ISSN 1313-3557 k : J4„4 __ 5 E %MtM ’SM V NJENIH PRIZADEVANJIH ZA OHRANITEV NAŠE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ■f*! v , -. K . Dunajska 5 1509 Ljubljana Tel.:+386 61314 346 17 5 6 800, 17 5 6 801 Fax: +386 61302 658 Spoštovani potrošniki! Predstavljamo vam družino izvrstnih kuhanih pršutov Kras. Kuhanemu pršutu Kras, ki je na trgu že poznan, smo dodali še kuhan pršut - extra, pečen pršut ter kuhano pleče. Izdelki se med seboj razlikujejo po obliki in okusu. Vsi so pripravljeni iz skrbno izbranih svinjskih stegen z dodatki začimb, ki jim poudarijo in oblikujejo okus. Končni izdelki so sočni, sladki, mehke teksture, z izredno nizko vsebnostjo maščobe ter bogati z vitamini in minerali. To so lastnosti, ki odlikujejo naše kuhane pršute in zaradi katerih lahko trdimo, da so to zdravi izdelki. Priporočamo jih v prehrani otrok in ljudi, ki imajo zaradi zdravstvenih težav omejeno uživanje mesnih izdelkov. Kuhan pršut lahko postrežemo kot samostojno jed za zajtrk ali malico, kot predjed za kosilo ali ga uporabimo kot dodatek pri pripravi raznih mesnih jedi. Pršuti so pakirani v vrečke različnih barv. Na ta način si boste lažje zapomnili tip pršuta, ki vam je po okusu najbolj všeč. Privoščite si rezino kuhanega pršuta. Prepričani smo, da vam ne bo žal KRAS VODA = ŽIVLJENJE 3 d Voda sestavlja dve tretjini zemeljske površine in je vitalen element vseh živih bitij. V RAZLIČNIH POJAVNIH OBLIKAH JE NAJPOMEMBNEJŠI OBLIKOVALEC PODOBE IN ŽIVLJENJA PLANETA. NA NJENI GLADINI SE ZRCALI OKOLJE V VSEJ SVOJI BARVITOSTI, NJENA PROSOJNOST IN ČISTOST ODSEVATA NAŠ ODNOS DO NARAVE. CISTO in naravno okolje je za ljudi življenjskega pomena. V Heliosu že nekaj let usmer- -- ^ , jamo znanje in izkušnje v razvoj okolju prijaznih barv na vodni V® osnovi, za kar imamo več razlogov: • zavedamo se ranljivosti okolja, • zavedamo se pomena nadomeščanja neprimernih sestavin z okolju in ljudem bolj primernimi, • zavedamo se, da so barve, ki jih proizvajamo, prisotne na vsakem koraku našega življenja in dela, zavedamo se, da moramo upoštevati najzahtevnejša okoljevarstvena priporočila in standarde, ki veljajo v Evropi. DANES vam v Heliosu lahko ponudimo vodne barve za različne kvalitete podlage (les, parket in kovinej v sklopu uveljavljenih blagovnih skupin Bori, Ideal in Tessarol, ki ustrezajo najzahtevnejšim svetovnim standardom. Vizualno so ti izdelki prepoznavni po grafičnem simbolu ribice v soncu, ki se kot žig pojavlja na embalaži in jamči visoko kakovost in ekološko neoporečnost barv. V o V) p*/y & T* O Okolju prijazne barve. HELIOS Ročno sklesani Štirna in miza Marmorjevih kamnosekov pred kletjo Kmetijske zadruge VINAKRAS Sežana. Ročno kovana pokrov in škripec je delo oblikovalca v železu Borisa Luina iz Coljave. Fotografija: L. Lisjak NOVEMBER 1999, ŠT. 35 Telefoni revije Kras: 061/121-46-95 061/121-46-90 067/78-434 Fax: 061/121-46-95 GRSO Kras, revijo o Krasu in krasu, izdaja podjetje MediaCarso, d.o.o.. Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana - Telefon: +386-61/121-46-95, +386-61/121-46-90: fax: +386-61-121-46-95 - E-mail: mediacarso@eunet.si - Glavni urednik: Lev Lisjak - Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj - Naslov: uredništvo revije Kras, p.p. 17. 6223 Komen; telefon: +386-67/78-434 - Maloprodajna cena 6«) SIT, 4,00 EUR, 5,00 $, 7.00 DEM in 6.500,00 Lit.; naročnina za šest zaporednih izdaj s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 4.000.00 SIT. s poštno dostavo na naročnikov naslov v tujini 7.000.00 SIT, 30,00 EUR. 60.00 S, 80,00 DEM ali 80.000 Lit - Davčna št.: 36139327 - Žiro račun: 50100-603-43117 - Devizni račun pri NLB. podružnici Center: 900-27620-91455/0 - Tisk: Delo-Tiskama, Ljubljana -Fotografije: Fotoagencija MediaCarso -Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Brez izdajateljevega pisnega dovoljenja ponatis ali kakršno koli povzemanje objavljenih prispevkov iz revije Kras ni dovoljeno - Po mnenju Urada vlade R Slovenije za informiranje št. 23/142-92 od 27.5.1993 sodi revija Kras s prilogami med proizvode informativne narave, za katere se plačuje DDV po 8-od-stotni stopnji - Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Organizacija tiska: C Korotan Ljubljana d.o.o. Vinko Može PRISPEVATI ZA PRAVILNO RAZU UP 'md-r ' Agencija Kras ZAMISLI IN NAČRTI ZA PRENOVO IN REVITALIZACIJO ŠTANJELA SO. KAJ STORITI? Tatjana Rener Dušan Rebolj Mag. Suzana Čurin Radovič Miroslav Klun Majda Prekrksky Dr. Rajko Pavlovec Dr. Julij Titi Dr. Rajko Pavlovec Dr. Rajko Pavlovec Tine Kristan Nadja Prihavec Gabrijela Rebec-Škrinjar Emil Švara Agencija Kras Mojca Senegačnik Mojca Senegačnik PRVI KORAKI V URESNIČEVANJU USTVARJALNI DUH DR. HABETA BO V REVIJI KRAS ŠE NEPREJ ČUTITI! USPESEN OTROK JE SREČA ZA STARSE IN PROMOCIJA ŠOLE TER UČITELJEV BOLJŠE PRVI NA VASI KOT ZADNJI V MESTU! KRAŠKI KAMEN - SRCE PROIZVODNJE V MARMORJU SEŽANA MARMOR JE, MARMORJA NI LEDINSKA IMENA NA KOMENSKI KRAŠKI IZRAZI V DELIH FERDINANDA SEIDLA 120 LET STARO KRAŠKO IZRAZJE ___ NIKJER IN NIKOLI SE NI SRAMOVAL MATERINEGA JEZIKA mm ŠE VEDNO ŽIVO USTNO IZROČ STAREJŠIH LJUDI ________ SPOMIN NA PADLE IN IZGINULE PADALCE 'MOJSTROVINE SLOVENIJE" TUDI rV«..... RAZSTAVE V KOMENSKI STARI ŠOLI n RAZSTAVLJALCI IZ SEDMIH D 5 12 14 16 18 22 26 28 30 34 37 38 40 42 44 46 48 tš f Jmm JT r omen 111*13 — IH vabita na okroglo mizo * V- • f* - : mmem ZAMISLI IN ZA PRENOVO ■. k , ;; mm -*-ir - ■Ui- fe, R^- ■I mw_mF*r E^SSEž^^e :, 10. decembra ŠTANJELA SO. !S^CAJ STORITI? Telefoni revije Kras: 061/121-46-95 061/121-46-90 067/78-434 ki bo v petek, od 10. do 16. ure ri v novi osnovni šoli v Štanjelu! Vabljen vsakdo, ki je voljan karkoli ustvarjalnega za prenovo in revitalizacijo Štanjela! Pogovor s Vinkom Možetom, predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana — PRISPEVATI ZA PRAVILNO RAZUMEVANJE KRASA Dušan Rebolj Vinko Može, Kraševec iz Štorij, je predsednik uprave delniške družbe Aerodrom Ljubljana in viden slovenski gospodarstvenik. Čeprav živi v Ljubljani in opravlja svoje službene obveznosti na Brniku pri Kranju, prihaja v rodne Štorje na Krasu, kadar mu le dovolijo delovne obveznosti. Redno se sestaja s številnimi rojaki s Krasa, tudi gospodarstveniki in poslovneži, na prijateljskih srečanjih, ko ne manjka poglobljenih razglabljanj, v katero smer in kako spodbujati razvoj Krasa... Po rodu ste Kraševec, doma iz Štorij. Prebivate z družino v Ljubljani, poklicno pa razdajate svoje znanje na Gorenjskem pri Brniku kot predsednik uprave delniške družbe Aerodrom Ljubljana. Na Kras prihajate, kadar le utegnete spričo službenih in drugih obveznosti... Kaj bi povedali bralcem revije Kras za boljše razumevanje teh dejstev? Vsak človek ima najrajši svoj rojstni kraj. Tudi jaz! To so Štorje, majhna vasica na obrobju Krasa oziroma kraške planote - o katerem se pogovaijava in kateremu je namenjena revija Kras - na kateri uspeva trta, ki nam daje naš prekrasen teran. Rad se spominjam svojega otroškega obdobja, ko je bilo življenje na Krasu sicer še zelo težko, ko so ljudje, karkoli so pridelali na svoji zemlji, znosili prodat v Trst, da so zaslužili nekaj lir za nakup tistih osnovnih življenjskih potrebščin, kijih niso pridelali ali naredili doma. Tržaško zaledje je Krasu omogočalo določen razvoj, saj je vseskozi pomenilo Kraševcem trg. Omogočilo je tudi ustanovitev in razvoj poslovno kar uspešnih firm ter uspešno poslovno sodelovanje z njimi. Usoda je določila, da sta starša, ki sta oba iz Štorij, potovala po Sloveniji. In moj študij je narekoval, da sem po njegovem dokončanju ostal v Ljubljani in da tod nadaljujem svoje življenje, ki je sicer zelo povezano s sorodniki na Krasu in s kraško planoto. Pa tudi s prijatelji in znanci s Krasa, s katerimi se kar redno sestajamo v Ljubljani in se pogovarjamo o zadevah v zvezi s Krasom. Povezani pa smo tudi poslovno. Dolžni smo nekaj narediti za naš Kras Soglasno ugotavljamo, da se je Kras, zahvaljujoč Kraševcem in njihovi naravi, gospodarsko zelo razvil ne le zaradi bližine Trsta ampak tudi zaradi vse večjega zanimanja Slovenije za ta svoj prostor, ki postaja bolj in bolj zanimiv tudi turistično. Prepričani smo, da se bo Kras turistično še bolj uveljavil. Tako, kakor se uveljavljajo po svetu naravne značilnosti še prvobitnih, neurba-niziranih območij Evrope oziroma te naše Zemljine oble. In soglašamo, da smo dolžni vsakdo nekaj narediti za naš Kras, ga svetu predstavljati, četudi lahko turizem prinaša poleg denaija tudi kaj slabega. K sreči se je zadnja leta tehnologija varovanja prostora že tako razvila, da lahko obvaruje prostor pred prevelikim številom ljudi - turistov. In enotni smo v stališču, da moramo vsakdo nekaj prispevati za pravilno razumevanje Krasa, za njegovo popularizacijo in za njegov gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Tako, kakor to delate izdajatelji revije Kras! Predsedujete upravi delniške družbe Aerodrom Ljubljana, ki opravlja večino letaliških storitev za civilna letala, ki pristajajo in vzletajo v naši državi, če izvzamemo nekaj tega, kar opravljata mednarodni letališči Maribor in Portorož in kar opravljajo še številna turistična in športna letališča po Sloveniji... Kako vrednotite vso to pestro paleto letališke ponudbe? Prepričan sem, da bo letalski promet Slovenijo še bolj angažiral. Tudi na Krasu imamo že zelo staro letališče in sicer blizu Dolnjih Ležeč pod Vremščico. Tamkajšnji letalski športni klub je zelo aktiven in prepričan sem, da bo to letališče dobilo svojo vlogo. Zelo blizu Krasu je in gravitira na kraški prostor tudi letališče v Portorožu, za razvoj katerega smo v Aerodromu Ljubljana zelo zainteresirani. To letališče ima velike razvojne možnosti, da ponudi turizmu in poslovnim ljudem, ki potujejo z letali, lepote naše Primorske in Obale. Čas postaja vse bolj dragocen in hitro premagovanje razdalj zaradi poslov in za tako imenovani vikend turizem postajata vse bolj potreba človeštva. Sploh mislim, da tak turizem vse bolj postaja ekonomija bodočnosti. Ljudje se staramo in vse večje starejših ljudi, ki si prihranjajo denar za turistično uživanje v poznih dneh svojega življenja. In prav primorski del Slovenije ponuja velike možnosti za tak turizem tako v mali aviaciji in v rednih potniških linijah. Poleg ajdovskega in bovškega letališča postaja vse bolj realnost letališče pri Novi Gorici. Na Primorskem so letališča sploh dokaj gosto posejana, ki zaenkrat poslujejo še kot društva, ponekod že kot pod- jetja, vsa pa imajo še velike razvojne možnosti. Sicer pa smo Primorci lahko ponosni na letalstvo, saj je Evropa praktično začela leteti na Primorskem. Primorec Edvard Rusjan je že zelo zgodaj po bratih Wright kot prvi v Evropi letel leta 1904, leta 1909 pa je letel že s svojim letalom Eda 5. Žal je tragično končal leta 1911 v letalski nesreči... In letalske tradicije na Primorskem sploh ne manjka; veliko Primorcev je bilo med letalci v časih italijanske okupacije po prvi svetovni vojni, ko so leteli za italijansko vojaško aviacijo v abesinski vojni. Seveda pa je tudi drugod po Sloveniji veliko letališč. Letalstvo je tudi šport in zaradi nove letalske tehnologije - od jadralnega padalstva do letenja z malimi, ultralahkimi letali - je jadranje in letenje ali tako imenovana splošna aviacija vse bolj dostopno. In v upravi Aerodroma Ljubljana kot osrednjega slovenskega letališča poskušamo v marketinškem delovanju tujcem prikazati vso to dejavnost. Naši aerodromski restavraciji smo dali ime Edvard Rusjan, da je ta pionir letalstva zaznamovan v našem vsakdanjiku. Nanj spominja tudi jedilni list. ki ga ponujamo gostom. Kaj bi povedali za osnovno predstavitev mesta, pomena in vloge Aerodroma Ljubljana v zračnem prometu M Republike Slovenije z Evropo in s svetom nasploh? Vloga Slovenije v evropskem prometu je enkratna. Ima enkratno geografsko lego v vseh vrstah prometa. Tudi v letalskem! Zato v naši družbi gradimo na politiki regionalnega letališča. Radi bi postali regionalno letališče, da bi z vseh celin vodili turiste na ljubljansko letališče. Preprosto zato, ker pri vse večji globalizaciji sveta in uveljavljanju svetovne ekonomije Aerodrom Ljubljana, ki je gospodarska družba in ne več državno podjetje, razvija svojo komercialo. Vse z namenom, da bi neposredno iz oddaljenih držav prevažali turiste v Slovenijo in jim omogočili spoznati Slovenijo ter njene privlačnosti. Imamo jim. namreč, kaj pokazati! Prikazati Slovenijo z vso njeno prvobitnostjo Tu mislim tudi na Kras! In če bi imel še več vpliva na našo gospodarsko in turistično politiko, bi po zgledih drugod po svetu na obrobju Krasa zgradil večje turistično naselje, v katerega bi usmerjal k nam pripeljane ljudi in jim predstavljal prekrasne Škocjanske jame, našo svetovno dediščino, prekrasno kraško krajino s svojo svojstveno arhitekturo, lepo slovensko obalo in še marsikaj. hkrati pa bi jih vodil - kar turisti iz tujine tudi hočejo - v mesta, ki jih nihče, ko pride v Evropo, ne sme obiti. Naš Kras je namreč v neposredni bližini naj lepših evropskih mest, kijih turisti hočejo videti. Mislim na Benetke, Salzburg, Dunaj, Prago, Budimpešto..! Naš koncept je tak, da se prikaže Slovenijo z vso svojo prvobitnostjo, ki je lepa od Prekmurja do Krasa in Obale ter od Gorenjske do Dolenjske. In sodimo, da nihče ne sme zamuditi Krasa! Imam namreč precej izkušenj: ko greš v Ameriko, te zagotovo popeljejo v Grand canyon, kakor je zagotovo, da te peljelo v Airs Rocks, ko greš v Avstralijo. Gledaš naravne znamenitosti. Pri nas pa se, praviloma, temu izogibamo! Pa ne vem, zakaj?! Baje, ker nimamo zgrajene infrastrukture. To je sicer res, kajti, če hočeš voditi do takih lepot veliko turistov, moraš imeti določene infrastrektume objekte. Zagotovo nam tega manjka, na primer, za Kras nekje na njegovem obrobju. Da jih tam nastaniš. potem pa jih z vodiči usmerjaš, da si ogledujejo tamkajšnje lepote na način, ko so pri tem aktivni, nekako raziskovalci, ki odkrivajo lepoto pokrajine, naselij, objektov in da uživajo naše pridelke in našo nacionalno hrano... Slovenija ima zares velike turistične možnosti, vendar takega turizma ne znamo primerno organizirati. Mislim, da imamo za to tudi dovolj sredstev! In tudi kapital znamo združiti, žal pa smo poslovno nepovezani. Pa tudi primerne skupne razvojne politike nimamo, kot jo imajo večje države, ki si zastavijo cilje, se dogovorijo za politiko, kako cilje uresničiti, potem pa delajo tako, kot so se dogovorili. Pri nas smo še na začetku. Vsakdo dela nekaj in po svoje. Zelo težko združujemo svoje znanje in kapital, da bi bili lahko enako učinkoviti. Toda prepričan sem, da nas bo v tako ravnanje prisilil trg oziroma, da nas bo prisililo podjetništvo, kajti treba je živeti in zaposliti ljudi. Te resurse in te možnosti pa imamo! In velike so! Zakaj govorim o tem? Zato, ker nam zadnje čase turizem, kar se tiče tujcev, izumira. Enostavno ne znamo izkoristiti priložnosti, kijih imamo. Poglejmo, na primer, samo Bled, kije zadnje čase turistično nenaseljen! Iz različnih razlogov. Turisti si želijo poleg udobja in urejenosti bivanja ter naravnih in kulturnih znamenitosti tudi še kaj drugega. Odvisno od njihovih interesov. In ker jih večina živi v mestih, v urbanem okolju, si želijo neokrnjene narave in - seveda - doživetij v njej... In kako je z našim Krasom? Turisti zvečine hitijo mimo njega oziroma čezenj. Zgradili smo oziroma bomo v kratkem čez Kras in po njem avtoceste - enako velja za vso Slovenijo - in turistov je in bo vedno manj. Pritegniti jih moramo z ustrezno ponudbo, z njeno kakovostjo in s primemo ceno ob primerni organiziranosti, da postanejo na Krasu in preživijo tod vsaj nekaj dni. Škoda je namreč, da ne izkoristimo svoje geografske lege! Danes imajo nekateri polna usta hvale, kako gradimo mednarodne prometne koridorje, ki sicer res imajo svoj mednarodni pomen, toda ob vseh ter prometnih poteh je vendarle treba zgraditi tudi vso potrebno turistično infrastrukturo. Če bi danes pripeljali na ljubljansko letališče, na primer, velik avion s kakšnimi štiristo turisti, ljudi ne bi imeli kam poslati. Ne znamo jih organizirati. Nimamo agencije, ki bi bila sposobna nenadoma servisirati štiristo ljudi. To je velik problem in čutili ga bomo še nekaj časa. Bi v kratkem razkrili nadaljnje razvojne ambicije Aerodroma Ljubljana s posebnim poudarkom na pospešenem pridruževanju Republike Slovenije Evropski uniji in na njenem umeščanju v to združbo evropskih držav? Razumem Evropsko unijo s svojimi zahtevami in pogoji; spremenilo se ne bo nič, če sami česa ne bomo spremenili. Evropska unija nam ne bo ničesar podarila. V njej se moramo videti sami in se ustrezno organizirati. Izkoristiti moramo vse tisto, kar se nam kot prednost ponuja z vstopom vanjo, seveda pa se bomo čemu tudi morali odreči. Z vstopom nam pač ponuja manj, kot je ponujala drugim državam v smislu graditve infrastrukture. Zato moramo graditi sami, saj imamo za to tudi svoje potenciale. Celo finančne! Evropski uniji moramo predstaviti in ponuditi vse naše naravne in druge lepote in posebnosti, ki jih nekateri sicer več ah manj dobro poznajo, medtem ko se jim nekateri izogibajo iz različnih razlogov. Dolgoročno gledano pa bo Slovenija v Evropski uniji zanesljivo bogata država. Seveda, če si bomo to sami postavili za cilj in če bomo za to tudi pripravljeni trdo delati. Tako na področju proizvodnje in prodaje svojih izdelkov, na področju turizma pa tudi pri uveljavljanju svojega imageja in svoje identitete, kulture itn. V stikih s tujci ugotavljam njihovo veliko navdušenost nad lepotami Slovenije, da pogosto preložijo odhod in ostajajo pri nas še kakšen dan ali dva. Pravijo, da so prišli v deželo, ki je kakor raj. Ko jih iz Ljubljane peljemo sto kilometrov v eno, v dmgo ter še tretjo smer, spoznajo in občutijo naša tri klimatska področja z vsemi svojimi značilnostmi, kakor da bi bili v povsem drugem svetu po naravi, kulturi in jeziku ljudi, po hrani, ki jo uživajo in nudijo turistom, ito. In to po eni uri vožnje iz Ljubljane oziroma v dveh urah vožnje iz enega klimatskega območja v drugega. Kras je za Evropo preddverje Slovenije Ker se pogovarjava za revijo Kras, ki prvenstveno obravnava tematiko pokrajine Kras in nasploh krasa ter kraškosti Slovenije kot o naravnem pojavu in fenomenu, ki vse bolj postaja svetovno pomembna turistična privlačnost razvijate svoje videnje Aerodroma Ljubljana kot slovenskih zračnoprometnih vrat v svet in hkrati preddverja Krasa! Kras je zagotovo preddverje Slovenije. Ker v nadaljnjem razvoju Slovenije in Evropske unije meja takorekoč ne bo več in ker je Trst tudi sestavni del Evropske unije, je razumljivo, da se bomo Kraševci nave- zovali tudi nanj in na to regijo, ki je zagotovo za nas pomembna tržna niša. Kras ima s tem svojim položajem - z Ljubljano in s Trstom ter z Gorico in Istro na svojem obrobju kot preddverje Evropske unije - neko boniteto. Zato v ekonomskem kontekstu pričakujem, da bodo podjetniki na Krasu izkoristili še tisto, kar nam Kras poleg svojih naravnih, v svetu zelo cenjenih kraških pojavov. najbolj ponuja - to je kraška kulinarika z izvrstnim pršutom, teranom ter z drugimi tipičnimi kraškimi specialitetami. Vse to je zelo cenjeno in gre zelo dobro v promet, tako da ne ostaja ničesar, kar vešči pridelovalci pripravijo in ponudijo... Zato sem bil tudi pobudnik uvedbe prodaje pršuta v naši brezcarinski prodajalni. Čeprav so mi vsi govorili, kako da to ne bo šlo, pa to blago sproti izgineva s prodajnih polic. Se posebej zadnje čase, ko ljudje spoznavajo, daje pršut ne le kakovostna in okusna specialiteta ampak tudi dietna hrana v smislu zdravega prehranjevanja... Drugo pa je vprašanje, o katerem veliko pišete v vaši oziroma v naši reviji Kras. To je nekontrolirano zaraščanje Krasa. Ali bo Kras ostal tak, kot je, ali pa se bo z zaraščanjem še naprej spreminjal in navsezadnje izgubil svojo kraško podobo? Vi ste že imeli nekaj tematskih okroglih miz z zasedbo eminentnih strokovnjakov, ki so govorili ne le o zaraščanju Krasa, ampak tudi o izginevanju kraške avtentične arhitekture, pa tudi o tem, kako varovati obilne zaloge pitne vode v kraškem podzemlju pred onesnaževanjem z njegovega površja. Strokovnjaki veliko razpravljajo, ali je boljše pustiti, da se Kras zaraste, ali pa naj bi ostal, kakršen je bil pred stoštiridesetimi leti, to je pred njegovim pogozdovanjem... Osebno sodim, da Kras ne bo več Kras s svojo posebno kulturno krajino in mozaikom urejenih zelenjavnih vrtač, trtnih teras, njiv in travnikov, obdanih s kamnitimi ogradami, če se bo še naprej zaraščal. Sodim, da Kras ne more obstati brez organizirane reje drobnice, saj je živine in s njo potrebe po ohranjanju travnikov in pašnikov vse manj. Kakor se spreminja vse, se spreminja tudi Kras Kras se zarašča, a nekdaj, v svojih otroških letih, sem tudi sam s pašo krav pomagal pri vzdrževanju njegove kulturne krajine, saj je bilo praktično vse popaseno in grmovje niti ni imelo časa zrasti. In daje bilo pašnih površin dovolj, smo celo brinj požigali. Danes pa je na Krasu vse manj kmetij in tudi živine je vse manj. Nedavno se prebral v Primorskih novicah, daje na Krasu le še kakšnih 300 krav. To je velika škoda! Še posebej, ker na kmetijah živi vse manj kmetov. In logična posladica tega je, da je vse manj zemlje obdelane in da se gozd počasi, a zanesljivo razrašča. Družba se pač spreminja, z njo se spreminjajo tudi navade ljudi. Spreminja se razmerje med obdelovalnimi površinami in gozdom ter gmajno. Spreminja se tudi podnebje. In s tem dejstvom se bomo morali spoprijazniti, čeprav bomo to nekateri težko sprejeli. Bojim se, da Krasa po svoji pojavnosti, kakršnega pozna moja generacija, naslednja generacija ne bo več poznala. Kakor mi nismo poznali Krasa, kakršen je bil pred sto in šer več leti - gol in upustel - in kakršen je bil pred nekaj sto leti - gozdnat in zelen... Življenje je pač treba jemati, kakršno je; vse se spreminja. Spreminja se človek s svojimi navadami, kakor se spreminja tudi narava! Zato mi govorimo o Krasu, kakršen je sedaj, generacije za nami pa bodo govorile o nekem drugem, drugačnem Krasu. Kraška narava bo sicer ostala, bodo pa v njej spremenjene rastlinske združbe. In ostala bo tudi tipična arhitektura kraške vasi, ki se sicer tudi zelo kvari, a vendarle zadnje čase bistveno manj kot nekoč. Tudi jaz rad vidim, če hiše ostajajo kamnite, kakor bi tudi rad, da bi ostajali vodnjaki, ki jih je vse manj... Enako velja za portale, kolonje, zidove! Tudi tega je vse manj! V moji vasi, ne primer, ni več na roko zloženih kamnitih zidov oziroma ograd ob kolovoznih poteh, kajti veliko tega so sčasoma porabili za temelje novih hiš, pa tudi za šoder so ga zmleli. Zagotovo pa bo nekaj vsega tega ostalo, tako da bodo zanamci videli, kako čudovita je bila in je še kraška arhitektura. In o tem bomo bolj in bolj obujali spomine. Na srečo nas vseh je vse več takih, kot ste izdajatelji revije Kras, ki ohranjate našim zanamcem bogato informativno in slikovno gradivo, strokovne analize o vsem tem. Tako, da je to zavarovano pred pozabo in daje vedenje o tem vse večje, bogatejše. Zemljevid Slovenije z označenimi letališči AERODROMES INDEX CHART S -Le_! — C (ZcLfLA»~r , ^-^e^ur-o _ jiAA^U^, .^c-cdLv^ec- _ v-V- crCt-c^a^ /^vsi^ -v tr)4-i^ A^vvvAu^- C*—• « iv^w „ Kl*-^ Slika na levi strani: Zakraselo površje pod Skuto. Po sliki sodeč so tu žlebiči in škraplje. Vse risbe so iz Seidlovega dela "Geologija" (1914) v rokopisu. Slika levo: Brojnica (podmorski izvir) blizu Nabrežine pri Trstu. Seidlova skica ni pravilna, ker kaže izvir nad morsko gladino. Slika spodaj: Shematično prikazano nastajanje škrapelj in žlebičev (ž) ob razpokah (r), ki sekajo plasti (s). Slika na naslednji strani: Nastanek ponikalnice. Ob podnapisu k sliki je Poljanec pripisal: "Še bolje bo, a ko se napravi v obrisu tok Pivke in Uniščice". glodine in lijaste dolce ali vrtače pravi, daje to lastnost kraškega sveta. Takšne pojave omenja iz dachsteinskih apnencev na Menini, na Podih, na planoti jugovzhodno od Ojstrice in drugod. Žlebasta glodina je gotovo škraplja. Zanimiv je izraz lijasti dolec za vrtačo. V isti knjigi našteva nekaj ledenodobnih živali, to so med drugim duplinski medved (= jamski medved), orjaški jelen, “velik slon z dlakavo kožo, imenovan mamut”. Izraz duplinski medved uporablja tudi v drugih publikacijah, npr. pri opisu široko-čelnega losa z Ljubljanskega barja (Seidl, 1912). V prijetno pisani drobni knjižici “Geološki izprehodi po Goriškem” pravi Seidl (1913) takole: “Kraška planota je zgrajena skoraj izključno iz apnenca. Na njej je voda izobrazila znane znake kraškega sveta: škrablje in vrtače (kraške dolce, kraške doline) na površju, in pa podzemeljske votline in podzemeljske vodotoke... Na površju odtekajoča izpodnebna voda izgloje na apnencu škrablje, to so vzporedni žlebiči drug tik drugega, in pa vrtače, to so lijaste vdolbine razne velikosti”. Pravi tudi, da nam “Nanos nudi priliko, da si ogledamo izvirek Vipave in spoznamo, kako nastane kraški veleizvi-rek.” V knjigi “Rastlinstvo naših Alp” pravi Seidl (1918), da vladajo po višinah nad alpskimi tratami deloma tudi odljudne skalnate planote s kraškimi znaki, kot so škrabljišča, “kjer se vrstijo žleb pri žlebu”, in divje vrtače. To je opazoval na Kaninu, Bogatinu. Komni. Podih pod Grintavcem in drugod. Za votle travnate bilke pravi, da so otle. Vsekakor gre za enak izvor besede kot Otlica na Kovku, kjer je v steni okno (= votla stena, votla skala, “vodica”). Za področje Snežnika, Roga in Gorjancev piše Seidl (1925-1926), daje po- vršje teh planot valovito in kraškega značaja z vrtačami, duplinami ali s špiljami in podzemskimi vodotoki. Na kraških planotah pozna “nekdanje, sedaj suhe brezrečne doline”, pri čemer misli na kraške suhe doline. Tudi v tem delu omenja izraz kraški veleizvi-rek. Seidl je pripravljal izdajo šolske knjige “Geologija” (1914), ki pa je ostala v rokopisu na okrog 280 straneh. Ker je to splošna geologija, je namenil pozornost tudi kraški m pojavom, ki jih razlaga takole: “Podzemna voda na Krasu se ne da primer- jati talni vodi, ki je v rahlih prodnatih tleh in ima enotno gladino. Apnenec, ki povečini gradi kraško ozemlje, je na vse strani prepečen. Dežnica, ki pade nanj, se brž gubi po razpokah in po stikih med skladom in skladom. HiU'0 po dežju so tla na Krasu zopet suha. Kraški apnenec se torej vede kakor propustna kamenina. Po imenovanih vrzelih odteka voda globlje in globlje, največ po takih, ki so širše in ki imajo pri odtoku ugodno smer. Ogljikovokislinasta voda odtaplja apnenec, kjer ga obliva in ga tudi mehansko oglojuje. S tem njenim delovanjem širi raz- V -j - A')':I-“-'V '............ ^ j/W~Ur-(yyw Vc - - h-j oUVto ; t v /UVl-iVU ^ VU- //VCaxXi , 1 , Literatura Grošelj, R, Rakovec, I. & Reja, O., 1936: Ferdinand Seidl,- Proteus, 3/3, 49-54, Ljubljana. Pavlovec, R., 1992: Razmišljanje o Ferdinandu Seidlu kot geologu in seizmologu.- Dolenjski zbornik, 36-43, Novo mesto. Rakovec, I., 1955: Ferdinand Seidl.- Buli. scient. Yougoslav., 2/2, 39-41, Zagreb. Seidl, F, 1907-1908: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice.- Slovenska zemlja, 5, 1 -255, Ljubljana. Seidl, F., 1912: Širokočelni los (Alces latifrons) v starejši diluvialni naplavini Ljubljanskega barja.- Car-niola, 3, n.v., 261-274, Ljubljana. Seidl, F., 1913: Geološki izprehodi po Goriškem.-Socialna matica, 1 -40, Gorica. Seidl, F., 1918: Rastlinstvo naših Alp,- Zvezna tiskarna, 1 -222, Ljubljana. Seidl, F.,: Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geološko zgodovino krajine.- Glasnik Hrv. prirod, društva, 37/38, 143-169, Zagreb. Rrof.dr. Rajko Pavlovec, univ. dipl. inž. geologije -Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Iz knjige Mateja Cigaleta KRAŠKA TERMIMOL 120 LET STARO KRAŠKO IZRAZJE Rajko Pavlovec r žMm utrnem Ife »fmš mm mmm & Mti Med obsežnim seznamom slovenskih in nemških izrazov je Matej Cigale v knjigi iz leta 1880 nanizal nekaj besed, povezanih s krasom. Nekatere med njimi so prav svojevrstne. Matej Cigale (Lome 2.9.1819-Du-naj 20.4.1889) je bil zaposlen v uredništvu državnega zakonika na Dunaju. Dosegel je ugleden položaj vladnega svetnika. Posebno je skrbel za slovensko izrazje, ki seje v njegovem času močno razvijalo. Strokovnjaki imajo Cigaleta za enega izmed najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja (S. Suhadolnik. 1988: Cigale, Matej,- Enciklopedija Slovenije, 2). Med pomembnejšimi terminologijami in slovarji izpod peresa Mateja Cigaleta je 170 strani obsegajoča “Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča", ki je izšla pri Matici slovenski leta 1880, torej pred 120. leti. V knjigi je veliko sodobnih izrazov; nekaj je svojevrstnih pa tudi dokaj čudnih. Izrazi, povezani s krasom Za jamo, pri čemer misli tudi na kraško jamo, pozna Cigale kar tri izraze: špi-Ijajama in duplja. Vprašanje je, če je navedel izraze v tem vrstnem redu slučajno ali namenoma. Podzemna reka je jamarica. Ponikalnica je reka ponikvenica, ponomica, po-nicajoča reka in poničnica. Ponor je brezen in ponor. Suha dolina je rečišče. Cigale sicer izrecno ne govori o kraški suhi dolini, ampak o tem fenomenu na splošno. Izrazi za pojave, ki jih srečamo tudi na krasu Erozija je pri Cigaletu izrniljanje in izpiranje. Erozijska oblika je izpralina, vendar pravi, daje to hrvatizem. Za ilovico pozna enak izraz. Sklepamo lahko, da bi tako imenoval tudi jamsko ilovico. Pri talni vodi se ne opredeli izrecno na kraško področje, imenuje pa jo doljnja, podtalna ali podzemna voda. S Krasom povezani izrazi Kraška formacija je krnska tvorba ali kraševina. Kot formacijo pojmujemo danes skupek vseh lastnosti kamnin določene starosti na nekem področju. Cigale je z omenjenim izrazom mislil predvsem na kraške pojave. Na Krasu prevladujejo kamnine kredne starosti. Obdobje krede imenuje Cigale kredna (melovna) tvorba. Preseneča izraz melovna, ker so v tistem času imenovali mel, grušč (melišče). Zlasti na obrobju Krasa je precej staroterciamih apnencev. Med njimi je nu-mulitni apnenec, kije dobil ime po številnih fosilnih praživalih iz skupine numulitov. Za ta apnenec navaja Cigale nenavaden izraz semenjak, vendar s pripombo, da je vzet iz hrvaškega jezika. ZGODOVi Andrej baron Čehovin (1810-1855) NIKJER IN NIKOLI SE NI SRAMOVAL MATERINEGA JEZIKA* Tine Kristan Najhrabrejšemu med hrabrimi v vojski Radeckega je med drugim zapisano v spomin Andreju baronu Čehovinu, znamenitemu stotniku cesarsko kraljevega osmega topničarskega pešpolka na spomeniku, ki so ga pred nekaj več kot sto leti postavili pod njegovo rojstno hišo v Branici na Primorskem. Slavni slovensko-avstrijski junak se je rodil 16. avgusta 1810 v hiši pri Rokčevih kot tretji od sedmih otrok materi Mariji, doma z Goč, in očetu Marku, srednjemu kmetu. Za posebne zasluge v zmagovitih bitkah z Italijani je prejel šest visokih odlikovanj in baronski naslov. Umrl je v najlepši moški dobi, star komaj 45 let v Badnu pri Dunaju, kjer je tudi pokopan. Andrej Čehovin »Rokčev Drej-ček« je leta 1822 sedel v šolske klopi v Postojni. Tam je stanoval pri stricu, materinem bratu Andreju Uršiču, ki je bil duhovnik in šolski upravitelj. Uršič do takrat v svoji šoli še ni imel tako bistrega učenca. Zato ga je poslal naprej v latinske šole v Gorico, da bi postal duhovnik, kar je bila tudi materina skrita želja. Toda dijaku Drejčku je bolj kot latinščina rojil po glavi vojaški stan. Že v * Glej tudi prispevek Lilijane Stepančič "Andrej baron Čehovin in njegov spomenik", revija Kras, št. 1, str. 54, 1994! Postojni, nato pa še bolj v Gorici, je občudoval častnike v bleščečih uniformah. S sošolci so se igrali vojake - pod njegovim poveljstvom. Zaradi veselja do uniforme je zanemarjal študij. Drugi razred gimnazije je ponavljal. Tretjega pa je končal v Novem mestu. Sredi četrtega razreda v Ljubljani se je kljub očetovemu nasprotovanju sam prijavil naborni komisiji. Telesno šibkega 21-letnega mladeniča je komisija zavrnila. Razočarani Čehovin se ni vdal. »Imam izredno veselje do vojaškega stanu. Boste videli, da vam ne bom delal sramote,« jih je rotil. Naposled so nevsakdanji želji le ustregli. Toda niso ga dodelili k pehoti, kot je želel Čehovin, ampak k topničarjem. Zaradi izredne pridnosti je Čehovin aprila 1835 postal bombardir. Ti so bili v avstrijski vojski najbolj spretni vojaki, ki so končali sedemletno šolanje. Bogato teoretično znanje je Čehovin kmalu preizkusil na bojiščih v Italiji. Konec maja 1848 pri Montanari s svojimi topovi požene v beg Italijane in zapleni topove, vozove s smodnikom in zajame več sovražnih vojakov. Istega leta 25. junija bitka pri Som-ma Compagni. Sovražnik ima še enkrat več topov. Spričo velike premoči se zmaga že nasmiha Italijanom. Se posebej, ko krogla smrtno zadene poveljnika avstrijske baterije nadporočnika Bauerja. Tedaj prevzame poveljstvo Čehovin in z zdesetkanim moštvom preobrne poraz v zmago. Veliko zlato medaljo za hrabrost pripne Čehovino na prsi sam ZUR erinnerung AN PAS 50 JAHB REG1ERUNGS 1»B11AU:A SEINER K ii. I APOSTOL N1AJESTAT BES KAISERS FRANZ JOSEPH I. DEM ANGENKEN OES HAUPTMANNES IM K. E FEIO-ARTILL REBI. Nr 8 Um Froihsrr« 1ZIMI ctb ix itHAvirt m; a it. t'sr 1810. GEST. 71 BAUE.S UIT \\IKX. 10.SEPTEMBER 1053. Hitler de s Mdifar-Mana There-ien-Ordens. Besitzer der goldenen ufid der silfcernen Taplerkeils MedaiHe I. Classe elc. etc. avstrijski feldmaršal Joseph Radetzky (1766-1858), zmagovalec pri Custozzi. Naslednje leto, 21. marca 1849, pred spopadom pri Mortari hrabri Čehovin svojo drznost skoraj drago plača. Kot poveljnik druge konjeniške baterije pri brigadi generalmajorja Kolovrata se Čehovin na svojo pest približa sovražnemu položaju. Spleza na visoko drevo in opazuje sovražnika. Ko se hoče vrniti, se ustavi pod drevesom skupina italijanskih častnikov. Pogovarjajo se, kako bodo napadli Avstrijce. Čehovin zadržuje dih in napeto posluša. Po bojnem posvetu italijanski častniki zakurijo ogenj za kosilo. Gost dim se dviga proti krošnji. Čehovin s skrajnimi napori zadrži kašelj. Po kosilu Italijani odidejo in Čehovin se srečno vrne k svojim. Njegova obvešče- • -„V- r ' uri » »himni- »Ul MO Al m 5C JAMB Ittltmci I8BH A * sum s a i i humsiai e:•> iaisus miz JOSEPH L I8'.9 1808 bi* * it f n 11 ms mrimirn m « 1 HIB mili MCI Ir t mDH#A5 rreihsrm v, ZHCH0V1H MOR FARA KOVARA mtmf 21 - 23 MARŽ IB',9 ‘V^»w ■ f«"1- $ aJŠ? .Spomenik Andr. barona Čehovina - Branica Zgoraj: Vojaški figuralni spomenik barona Čehovina je stal pred njegovo rojstno hišo v Dolancih ob Branici do leta 1926, ko so domačini pred fašisti spomenik skrili in ga zakopali v bližnjem vrtu. Levo: Na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice so kip leta 1987 izkopali in ga dali v popravilo. Ob 140-letnici Čehovinove smrti 10. septembra 1995 je bila pod njegovo rojstno hišo slovesna otvoritev obnovljenega spomenika. Foto: T. Kristan valna misija pripomore k učinkoviti zmagi. Poleg petih topov in streliva zajamejo tudi 2000 sovražnih vojakov. Krona vseh Čehovinovih hrabrih dejanj je odločilna bitka pri Novari 23. marca 1849. Po srditem polurnem topniškem ognju Čehovinov nadrejeni častnik zaradi izrazite sovražne premoči ukaže umik.Vse-lej zvesti in poslušni bojevnik Čehovin tega ukaza ne posluša. Z enim samim topom se upira sovražniku, dokler ne prihitijo na pomoč cesarski sttelci. Za to junaško dejanje dobi Čehovin najvišje vojaško odlikovanje -red Marije Terezije. Takšnega odlikovanja do takrat ni dobil še noben avstrijski vojak. Leta 1850 povzdignejo Čehovina v barona. Sest odlikovanj, med njimi tudi papeževo, je krasilo prsi Andreja Čehovina. Hrvatski ban Josip Jelačič mu je podaril svojo sliko s posvetilom. Čehovin je bil vseskozi zaveden Slovenec. Nikjer in nikoli se ni sramoval materinega jezika. Domačim je vedno pisal slovensko. Baron Andrej Čehovin je umrl zaradi kolere 10. septembra 1855 v Badnu pri Dunaju. Leta 1857 so mu na bodenskem pokopališču postavili skromen železen križ. Istega leta je umrl Čehovinov oče Marko. Leta 1898 pa so Čehovinu v njegovem rojstnem kraju po načrtu rojaka arhitekta Maksa Fabianija iz Kobdilja postavili spomenik. Tine Kristan, publicist -Podgornikova 1, 1000 Ljubljana Spomini na gradnjo Južne železnice na Krasu SE VEDNO ŽIVO USTNO IZROČILO STAREJŠIH LJUDI* Nadja Prihavec - Gabrijela Rebec-Škrinjar Letos septembra mineva stopetdeset let od prihoda prvega vlaka v Ljubljano. Kras in Trst je železnica povezala z Ljubljano in Dunajem osem let pozneje. Gradnja železniške proge in nato prihod prvega vlaka sta bila za ljudi, ki so živeli ob progi, veliko doživetje... Na Srednji šoli Srečka Kosovela v Sežani smo v maju 1999 pripravili razstavo o Južni železnici na Krasu. Ob iskanju gradiva smo ugotovili, da je kljub časovni odmaknjenosti gradnje proge v ustnem izročilu starejših ljudi še živa in da podstrešja naših hiš hranijo marsikaj; tudi izvirne dokumente in zapiske o tem. V Dolnjih Vremah smo obiskali kraj, kjer so pokopani delavci, ki so gradili Južno železnico. Umirali so predvsem zaradi kolere. Zraven so bile bolnišnične barake, zato domačini kraju še vedno rečejo “Pri špitalu”. Sedaj je na tistem mestu ohranjem samo še križ. Vremska župnija pa hrani posebno matično knjigo umrlih delavcev, med katerimi so prevladovali tujci. Kmet Stefan Kariž, po domače Planov iz Merč, je skrbno beležil vsakdanje dogodke in v njegovem dnevniku so tudi zapisi o “železni cesti”, kije stekla mimo njihove vasi. Zapisi so delno v bohoričici in si časovno sledijo od leta 1853 do leta 1858. Starejši Povirci se iz pripovedovanj svojih staršev in starih staršev spomi- njajo kar nekaj zanimivosti o gradnji železnice skozi Povir. Zaradi gradnje železnice je bilo v Povirju porušenih nekaj hiš: Šetjanova, Žva-netova, Vrhovčeva in Kukcova. Železniška uprava jim je zato sezidala nove stran od proge. Pripovedovalci se iz pripovedovanj dedov spominjajo, da so bili zidarji, ki sojih sezidali, Furlani. Te hiše so bile prve v vasi pokrite s korci. Tako so prekrili tudi vse tiste hiše, ki so ostale v bližini železniške proge, da ne bi prišlo do požara zaradi ogorkov iz parnih lokomotiv. Pripovedovalec Roman Stok (že pokojni) se je spominjal pripovedovanja svojega deda, da je peljala prva lokomotiva skozi vas, ko je bil star pet let. Dedje bil rojen leta 1850. Torej naj bi Povirci prvič vide- * O gradnji Južne železnice beri v reviji Kras št. 24/1997 prispevka železniškega zgodovinarja Karola Rustje "Južna železnica od Ljubljane do Trsta" in "Burja, snežni zameti in volkovi"! Križ na kraju, kjer so pokopavali delavce, ki so gradili Južno železnico in leta 1855 umrli predvsem zaradi epidemije kolere. Ta je takrat kosila po slovenskih deželah. Zraven so bili bolnišnične barake, zato domačini kraju še vedno rečejo "Pri špitalu". r 7 Zamerkuvanje: Železno cesto so začeli delat v leto 1853 na 10 dan maj. To je per Merčah. - Stefan Kariž. li “vlak” leta 1855. Veijetno je bila to lokomotiva, ki je vozila zaradi potreb pri gradnji proge, saj je bila proga v celoti končana šele čez dve leti (op. avtoric!). Ko je prihajal vlak, so bili Povirci ravno pri maši. Kar naenkrat pa je nekdo pritekel v cerkev in zavpil: “Vlak gre!” V trenutku so bili vsi v cerkvi na nogah in umo so stekli na prosto k progi, da bi ga videli. Pripovedovalka Olga Žele je povedala, da so ob gradnji železnice Povirce vprašali, ali hočejo železniško postajo. Ti pa so odvrnili, da raje ne, saj so se bali, da bodo morali zaradi tega plačevati visoke davke. V današnji čas se je preneslo tudi izročilo, kako so vlaki vozili tako počasi, da so ljudje, ki so bili namenjeni v Divačo ali Sežano, kar med vožnjo skakali nanje in se vozili. Tako jim je bila prihranjena marsikatera peš pot. Zal pa so se pri tem dogajale tudi nesreče. Na železnici se je zaposlil marsikateri domačin, ki je tako postal pol kmet pol delavec ali pa tudi samo delavec. Prvi povirski železničaiji so bili predvsem progovni delavci in železniški čuvaji, zaposleni v čuvajnicah. Albin Kjuder, župnik iz Tomaja, je sredi 20. stoletja zapisoval legende, prigode, opisoval ljudske običaje, kraje in ljudi na Krasu in okolici. O porihodu prvega vlaka v Sežano je v svojem Zgodovinskem mozaiku Primorske zapisal: “Ob prihodu prvega vlaka v Sežano je bilo razglašeno, da ima vsakdo prosto vožnjo do Ljubljane. To pa s prvim vlakom, ki se bo vračal. Nabralo se jih je nemalo, ki so hoteli dobro priliko porabiti. Peljali so se zares čisto zastonj do Ljubljane, od tam jih pa niso hoteli potegniti zastonj nazaj v Sežano. Razočarani “izletniki” so morali hočeš nočeš nazaj peš. Kdor je imel kaj v žepu. je še šlo, drugi pa so brusili pete lačni. Vse navdušenje za novo železnico jim je splahnelo." Preprosti ljudje iz krajev, ki niso tik ob železnici (na primer vasi v okolici Divače), pa so poznali vlak samo od daleč. Videli so ga, kako je sopihal proti Vremščici in pa, ko seje spustil proti Divači. Marija Rebec, rojena v Betanji. nam je pripovedovala takole: “Otroci na paši smo se ure in ure pogovarjali o njem, niti pomisliti pa si nismo upali, kako bi bilo šele imenitno se z njim peljati. Tudi odraslim se je zdel mogočen. Pomenil jim je sanje in skrite želje. Toda kaj, ko je peljal kar mimo ... v Šimi svet! Potniški vlak smo imenovali POŠTA. O njem smo se pogovarjali, na primer, tako: Gre pošta za osmo! To je pomenilo, da pelje poštniški vlak ob osmi uri. Že sam izraz 'pošta’ je pri ubožnem kmečkem prebivalstvu vzbujal želje in pričakovanja. Veliko dobrot, kot so sadje, več vrst kruha, kava, sladkarije, lepe obleke,... smo poznali samo iz pripovedovanj ljudi, ki C I v,'' . i.c. c c. • j ‘. j • , >*- j n / - z/. žZL £ /L,,-/, a V' ^ "Železno cesta je komplena 1857 delat. Mašina je šla parvič po nji na 20 dan Jullija 57. Cessar Franc Jožef se je 1 .vič pelal po nji na 27. Jullija ravno tega leta." scyi ' * Z«-' Zamerkuvanje ene nesreče. - Na 29. Avgusta 1855 je v hribi na železni cesti per Merčah ie 7 ludi skuzi pulver hudo poškodovanih namreč 1 je precej umeri, 2 pa potlej. Oče in 2 sina." Kariž so hodili po svetu, in predstavljali smo si, da to razkošje bržkone prav vlak prepelje iz kraja v kraj. Žal pa so naše sanje po boljšem življenju ostale le sanje... O tem pripoveduje tudi pesmica, ki mi jo je mama pravila že kot majhni deklici: Na Šempeter, na Šempeter cuk’r in kafe pelam star’m bab’m n’čne dam... (Takratni Šempeter je sedanja Pivka!) Nadja Prihavec, univ.dipl.prof. zgodovine -Srednja šola Srečka Kosovela Sežana, Stjenkova ulica 3, 6210 Sežana Gabrijela Rebec-Škrinjar, univ.dipl.prof. zgodovine -Srednja šola Srečka Kosovela Sežana, Stjenkova ulica 3, 6210 Sežana 'V leti 1858 je bila prau huda zima, na sv. 3 Krale je tolko snega padlo, da vže davno ne toliko in zmrznilo je tako globoko, da je bla vsa voda po ralih na železnici zmerznila in je bil zmiraj hud mraz notter." FF3 ¥t2k‘$r73'č& MOSTOVI PRIJATE Komenska krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-45 SPOMIN NA PADLE IZGINULE PADALCE Emil Švara IN Spominska slovesnost v počastitev padlih in pobitih primorskih padalcev med drugo svetovno vojno, ki je bila 11. novembra 1998 v Škrbini, me je spodbudila za revijo Kras napisati nekaj zanimivih ugotovitev in dogodkov o pripravah na slovesnost... Najprej nekaj o slovesnosti... V Veliki Britaniji se 11. novembra spominjajo padlih in umrlih v vojnah. Za dan so izbrali konec prve svetovne vojne. Na slovesnosti v Škrbini ta dan ob 11. uri je spregovoril upokojeni britanski časnik in novinar iz Trsta gospod John Earl in v svojem imenu ter v imenu ustanove vojnih veteranov Special Forces Club iz Londona, ki so se borih med dmgo svetovno vojno za zavezniške zmage v SOE, položil venec pred spominsko ploščo padalcem v Škrbini. Venec je položil še ameriški vojni veteran Robert Plan - Bob Perry v svojem imenu in v imenu nekdanjega komandanta Franklina Lindsaya. V imenu preživelih padalcev pa je venec položil Ivo Božič. Gospod John Earle je v slovenskem jeziku povedal: “Danes, v tem času, povsod po Veliki Britaniji ljudje mislijo na tiste, ki so umrli med vojnami. Enajstega novembra ob enajsti uri se je v prvi svetovni vojni vdala Nemčija zahodnim zaveznikom in podpisala premirje, s katerim je bila končana prva svetovna vojna. To je bilo leta 1918, pred osemdesetimi leti. Od tedaj se vsako leto istega dne in ob istem času spominjamo padlih v vseh vojnah. Pravično je, da se danes spominjamo osemnajstih hrabrih vojakov - padalcev, katerih imena so vklesana na tej spominski plošči. Bili so Slovenci, ki so pogumno odšli v nevarne misije in ki so bili pripravljeni dati svoje življenje za cilj, v katerega so verjeli. Za to so se javili Britancem prostovoljno, da so jih izurili in jih pripeljali semkaj. S svojim aktivnim odporom tujemu okupatorju so se močno zavzemali za cilje zahodnih zaveznikov in za naše skupne idea- le - za pravičnost in demokracijo. In ti njihovi ideali so še vedno živi. Naša prisotnost tu pa pomeni, da za Britance njihovo žrtvovanje ni bilo zaman in da ne bo šlo v pozabo... Slava jim! ” Pred leti navezana poznanstva poglabljamo Poznanstva, ki smo jih navezah v pripravah na zahvalno slovesnost ob 50. ob- letnici delovanja Zavezniške vojne uprave Julijske Krajine (ZVU JK), o čemer piše v 34. številki revije Kras v sestavku “Zahvala zaveznikom” predstavnik Komenske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-45 Alojz Zega, so nas napotile v iskanje naslednjih povezav naših krajev in ljudi z Veliko Britanijo in z ZDA. Svoje namere smo predstavili veleposlaništvoma obeh držav v Ljubljani. Tako nas je že 11. oktobra 1997 ponovno obiskal britanski veleposlanik g. David A. Lloyd skupaj s kapitanom fregate Kraljeve mornarice HM S Camsbeltown g. A.M. Masseyem in častnikom s te ladje, spremljali pa sojih častniki Slovenske vojske. Na to srečanje smo povabili tudi naša znanca, ki živita v Trstu, g. Johna Earleja in g. Normana J. Listerja s soprogama. Sprejeli smo jih v Komnu pred nekaj mesecev prej odkrito spominsko ploščo ZVU JK. Goste je pozdravila takratna predsednica vaške skupnosti Angela Štrukelj, sprejem pa sta popestrila mlada glasbenika Matej in Boštjan Štolfa. Po ogledu zbirke komenskih razglednic pri Stebeljevih v Komnu so gostje obiskali Škrbino. Tam jim je Ivo Božič predstavil spominsko ploščo 18 padlim primorskim fantom - padalcem (radiotelegrafistom, obveščevalcem, minerjem in diverzantom). Britanski zavezniki so jih med med 2. svetovno vojno s padali spustili na Primorsko, da bi pomagali osvobodilnemu boju. Šest jih je padlo med vojno, 12 pa jih je izginilo brez sledov po koncu vojne kot žrtve povojnih zmot. Ivo Božič je med redkimi še živečimi padalci. Po prigrizku v prelepi obokani kleti predsednika vaške skupnosti Škrbina Borisa Pipana je Edi Kodrič gostom pokazal še klet Jožeta Sakside, v kateri je bil med vojno bunker, v katerem je delovala britanska vojaška misija pri primorskih partizanih. Slovesnost na Jarovci, kjer je strmoblavil britanski bombnik Po kosilu pri Zorotu v Štanjelu smo goste popeljali proti kraju, kjer je med vojno strmoglavil britanski bombnik. To je hrib Jarovca med Velikim Dolom in Pliskovico. V spremstvu takratnega sežanskega podžupana Rudija Pečarja nas je gasilec Boštjan Slavec vodil do mesta, kjer je letalo treščilo na tla. Tam so nas pričakali vaščani Velikega Dola in Pliskovice. Goste je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Pliskovica Egon Gulič, učenci podružnične osnovne šole iz Pliskovice pa so pripravili priložnostni program, ki seje končal s položitvijo šopka cvetja in prižigom svečke ter s poznano pogrebno odo Tišina, ki jo je zaigral Matej Perčič. Vaščani so potem pripravili za vse udeležence slovesnosti pogostitev. Naslednji dan je kapitan A.M. Massey na krovu fregate v Kopru sprejel Andrejo Jazbec, Pavla Godniča. Jožeta Volčiča in Jožeta Žigona in se zahvalil vsem Kraševcem za prijetno bivanje pri nas. Predsednik KS Pliskovica je predlagal, da bi na kraju strmoglavljenega letala postavili spominsko obeležje, kar je podprl tudi britanski veleposlanik g. David L. Lloyd. Sklenila sta skupaj zbrati vse dosegljive podatke o tem nesrečnem dogodku. Za prijetno bivanje na Krasu so se pisno zahvalili kapitan A.M. Massey, britanski častni konzul v Trstu major Norman Li-ster in častnik ter novinar John Earl. Pred spominsko ploščo padlim in umrlim padalcem - slovenskim domoljubom v Škrbini 11. novembra 1998. Med pripadniki Slovenske vojske stojijo od leve proti desni: John Earl, Ivo Božič in Robert Plan-Bob Perry Petnajstega febmaija 1998 sta naše kraje obiskala ameriška oficiija g. Fhilip Law-lor in Christopher Cook z družinama. Predstavil sem jim, kaj pomeni 15. februar za Div-či, Komen, Mah Dol, Tomačevica in Rihem-berk-Branik. Po kosilu smo jim pokazali av-stroogrsko pokopališče v Gorjanskem in jim razložili vlogo tega območja kot frontnega zaledja, zaradi česar je samo na proštom komenske občine ohranjenih osem vojaških pokopališč iz prve svetovne vojne. Potem smo obiskali pri Brestovici kraj, kjer je 18. marca 1944 strmoglavil ameriški bombnik. Člani društva Soška fronta iz Nove Gorice so z detektorji našli v zemlji še veliko delcev letala. Spomine na ta dogodek sta obudila Edvard Legiša in Leopold Peric. Pozneje sem v župnišču na Vojščici dobil kopijo opisa pokopa nesrečnih letalcev iz mrliške knjige. Pred strmoglavljenem letala sta dva izskočila s padalom. Enega naj bi zajeli Nemci, drugi pa naj bi imel več sreče in naj bi ga rešili partizani. Z jamarji sem se dogovoril, da so nam pokazali jamo na Grofovih hribih in predstavili njeno vlogo v prvi svetovni vojni. Jože Terčon je zbranim pojasnil tudi vlogo tega dela Krasa v vojnem času, kjer je še veliko sledi iz tistih dni.. Gostje so se z lepimi vtisi vrnili v Ljubljano. Kaj načrtuje Komenska krajevna organizacuja Društva izgnancev 1941-45, da medvojni dogodki in žrtve fašističnega ter nacističnega nasilja na Krasu ne bodo pozabljeni, bomo v reviji Kras predstavili na pomlad 2000! Emil Švara, strojni tehnik -Komen 120/d, 6223 Komen FFi Knjiga srečanj s sodobnimi rokodelci "MOJSTROVINE SLOVENIJE" TUDI O KRASU Agencija Kras Pri ljubljanski založbi Ro-kus je izšla obsežna monografija dr. Janeza Bogataja o sodobnem rokodelstvu na Slovenskem z naslovom "Mojstrovine Slovenije", ki jo je avtor podnaslovil "Srečanje s sodobnimi rokoledelci". Kot dolgoletni raziskovalec in pedagog - avtor je redni profesor Univerze v Ljubljani - je v knjigi zgradil most med skoraj že pozabljenimi in novimi pogledi na vrednote mojstrskega stanu. Bralca seznanja z ljudmi, ki so nam bili pred izidom knjige bolj na splošno znani le po njihovem delu in izdelkih sede-minštiridesetih rokodelskih panog. Med njimi tudi s sedmimi ljudmi s Krasa, ki s svojimi mojstrovinami domače obrti in rokodelstva prispevajo svoj delež k ohranjanju prepoznavnih znamenj človekove ustvarjalnosti in odseva kulturne podobe ljudi na Slovenskem. Pomembna je nacionalna prepoznavnost rokodelskih izdelkov Zakaj tolikšna pozornost monografiji “Mojstrovine Slovenije”? Najboljši odgovor na vprašanje je uvodna beseda v tej publikaciji, ki jo je napisal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. France Bernik: “Projekt, ki mu je namenjena uvodna beseda, je nacionalni projekt, za Slovence gotovo eden pomembnejših ob preho- f m , '• ,'z-t ? Žbrince Branka Jazbeca iz Svetega, predstavljene v monografiji "Mojstrovine Slovenije". Monografijo je mogoče kupiti v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. du v novo stoletje in tisočletje. Uvaja ga monografija kot prva, vendar zanesljiva in vsestranska informacija o naših sodobnih rokodelcih. In kaj razumemo pod pojmom rokodelci, posebej sodobni rokodelci? Prepričljiv odgovor na vprašanje, izražen v podobah in opisih podob, nam daje publikacija sama, pri besedni označitvi sodobnega rokodelstva pa nam pomaga primerjava, vzpore-janje s podobami, čeprav ne enakimi oblikovalnimi dejavnostmi. Tako imamo na eni strani domačo, celo folklorno obrt, obrt v tradicionalnem pomenu, ki izumira, saj so njeni izdelki zgolj uporabni za najožji krog potrošnikov, ne vedno ravno lepi ali obli- kovno privlačni. Nasprotje domače obrti je sodobno industrijsko oblikovanje, serijsko po proizvodnji, na oko sicer vabljivo, v nacionalnem pogledu pa povsem atipično, nevtralno, neprepoznavno. Sodobno rokodelstvo, predstavljeno v naši monografiji, je področje med enim in drugim, vmesna dejavnost, ki se navezuje na prvo in drugo, razkriva pa izvirne, samosvoje značilnosti. Na domačo obrt se navezuje sodobno rokodelstvo predvsem z načinom oblikovanja, z ročnim oblikovanjem, kot pove že sam izvirni pojem brez slabšalnega podtona: roko-delstvo. Skupni s tradicijo so materiali sodobnega rokodelstva: les, papir, steklo, kamen, tudi dragi kamni, usnje, kovine, rp tudi žlahtnejše kovine, platno in drugo. Bolj ali manj skupna z izročilom je funkcionalnost izdelkov sodobnega rokodelstva, njihova uporabnost. Več značilnosti pa današnje rokodelstvo približuje industrijskemu oblikovanju. Najprej občutek za sodobno obliko, za njeno privlačnost, kar pomeni, da morajo biti izdelki koristni in hkrati lepi, oboje po meri okusa sodobnega človeka, njegovega načina življenja in lepšanja življenja. Nezamenljiva je nova tehnologija izdelkov, skupna tako rokodelstvu kot množičnemu industrijskemu oblikovanju. In kaj po teh povezavah s preteklostjo in sedanjostjo še ostaja samolastne-ga, specifičnega? Prva njegova posebnost je nedvomno poudaijena ustvaijalnost. Izdelki naših rokodelcev so dosežek ustvarjalnih naporov, njihovega estetskega iskanja in iznajdljivosti. Poleg individualnega ustvarjalnega hotenja, ki ga v taki meri ne zasledimo pri domači obrti niti pri industrijskem oblikovanju, je omembe vredna druga značilnost, povezana s prvo. To je kakovost izdelkov. Težnja po njej je globoko zasidrana pri vseh naših monografsko predstavljenih rokodelcih, lastnost, ki daje njihovim izdelkom višjo materialno vrednost in jih hkrati bolj kot katera druga posebnost razlikuje od folkloristov in serijskih industrijskih oblikovalcev. Tretja značilnost sodobnega rokodelstva pa je idejne narave. Njena nacionalna prepoznavnost se pri sodobnih rokodelskih izdelkih izraža naravnost ali posredno, vsekakor na bolj sodoben način kot pri izdelkih folklorne obrti. Če katera posebnost, potem hodi ta značilnost naših rokodelcev vštric z aktualnimi težnjami sodobnega sveta.” Rokodelci s Krasa Iz izseka zemljevida Slovenije, ki zaznamuje Kras, se v monografiji vidi, da tod - po Bogatajevi monografiji - rokodelci ustvaijajo v Brestovici pri Komnu, Ivanjem Gradu, Svetem, Pliskovici, Koprivi, Povirju in Žirju. Avtor monografije “Mojstrovine Slovenije” dr. Bogataj navaja: Do danes se je ohranilo pravo mojstrsko izdelovanje pletenih lesenih bičev ali bičevnikov in med najbolj znanimi izdelovalci pletenih bičev je Marjan Semolič iz Brestovice. Nekateri vinogradniki in vinarji še vedno uporabljajo sode iz akacijevega lesa, ki jih izdelujejo predvsem rokodelci na šir- šem kraškem območju, na primer Jožef Lozej iz Ivanjega Grada. Po tipologiji je razmeroma skromno pletarstvo na Krasu, vendar se izdelki odlikujejo po izraziti trdnosti in različnih vrstah gradiv oz šibja, ki raste le na tem mediteranskem svetu. Kraški pletarji znajo poleg izvrstnih košev in košar opletati tudi steklenice... Branko Jazbec iz Svetega pri Komnu izdeluje “žbrince” - koše, kakršne so nekdaj imele vse kraške domačije za spravilo sena in listja. Žbrinco splete iz obročev iz svežega jesenovega lesa, lahko tudi leskovega, brestovega ali gabrovega. Med seboj jih poveže v koš z “bekami”, to je vrbami, ki jih sicer uporabljajo za povezovanje trt. Beke, ki sestavljajo dno žbrince, poveže s kovinskim obročkom. Prvotno so bili ti obročki iz drenovega lesa. V Pliskovici na Krasu se poskuša v pomanjševanju Dušan Žerjal. Izdeluje nekatere predmete, značilne za način življenja na Krasu (npr. kraški okrogli naramni koš, modele kraških domačij, vsako leto pa v domači cerkvi izdela tudi delno premikajoče se kraške jaslice. Pri slednjih je značilno, da poleg dobrega pomanjševanja celotno dogajanje Kristusovega rojstva prestavi v kraško okolje. To je torej le spomin na okolje in življenje na Krasit, kakršno je bilo v času mojstrove zgodnje mladosti. Razred zase v izdelovanju pomanjšav predstavlja Janko Samsa iz Žirja pri Sežani, ki izdeluje zares vrhunske pomanjšave dediščine naših vozov na konjsko ali govejo vprego. Vozovi nastajajo v enotnem razmerju 1:7 Na Primorskem in Krasu ... se ponaša z vrhunsko sodobno tehnologijo ... Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja pri Sežani z lastnim kamnolomom in delavnico, v kateri je nastala vrsta zahtevnih vrhunskih del. V okviru Tavčarjevega kamnoseštva delujejo tudi posamezni kraški mojstri, ki izvajajo unikatna kamnoseška naročila, temelječe izrazito na ročnem delu (npr. stopnice, vodnjaki, posode). Med njimi je odličen kamnosek Pavlo Gulič iz Koprive na Krasu, ki je pravi mojster v izdelavi najzahtevnejših ročno klesanih detajlov. Monografijo dr. Janeza Bogataja "Mojstrovine Slovenije" je mogoče kupiti v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Maloprodajna cena monografije v slovenskem jeziku je 14.877 SIT, tujejezične izdaje je 16.929 SIT. Maloprodajna cena slovenske bibliofilske izdaje je 24.624 SIT, tujejezične izdaje je 27.864 SIT. Naprodaj je v vseh knjigarnah v Sloveniji in v Trstu v Tržaški knigarni. Lahko jo tudi naročite po poštnem povzetju pri Založbi Rokus, Studenec 2/a, 1000 Ljubljana, telefon 061/140-97-99, faks 061/140-02-77. Pomanjševalec dediščine naših vozov na konjsko ali govejo vprego v razmerju 1:7 Janko Samsa iz Žirja. ■■gg RAZST g Likovna sekcija Mladinskega društva ŠUZ* Komen se predstavlja RAZSTAVE V KOMENSKI STARI ŠOLI Mojca Senegačnik Spomladi 1997 se je na povabilo Vaške skupnosti Komen, ki je za počastitev 750-letnice prve pisne omembe Komna pripravljala številne prireditve, zbrala skupina ljubiteljev umetnosti iz Komna in okoliških vasi, da bi se predstavila vaščanom in drugim obiskovalcem teh prireditev. Ko smo ugotovili, da se v naši okolici veliko ljudi ukvarja z različnimi vrstami likovne umetnosti, smo se odločili postaviti večjo skupinsko razstavo. Predstavitvena in otvoritvena razstava Za postavitev razstave smo usposobili nekaj prostorov v stari komenski šoli. Stara šola in cerkev sv. Jurija, obrnjeni druga k drugi, sta po požigu vasi med drugo svetovno vojno edina vitalna ostanka starega vaškega jedra, ki s svojo nad osrednji trg dvignjeno lego označujeta pravo duhovno in kulturno središče kraja. Prostore stare šole, ki so bili prej nekaj let zapuščeni, smo ob pomoči Vaške skupnosti Komen sami očistili, prebelili in jih končno napolnili z razstavnimi izdelki trinajstih avtorjev. Na predstavitveni in otvoritveni razstavi smo sodelovali: Dušan Bizjak. Dušan Dokič. Nevenka Gregorčič - Eka. Andrej Jazbec. Pavel Jazbec, Vesna Mary Jazbec, Andrej Marušič. Radivoj Mulič, Peter Pipan. Silvan Pipan. Jože Strnad. Damjan Švara in Mojca Senegačnik. Spoštovani Komenci, dragi prijatelji! Ob ogledu vaše čudovite razstave sem osupnila od lepot, ki jih prikazuje vaša velika umetniška duša. Ambient je prečudovit in Vam želim, da ostane to vaše stalno “domovanje” za vaše ust\’ariteljsko delo... Iskreno vam vsem čestitam in želim še veliko ustvarjalnih in zadovoljnih dni! Jožica Ferk, podžupanja Občine Kungota Komen, 27.4.1997 Ponovna oživitev stare šole je dobrodošla Navdušenje razstavljalcev in krajanov, presenečenih nad “nanovo odkritim biserom’’ nas je spodbudilo k organizaciji novih razstav. Tako so se v lem 1997 zvrstile še: razstava umetniških fotografij Vojka Franetiča iz Sežane, razstava izdelkov otroške kiparske delavnice pod vodstvom Radivoja Muliča (delavnico je organiziral KUD 15. februar Komen) in razstava fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica. Množičen obisk teh razstav nas je dokončno prepričal, da smo na pravi poti, da zanimanje krajanov za naše delo ni zgolj trenutno, da je Komen potreboval prostor za tovrstne prireditve in da je bila ponovna oživitev prelepih prostorov stare šole težko pričakovana in resnično dobrodošla, saj so nam to zatrdili prav vsi obiskovalci naših razstav. V letu 1998 pet razstav V naslednjem lem, 1998, je naše - do takrat neformalno -delovanje postalo ena izmed dejavnosti Mladinskega društva ŠUZ Komen, ki je bilo ustanovljeno istega leta in ki je dobilo svoj društveni prostor v enem izmed spodnjih prostorov stare šole. Poleg našega društva domujejo v šoli še Društvo upokojencev Komen, Društvo radioamaterjev in KUD Medo ni mona, s katerim nas povezuje sodelovanje pri razstavah in drugih projektih. V letu 1998 smo pripravili naslednje razstave: razstavo lesenih skulptur Dušana Bizjaka iz Komna, razstavo slik Martine Kette iz Ajdovščine, razstavo slik Bogdana Kristoferja Meška iz Svetega, razstavo slik Irene Gašperšič Meško iz Svetega, razstavo slik in keramike Braneta Kumerja iz Ljubljane, božično razstavo ob koncu leta pa je pripravil KUD Medo ni mona. Od ustanovitve društva smo za pripravo razstav odgovorni akad. kipar Radivoj Mulič, akad. kipar Damjan Švara in akad. slikarka Mojca Senegačnik, vsi iz Komna. Naše delovanje ni ostalo neopaženo, kar dokazujejo -sploh glede na majhnost našega kraja - izjemen obisk razstav in veliko zanimanje razstavljalcev za sodelovanje na razstavah, katerih krog se je od prve “vaške” razstave rezširil na vso Slovenijo. Ker delujemo prostovoljno in popolnoma neprofitno in ker smo v celoti odvisni od skromnih društvenih sredstev, se tudi v reviji Kras zahvaljujem vsem, posebej Komencem, ki nam na ka- Akrili na platnu akad. slikarke Mojce Senegačnik in cvetlične prostorske postavitve Vivijane Kljun kršen koli način dobrohotno pomagajo pri izpeljavi otvoritev oziroma pogostitev za obiskovalce. Zahvaljujem se tudi prijatelju tiskarju Dušanu Luinu iz Svetega za vse podatjene tiskovine. Pomoč, ki nam jo podporniki nudijo, je še en dokaz, da kraj zna in želi živeti s staro šolo! V letu 1999 že enajst razstav ter ... V letu 1999 smo do izida te številke revije Kras organizirali že 11 razstav in sicer: razstava slik in grafik akad. slikarja Boštjana Plesničarja iz Ljubljane, razstava fotografij Roberta Rodmana iz Komna, razstava slik (akril/platno) Mojce Senegačnik iz Komna in cvetlične prostorske postavitve Vivijane Kljun iz Sežane, razstava slik Zmaga T\vrdyja iz Brij pri Komnu, glinenih skulptur Danice Matič iz Komna in ročnih del Borisa Žerjala iz Pliskovice, velikonočna razstava pirhov pod umetniškim vodstvom akad. slikarke Nevenke Gregorčič - Eke in v organizacijiKUD Medo ni mona, razstava umetniške fotografije Jasne Klančišar iz Ljubljane in Prage, razstava risb in pastelov Vanese Pintarič iz Stesk, razstava slik (akril/platno) absolventke ALU Nataše Tajnik iz Velenja, razstava umetniške fotografije Boštjana Budihna iz Dornberka in razstava slik (nitrolak/karton) Janeza Jevnikarja iz Ljubljane. O enajsti razstavi - L bienalu prave grafike - pa poročam na naslednjih straneh! Akt - avtorica Jasna Klančišar Kratica ŠUZ pomeni: šport, umetnost, zabava Mojca Senegačnik, univ.dipl.akad. slikarka -Komen 120/d, 6223 Komen Prvi mednarodni kraški bienale prave grafike rp SEfcičtv asž? RAZSTAVLJALCI IZ SEDMIH DRŽAV Mojca Senegačnik yMi| Z otvoritvene slovesnosti Prvega mednarodnega bienala prave grafike pred staro šolo v Komnu. Fotografije: E. Švara V soboto, 25. septembra 1999 smo v stari šoli v Komnu odprli razstavo "Prvi mednarodni kraški bienale prave grafike". Na njej se je z 98 deli predstavilo 63 umetnikov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Jugoslavije, Nemčije, Poljske, Romunije in Slovenije. Projekt smo zasnovali in organizirali člani Mladinskega društva SUZ Komen Radivoj Mulič. Damjan Švara in Mojca Senegačnik, ki zastopamo tudi likovno sekcijo tega društva. K sodelovanju smo povabili precej naključno izbrane avtoije oziroma tiste, ki so na našo pobudo sami izrazili željo po sodelovanju. Tudi selekcija del, namenjenih razstavi, je bila prepuščena avtorjem samim, saj smo se organizatorji želeli pustiti presenetiti, avtorjem pa prepustiti popolno svobodo pri izbiri svojih del in pri pristopu k sodelovanju. Tega načela smo se držali tudi pri pripravi kataloga za razstavo in dali vsem umetnikom možnost, da sami oblikujejo svojo osebno stran v njem, oziroma da svoje delo predstavijo na svoj, sebi lasten način. Predvsem nam je bilo pomembno trenutno razmišljanje sodelujočih o svojem delu, odnosu do grafike in ustvarjanja nasploh. zato smo jih zaprosili, naj sami napišejo nekaj o tem in se tako izognejo standardnim nizanjem podatkov o svoji izobrazbi, razstavah, nagradah in podobnem. Velika večina avtorjev se je na našo pobudo z veseljem odzvala in nastal je obsežen katalog. na katerega smo upravičeno ponosni, saj nam je skupaj s sodelujočimi umetniki uspelo ustvariti delo, ki skupaj z razstavo na Paul Schandin, Nemčija - "Škrbina-Mobility" »pij Andrej Jazbec, Slovenija - "Brez naslova" In kaj so o bienalu zapisali časniki? Novinarka časnika Delo Majda Škerbot: Bienale je zelo raznolik. Ne le nacionalno, temveč tudi kakovostno, saj so avtorji akademsko izobraženi ustvarjalci in tudi popolni amaterji. Tako se v Komnu predstavljajo z grafiko nekajletna deklica, vrsta že opaženih naših in tujih ustvarjalcev, pa tudi letošnja dobitnica magrade San Zanobi...” Urednica kulturne redakcije v časniku Dnevnik Majda Hostnik: "... Za prvo razstavo pred dvema letoma so počistili prostore v prvem nadstropju do takrat kar nekaj let zapite in neuporabljene stare šole. Na letošnjem bienalu so obiskovalce povabili tudi na kaščo. S prostovoljnim delom, ki je pravzaprav osebna izkaznica tega društva, so obnovili streho, ki je že puščala, in uredili razstavne prostore od vrha do tal.... V komenski stari šoli poleg ŠUZ-a domujejo še tri druga društva: Medo ni mona, društvo upokojencev in društvo radioamateijev. Ker je lastnik šole občina, se nekateri bojijo, da se bodo govorice o njeni rušitvi uresničile. Predstavniki društva pa pravijo, da se jim zdi to malo veijetno, saj Komen še vedno nima prostorskega načrta. Dogajanja v šoli in pred njo privabljajo, zbirajo in angažirajo veliko mladih, ki sicer najdejo svoj prostor v gostilnah...” Dopisnica časnika Primorske novice Katja Željan: “... Pa ko butalci zajca niso videli, so dejali ’Hvala Bogu, ni ga več!'In so bili veseli. In takih ljudi je povsod dosti: česar ne vidijo ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." ... Prvi grafični bienale prave kraške grafike ... zagotovo presega zgolj raven ljubiteljske kulture, obenem pa je dokaz več, da člani komenskega Mladinskega društva ŠUZ stvari vidijo in zato v marsičem presegajo miselnost slavnih Butalcev Frana Milčinskega. Mersiha Merdžanovic, Bosna in Hercegovina "U visinu raste" Nataša Lapanja Jazbec, Slovenija "Brez naslova" 1 zelo oseben način nagovaija gledalca in mu skozi sugestije samih umetnikov odstira široke možnosti grafičnega ustvarjanja. Izdajo kataloga so nam s finančno pomočjo omogočili Ministrstvo za kulturo, HIT iz Nove Gorice in Občina Komen. Katalog je oblikovala Andreja Džakušič, znak bienala pa je delo Jasne Vastl. Razstava kaže zelo raznolike pristope h grafiki. Zastopana so tako dela v klasičnih grafičnih tehnikah kakor tudi dela. nastala z računalnikovo pomočjo in s fotokopirnim strojem, pa dela, ki kažejo velik odklon od tradicionalnega dvodimenzionalnega grafičnega lista in se raztezajo v tretjo dimenzijo oziroma eksistirajo v prostoru kot samostojna postavitev, ki vključuje določen grafični princip, predstavljen in uporabljen na nestandarden način. Prvi mednarodni kraški grafični bienale se je začel na igrišču stare šole v Komnu s pozdravom predsednika Mladinskega društva ŠUZ Aljoša Kovačiča ter s slavnostnima govoroma gospe Anči Godnik iz Komna in prof. dr. Franceta Rihtarja iz Volčjega Grada. Otvoritveni trak razstave sta prerezala Ivan Križman iz Komna in kraljica terana Majda Marc iz Skopega. Gostje so bienalu nazdravili ob glasbi Vaške godbe Komen. Za izredno bogato pogostitev so poskrbeli številni sponzoiji in komenske gospodinje, ki so nam stale ob strani z izdatno pomočjo. Program se je nadaljeval s projekcijo slovenskega filma “V lem” in s koncertom glasbenih skupin Simple in Platfuzz. V galerijskih prostorih pa sta se s krajšim koncertom klasične glasbe predstavili mladi glasbenici iz Komna violinistka Nina Jazbec in kitaristka Mojca Jazbec. Mojca Senegačnik, univ.dipl.akad.slikarka -Komen 120/a, 6223 Komen »Jamotintcvhaif f t