Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE HRUŠCOV brzojavil velenjskim rudarjem Premier Sovjetske zveze Hruščov se je te dni prek sov- jetske ambasade v Beogradu v zahvalni brzojavki iskreno zahvalil velenjskim rudarjem, ki so mu kot častnemu članu rudnika lignita Velenje zaže- leli srečno in uspeha polno novo leto. -že Deformacije V zadnjem postaja ob nara- 'canju življenjskih stroškov zopet aktualno (i" tudi akutno) vprašanje nizkih prejemkov. Medtem ko smo še lani prizadevali, da bi delov- nemu človeku zagotovili vsaj 20 ti- s(>čakov mesečnih dohodkov, a nam :e to le redkokje uspelo, govorimo idaj že o najnižji meji 25 tisoč. Go- vorim«' tam pa, kjer naj bi kaj na- redili in ukrenili, še najbrž niti ne govorijo. Pri tem seveda ne gre za neke administrativne posege, pač pa za (»stvaritev takšnih pogojev, ob katerih bi človekovo (predvsem fi- zično) delo postalo več vredno. Os- novno merilo vrednosti je vendarle denar. In če so ljudje, ki dobivajo še po 16 ali t? tisoč dinarjev mesečno, pa za ta denar opravljajo težko in po- vrhu umazano delo. ie vrednost nji- hovega dela še toliko manjša. Še zlasti, če so v niihovi delovni orga- nizaciji tudi primeri,- ko kdo »vle- če« po 150 tisočakov in več. S tem nikakor ne zagovarjamo linije ena- kih želodcev, kvečjemu linijo mi- nimalnih potreb. Teh pa še zdaleč ni mogoče meriti z merili, ki so se skušala uveljaviti v neki delovni or- ganizaciji, ko je eden izmed šefov na vprašanje, kako je mogoče žive- ti s tako nizko plačo, vzvišeno pri- pomnil: »saj nimate nobenih po- treb!« (in tako dalje, da zamolčimo še kaj hujšega). Po takšni logiki za- dostuje nekomu celo tO tisoč dinar- jev mesečno, ker lahko zanje kupi recimo toliko kruha, da ga v enem mesecu ne poje! Takšno »filozofsko« nmovanje, porojeno iz kdove kakš- nih vzrokov in nagibov, je vsekakor zelo daleč od osnovnih etičnih načel naše družbe! In če se jim izneveri človek, ki bi jim po naravi dela moral biti toliko bolj predan — še bolj žalostno. Priznavamo: delitev dohodka je problem, morda večji, kakor si ga predstavljamo. Toda lahko bi ga po- enostavili: če bi korektne je upošte- vali socialistično humanistične od- nose do ljudi, ki tudi delajo in ust- varjajo; če bi ustrezno vrednotili vsakršno pošteno delo in če z visokimi prejemki ne bi težili še više, marveč bi namesto tega skušali urediti spodnjo mejo. s konference organizacije zveze komunistovv emajlirki Odkrita analiza vprašanj Ne samo zaradi poročila sekretarja tovarniškega komiteja GABRIJELA PREZLJA, temveč tudi zaradi razpra- ve lahko ocenimo redno konferenco organizacije Zveze komunistov v celj- ski Emajlirki kot ploden obračun de- la, kot odkrito analizo vprašanj in zla- sti še nalog, ki jih čakajo. In prav ta ugotovitev daje zagotovilo, da se bo- do stvari v Emajlirki obrnile na bolje in da bržkone na prihodnji konferen- ci ne bo več toliko govora o medse- bojnih odnosih, o nerazčiščenih poj- mih glede vodenja in upravljanja in podobno. Sicer pa o novih odnosih v Emajlirki govorijo tudi proizvodni re- zultati, ki so jih dosegli v zadnjih me- secih lanskega in prvem mesecu letoš- njega leta. Ti so lepi in zavidljivi. In končno, tu so tudi nove pobude glede proizvodnega sodelovaaja, kot npr. s tovarno Rad v Nikšiču zaradi orodjar- ne, nove pobude glede spremembe asortimana proizvodnje (zdaj proizva- jajo v tej "Celjski tovarni okoli 2000 izdelkov) itd. Ni naključje, da je zlasti sekretar tovarniškega komiteja začetek svoje- ga poročila posvetil delovnemu člove- ku in ugotovil, da je skrb zanj včasih zapostavljena in ne zmeraj na prvem mestu. To morda tudi zaradi tega, ker je blizu in ker je človekova osebnost močno zapletena. Dostikrat pa smo krivi tudi sami, je dejal tov. Prezelj, ker ga ne znamo vključiti v delo in življenje kolektiva. Zato se moramo zavzeti, da bo tovarna postala vsem našim ljudem njihov drugi dom. Na .konferenci niso analizirali samo deia in nalog organizacije Zveze ko- munistov ;n pri tem ugotovili, da bo treba zlasti osnovnim enotam pomaga- ti, da bodo postale bolj samostojne, temveč tudi delo ostalih družbenih či- niteljev v tovarni. Veliko je bilo govora o proizvodnji, o letošnjem in sedemletnem načrtu. V tej zvezi je zlasti sekretar okrajnega komiteja ZKS, *inž. Andrej Marine opozoril v razpravi na nujno izdelavo perspektivnega programa razvoja pod- jetja. Ta program je nujen, da bo tu- di kolektiv videl v njem svojo per- spektivo. Del razprave je namenil še delu in vlogi tehnične inteligence v kolektivu. Mi moramo tem ljudem za- upati, saj je to naša generacija, je po- udaril, seveda pa jim moramo dati tu- di ustrezno mesto v proizvodnji in jim pomagati, da se bodo uveljavili ne sa- mo kot tehnični strokovnjaki, marveč tudi kot politični delavci. V razpravi je sodelovat tudi član CK ZKS, Leopold Krese, ki je med drugim opozoril na vlogo Zveze ko- munistov glede uveljavljanja demo- kratičnih metod v pogledu razčišče- vanj in pojasnjevanj vseh problemov in nalog, s katerimi se kolektiv ukvar- ja in srečuje. ' -mb Velenje v snegu. Kot povsod, so snega najbolj veseli otroci. V Velenju imajo za to prav pripravne objekte z letne konference komunistov štorske železarne VEČ POZORNOSTI NOTRANJIM PROBLEMOM Pretekli teden je bilo v Celju več letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov. V soboto so zbo- rovali tudi komunisti štorske železar- ne, ki so ob tej priložnosti veliko go- vorili o nalogah organizacije Zveze komunistov v prihodnjem obdobju. Poročilo o njihovem dosedanjem delu pa je podal sekretar organizacije to- variš Stane Ocvirk. Prav gotovo ni slučaj, da sta tako referat kot razpra- va posvetila veliko pozornosti gospo- darskim' vprašanjem. Štorska železar- na je namreč v preteklem obdobju do- segla kljub redukcijam in remontom lepe uspehe. Plan proizvodnje so štor- ski železarji izpolnili in to ni bila rav- no lahka naloga. V tem času so tudi močno izpopolnili kvaliteto in asorti- man svojih proizvodov. Ko je tovariš Stane Ocvirk v refe- ratu ocenjeval vlogo komunistov v de- lovnem kolektivu, je poudaril,- da je organizacija še vedno premalo raz-, pravljala o notranjih problemih žele- zarne. Nekatere letošnje velike akci- je — kot so bile razprave ob novi ustavi, volitve, vpis posojila za pomoč ponesrečenemu Skopju itd. — so do- bro pripravili, zato tudi uspeh ni iz- ostal. Venclar so ob vs^n tem našli premalo časa za oceno in spremljanje, dela komunistov v organih samo- upravljanja, družbenih organizacijah itd. To so na konferenci kritično oce- nili. Letošnja konferenca komunistov štorske železarne je lepo uspela. Ži- vahna razprava, ki je opozorila na mnoge naloge, ki so v času rekon- strukcije pred delovnim kolektivom in še posebej pred komunisti, je tudi so- liden temelj za dober delovni program organizacije-Zveze komunistov v pri- hodnjem obdobju. To so poudarili tu- di gostje na-letni konferenci: pred- sednik okrajnega odbora Socialistične zveze tovariš Jože Marolt, sekretar občinskega komiteja Zveze komuni- nistov Celje tovariš Stane Divjak in drugi. LEŠEK V AMERIKI Te dni je član celjskega atletske- ga kolektiva Roman Lešek odpoto- val na gostovanje v Združene drža- ve Amerike, kjer se 'bo udeležil več tekmovanj in tako pridobil dragoce- ne. izkušnje za letošnjo' največjo "športno prireditev, na svetu — za Olimpiado v Tokiu. Pred odhodom na novo celino je treniral v Beogradu, kjer je.v dvo- rani preskočil višino novega držav-' nega rekorda, ki velja v pokritih prostorih. 450 cm. Rekord sicer ne bo priznan, ker je bil dosežen na treningu, navzlic temu pa kaže, da je Roman v odlič- ni formi in pripravljen na .srečanje s /tistimi atleti, ki so že premagali "Mn.etr.ske višine pri skoku ob pa- lici. Sicer pa. kaj pričakuješ od go- stovanja v Ameriki? C~~ Predvsem novitT (izkušenj. Sre- se ,bom z nekaterimi na jlw>l jši- 111 i skakalci ob palici na svetu, zato ručunam, da ibom na tein gostovanju ^»Pravil me samo tehniko skakanja. Marveč tudi svoje rezultate. """" Srečno pot, Roman, in veliko ^pehov. -b SEMINAR ZA MLADE ODBORNIKE Okrajni komite ZMS Celje je dal pobudo za organizacijo dvodnevnega seminarja za mlade odbornike občin- skih skupščin v celjskem okraju. Se- minar bo v začetku meseca februar- ja in ima za namen mladim odbor- nikom pomagati pri tem, da se bodo čimbolje izobraževali, usposabljali in izpopolnjevali za. zahtevno delo v občinskih skupščinah. Pripomniti je treba, da ta pobuda ni naletela pov- sod na odobravanje in razumevanje. (Nekatere občinske skupščine in ne- kaj mladih odbornikov). Vendar menimo, da je vsakršna dilema o tem, če je temeljito vsebinsko pri-' pravljen seminar za mlade odborni- ko, odveč. Takšne in podobne tež- nje po tem, da čimbolj okvalificira- mo naše odbornike (še zlasti mlade) je treba pozdraviti ter podpreti. D. Š. Letne sindikalne konference V teku tega in v prihodnjem me- secu. bodo na področju oibčine Slo- venske Konjice letne konference članstva sindikalnih organizacij. Na teh konferencah bodo posvečali naj- več pozornosti analizi dela v pre- teklem letu. Pri volitvah novih od- bornikov pa bodo pazili, da ne bodo spet izvolili tistih, ki pri delu niso pokazalii dovolj aktivnosti. Da ibi imeli odborniki pri svojem delu boljše strokovno znanje, bodo v ob- čimi organizirali sindikalno politič- no šolo. V njej bodo dobili .odbor- niki osnovno gospodarsko in poli- tično znanje. Ce je ne bo mogoče organizirati do spomladi jo bodo pa prav sigurno prihodnjo jesen. V. L. Sklenjene pogodbe za vso proizvodnjo Tovarna kovanega orodja Zreče, v kateri je zaposlenih že 870 delav- cev, proizvaja v glavnem avtome- hansko orodje, odkovke za našo av- tomobilsko industrijo in nadomestne dele za traktorsko opremo (plužni deli. lemeži). S predsednikom delav- skega sveta Vilijein Premrujem in predsednikom UO Ivanom Umnikom smo ijneli kratek razgovor o proiz- vodnji v tovarrii. — Slišali smo. da v^ preteklem le- tu, iniste izpolnili pl*ana. Ali nam lahko kaj več poveste o tem? — »Da. Prav imate. V preteklem le- tu nismo dosegli plana, ki.smo si ga zastavili. Zakaj?! Planiramo smo iineli proizvodnjo v vrednosti 2.1 mi- lijarde dinarjev.- Realizirali smo pa nekaj man j kot 2 milijardi. To pred- vsem zaradi tega, ker smo v planu računali na nove stroje, ki smo jih kupili. Ti pa niso funkcionalno de- lovali in nismo z njimi dosegli take- proizvodnje, kot smo predvidevali.«- — Kako pa kaj tržišče? Je dovolj povpraševanja po vaših izdelkih? — >Za tekoče leto smo sklenili po- godbe že za vso proizvodn jo, ki srno jo planirali v višini 2.4- milijarde dinarjev. Posebno veliko je povpra- ševanje po odkovkih in orodju. Upada pa povpraševanje po nado- mestnih delili za kmetijske .stroje.« — Kako pa je kaj z izvozom va- ših izdelkov? — »V preteklem letu smo izvozili za več kot 150 milijonov dinarjev. To predvsem na Vzhod, na Češiko in v Bolgari/o. Za letošnje leto pa bomo izvažali razen v ti dve državi še na Norveško. Pogajamo pa se še za iz- voz odkovkov v Zahodno Nemčijo.« PRIPOMBE K STATUTU celjske komune Te dni je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju razprav- ljalo o pripombah k statutu celjske komune, ki so jih zbrali občinski sin- dikalni odbori. Občinski sindikalni svet je te pripombe zbral v zelo zani- mivo gradivo. V želji, da bi tudi mi prispevali k tej razpravi o občinskem statutu, bomo v prihodnjih številkah — nekajkrat zapored — objavili ne- katere najbolj zanimive predloge za dopolnitve, oziroma spremembe statu- ta celjske komune. OSNUTEK STATUTA mozirsKe komune v razpravi V torek ie bila v Mozirju skupna seja občinske skupščine in občinske- ga odbora SZDL Mozirje,, na kateri so razpravljali o osnutku statuta občine Mozirje. Sklenili so, da se da osnutek statuta v javno razpravo, ki bo tra- jala do 15. marca 1964. O njem bodo razpravljali v vseh naseljih, delovnih in družbenih organizaci jah, na sestan- kih osnovnih organizacij Zveze komu- nistov in krajevnih organizacijah SZDL ter na zborih volivcev. V ta na- men je pri občinskem odboru SZDL že imenovan 30-članski politični ak- tiv, ki bo vodil razlago osnutka sta- tuta. •V razpravi so posvetili največ po- .zornosti ustanavljanju krajevnih skupnosti in poudarili, da je treba le- te ustanavljati predvsem po interesu občanov, ne pa toliko po teritoriju. Odborniki so ocenili osnutek statu- ta za dovolj skrbno oblikovano gra- divo, ki v osnovi zajema vsa področ- ja. Menijo pa, da bo prispevek obča- nov, ki bodo v javni razpravi poma- gali dokončno oblikovati in izpopol- niti statut, zato toliko pomembnejši. KRVODAJALCI LANI SLABŠE KOT LETA 1962 Ni še dolgo tega, ko je biln na okrajnem odboru Rdečega križa v Celju seja krvo- dajalskih komisij, posameznih občinskih odborov. Zanimivo je, da so ugotovili, da so bile krvodajalske akcije v letu 1963. slabše kot prejšnja leta. To je veljalo zla- sti za posavske občine, kjer je bila akcija oddaje krvi v oktobru, torej takrat, ko je bilo na polju največ dela. Za prihodnje leto so sklenili, da bodo pripravili dve večji krvodajalski akciji. Prva naj bi bila junija, draga pa jeseni. Še do nadaljnjega hladno vreme z meglo po kotlinah, ki se prehodno držala ves dan. Temperatura brez bistvenih sprememb. Frontalne mot- nje ne bodo vplivale na vreme pri nu CETLJE, 24. JANUAR 1964 Št. 3 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured- ništvo iu uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 din. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: 0 Le šest statutov v kolekti- vih družbenih služb 0 Obrt v turizmu — slabo 0 Na obisku v velenjski ko- muni # Turneja Kekca in Mojce 0 Družba in talenti 0 Osem let za umor žene 0 Moža je zažgala z benzi- nom # Obisk na dunajski ledeni ploskvi 0 Humoreska — roman — memoar 0 Partizanski krst — Lov v ruski tajgi V PRIHODNJI ŠTEVILKI 0 Humorlstično satirična stran # Integracija trgovine 0 O najnižjih dohodkih v uslužnostnih panogah # Otrok vidi s prerezanim očesom Stran 2 C E1} J S K I TEDNIK St. 3 — 24. januarja 1964 MARJAN RAVNIKAR Senzacionalna in laična ugibanja tujega tiska o obisku tovariša To- gljatija in njegovih sodelavcev v Ju-' goslaviji so le dokaz, kako malo po- znajo principielnost naše zunanje politike. Prav tako je to tudi doku/ nerazumevanja realne politike, ki jo vodi italijanska KP. Obe namreč že dolga leta proklamirata in v praksi izvajata načelo sodelovanja, nevrne- šavanja, ne vsiljujeta svojih načrtov, in končno obe sta odločni pob o r niči miru v svetu. Po letu 1948 je bila KP Italije prva, ki je sprejela kot pozitivno in pravilno misel, da mora vsak narod na svoj, sebi svojstven način graditi socializem. To je Partija, .ki nepre- stano išče povezavo z vsemi progre- sivnimi ljudmi svoje dežele. Zaradi ta- kih realnih stališč tudi ima v zad- njih letih še posebno velike uspeh Njena popularnost in ugled sta kva- litetno in kvantitetno učvrstila me- sto, ki ga zavzema. Je potem čudno, če vodstvo take Partije, ki je po na- činu dela, po pricipih zunanje poli- tike toliko slična naši, pride k nam na obisk? Živčnost okrtig obiska C astra v Mo- skvi se še ni polegla. Eni vidijo v tem novo nevarnost za ZDA, drugi zopet slabost Moskve, ki s te'm baje prosi Cubo. da se odreče Pekinga in podpiše delni sporazum o prepovedi atomskih poizkusov. Špekulacije so naravnost neverjetne in zelo verno odražajo želje: in strah tistih, ki jih objavljajo. Vse kar ni s službe- nim protokolom objavljeno, še ni skrivnostno! Verjetno je obisk le na- daljevanje politike, ki naj bi odpra- vila nasprotja med Cubo in ZDA. Vsaj taka, ki so grozeča. Takšna po- litika odgovarja tako ZDA kot Sov- jetski Zvezi. Posebno še ZDA, ko vidi v situaciji Paname, da je v vsej Juž- ni Ameriki nasploh potrebno veliko več poštenega realizma in manj gro- ženj ter eksploatacje. Če k temu pri- pomore tudi osebni stik. kar je ra- zumljivo, ga lahko samo pozdravi- mo. Drugačna je situacija s priznava- njem LR Kitajske, kar pripravlja De Gaule. Tu je manj nejasnosti. Vsaj za redne spremljevalce političnih do- godkov. Želja Francije, da se jo upo- števa kot velesilo — ponovno prido- biti politični in ekonomski vpliv v nekdanjih azijskih kolonijah — trgo- vinska izmenjava s Kitajsko (kar za- enkrat več pomeni Kitajski kot Fran- ciji) in odprta manifestacija neza- dovoljstva Francije do ZDA in nje- nih gledanj na francoske koncepte zahodnoevropskega trga, so motivi, ki vodijo de Gaula. Vse to so sicer stvari velikega apetita in še ne po- menijo učvrstitev svetovnega miru. Toda če bo Francija s svojim pri- znanjem Kitajske v Združenih naro- dih potegnila za seboj vse bivše predstavnike kolonij, ki imajo še vedno močne zveze z metropolo, pa bi prišlo do ogromne pozitivne spre- membe o korist Kitajske. S tem bi nastopila potrebna večina, ki je do danes Kitajska ni imela. Takšen re- zultat francoske akcije pa bi bil za svetovni mir pozitiven. S sprejetjem Kitajske v Združene Narode bi pre- vzela Kitajska tudi obveze, ki izha- jajo iz Povelja Združenih narodov. Sama bi s tem postala deblokirana, dobila možnost trgovinske izmenja- ve z ostalimi deželami in s tem re- šila sebe ekonomskih težav, Kaj bi to pomenilo za njo in za svetovni mir, ni težko uganiti. In še previdno laviranje Erhardta na liniji Wasliington-London-Pariz! To da slutiti na realnejšo politiko Zahodne Nemčije do Sovjetske Zveze. To potrjuje tudi polslužbeno negodo- vanje Bonna do najnovejših kontak- tov Pariz-Peking. intervju s stanetom senlcarjem, predsednikom okrajnega komiteja zms celje Programi na osnovi interesa Obiskali smo tovariša Staneta Se- ničarja, predsednika OK ZMS in mu zastavili nekaj vprašanj, na ka- tera nam je rad odgovoril: Kolikor smo seznanjeni, je. pred dnevi okrajni komite ZMS zaključil številne obi- ske aktivov v vseh občinah našega okraja. Kako ocenjuješ uspeh obiskov in delo član- stva Zveze mladine v našem okraju sploh? Aktivno vključevanje mladih v reševanje in sodelovanje pri aktu- alnih družbenih nalogah v delovnih organizacijah, šolah in na vasi', ni samo formalna nujnost temveč od- raz želja in hotenj ■ mladih, ki jih čutijo pri svojem vsakodnevnem delu. Vloga Zveze mladine postaja takd vse pomembnejša in bolj kom- pleksna tako, da ni več samo ozko v specifičnih mladinskih oblikah de- la temveč se vse bolj odraža v vseh družbeno ekonomskih procesih na vseh področjih dela mladih ljudi. Namen, ki smo ga imeli pri obisku 130 aktivov Zveze mladine v vseh občinah našega okraja je bil dose- žen. Na osnovi pobud in interesov vseh mladih ljudi v celjskem okraju si bomo smotrneje zastavili progra- me dela. v 'okrajni organizaciji ZMS. Kaj smatraš o delu in nekaterih specifič- nih oblikah mladinske aktivnosti kot so; klubf mladih proizvajalcev, klubi mladih občanov, kljub mladih kmetijskih, proizva- jalcev in podobno? Kaj meniš, da so vzro- ki za premajhno aktivnost teh klubov? Čeprav so te oblike s kvalitetnimi programi nedvomno izredno po- membrie pa ne uspevajo v večini primerov predvsem zaradi tega, ker ni pravilne vsebinske- orientacije in kadra, ki bi uspešno vodil te klube. Nedvomno je organizacija Zveze mladine v celjskem okraju pred izredno pomembni- mi nalogami. Prosimo te, da nanizaš neka- tere najpomembnejše. V prvih dneh februarja bomo or- ganizirali seminar za vodstva občin- skih organizacij, kjer se bomo pogo- vorili o programiranju dela v posa- meznih občinah ter o metodah in sistemu dela občinskih organizacij Zveze mladine. Ni dvoma o tem, da bo VII. plenum OK ZMS, kjer se bomo pogovorili o uspešnosti letoš- njih občinskih konferenc ter spreje-. li dopolnjeni program okrajne or- ganizacije najtemeljitejša priprava za ta seminar. Prav tako bo izredno pomembno posvetovanje z mladimi kmetijskimi strokovnjaki o dopol- nilnem izobraževanju mladine na vasi ter o konkretnih nalogah mla- dih kmetijskih strokovnjakov pri realizaciji družbenega plana. Ne na- zadnje bomo' posvetili izredno po- zornost delu aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah. Tam so posebno aktualna vprašanja statuti, prehod , na 42-urni- tednik, bližnje volitve v DS, pravilno tolmačenje in pristopanje k odpravljanju oseb- nih dohodkov izpod 25.000 din.' Vse te, ter vrsta ostalih nalog pomenijo uvod v temeljite priprave na repub- liško konferenco Zveze mladine, ki bo predvidoma marca. D. Š. PO OSMIH LETIH — Kaj dobrega te je prineslo? — Tvoje ljubiteljsko delo, jože. — Ne delaj me skromnega! me je utrujeno izavrnil. In prav v njego- vih besedah isem našel uvod. Jože Volk skromen in delaven; ne govori mnogo, toda delo predsednika kra- jevnega odbora Socialistične zveze •v Velenju je v štirih letih dokaj zgovorno. Pred osmi mi leti je -prišel v Ve- lenje in se zaposlil pri rudniku kot referent za delovne odnose. Takoj so ga vključili v krajevni odbor SZDL ter mu po vztrajnem in mar- ljivem delu slednjič v letu.1959 za- upali predsedniško mesto, ki pa je pri 5.700 članih bržčas velika odgo- vornost. Služba, dolžnosti predsed- nika, sprejemanje -delegacij, ki jih je v tem »obdobju bilo okrog' 120, sestanki, razprava o ustavi, volitve, težka gospodarska situacija v pred- lanskem letu iin nešteto akcij pro- stovoljnega dela. ki so najbolj vidne v čudpviti urejenosti mesta, iin na- vsezadnje tudi družina — žena in dvoje sinov. In čestokrat nešteto pripomb, kako bi to ali ono lahko bilo bolje; največkrat so jih dajali tisti, ki so stali ob strani. Osem let hitro mine, toda osem let je lep čas, posebno še, če ga žrtvuješ za dobro družibe, za dobro nas vseh, kaj-ti pri tem mora nekdo utrpeti — in to je d ružiina. — Slišim, da se poslavljaš od pred- sedniškega mesta? Da. Boj;m se.'da sem že preveč stereotipen. Novi bo-do gotovo osve- žili razgibanost vrst Socialistične zveze. ! — Povej nam. kateri uspehi so te najbolj prevzeli? — Us;p«hi? Delo je en sam niz na- ših dolžnosti. Srečen pa sem bil, ko smo z mladino vred z-gradiili kotal- kališčt;. otroški park in prav tako zadovoljen, ko smo po raznih poli- tični!] akcijah lahko ugotavljali na- predek. Sedaj se boš še v večji meri posvetil domu? . — Vseka-kor. čeorav bom vedno v delovnih vrstah Socialistične zveze. x . Klan eni k PROGRAMI - POGOJ - ZA DOBRO DELO Organizacijska komisija okrajne- ga komiteja Zveze komunistov Ce- lje je pred dnevi izvedla zanimivo analizo. Obiskala je nekaj organi- zacij Zveze komunistov, ki se ne po- našajo z visokim številom članstva in na podlagi tega »brala nekaj u- gotovitev, ki jih vendarle lahko ne- koliko posplošimo. Komisijo je zla- sti zanimalo, kakšna je vloga, teh organizacij v lastnem kole kiti v u in kakšen vpliv imajo na širše območ- je. Čeprav bi bilo krivično, če bi delo organizacije Zveze komunistov ocenjevali samo po številu članstva, pa je vendarle razumljivo, da na primer štiri ali petčlanska organi- zacija v kolektivu, ki šteje več kot 130 zaposlenih, ne more opraviti po- membnejšega dela. Takšne organi- zacije po navadi ne najdejo prave vsebine svojega dela in razpravlja- jo predvsem o organizacijskih vpra- šanjih, niimajo skrbno sestavljenih programov in njihovo delo je v glavnem kampanjsko in prepuščeno stihiji. Za »individualnim izoibraže- .vanjem se marsikdaj skriva zelo šibka i iniciativa komunistov, da bi se seznanjali s .problemi ožje in šir- še skupnosti.- Primerilo se je celo, da komunisti niso proučili niti ma- terialov četrtega in petega plen uma Centralnega ko m/i tej a Zveze komu- nistov Jugoslavije ter da tako indi- vidualno« delo ni zajemalo niti spremljanja novic dnevnega časo- pisja. . V številčno šibkih osnovnih orga- nizacijah Zveze komunistov pa bi morali vso pozornost posvetiti spre- jemanju novih članov. Kandidate je treba skrbno izibrati — kriterij naj bo njihova družbeno politična ak- tivnost. — ter jim kasneje tudii po- magati. da' se bodo ko,t člaini orga- nizacije Zveze komunistov v življe- nje še aktivneje vključili. ANALIZA letnih konferenc V šentjurski obč;ni so implp vsp osnovne ornan;zaciie 7KS ]pt.ne kon- ferenco že do konca preišnieaa leta Na niih so iznesli mnogo Dredlorrov za rešitve posameznih problemov v občini. Zato je občinski komite ZKS na svoii seji, ki je bila pretekli teden analiziral vse predloge, ki so bili iz- nešeni na letnih konferencah. L. S,- STATUTE BODO PROUČILI Pri občinskem odboru SZDL v Šmarju pri Jelšah deluje posebna komisija za gospodar- stvo in samoupravo, ki si je pred kratkim izdelala delovni načrt za tekoče leto. Pred- vsem bodo pregledali statute delovnih orga- nizacij s posebno pozornostjo na samo- upravljanje. Prav tako bodo proučili za- ključne račune gospodarskih organizacij ter skrbno spremljali procese za uveljavitev 42- uruega tednika ter odpravo najnižjih oseb- nih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Na pomanjkljivosti bodo opozarjali pristoj- ne organe. 1. z občnega zbora društva prijateljev mladine v celju: VZGOJA OTROK - DOLŽNOST VSE DRUŽBE V sindikalni dvorani železniške postaje v Celju so se v nedeljo dopoldne zbrali k občnemu zboru predstavniki društev prija- teljev mladine celjske občine. Občinska zveza društev prijateljev mladine ima obč- ni zbor vsaki dve leti in tudi ta je bil' — kot vsi dosedanji — skrbno pripravljen. Poročilo o dejavnosti občins.ke zveze in o številnih problemih dela z otroki, je podal tovariš Karel Šmauc, ki je med drugim go- voril tudi o mladinskem prestopništvu, o zdravstvenem stanju predšolskih in šolskih otrok itd. V zadnjih dveh letih se je pionirska sa- mouprava na osnovnih šolah lepo razvila. Vendar je treba priznati, da je to v glav- nem zasluga pedagoških delavcev. Še mno- go preveč je namreč vkoreninjeno mnenje, da je delo s pionirji samo skrb prosvetnih delavcev. To pa je seveda napak, saj bi se morali za vzgojo otrok zanimati vsi družbeni činiteljj| Komisija za delo s pio- nirji. ki pri občinski zvezi že lep čas uspeš- no deluje, je spremljala prizadevanja na tem področju. Po svoji strani pa je prirejala številne seminarje, razstave, razgovore, na katerih je za delo v pionirskem odredu usposabljala tako pionirje kot njihove stro- kovne svetovalce. Pri zvezi je delala tudi komisija za varstvo otrok. Le-ta je obrav- navala varstvo predšolskih, prav tako pa tudi šolskTh otrok in ugotovila, da je v celjski občini to varstvo še vedno zelo po- manjkljivo. V mestu ob Savinji so samo trije otroški vrtci nastanjeni v primernih stavBah, vsi ostali so samo provizorično urejeni, kar nedvomno ne more najbolje vplivati na razvoj in rast malčkov. Društva prijateljev mladine so v pretek- lem obdobju opravila pomembno delo. Ko so na občnem zboru sprejemali program dela za naslednje obdobje, pa so poudarili, da bodo v bodoče morali ustanoviti več druš- tev. Njihov cilj je — društvo prijateljev mladine v vsaki krajevni skupnosti. DVODNEVNI SEMINAR Prejšnji teden je bil zaključen v Sloven- skih Konjicah dvodnevni seminar za vodil- ne člane krajevnih odborov SZDL.- ki ga je organiziral občinski odbor SZDL. V dveh dneh so v referatih in razpravah dokaj na- drobno osvetlili politične in gospodarske naloge, ki čakajo politične organizacije na terenu. Udeležencem Seminarja bodo napot- ki, ki so jih dobili na seminarju, zelo kori- stili pri njihovem nadaljujem delu. V. L. Brušenje kokil v štorski železarni V OKRAJU SPREJETIH LE ŠEST STATUTOV delovnih organizacij družbenih služb Zvezna in republiška ustava sta za- dolžili delovne organizacije, da v enem letu jdo sprejetju ustav, izdelajo in sprejmejo statute svojih kolektivov. Tako so priprave statutov' delovnih organizacij postale ena njihovih prvih nalog. Vzporedno z razpravami o predosnutkih statutov v gospodarstvu, potekajo priprave tudi v družbenih službah. Zanimivo pa je, da rezultati teh prizadevanj niso ravno najboljši. V celjskem okraju je na področju družbenih služb 264 delovnih organi- zacij. Od teh je statute sprejelo samo šest kolektivov, medtem ko jih 29 o statutih razpravlja, 126 organizacij pa je doslej pripravilo teze. Te dni smo -se o statutih v družbe- nih službah pogovarjali s članom predsedstva okrajnega sindikalnega sveta Igorjem Ponikvarjem. »Mislim, da je v družbenih službah pri sestavljanju statutov eden od os- novnih problemov vsklajevanje neka- terih predpisov z ustavo in njihov odr nos do statutov delovnih organizacij,« je dejal tovariš Ponikvar. »To je prav gotovo ovira pri hitrejšem sestavlja- nju statutov, po drugi strani pa je včasih tudi izgovor vseh tistih, ki pri tem delu niso pokazali največje pri- zadevnosti. Zato je torej nujno, da čimprej menjamo, spremenimo ali ce- lo ukinemo tiste predpise, ki niso v skladu z zvezno in republiško ustavo.« »Kaj pa naj bi statuti določali o upravljanju?« »Delovne organizacije družbenih služb se po svojem karakterju in ha- logah razlikujejo od delovnih organi- zacij s področja gospodarstva. Ta spe- cifičnost izhaja med drugim tudi iz posebne zainteresiranosti celotne družbene skupnosti za njihovo delo. Zato je ustava tudi določila udeležbo družbene skupnosti in zainteresiranih organizacij ter občanov v upravljanju zavodov teh dejavnosti. Ker se zakon, s katerim bo reguliran sestav organov upravljanja delovnih organizacij in za- kon o volitvah teh organov šele pri- pravlja, naj bi statuti' uredili pristoj- nosti organov družbenega upravljanja in samoupravnih organov na podlagi izkušenj in ustavnih principov.« »Dokaj nerazčiščeno je tudi vpraša- nje izbire direktorja zavoda. Kaj me- nite vi o tem?« »Doslej je bila izbira direktorja de- lovne organizacije družbene dejavno- sti izključno pravica občinske skup- ščine. Čeprav je taka rešitev zagotav- ljala določeno garancijo z'a zakonito delo zavoda in čeprav te dolgoletne prakse ni mogoče naenkrat odpraviti, je vendarle treba razpravljati o tem, ali naj občinski statut ohranja okvire take izbire direktorja. Res se sicer vprašujemo, ali bi bilo prav, dovoliti na primer neki šoli, da sama izbere direktorja. Vendar menimo, da bi jim bilo treba zagotoviti vsaj močnejši vpliv na to izbiro. Razumljivo pa je, da morajo biti sta- tuti občine in statuti delovnih orga- nizacij družbenih dejavnosti vsklajeni glede vseh osnovnih predpisov. Na- loga sindikalnih organizacij in orga- nov upravljanja pa je, da dobro pro- učijo vprašanja s področja vseh druž- benih dejavnosti, in zahtevajo, da se tem vprašanjem posveti vsa skrb v statutu občine.« . -ij PREVEČ NAČELNOSTI ocena letnih konferenc .zks v mozirski občini Občinski komite ZKS Mozirje je na svoji zadnji seji analiziral delo osnov- nih organizacij v preteklem letu in v temeljiti razpravi ocenil preteklo leto kot uspešno, čeprav so se tU in tam javljale določene slabosti. Poročila so bila v glavnem kvalitetna. Osnovna pomanjkljivost letnih kon- ferenc pa je bila predvsem v tem, da so preveč načelno načenjale razna vprašanja, medtem ko niso dovolj ocenile dejavnost posameznih članov Zveze komunistov v samoupravnih or- ganih ter družbenih in političnih or- ganizacijah. Nekatere organizacije pa niso našle pravih oblik za obravnavo problemov in so to storile s prežive- limi metodami. Nikakor pa niso zadovoljivi uspehi v pogledu notranje rasti in utrditve. V Zvezi komunistov v mozirski občini je premalo mladih članov. Gotovo pa je bilo preveč izključitev in črtanja iz • evidence članstva. "Tako je kadrovska in kaznovalna politika slaba. Pri idejno vzgojnem delu pa je bil dosežen napredek. Mnogi posamezniki pa. so individualnemu izobraževanju posvečali premalo skrbi. R. Z. GOTOVO RADI POTUJETE Med številnimi nagradami za naročnike »Celjskega ted- nika«, ki (bodo izžrebane v za- četku meseca marca, sta tudi dvodnevni izlet na Plitvice, Senj, Crikvenico, Postojno ter dvodnevni izlet v Kranjsko- goro, Vršič, Dolino Trente in Gorico. To zanimivo potovanje vam omogoča turistična agencija »Izletnik« v Celju. V nagrad- nem žrebanju bo morda prav vas doletela sreča. Pogoj je le, da se naročite na »Celjski tednik« in porav- nate polletno naročnino. g^ 3 — 24. januarja 1964 CEUJSKI TEDNIK Stran 3 »ALPOS« NA NOVI POTI V tovarni Alpos v Šentjurju so ime- li v lanskem letu planirano proizvod- njo v vrednosti 650 milijonov dinar- jev. Plan pa so precej presegli in si- cer je znašala končna realizacija 840 mUij°inov dinarjev. Tudi izvoz so močno povečali. Planirali so, da bodo izvozili svojih izdelkov v Zahodno Nemčijo in Švico v vrednosti 40 tisoč dolarjev. Izvozili pa so za 75 tisoč do- larjev, in to razen v omenjeni državi še v Avstrijo. Izvažali so predvsem aluminijaste lestve, vrtne garniture in v Švico tudi kuhinjsko opremo. V letošnjem letu pa nameravajo iz- voz še močno povečati. Razen v ome- njene države nameravajo izvažati še v Skandinavijo in to predvsem na Švedsko. Povečali pa bodo tudi asorti- ment proizvodov za izvoz. Tudi na domačem tržišču niso imeli težav s prodajo svojih izdelkov, saj je bilo povpraševanje večje od proiz- vodnih kapacitet. Ker so se v zadnjem času precej povečale investicije jugo- slovanskega gospodarstva v gostin- stvo, se to pozna tudi v proizvodnji in planu Alposa. Poleg že znanih ar- tiklov za gostinstvo so pričeli izdelo- vati tudi točilne mize, barske stolčke in mizice ter ostalo opremo za moder- ne gostinske obrate. Toda kljub temu, da so v lanskem letu plan precej presegli, ni stanje podjetja nič kaj rožnato. Z dohodkom so namreč komaj krili osebne dohod- ke in so njihovi skladi minimalni. V tovarni so nam povedali, da so bili za to v precejšnji meri krivi neurejeni medsebojni odnosi. Pa tudi njihov si- stem nagrajevanja ni preveč stimuli- ral delavcev. Kot pravijo, so sedaj od- pravili oba vzroka za tako stanje. Od- nosi so urejeni in prešli so tudi na nov sistem nagrajevanja po delu. Drugi problem pa je slaba zasedba deloynih mest s., strokovnim kadrom. Primanjkuje jim predvsem kadra s srednjo in visoko strokovno izobraz- bo. To skušajo rešiti- s štipendiranjem dijakov in študentov. Pa še štipendi- ste težko dobijo. Kajti podjetje dose- daj ni polagalo nobene pozornosti na izgradnjo stanovanj in sedaj imajo eno stanovanje. V letošnjem letu na- meravajo kupiti 4 stanovanja,-potem pa vsako-leto več. S tem in z višjimi osebnimi dohodki upajo, da bodo do- bili tudi dovolj strokovnjakov. L. S. KOT PO OLJU NAVZGOR Z novim letom nas je doča- kala tudi nova uradna cena jedilnega olivnega olja, ki je v trgovini dražje za 30 din na liter. Zanimivo pa je, da potrošnikovo oko in občutlji- vost kupne moči z dneva v dan zasledujeta še vrsto ne- uradnih premikov een določe- nih maloprodajnih in pre- hramlbenih artiklov. Ta čudna rast cen, ki je malodane po- dobna katastrofi, katero je povzročila gora Toe, zna tudi potrošnika opustošiti v stilu Lamgarotna. Ali bomo znali po- trošnika pravočasno evakui- rati pred uničujočim valom cen? • -ik LETOS 120 NOVIH STANOVANJ V ŽALSKI OBČINI Stanovanjski sklad žalske občine bo v letošnjem letu skupaj z udeležbo in ostali- mi dohodki investiral okrog 400 milijonov sredstev v izgradnjo 100' stanovanj. Delo na urbanistični dokumenticiji, programih in načrtih zazidalnih sosesk je v glavnem končano in čaka le še obravnavo občinske skupščine. Tako bodo letos v Žalcu zgradili v so- seski dom I dva četvorčka in dva deve- torčka ter dokončali dva stolpiča s- skupno 40 stanovanji. Na soseski Ložniea pa so pričeli graditi dvojčke in vrstne hiše. Te dni pa se bo pričela selitev podjetij po predvidenem načrtu. Kot prvo se bo selilo gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec, kajti na njegovem dosedanjem prostoru bodo zgradili novo osnovno šolo, ki je v Žalcu prepotrebna. Načrt središča Žalca je izdelal ing. J/inko Hartinan iz *Celja. Doslej so' prav središče najbolj zanemarjali in zato ga žele urediti do prihodnjega leta, ko bo Žalec sprejel naziv: mesto. Še letos bodo dokončali zdrav- stveni dom in uredili okolico, v načrtu pa je projekt doma političnih organizacij ter ureditev cest III. in IV. reda, ki povezuje- jo Žalec z bližnjimi naselji. V kratkem bodo dokončali načrt za za- zidalno sosesko središča v Preboldu, kjer bodo zgradili d\a četvorčka za potrebe TT Prebold in kjer bo okrog 50 parcel na raz- polago za zasebnike. Letos bo občinski praz- nik v Preboldu, zato bodo asfaltirali cesto, zgradili kanalizacijo ter javno razsvetljavo. Na Polzeli in v Pafižljah imajo zaenkrat še težave z gradnjo zasebnih hiš, ker zem- ljišče še ni nacionalizirano. Nekaj novo- gradenj predvidevajo tudi v Šempetru ter na A'ranskem. kjer bodo zgradili četvorček za prosvetne delavce. Cena ■ gradbenih parcel skupno s projek- tom in nadzorstvom ter vgrajenimi komu- nalnimi napravami znaša okrog >00 do-400 tisoč, kar pa predstavlja le okrog SO od- stotkov dejanske vrednosti. Tako pa bo sta- novanjski slHad samo za zgraditev trafo- postaje, za daljnovod in položitev kabla za del naselja na Polzeli vložil preko 15 mili- jonov dinarjev. Načrti stanovanjskega sklada v Žalcu ka- žejo na izredno razgibno politiko stano- vanjske izgradnje in veliko pripravljenost, da pomagajo slehernemu, ki ima interes za gradnjo. KI. Obrt v turizmu ■ slabo Te dni povsod v Sloveniji veliko razpravljajo o obrtni- štvu. To razgibanost je spro- žila vest, da bo skupščina so- cialistične republike Sloveni- je v kratkem sprejela nov za- kon o obrti. Tudi v celjskem okraju je bilo v zadnjem času že več razprav o tej dejavno- sti. Osnovna ugotovitev — da obrt močno zaostaja za razvo- jem gospodarstva in ostalih področij — velja tudi za naše območje. Še posebej pa je sta- nje kritično v turističnih kra- jih, kjer nerazvita uslužnost- na obrt prav zavira pospeše- nejši razvoj turizma. Razumljivo je, da bi morala biti storitvena obrt v turističnih krajih usmerjena tako, da bi nudila svoje kvalitetne usluge ne samo domačim prebivalcem, temveč tudi turistom, kii prihajajo v določen kraj. Na tu- rističnih območjih bi zatorej morale biti odlično organizirane avtomeha- nične delavnice, frizerski jm brivski saloni, kemične čistilinice in pralni- ce, obrati za manjša popravila itd. Vsega tega pa je v naših turističnih središčih več kot premalo. S čim utemeljujemo to trditev? Poglejmo najprej avtomehanično stroko. Avtomehanične delavnice v Laškem in Šmarju opravljajo pred- vsem popravila avtomobilov za ko- munalne službe, njihove kapacitete še zdaleč ne morejo kriti potreb »motoriziranih« turistov. Podjetja tudi nimajo rezervnih delov, tako da se mora marsikak turist- prav zato pripeljadi v Celje. Na vsej, več desetin kilometrov dolgi cestii od Šempetra do Logarske doline naj- demo samo enega mehanika., kar je za tako obremenjeno prometno pot več kot premalo. Pa ne samo popra- vila, tudi pranje iin mazanje avto- mobilov je neurejeno. V vsem celj- skem okraju se samo en obrtnik specialno bavi s to dejavnostjo. Poseben problem je v celjskih tu- rističnih krajih nedvomno preskrba s kruhom, pecivom in slaščicami. Turist se mora ..poleg tega tudi zelo potruditi, če hoče zlikati kos svoje garderobe, ker teh uslug pač še miso navajeni. Težiko je tudi s čiščenjem oblek. In še ena zanimivost. V vsem celjskem okraju je izdano samo eno obrtno dovoljenje za izdelovanje tu- rističnih spominkov. Ce k temu prištejemo še pomanj- kljive frizerske in brivske usluge, pa zelo redke krpalmice in pralnice, potem nam je kaj kmalu jasno, ka- ko veliko bo treba še storiti, da bo v naših turističnih krajih obiskova- lec tudi s te plati zadovoljen. Namesto zapisnika Slučajno sem vpadel v žgoč raz- govor gospodarstvenikov, ki so že tretjič prem le val i pereče vprašanje podražitve In ker ni običaj, da bi o tem vodili zapisnik, sem namenil javnosti te vrstice. Usnjarji iz Kranja, Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Sošitanju so se ote- pali pritiska tanincev. Predmet raz- govora je bila podražitev tanina: hrastovega za 25 in kostanjevega za 35 dinarjev na enoto filter kilogra- ma. Usnjarji so se branili, Češ, da to že taiko poslabšuje že tako slabo situacijo usnjarske industrije. Ta- ninci pa so navajali podražitev lesa in pomanjkanje 'lesa za proizvodnjo tanina, kar podražuje njihovo mi- nimalno stopnjo rentabilnosti. Želi- jo si sporazumen podpis novih cen. Usnjarji se izgovarjajo, da ne mo- rejo prenesti podražitve ob tej -stop- nji akumulacije. Zato povprašajo tanince, zakaj je uvoženi ekstrakt cenejši. Pri vsem tem se usnjarji zave- dajo, da bodo morali'pristati, kajti brez tanina ni mogoče ostati, to bi pomenilo samo v nekaj tednih mi- lijonske izgube.* Glasno pa so mo- drovali, da te podražitve ne bo pri- gnala čevljarski industrija. Podra- žitev samo pri nabavi pomeni dese- tine milijonov več. Nastopi kritična točka. Taninoi zahtevajo, da se nove cene fakturi- rajo od prvega januarja dalje. Us- njarji ne priznavajo podražitve v nažaj. Popuščajo torej. Tedaj pa ta- ti,inci Izstrelijo svoje orožje. Kaj pa če ne bi pošiljali. Padajo ostre be- .sede, ki se slednjič le unesejo in usnjarji kapitulirajo, saj jim ne ka- že drugače. Tolažijo se, da bodo o tem alarmirali višje forume, kajti nekaj je treba ukreniti. Nova cena pa že velja, čeprav je niso spora- zumno sprejeli. Na sestanku sem bil edini, ki se je počutil potrošnika in sem že vna- prej računal o kvadrantni stopnji odraza te podražitve v čevljih, ki jih bom moral bržčas že čez nekaj tednov dati v ambulantni pregled, k . čevljarjem. -J Rezignirani obrazi pričajo o kapitulaciji — nova cena si je utrla pot »KONUS« IN »JUGOTANIN« ZDRUŽENA # S prvim januarjem je tovarna tanina »Jugotanin« iz Sevnice stopi- la v poslovno sodelovanje z velikim usnjarskim kombinatom KONUS v Slov. Konjicah. Ker je to slučaj tudi tovarno tanina v Majšpergu, ima na ta način KONUS v svojem sesta- vu obe in obenem edini tovarni ta- nina v Sloveniji. To je za podjetje, ki izdeluje vegetabilho usnje,-izred- ne važnosti, kajti od pravočasne do- bave in kvalitete' tanina je v veliki meri odvisna kvaliteta usnja in po- sredno prodaja. Zanimivo je, da ostale tovarne usinja, ki niso v tem združenju, ne gledajo preveč opti- mistično na to, saj so v odvisnosti od tovarn tanina. Svojstvena pa je tudi ta ugotovitev, da je cena tanin- skega ekstrakta doma dokaj dražja od enakovrednega uvoznega. ADAPTACIJE (Kozerija) V našem času so v modi najrazličnejše adaptacije. Adaptiramo stare zgradbe, ker so pač potrebne a d ap tac i i. Z .adaptacijo dosežemo, da po- stane adaptirana zgradba v adaptacijskem smislu funkcio- nalno ustreznejša in uporab- no trajnejša. Adaptacija je zdravilo zoper rane časa, pa tudi modna bolezen. Kajni adaptiramo tudi nove- zgradbe. Projekti dandanes nimajo dolge življenjske vrednosti, ker je namreč do- ba od realizacije do adapta- cije zelo kratka. Na zunaj je novo zgradbo sicer težko adaptirati, toda navznoter... Tz funkcionalno še tako izde- lanega projekta lahko nare- dimo vrsto adaptacijskih pre- dalčkov — prcadaptiramo re- dimo hodnik v pisarne, pisar-1 ne v iiiove pisarne... Potrebe rasejo. adaptacije naraščajo. Projekt, ki je bil narejen pred letom dni, je po postavitvi že pretesen; poka- žejo se nujne hibe in pomanj- kljivosti — težnje po adapta- ciji in »preformaciji*. Stvar je zelo enostavna: samo nekaj posegov z opeko, betonom in malto... Pa .denar? Kaj bi razprav- ljali o denarju! (oh) MALA KRONIKA • MALA KRONIKA ZAKAJ MANJ? — v primerjavi z letom 1962 je šoštanj- ska termoelektrarna dosegla za 2.3 odstot- ke manjši fizični obseg proizvodnje, kar je z ozirom na ugodno bilanco vodne energije vsekakor pozitivno. Ni pa to edini vzrok. Temu zmanjšanju je botrovalo tudi pomanj- kanje zadostnih količin premoga. V septem- bru in oktobru lanskega leta so bile potrebe večje, a je neurejena preskrba s premogom, vodilu k štednji zalog na deponiji, da ne bi v zimskih mesecih prišlo do zastoja proiz- vodnje. ZAKASNELE POGODBE — Več kot 50 odstotna prekoračitev plan- sko zastavljenega izvoza v tovarni usnja v Šoštanju je malce neresno in premalo odločno plasiranje izdelkov tovarne gospo- dinjske opreme »"Gorenje« in lesno industrij- skega kombinata v Šoštanju v skupnem šte- vilu izravnala s planskimi obvezami. Obi- čajni vzrok tiči v prekasnein sklepanju po- godb in v tem, da nimujo zagotovljenih dol- goročnih izvoznih dogovorov. Razveseljiva pa je neplanska vključitev »Galanterije« v Šoštanju v mednarodno blagovno menjavo. Tako je izvoz podjetij velenjske občine s 556 tisoči ZDA dolarjev kril le 35 odstotkov uvoza, kar ^sekakor ni zadovoljivo. 3,5 MILIJARDE PROMETA — "Trgovina na drobno v šaleški dolini je povečala v lanskem letu promet na 3,5 mi- lijarde ali za 25 odstotkov. Zaradi nepravo- časne preskrbe z novimi industrijskimi predmeti in slabo preskrbo s sadjem in ze- lenjavo ter zaradi klasičnega načina proda- je pa je še vedno močan odtek kupne moči izven občine. Tipičnost za Velenje in Šoš- tanj pa je še vedno neenakomerna obreme- nitev, ITI naraste ob dnevih izplačil. Močno se čuti pomanjkanje primernih skladišč, ptav tako pa ne zadoščajo več prodajne površine. NIČ VEČ OKRASNEGA ZELENEGA KAMNA — Proizvodnja okrasnega zelenega kamna v Gorenju je v lanskem letu popolnoma zastala, čeprav je le-ta iskano blago za izvoz. Sele letos bodo z vlaganji ustvarili osnovo za industrijski način pridobivanja plošč i t tega kamna. VEČ NOČITEV — Ugoden vpliv na povečani inozemski turizem v velenjski občini je imelo-pred- vsem gostinsko podjetje >Paka< v Velenju, kjer je število inozemskih nočitev v lan- skem letu porastlu za 106 odstotkov. INTEGRACIJA — Vso servisno dejavnost za popravilo kmetijskih strojev sedanjega kmetijskega kombinata ,v Žalcu bo v bodoče prevzela strojna postaja v Žalcu, ki bo v ta namen razširila svoj delovni prostor za okrog 3 ha, kar je predvideno tudi v urbanističnem na- črtu Žalca. ŠE VEDNO NEPOKRITI OSEBNI DOHODKI 0 Družbena prehrana v gostin- skem podjetju »raka« v Velenju ne zadovoljuje velenjskih potreb. Pro- blem je predvsem v kvaliteti in iz- biri; ne v ceni. Zmogljivost zdaleka ni več vsaj delno izkoriščena. Prav to pa je vzrok, da bo podjetje tudi letošnje leto bržčas zaključilo Z ne- pokritimi osebnimi dohodki. »POLZELA, tovarna nogavic, Polzela« razpisuje prosta delovna mesta: 1. Vodjo komercialnega sektorja 2. Vodjo knjigovodstev 3. Vodjo prodajne službe Pogoji: • • 1. Visokošolska izobrazba ž znanjem angleškega ali nemškega jezika, zunanje trgovinsko registracijo in vsaj 3 leta prakse tfia vodilnem delovnem mestu v stroki. 2. Vi'šija strokovna izobrazba s 3 letno prakso ali srednješolska izobrazba s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v stroki. 3. Srednješolska izobrazba tekstilne ali ekonomske stroke, prednost obvladanja enega tujega jezika z vsaj 5. let praikse v komercialni stroki, Ustrezna stanovanja bodo na razpolago v mesecu juniju 1964. Vse ostalo po dogovoru. Razpis velja do zasedbe. Stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 3 — 24. januarja 1964 obiskali smo velenjsko komuno — obiskali smo velenjsko komuno — obiskali smo velenjsko Gimnazija v Velenju - da ali ne Velenjska mladina ima pre- malo možnosti, da bi po kpn- čani nižji stopnji nadaljevala študij v srednjih šolah. V zad- njih letih je v velenjski ko- muni toliko absolventov osem- letke, da jih velenjske srednje strokovne šole ne morejo sprejeti. Z dograditvijo nove osemletne šole, ki bo verjetno dograjena v jeseni 1966. leta se bo število še povečalo. Predvideva se, da bo v prosto- rih nove osemletne šole tudi oddelek posebne šole. Osem srednjih šol, ki obsto- jajo v okraju ne more absor- birati velikega priliva učen- cev, ki so uspešno končali nižje šole. Vprašanje pa je tudi materialno vzdrževanje šolajoče se mladine, predvsem mladine s podeželja. Od dveh gimnazij, ki obstajata v okra- ju, ena (celjska) nima niti po- trebne verifikacije. Tako ve- čina mladine ne nadaljuje študija, temveč se zaposluje v proizvodnji in si polagoma pridobiva ustrezne kvalifika- cije. V Velenju se predvsem prosvetni kader zavzema za dograditev gimnazije. Zasilne prostore bi naj le-ta imela v novih prostorih osemletke, ki bo zgrajena. Do prvih matu- rantov bi*po njihovem mnenju uspeli ustvariti vse potrebne pogoje za verifikacijo. Tako bi nekoliko omilili vse večji problem ženske mladine, ki nima velikih možnosti za na- daljevanje študija. Ce že govorimo o novi srednji »šoli ne bi bilo napak razmisliti ali ne bi bilo boljše formirati več oddelkov tehnič- nih srednjih šol, saj bi absol- venti teh šol ogromno dopri- nesli pri reševanju potreb in- dustrije in drugih dejavnosti. J. S. NENAVADNE RUŠEVINE Na Sladki gori so si izključ- no z lastnimi sredstvi in pro- stovoljnim delom že predlan- skim zgradili \raški gasilski dom. Blizu šole so odstopili zemljišče, vrli Sladkogorčani so hitro zavihali rokave in kmalu je bil domček pod streho. Slovesno so ga tudi od- prli, čeprav še ni bil popolno- ma dograjen. Pozimi pa je močan vihar, ki je populil celo tri jablane, porušil tudi stene, ki niso bile okrepljene z vmesnimi zidovi. Zavaroval- nica je pre'dtem zavarovala dom, toda še do danes Sladko- gor^anom niso izplačali nobe- ne odškodnine. Na občini tudi niso mogli ničesar ukreniti. Ves trud in znoj, ki so ga vlo- žili v objekt, je danes samo žalosten kup ruševin. Pri kra- jevni organizaciji SZDL pa pravijo, da poguma še niso zgubili. Če bi dobili vsaj ne- kaj odškodnine za nesrečo, bi se takoj spet- prostovoljno lotili dela in bi si zgradili dom ter pripravili prostore za dru- žabno življenje. Samo, kaj na- praviti? Vse skupaj je zelo čudno? Tečajniki so se veseli, da so uspešno zaključili šolo, postavili pred reporterjev objektiv USPEŠEN ZAKLJUČEK občinske politične šole v konjicah V preteklem tednu so na politični š-61 i v' Slov. Konjicah zaključili s predavanji. Ob zaključku pa so slušatelji po- vabili predstavnike občinskih političnih iin oblastmi h foru- mov, ki so jim odgovarjali na številna vprašanja o dogaja- njih v konjiški komuni. O tem, kako je potekalo delo le- tošnje politične šole, smo vprašali predsednika upravnega odbora šole tov. Marimikoviča. O tem nam je povedal tole: »S prvim ciklusom predavanj smo pričeli sredi novem- bra preteklega leta. Prvotno smo računali, da bodo preda- vanja trajala skupno okrog 100 šolskih ur. Toda že takoj v začetku smo prišli do zaključka, da v tem času ne borno mogli končati, poselbno. ker so slušatelji aktivno sodelovali pri pouku in postavljali številna vprašanja. Tako so trajala vsa predavanja 140 ur.« Ko pa smo mu postavili vprašanje kako je kaj z izpiti na šoli. je tov. Marinkov.ič povedal naslednje: »Upravni odbor je pred zaiključkom zadnjega ciklusa predavanj pripravil več nasilovov izpitnih nalog iz različ- nih področij, ki smo jih obravnavali v okviru posameznih predavanj. Večina od teh je bila za samostojno delo, nekaj pa je bilo tudi takih, ki zahtevajo skupinsko obdelavo. Vsak se je sam odločil katero temo bo obdeloval. Izpitne naloge ,bodo slušatelji oddali v februarju in jih bo potem pregle- dala posebna komisija. Za tem ibomo pripravili verjetno še krajše testiranje in na koncu še ustni razgovor o nalogi.« V. L. OGREVANJE IN DOHODKI Po inepotrjenih vesteh smo zvedeli, da bo.do v Ve- lenju slejikoprej prešli na redni obračun toplovodnega ogrevanja, kajti v dosedanjih plačilih ni bilo zapo- padeno oskrbovanje toplovodnega omrežja. To bo vse- kakor znova zmanjšalo irealni oselbni dohodek rudar- jev, iki so v zadnjem času že tako v izenačenem po- ložaju z ostalimi poklici. To pa nikakor ne mora vzpodbudno vplivati na zaposlovanje nove delovne' sile v rudniku in bo treba čimprej rešiti vprašanje osebnih dohodkov rudarjev, ki tvorijo večino velenj- skega prebivalstva. Pri tem nikakor ne smemo poza- biti, da Velenje zaradi ne najboljšega kmetijskega zaledja sodi med izredno draga mesta. -,ik ZAPIS IZ CAKALNICE NASLEDNJI PROSIM Sedim v čakalnici in opazujem tako ljudje prihajajo in odhajajo. Od kod pa so? Od vse povsod. Iz Šoštanja, Velenja, Nazarij pa tudi iz Slovenj Gradca in Mislinja pri- hajajo k zobozdravniku v Topolšči- co. Stari in mladi iščejo pomoč* za svoje bolne zobe, ki jo vedno in ob vsakem času dobijo v zobni am- bulanti v Topolščici. V tej ambu- lanti že dolga leta dela in . nudi pomoč vsem. ki so je potrebni, prijazni dr. MILAN ŠTIMAC. Starejša ženska, ki je tisti dan čakala pred vrati ordinacije, pa je celo pripomnila. »Že več kot de- set let hodim k temu zdravniku. Dober je. za vse kar mi je do- slej opravil okrog zdravljenja mojih zob, sem mu več kot hva- ležna'. Takih in podobnih pohval med pacienti v čakalnici je slišati še več, Ce dr. Štimcu pacient potoži o težavah z "zobmi, mu le-ta s pri- jaznim odgovorom svetuje in po- maga, da bi nevšečnosti čimprej popravil. Sicer pa tudi geslo,' ki ga ima dr. Štimac velja posnemati: To pa je, da vsak zob je treba temeljito pregledati in ga skušati popraviti, kajti zob je še vedno čas izpuliti . . . Tisti dan. ko sem tudi jaz se- del med pacienti v čakalnici, je šlo vse- v najboljšem redu. Tako jo tudi druge dni. Tu se pacienti drže svojega vrstnega reda, kar je tudi hvale vredno. Mislim, da tako kot je v zobni ambulanti v Topol- ščici naj bi bilo še tudi drugje, kjer se pacienti ne drže svojega vrstnega reda. Ljudje so prihajali in odhajali, vrata ordinacije so se odpirala iz- za njih pa je bilo slišati — na- slednji prosim . . .! F. Jurač Reorganizacija šolstva v Mozirski občini Pred nedavnim je občinska skupščina Mozirje razpravlja- la o reorganizaciji šolstva v občini, Osnovna misel reorga- nizacije je omogočiti pretežni večini učencev, da bodo do- segli popolno osnovnošolsko izobrazbo na popolnih osnov- nih šolah. Nadaljnja težnja pa je tudi odprava kombinirane- .ga pouka na višji stopnji nižje organiziranih šol in pa postop- na uvedba enoizmeničnega pouka na popolnih osnovnih šolah. Po programu razvoja šolstva naj bi reorganizacijo izvedli v treh fazah. Skupšči- na je zaenkrat razpravljala le o prvi fazi in sklenila, da se nekatere šole priključijo k po- polnim osnovnim šolam. Tako je bila s 1. jan. 1964 priklju- čena, osnovna šola Nazarje k osnovni šoli Mozirje, osnovni šoli Šmartno ob Dreti in Nova Štifta k osnovni šoli Gornji grad in osnovna šola Raduha k osnovni šoli Luče. Osnovna šola Nazarje je že doslej vezala vse učence višje stopnje na popolno osnovno šolo Mozirje. Podobno velja tudi za šolo Šmartno ob Dreti in Nova Štifta, ki sta tudi vključevali večji del učencev višje stopnje na^ popolni osnovni šoli Gornji grad. S priključitvijo šole v Raduhi k šoli Luče pa so dani pogoji za postopni nastanek popolne osnovne šole v Lučah. Sedaj delujejo v občini 4 popolne-osnovne' šole in 14 šol nižje stopnje. Izvedena reor- ganizacija ima tudi to pred- nost, da se bo poenotilo peda- goško vodstvo _ šol, da bodo popolne osnovne šole veliko bolj založene s sodobnimi učili in da bo v nekaj letih za- gotovljen ustrezen pedagoški kader z višjo in visoko stro- kovno izobrazbo. R. Z. KADROVSKE SLUŽBE: POČASI! — Še lep čas bomo morali za- stavljati vse sile, da bo v okviru sedanjih personalnih in socalnih služb zrastla tudi kadrovska! nam je za uvod dejal FRANJO CEPIN — direktor zavoda za zaposlovanje delavcev. — Prav tako pa bo tu- di za našo vlogo pri podjetjih treba še in še trmoglave zahtev- nosti za boljše sodelovanje. Še so česti primeri, ko podjetja pri no- vih zaposlitvah obidejo naš zavod. Takšna dvotirna politika pa ne škoduje samo nam. temveč vnaša nezdrave odnose, kajti v takšnih primerih pač lahko govorimo o pritoževanju posameznikov. V ena- ki meri pa nimamo mnogokrat jas- nih vpogledov v potrebe podjetij po novih zaposlitvah, ker nam sporoče v glavnem le število in ne kvalifikacijski sestav. — Kolikor mi je znano so pod- jetja kazensko odgovorna, v koli- kor ne izvršujejo predpisanih sti- kov z vašim zavodom? — Ali lahko denarna kazen pri- speva k boljšim odnosom? Prepri- čan sem, da bodo le naši medse- bojni razgovori o odpravljanju na- pak zgladili te nevšečnosti. Vztraj- nosti pa nam ne manjka. — Kateri probTemi so trenutno najbolj pereči? — Zaenkrat je problem v nova- čenju moške sile za rudarstvo in gradbena dela. Še vedno pa ne zmoremo zadovoljivo rešiti vpra- šanje zaposlitve odvečne ženske delovne sile v šaleški dolini. — In kako kaže s poklicnim usmerjanjem mladine? — V začetku drugega polletja bomo izvedli anketiranje vseh di- jakov. ki letos končajo osemlet- no šolsko obveznost. Anketo bo- do izvedli naši ljudje, tako da bo sleherno sugeriranje onemogoče- no. — Zanima nas, katera šola dru- ge stopnje bi se po željah mladine, obnesla v šaleški dolini? — Sedanja situacija usmeritve in želja mladine govori v prid od- delkov tehničnih srednjih šol. Klančnik dobri glasbeniki v Šoštanju V svoji lepi in akustični dvorani jc glasbena šola Šoštanj dne 21. ja- nuarja tega leta priredila javni na- stop učencev te šole. Glasbeno znanje je preizkušala vrsta učencev na violini, klavirju, harmoniki in pihalnih instrumentih. Zlasti je navdušil učenec I. razreda HRAMEC DARKO, ki je na tro- benti izvajal Schubertovo »PODOK. NICO« ob spremljavi klavirja in učenec IV. razreda VEBLE AN- DREJ. ki ji na harmoniki zaigral Mozartovo »TURŠKO KORACNI- CO«. Ugajali pa so še posamezni izva- jalci klavirskih skladb, duet har- monika — klarinet, harmonikarski zbor in pihalni ansambel. Vrsti mladih obetajočih talentov je treba nuditi možnost za nadalj- nje izpopolnjevanje. Milan Novak špštanj Več žen v gasilstvo V menzi elektrarne Šoštanj je preteklo soboto prostovoljno gasil- sko društvo Šoštanj — mesto ime- lo svoj redni občni zbor. Analiza lanskoletnega dela je po- kazala, da je društvo kljub svoji aktivnosti imelo vrsto organizacij- skih in finančnih težav, katere pa so z značilno vztrajnostjo in po- žrtvovalnostjo članov v glnvnem uspeštio reševali. Polivale vredno pa je dejstvo, da ima društvo v svojih vrstah številne mladince in pionirje, med- tem ko je številčno stanje žen v upadanju. Prav zaradi tega pa bo v tem letu ena izmed glavnih na- log društva vključevanje žen — gasilk. Za zaključek občnega zbora pa je društvo podelilo diplomo in po- kale za 45 letno delo v društvu trem veteranom in sicer Grebenšek Francu, Rudiju Bolha in Benotu Fuksu, ki prav letos slavijo tudi svoj jubilej, 60-letnico. Za 20-letno delovanje v društvu sta dva člana prejela diplome, prav tako pa še trije člani za 10 letno udejstvovanje. Vsem jubilantom iskrene čestit- ke. Milan Novak Šoštanj AKADEMSKI PLES V VELENJU V soboto, t j. jutri, bo v prosto- rih druge osnovne šole v Velenju akademski ples. Sodeč po lansko- letni oceni bo tudi letos ta kul- turno zabavna prireditev odlična. Člani šaleškega akademskega klu- ba. ki so v pripravljalnem odbora, pravijo, da želijo na vsak način preseči lanskoletna presenečenja. -J LED IN »ZAROTA« Te dni so v Velenju pri- čeli z velikim in temeljitim čiščenjem Titovega trga plo- ščadi pred kulturnim do- mom) v veliko začuden je do- mačinov, ki jim ni jasno, za- kaj čisti jo sedaj, ko je sneg poledenel. Da ne bi napak razumeli tega kasnega ukre- pa obrtno komunalnega cen- tra v Velenju, sporočamo, da to delo opravljajo po naro- čilu Viba filma, ki bo na tej ploščadi posnel nekaj ka- drov Za celovečerni umetni- ški film »Zarota«. Sedma Umetnost ima pač svoje mu- he originalnosti in se ne mo- re meriti skozi smiselno ali nesmiselno trošenje sred- stev. Sodimo lahko, da je to- vrstno trošenje sredstev brž- čas še vedno cenejše kot iz- delava ne toliko verne kuli- serije za podoben efekt. -že Se nisle videli Benetk?... Če še niste videli Benelk, pa tudi če ste že bili tam, gotovo vas potovanje v Benetke zopet mika. To vam bo omogočila brezplačno'turistična agenci- ja »Izletnik« v Celju, če boste v nagradnem žrebanju, ki ga bo priredilo uredništvo »Celjskega tednika« v začetku meseca marca, srečen dobitnik nagrade — »dvodnevni izlet v Benetke«. Zato se še danes naročite na »Cel jski tednik«. Mor- da bo žreb prav vas izbral za dobitnike nagrade, ki vam bo omogočila dvodnevni izlet v Benetke. sevniški radioamaterji NA DOBRI POTI Sevniški radioklnb je imel pred kratkim letno skupščino. PredsecFriik Janko Knselj jc v svojem poro- čilu na kratko prikazal, kaj so člani kluba naredili v lanskem letu. V tem času se je vodstvo kluba večkrat menjalo, tako da delo ni. moglo posebno zaživeti. Pri delu so mu tudi radi pomagali amaterji iz Cerkelj. (lani, ki so obiskovali A tečaj, so napravili pet detektorjev, pet enocevnih sprejemnikov in en dvo- cevni sprejemnik. Zaradi pomanj- kanja skript pa izpitov niso opra- vili. Klub je imel v programu tudi prirediti lov na lisico«, česar za- radi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče i »vesti. Z denarjem, ki so ga dobili, so kupili instrument US 5. Klub je pripravil v gasilskem domu tudi razstavo, uredil pa je tudi izložbeno okno. Letošnji program je nekoliko skrčen, ker menijo, da si je bolje zastaviti manj nalog, pa te ure- sničiti. Sevniški radioamaterji bo- do sodelovali s pionirji z Boštanja in Sevnice; skupaj z njimi bodo izvedli »lov na lisico«. Pričakuje- jo, da bo njihovo delo letos še uspešnejše. SMUKA NA PAŠKEM KOZJAKU IN V ŠENTVIDU Že s prvini dnem počitnic so se dijaki velenjskih in šo- štanjskih osnovnih šol poda- li na bela smučišča na Pa- škem Kozjaku in v Šentvidu. Tako je v ponedeljek od- šla prva skupina — okrog 20 mladincev in mladink — na Paski Kozjak, druga skupi- na pa bo odšla prihodnji te- den. Pogoji za smučanje so ,pri obeh planinskih domovih kljub pičlo odmerjenemu snegu odlični. Žal pa je,mar- ši kateremu mlademu sin li- čarju slaba ocena spremeni- la smučanje v neprijetno . guljenje«. Dijaki sami so prispevali nt)0 dinarjev, medtem ko bodo ostalo krila sredstva delovnih organizaci. [ki si želijo, da tudi v Šaleški do- lini vzgojimo čim več mla- dih pristašev belega športa. paradižnik po 400 din Te dni se je v velenjskih zele- njavnih prodajalnah pojavil prvi, domači paradižnik* Zaenkrat je izredno droban. čeprav, ima ceno. kot da bi bil velik in mesnat; ce- na se suče okrog tO« dinarjev za kilogram. V kolikor bo zimsko sonce debelilo sadeže te nezimske solate, bo tudi cena pridobivala na teži«. Odlična pa je letos zalo- ženost velenjski.h trgovin z letno solato in radičem in to po sred- njih cenah letna 200 in radič 260 dinarjev. - ik razstava zasebnih hiš v velenju Za čim večjo vzpodbudo za grad- njo zasebnih hiš sta projektivni biro in gradbeni obrat rudnika v Velenju pripravila v Delavskem klubu razstavo načrtov 9 vrst eno in dvostanovanjskih hiš, ki se od- likujejo po preprostosti in uporab- nosti. Razstava je povezana tudi z an- ketiranjem inieresentov. Posebej pa so priredili razgovor z gradi- telji hiš. Izgleda, da bodo že le- tos gradili okrog 100 takih hiš. - ik Tovariš direktor Kot družbenega delavca me je pred dnevi zanesla pot v neko večje podjetje v našem okraju. Zglasil sein se pri sekretarju ter povprašal kako daleč so s pripra- vami za statut. Po pritrditvah, da bodo kmalu izdelali teze, se je Za- drega večala, ko sem vljudno želel pogledati, kaj so že storili. V po- gled sem končno dobil nekaj popi- sanih listov, ki so govorili o okost- ju statuta. ? Razočaran s'em se zglasil pri direktorju, ki se je hudo za- čudil, kako je možno, da še ni- majo izdelanih tez, saj je vendar naročil, da to morajo storiti. Be- sede so nama stekle o težavah, ki bremenijo podjetje. a skorajda vsakih nekaj minut je najin raz- govor bil prekinjen. Kot da bi si podajali kljuko, tako so prihajali. Zasopihana de- lavka je kar pri vratih začela. — Tovariš direktor, z barvanjem ni nekaj v redu. Mojster, je dejal, da bi prišli pogledat! Po obljubi, da bo prišel, je že kot s topa iz- streljen prihitel šef prodaje in povprašal. — Kako je zdaj? Ali naj prodamo tisto serijo ali ne? Po premisleku je direktor odlo- čil, da želi. sam govoriti s kupci. Prodajnega je nasledil nabavni, ki se je naslonil na mizo in začel preklinjati vodje oddelkov, da ne- pravočasno obveščajo o potrebah. Direktor je obljubil, da jih bo opomnil. Tedaj pa se je že zale- tel med naju mojster nekega od- delka, ki je krivil drugi oddelek, da jim prijavlja premalo zaloge za nadaljnjo predelavo. Še preden je lahko direktor obljubil, se je dostojanstveno prikazal nek funk- cionar, ki je pobaral, kdaj naj bi imeli sindikalni sestanek. Z direktorjem še nista dokončno določila datuma, ko je znova pri- hrumel nabavni in izstrelil: — Ali naj vzamemo reprodukcijski ma- terial; ponujajo ga, ker ga imajo na zalogi. To pa je bilo le preveč in direktor je zatulil. — Kdo pa je nabavni v tej tovarni. Mar ni- ste vi? — Seveda! je odvrnil nabavni in izginil kot kafra. Nekje v prsih me je stiskalo in nisem vedel ali naj sočustvujem z direktorjem ali naj streseni ves svoj smeh na dan. A Je že naju znova presenetil mlad tehnik, ki se je sumljivo primajal v pisarno in se domače vsedel na rob direk- torjeve pisalne mize. — Tako! Niste verjeli, pa si lah- ko sedaj ogledate. Saj sem vam rekel, da tako ne bo šlo! je za- molklo gostolel. Ko je direktor obljubil, da si ho ogledal poizkus- ne proizvode in se je mlad fant znova odmajal, sem ga pobaral, kaj je s fantom? — Pijan je! je direktor odgovo- ril utrujeno, tako da mu nisem ugovarjal. Še so se vrstili obiski, ki jih nihče ni navajal in ko sem spo- znal da z najinim pogovorom ne bo nič, sem se Vljudno poslovil. In še danes se vprašujem, kam vodi takšna veleskrb direktorja. K njegovemu uničenju, k nesamo- stojnosti mojstrov, obratovodij in uslužbencem, k čudnim odnosom ali pa se za tem skriva smiselno gospodarjenje, ki meni ni dostop- no. Kaj menite? gt S — 24. januarja 1984 CELJSKI TEDNIK Sfrafi 8 Družba in talenti Na ©nem izmed zadnjih za-, sedanj prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine so prvikrat govorili o. »slabih« in nadpovprečnih učencih. Druž- ba. kakor je bilo naglašeno v razpravi, ima posebne obveze do prvih in do drugih. Prve nikakor ne sme zapostaviti, drugi pa ne smejo biti utes- njeni v neke »družbene okvi- re«, a najmanj v pozitivne predpise, ki jim doslej niso dovoljevali, da bi v šoli na- predovali hitreje. Izrazili so tudi mnenje, naj bi družbena skupnost zagotovila ugodne materialne pogoje za ne/mo>ten razvoj talentiranih otrok in jim omogočila, da (hi v enem letu končali eden, dva ali tri razrede in. tako polno uresni-/ -čili svoje sposobnosti. V svojem ekspozeju je "zvezni sekretar za prosveto in kulturo Janez Vipotnik nagla- si!, da bi morala družba za- gotoviti posebno nadarjenim otrokom njihovo »polno afir- macijo ob ustvarjanju. Kon- cepcija naših izobraževalnih ustanov je dovolj široka, da •bi te lahko nudile možnost iz- popolnjevanja talentov in ta- ko zagotovile njihov vsestran- ski razvoj.« Poslanci so ta predlog pod- prli in nakazali nekatere kon- kretne rešitve. Čeprav je to predmet bodočih razprav, so naglasili, da bi kazalo za šola- nje nadarjenih otrok formira- li posebne sklade. Glede na to, da v komunah ne bo do- volj denarja, bodo že verjet- no v tem letu formirali take sklade v republiških merilih. Njihov namen bo, da bodo šti- pendirali talentirane učence in študente. S tem bi v naši družbi, v kateri imajo huma- nistična načela primarni po- men, dosegli to, da bi vsem talentiranim otrokom ne glede na njihovo materialno stanje ;i.n pogoje bivanja nudili iste možnosti razvoja. Ta ideja, kakor menijo, bo dobila svoje mesto v novem splošnem zakonu o sistemu iz- obraževanja. S tein bo nare- jen korak dalje v »stvaritvi humanističnih načel naše družbe in nove ustave. Hkrati je to tudi poroštvo, da bodo- čim Nikolam Teslom ne bo I treba tavati po sveiu, da bi prispevali svoj delež člove- štvu. TURNEJA KEKCA IN MOJCE Zgodba Josipa Vandota o mladem pogumnem gorenjskem Kekcu in njegovi prijateljici Mojci je znana pri nas domala vsakomur. Napisal jo je mladinski pravljičar Vandot, po poklicu železniški uradnik. s Zgodbo je napisal tako, kot jo je slišal v svoji domači vasi. Zdaj bosta šla Kekec in Mojca na gostovanje po zahodni Evropi. Za- slugo za to ima Milan Štante, ki je dobro znan med filmskimi delavci. Diplomiral je na ljubljanski AIU, po rodu pa je Celjan. Tu je v mlajših lotih naetru-knl Wvt rmrispr nrkzn^if pa je napisal nekaj gledaliških del. O predelavi Vandotove zgodbe je povedal: — Najprej sem že pred leti prire- dil Vandotovo povest »Kekec na volčji sledi« za radijsko igro. Premi- era je bila v RTV Ljubljana, igro so nekajkrat ponovili. Potem sem pripravil dramatizacijo. Napisal sem gledališko delo z naslovom Kekec in Mojca. Premiera je bila v ljubljan- ski Drami, kjer so delo prikazali kakšnih štiri desetkrat. Z njim je Drama tudi gostovala. Zatem so pri- kazali igro tudi na drugih gledališ- kih odrih po Sloveniji in Jugoslaviji. Kekca in Mojco so prevedli v sr- bohrvaščino in makedonščino, igro so uprizorili v Skopju, Prištini in drugod. Ljubljanska založba Mladin- ska knjiga jo je izdala v knjigi, ta pa je že razprodana. Milan Štante je prevdel delo tudi v nemščino, v svoj program pa ga je uvrstila založba Felix Bloch Erben v Berlinu, medtem ko se je med pr- vimi nemškimi odri zavzelo za upri- zoritev gledališče v Dortmundu. Uprizoritev Kekca in 'Mojce ne bo samo kulturni dogodek za tamkaj- šnje nemško prebivalstvo, pač pa prav tako tudi za naše rojake izse- ljence iz bližnje in daljnje okolice. Zelo verjetno bo delo našlo pot še na druge zapadnonemške odre, in morda ga bodo prevedli še v fran- coščino. Jože Zupančič Litija, Grbinska 10 SLOVO OD ODRA Amaterski igralec Rudolf Lah, ki je pred dn " Polletje je končano, formularji so izpolnjeni, znanje učencev in seveda dijakov je ocenjeno. Kakor prinese vsaka nova »etapa« na poti šolanja s seboj-celo vrsto prijetnih pre- senečenj in grenkih razočaranj, jih je bržkone prinesla tudi ta. Pač preprosto: kdor se uči, zna, kdor ne dela, ne zna. Ali pa tudi tako: kdor dela, ne zna, kdor se ne uči, lahko vseeno zna. Vse je odvisno od sposobnosti, iznajdljivosti in sreče, pa celo od dobre ali slabe volje tistega, ki sprašuje. Prav zdaj, ko je polletje zaključeno, se nudi priložnost, da ugotovimo, kako je pravzaprav vse precej relativno. Ob primeru, ki ga seveda ne gre posploševati, lahko nazorno vi- dimo, da je objektivnost pri izpraševanju dejansko postran- ska stvar. Pedagog (pač na neki šoli) je namreč prepričan (in tega prepričanja mu nihče 'ne jemlje), da lahko presoja znanje učencev kakor se mu zazdi. Se pravi, da lahko upo- rabi takšno ali drugačno metodo, ki je vsakokrat odvisna od njegovega razpoloženja. Kadar je recimo slabe volje, letijo nezadostne celo pri tistih, ki so med boljšimi; kadar je dobre volje, dobivajo pozitivne ocene slabi učenci. Pri tem seveda šibkejšega spola ni mogoče ocenjevati z enakinii me- rili kakor močnejši spol (ker že moramo oba spola ločevati). To pomeni, da upošteva celo osebne odnose kot kriterij, ki lahko tako ali drugače vpliva na oceno znanja. Poraja Se vprašanje, če je taka metodika umestna in če je sploh it skladu s principi, ki jih skuša uveljaviti da- našnja šola! Pravzaprav' ni. To so kvečjemu, metode brez metodike. Prosvetnemu delavcu vsekakor ni težko uporabiti metodo, pri kateri odpove še tako odličen učenec, dosti težje je včasih izbrati tako metodo, ob kateri bi lahko prišlo do "plinve vse tisto, kar kdo dejansko zna. Metode so pač raz- lične. • -lah S to mislijo je pravzaprav odprta polemika. Če ima kdo k tem mislim kakšen dodatek, morda podkrepilo ali ugovor, potem prosimo za sodelovanje. Uredništvo USPEH MLADIH VESELIH KOMPOLJCANOV AkTiv zveze mladine Kompole je gostoval s svojo dramsko sekcijo v Škofji vasi in priredil veseli večer. Z duhovitim progra- mom. ki je vseboval skeče, folkloro in ob zvokih kvinteta »Rudija Močnika«, se je domače občinstvo dve uri prijetno zabavalo. Mladinci iz Kompdl so navcjušili s svojim izvajanjem in pokazali eno izmed oblik ndejstvovanja mladih ljzdu. Iskreno prizna- nje naj jim bo najboljša spodbuda za na- daljnje delo. IS Praktični pouk - življenska šola Razgovor z ARPADOM SALAMONOM predmetnim učiteljem na velenjski osem- letki. Ob našem obisku je bil v delavnci, obkrožen z učenci, ki so iz brezobličnih lesonitnih deščic pripravljali raznovrstne dele. V lepo opremljeni delavnici, pre- polni raznih strojev in delovnega pribora je bil delovni elan na »višku«. Tovariša Arpada smo za nekaj trenutkov iztrgali iz ustvarjalne atmosfere in ga zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. — Tovariš Arpad, vi ste po narodnosti Madžar, kako ste se vživeli v slovensko okolje in, ali je tukajšnje vaše službo- vanje prvo? »Da, po narodnosti sem Madžar, vendar sem rojen v Jugoslaviji, v Subotici. Po končanem učiteljišču sem se javil na raz- pis, ki ga je razpisal mufskosoboški okraj za manjšinske šole. Najprej sem služboval v Dolnji Lendavi, nato na Ho- došu v Prekmurju. Isti okraj me je tudi štipendiral na ljubljanski pedagoški aka- demiji. — Kaj mislite, ali so se možnosti pro- svetnih delavcev pri njihovem delu iz- boljšale? »Ponekod. Vsekakor so še velike raz- like.« — Kje vam je v vašem 14-letnem živ- ljenju v Sloveniji bilo nabolj omogočeno, da svoje znanje posredujete učencem? »Tukaj v Velenju. Odgovorni forumi in druge družbene organizacije nam nu- dijo ogromno pomoč.« — Ali se vam ne zdi, da je likovne vzgoje na osemletkah premalo? »Točno. Ena ura likovne vzgoje na te- den je premalo.« — Nekatere šole so dosegle s praktič- nim delom zavidljive uspehe. In vaša? »Za nas ni bistveno, da »nekdo« naredi robot. Trudimo se, da učencem praktično delo spremenimo v šolo za življenje. Z roboti se ne morejo meriti uspehi.« — In perspektive? »Ob razumevanju in pomoči tudi dru- gih činiteljev — rožnate.« Nani Tov. Arpad med učenci pri tehničnem pouku HMELJARSKI MUZEJ V ŽALCU . Prihodnje leto bo preteklo 100 let, kar J" Josip Bilger iz Virtenberškega, tedanji oskrbnih posestva v Novem Celju, prinesel P*ve hmeljske sadike in jih nasadil na ve- njivi vzhodno od ceste, ki vodi v zdra- ^'lišče. Bilger tedaj pač ni mogel misliti, "" bo postala ta uvožena rastlina osnovna gospodarska panoga savinjskega kmetijstva. V skoraj sto letih je savinjsko hmeljar- doživelo marsikaj pomembnega, kar ?}. kazalo ohraniti. Žalska občinska skup- ščina je zato sklenila ustanoviti hmeljarski j Uzej in je zato imenovala posebno komisi- fc .n.ai sklep uresničila, ."omisijj se sestaja vsak mesec. Doslej je -J"'ala že precej dokumentarnega kakor inografskega gradiva: listine o začetkih ®eljarstva v Savinjski dolini, zapisnike in »kumente Hmeljarskega društva v Žalcu ® 1880. leta dalje, listine Javne oznamo- »Inice za hmelj, razne strokovne liste in »K«. Bodoči muzej ima razen tega veliko Jno podobo očeta savinjskega hmeljarstva J^lauseiibichlerja kakor tudi več slik ®Jl)ojjSih hmeljarjev. V muzeju bodo raz- tudi razne medalje iu diplome ki so jih prejeli hmeljarji na raznih svetovnih kmetijskih razstavah. S tein seveda akcija za ustanovitev muzeja še ni končana — ko- misijo čaka še veliko dela. ki pa ga brez pomoči hmeljarjev samih ne bo mogla uspešno opraviti. Komisija zato pričakuje, da jI bodo pri zbiranju gradiva pomagali vsi savinjsITi hmeljarji, saj bo le tako mu- zeju nudil zaokroženo podobo in bo toliko bolj zanimiv. V. J. PROSVETNI DELAVCI V ŠMARJU O ODNOSIH V Šmarju pri Jelšah je okoli 140 učiteljev poslušalo predavanje o morali in odnosih ter osebnosti, kar je izvajal prof. Pediček iz Ljubljane. Poglobitev v ta vprašanja ned- vomno prispeva izobraževalno vzgojnemu delu. Popoldne pa je občinska skupščina pripravila šmarskim prosvetnim delavcem družaben razgovor v Rogaški Slatini, kjer so v sproščenem pogovoru osvetlili še veli- ko vprašanj o šolstvu in življenju v komu- ni. r. FELJTON — FELJTON — FELJTON — FELJTON — FELJTON — FELJTON Slavko Belak: Celjski filmski spored v preteklem letu ZAKAJ v Celju ne moremo imeti slav- nostne premiere domačega filma, kakor jih imajo' po vseh, celo manjših mestih? ZAKAJ še nismo videli filma' SREČNO, KEKEC, primeren za novoletne dni? ZAKAJ je vzhodnim filmov posvečeno ta- ko malo skrbi? Zakaj ne znamo kvalitet- nega filma, kakršnekoli narodnosti je, pri- merno napovedati, zakaj napovedujemo ve- činoma samo plažo, spektakle, filme skrat- ka, ki jim je že brez tega zajamčen obisk? JE KINO KOMUNALNI OBJEKT ALI KULTURNA USTANOVA? OB vsem tem moramo nekaj besed posve- titi tudi kolektivu kinopodjetja. Nepošteno bi namreč bilo vrsto problemov, ki jih postavlja reševanje kinematografske pro- blematike, puščali v reševanja samemu ko- lektivu. kina. Morda je narobe tudi to, da so gledalci vse premalo seznanjeni s proble- mi kinopodjetja in zato negodujejo veliko- krat "brez utemeljenega razloga. Postavimo torej naše kinopodjetje na pravo mesto — v komunalo, ali pa med kulturne ustanove, kajti kot dvoživka se — kot doslej — ne bo moglo držati tako. da bi bilo vsem prav. PRI tem pa ne gre prezreti načelnega vprašanja, kako je z družbenimi obveznost- mi našega kinematografskega podjetja. Ob dejstvu, da je delovni kolektiv vendarle odvisen od ekonomskega uspeha svojega poslovanja, ne moremo mimo problema do- ločene stimulacije v prizadevanju za kvali- tetnejši repertoar. ZNANO je. da ie naše kinematografsko podjetje, v primerjavi z nekaterimi več- jimi podjetji (na primer ljubljanskim), ne- primerno močneje obremenjeno z družbeni- mi dajatvami, kalr je zlasti razvidno iz sle- deče primerjave: celjsko podjetje plačuje na račun občinskega davka 10 '/t od bruto inkas.i, poleg tega pa še pavšalni znesek 1,300.000 dinarjev letno, dočim plačuje ljub- ljansko podjetje nižji pavšalni znesek. Re- zultat take, različne obremenitve se odraža v formiranju čistega dohodka in v razmer- ju njegove delitve na osebne dohodke in sklade, ki znašajo v Ljubljani 50:50, v Ce- lju pa 80:20 (v preteklem letu 70:30) v ko- rist osebnih dohodkov. Razumljivo je, da taka delitev ne samo komaj pokriva oseb- ne dohodke delovnega kolektiva in ga v znatni meri sili k predvajanju predvsem Voinercialnih filmov, ampak tudi ne zago- tavlja ustvarjanje tistih sredstev, ki so ne- obhodno in minimalno potrebna za nadalj- njo kinofikacijo mesta (prav gotovo bi bil ptrebeu kino v Gaberju!). MAR ne bi kazalo koristne pobude in ukrepe, ki so jih dali pristojni družbeni or- gani v Ljubljani, tudi koristno uporabiti pri nas. Morda bi veljalo razmisliti o tem vprašanju sedaj, ko sprejemamo družbeni plan. Brez dvoma bi taka ali podobna re- šitev ekonomsko stimulirala in moralno za- dolžila delovni kolektiv ter njegov družbe- . ni organ v naporih za kvalitetno izboljšanje repertoarne politike. (Konec) Stran 6 C E1} J S K I TEDNIK St. 3 — 24. januarja 1964 8 let strogega zapora za uboj žene DRAMA FELD1N PRED SODIŠČEM Pred dnevi je 'bila na okrožnem sodišču v Celju pred senatom pe- to rice, ki jo je vodil sodnik Tanko, sodna obravnava zoper Franca Fel- dhia iz Ljubeone pri Gelju, ki je lani zaradi ljubosumja zabodel 'svo- jo /.eno, zaradi česar je le-ta umrla. Obtoženi Franc Feldin je kot de- lavec celjske cinkarne poročil 1949. leta Vero Kužnik, .uslužbenko KZ Ljubečna. Že v samem začetku nju- nega zakona, je bil le-ita krhan, zaradi obojestranskih očitkov mla- dostnega življenja. V zakonu se je rodilo četvero otrok, od katerih sta dva umrla. Zakonca sta ta trenja po nekaj letih nekoliko ublažila, vein- dar ne za dolgo, ker se je obtoženi Franc Feldin začenjal vdajati alko- holu. V družino so se znova vtiho- tapili nemiri in prepirii. Tii. prepiri so postajali vse pogostejši zadnja leta. ko je Franc Feldin začel sumni- čiti svojo ženo, da posveča preveč pozornosti družinskim znancem. Ve- lik delež obtoženčevih suimničenj je temeljil predvsem na opozorilih iz soseščine. Februarja se je namreč Vera Fel- din po daljšem času. ko je bila brez zaposlitve, zaposlila.v tovarni Emaj- lirane posode. V isiti tovarni je delal tudi mož in Ivo Pilič, ki je bil že dal j čaisa znanec Feldiinove družine. Zaradi namigovanj in razmih pri- pomb na račun svoje žene, je začel Franc Feldin sumničiti svojo ženp in Iva Piliča, da se naskrivaj sesta- jata. Da bi upravičil svoja sumni- čenja in vse' pogostejše spore, je začel ženo in osumljenca zalezovati. Ko je zvedel, da se njqgova žena celo z osumljencem dopisuje, ga je to tako razburilo, da je pobral svo- je stvari iin se preseliti k svoji teti, in začel resno misliti na ločitev za- kona. Usodnega dne, 'to .je v soboto 9. novembra, se je Franc Feldin odpravil v Celje, v kino. Ker so pa bile vstopnice razprodane se je od- pravil v samopostrežno restavracijo na Mariborski cesti, kjer je začel popivati. Okoli 21. ure se je odpra- vil pred Tovarno emajlirane poso- de, da bi se prepničal, če bo Sla nje- gova žena sama domov. Po kratkem čakanju je naleteli na Piliča, pozner je še na ženo in jima zagrozil, da bo razdrl zakon. Po prepiru se je vrnil v samopostrežno rešita vrači jo in ^nadaljeval s popivanjem. Ko se je pozineje vračal domov je približ- no 50 metrov pred stanovanjem od- ložil kolo in se naprej odpravil peš. Ko je prispel do doma, je potrkal na vrata, da bi priklical ženo. Med tem časom je iz žepa pottegnll žep- ni nož in ko mu je žena odprla jo je zabodel v prsini koš. Žena je kriknila in se po nekaj korakih zgrudila. Obtoženec se je šele (ta- krat zavedel svojega dejanja, začel je klicati /nd pomaganje. Po prevozu v celjsko bolnišnico je ponesrečen- ka okrog pol štirih zjutraj zaradi poškodb umrla, Obdoilženec je svoje ignusmo deja- nje odkrito priznal. Kot motiv svo- jega dejanja je navajal ljubosum- nost in premajhno razsodnost zara- di zaužitega alkohola. Storilčeva priištevnost je bila tedaj sicer delino zmanjšana, vendar to zmanjšanje ni upoštevajoč razlog za tovrsitna obra- čunavanja. Senat petorice je obto- ženca spoznal za krivega in ga za ta uboj obsodil na sorazmerno majhno kazen osmih let strogega zapora. Kot olajševalno okoliščino so upoštevani zmanjšano razsodnost v trenutku dejanja in pa nedolet- nost dveh nedoletnih otrok. N. S. Polila je moža z bencinom V ponedeljek zjutraj je v Pesjem 55-letna Justina Zupančič polila svo- jega 54-letnega moža Franca z gorečim bencinom. Pri tem je dobil ta hude opekline po vratu in obrazu. Franc in Justina se v zakonu nista razumela. On je namreč precej pil in bil do svoje žene surov, ter jo je več- krat pretepal. Prodajal je tudi nepre- mičnine in jemal v svojo leseno hišo v Pesjem podnajemnike. To ženi ni bilo všeč in se je od njega odselila že leta 1962. Večkrat mu je tudi grozila, da ga bo ubila. Njen prvi načrt je bil, da bi zažgala hišo in njega v njej. Za- to je že precej časa skrivala stekleni- co z bencinom in čakala na priliko, da bi lahko izvršila svoj zločinski sklep. Ta dan zjutraj se je odločila. Šla je v skrivališče, kjer je imela spravljeno steklenico z bencinom, ga iz stekle- nice prelila v kovinsko škatlo in od- šla pred vrata sobe, kjer je mož spal. Tu je bencin v škatli zažgala in ga gorečega vrgla na spečega. Goreči bencin se mu je razlil po obrazu in vratu ter ga močno opekel. Hujše poškodbe in požar pa so pre- prečili podnajemniki, ki so pritekli ob eksploziji, ki je nastala, ko je prižgani bencin vrgla na moža. Ko so ga vide- li, kako se je v plamenih otepal, so ga takoj pokrili z dekami in s tem za- dušili ogenj. Zena je potem, ko je vrgla bencin, zbežala in tavala po Velenju, dokler jo niso aretirali. Epilog zgodbe bo do- končan na sodišču, kar storilka brez dvoma zasluži. Odgovor na članek »PRIMER POKLICNEGA HUMANIZMA« V prvi številki Celjskega tednika z dne 10. 1. 1964 in v drugi številki z dne 1?. 1. 1964 sta bili objavljeni dve informaciji v zvezi z nesrečo, ki se je pripetila dne 15. 12. 1963 na cesti v bližini Vojnika. O tej nesreči je pisalo Delo dne 16. 12. 1963. Na- vedbe v zvezi s tem so popolnoma neres- nične, potvorjene in mečejo slabo luč na mene in na zdravništvo nasploh. To pred- vsem v prvem članku, ki je pisan posplo- šeno in tako še bolj blati zdravnika na- sploh. V dodatnem članku, oziroma v od- govoru na dopis podr. Slovenskega zdravni- škega društva v Celju, je pa objavljeno uioje ime, kot krivca te nesreče. Vse na- vedbe so kot sem zgoraj omenil popolno- ma popačene in izmišljene ter so imele nainen blatiti mene in zdravnika nasploh. Zaradi tega sem prisiljen duti javnosti ustrezna pojasnila, kako je do nesreče pri- šlo. Dne 15. 12. 1961 sem se popoldne vračal iz Celja proti domu. Cesta je bila skrajno spolzka, nekoliko je snežilo. Pred Vojnikom mi je tik. izza kamiona, s katerim sva .se srečala, stekel otrok iz moje leve strani ceste na desno. Skok otroka, je bil tako nenaden, da bi verjetno tudi na idealno suhi cesti ne uspel preprečiti trka. S pred- njim levim delom mojega vozila sem otroka odbil ua levo stran ceste, kjer je obležal. Vozilo je zmeraj stalo obrnjeno v smeri vožnje, se pravi proti Mariboru. Vo- zila n i s e m obračal, kot ini pisec član- ka očita. Takoj sem stekel proti otroku, med tem pa je že pripeljal nek Fiut 600 iz Celja, ki sem ga ustavil in poprosil, da v Vojiiiku pokliče reševalni avto in Ljud- sko milico. Ko sem otroka ponovno hotel pregledati je že pripeljal v smeri proti Ce- lju Fiat 1100. ki sem ga ustavil in je otroka takoj odpeljal v bolnico. Vse skupaj se je odvijalo s filmsko naglico, saj je ves dogo- dek trajul kvečjemu dve do tri minute. Razumljivo je, da sem bil ob vsem tem zelo razburjen in prizadet, saj se kot zdravnik dnevno srečujem s človeškimi tragedijami in mi je bilo toliko težje, da sem tokrat poškodoval Človeka jaz, ki naj bi mu vedno le pomagal. Ko so otroka odpeljali, sem počakal na patrojo LM, ki je napravila zapisnik. Ne- kateri prisotni so v zmoti menili, da je ne- srečo povzročil kamion s katerim sva se srečala. Ljudem, ki so stali, seveda nisem na dolgo in široko razlagal kako je do nesreče prišlo. Morda je moja »nehu- manost« izražena v tem, da nisem zadostil rudovednosti mimoidočih. Prometnim orga- nom sem pa seveda takoj opisal potek ne- kamiona popolnoma izključen v nesreči Takoj po končanem pregledu sem odšel s a m v bolnico Celje, kjer sem tudi osebno pregledal otroka. Kasneje je sreče, tako, da je bil voznik omenjenega prišel tja tudi brat poškodovanega, ki sem se mu za nesrečo opravičil. Otroka sem obiskal tudi še dvakrut potem, da sem se lahko osebno prepričal o njegovem zdrav- stvenem stanju. Takšna je resnica! Navedbe v članku »Primer poklicnega humanizma« so skrajno žaljive in sein zato prisiljen tožiti pisca tega članka. Žaljive so še predvsem, ker bi v tem slučaju hudo trpela moja po- klicna in osebna čast, saj bi ob resničnosti navečlb ne bil vreden opravljati svojega po- klica. Izmišljene iu neresnične navedbe v članku bi lahko imele za mene hude po- sledice. Z dajanjem takšnih informacij pa trpi tudi ugled socialističnega tiska in ugled novinarja, saj ob takem ravnanju izgubi državljan zaupanje v verodostojnost infor- macij. Kodeks zdravniške etike, ki je bil pred nedavnim sprejet, je strog in moralno etične norme so ostrejše, kot pri drugih po- klicih, zato pa je tudi ,vsaka takšna žalitev še toliko hujša. Dr. Uroš Vizjak TUDI TAKŠNA JE RESNICA! Ker nas je dr. Uroš Vizjak v spremnem pismu opozoril, »da si osvežimo Zakon o tisku Ur. 1. FLKJ štev. 45/60 predvsem čl. 7, 9, 10. 29 in 34 ter še posebej prvi in drugi odstavek čl. 37 omenjenega zako- na«-, smo si ga »osvežilii« in njegov odgovor objavljamo. Ob tem si ne moremo kaj. da mu ne bi svetovali, da bi si tudi o/n osvežil« zdravniški kodeks in Hipokritovo prisego. V tem primeru bi morda vso stvar prikazal takole: Navedbe niso popolnoma neres- nične, potvorjene in mečejo slabe luči na zdravnike nasploh. (Šlo je namreč samo za primer iin ne za primere, kar je treba razlikovati!) Nesreča se ni pripetila 15. 12. 1963, pač pa en dan prej. (Kar ni vseeno!) Avtomobila sicer menda res sni obračal, pač pa iga je po lastni izpo- vedi prometnemu organu samo pre- maknil. (Zamenjava glagolov). Ni res. da »so nekateri prisotni v zmoti-.menili, da je nesrečo po- vzročil kamion«, pač pa je .menil to on sam, ker je to tudi sam izjavil štirim spodaj imenovanim! To so samo kratke »korekture« njegove resnice, povzete iz izjav najbližjih očividcev, ki so se s Kia- tom 1100 peljali s posvetovalija v Dobrni in so bili torej prisotni ta- koj povnesreči. Bili so to predsednik in sekretar občinskega odbora SZDL v Celju tov. Marjan Ravnikar in Janez Kovačič, Slavko Belak in Ma- rica Frece — Zorkova. Pripominjamo še, da v primeFU poklicnega humanizma ni šlo za tehnični potek nesreče in tudi me za žalitve in patvonbe, marveč izključ- no za dejstvo, da zdravnik, ki sicer ni sani zakrivil nesreče, kljub temu mi odpeljal otroka v bolnišnico. Otroka je odpeljal v bolnišnico omenjeni Fiat 1100. v .naročju pa ga je držal tov. Marjan Ravnikar. Po vsem tem lahko torej rečemo: tudi talkšna je resnica! Uredništvo Trgovsko podjetje »BAZEN« Velenje sprejme v delovno razmerje 3 TRGOVSKE POMOCNIKE-CE, mlajše moči iz tekstilne stroke in 1 ODDELKOVODJO za prodajo gospodinjskih po- trebščin. Nastop službe je možen ta- koj. • • Pismene ponudbe' pošljite s podatki o dosedanjem službo- vanju na upravo podjetja Vele- nje, Koroška cesta 51. Ostali pogoji po dogovoru. Trgovsko podjetje »Bazen« . . Velenje USODNI SPANEC Monoksidi na smrt ali trenutki slad- kega spanca v avtomobilu so znova terjali žrtev. V soboto dopoldne so v Pesjem pri Glušičevih našli Ota Stropnika uslužbenca zavoda za so- siaLno zavarovanje v Velenju v nje- govem avtomobilu. Zvečer je šel v garažo, da bi ogrel motor in je pri tem usodno zaspal. -že PROMETNA KRONIKA - PROMETNA KRONIKA DVE NESREČI NA LEDENI CESTI V četrtek popoldne sta se zaradi poledice pripetili dve nesreči. Prva se je pripetila na cesti II. reda v vasi Gunte pri Sevnici. Milan Lisec je pe- ljal tovorni avto NM-10-23, ki je bil naložen s hlodovino. Cesta je bila po- ledenela in neposipana. Na ovinku je začel zavirati, ker je nasproti njemu ravno tedaj pripeljal osebni avto CE- 23-96 Ivana Planinška. Tudi ta je za- viral, toda trčenja nista mogla prepre- čiti. Pri tem so se trije potniki v oseb- nem avtomobilu laže poškodovali škode na osebnem avtomobilu pa so ocenili na približno 500 tisoč dinarjev. Druga nesreča pa se je pripetila na cesti Senovo—Brestanica. Avtobus LJ-238-35, ki ga je vozil šofer Franc Planine je vozil iz smeri Senovega Nasproti mu je pripeljal osebni avto NM-34-89 voznik Karel Koželj. Pri srečanju je zaradi poledenele'ceste za- neslo osebni avto v zadnji del avto- busa, od koder ga je odbilo s ceste. Na avtu je bilo za približno 300 tisoč dinarjev, škode. ZARADI DIVJE HITROSTI V ponedeljek je v Brestanici pripe- ljal z veliko hitrostjo v ovinek po. le- vi strani, z osebnim avtomobilom NM- 30-48, Vinko Prah. Ravno tedaj pa je pripeljal iz nasprotne smeri tovorni avto CE-61-27 voznik Zvonko Jerele. Prišlo je do trčenja in pri tem je dobil voznik osebnega avtomobila lažje te- lesne poškodbe. Na vozilih pa je bilo za približno 380 tisoč dinarjev škode. TRČENJE PRI PREHITEVANJU Preteklo sredo je na avtocesti pri Čatežu, voznik tovornjaka SU-24-34 Dušan Mihajlov, prehiteval tovorni avto s prikolico. Ravno tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z oseb- nim avtomobilom Giusepe Mettesi iz Zagreba in se zaletel v tovornjak. Na osebnem avtomobilu je škode za pri- bližno 250 tisoč dinarjev. NEPREGLEDNI OVINEK Na nepreglednem ovinku v bližini Kostanjevice, sta v soboto trčila dva tovornjaka. Tovornjak NM-14-01, ki ga je vozil šofer Ivan Bogovič je vo- zil iz smeri Kostanjevice. Na nepre- glednem ovinku mu je pripeljal na- sproti^tovarnjak NM-27-54 voznik Leo- pold Kodrič. Zaradi poledenele ceste, voznika kljub zaviranju nista mogla preprečiti trčenja. Pri tem je nastala na obeh vozilih škoda v vrednosti pri- bližno 350 tisoč dinarjev. CELJSKI TRG . JAJCA PO 50 DINARJEV Tržna poročila zadnjih, ne- kaj tednov so si podobna men- da še-bol j kot jajce jajcu: ved- no ugotavljamo, da je preskr- ba tržnice slaba, da se na njej zbira zelo malo kupcev in pro- dajalcev. skratka, da so hladni dnevi prekinili tisto živahno vrvenje, ki smo ga bili na trž- nici vajeni še v pozni jeseni. Tudi v preteklem tednu se ni kaj bistvenega spremenilo. V sredo, ko je po navadi dober tržni dan. je prišlo na tržnico samo dvajset prodajalcev, pa še ti so prodajali o glavnem copate in rokavice. Tudi cene se zdaj redkokdaj spremenijo. Za kak dinar ali dva se podražijo jajčka, tako da jih zdaj kupujemo že po petdeset dinarjev. Toda — te dni so se v zelenjavnih trgovi- nah pojavila intervencijska« jajčka, ki so dosti cenejša. To- da — gospodinje jim žal ne za- upajo. Ostale cene pa so v glavnem iste kot prejšnji teden. Zelje je še vedno po 100 dinarjev, repa po 80. medtem ko je solata tu- di po 200 do 250 dinarjev. KRONIKA NESREČ 9 Pri delu v kovinskem podjetju »Klima« si je poškodoval glavo dela- vec Franc Belej iz Šentjurja. O Franc Svet iz Pongraca pri Gri- žah je padel, poškodbe je dobil na glavi. # Albina Kladnik iz Celja je padla s kolesa, poškodovala si je levo nogo. # Pri padcu si je zlomil nogo Ivan Novak iz Pongraca. Gibanje prebivalstva BREŽICE Od 11. do 18. januarja je bilo rojenih 6 deklic tn *> dečkov. POROČILI SO SE: Anton AJSTER. avtomehanik, iz Krške vasi in Darinka FERENCAK, uslužbenka iz Brezine. UMRLI SO: Jjože NOVAK, čevljar iz Krške vasi (72), Anton JANC, osebni upokojenec, iz Leskov- ca (70). Ana KOVAČIC roj. SMRKELJ, go- spodinja iz Bizeljskega (65), Vlado ZORKO, delavec iz Dolenje vasi (35). SENTUR PRI CELJU Od 11. do 18. januarja 1964 je bila roje- na ena deklica. POROČILI SO SE: Marjan PAVLIC, delavec in Ivanka BREC- KO, poljedelka oba iz Dobropolja. Jožef MASTNAK, poljedelec iz Zalogu in Ljudmi- la PETEK, poljedelka iz Sedina. Martin KUMPERGER, polirec iz Jakoba in Terezija- Cvetka TRŽAN, poljedelka iz Vezovja. Franc POVH, poljedelec iz Slatine in Silva •ZDOL.ŠEK, poljedelka iz Srževice. UMRLI SO: Branko COKL, sin kmeta iz Kamena (9). Frančiška SIKOLE, preuaitkarica iz Škar- nica (65). Mihael Z1BRET, upokojenec iz Planinske vasi (65). Anton BAUMKIRHNER, kmet iz Visoč (88). Antonija GUCEK, inva- lidska upokojenka iz Lažiš (64). Marija SE- NICA. preužitkarica iz Osredka (72). Veliko nagradno žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj -50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpo- vedni rok naci 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. NAGRADE: 1 hladilnik - 1 električni štedilnik - 1 tranzistor 1 električni gramofon - 1 električni brivski aparat Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 °/o. Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti! KOMUNALNA BANKA CELJE g^ 3 — 24. januarja 1964 CEUJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... VABIMO NA NAŠE IZLETE nUNAJ- — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni Spomladanski velesejem; od- hod iz Ljubljane 15. in 18. marca; prijave do 26. februarja. • VERONA — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni kmetijski velesejem; istočasno ogled Benetk; prijave do tO, februarja. \|on'chen — petdnevni avtobusni izlet na mednarodno razstavo opreme za gradbe- ništvo; prijave do 29. januarja. BENETKE — stalni dvodnevni avtobusni iz- leti za delovne kolektive in organizacije; istočasno ogled Trsta in po želji tudi Go- rice. Pred vsakim i?letom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnmi vlaki, ladjami obalne in _rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v naj- krajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in spreje- ma depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, filatelis- tičije znamke, itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 25-50 • KONCERTI Sreda, 5. febr.: III. abonmajski koncerti pianist Igor Dekleva Sreda, 12. febr.: koncert profesorjev in uči- teljev glasbene šole v Celju. Koncerti so ob 19.50 v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic je v glasbeni šoli. Cenjene abonente prosimo, da poravnajo zapadli obrok. • KINO Kino Svoboda Šempeter Od 25. — 2b. 1. 1964 — »Ko zvonijo zvonovi« ameriški barvni CSC film Od 29. 1. — 50. 1. 1964 — »Pravljica o si- ' birski deželi« ruski barvni film Kino Sevnica Od 25. — 26. 1. 1964 — »Kdo ste vi. mr. Sorge?« franeosko-italijanski-japonski film 29. 1. 1964 — »Primer inšpektorja Sohirdin- tfa« nemški film • PRODAM SADOVNJAK 1,50 ha s hišico v Andražu nad Polzelo prodam. Informacije pri Pe- telinšek, Družmi*jQ 72 —'Šoštanj. PRODAM ali zamenjam enostanovanjsko hi- šo 4 km iz Celja, za enako v bližjni me- sta. Naslov v upravi lista. DEI.NO vseljivo visokopritlično hišo z vr- tom (ca. 1.600 inž) podkleteno, z garažo prodani. Pripravno za obrtnika ali ljubi- telja lepega vrta, Celje, Veselova 15. DOBRO ' ohranjeno ročno izdelano kuhinj- sko pohištvo, štedilnik »Proleter«, rudio Savica- prodani tudi na . ček, I^aslov v upravi lista. KOMPLETNO otroško posteljico prodam po ugodni ceni. Celje, Dečkova 52/11 levo. IMANINO Edrster , kovinska konstrukcija, odlično ohranjen, ugodno prodam. Stru- peh, Celje, Kersnikova 1/ ® KUPIM DOBRO oErunjeno ročno gnojnično črpal- ko kupim. Zabukovnik, Andraž 76, Pol- zela. KI PIM enodružinsko hišo ali stanovanje v Celju. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Vseljivoc. M PIM dvo aH trosobno stanovanje v Ce- lju. Pismene ponudbe v upravo lista pod šifro >Plaranf takoj«. • stanovanja PODNAJEMNICI oddam sobo. Kerle Mari- ja, Celje, Zagrad 110. ' ODDAM sobojlvem moškim osebam. Krajnc, Llica Bratov Vošnjakov. 55. ODDAM lepo opremljeno sabo s posebnim vhodom — solidnemu nameščencu s 16. februarjem^. Naflov v upravi. lista. OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom išče mirno dekle. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Odsotna«. • RAZPISI Zavod za poučevanje tujih jezikov v Celju . * razpisuje več prostih mest s fakultetno izobrazbo za honorauo poučevanje .sledečih tujih jezi- kov: angleščine, nemščine, francoščine, ita- lijanščine in ruščiue. Razpi9 velja do 1. 2. 1964. STANOVANJSKI SKLAD ŽALEC razpisuje na podlagi 11. člena Odloka o urejanju mestnih t zemljišč, objavljenega v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 51 65, v skladu z urbanističnimi projekti razvoja Žalca na podlagi zazidalnega načrta soseske Ložnica in sklepa upravnega odbora z dne 19. 12. 1965 naslednji NATEČAJ za pridobitev zemljišč za gradnjo vrstnih hiš, dvojčkov in individualnih hišic na za- zidalni soseski »Ložnica« v Žalcu (severni del Žalca). Pravico do pristopa k javni licitaciji za pridobitev zemljišč po tem razpisu imajo vse pravne in fizične osebe, ki predložijo naslednjo dokumentacijo: — prošnje, — položijo varščino' v višini din 10.000 na račun št. 605-1^-681-1-25 Sklad za ureja- nje mestnih zemljišč pri Stanovanjskem skladu Žalec pri Narodni banki Žalec. K javni licitaciji bodo pripuščeni le tisti ponudniki, ki bodo imeli vso dokumentacijo vloženo iu priloženo potrdilo o vplačani varščini. Licitirali Lepo delo — lepa plača«. MAJHNO sobico nudim ženski za poinoč v gospodinjstvu. ( arikarjcva ulica 6/11. IŠČEM INŠTRUKTORJA za angleščino in nemščino. Ponud.>e na upravo #lista pod šifro »Maturant«, , ZAMENJAM komfortno dvosobno manjše stanovanje i. mest č.|o najemnino 5.20U din, za večje. Naslov v upravi lftta. TRGOVSKO podjetje »Petro]« EE Celje, sprejme takoj več mlajših trgovskih po- močnikov — prodajalcev za bencinske servisne postaje v Celju. JERNEJ MLAKAR, delavec, Latkova vas 59, p. Prebold, s tem obžalujem in preklicu- jem žalitve in obrekovanju, s katerimi'sem žalil Karla Horvata, delavca iz Latko've vasi 58. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 25. januarja do 1. feb- ruarja 1964 — Marjan ,Ti- selj, veterinar, Celje, Sa- vinjska 3/II, telefon 28-71. HOTEL EVROPA OBVESTILO • Cenjena abonente prosimo, da zamenjajo abonentske bone pri blagajni podjetja za nove najkasneje do 25. januarja l%4. S tem datumom prenehajo veljati' dosedanji abo- nentski boni. Hotel Evropa Celje PUSTOVANJE — V PTUJU dne 8. februarja \in 9. febru- arja 1964 z ogledom KURENTOVANJA; — na VRHNIKI dne 8. februarja 1964; Prij*ave sprejemamo do 2. februarja 1964. PUTNIK BEOGRAD — 4-dnevno potovanje na DUNAJ z ogle- dom spomladanskega mednarodnega vele- sejma v dneh od 15. marca do 22. marca 1964. Prijave sprejemamo do 26. februurju 1964. Vabimo vas na naše standardne izlete! — BENETKE dvodnevni avtobusni izlet z ogledom TRSTA ali GORICE; — TRST enodnevni izleti z avtobusi; — PO KOROŠKI eno in dvodnevne izlete z avtobusi. VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI IZLETNIK TURISTIČNA AGEN- CIJA, POSLOVALNICA CELJE, TITOV TRG 5 NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE, TELEFON 28-41. SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 pravnika Pogoj: pravna fakulteta in 10 let prakse 2. 1 sodnika za prekrške Pogoj: pravna fakulteta ali visoka upravna šola in 10 let prakse v upravno-kazenskem postopku 3. 4 analitike: 3 za področje gospodarstva 1 za področje financ Pogoj: ekonomska fakulteta in 8 let prakse 4. ,1 sanitarnega inšpektorja 1 ■ Pogoj: višja strokovna izobrazba in 8 »let prakse 5. 1 veteriratnsikega inšpektorja Pogoj: veterinarska fakulteta in 8 let prakse 6. 2 gradbena inšpektorja Pogoj: visoka (tehnična šol a in 8 let prakse 7. 1 inšpektorja dela Pogoj: višja šolska izobrazba in 8 let prakse 8. 1 vodjo kadrovsko-personalne službe in protokola Pogoj: višja šolska izobrazba in 8 lat prakse 9. 1 oskrbnika premoženja Pogoj: 'ekonomska STedn ja šola in 8 let prakse 10. 1 davčnega knjigovodjo Pogoj: srednje šoilisk a izobrazba in 2 leti prakse 11. 1 administrativno tehničnega uslužbenca Pogoj: srednješolska izobrazba iin 2 letii prakse' 12. 2 strojepiski l/a Pogoj: administrativna šoal s prakso Kandidati naj vlagajo ponudbe na upravo Občinske skupščine Celje, opremljene z dokumentacijo o s-trokovni izobrazbi in prak- si ter kra.tkim življenjepisom. Kandidatom, ki se bodo javili na razpis, pa razpisnih pogojev ne izpolnjujejo, ne bomo odgovor juli. Razpis traja 15 dni.,po objavj oz. do zasedbe delovnih mest. Sredi dela nas je v svojem 36 letu starosti nepričakovano zapustil naš dolgoletni sodelavec ©to Stropnik referent za dolgoročna zavarovanja, sekretar OO ZKS podružnice KZSZ Velenje in nosilec večili odlikovanj. Ohranili ga bomo v najdražjem spominu. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili v ponedeljek, dne 20. 1. 1964. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE, PODRUŽNICA VELENJE' ..... KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE Velenje, dne 20. 1. 1964. DELAVSKA UNIVERZA CELJE RAZPISUJE strojepisni tečaj II. stopnje. Obsega stroje- pis in korespondenco, ter traja 150 ur. Šol-, nina znaša 16.000 din Stenografski tečuj II. stopnje obsega zna- nje stenografije iu novega slovenskega pra- vopisa, ki traja 120 ur. Šolnina znaša 16.000 din. Pripravljalni lečaj za sprejemni izpit na višjo tehniško in ekonomsko-komercialno šolo v Mariboru. Tečaj za tehniško risanje. Tečaj je prime- ren za vse, ki potrebujejo pri delu osnov- no znanje tehniškega risanja. Obseg 70 ur. Šolnina znaša 10.000 dinarjev. Delavska univerza daje vse podrobnejše informacije in" sprejema prijave nu svojem sedežu v Celju, Titov trg 5 1, tel. 50-24. Stran 8 C E1} J S K I TEDNIK St. 3 — 24. januarja 1964 Ha startu Povsod ilv/žav, tak- šna je današnja slika skoraj vseh smučar- skih terenov. Šole, te- čaji, tekmovanja . . . Smuk. Sem in tja po Celju TRETJE MEDDOMSKO SREČANJE Preteklo soboto je bilo v Domu »Dušana Finžgarja« v Celju posveto- vanje o meddomskem-srečanju, ki se ga vsako . leto udeležijo domovi iz Kranja, Tolmina, Novega mesta, Mur- ske Sobote, Kopra in Celja. Doslej je bilo srečanje že v Kranju in Murski Soboti, letos pa bo v Celju. Posvetovanja so se udeležili pred- stavniki uprav in domskih skupnosti iz vseh šestih domov. Določeno je bi- lo, da se bo tridnevno tekmovanje pri- čelo 18. aprila. Pri prvih dveh sreča- njih so se ekipe pomerile v športnih igrah, razen tega pa so priredili odda- jo »Pokaži, kaj znaš«. Vsaka ekipa je štela 35 članov; da pa bi se tekmova- nja udeležilo več kot toliko članov iz vsakega mesta, ni mogoče, kajti Dom »Dušana . Finžgarja« in »Kajuhov« dom bosta lahko sprejela le nekaj čez dvesto sodelujočih. _ V zvezi s športno dejavnostjo v do- movih so menili, da bi morali prav tu, kjer sicer ni večjih pogojev za raz- voj športa, gojenci dobiti veselje do športnega udejstvovanja. Zabavno kulturno življenje je po domovih bolj ali manj razgibano. Vzgojitelji in gojenci ugotavljajo, da je ta dejavnost bogatejša v mešanih domovih kakor v ločenih. Res je v mešanem domu delo vzgojiteljev za- htevnejše, vendar pa je mogoče mla- dino usmerjati pravilno. Gojenci obeh celjskih domov se na srečanje že dolgo pripravljajo. Zbrati bo treba vse sile, da bo tekmovanje organizacijsko uspelo in bodo tekmo- valci odnesli iz Celja prijetne vtise. PRVO POLLETJE na celjski gimnaziji Kakor vse ostale šole, je tudi celj- ska gimnazija zadnji dan prejšnjega tedna zaključila 1. polletje. Uspeh je bil razmeroma dober. Tako je imel najboljši razred 95,98 odstotkov, naj- slabši pa 59 odstotkov pozitivnih učencev. Začetek drugega polletja bo 3. fe- bruarja. Pionirji v smučarskih šolah ZICNICA PRI CEI JSKI KOČI DELA - LETOS EFENKOV MEMORIAL - NA SPORE- DI! JE VEC ZANIMIVIH IN KVALITETNIH TEKMOVANJ — Z nastopom zimskih šolskih počitnic, je V razgovoru dejal predsednik komisije za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo. France Lužnik, so se začele v mno- gih' krajih našega okraja smučarske šole za pionirje. Samo v celjski občini se je v teh šolah zbralo nad 500 otrok. Sicer pa šole delajo V Llscah, Selcah pri Marovšku, na Golovcu, v Polulah—Zagradu, v Vojniku in na Dobrni. Na organizacijo šol pa so se pripravili tudi v drugih krajih, kot v Radečah, Vele- nju. Belih vodah, Šoštanju, Mozirju, Še lit; jurju, Laškem, Krškem Konjicah, na Ljub- nem, Gornjem gradu itd. V vseh teh krajih bodo trajale po (Mi te- den. Zaradi visokega števila prijavi jencev delata v Celju kar dve izpteni teh šol. Isto-" časno pa je pri Celjski koči tečaj za tiste mladince, ki so se že ali pu se šele bodo uveljavili na tekmovanjih. Tako se'je tu torej zbrala skupina že izvežbanih mladih smučarjev. — Kakšne pa so bile priprave na šole? Vsekakorredu. Tako je komisija za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kul- turo pripravila dva seminarja za vodnike smučanja. Odziv je bil zadovoljiv, saj smo povečali število smučarskih vaditeljev od prejšnjih 60 na 120. To je vsekakor lep napredek. — Kako pa bo s tekmovanji in ostalimi prireditvami? — Tudi teh ne bo manjkalo. Eno največ- jih in najpomembnejših bo vsekakor tek- movanje v počastitev dvajsete obletnice po- hoda štirinajste divizije na Štajersko, ki bo 16. februarja na Paškem Kozjaku. To tek- movanje l)o letos posvečeno spominu umr- lega komandanta Štirinajste divizije, na- rodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenka. Sicer pa se bodo ostala tekmovanja, zvr- stila takole: 9. februarja bo okrajno pr- venstvo in sicer pri Celjski koči v slalomu in veleslalomu, v Velenju pa y skokih. Isti dan se bodo pionirji zbrali v Belih vodah in se pomerili v tekmovanja, ki ga domači- ni posvečajo spominu pohoda slavne Štiri- najste divizije.. Dne 16. februarja bo klub šentjurskih štu- dentov izvedel tradicionalno tekmovanje za Vojkov smuk. Ta prireditev bo v republiš- kem merilu; sicer pa bo na Resevni. Teden dni pozneje. 25. februarja, bo pri Celjski koči republiško prvenstvo srednješolcev v smučanju. Mirtio tega je na sporedu še Kajuhov memorial na Slemenu nad Šošta- njem, zatem srečanje celjskih in trbovelj- skih smučarjev ter v Zagrebu dvoboj med mestnima reprezentancama Celja in Zagre- ba. Na zanimiva tekmovanja se pripravlja- jo še Vojničani ki tudi letos urejujejo v Celju smučarsko skakalnico, zatem na Ljub- nem, kjer bo tradicionalno tekmovanje v smuku pa tudi tekme na novi' 35 metrski skakalnici itd. Več zanimivih tekmovanj pa bodo pripravili tudi Velenjčani, ki so več kot pridni. — Kot je znano, je pri Celjski koči začela z delom žičnica. Kako ste to uspeli? — Kaj bi govoril o tem, kako smo jo uspeli spraviti r obratovanje; važnejše je io, da smo odstranili sramoto, ki je vseka- kor precjolgo ležala na celjskih smučarjih, ki so jmeli to napravo, pa premalo priza- devnosti, da bi jo izročili namenu. Zdaj se moramo zahvaliti predvsem učencem šolske- ga industrijsko kovinarskega centra v Što- rah, Iti so po enem tednu zelo intenzivnega dela spremenili na žičnici 'sistem pogona in .uredili vse tako kot je treba. Razen tega smo kupili nov motor. Žičnica dela v naj- večje zadovoljstvo vseh. Samo v nedeljo je prepeljala nad 800 smučarjev! M. B. STRELCI V OKRAJNI LIGI Prejšnjo nedeljo je bilo1 prvo kolo okraj- ne strelske lige, v. kateri sodeluje 95 ekip. Vsa moštva so razdeljena v deset skupin. Najboljše rezultate v posameznih skupinah pa so dosegli: 1: Braslovče 1.476. Tovarna pohištva 1.337, Galanterija Rimske Toplice 1.263, Jurklošter 971. Kapela. Brežice 859 itd. II: Branko Iva- nuš 1.625, Dramlje—Šentjur 1.523, Gradiš Šoštanj 1.557, Celjska četa 1.545, Šnrihel.— Mozirje 1.191 itd, III: Tone'Meliva—Konjice 1.677, Brestanica—Krško 1.404. Kristan vrli 1.408, Strmec 1.562, Rog. Slatina 1.275 itd. IV: Kovinar—Štore 1.405. Metka—Celjet,383 Tapetništvo Celje 1.183, Rečica 1.125, Ljub- no 1.095 itd. V: Vojnik 1.55?. Mestinje 1.557, Prevorje 1.565, Vransko 1.085. Metalna—Kr- melj 1.016 itd. VI: Tempo—Celje 1.659, In- grad 1.594, Griže 1.434. TSŠ Krško 1.426, Stil—Sevnica 1.590 itd. VII: Zreče 1.394. 7.a-, leč 1.590. LIP Konjice 1.576. Velika Dolina 1.262, Rudar—Velenje 1.217 itd. VIII: Usnjar —Šoštanj 1.562, Avtoobnp\a 1.453, Gozdar— Brežice 1.378, Daki—Celje 1.248, Kozje 1.027 itd. IX: Dobrna 1.355, Miličnik—Celje 1.264, Galanterija—Šoštanj 1.198 it^I. X: Celuloza —Krško t.535, Stane Rozman!—Brežice. 1.485, Vitanje 1.205, Apnenik 1.108, Šempeter 1.012 itd. JANKO ČETINA SPET V FORMI Šentjurski Partizan je priredil minulo ne- deljo meddruštvene tekme v slalomu, kate- rih so se razen domačinov udeležili še tek- movalci iz Štor in Celja. Na 500 metrov dol- gi progi, ki je imela pri 100 metrih višin- ske razlike 35 vratic, je zmagal izkušeni Janko Cetina iz Celja v času 82.4. drugi je bil njegov klubski tovariš Pavel Čater 85.2, 3. Peter Kopinšek (Šentjur) 92,f> 4. Peter Cetina (Celje) 95.0, 5. Maks Mastnak (Štore) 104.5 itd. Smučarski lečaj gimnazijcev V organizaciji športnega društva Kajuli nu celjski gimnaziji se je v ponedeljek za- čel na Šmohorju šestdnevni smučarski tečaj, na katerem se je zbralo kar lepo število smučarjev, dijakov celjske gimnazije. ROSINA TRETJI V nedeljo je bilo na smučiščih pod Par- tizanskim vrhom nad Trbovljami republiško prvenstvo vseh skupin mladincev in mladink v veleslalomu. Med udeleženci so bili tudi mladi tekmovalci iz Celja, med katerimi se je najbolj izkazal Marjan Rosina. ki je med 91. mlajšimi mladinci zasedel tretje mesto. In če bi Marjan ne padel, bi lahko celo zmagal. V isti skupini je bil Zekar 50. Pri starejših mladincih (69 na startu) je bil Dean Polovšek 43., Švegl 47. ter Zimšek 50. med 25. mladinkami je bila Čatrova 9., Roz- manova pa 13. NAD 100 OTROK V CELJSKI DRSALNI ŠOLI V organizaciji IIDK Celje se je v pone- deljek začela na drsališču v mestnem parku desetdnevna drsalna šola za začetnike, pa tudi za tiste, ki že obvladajo osnovne ele- mente drsanja. Pouk teče v dopoldanskih in popoldanskih urah. Zanimanje za šolo je bilo izredno, saj je že prvi dan delalo v njej nad sto otrok. Ob zaključku šole bo društveno prvenstvo v umetnostnem in hitrostnem drsanju. SMUČARSKI DAN V ZRECAH Smučarska sekcija Partizana v Zrečah je priredila v nedeljo množično tekmovanje v smuku, slalomu in skokih na 20-metrski ska- kalnici. Med pionirji je v smuku zmagal Drago Vrhovšek, pred Ignacom Spiletom ter Dušanom Kotnikom, v skokih pa Drago ' rliovšek (t?, 14 m), pred Dušanom Kotni- kom in Martinom Kranjcem. V slalomu za člane je najboljši rezultat dosegel Tine Hren, drugi je bil Marjan Grosinan, tretji pa Boris Lepšina. V skokih je zmUgal Franc Ban (17,5, 17 ni), drugi je bil Boris Lepšina, tretji pa Miro Pokorn. Skupaj je nastopilo nad "50 tekmovalcev. TRI PRVA MESTA ZA MLADE VELENJČANE Dobra polovica leta je šele minila, odkar so v Velenju ustanovili kotalkarsko drsalni klub. Preje pač ni bilo pogojev, šele do- končano kotalkališče, ki se je v zimskem času spremenilo v drsališče, je mlade Ve- lenjčane povedlo v čudovit prodor in na- skok na republiške naslove. Del gotovosti so si mladi pridobili v poletnem kotalkanju. V pozni jeseni pa so poizkusili svoje prve korake na drsalkah na umetnem drsališču v Ljubljani, kjer so si pridobili osnovo dr- sanja. Prvi mraz pa je kotalkališče pokril z ledeno ploskvijo in od takrat je dnevno po nekaj ur vadilo okrog 25 mladih drsal- cev pod vodstvom trenerja TJAŠE ANDREE. Umetno drsanje pa zahteva več kot le po- denje po ledu, zato so dvakrat tedensko vadili ritmiko in balet pod vodstvom tova- rišice DOMINIKOVE in tako so njihovi smeli koraki na ledeni ploskvi pridobili na es*"tski drži in gracioznosti. Prva generalka mladih je bila pred štiri- najstimi dnevi, ko so izvedli klubsko pr- venstvo. To prvenstvo je izbralo najboljše za republiški nastop v Ljubljani, kjer je preteklo nedeljo bilo tekmovanje za Bloud- kov memorial. Od petih prvih mest so Ve- lenjčani osvojili kar tri. To pa je vsekakor odličen uspeh polletnih prizadevanj mladih, odlične in smiselne organizacije tega društ- va. ki ga vodi tovariš HINKO DERMOL, ter nagrada vsem' tistim .delovnim organiza- cijam. ki so materialno podprle društvo na njegovi začetni poti. V grupi A in B pri moških sta dosegla prva mesta FRAN- CI BLATNIK in SLAVKO KORENIC, pri parih DUŠKA FIŠF.R - FRANCI BLAT- NIK in NATAŠA DERMOL - SLAVKO KO- RENIC, dočim je v večji konkurenci med mladinkami zasedla DUŠKA FIŠER 6. me- sto. VISOKA ZMAGA CELJANOV V okviru republiške lige dvigalcev uteži so člani celjskega Partizana nastopili v nedeljo v Ljubljani, kjer so z razliko 217 kg premagali ekipo Partizana z Jezice. V republiški ligi nastopa osem moštev, ki se hkrati potegujejo za vstop v zvezno ligo. Kot vse kaže tudi Celjani niso od muh in se bodo zavzemali za eno najboljših mest. To so pokazali tudi v nedeljo, ko so v ekip- nem ocenjevanju dvignili 1.173 kg, medtem ko so dvigalci z Jezice dosegli rezultat 965 kg. Posamezni člani celjske vrste pa so se uveljavili takole: J. Urankar 297.5, Šalej 275, Lisec 275, SI. Urankar 262,5, Kancijan 260 in Koren 255 kg. ZMAGALI SO SMUČARJI IZ KOMPOL Aktiv Zveze mladine Koinpole je priredil minulo nedeljo smučarVko tekmovanje v slalomu. Tekmovanje je bilo na Gorici; ude- ležili pa so se gu smučarji iz Štor in Teliar- ia. Največ uspeha so poželi tekmovalci iz Komooi, ki so zasedli vsa prva mesta. Med- tem ko je pri mladincih zmagal Grmek, je bil med pionirji najboljši Vrečar. IŠ DOBER ZAČETEK CELJSKIH KEGLJAČEV V soboto in nedeljo so se začele prve tek- me ekipnega tekmovanja Slovenije v keglja- nju. Kot je znano nastopajo V ligi tudi člani celjskega železničarskega kegljaške^a kluba, ki so v soboto nastopili v Kranju in tam premagali ekipo ljubljanskega Gradisa s b.609:6.500 kegljev. V povratnem srečanju na Jesenicah, naslednji dan, pa so zmagali člani Gradisa s 6.704:6.558. Celjani so v obeh nastopih metali takole (številke v oklepaju so rezultati z Jesenic, prve pa one s Kranja): Kohne 776 (765), Jančic 802 (785), Lubej 857 820). Šmon 834 (808). Vanovšek 831 (850), Veranič 81.5 (832), Truglas 810 (858) in Marinček »84 (840). VELIKA ROTACIJA pri žnk celje Po občnem zboru nogometašev železničar- skega nogometnega kluba Celje je prišlo v vodstvu tega kolektiva do precejšnjih spre- memb. Tako je bil za predsednika izvoljen ing. MAR [AN PRELC, za podpredsednika IANEZ TOMŠIČ, za tehničnega referenta VMOVAN MILI TINOVIC. za tajnika MO- HRASTNIK ter za predsednika gospo- darskega odbora ZLATKO JERICEK. Zbor nogometnih! sodnikov V nedeljo. 26. t. m. se bo ob 9. uri do- poldne začel v konferenčni dvorani na že- lezniški postaji v Celju redni letni občni zbor pod zveze nogometnih sodnikov celjske- ga okraja. Celjska folokronika RAZSTAVA PTIC Celjsko Društvo za varstvo ptic, je v zadnjem času zelo aktivno. Tako so odprli v sredo na II. osnovni šoli v Celjii razstavo ptic. Odprta bo do ne- delje. Na njej lahko vidite vse vrste ptic pevk, koristnih ptic in tudi ne- katere eksotične ptiče. Oglejte si jih! CELJSKI KONTRASTI V Celju mnogo gradimo. Vsak dan, lahko rečemo, zraste kaka nova stav- ba. Toda da bi ob teh modernih stav- bah uredili tudi okolico, ali vsaj ce- ste, na to se sploh ne pomisli. Tako je tudi ob novih blokih v Vrunčevi ulici. Pred bloki so kupi odpadkov in zemlja, ki je ostala od odkopa. Ce pa hočeš priti do njih, moraš gaziti sneg. Bravo komunala! PRAZNIK ŠOFERJEV Združenje šoferjev in avtomehani- kov praznuje vsako leto 15. januarja svoj praznik. Ta dan je namreč vsto- pil v to organizacijo predsednik Tito. Celjska podružnica je imela ob tej priliki slavnostno sejo, na kateri so sprejeli v svoje vrste, kot častnega člana tov. Staneta Klemenca. V »ETOLU« KMALU 42-URNI TEDNIK Podjetjem, ki so poskusno že uvedla 42-urni tednik, se bo kmalu pridružil še celjski »Etol«. V podjetju so nam- reč kupili nekaj, novih avtomatskih strojev, ki so nekajkrat povečali pro- izvodnjo. Prej so vsa dela, ki jih se- daj opravijo stroji, delali ročno. Obvestilo Delavski svet obrtnega centra »Zarja« Žalec, obvešča vse ustanove, društva in ostale družbene organizacije, da v letošnjem letu ne bo dajala nikakih dotacij, ker .potrebuje vsa sredstva za lastno izgradnjo. ZAHVALA x Ob težki izgubi našega moža, očeta, brata in sina Antona Kostanjška se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Cestnemu podjetju v Celju, politič- nim organizacijam terena Dolgo polje in učencem 8. a razreda IV. os- novne šole za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Prav iskre- na hvala obema govornikoma za tolažilne besede. Globoko žalujoči: žena Marjefika s hčerkama Marto in Zvonko, starši, brat Franček in ostalo sorodstvo. Celje, 20. januarja 1964. Ne bo vam žal... Pred dnevi si je skupina jugoslovanskih in italijanskih časnikarjev ogledala na Dunaju nastop tamošnje drsalne revije, torej tiste skupine umetnostnih drsalcev, ki bo od 5. do t7. februarja gostovala v Celovcu in kamor bo samo iz Slovenije odšlo okoli 9.000 ljudi. Med časnikarji je bil tudi' predstavnik našega lista. — Kakšni so vtisi letošnjega nastopa dunajske drsalne revije, srno ga vprašali yb ppvratku? — Čudoviti. Letošnji spored je gotovo najlepši, naj- boljši. O njem bi lahko govorili v samih sukerlativih. Zato je več kot gotovo, da bodo tudi vsi udeleženci Kotnpasovih izletov v Celovec prišli na svoj račun. — Veliko je bilo napisanega o Mileni. — Da. in povsem upravičeno. Ta češka drsalka je vne- sla v revijo novo svežino in temperament. Je ne samo od-, lična drsalka, marveč tudi plesalka baleta, igralka. Menda ni bilo nikogar, ki bi ga ne navdušila. Zanimivo je še to, da organizatorji revije pišejo v programih samo Milena. Ko smo vprašali režiserja Will Pettra zakaj tako, nam je odvrnil, da bi izgovorjava njenega priimka (Kladrubska) delala Avstrijcem veliko težav. Sicer pa, je še dodal, smo veseli, da je Milena zdaj prva drsalka iz vzhodnoevropskih držav, ki je'prišla v ansambel dunajske drsalne revije z dovoljenjem pristojnih organov. 7, režiserjem Will Pettrom, je nadaljeval član našega uredništva,' pa smo se pogovarjali še o drugih rečeh. Ko smo ga vprašali, ali so možnosti, da bi dunajska drsalna revija gostovala v Jugoslaviji, je dejal, da so, vendar so težave glede plačila. Kot je dejal, mora vodstvo dunajske drsalne revije odšteti solistom del njihovega zaslužka tudi v dolarjih in ne samo v avstrijskih šilingih. In prav ta okolnost je trenutno ovira, da bi dunajska drsalna revija nastopala pri nas. . — Dunajska drsalna revija slavi letos 25-letnico svo- jega dela. Ta srebrni jubilej je povezan Se z enim — nam- reč s peto obletnico gostovanja v Celovcu. In prav slednja okolnost daje zagotovilo, so med drugim povedali na tiskovni konferenci na Dunaju, je še dodal član našega uredništva, da bo tudi gostovanje v Celovicn pripravljeno tako, kot 'i tak ansambel zasluži. Joan llaanappel in Norbert Felsin ger g^ 3 — 24. januarja 1964 CEUJSKI TEDNIK Stran 9 TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - 3 DRUGO POGLAVJE Mislil sem, da ne bom nikoli več videl Luci- ja Claya. Zdel se mi je sicer nenavadno bi- stroumen, toda njegov bohemski način življe- nja mi je bil popolnoma tuj in me je odbijal. Toda drugo jutro sem pogrešal zlat vžigal- nik. Spomnil sem se, da si je Clay z njim prejš- njo noč na cesti prižgal cigareto in ga potem mogoče po pomoti vtaknil v žep. Tako sem dvanajst ur po svojem prvem slo- vesu od Luciena Claya stal na umazanih stop- nicah njegovega ateljeja. Vrata so bila sicer odprta, o slikarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Ker nisem hotel še drugič obiskati tega brloga, sem sklenil, da počakam, dokler se ne vrne. Ko sem si ogledoval to zanemarjeno bivali- šče, me je prevzel občutek nekakšne sreče ob misli, da nisem slikar. Kljub temu, da je bil prostor precej velik, se v njem skoraj nisi mo- gel ganiti. Na plinskem štedilniku je ležala od- prta knjiga — iz zbirke poročil o znamenitih zločinih —, na mizi je počival star čevelj med nepomitimi krožniki, tubami barv, praznimi steklenicami in zapacanimi knjigami. Izpod stropa je nevarno postrani visel težek steklen lestenec. Zidove so pokrivale barvaste, ogulje- ne tapete, na njih pa so visela številna platna. Ko sem si jih ogledoval, sem razumel, zakaj ne visijo v stanovanjih tistih ljudi, ki so jih naročili. Od znamenitega diplomata zares ne more pričakovati, da bi kupil portret, na kate- rem je njegova podobnost z lisjakom tako brez- obzirno očitna. Tudi lastnik diamantnih rudni- kov bi se gotovo rajši videl ohranjenega po- tomstvu v svoji knjižnici kakor pa na rešetkah opičje kletje v Regents Parku. Prav tako je imela filmska zvezda zadosten vzrok, da ni ku- pila portreta, ki je v času njene največje lepote že kazal vse gube in druga znamenja telesnega propada, ki so jo čakala v bodočnosti. Vsa ta groba resnicoljubnost je nedvomno pričala o nenavadni moči in globini. Clay je imel, v to sem bil zdaj trdno prepričan, sposob- nost, o kateri mi je pretekli večer govoril. Nje- gova teorija o zločinu se mi je zdela sicer zdaj bolj utemeljena, vendar sem še dvomil, če bi jo lahko podprl z dovolj trdnimi dokazi. Iz razmišljanja me je zdramil glas. Obrnil sem se. »Je kdo tu?« sem vprašal. »Seveda je,« je odgovoril glas. Izza odprtih vrat polomljene omare, ki je stala v kotu, se je prikazala slikarjeva brada: »Kateri vrag vas je prinesel sem?« Spomnil sem ga na vžigalnik. »A, saj res, to ste vi! Pobrskajte po žepih v obleki.« Vprašal sem ga, kje je obleka. »Na tleh seveda. Ali ste mislili, da spim oblečen?« Prostor za omaro je slikar očitno uporab- ljal za spalnico. Ležal je, pokrit s progastim kocem, na nekakšnem divanu. Na sebi je imel pidžamo kričeče zelene barve, ob kateri je bar- va njegovih las še bolj žarela. »Tamle je moja garderoba,« je rekel in z gi- bom pokazal na dva kupa oblek. »Pomagaj si sam, in bog ti bo pomagal.« Komaj sem našel olivnozeleni ulster, v kate- rega je bil včeraj ograjen in končno odkril v enem izmed številnih žepov svoj vžigalnik. Poslovil sem se in stopn k vratom. »Počakajte,« je rekel slikar in me povabil na zajtrk. Zagotovil sem mu, da sem že zajtrkoval. Ko sem ga nekaj minut kasneje gledal, kako si je napolnil skodelico za čaj z brandyeni in si grel kos jeter na plinskem štedilniku, sem bil vesel, da sem tako modro ravnal. »So objavili časopisi kaj o umoru?« me je vprašal čez rame. »Da, dva stolpca in pol ducata naslovov. Lorda Arthurja Baxterja so našli mrtvega na Lincotu, policija je na sledi.« »Seveda je! To sva včeraj videla,« je rekel in si odrezal kos jeter. Pripomnil sem, da ima pač Heppel verjetno boljše razloge za aretacijo Maksa, kakor je štu- dij obrazov in obnašanja. »Prisrčna hvala za prijaznost in zaupanje,« je rekel blag glas za mojim hrbtom. Obrnil sem se. Na pragu je stal Heppel. »Vrata so bila odprta,« se je opravičil. Njegova čokata postava v skrbno očiščeni plavi obleki je bila v kaj čudnem nasprotju z neredom v ateljeju. Slikar je poleg njega spo- minjal na okostnjak, ki so ga pijani študentje okrasili s ponarejeno brado in groteskno pi- džamo. \ »Morilca ste seveda že prijeli...« »Mislim, Mr. Clay, da ste bili včeraj zraven.« Clay me je pomenljivo pogledal in se po- tem spet lotil svojih jeter. »Po naključju sem prišel tod mimo, pa sem vas hotel vprašati, kaj mislite o tem primeru.« »Po naključju — čisto nič,« je odgovoril sli- kar s polnimi usti. »Kaj pa Maks Rothmann?« je nadaljeval de- tektiv z blagim glasom. »Rothmanna sem videl včeraj prvič v svo- jem življenju.« »Zakaj pa ste potem bili tako trdno prepri- čani, da je nedolžen?« »Ali mar ni?« je vprašal Clay in srknil poži- rek brandyja. Detektiv je stopil k steni in si pričel ogle- dovati enega izmed platen, »številna dejstva ga obremenjujejo.« »Pojdite k vragu z vašimi dejstvi,« ga je nahrulil slikar. »Potrpežljivo zbiranje dejstev, je spravilo na vešala že več ljudi kot kaj vem kakšne bistro- umne domneve,«, je skromno ugovarjal Heppel. »Nedvomno, samo da tisti ljudje niso bili pravi,« je rekel Clay in se pričel oblačiti. »Po- vejte mi raje kaj več o umoru. Na kakšen način je bil lord Baxter ubit?« »Počakajte,« je rekel slikar... »Tik pred polnočjo je našel sluga svojega gospodarja v knjižnici mrtvega.« »Pa ste prepričani, da je bil to umor?« »V hrbtu lorda Baxterja je tičal bajonet.« »Bajonet?« »Bajonet iz zbirke trofej, ki so visele na steni.« »In kako je prišel Maks Rothman v knjiž- nico?« »Tega vam žal ne smem povedati.« »Vrag vas vzemi! Morilca sami ne boste ni- koli prijeli.« »Čisto mogoče,« je rekel Heppel ljubeznivo. »Sicer pa bom tako v kratkem vse izvedel. Danes se odpeljem z vami na Lincot.« »Dvomim.« »Jaz pa prav čisto nič.« Slikar je potegnil iz žepa telegram in ga po- nudil detektivu. Telegram je bil oddan v Linco- tu. Podpisan je bil Sir John Baxter. »Ali poznate nečaka umrlega?« je vprašal Heppel, ki ni mogel skriti presenečenja. »Zakaj, hudiča, vas vabi na Lincot?« »Menda ima podobne dvome o policiji, ka- kor jaz,« je rekel Lucien Clay ljubeznivo. Potem je povedal, da je bil že pred leti nekoč na gra- du, ko je slikal portret lorda Arthurja. »Prav,« je rekel detektiv in pogledal pod strop. »Veste kaj, Mr. Clay. Tale vaš lestenec, ali kaj je že, se mi zdi malce nevaren. Mislim, da bi ga bilo treba bolje pritrditi.« »Naj ostane, kakor je. Človek nikoli ne ve,« je odvrnil Clay. »Toda vrnimo se raje k stvari. Bodite tako dobri, in mi sedaj, ko veste, da me sir John vabi na Lincot, povejte tistih nekaj podrobnosti, ki so po vašem mnenju službena tajnost. Prej ali slej jih bom tako izvedel.« Detektiv je za hip jjomolčal, potem pa je se- del na enega razmajanih stolov, in pričel pripo- vedovati. TRETJE POGLAVJE »V ponedeljek ponoči se je oglasil na Lin- cotu neznanec v rjavi obleki in prosil, če sme govoriti z lordom Arthurjem Baxterjem. Sluga je Mr. W. Johnstona — to ime je bilo napisano na vizitki — peljal v knjižnico in ga tam pustil z lordom samega. Pol ure pozneje je prišel sir Arthur sam iz knjižnice. V sobi poleg knjižnice sta sedeli dve ženski, njegova sestrična in nje- gova posvojenka. Izjavili sta, da je pustil lord Arthur za sabo vrata odprta in sta tako videli, da tujca ni bilo več. Zato sta mislili, da je od- šel skozi steklena vrata, ki vodijo na teraso. Lord Arthur je popil viski s sodo in se vrnil v knjižnico. Vrata za sabo je zaklenil. Takrat so ga videli poslednjič živega.« »Kdaj so ga našli?« sem vprašal. »Približno ob pol dvanajstih je sluga potr- kal na vrata knjižnice. Nihče se ni oglasil. Ko je pritisnil na kljuko in videl, da so vrata za- klenjena, je odšel skozi vrata jedilnice na te-, raso. Na zeleni preprogi za pisalno mizo je le- žalo truplo sira Arthurja. V hrbtu mu je tičal bajonet.« »Morilec je moral biti nenavadno močan, ker je konica orožja štrlela iz prsi.« »Sluga je seveda takoj obvestil policijo. Po poročilih preiskovalnih uradnikov je zelo ver- jetno, da je sir Arthur po pogovoru pospremil tujca na teraso, da bi mu pokazal najkrajšo pot do železniške postaje. Ko se je vrnil, najbrž vrat za sabo ni zaklenil. Medtem, ko je pil viski, se je najbrž tujec vrnil in se skril za zaveso, prej pa.še snel bajonet s stčne.« »Ste našli prstne odtise?« je vprašal Clay. »Ne. Morilec gotovo ni bil tako neumen, da bi ne bil oblekel rokavic.« »Kaj pa vizitka?« VALOVI PAPIRNO MORJE (Humoreska) Vsak večer od 1. januarja do 31. marca 5.000 ljudi poslu- ša poročila o preteklem delu in sprejema smernice za bo- doče delo. Vsak večer tisoči pišejo poročila, ki jih bodo prebrali jutri. , Vsak večer ti9oči pretakajo zelje iz enega čebra (beri: gla- ve) v drugega. Tu so zbrane izkušnje in na- sveti, ki lahko pomagajo pri pisanju nujno potrebnih po- ročil. SPLOŠNA PRIPOMBA: Besede naša stvarnost in so- cialistična družba niso primer- ne za skrivanje primanjklja- jev. V odstotke ni treba vnašati: zavest, ljubezen, predanost in zakonske razmere. SPLOŠNA SHEMA PORO- ČILA: USPEHI neuspehi SLOVAR POROČEVALSKE- GA JEZIKA: Ne rečemo dober, pač pa po» zitiven. Ni treba pisati slab, pač pa ima slabosti. Ne pišimo je, pač pa je ostvarjeno. Ne recimo ni, pač pa zaradi elementarnih nesreč je čutiti pomanjkanje. Ni treba pisati lahko, ampak so pogoji. Ni treba reči ne moremo, pač pa ima objektivne težave. Poglejmo, kakšen bi bil pro- sti stavek: Moj sin Vladimir včeraj ni šel v šolo; na ulici mu je spodrsnilo in si je po- škodoval nos — v jeziku po- ročila: »Član pionirske organizaci- je Vladimir ni izpolnil svoje naloge do naše prosvete zara- di objektivnih težav. Pri njem je prišlo do precejšnje poškod- be naprej štrlečega dela ob- raza, kateri kakor je znano, služi za dovod čistega zraka v organizem. Seveda ne gre samo za ob- jektivne težave, tovariš Vla- dimir ima tudi subjektivne slabosti — tanjša namreč de- belino podplatov povprečno za 15 odstotkov dnevno (če pod dnevno razumemo osemurno drsanje)'. Tovariš Vladimir ni razumel pomena elementarnh nesreč, ki so prizadejale resne težave pri preskrbi mesta, ampak se je predal strasti dr- sanja, ki ni primerna za člana naše organizacije. Konkretno pričakujemo, da se bo tovariš popravil v sle- deči četrtini leta za 10 odstot- kov, nakar bo njegovo vede- nje, upamo, ustrezalo JUS-u.« So ljudje, ki razumejo po- men poročila. O tem priča ta- le OGLAS: RAZŠIRJAM — POROČI- LA. Vprašati na dvorišču. KUPILI BI 2E UPORAB- LJENO POROČILO Z LETNE SKUPŠČINE. Ponudbe poslati pod »Sindi- kat«. VLADA BULATOVIC — VIB MODROSTI ČRNOGORCEV Nikoli I. je predsednik vlade dr. Lazar Tomanovič povedal v brk: »Niti vi sami ne smete kršiti usta- ve/« Toda vladar ga je prostodušno po- miril: »Ali je sploh še kak člen ustave, ki bi ga mi ne prekršili?«. * Ko je padla Tomanooičeoa vlada in je postal predsednik Janko Vu- kotič, so se vsi veselili in upali na boljše čase, le Radoje Kontič je bil skeptičen: ■»Naj jase Janko ali Marko, kobi- la mora nositi enega ali drugega«. * Malo preden je bila Črni gori ob- ljubljena nova vlada, je imel Mile Radov Vujovič enake pomisleke: »Zadeva je močno podobna zgodbi o sitnih in lačnih muhah. Ali ni bo- lje, da imamo kar naprej isto vlado, ki se je že nažrla, medtem, ko bo nova vsa sestradana in pogoltna, a vf* hm 5P« ]fm'dte dni se bodo pri- čeli prvi zbori volivcev, kjer bomo obravnavali družbeni plan in pro- račun občine z dodatkom izredno kritične ocene le-teh za lansko leto. Še bi se lahko vrstili odgovori, kajti mnenja so različna, čeprav s skupnim hotenjem, da bi naše skup- ne zadeve čim bolje in smotrno re- ševali. Vsi pa si temeljito prizade- vajo, da bi odstranili stare napake in da bi zbori volivcev postali res delovni razgovori občanov. -J. K. Pomagajmo pticam preživeti zimo Skrb za ptice v zimskem času jatelji bodo lažje prestali mraz in prepusitimo otrokom. Spomnimo jih pomanjkanje hrane, otroci pa bodo in navajajmo jih k temu. Storili bo- ob tem ikrepili svojo srčno kulturo, mo dvojno korist. Naši pernati pri- svojo ljubezen do narave. Zaostaja še pet delovnih organizacij V velenjski komuni je delo na pripravah statutov delovnih organi- zacij steklo v redu. Tako je doslej le še 5 delovnih organizacij, ki še niso začela s pripravami. Šest de- lovnih orgainizaoij pa je startut že sprejelo; medte sodiijo rudnik ligni- ta, tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, lesno industrijski kombi- nat ter »Galanterija« v Šoštanju, splošino gradbeno podjetje »Vegrad < in projektivni biro v Velenju. Dva- najst delovnih organizacij ima os- nutke, o katerih sedaj razpravlja kolektiv, 29 delovnih organizacij pa je izdelalo 'teze in bodo vsaj do konca februarja pripravile osnutek. Trenutna ocena že sprejetih statu- tov ikakor tudi osnutkov kaže na pomanjkljivosti predvsem na po- dročju delitve. Prav tako pa bi v marsikaterem osnutku morali do- polniti ter širše zajeti mesto in vlo- go človeka v statutu, obenem pa do- sledneje nakazati sedanje stanje ter predvideni razvoj samoupravljanja. -K. »ANGLEŠKO« SOBOTO PRIPOROČAMO Delovni kolektiv Tovarne umet- nih brusov in brusnih teles COMET iz Zreč, že četrti mesec dela le 42 ur v tednu, oziroma ima prosto so- boto. Obiskali smo Člane delovnega kolektiva lin jim postavili [nekaj vprašanj, ki zanimajo inaše bralce in delovne ljudi. Na vprašanja so nam odgovorili trije člani kolektiva v proizvodnji: Feliks Gorenak, Gi- zela Rtišnik in Jože Rušnik. Prvo vprašanje: Kaj menita, a je boljši sedemurni delavnik ali prost dan? Feliks: »Sedemurnemu delavniku bi morali prilagoditi tudi prevo- ze«. Jože: »Za nas mlade je prosta so- bota nezamenljiva. Potrebno bi bilo le poživiti kulturno življenje«. Gizela: »Šele s prosto soboto smo dobile -me ženske prost dan. Preje smo morale namreč čez nedeljo urejevati dom«. Drugo vprašanje: Kako vpliva prost dan na delovno storilnost? Feliks:' »Ob dobri organizaciji de- la se veča, vsaj pri nas«. Jože: »Človek se z večjim zaino- soim posveti delu«. Gizela: »V ponedeljek sem spoči- ta, tako, da norma več ni vpraša- nje«. Na tretje vprašanje, ali priporo- čajo »angleško« soboto tudi drugim delovnim kolektivom, so vsi trije odgovorili pritrdilno. PREMIJE! ZAKAJ NAM .JIH KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR NE IZPLAČA? Pri nas na Planini je izrazito ži- vinorejski kraj/ zato je .tudi glavni vir dohodkov živinoreja. S prodajo pitane živine pa imamo dostikrat neprijetnosti. V drugi po- lovici leta 1962 in delno v letu 1963 smo prodali več po pogodbi Kmetij- skega kombinata Šentjur, pitane ži- vine, za katero pa še do danes, po pogodbi priznane premije nismo prejeli. Nakupovalec živine se izgo- varja, da izplačane premije ne dobi- mo zato, ker nimamo odkupnih blo- kov.^ Dejstvo je, da so tukajšnji uslužbenci (ne vem zakaj?) izdajali odkupne bloke samo v dvojniku, le- ti pa so ostali v blagajni, prodajalec Pa je ostal brez dokumentacije. Prosimo Kmet. kombinat Šentjur da pojasni, zakaj nam po pogodbi Pripadajočih premij ne izplačajo. Za oddane svinjske kože tudi ne dobimo odkupnih blokov, navzlic •nagradnemu žrebanju, katerega je razpisal »Koteks—Tobus«. Kooperanti KMETIJSTVO V ŠALEŠKI DOLINI POD PRIČAKOVANJI 12,8 odstotno povečam je fizičnega obsega kmetijske proizvodnje v Ša- leški dolini ni bilo doseženo zaradi ugodne zime, ki je uničila slaibo tretjino ozimnic za setev. Prispevek £ temu pa so dodale težkoče odkupa kmetijskih zemljišč zaradi reorga- nizacije gospodarstva Šalek, saj so se po vrši ne družbenega sektorja po- jočuia le za bi ha od predvidenih tako je bilo skupno s pogodbe- no proizvodnjo zajeto v družbeno organizirano proizvodnjo le okrog odstotkov skupne obdelovalne zemlje v občini. -že NAMESTO NEKROLOGA — NAMESTO NEKROLOGA - NAMESTO NEKROLOGA — NAMESTO NEKROLOGA — NAMESTO NEKROLOGA Iz Meškovih celjskih spominov (Nadaljevanje in konec) Čeprav sem kdaj stradal kruha, v srcu sem čutil glad po umetno- sti. In rajši sem v Celju večkrat tr- pel telesno lakoto, da sem le mogel zvečer v gledališče. Tam sem po- zabil na glad. Ponoči pa sem sanjal o igri, ki sem jo zvečer videl. In sem bil srečen kljub telesnemu gla- du. Ko sem prvič bral Aškerčeve »Ba- lade in romance«, v peti šoli, tiste večere po božiču, v hudi zimi, mi je pregorela na hrbtu vsa suknja. Pre- blizu h peči sem se naslanjal, a ču- til nisem ničesar. Nesreča je bila tem večja, ker sem imel samo to suknjo razen zimske, ki sicer tudi ni bila bogve kako imenitna in topla. Tako sem moral nekaj časa tudi v šoli sedeti v zimski suknji. Še da- nes bi z lahkoto pokazal mesta\ na raznih potih v celjski okolici, kje sem bral Byrona, kje Sienkiewieza, kje Dickensa in druge... Bili so le- pi časi... Izmed majlepših spominov tistili štirih let na višji gimnaziji v Celju mi je Seidlov vir na desnem bregu Savinje, pod bukovim in gabrov.im gozdom, nad prelepim mestnim dre- voredom, da lepšega menda nima nobeno naše mesto. Iz hriba vre in kipi skozi kamni- to ploščo in kovinasto cev z levjo glavo na koncu mogočen pramen kristalne vode. Naokrog se odpira obširen prostor, v polkrogu v hrib izkopan, s kamenjem obzidan. Ob zi- du klopi. Nad vsem pa bočijo, kakor bi varovali in blagoslavljali mirni prostorček, svoje krivenčaste veje stari gabri. Ime ima vir po nemškem pesniku Gabrijelu Seidlu, ki je nekaj časa poučeval na celjski gimnaziji. V kamnito ploščo okrog žrela sta bila vklesana dva Seidlova stiha. Dijakom zadnjih letnikov nam je bil ta vir izredno pri srcu, zelo dra- ga nam pot k njemu skozi mestni pank in ob bistri Savinji navzgor. Ob sobotah popoldne, ko nismo ime- li šole, ob nedeljah, zlasti pa ob le- pih pomladnih in poletnih večerih smo v gručah hodili to pot. Posedali smo na klopeh pod zelenečimi veja- mi gabrov, pili. iz vira, veselili se življenja in mladosti. Za slovo so pevci zapeli v tihi večer in srečni smo se vračali v mesto in na svoja stanovanja. Polne poezije, sreče in lepote so bile te urice, pač mnogo lepše od tistih, ki smo jih presedeli v zatoh- lih gostilniških sobah* ko pa absti- nenčno gibanje tedaj ni bilo še nič znano! V gozdu nad Seidlovim virom smo imeli petošolci in šestošolci jesen- skega popoldne ustanovni shod za mlado literarno društvo. Bilo pa je tako društvo v tistih časih nevarna stvar. Če bi bili zvedeli o njem v šoli, bi nam najbrž bili brez usmi- ljenja dali slovo z zavoda. Bili so časi nemškega duha, a tudi železne discipline. Zadnje je bilo dobro, pr- vo slabo. Ker smo se ob takih nevarnostih morali vedno skrivati kakor prvi kristjani, smo v kratkem času oma- gali: društvo je zaspalo in umrlo. Niso pa zaspala, še manj umrli naši vzori, ne naši naklepi, ne naša hote- nja. Vsi ti so ostali mladostni ,in ži- vii kakor Seidlov vir, ki z nezmanj- šano silo žubori iz večnosti v več- nost, in kakor gozd nad njim, ki leto za letom na novo brsti. V juliju 1958, ko je bila 19. VII. šestdesetletmica mojega mašništva, sem se umaknil z doma, da se ne bi prirejale kake nepotrebnosti. Skri- val sem se dva dni v Celju. Eno do- poldne sem presedel pri Seidlovem vrelcu, nekdaj mi najljubšem pro- storu v Celju. A čas tedaj in sed^j! Kak božji mir nekdaj, kako življe- nje sedaj! Kar nenehno so hodili ljudje mimo. Pripeljal se je v6z; mlad voznik ustavi, skoči z voza, gre pit. Vesel mi pravi: »Kadar pripe-1' ljem mimo, se tu napijem. Dobra, voda!« Pride mlad fant z velikim vr- čem, že na oko dijak. Razgovoriva se: res je, iz hiše ob gozdu — v mo- jih časih je bil tam deviški travnik,, zdaj lepe nove hiše. Odide. Sedem, spet zasanjam v tiste brezskrbne čase. Celje je imelo tedaj značaj nem- škega mesta. Ob nedeljah in tržnih dneh pa se je videlo, da je bilo to vse le navidezno: tedaj je znalo in govorilo vse slovensko. Zdaj se je izpolnilo, o čemer smo tedaj komaj upali sanjati! Maribor, Celje, Ptuj! Ta mesta so slovenska I Mlada moja ljubezen, zdaj jih lju- bim še bolj. Da bi cvetela, da bi bila srečna! FRAN ROS SE JE CAS.»o . NAGRADE V VREDNOSTI 625.000 DIN ČAKAJO NA v VAS. UVRSTITE SE V NAGRADNI RAZPIS CELJSKEGA TEDNIKA. V ZAČETKU MARCA BO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE. Poleg [mopeda in številnih (praktičnih nagrad v vrednosti nad 500.000 din, ki so jih prispevali delovni (kolektivi v celjskem okraju (seznam je bil že objavljen v Celjskem tedniku), je (uredništvo Celjskega tednika v zadnjih dneh prejelo še naslednje prispevke za nagradno žrebanje, M bo v jpačetku marca: Vrednost nagrad je ^ tem narastla na 625.000 din. Še danes se inaročite na Celjski jtednik. Poleg branja aktualnih sestavkov, reportaž, intervjujev, domačih novic in zanimivosti bo- sto morda prav vi srečni dobitnik ene številnih bogatih nagrad. Torej še ni prepozno. Edini pogoj je, če še niste naročnik Celj- skega tednika, da se nanj naročite in poravnate' polletno naročnino. Stnui 11 CEEJSKITEDNIK St. 3 — 24. januarja 1694 Zanzibar-otok dišav Zanzibar, ki je bil sprva nemška kolonija in od leta 1890 britanski protektorat, je larui postal neodvisen. Le- tos januarja je prišlo do udara in odtlej jc otok ljud- ske republike. Pravzaprav obsega Zanzi- bar otoka Zanzibar in iPem- be ter mnogo manjših! ko- ralnih otokov pred vzhodno afriško obalo. Oba večja otoka sta zgrajena iz koral- nega apnenca, najvišja.vz^pe- tina je 125 metrov. Preple- tena sta z mnogimi rečicami, k-i se izlivajo v morski pre- hod med obema otokoma. Podnebje je monsunsko (za Evropejce zlasti v deževnem obdobju skoraj neznosno). V najhladnejšem času od juli- ja do septembra niha tempe- ratura med 23 in 28 stopinj. Prebivalstvo sestavljajo po- večini mešanci Arabcev in črncev Ban tu, potomci nek- danjih sužnjev. Azijcev je v Zanzibaru nekaj čez 18 ti- soč. Evropejcev okrog 500 in ostalih nekaj čez 300. Na Zanzibaru je obdelano 135.000 ha zemlje. Glavni proizvodi so dišave (klinčki. cimet itd.). Izvažajo tudi ko- kosove orehe, kopro, različ- no tropsko sadje idr. Indu- strija je še skromna, zelo pa je razvito obrtništvo in riibolov (letno ulovijo okrog 14 tisoč ton nib). Zanzibarski domačin svečano napravljen KAKO TROSIMO SREDSTVA ŠPORTNE NAPOVEDI IN LOTA Kakor je znano, je del sredstev, prodobl jenih s Športnimi inapovedmi in Lo- tom namenjen izgradnji športnih objektov. Toda ka- ko? S pomočjo službe druž- benega knjigovodstva je zvezna komisija za fizkultu- ro ugotovila celo vrsto ano- malij. So primeri, da so nekatere komune izstavljale lažne ra- čune. S item so hoteli sred- stva uporabiti za drugačne namene. Z denarjem pone- kod financirajo tekmovanje klubov! Nekatere športne organizacije so kupovale te- levizorje in opremljale svo- je pisarne! Davek optimistov Po podelitvi nagrad ostane za izgradnjo objektov samo 34 do 37 odstotkov. Leta 1962 je zneslo vplačilo 4 milijar- de dinarjev, fizkultura pa je dobila milijardo 100 milijo- nov dinarjev. Zanimivo je tudi, da neka- tere občine niso poslale svo- jih tekočih računov, da bi jim izplačali denar od srečk, ki bi ga lahko porabile na- mensko. Po podatkih Jugo- slovanske loterije n.i do 25. aprila lani poslalo tekoče ra- čune 146 občin. Vsota, ki bi jo te občine dobile, znaša 28 milijonov dinarjev! In še zanimivost: lani so znašali dohodki od Športne napovedi okrog 780 milijard, od Lota pa okrog 148 mili- jard dinarjev. (Po sedmi sili) Posnemanje V HoMvvvoodu so se lotili biografskiih filmov o zvezdah, ki i so iz h>oltywoodskih ateljejev očarale svet. Tako snemajo tudi film o bombi, iki je pred dvema desetletjema razvne- mala obiskovalce kino dvoran — kraljico filmskega platna Riti MARLOWE. Vilogo Rite Marlovve v tem filmu igra Carrol Baker. Vloga zahteva tolikšno vročekrvnost. da se igralka znajde nenadoma na lestencu in ga uporaihi za gugalinico. Pred dvemi (tisočletji je meščan vprašal Atenca-filozofa: — Ali lahko stojiš ves popoldan na eni sami nogi? — Mislec je odkimal iin odgovoril: — jaz me, toda to uslugo ti lahko napravi prav sleherna gos. — Mislimo, da tudi za gornji pnizor ne bi bilo treba pre- dolgo iskati ustrezne prispodobe z uporabo živali? Le ško- da, da v džunglah mi lestencev ... Anekdoti Ko se je H. Truman pogo- varjal s skupino študentov yallske univerze, ga je nek- do vprašal: — Kako naj pridnem ka- riero v politiki, gospod? — Ste jo že pričeli, je od- vrnil Truman, — trošite tuji denar, ali ne? • Ko je Churchill goooril o Torontu, se je ntnadoma po- kvaril zvočnik. Ljudje so pričeli kričati: »Glasneje, glasneje!« Churchill je dvig- nil roke, da bi jih pomiril, potem pa je prijel mikro- fon, ga dvignil, da so ga lah- ko vsi videli in ga drama- tično vrgel na tla. Zagrmel je: — Zdaj, ko smo izčrpali vsa sredstva znanosti, se lahko vrnemo zopet nazaj k materi naravi. STARI PREGOVORI V NOVI OBLEKI # Rja zre železo, a hono- rar človeka. # Bolje znati kot imeti — dandanes obrnjeno. # Laž ima kratke noge — toda dolge roke. 9 Kdor ne dela, ni brez jela, ker ve, da obstaja biro za zaposlovanje. 0 En zamah ne podre hrasta, če ima ta trdne zve- ze v zemlji. MOJSTER Z ORODJEM Detel, ki živi na otočju Ga- lapagos, lovi svojo hrano pod drevesnim lubjem ikot vsi ptiči njegovega rodu po sve- tu. Vendar ima galapagoški detel nekaj več tehnike. Če je recimo črv pregloboko v svoji luknji in če ga per- nati lovec ne more zbezati s svojim ostrim kljunom na svetlo, potem si pomaga s priostreno slamo. — Pridi ven, saj te slišim, si misli detel na prvem po- snetku. — Prav, če nočeš. Poma- gam ti k hitrejši odločitvi. Takole... — No, tu si sladki pribolj- šek. Hm, sam si je kriv, kdor hrane strada, si misli detel po uspehu, ki je vreden mojstra. Privatna pisma U TANTU Generalni sekretar Zdru- ženih narodov dobiva vsak dan na stotine privatnih pi- sem. Za to pošto obstaja po^ seben urad. ki ga vodi Alice V. R. Smith. Kakšna so ta ' pisma U Tantu, pojasnjuje članek v »New York Harold Tribune«. Nekateri ljudje bi se radi poročili v Sovjetski zvezi, pa zato vprašujejo, kako bi bi- lo to mogoče. Spet drugi svetujejo različne ukrepe za ohranitev miru na svetu. Ne- davno je nekdo predlagal, naj bi ukinili prodajo mesa in uvedli vegetarijanstvo, češ, da bi to utrdilo svetovni mir. Prihajajo tudi žaljiva fiisma. V njih pozivajo U Tanta, naj pobere šila in ko- pita in odleti v Burmo. Ta pisma seveda pišejo nekate- ri fanatični desničarji ZDA. Toda prispelo je tudi takšno pismo: — Po atentatu na Kennedy- ja naj bi enote Združenih narodov okupirale Texas ... Kdo je strašilo ? Avtomobilizem se je razvil šele v zadnjih desetletjih, medtem ko je v začetkih, pred sto leti, bila kočija brez konj prav tako čudna reč kot je tale »dirkač« iz tistih časov. Da bi se zavaroval pred hudim vetrom v hlad- nih dneh pri hitrosti 20 kilo- metrov na uro, se je takole »okomotal« v kožuh in obraz- no masko da izgleda kot kak cestni ropar. Saj to je delo- ma tudi bil — vse 9e ga je balo. da bi vam bilo v mrazu toplo # Spite pozimi eno uro delj kot poleti. # Če vas zebe, ko ležete, segrejte posteljo in popi j te skodelico vroče sladke teko- čine. # Zjutraj se natrite z ostro brisačo, tako da bo ko- ža postala rumena in vam bo postalo toplo v vseh udih. 0 Preden greste ven, obil- no zajtrkujte. Celodnevno hrano razdelite na štiri ena- ke obroke — laže boste pre- našali mraz. # Napak je, če pijemo vro- či grog, da bi se ogreli. Al- kohol ne ogreva, pač pa na- robe, terja veliko izgubo ka- lorij. Vsaka itopla pijača ogre- je organizem samo v zmerni količini, če jo pijemo čez- merno, škoduje. nenavadni mussolini V dražbenem salonu »Chri- stie« v Londonu so prodali rodovnik Adolfa Hitlerja, ki so ga našli v njegovem ber- linskem zaklonišču, na njem pa je bil madež krvi. Ro- dovnik je bil izdelan 1934. leta, služil pa naj bi kot do- kaz, da Hitler ni .imel židov- skih prednikov. Za rodovnik ni bilo dosti ^animanja. Prav tako tudi ne za nekatera Mussoiinijeva pisma iz 1916. leta, ko je bil še vojak na fronti. Toda zanimivo je, da je Mussolini tedaj pisal: — Nikoli nisem bil s takš- nim zadovoljstvom vojak ka- kor zdaj, ko se lahko borim proti tem umazanim Nem- cem. Popularnost Mlad študent je vznemir- jeno pripovedoval, kako je na ulici srečal znanega film- skega igralca in kako sta ne- kaj časa hodila vštric. — Pa si govoril z njim? so ga vprašali tovariši. — Ne je odvrnil študent, — jaz sem vedel, kdo je on, on pa je tudi vedel, kdo je, pa bi bilo zato nesmiselno o tem diskutirati. REŠITEV »SATOVNICE* 17. PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. čebela. 2. Itučela. >. medica. 4. raiinci, 5. koleno. 6. lavina. 7. matica. 8. sata i k. 9. kopula. tO. pivnik. 11. ciklon. 12. smreka. Izpolnjevanka Vpisuj črke posameznih besed v zaporedju, kakor jih nakazujejo številke v pojasnjevanje posamez- nih pojmov: I.) 7, 10. 5. 8. 2, 14. 13: morsko ob- režje, kopališče; 11, 15. 1, 6: de- žela. o kateri je bilo zadnja leta mnogo govora; 9. 4. tli: del glave; 12: rimsko število. II.) 6, 12, 2. 16: pogosto pasje ime; 8, 5. tO. 4. 14: veliko: 11, I, 15. 7: del živega bitja; 1?, 5, 9: buffet v Lljubljani. III.) 8. 2. 3, 4, 14: najslastuejši del pečene kure; 9. 5, 10: rdečilo; 16, 11: kratica politične organizaci- je: 1, 7, 6: pečat. IV.) 2. 6. 15. 8, 15, 1», 1: umetni ud: 4: rimsko število; 3, 11. 4: znan otok v Jadranskem morju^ 5: rim- sko število; 16, 7, 12, 9: nezaraščen del gozda. V zaporednih vodoravnih vrstah ob pravilni rešitvi prebereš znano resnico, ki je postala že rek. V. D. PIRATI druge svetovne vojne Ko je opazovalec z britanske ladje »Citv of Exter« sporočil, da je na horizontu južne- ga Atlantika opazil neznano ladjo, so kapi- tana obšle zle slutnje. Bilo je maja 1940. leta. prav v času. ko so inacisti po svetu prirejali svoje osvajaline pohode. Pol ure kasneje se je neznana ladja pojavila v bližini »City of Exter . Bila je to japonska trgovska ladja Kaši Marti* z 8.400 iton nosilnosti. Japonci v tem času še niso bili v vojni. Kaši .Marti je bila tako blizu, da so lah- ko mornarji z angleške ladje jasnt^ videli na njeni |»alutbi celo neko žensko z otrokom v rokah i,n nekaj člainov posadke, ki so se leno sprehajali po palubi in se sončili. V resnici tisto, kar naj bi »mati ; držala v rokah, sploh ni (bil otrok, in žena n.i bila ženska. Japonci so bili rojeni Fritzi. Klausi in Iiansi. linija je bila nemška, ena izmed gusairskih ladij, ki so v drugi svetovni vojni križarile skoraj po vseh morjih po zgledu srednjeveških prednikov. Kaši Marti« je bi- la dejansko »Atlaintis« — ena izmed ladij nemške mornarice, ki je plula po morjih pod masko miroljubne trgovske lad je. Impro- vizirane kabine in kulise, ki so predstavljale ladijski tovor, so krile nacistične topovske cevi. V drugi svetovni vojni je bilo devet to- vrstnih nemških ladij. Te so potopile skupaj 136 zavezniških ladij. Že v začetku vojne je bila ladja »Atlantis« oborožena s 6 topovi, s cevmi za izstreljeva- nje to r ped. z večjim tovorom min. imela pa je rudi manjše iz vid ni ško letalo. Marca 1940 je ladja »Atlantis« pod sovjet- sko zastavo mimo norveške obal« zaplula v severni Atlantik. Njena nalog« je bila. da bi priplula v južtni Atlantik do Rta dobre nade ter tu prestregla in potopila vse zavezniške ladje, ki bi plule v obe smeri. Ko je prepluila ekvator.\ je ladja »Atlan- tis« zvila sovjetsko zastavo in izobesila ja- ponsko. Spremenila se je torej v hitro japon- sko ladjo, ki je bila zdaj tik ob »Citv of Exter«. Angleška ladja se je izognila spopa- du. ker je imela na krovu večje število pot- nikov. Prva žrtev »Atlantisa« je bila angleška ladja »Sajentis«. Na veliko presenečenje Angležev je radiotelegrafist z japonske« ladje namesto običajinega pozdrava sprejel povelje, da za nobeno ceno ne odda preko svoje radijske postajne nikakršnega sporočila. Toda radiotelegrafist je bil toliko priseben, da je oddal v eter znak >QQQ«, kar je po- menilo: Oborožena sovražna trgovska ladja nas hoče ustaviti . Iz topov Atlantisa< je zagrmelo — zadeli so radijsko postajo, padle pa so tudi prve žrtve. Sedeminsedemdeset člainov posadke se je vkrcalo v rešilne čolne. »Atlantis« jih je zajel kot ujetnike! njihovo ladjo pa torpediral. Takoj nato je ladja »Atlantis« obšla Rt dobre nade iin zaplula v Indijski ooeain. Dva tedna kasneje je kapitan »Atlantisa« ujel opomin, namenjen aingleškim ladjam, da je nemška ladja z japonsko zastavo zaplula v Indijski ocean. Ladja /Atlantis« je slekla svoj kimono in postala holandska motorna ladja »Abel.kerk«. Druga žrtev je bila norveška motorna ladja -Tirana«, ki je prevažala opremo za avstralske enote v Palestini. Mesec dni kas- neje je >Atlantis« potopila še tri ladje in za- tem. še pet. V eni izmed teh ladi j so (Nemci odkrili dešifr.irana poročila, s pomočjo ka- terih jim je uspelo narediti ključ za čitanje tajnih šifer angleške trgovske mornarice. Toda ta gusarska dejavnost ni mogla na- predovati brez vsakih posledic. (Kanec prihodnjič)