Sveti večer je. V sobi diši po kaailu. Pravkar so pcka= dili in poškropili z pLagaslovljeilo vode po vseh prostorih > hiši in gospodarskih poslopjih. iviarjetka sedi v kotu pri jaslicah in jih z velikim zanimanjem ogleduje. Gleda Jezuščka v jaslicah^in živalice, ki se pasejo po zelenem mahu okoli hlevčka. Pa se skloni h .koirasti *>Yčki in jo vpraša: :,Pcvej, teka, kaj "boš dala ljubemu Je= zuščku ta sveti božični večes?" "Seee, tefee," zableje ovca, "tople vol&e mu dam, da ga zeblo ne be." Marjetka pokima, pa se obrne h kravici: :5In ti, dimka, kaj boš ¿ala Jezuščku "so sveto božično "Muuu, muuu, sladkega mleka mu dam, da lačen ne bc," -zamuka kravica. Nato pogleda Marjetka še oslička: "Pa ti, sivko, kaj boš ti stori J ga lju= lega Jezusa ta sveti božiČEe. ~ 'Ta, ia, jaz nosil ga bem, ■■■ ea Herožež ugrabil ne bo," zasiga rs liček, Marjetka ,je z odgovori zadovoljna; z mehko ročico poboža ovčko in kravico in oslička« I-a se oglasi pastirček, ki kleči prei hlevčkom: "Povej še ti, Marjetka, kaj boš pa ti dala ljubemu JezuŠ^ku?'* ^Marjetka se zamisli, pogleua malemu Je= ^zuščku v sveti obraz,pa odgovori; "Svoje src-e mu dam. ker ga rada imam I" Kje in kako je nastala ta svetov= nc znana pesem ; Bilo je v letu 1818 aa sveti večer. Sneg je na debelo pokrival utrujeno zemljo. 3e vedno je snežilo, kakor ca narava tke za praznike žtemiji / -bel bel kožuh. -3- Zupnik Jožef Mohr iz 0 = * berdorfa je sedel v svoji sobi pri pisalni mizi.Vesel plamen je prasketa* v peči * in razširjal prijetno toplO= to po sobi. Gospod župnik je držal glavo med rokami in nekaj tuhtal. Tako je bil zamiš= * Ijen, da ni niti opazil svo= jega prijateija-učitelja Franca Gruberja, ki je sto= . ^ pil v sobo in voščil"Dober * večer*1. Ko je gospod župnik odložil pero:, -.tedaj šele je zagledal starega gostai"0, lil1 feSS« dober večer, Franc. Nič vas j^rrtiD^S. nisem videl." rč^ \ "Gotovo ste zopet kaj § lepega napisali, gospod žup= M nik?1* Duhovni gospod je -vstal ¿^¿H in stopil k oknu, da bi u= jel še nekaj izgubljajoče " se večerne svetlobe.V skrivnostnem mraky na= stopajo če božične *oči je gospod župnik bral:"Sveta noč, Vlažena noč, vse že spi, je polnoč*. ^Ko je prebral, je TttSitelj Gruber prese = necen vzkliknil;"Gospod župnik,to je zares čudovito božična pesem." Sedaj ste vi na vrsti,bOSpod učite1j INa= redite pesmi melodijol" Gruber se je vsedel h klavirju in Čez nekaj Časa sta že ofca z gospodom župnikom pela vedno lepo božično pesem"Cveta noč, blažena noč." - DrugI dan jo je znal že vsak otrok v Oberdorfu. o C<> t ■m JwfA3xal Tam pri Betleheiuu v hlevcu "božje Detece leži, svet vesoljni blagoslavlja in človeštvu mir deli. .A, a Tuai mi begunci letos k Njemu bomo racali, kot na sveto noč pastirci bomo vanj zaupali, i ti il Tiho .bomo potožili £inu božjemu gorje . in zaupno ga prosili, naj obriše nam solze. A Tam ob jaslicah jokali od veselja bomo vsi, saj v begunstvu nismo sami, z nami Jezušček trpi» -T; ki iicien od onih sreč nih pastirjev j ki so v ]prvi sveti noči .slišali angelsko glo rijo, je imel aoma sedemletnega otroka, je "bil slej; . Brž ko je pastir, dober in pobožen mož, sli= šal o Odrešeniku,je hitro tekel douov k svoji ženi, jo zbu= dil in ji pripovedo= val o božjem Detetu. Oba sta šla na obisk k Odreseniku. Slepi otrok pa ni spal. Vse natančno je slišal, kar sta se menila oce in ma= "ti # Ko sta odšla, de= ček brž vstane, se obleče in se aotip= lje do majhne staje, kjer je počivalo jagnje, edino bogastvo pastirjeve družine. Slepi deček mu na uho pove, da bo treba vstati in iti daleč na betlehemske poljane pozuravit božjega Odrešenika. Jagnje je raaostno zablejalo; deček mu je dal o^rog vratu lep rde.": povodec in nastopila sta romanje. Jagnje je Šlo naprej, si -i coček pa se je držal, povo dca in varno ^ za jagnjetom. _ 6 - Ko sta prišla v "bližino betlehemske štslice> je jagnje radostno zatlejalo bož= jemu De ',3tu. v pozdrav« Deček pa je tipal napre j in- ki ic al s" "Ljubi Odrešenik*, kje si! Daj mi svojo božjo ročico in povedi me k tebi!" Sveti Jožef, ki je bil pozoren na vse dogajanje okrog hlevčka, je slišal otrokov klics stopil je ven in pripeljal malega se je dobrotno dotaknil ugaslih cci otro= kovin in -čudol Deček je spregledal. KriK: presenečenja in solze veselja! Ozdravljeni pastirček je pritisnil božje Dete na svoje hvaležno srce. Se deč= kovo jagnje je zablejalo Jezusu v zahvalo. %rSi/fesi md( Jezušček mali;, ki v jaslih ležis^ poslušaj Martinko, usliši njen vzdih! Dobri r.aŠ očka je moral v svetB Nam pa hudo je. Kdaj vrne se spet? Mama vzdihuje in solze si briše, žalost obupna kar noče iz hiše. Jezušček mali, atka nam daj, da te veselo pri nas - kot nekdaj! -m- ......Sr taka "trdi' kot dru= Vse se veseli ■svetih božičnih praznikov, saj so to najlepši dnevi vsega leta. Vse? Tudi ptički, ki hrepe= neče kljunČkajc na o ima in v tr= di zimi prosijo usmiljena srca krušnih drobtinic ?'••' Za te uboge revčke so božični prazniki prav' gi zimski dnevi Vendar poznam cteželo, kjer cb Božiču praznujejo tudi ptički. Na mrzlem severu leži in se imenuje Švedska/' Tam gre dan pred božičem vsak kmet z vsemi svojimi otro = ci na skedenj, kjer je še cd poletja hranil težak žitni snop. Tega med veselim čeblja= njem otrok skoraj slovesno prenese na hišno streho. Ta dan se pomika po cestah, ki pe= ljejo v mesto voz za vozom in vsak je do vrha naložen z žitnimi snopi. Ce ne bi sneg na debelo pokrival pokrajine, bi mislili,da smo v poletju. Vsi vozovi se ustavijo na mestnem trgu, kamor se zgrinjajo ljudje iz vseh mestnih ulic in kupujejo žito eni več drugi manj ; vsak prej - pa raj si bo še tak žitnih klasov, da bo za revež - kupi pest prezebajoče ptičke. Kako veselje je pogle= dati v božičnem jutru o. bijajoče ptičke, ki na vs..kem okrni na:;. 3, Žičnimi darovi. o ¿mjeno: mizo z bo= -10- PMZNH4 DOLINI M OTW^ (Skandinavska pripovedka.) Kala Kula je svoje žive dni delal zgolj hudo: kradel je, ropal in požigal, in ne= koč je celo ubil človeka. Pa tega ni nihče zvedel. Od življenja po tujih stezah in težkih ječah je zlezel v dve gubi; legel je na posteljo m živo začutil, kako mu seda na prsi smrt. Razbojnikova žena je odprla sveto pismo, da bi brala umirajočemu na zadnjo uro ¥6ž= 00 besedo.. "Kakšen dan je danes?"je vprašal Kala Kula svojo ženo. -"Praznik nedolžnih otrok je," je odgo= vorila žena. "No, pa deni bukve nazaj na-polico. V kuhinjo pojdi," je ukazal, "pa mi napeci ajdovih kolačkov. Zvrhano skledo!" "Kaj boš s kolački?" se je začudila že= na, "preslab si, da bi jedel!" "Saj jih ne bom. V culo mi jih zavij in v krsto mi jih položi." Žena gre v kuhinjo, zaneti ogenj in na= peče ajdovih kolačkov. Ko pogleda spet v izbo, je bil razbojnik že mrtev. Zena mu je položila culo s kolački v krsto, pod sklenjeni roki, razbojniku prav na prsi. Kala Kula je prišel pred nebeška vrata s culico v roki. Potrka, Sveti Peter po= gleda in brž zaloputne linico, češe ti se pa kar pofceri, ti lopov ti! Tolovaj trka in trka. Sveti Peter se ujezi, cdpre line in tolovaju požug;. :"Brž se mi poberi,potep n&dležniI Tak ra^lojaik pa v nebesa - saj veš, kako!" - 11 r "Razbojnik gcr, razbojnik dol," se je od= rezal Kala Kula* "Ljubi sveti Pete^,t|pre= mislis na praznik Sedolžjsih otr^čič^v sen umrl. 7atc mislim, da bi še smel i-ekolika pogledati skozi špranjo, kake malčki gedu« je jc. Daj no, sveti Pete*, vsaj male mi ©api i vrata i " Petex odpre vrata za palec ;r,a široke, da je mogel razbojnik z emir. ccesom p© -gledati v nebesa. "Nič kaj dosti se ne vioi tako," je rekel rokoma v/1?. Sveti Peter mu , "" .—'"^so je nebeški klju= f '' f^ ■■■ čar le stežka efedr= ^ ¿al na nogah; " m^^mm^' še mali, ki so - 12 r ost li zadaj, oni morajo tudi dobiti?" vpije Kal Kula. Tedajci je vstal tak vriše in dirindaj med malimi in večjimi, da so se nebeška vrata odprla na stezaj. Kala Kula je na= pravil Širok korak in že je stal v nebe= sihj Deca se mu je pa tako obesila m ka= mižolo, za roke in noge, da ga sveti Peter ni mogel več izriniti iz svetih nebes. Še Bog Oče Sam ni mogel blizu, zakaj tisoče in tisoče je bilo nedolžnih otrok, ki so se zgrinjali okrob tolovaja s ko= lački. Hf v kotu nase hise letos jaslic ni. Naredili bomo v srcih jaslice, vanje povabili božje Detece. _ - fk Bazi I i f % M^OMPIEOKU DOVOLJ. — • ' ' seje s t pije 1q nad |ude s om ~ ~ prismodalskega kraljgštva, (CLki je zaslovelo po svojem govorečem krompirju daleč naokoli. Vi,dsag.i malčki, tega seveda ne pomnite. Tocia le'vprašajte svoje če ;fiii Še stare mamj.de, Si imate, pa vam bodo pove = i dale / da so cule v mladih J letih pripovedovati 0 P°= jočem krompirju* Krompirček je živel v shrambi il z na.iizoranf m se ma= stil z najiztfranejšimi jedilirki ;so mu jih eastavlj.li na okno. ^e takoj drii^i dem. je namreč povedal kralju^ da ima tudi v/sta in strašansko lakoto. Začudenje je bi Is še' ^eč je . Odšle j je dobav al vsak - šari toliko, da mu je ostajalo. Seveda se poslušalcem ni upal- pokazati> ker se je bal, da. ga bodo spoznali za ■ tatu in kaznovali. ; ■ Sam kralj Prismcdal je_hod.il poslušat Krompirčka pred svoje shrambe, ki. oo bile zaradi varnosti vedno zaklenjene in dva= krat zsstražene. Mož se je vsa^ikrat zjo= kal od ganotja'-, da se vse to čiado dogaja v njegovi deželi, Toda Krompirčku se je pričelo tožiti po materi 'špeluzi- in toplem sonckuV Tudi debeliti se je pričel tako zelo, eici je ti■ okrogel kot žoga. Šivi njegove o; :ekoe o pričeli pokati,če se je le premak. - - In lepega, dne, ko ga je zopet otiakal kralj, je pomolil sko= si okno svojo debele glavo ter povedal pre= senečenim obiskovalcem; "Zdaj mi je pa že dowo . volj! Ce me jes hoče= te imeti T¡eá!no zaprte = ga v kleti, mi vsaj pripravite novo cbleko. Yes sem že strgan." T« je bil» vilca i» krika, ♦ Dalje priii. ) Violi lepega vedenja Otroci so se veselo muzali."Kaj pa ste tako dobre volje?" se zanima gospodična učitelji«al"Zadnjic ste obljubili, da nas boste danes ogledali, če smo se umilil"se opogumi Bontonček. "To pa lahko ieakoj na= pravimo. Pridite kar po vrsti k meni." Otroci so se dobro pripravili na preisku= šnjc*. Gospodična kar ni mogla zasačiti učenca, katere ga bi lahko malo podražila. Le Hovačev Tinček jih je moral slišati, ker si nohtev ni porezal_, ampak"o1»grizel." "Vesela sem vas, dragi otroci, le tako naprej i" Danes pa "bomo govorili o drsanju to .l ■ . -15- in c-korno ^oča se Zopet važna stvar sa vse življenje. Kdcr se i-Iaci s sklonjenim trupom, nagnjena g,\av? , s poVešenimi ramami, s kleeaj<$Čimi koleni, težkimi otepali, zaspano ni nikjer priljubijen* Ne pripo: saE.„ Sksbite» ¿a btste hodili ved. •> na^os glave pokonci, prsa izbočena) 2aradi zdravja, da pljuča lahker ne o "lirama dihajo. Pri hoji r„e vlačite nag 23 sab» kot devetdeset le ter. staž ček in ne :•'< „ha.jte 2 ivkami k© t bi veslali l si boste pridobili lahek % rav = že Pazite sani na to, na Truaite se, da is prožen, koraki še mamici ali' aiseka poprosite, saj pazijc »a vas, boste, prav držali in kepa hodiliJ M ISlICt f i t (f) I : > -'V ■■/ ■ ÍKK • 1 Po2dra>l jene . jaslice s ve te , rados ti ».ebeske sijaj; rodilo So v vas yam je Dete, ki sp^t nam vrni^p jy raj. Zahvalin te. Dete nebeško, ki k nnm_si prišlo na zemljo^ __ da si na srečne človeštvo —r: ra zp el t. to la zbe ne b j . ^ JI Zahvaljena, Mati Marija, y ki dala največji si dar; premagisa je hudobija, 1 tverj Sin je postal faš vladai. i se, angelci sveti , j j/ | i\ si a Vite . Gosp oda z men c j , :li v j a sli® a h-v mrazu in bedi počiva nad nami nocoj I —16— 'BO&ICKI POZLSav. S A iT I B J Iti B L V GRD M L? I C A 3)VfrEMBNCKI PREGOVOR. 15-e-15-i 2-e-13-a ?.3-e-13-i-12-a 15-0-4-! #0 bož.j-:na ho p. Rešitev ugask iz štev. * Beg-, mladine". 1) Odliralnieas Vi oblaki ga rušite, ali zemlja naj ga ¿a! - 2) prošnja.: G Zveličaj, pridi skoraj! Iregcvor: £ima ni mila, 4) Besedna uganka: Dimnikar, Žrel ¿