na področju kolektivne komunalne rabe od večjih predvidenih objektov zaradi pomanjkanja sredstev ni bila začeta gradnja Kardeljeve ceste, priključka na Brdo, ureditve Dolenjske ceste s križišči na Orlovi in Peruzzijevi, ureditev ceste Polhov Gradec-Suhi dol. Za vse te objekte tečejo aktivnosti za njihovo realizacijo v 1988. letu. Ocenjujemo, da na področju energetike in prometa in zvez ni večjih izpadov pri planiranih delih razen izgradnje ATC Rakitna. Na področju vodnega gospodarstva pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo v celoti realizirano predvideno vzdrževanje odvodne mreže na Barju. . ¦ - , ¦ v> . 6. SPLOŠNA PORABA . ? Z zveznim zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih in samoupravnih interes-nih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987, je porast prihodkov družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti omejen na 10-odstotno zaostajanje za rastjo dohodka v SR in SAP glede na dovoljen obseg porabe v letu 1986. \z omejitev po zakonu so izvzete obveznosti po zveznih zakonih in dogovorih, socialni prejemki (na področju splošne porabe priznavalnine borcem NOV) ter davki in prispevki občanov. Na podlagi podatkov o ugotovljeni rasti dohodka po periodič-nem obračunu za I. tromesečje 1987 je primerljiv dohodek druž-benega gospodarstva v SRS porastel za 130,5% kar je omogočalo rast sredstev za skupno in splošno družbeno porabo za 117,45%. Na teh izhodiščih je bil sestavljen Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987, ki je bil podlaga za sestavo rebalansa občinskega proračuna za leto 1987. Vsem proračunskim uporabnikom je bila zagotovljena ista rast za osebne dohodke in materialne stroške. .- 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN ORUŽBENA SAMOZAŠČITA Naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite opredeljene v resoluclji za leto 1987 so se uresničevale skozi programe izvršnega sveta, Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, Komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samzaščito občine Ljubljana Vič-Rudnik, neposredno pa so jih realizirali sekretariat za Ijudsko obrambo, drugi občinski upravni organi ter temeljni nosilci obrambno varnostnih priprav v okviru svojih in skupnega programa. Večino planiranih nalog smo realizirali. Izvedli smo tudi uspo-sabljanje vodstvenega kadra v narodni zaščiti (200 pripadnikov). Prioritetna naloga v letu 1987 je uveljavljanje Odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov. Vkolikor ne bo večjih težav pri izdelavi občinskih zbirni-kov, bodo naloge opravljene v predvidenih rokih. Vse ostale naloge, ki so zajete v ustreznih programih pristojnih organov, bodo do konca leta realizirane. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupscine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 7-. sejidne 18. 11. 1987 obravnaval predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1988 in sklenil,da ga posreduje delegatom skupščine v razpravo in sprejem. IZVRŠNI SVET