TROJANE Maja Janežič 95Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S TROJANE Maja Janežič ⁞ Prispevki: Janja Železnikar, Matjaž Čuček, Igor Rižnar 95 Trojane  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Recenzentka  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Maja Janežič  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞maja.janezic@zvkds.si  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper in likovna urednica  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji Lektorici  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Janja Železnikar  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Medobčinski muzej Kamnik  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Muzejska pot 3, SI-1241 Kamnik  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞janja.zeleznikar@gmail.com  ⁞Bernarda Županek, članica Prevod  ⁞Maja Sužnik  ⁞Matjaž Čuček Izdajatelj  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Oblikovanje in prelom  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nives Zupančič  ⁞Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞matjaz.cucek@zvkds.si Zanj Tehnična priprava publikacije  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Igor Rižnar  ⁞Vanja Celin  ⁞Geološke Ekspertize Igor Rižnar, s.p.  ⁞Ulica bratov Martinec 40 Risbe predmetov  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞Maja Janežič, Samo Ohman  ⁞igor.riznar@telemach.net Vektorizacija predmetov  ⁞Nataša Svenšek Terenske fotografije  ⁞Primož Hieng Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Fotografije vzorcev  ⁞Igor Rižnar Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Nataša Svenšek, Mateja Belak Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 106906115 ISBN 978-961-7169-13-3 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski, geološki in arheološki opis prostora Janja Železnikar 6 ⁞ 2.1 Viri za zgodovino Trojan 7 ⁞ 2.2 Zgodovina arheoloških raziskav 8 ⁞ 2.3 Rimski Atrans in njegov pomen 10 ⁞ 2.4 Atrans v središču zgodovinskega dogajanja 13 3⁞ Arheološke raziskave Matjaž Čuček 14 4⁞ Najdbe 15 ⁞ 4.1 Novci 15 ⁞ 4.2 Kovinski predmeti 15 ⁞ 4.3 Stekleni predmeti 16 ⁞ 4.4 Keramični predmeti 16 ⁞ 4.5 Kamniti predmeti 20 ⁞ 4.6 Gradbeni material 20 ⁞ 4.7 Povzetek 21 5⁞ Petrografske analize Igor Rižnar 22 6⁞ Sklep 25 7⁞ Trojane 26 8⁞ Literatura 27 9⁞ Katalog gradiva Maja Janežič, Matjaž Čuček 31 1UvodMaja Janežič Leta 2003 je podjetje DARS gradilo jugovzhodno cev trojanskega predora avtoceste in je zaradi neugodne sestave kamenine (paleozoiski skrilavci) prišlo do premika terena. Na bližnjih zidanih objektih so se pojavile razpoke. Zato je bilo treba sanirati jugovzhodno pobočje trojanskega hrbta (Sagadin, Josipovič 2003, 3). Za potrebe te sanacije je izvajalec zgradil dovozno pot in med temi posegi uničil arheološke plasti rimske naselbine Atrans (danes Trojane). Sedem kupov zemljine z arheološko vsebino je izvajalec deponiral severno in južno od dovozne poti. Izkopavanje več ni bilo možno in odgovorni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, je predpisal pridobivanje arheoloških najdb s prekopavanjem in sejanjem zemljine iz kupov (Sagadin, Josipovič 2003, 3). To je izvedlo podjetje Magelan Sarič in Vreček d.n.o. Delo se je izvedlo v juliju leta 2003 in je trajalo devet dni. Glavnina najdb je iz rimskega obdobja, manjše število je iz mlajših obdobij. Trojane, AAS 95, 2022 5 2Geografski, geološki in arheološki opis prostora Janja Železnikar Trojane so od 560 do 569 m visok prelaz med Ljubljan- sko in Celjsko kotlino (sl. 1−5). Ležijo na razvodnici treh potokov, ki odtekajo v tri doline: Radomlja v Črni graben, Orehovica v dolino Izlak in Bolska proti Vranskem. Ležijo pod prevalom Učak (609 m). Trojane so gručasto naselje. Sodijo v severni del Posavskega hribovja (KLDB 1937, 203; Zupančič 1979, 15; Orožen Adamič et al. 1995, 397). Značilnost Posavskega hribovja so gube, ki so nastale ob gubanju in narivanju v srednjem miocenu, hribovje pa so v pliocenu in kvartarju oblikovali geomorfološki procesi, še posebej erozija, denudacija in zakrasevanje. Postopoma 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. se je izoblikoval hribovit in težko prehoden svet podolžnih slemen in globoko zarezanih dolin. Trojane ležijo na tako imenovani trojanski antiklinali. Najstarejše kamnine segajo v obdobje karbona in perma. Sicer pa je to območje zaradi številnih prelomov in narivov v osnovi enostavna tektonska zgradba, ponekod močno zabrisana in zapletena. Jedra antiklinal so sestavljena predvsem iz skrilavih glinovcev ter kremenovih peščenjakov in konglomeratov. Te kamnine so razkrite tudi v porečju reke Radomlje ter povirjih Orehovice in Bolske, kamor sodijo Trojane (Perko et al. 1998, 178–179). Zaradi neprepustnih tal prevladuje denudacijsko-erozijski relief z obilico tesnih grap in globokih dolin. Približno po-lovica Posavskega hribovja pa je sestavljena iz mezozojskih, pretežno karbonatnih kamnin. Iz njih so najvišja slemena in vrhovi. Dolomita je precej več kot apnenca, zato je tudi delež fluviokraškega površja večji od kraškega (Perko et al. 1998, 180). Dosedanji raziskovalci geomorfološkega razvoja Posavske-ga hribovja domnevajo, da je bilo to ozemlje v spodnjem 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo 1 : 100 000. pleistocenu pretežno uravnano, kar naj bi bila posledi-ca tektonsko sorazmerno mirnega obdobja, v katerem so s polzenjem in naglimi zdrsi. Relief je sčasoma postal vse prevladovali procesi, značilni za vlažne in zmerno vlažne bolj razčlenjen in ponekod tudi inverzen, kar pomeni, da je tropske podnebne razmere (globoko kemično prepereva-izoblikovan v nasprotju z geološko zgradbo. To še posebej nje, močna denudacija in neznatna erozija). Geomorfološki velja za območje trojanske in litijske antiklinale. Tam, kjer bi procesi, ki so pokrajino uravnali, so zamrli ob tektonskih in glede na geološko zgradbo pričakovali mogočna slemena, podnebnih spremembah v srednjem in zgornjem pleistoce-potekajo doline Radomlje, Bolske in Save. Reliefno izstopa-nu. Reke so z globinsko in bočno erozijo postopoma vrezale jo vzpetine iz litotamnijskih apnencev, ki so v primerjavi z globoke doline, nad katerimi so ohranjeni ostanki nekda-laporji in peščenjaki erozijsko bistveno odpornejši (Perko et njih teras. Na pobočjih se je zaradi različnega naklona ka-al. 1998, 181). mninske podlage spiranje preperlinskega gradiva prepletlo 6 Trojane, AAS 95, 2022 3a Poškodovani predel najdišča. Raziskava je obsegala 3b Območje najdišča na digitalnem ortofoto posnetku; prekopavanje in sejanje deponiranih sedimentov; podlaga podlaga DOF5, list F254761A; ©GURS, ©DARS. Merilo TTN5 F254700; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. 1 : 10 000. 2.1 Viri za zgodovino Trojan Trojane se v rimskih virih pojavijo z imenom Atrans. Naselje je ležalo pet poštnih postaj od Emone, na cesti (via publica) Emona–Atrans–Celeia–Poetovio. Pod imenom Adrante mansio m. p. XXV so zapisane v Antoninskem itinerariju (129.3), kot Mansio Hadrante s pripisom fines Italiae et Norici v Burdigalskem itinerariju (560.9) in kot Adrante na Peutin-gerjevem zemljevidu IV 2. (Šašel 1975, 75–78). Trojane so bile kot mejna postojanka Norika vključene v davčni sistem publicum portorii Illyrici et ripae Thraciae, ki se je kasneje preimenoval v publicum portorii vectigalis X publica. Publicum portorii je zajemal ogromno območje. Vanj so sodi-li: Deseta regija Italije, Recija, Norik, Dalmacija (Ilirik), obe Panoniji, obe Meziji, vse Dacije in Trakija. Na mejni postaji Atrans so pobirali portorium za prehod med Italijo in celo-tnim severovzhodnim imperijem (Železnikar, Visočnik 2020, 284). Iz epigrafskih napisov je razvidno, da je na Atransu najverjetneje od druge polovice 2. stoletja delovala carinska posta-4 Položaj najdišča na Franciscejskem katastru, AS 3000/L299, ja. Izpričani so zakupniki carinskega območja na tej postaji L299A01, L299A02, L299A03, L299A04, L299A05, L299A06, in cesarski prokuratorji, ki so jo nadzorovali. Na Trojanah ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Merilo 1 : 10 000. sta izpričana dva. O obstoju beneficiarske postaje govori gradbeni napis, kjer je omenjen beneficiarij 2. italske legije (podrobno glej Visočnik 2017; Železnikar, Visočnik 2020, 272–277). Trojane, AAS 95, 2022 7 5 Pogled na Trojane iz zahoda proti vzhodu. V starih listinah je ime sodobnega kraja Trojane zapisano so jih videli tudi Vodnik, Hitzinger idr. (Rechfeld 1848, 89; leta 1229 in latere ville Troye, okoli leta 1400 am Troyn, leta Hitzinger 1855, 254; Müllner 1879, 83–84; Šašel, Bolta 1975, 1466 vber den Troyan in leta 1496 Troyan (Kos 1975, 648). 267; Stražar 1985, 84). O najdbah zidovja, ruševin in množi-ce rimskih novcev je v Slavi vojvodine Kranjske pisal Valvasor 2.2 Zgodovina arheoloških (Valvasor 1689a, 124; Valvasor 1689b, 266–268). raziskav Od druge polovice 19. stoletja do leta 2019 je bilo tako ali dru-gače prekopano območje znotraj ožjega dela Trojan, ki meri Naselitveni prostor na prevalu Trojane je relativno majhen in približno 500 × 80 m: od nekdanjih Konjškovih njiv (danes tudi v rimskem obdobju ni bil bistveno večji. V začetku leta Trojane 22) (sl. 6: 1) do Hotela Trojane (Trojane 27) (sl. 6: 13). 2020 je izšla monografija Manjša rimska naselja na sloven- (Železnikar, Visočnik 2020, 251). Leta 1846 je na Stojčevem skem prostoru v seriji Opera Instituti Archaeologici Sloveniae vrtu (Trojane 10) (sl. 6: 6) kopal župnik Dornik. Izkopane najd-40, kjer so bila strnjena dosedanja dognanja o izkopavalcih, be podrobno našteva Müllner, predvsem novce, ki jih je Dor-najdišču, najdbah, obsegu in pomenu. Na kratko jih povze-nik poslal Zgodovinskemu društvu, najdeni napisni kamen pa mamo za potrebe tega prispevka (Železnikar, Visočnik 2020, je ostal v Zideh. Leta 1866 je župan Konjšek našel novec na 249–293). Konjškovih vrtovih (sl. 6: 5). (Deschmann 1866). Leta 1874 je Mülllner odkril na Trojanah šest novih napisov, leta 1876 pa še Številne arheološke najdbe na Trojanah prihajajo na dan dva. (Mülllner 1878, isti 1879, 83). Leta 1886 je bil na Trojanah pri oranju, obdelovanju njiv, travnikov ter drugih zemeljskih Jernej Pečnik (sl. 6: 5–6). O Atransu je zapisal: »Tu je bila col-delih še danes. Največkrat se v literaturi omenjajo različni na postaja in meja Italije in Panonije. Imenovala se je Adran-napisni kamni. Še danes so vzidani v okoliške cerkve, npr. v te. Nahajajo se razvaline hiš z lepo slikanimi sobami, gorke Šentožboltu, Sv. Mohorju in Šentgotardu. Za vse se pred-kopali, za katere so vodo greli; našlo se je ondi več rimskih videva, da so bili najdeni na Trojanah. Po pisanju Müllnerja napisnih kamnov in novcev na tisoče, med njimi tudi srebr-je že v 16. stoletju o različnih kamnih z napisi iz Trojan pisal nih. Mnogo starin in zidovja je podsutega. Mesto je bilo jako Tyffernus (Müllner 1879, 82). V 18. stoletju sta na podobne bogato. V vasi je vzidanih več rimskih kamnov. Na njivah proti najdbe naletela Pococke in Milles. V začetku 19. stoletja pa 8 Trojane, AAS 95, 2022 6 Območja raziskav (Podlaga: DOF, © Geodetska uprava RS. Vsebina: J. Železnikar; izris: M. Belak): 1 – Konjškove njive (Trojane 22); 2 – med hišami Trojane 11, 4, 6 (Konjškovo posestvo, nekdanji Gasilni dom, Zadružni dom); rimske hiše VI, VII, VIII; 3 – Zadružni dom (Trojane 6); rimska hiša IX; 4 – Trojane 7; 5 – Konjškovo posestvo (Trojane 11); 6 – Brvarjevo posestvo, pri Stojc (Trojane 10); rimska hiša V; 7 – območje med hišami Trojane 7 in 10 (od Brvarjevega posestvo, pri Stojc; do hiše Trojane 7); rimske hiše I, II, III, IV; 8 – Trojane 30 (parc. št. 4/1, 4/2); rimska hiša X; 9 – Ržunov vrt (Trojane 9 do 29, parc. št. 573/1); rimske hiše I, XI; XII; 10 – Trojane 29; rimska hiša XII; 11 – Trojane 8; 12 – Pod Stojcem (parc. št. 9/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 574/1); 13 – Garni hotel Trojane (Trojane 27); 13a – Trojane 25; 13b – severno od hiše Trojane 25; 13c – Gasilni dom Trojane, Trojane 35. Št. Ožbaltu so našli že mnogo lepih rimskih grobov. Posebna na prostorno gostinsko sobo na južni strani. Na krožniku se znamenitost je bil vlit bronast kip rimskega cesarja, na konju je našlo še polno ostankov amfore, posolja in polžev, ki živijo jahajočega, s sulico v rokah. Stal je na višini, kjer so najprej po vinogradih. Strešna opeka, žigosana z žigom II. Italske le-zagledali od Emone idoči mesto Adrante. Spomenik so razbili gije, pričuje o sosednji hiši, da je tam bila vojašnica majhnega sovražniki in kose v vodo zmetali; več kosov so kmetje našli v oddelka (vexillatio) legije, ki je bila tu ustanovljena okrog leta vodi. Jaz sem leta 1886 tudi jeden tak kos našel ter ga oddal 165. Ta je imela nalogo varovati italijansko državno mejo ter deželnemu muzeju. V vasi proti Št. Gotartu je vzidanih več je stalno bivala na Ločici pri Polzeli. Leta 176 je bila legija pre-rimskih napisnih kamnov. Leta 1886. sem izkopal sobo, slika-meščena v Albing ob Donavi, leta 190 v Lorch ob izlivu Aniže. no rudeče, črno in zeleno; naslikane so bile tudi rože.« (Peč- Nad starejšim poslopjem, ki so ga Markomani zažgali leta 176 nik 1904, 130–131). Leta 1936 so kopali temelje za svinjak na so legijonarji zgradili novo stavbo, dolgo 18,80 in široko 15,60 parceli Štefana Brvarja, p. d. Stojc (sl. 6: 5). Našli so hipokavst, metrov. V njej je bilo mogoče dognati bivališče vojakov, ku-fragmente tegule z žigi, omet, keramiko in novce. Ob Ložar-hinjsko ognjišče, kovačnico z mehom, svetišče in oficiarske jevem prihodu na terenu ni bilo več nič, ohranilo se je le nekaj prostore poslikane rdeče in belo. Svoboden prostor je ločil fotografij. Predmete s te izkopavalske etape hrani Narodni vojašnico od sosednjega, pač najbolj impozantnega poslopja muzej Slovenije (Ložar 1937, 54). Leta 1941 je Walter Schmid naselbine. To je bilo dolgo 39,90 m, široko 14,80 m in je delno izkopal centralni del trojanske naselbine – južno od lokalne pod današnjo cesto in gospodarskim poslopjem. Veliki pestro ceste Trojane–Izlake. V Marburger Zeitung, 22.–23.11.1941, str. poslikani sobi, kjer se je dalo kuriti so bile priključene še tri ve-5, je objavil nekaj interpretacij izkopanih temeljev stavb (sl. 6: čje sobe. Zidovje je bilo nenavadno močno, debelo po 1,65 m 3, 7, 9, 13). Notico je povzel tudi Ljubljanski časopis Jutro (št. in je imelo mnogo globlje temelje kakor ostala poslopja. To je 20, 25.11.1941), ki piše: »Na bregu, kamor precej strmo vodi bila carinarnica. Imena uradnikov so pogostokrat naznačena stara rimska cesta, je stala pošta (mansio Atrantina), dolga z napisi. Kjer je carinarnica imela značaj trdnjave, je lahko v 29.30m, široka 16.35 m. Ob cestni strani so bili trije gostinski sili služila za obrambo, kakor podobna, masivno zidana stav-prostori, h katerim je vodil 1,35 m širok koridor. Dva kuhinjska bišča na Vrhniki in Ptuju.« prostora z večjim in manjšim ognjiščem sredi hiše sta mejila Trojane, AAS 95, 2022 9 Skozi projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija–Avstrija so tedanja direktorica kamniškega muzeja. Po njenem mnenju avstrijski in slovenski kolegi popisali in dokumentirali arheo-so našli lončarske peči in kompleks delavnic s sušilnico za loško gradivo, izkopano med 2. svetovno vojno na ozemlju keramiko, ki naj bi bila lesena. Ob izkopu za hišo na parceli Slovenije, ki je bilo v hrambi v graškem Joanneumu. Rezul- (4/1, k. o. Trojane) Zdravka Brvarja so se na južnem delu tati so bili publicirani v katalogu V novi luči/ Ans Licht gebract pokazali temelji rimske stavbe in hipokavsta ter ogromno (ur. Porod et al. 2013). Arheološko gradivo pa je bilo fizično keramike, žganine in zidnega ometa. Najdbe sigilate, volu-vrnjeno pristojnim muzejem v Sloveniji. Tako je na Trojanah tnih in pečatnih oljenk, ometa, stekla, novcev (od 1. stoletja izkopani material prišel v kamniški muzej. Skupaj so inven-do sredine 4. stoletja), ruševinske plasti, veliko žganine, od-tarizirani 104 predmeti oziroma njihovi deli, med katerimi je lomek napisnega kamna iz druge polovice 2. stoletja (z ime-osem novcev. Prav tako so bili najdeni terenski dnevnik z za-nom Saturnina, zakupnika Ilirske carine, in imenom sužnja, pisi in deli dokumentacije iz dveh Schmidovih trojanskih iz-ki je bil zaposlen na atrantinski carinski postaji), fragment kopavalskih etap (1941 in 1942). Leta 1942 je Walter Schmid, statue – marmornatega desnega komolca v naravni velikosti očitno zelo na hitro (slabi zapiski v dnevniku), pogledal še in starejše najdbe s tega območja kažejo na to, da je nasel-severni del naselbine nad cesto Trojane–Izlake (sl. 6: 2) ter bina vzniknila že v 1. stoletju in da so tu stale najlepše stavbe sondiral utrdbo na Učaku (Šašel 1954a, 160–161; Železnikar, (Zupančič 1977; Zupančič 1979, 17; Zupančič et al. 2003, 16). Visočnik 2020, 258). Leta 2003 so pod Brvarjevim poslopjem (sl. 6: 12), ki je bilo Med leti 1945 in 1949 so pri adaptaciji hiše Trojane št. 10 poškodovano zaradi posedanja terena ob gradnji trojanske- (sl. 6: 6) odkrili zidove in luknje za lesene stebre. Prav tako ga predora, izvajalci (podjetje Impresa Grassetto) odstranili naj bi ne našli ničesar, ko so gradili nov hlev in žago (v času arheološke plasti. Brez dovoljenj pristojnega Zavoda za var-med 1957 in 1960). Leta 1950 so arheologi in zgodovinarji stvo kulturne dediščine so si zgradili dovozno pot do poško-ljubljanske univerze, ki so bili na ekskurziji, po naključju na dovanega objekta. Pri tem pa na kupe odrinili odstranjene ar-zemljišču Jožefa Štefana Brvarja, približno 50 cm pod rušo, heološke plasti. Ob pregledu terena se je izkazalo, da gre za odkrili fragment večjega kamnitega spomenika. Gre za se-značilen arheološki fundus, najden ob številnih predhodnih stavni del (drugi fragment) gradbenega napisa – posvetilni naključnih ali zaščitnih izkopavanjih (Josipovič 2003; Sagadin napis Marka Avrelija in Lucija Vera (Klemenc 1951, 124; Šašel 2004, 45). Te najdbe so predmet pričujoče objave. 1954b, 200; Šašel, Bolta 1975, 267–268). Na ožjem območju Trojan je Uroš Košir leta 2018 izvajal ar-Pri gradnji Zadružnega doma (danes Trojane 6), sl. 6: 3, so heološki nadzor ob gradnji izkopa za širitev hiše na parc. leta 1953 naleteli na rimsko kulturno plast, zidove in najdbe; 560/5 k. o. Trojane, Trojane št. 25 (sl. 6: 13a). Arheoloških profile je zrisal Jaroslav Šašel. Na globini 90 cm so našli tlak ostalin niso našli (Košir 2018). V marcu leta 2020 sta bili na rimske ceste (Šašel 1954a, 160). V času gradnje in prenove lokaciji severno od hiše Trojane št. 25 zaradi želje lastni-ceste Ljubljana–Celje (1959) je Lojze Bolta med profilom 104 kov po spremembi namembnosti narejeni arheološki sondi in 105, zahodno od Trojan, izkopal nekaj rimskih grobov ter (sl. 6: 13b) (Klasinc, Magdič 2020). Sondi sta merili 5,5 × 2,1 ostanke ceste (Bolta 1959, 130–133, Bolta 1960, 343 Železnikar, m in 5 × 2 m. Sondi sta bili negativni. Izkop za širitev gasil-Visočnik 2020, sl. 3, ad. 18). Oktobra 1966 so na parceli 4/2 k. skega doma je meril 12,73 × 5 m. Potekal ob jugovzhodnem o. Trojane, ob gradnji hiše (črna gradnja), sl. 6: 10, naleteli na vogalu obstoječega doma (sl. 6: 13c). Tudi tukaj ni bilo ohra-rimske zidove. Ohranili so se temelji stavbe velikosti 7 × 12,80 njenih arheoloških ostalin, ki bi bile iz rimskega obdobja in m z delno ohranjenim hipokavstom in kanalom, na južni stra-ohranjene » in situ« (Kozamernik, Magdič 2020). ni je bila odorana. Mirina Zupančič je te ostaline interpretirala kot poznorimski objekt in ga datirala z novci v čas med leti 270 in 354 (Cvikl Zupančič 1966; Cvikl Zupančič 1966). 2.3 Rimski Atrans in njegov Leta 1970 je Zupančičeva sondirala Ržunov vrt (sl. 6: 9) in pomen odkrila temelje več objektov iz več gradbenih faz. Največja Preko Atransa je tekla via publica, ki je povezovala Emono stavba je bila dolga 20 m, debelina vzhodnega zidu je me-s Celejo in Poetoviono. Ostanki cestišča so bili najdeni za-rila 1,5 m. Na Ržunovem vrtu so proti zahodu kompleksa hodno od zaselka Trojane (Bolta 1959, 131; Bolta 1960; Pirk-našli dve lončarski peči, brez zidane konstrukcije (Zupančič majer 1985, 159; glej Železnikar, Visočnik 2020, sl. 3: 16, 17) 1970; Zupančič 1971, 221; Zupančič 1979, 17). Lončarski peči in vzhodno v Podzidu. Široka je bila 6 m (Kajfež 1997; Kajfež in prostor med njima so deloma uničili s črno gradnjo leta 2003, 267–268; Železnikar, Visočnik 2020, sl. 3: 19). 1975 (sl. 6: 8), ko je arheološke ostaline ponovno reševala 10 Trojane, AAS 95, 2022 Vhod v naselbino je nekje na območju Učaka krasil kip ko-Južni rob naselbine je tvoril naravni prelom, ki teče po izo-njenika, morda Marka Avrelija. Ostanki delov bronastega hipsi na 555 m. Tam teren strmo pada in morali so ga do-kipa konja so bili najdeni v 19. stoletju v potoku Orehovi-datno utrditi s škarpo. Kontrafor je videl in skiciral Šašel ob ca (Pečnik 1904, 131; Rutar 1890, 121; Ložar 1937−1940, 535; topografiji Trojan leta 1953 na Konjškovem (sl. 6: 5) posestvu Istenič 2014, 97, sl. 102). Pred rimskim carinskim platojem (Železnikar, Visočnik 2020, sl. 8). se je od zahoda proti vzhodu, do Konjškovih njiv (sl. 6: 1) Naselbinski plato je proti severu, prav tako nekje na izohipsi raztezalo rimsko grobišče. Na odseku stare ceste je Bolta 555 m, zamejen. Potem je pobočje strmo padalo proti poto-leta 1959 izkopal tri grobove, enega s sarkofagom, dva z ku Bolska. T. i. stara cesta čez Trojane je precej uničila prvotni opečno konstrukcijo (Bolta 1959, 131; Bolta 1960). relief terena. Iz ohranjene dokumentacije Schmidovih izkopavanj, arhi-Rimske Trojane so bile kot mejna postojanka Norika vključe-va Jaroslava Šašla ter drugih objavljenih rezultatov izvede-ne v davčni sistem publicum portorii Illyrici et ripae Thraciae, nih raziskav se je dokaj zanesljivo rekonstruiralo 12 tlorisov ki se je kasneje preimenoval v publicum portorii vectigalis X objektov rimskega Atransa (sl. 7) – (Železnikar, Visočnik publica (Ørsted 1985, 255–258; De Laet 1949, 175–245). Na 2020, sl. 20, sl. 22). Severno od rimske ceste (široka je bila 6 mejni postaji Atrans so pobirali portorium med Italijo in ce-m), ki je potekala po sredini naselbine, so bile večje stavbe, lotnim severovzhodnim imperijem (Ørsted 1985, 283; prim. med katerimi naj bi bila stavba IV carinarnica, s carinskim še Tatscheva 1996; Železnikar, Visočnik 2020, 284). Zahodno uradom, morebiti domovanjem uslužbencev in celo taber-od Atransa je bila zadnja postaja rimske pošte v Italiji Ad no, kot piše Schmid v opisu prostorov. Zidovi te stavbe, ki jo publicanos, verjetno na ledini Ajdovski britof, na Pskarjevi je odkopal leta 1941, so bili zelo debeli, od 1,45 do 1,60 m oziroma Jerinovi njivi v Blagovici. Ker je Atrans opisan kot (Schmid, terenski dnevnik 1941; Jutro 1941, 3; Schmid, Mar-mansio, lahko sklepamo, da le 6 milj pred počivališčem ni burger Zeitung 1941, 5). Ostali objekti so bili verjetno kašče, ležala postaja, ki bi služila enakemu namenu, zato menimo, skladišča, hlevi, morda delavnice in podobno. Številni sta-da je bil Ad publicanos mutatio ali statio (Plestenjak, Žele-rejši avtorji, npr. Pečnik, Rutar, Ložar, tudi Schmid in kasneje znikar 2019, 17). Šašel, omenjajo močne žganinske plasti. Povezujejo jih z velikim požarom (morda jih je bilo več), prav tako pa lahko Na kamnitih spomenikih ohranjeni napisi pričajo o tem, da je, ta podatek indicira na skladišča, carinske zaloge ter seveda najverjetneje od druge polovice 2. stoletja naprej, na Atransu tudi na uničenje civilnih ali upravnih prostorov. delovala carinska postaja (Železnikar, Visočnik 2020, kat. št. 4, 15, 20, 22). Izpričani so zakupniki carinskega območja (Žele-Gradnja je bila (glede na opise v Schmidovem dnevniku) znikar, Visočnik 2020, kat. št. 22) in cesarski prokuratorji, ki so deloma kamnita, deloma lesena. Objekti na južnem delu so jo nadzorovali (Železnikar, Visočnik 2020, kat. št. 1, 3, 10). Po bili pretežno grajeni iz kamenja, vezanega z malto. Imeli so markomanskih vojnah je upravljanje carinskih postaj prešlo iz klet in vsaj eno nadstropje. Stene so bile praviloma poslika-zakupniških rok v nadzor cesarskim prokuratorjem. Na Trojane s kakovostnimi freskami – hiše III, I, X, XI (sl. 7), na kate-nah sta izpričana dva: Gaj Antonij Rufij (Železnikar, Visočnik rih prevladujejo geometrijski in cvetlični motivi. Na termal-2020, kat. št. 1, 13) in Gaj Antonij Julijan (Železnikar, Visočnik ni kompleks navajajo najdbe hipokavsta (Ložar 1937, 54). 2020, kat. št. 3). Iz napisov, ki so ohranjeni tudi vzidani v oko-Ogrevalne naprave ali tubuli pa so bili najdeni na več mestih liške cerkve (Šentožbolt, Sv. Mohor in Šentgotard) v sekun- (v hišah III, V, VI, IX in XII). Večje število ognjišč v stavbah darni legi, sklepamo, da so iz naselbine Trojane znane tudi in estrihi govorijo v prid hipotezi, da so bile stavbe večkrat druge uradniške službe, kot so kontraskriptorji, skrutatorji, prezidane ali dozidane in v rabi dalje časa. viliki in vikarji (Železnikar, Visočnik 2020, kat. št. 1, 4, 13, 15, 20, Jedro naselbine, civilno-upravnega dela, je bilo vzhodno od 22). Viliki (zbirali in upravljali so davke) in vikarji (pomočniki, stavbe VI (tvorile se ga zgradbe IV, V, III, II, IX in I). Vzidani na oskrbniki, zastopniki, pooblaščenci) so bili sužnji, skrutatorji – fasade stavb, morda prostostoječi na podstavkih ob glavni davčni uradniki (revizorji, preverjali so deklaracije, preiskovali cesti, so stali številni kamniti spomeniki (arhitekturni členi – blago in osebe) in kontraskriptorji (kontrolorji) pa so bili rimski grifon, posvetilni cesarski napis, marmorni kip – ohranjen državljani (Visočnik 2014, 284). komolec idr.). Prebivalci Atransa so častili več božanstev, in Da je bil Atrans tudi beneficiarska postaja, govori gradbeni sicer vsaj v enem, če ne več svetiščih. Najdeni oz. ohranjeni napis (Železnikar, Visočnik 2020, kat. št. 19), kjer je omenjen oltarji, datirani v drugo polovico 2. ali na začetek 3. stoletja, beneficiarij 2. italske legije. Cesarja Mark Avrelij in Lucij Ver so posvečeni božanstvom, kot so Jupiter, Jupiter Kulminalis, sta dala postaviti oz. popraviti pomembno stavbo v drugi Mars, Diana, Hekata, Liber Pater, Atrans, Mitra, Noreja in (I) polovici leta 168 (Železnikar, Visočnik 2020, kat. št. 8). vantit (Železnikar, Visočnik 2020, 272–277). Trojane, AAS 95, 2022 11 a Bolsk 25 14 13 28 7a 5 6 26 7 22 4 VI IX VIII VII IV 11 31 11 10 571/2 4/2 8 11 9 4/1 I 29 V 10 III 30 27 II XII 9/4 9/1 5/2 5/5 5/4 24 X XI 21 573/1 5/3 574/1 stavba območje naselbine domnevni potek ceste 0 10 100 m 23 hišna št. 5/4 parcelna št. 7 Rekonstrukcija naselbine. 12 Trojane, AAS 95, 2022 2.4 Atrans v središču zgodovinskega dogajanja a Kot mejna postojanka, pomembno carinsko središče, ben- Bolsk ficiarna in poštna postaja so bile rimske Trojane večkrat v središču zgodovinskega in verjetno tudi gospodarskega, vojaškega, političnega in civilnega dogajanja. Zaradi svoje lege na osnovni osi, ki je iz Akvileje vodila proti vzhodu, so se na Trojanah, ali v bližini odvijali tudi pomembni zgodo-25 14 vinski dogodki. Trojane in Črni graben sta omenjena že leta 13 28 7a 69, ko so ilirske legije pomagale Vespazijanu do oblasti. Leta 5 6 26 7 166 ali 167 so z območja današnje Moravske in Slovaške po 22 4 VI IX jantarni poti (tudi preko naših krajev, zanesljivo preko Peto-VIII VII IV 11 31 vione, Celeje, prelaza Atrans in Alp) prodrli vse do Akvileje, 11 10 571/2 ki so jo, po poročanju Amijana Marcelina, oblegali, Opitergij 4/2 8 11 9 4/1 I 29 pa razrušili citat. Mark Avrelij in socesar Lucij Ver sta bila več- V 10 III 30 27 II XII krat na poti na vzhod. Leta 168 sta odšla v nemirne kraje na 9/4 9/1 5/2 5/5 5/4 24 X XI mejo na Donavi, da bi zaustavila pritiske omenjenih plemen. 21 O enem obisku Atransa govori gradbeni napis, ki sporoča, 573/1 5/3 da sta sovladarja omogočila obnovitev neke požgane stav-be. Morda je šlo za prenovo carinskega poslopja, gostišča, morda svetišča? (Zupančič 1977, 16; Šašel Kos 1999a, 197). Leta 193 so enote cesarja Septimija Severa na poti iz obdo-574/1 navskih provinc v Rim prečile Atrans, legije cesarja Maksi-mina Tračana na svojem uničevalnem pohodu v Italijo pa stavba spomladi leta 238 (Šašal Kos 1986, 361–377, 405–433; Šašel območje naselbine Kos 1999a, 196–198; Šašel Kos 1999b, 238–240; Šašel Kos domnevni potek ceste 0 10 100 m 1999c, 260–262; Šašel Kos 1999d, 194–195.) 23 hišna št. 5/4 parcelna št. Ponovno se Atrans v zgodovinskih virih (Zosimus, Julianus) pojavi poleti leta 351 kot kraj, kjer je izvidniška vojska Ko-stancija II. padla v zasedo, ki mu jo je pripravil Magnencij. Prvi se je po težkem porazu umaknil nazaj v Panonijo in se utrdil v Viminaciju (Jeločnik 1968, 203). Cesto preko Atransa je uporabil še zahodnogotski poveljnik Alarik na svojem pohodu proti Italiji 407 (Sagadin 2004, 49). Trojane, AAS 95, 2022 13 3Arheološke raziskave Matjaž Čuček Zaradi neugodne sestave kamenine (paleozoiski skrilav- ci) je med izgradnjo jugovzhodne cevi predora Trojane prišlo do premika terena. Posledično so se na hišah in gospodarskih poslopjih gostilne Konjšek in kmetije Brvar pojavile razpoke. Izvajalec del je zaradi intervencije re-publiške rudarske inšpekcije pričel s sanacijo jugovzhodnega pobočja trojanskega hrbta, v neposredni bližini omenjenih prizadetih objektov. Za potrebe sanacije, ki je obsegala vrtanje in injektiranje vrtin, je bila utrjena do-vozna pot do delovišča (sl. 8). Z izgradnjo novega dela poti je izvajalec del strojno posegel v arheološke plasti rimske postaje Atrans. Sedimenti arheoloških plasti niso bili odstranjeni, ampak so jih odložili na sedem kupov, 8 Utrjen del stare in del novozgrajene poti do mesta vrtanja deponiranih severno in južno od novozgrajene dovozne in injektiranja (Sagadin, Josipovič 2003, sl. 1). poti. Ker izkopavanje zaradi uničenja ni bilo več mogo- če, na omenjenih deponiranih kupih pa so bile vidne arheološke najdbe, je ZVKDS OE Kranj s soizvajalcem Magelan Sarič in Vreček d.n.o. začel s pridobivanjem arheoloških najdb. Delo je obsegalo prekopavanje in sejanje deponiranih sedimentov iz sedmih kupov, oštevilčenih od 1 do 7 (Sagadin, Josipovič 2003, 3). Raziskave so se začele 7. 7. 2003 in se zaključile 16. 7. 2003, presejali so 119 m3 zemljine. Ekipo so sestavljali arheolog, trije arheološki tehniki in petnajst do sedemnajst delavcev (Sagadin, Josipovič 2003, 3). 14 Trojane, AAS 95, 2022 4Najdbe Skupaj so med sejanjem zemljine odkrili 2407 najdb, od 4.2 Kovinski predmeti tega je 92 kosov iz novoveškega obdobja, ostali kosi so Med najdbami je 35 kovinskih predmetov, večinoma žele-iz rimskega obdobja. Večina, 2169 kosov, je rimske lon-znih žebljev (sl. 9). Izstopa železni stilus s tordiranim delom čenine; izločeni odlomki opeke za nadaljnjo obdelavo (G13). Podobnega so odkrili v Trebnjem (Bavec 2020, 374), imajo žig, ostale so v dogovoru s takrat pristojnim kon-v Akvileji (Schaltenbrandt Obrecht 2012, 752, t. 197: Ag. 17) servatorjem ZVKDS, OE Kranj pustili na terenu. Ker najd-in v Vindonisi, kjer je datiran v 4. stoletje (Schaltenbrandt be niso bile pridobljene med arheološkimi izkopavanji Obrecht 2012, 664, t. 154: Vi 476). Najdena sta bila tudi bro-in ne vsebujejo podatkov o stratigrafiji, smo za objavo nasta šivanka (G14) in železen predmet, ki se na enem kon-izločili samo tipološko in kronološko izpovedne ter jih cu razdeli na dva dela, na drugem pa se zoži (G15, sl. 10). tako tudi predstavili v katalogu. Do zdaj analogij nismo našli. 4.1 Novci V sedmih kupih so odkrili 16 novcev.1 V katalog smo vključili 12 novcev, ker štirje niso imeli navedenega kupa, iz katerega so jih pobrali. Vsi razen enega so iz rimskega obdobja. Rimsko obdobje • G1: M. Aurelius; Denarius: 166, • G2: Nedoločljiv; Denarius: 2. stoletje, • G3: Gordianus III.; Sestertius: 241–243, • G4: Aurelianus; Antoninianus: 272, • G5: Constantinus I.; Centenionalis: 330–337, • G6: Constantius II.; Centenionalis: 337–341, • G7: Constans; Centenionalis: 341–348, 9 Železna žeblja. • G8: Constantius Gallus; AE 3: 351–354, • G9: Constantius II.; AE 3: 355–361, • G10: Valens; AE 3: 364–378, • G11: Gratianus; AE 3: 367–378, • brez G: Constantius II.; AE 4: 355–361, • brez G:Constantius Gallus; AE 2: 351–354, • brez G: Iulianus; AE 3: 355–361, • brez G: Constantius II.; AE 3: 351–361. Novi vek • G12: Sveto rimsko cesarstvo, Franken, Mejna grofija Brandenburg-Ansbach II, Georg Friedrich (1692–1703), Kreuzer, 1694, Schwabach, RNME 6/3. 10 Železen predmet, ki se na enem koncu razdeli na dva 1  Novce je določil dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabine-dela. ta Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Za to se mu najlepše zahvaljujemo. Trojane, AAS 95, 2022 15 4.3 Stekleni predmeti prisotnost kalcita preverili z 10-odstotno raztopino žveplene kisline. Vključke v keramiki smo opisali in določili po kriterijih Stekleni predmeti so zelo slabo ohranjeni in jih zato nismo iz priročnikov o keramiki v arheologiji (Orton, Tyer, Vince mogli bolj natančno tipološko interpretirati. Posoda iz mo-1993, 133–135, 231–242; Horvat 1999). Trdota keramike je drozelenega stekla (G16) je najverjetneje steklenica, najde-določena po Mohsovi lestvici (Orton, Tyer, Vince 1993, 138). no je bilo tudi cevasto navzven zapognjeno ustje z ostenjem, ki je najverjetneje del skodelice ali sklede (G17), ter Poimenovanja in opise uvoženih fabrikatov smo povzeli po dno iz zelenkastega stekla, ki je del skodelice ali krožnika že objavljenih študijah (npr. Delage 2012).2 (G18). Del odebeljenega ustja iz dekoloriranega stekla (G19) Fabrikate smo razvrstili v dve skupini, ki sta pogojeni pred-najverjetneje pripada cilindrični čaši, ustje iz modro zelenka-vsem s funkcijo posode in fizičnimi lastnostmi fabrikata. Ni stega stekla (G20) pa steklenici. pa nujno, da ta delitev sovpada z dejansko rabo predmeta Iz temno rjavega stekla sta še dva igralna žetona polkrožne v rimskem času. Skupini sta: oblike (sl. 11). Gradivo časovno sodi v obdobje med drugo Grobi fabrikati: F 2, F 3, F 4, in F 5. Iz teh fabrikatov so poso-polovico 1. in 2. stoletjem (Lazar 2003, 104, 152). de, ki so bile primarno namenjene kuhanju hrane. Fini fabrikati: F 1, F 1*, F 6, F 7. To skupino sestavljajo posode, ki so bile primarno namenjene serviranju (npr. vrči), uživanju (npr. krožniki, čaše), pripravi (npr. melnice) in shranjevanju hrane (npr. lonci, vrči). V to skupino smo prišteli še oljenke. Fabrikati Uvoženi fabrikati Sigilata 11 Eden izmed dveh igralnih žetonov iz steklene paste Severnoitalska sigilata – Padana B: fina, prelom je svetlo (Sagadin, Josipovič 2003, sl. 7). roza barve, brez vidnih primesi. Premaz je rdečerjave barve, nebleščeč. 4.4 Keramični predmeti Severnoitalska sigilata – Tardopadana: fina, vsebuje redke drobce belih in rdečih primesi. Prelom je svetlo roza barve, Med odkrito rimsko keramiko s Trojan smo izmed 2160 od-premaz pa rdečerjave in je nebleščeč. lomkov za nadaljnjo obdelavo izločili odlomke, ki so ožje kronološko in tipološko določljivi (65 odlomkov različnih Germanska sigilata, proizvodni center Rheinzabern: fina, predmetov). vsebuje redke bele drobce. Prelom je svetlo rdeče barve, premaz pa temno rdeče barve in je svetleč. Odlomki uvožene keramike: sigilatno posodje, keramika tankih sten in amfore, so maloštevilni ter so opredeljeni po Keramika tankih sten uveljavljenih klasifikacijah (npr. Dragendorff 1895; Conspec-Lezoux – KTS 1: fina, brez vidnih primesi. Prelom je svetlo tus 1990 itd.). Večina predmetov je lokalne oziroma regio-roza barve. Na notranji in zunanji strani ima temno siv ble-nalne proizvodnje. Narejene so bile le makroskopske anali- ščeč premaz. ze, mineraloško-kemijskih analiz pa nismo opravili. Amfore Osnova klasifikacije lokalnih in regionalnih posod je oblika A 1: Vsebuje redke drobce kremena, sljude ter bele in temno predmeta (npr. lonec, skleda, pokrov itd.). rjave delce, velike do 0,2 cm. Je oranžnordeče barve. Med obravnavanimi keramični predmeti ni nobeden ohra- A 2: Vsebuje številne delce kremena in redke rdečerjave del-njen v celoti, vsi so risarsko rekonstruirani. ce, velikosti do 0,2 cm. Je svetlo rjave barve. Makroskopska analiza zbira keramike A 3: Vsebuje številne delce sljude, kremena in temno rjavih delcev do 0,2 cm. Je svetlo rdečerjave barve. Makroskopsko analizo keramike smo naredili na svežih lo-mih pri vseh izločenih odlomkih (65 odlomkov). Pri opa-zovanju smo uporabili lupo z desetkratno povečavo in 2  Za pomoč pri določitvi delavnic sigilatnega posodja se zahvaljujemo dr. Eleni Schindler Kaudelka. 16 Trojane, AAS 95, 2022 A 4: Vsebuje redke delce kalcijevega karbonata, ki so veliki Keramika tankih sten do 0,4 cm, ter številne rdeče delce, velikosti do 0,3 cm. Je Uvožene keramike tankih sten je manj kot sigilate. Izstopa rdečerjave barve. čaša G25 (sl. 12), ki ima rahlo izvihano ustje in temno siv A 5: Vsebuje številne delce kremena, velikosti do 0,2 cm, premaz. Prepoznali smo jo kot la ceramique metallescente, redke drobce sljude in rdeče vključke, velikosti do 0,2 cm. Je najverjetneje je uvožena iz Lezoux-a. Proizvodnja je datira-rdečerjave barve. na od druge polovice 2. stoletja in traja približno do sredine Lokalni oziroma regionalni fabrikati oziroma druge polovice 3. stoletja (Vilvorder 2012, 347, 348). F 1: Vsebuje drobce sljude, redke rjave delce, velikosti do 0,2 cm in redke temno rjave delce, velikosti do 0,1 cm. Trda keramika (3−4). Barve: bledo rjava, svetlo rjava. F 1*: Enaka kot F 1, le da je temno sive in sive barve. F 2: Vsebuje delce kremena, velikosti do 0,3 cm, zrna kalcijevega karbonata, velikosti do 0,3 cm, in zmerne drobce sljude. Trda keramika (3−4). Barve: temno rjava in rjava. F 2*: Enaka kot F 2, samo bledo rjave in svetlo rjave barve. F 3: Vsebuje delce kremena, velikosti do 0,3 cm, drobce sljude in redke delce kalcijevega karbonata, velikosti do 0,2 cm. Srednje trda keramika (3). Barve: temno rjava in rjava. F 4: Vsebuje delce kremena, velikosti do 0,3 cm, veliko delcev kalcijevega karbonata, velikosti do 0,4 cm ter drobce sljude. Trda keramika (3−4). Barve: temno rjava in rjava. 12 Čaša s temno sivim premazom, prepoznana kot la F 5: Vsebuje redke delce kalcijevega karbonata ter kremena, ceramique metallescente. ki so veliki do 0,2 cm ter drobce sljude. Srednje trda keramika (3). Barve: svetlo rjava in rjava. Uvoženo transportno posodje F 6: Vsebuje redke bele in temno sive delce ter drobce slju-Amfore de. Trda keramika (3−4). Barve: svetlo rjava in rjava. Ta fabrikat je vezan samo na pečatne oljenke. Med amforami je izpovednih odlomkov šest. Ena je amfora Dr. 6B za transport olivnega olja (G27). Gre za najpogostejši F 7: Vsebuje redke temno rjave delce. Srednje trda keramika tip amfore na zgodnjecesarskih najdiščih v Sloveniji (Vidrih (3). Barva: bledo rjava. Ta fabrikat je vezan samo na reliefne Perko 2006, 86). Te amfore se pojavijo v severnem Jadra-oljenke. nu v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. in počasi izginjajo s Uvoženo fino namizno posodje trga proti koncu 1. in v prvi polovici 2. stoletja (Vidrih Perko 2006, 87). Naslednji odlomek amfore (G28) najverjetneje Sigilatno posodje sodi med amfore Porto Recanati oziroma anfora con collo Odlomkov sigilatnega posodja v obravnavanem zbiru je ad imbuto. S. Mazzocchini meni, da so v njih transportirali malo, samo štiri smo izločili za nadaljnjo obravnavo. Dva odolive, olivno olje in vino (Mazzocchini 2009, 202). Datirane lomka sodita med italsko sigilato: G21 je oblike Consp. 27, ki so od začetka 1. in do 3. stoletja (Mazzocchini 2009, 196). so datirane v 1. stoletje. Sledi skodelica Consp. 43; te oblike so Odlomek amfore G30 smo prepoznali kot amforo Dr. 2−4. datirane od druge polovice 1. in do prve polovice 2. stoletja. V te amfore so polnili vino. Pojavijo se konec 1. stoletja pr. n. Dva odlomka sta skledi Drag. 37 (G23 in G24), ki sta najver- št., ko nadomestijo težjo in okornejšo obliko vinske amfore jetneje izdelka delavnic iz Rheinzaberna (današnja Nemčija). Dr. 1 (Vidrih Perko 2006, 103). Zasledimo jih na celotnem Proizvodnja teh skled je v Reinzabernu datirana od sredine 2. Sredozemlju od avgustejske dobe naprej do prve polovice in do konca 3. stoletja, ni pa izključeno, da je deloval še v 4. 2. stoletja (Vidrih Perko 2006, 103). Prav tako so za vino upo-stoletju (Delage 2012, 188). Pri skledi G21 je ohranjeno samo rabljali rodoške amfore, ki jih proizvajajo od konca 1. stoletja ustje z delom ostenja. Skleda G24 ima ohranjeno dno in del pr. n. št. in do konca 2. stoletja n. št. Središče proizvodnje je ostenja, na katerem je viden reliefni okras: del medaljona. bil otok Rodos, a petrografske analize so pokazale, da so jih Trojane, AAS 95, 2022 17 proizvajali tudi na otokih v Egejskem morju, na obali Anato-Ptuja, kjer pa niso natančno datirane (Vomer Gojkovič 1993, lije in v Italiji (Ožanić 2005, 139). Najverjetneje dva odlomka t. 11: 8), ter na območju Doma upokojencev Ptuj, kjer so da-G26 in G31 sodita med te amfore. Zatič amfore nismo tipo-tirane od začetka 2. in do sredine 3. stoletja (Janežič 2018, loško opredelili (G29). 137). Analogije najdemo tudi v gomili v Šetarovi v Slovenskih Lokalna in regionalna keramika goricah, ki je datirana v 2. in 3. stoletje (Pahič 1965, t. 4: 7), ter v naselbinskih plasteh Flavije Solve, kjer so datirane od leta Oljenke 278 in do sredine 4. stoletja (Groh 1996, t. 34: K 71). Oljenke so v obravnavanem zbiru redko zastopane in raz-Odlomek čaše z enostavnim ustjem (G35) in odtisi ostrega lomljene. Dva odlomka (G33, G34) sta del pečatnih oljenk, predmeta na vratu in ostenju ima na zunanji ter notranji po-eden (G32) pa del reliefne oljenke. vršini rdeč premaz. Naslednji trije odlomki (G36, G37, G42) Čaše imajo ohranjeno ustje in manjši del ostenja. Čaša G36 ima odebeljeno ustje in je iz fabrikata F 1*; po obliki spominja na V katalogu je osem odlomkov čaš (G35, G36, G37, G38, čaši iz Ilovice pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, K170, K428). G39, G40, G41, G42). Vse so narejene iz F 1 in F 1*, večina Čaši iz Ilovice pri Vranskem sta prav tako sive barve in brez jih ima premaz. premaza. Avtorica domneva, da gre za lokalni izdelek (Vi-Odlomki G39 (sl. 13), G40 in G41 so posnetki recijskih čas. drih Perko 2006, 88). Odlomka G37 in G42 imata na zunanji Za recijske čaše je značilen vrezan in barbotinski okras. in notranji površini premaz v rdečerjavih odtenkih. Drexel je obliko okrasa iz zbira recijskih čaš iz Faiminga raz-Naslednji odlomek čaše s horizontalnim ustjem in žlebom delil na tri stile/sloge (Miglbauer 1990, 16). Prvi stil/slog je na ostenju (G38) nekateri imenujejo tudi vaze (npr. Vidrih sestavljen iz prekrižanih dvojnih linij z odebeljenimi konci, Perko 2006 in Plesničar Gec 1977, 43). Podobne zasledimo medprostori so okrašeni z nizi apliciranih bunčic in podkev v Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, K119, K252, K256). ter s peresnim ornamentom (Miglbauer 1990, 16). Recijske čaše prvega sloga so datirane v prvo polovico 2. stoletja, Sklede za čas po markomanskih vojnah pa so okrašene v drugem Za katalog smo izločili 13 odlomkov skled. Pet izmed njih in tretjem slogu, ki sta dekoracijsko manj pestra (Miglba-sodi med t. i. panonsko žigosano keramiko ( Pannonische uer 1990, 16). Menimo, da imata odlomka G39 (sl. 13) in Glanztonware). G41 okras v prvem stilu/slogu, odlomek G40 pa je premalo ohranjen, da bi lahko opredelili stil. Prvi trije odlomki, ki so iz fabrikata F 1* (G45, G54, G55) in imajo temno siv premaz, posnemajo tipe italskih sigilatnih Posnetke recijskega posodja zasledimo v Ilovici na Vranskem, skled Consp. 43 ali galskih Drag. 35, ki imajo zapognjeno datirani so od 1. do konca 3. stoletja (Vidrih Perko 2006, 88, ustje. Datirane so od sredine 1. in do konca 2. stoletja (Oža-95). Prav tako jih najdemo v rimski lončarski četrti na območju nić Roguljić 2016, 39). So ena izmed bolj priljubljenih oblik žigosane keramike na območju Panonije (Adler-Wölfl 2004, 38). Pojavljajo se v sivih in rdečih odtenkih. Naslednja odlomka skled (G51, G53) posnemata tip sklede Drag. 44 oziroma Lud Sl (Delage 2012, 182). Imajo odebeljeno ustje in odebelitev na ostenju. Pojavljajo se v rdečih in sivih odtenkih na območju celotne Panonije (Adler-Wölfl 2004, 47), na primer Liskovac, Mursa, Sirmij in Vinkovci, kjer so datirane od druge polovice 1. in do konca 3. stoletja (Ožanić Roguljić 2016, 41). Odlomek sklede G50 ima odlomljen ročaj, najverjetneje sta bila dva, ter ima na zunanji površini svetlo rjavi lošč in okras vtisnjenih pravokotnikov. Podobne sklede zasledimo na Ptuju na območju današnje Gimnazije in so datirane od konca 3. in v 4. stoletje (Janežič 2008, K310, K312, K313, 53). Analogije za naslednjo skledo (G47) prav tako najdemo na območju današnje Gimnazije na Ptuju (Janežič 2008, K395, 13 Posnetek recijske čaše. K396). Ima odebeljeno ustje in klek na ostenju. 18 Trojane, AAS 95, 2022 Med skledami fine keramike sta zastopani še dve z oglatim ustjem (G43, G46). Sklede iz grobe keramike so štiri. Ena ima horizontalno ustje (G44), dve enostavno (G49, G52) in eno izvihano ter zaobljeno z dvema kanelurama na ostenju (G48). Lonci Med lonci izstopa 11 odlomkov. Samo eden od teh je narejen iz finega fabrikata (G75). Podobni so bili odkriti na Ilovici pri Vranskem in so opredeljeni kot vaze (Vidrih Perko 2006, 98). Avtorica na podlagi analogij z drugih slovenskih najdišč, npr. Emone, Nevioduna in šempeterskih nekropol, pravi, da so pogoste v drugi polovici 1. in prvi polovici 2. stoletja, redko se pojavljajo kasneje (Vidrih Perko 2006, 89). Večina pre-ostalih loncev iz grobega fabrikata ima prav tako analogije z najdišča Ilovica pri Vranskem: lonec s trikotno oblikovanim 14 Krožnik z ostrim prehodom na ostenju. ustjem (G78), lonec z izvihanim in odrezanim ustjem (G82), bili odkriti na Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, G24, lonec z izvihanim in poševno odrezanim ustjem (G77), lon-G28, G31, G76). Analogije z istega najdišča imata tudi trino-ca s horizontalnim ustjem (G79, G83), lonec s poševno od- žnik (G73) s kaneluro na ostenju (Vidrih Perko 2006, G51, rezanim ustjem (G81) in lonec z izvihanim in odebeljenim G207, G335) in trinožnik (G74) s poševnim ustjem in okra-ustjem (G85) so podobni loncem s posnetim, odrezanim, som metličenja na ostenju (Vidrih Perko 2006, G202). pokončno razširjenim in profiliranim ustjem, ki imajo po-dobnosti z lonci iz Emone; ti so datirani v 1. in 2. stoletje Kadilnice (Vidrih Perko 2006, 94). Med kadilnicami so trije odlomki, ki so iz finih fabrikatov. So V obravnavanem zbiru loncev so še lonec z izvihanim in različno okrašeni: primerek G68 ima tri rebra in zaobljeno zaobljenim ustjem (G76), lonec s poševnim ustjem (G80) in pokončno ustje, ki je okrašeno z odtisi pokončnih pravoko-lonec z izvihanim enostavnim ustjem (G84). tnikov. Na prvem rebru je okrašen z odtisi prstov, na preo-stalih dveh pa z odtisi pokončnih pravokotnikov. Naslednja Pokrovi kadilnica ima horizontalno ustje (G69, sl. 15), ki je okrašeMed pokrovi izpostavljamo samo dva, ki sta narejena iz gro-no z odtisi zaobljenega predmeta; na rebru ima pokončne bih fabrikatov. Enega z gumbastim držajem (G87) in druge-ga z žlebovi na ostenju (G86). Med žlebovi ima odtisnjene še pokončne nepravične pravokotnike. Krožniki Krožnikov je 12 in so iz finih fabrikatov. Predvsem so bili na-menjeni serviranju, a tudi pečenju hrane. So pogosta najdba v naselbinah in grobiščih v širokem časovnem razponu (Miglbauer 1990, 20). Večina jih ima enostavno zaobljeno ali nekoliko posneto ustje z izbočenim ostenjem (G57, G58, G59, G60, G61, G62, G65, G66). Dno ni ohranjeno pri no-benem primerku. Eden ima bolj ravno ostenje in nekoliko odebeljeno ustje (G56), dva imata uvihano enostavno ustje z ravnim ostenjem (G63, G67) in eden ima uvihano ustje ter oster prehod na ostenju (G64, sl. 14). Trinožniki 15 Kadilnica s horizontalnim ustjem, ki je okrašeno z odtisi Posodje, razvrščeno med trinožnike, nima ohranjenih nog. zaobljenega predmeta, na rebru ima pokončne ovalne Vsi štirje primerki so narejeni iz grobih fabrikatov. Dva imata odtise, med ustjem in rebrom ima na ostenju vrezano horizontalno ustje in klek na ostenju (G71, G72). Podobni so valovnico. Trojane, AAS 95, 2022 19 ovalne odtise, med ustjem in rebrom ima pa na ostenju vrezano valovnico. Tretji primerek (G70) je okrašen z odtisi zaobljenega predmeta samo na ustju. 4.5 Kamniti predmeti Gema iz modrega ahata z vrezanimi črkami SP in MV (sl. 16). Po mnenju dr. Milana Lovenjaka predstavljajo črke začetnice osebnega imena, kot npr. SP = SPECTACIUS (Sagadin, Josipovič 2003, 6). 16 Gema iz modrega ahata z vrezanimi črkami SP in MV. Kamnit pravokotni spomenik (sl. 17) iz peščenjaka (prove-nienca: Medijska dolina, okolica Izlak), velikosti 49 × 22 cm. Na njem je predstavljena moška figura, ki v eni roki drži pa-lico oziroma gorjačo. Najverjetneje gre za upodobitev Herkula s kožo in gorjačo (Sagadin, Josipovič 2003, 6). Pod kupom 5 je bila odkrita baza stebra iz peščenjaka (sl. 18), ki bi sicer lahko bila rimska, vendar je bolj verjetno, da izvira iz renesančnega obdobja (Sagadin, Josipovič 2003, 7). 4.6 Gradbeni material 17 Kamnit pravokotni spomenik iz peščenjaka. Najverjetneje gre za upodobitev Herkula s kožo in gorjačo (Sagadin, Večino gradbenega materiala so izvajalci po posvetu s pri-Josipovič 2003, sl. 8). stojnim konservatorjem ZVKDS OE Kranj pustili na terenu. Pobrali so samo tiste z žigi. Izpostavljamo odlomek, najverjetneje del strešnika (G88) z delno ohranjenimi vtisnjenimi številkami VIIII… ter skoraj v celoti ohranjeno strešno opeko (G89) z žigom druge italske legije v obliki tabule insate: LEG. II.ITALICA. Najverjetneje sta bila narejena v opekarski delavnici, odkriti na Ilovici pri Vranskem. Proizvodnja opeke v tej delavnici je cvetela v 2. stoletju, ko so gradili vojaški tabor v Ločici. Ta je bil ustanovljen sredi druge polovice 2. stoletja z namenom, da brani prehod preko Trojan v Italijo (Lazar 2006, 251, 252). 18 Baza stebra iz peščenjaka (Sagadin, Josipovič 2003, sl. 9). 20 Trojane, AAS 95, 2022 4.7 Povzetek Na podlagi analogij večina najdb sodi v časovni okvir od 1. do konca 3. stoletja, lahko tudi še v začetek 4. stoletja. Največ je keramičnih posod, ki imajo analogije predvsem v bližnji Ilovici pri Vranskem. Redko je uvoženo keramično posodje. Prav tako so odkrili manjše število steklenih, kovinskih in kamnitih najdb. Poleg rimskih najdb so še zastopane novoveške, a te zaradi manjšega števila in slabše ohranje-nosti nismo posebej obravnavali. Trojane, AAS 95, 2022 21 5Petrografske analize Igor Rižnar Kup 1; mozaične kocke Vzorec s Trojan vsebuje 19 belih in 5 črnih mozaičnih kock. Ker je že makroskopski pregled pokazal, da vse bele kocke pripadajo istemu litotipu – razlikovale so se le v stopnji površinske preperelosti – smo iz belih kock izdelali le tri zbruske, med črnimi kockami pa smo na makroskopski ravni opazili manjše razlike, zato smo zbruske izdelali iz vseh petih črnih kock. Barva belih kock je med 10 YR 8/2 in 10 YR 7/4. Velikosti kock so zelo različne, robovi pa merijo od 5 do 14 mm, na primer: 6,5 × 8,5 × 9 mm; 5 × 12 × 12,5 mm; 10,5 × 11 × 12 mm; 9 × 9 × 12 mm; 9 × 13 × 14 (sl. 19). Ker so bile kocke na površini porozne, domnevamo, da so bile v stiku s kislimi 20 Vzorec T19−6 A. tlemi ali v coni, kjer se je površina kamnine raztapljala v stiku z meteorno vodo, pretakajočo se skozi humozni horizont tal, obogaten s šibkimi huminskimi kislinami. Mikroskopska analiza je pokazala, da vseh pet belih kock, iz katerih smo izdelali zbruske, pripada istemu mikrofaciesu oziroma litotipu (sl. 19−23). Gre za deloma izpran mikriten apnenec tipa wackestone s foraminiferami, ki merijo do 2 mm. V glavnem gre za miliolide, med katerimi je tudi Broeckina (Pastrikella) balcanica, ki dokazuje zgornjekredno oziroma cenomanij-sko starost kamnine (sl. 20−23). V deloma izprani osnovi so poleg foraminifer še zrna mikritiziranega detritusa. 21 Vzorec T19−6 B. 19 Vzorec belih mozaičnih kock. 22 Vzorec T20−4 C. 22 Trojane, AAS 95, 2022 Mikrofacies belih mozaičnih kock s Trojan smo primerjali z mikrofaciesi belih kock zgodnjekrščanskih mozaikov iz Emone (mozaik najden pod Gosposvetsko cesto, mozaik iz prostora št. 8 iz insule XIII in mozaiki iz prostorov 13 in 14 insule XXXII). Primerjava je pokazala, da so bele kocke Trojanskega mozaika izdelane iz enakega apnenca kot tiste iz mozaikov baptisterija in portika oz. prostorov 13 in 14 insule XXXII v Emoni3. Naslednji vzorec obsega 5 črnih kock, zbruske smo izdelali iz vseh. Dimenzije črnih kock so v povprečju nekoliko večje od belih in bolj enotne v merah (11 × 14 × 15 mm; 11 × 11 × 16 mm; 9 × 13 × 17 mm) (sl. 24). Mikroskopska analiza je pokazala, da gre tudi v primeru črnih kock za homogen material. Med črnimi kockami smo našli dva različka temnega apnen-24 Vzorec črnih kock. ca. Prvi različek predstavljajo trije vzorci z razpoznavno la-minacijo oziroma imbrikacijo (ker so kocke velike manj kot sparitiziranimi jedri ostrakodov, ki se pojavljajo v nekate-centimeter, včasih celotna kocka predstavlja debelejšo lami-rih laminah (sl. 25). V osnovi je mikrit s kalcitnimi zrni < no); vzorec T20−4 A predstavlja črn (N 1) laminiran apnenec 0,01 mm in drobne (< 0,2 mm) leče organskega materiala, v tipa mudstone do wackestone s posameznimi imbriciranimi katerih so posamezni idiomorfni kristali dolomita. Podoben je vzorec T20−4 B (sl. 26), ki je rjavo črn (5 YR 2/1) mikriten apnenec tipa packstone, kjer je imbrikacija prepoznavna po vzporedno orientiranih povprečno 0,1 mm dolgih mikro-lečah organskega materiala in redkih kalcificiranih spikul spongij. Tudi vzorec T14−22 A je rjavočrn mikriten apnenec tipa packstone z imbriciranim detritusom (0,01 do 0,1 mm), ki ustvarja vtis laminiranosti (sl. 27). Med detritusom so tudi spikule spongij in mikritizirana zrna detritusa. Drugi različek predstavljata vzorec T19−6 C in T14−22 B, ki predstavljata črn (N 1) oziroma olivno črn (5 Y 2/1) mikriten apnenec tipa mudstone do wackestone z lupinicami ostrakodov in posameznih kalcisfer (0,1 mm) (sl. 28). Imbrikacija lupinic je slabo izražena le v vzorcu T19−6 C. 23 Vzorec T20−4 D. Oba različka lahko pripišemo standardnemu mikrofaciesu SMF 1, ki sodi v facialno cono FZ1A (Fluegel 2010). za kate-ro so značilni temni, tankoplastnati apnenci z imbriciranimi spikulami spongij in bogati z organsko komponento. Detri-3  Opozorim naj na dejstvo, da je enak mikrofacies belih kock opisala tudi Nina Valand (2016) v primeru belih kock mozaika št. 8 insule XIII tus je običajno zelo droben in izvira s platforme, imbrikacija v Emoni, vendar smo med navzkrižno primerjavo, ki smo jo opravili zrn pa kaže na konturne tokove, ki ustvarjajo laminiranost v v sklopu analize kamnitega materiala z najdišča pod Gosposvetsko kamnini. Niti v enem vzorcu nismo našli fosilov, na podlagi cesto (izkopavanja arheološko raziskovalnega konzorcija za Ljublja-katerih bi lahko vsaj približno določili starost kamnine. Glede no 2017/18, publikacija v tisku), ugotovili, da je bil material, ki ga je na litificiranost je jasno zgolj to, da gre za apnenec predne-analizirala Valandova, napačno označen in ne pripada navedenemu ogenske starosti. emonskemu mozaiku. Med primerjavo smo namreč ugotovili, da so v mozaiku iz prostora št. 8 insule XIII uporabljene izključno bele koc-Primerjava z analiziranimi črnimi mozaičnimi kockami mo-ke zgornjetriasne starosti. Ker pa je Valandova prejela vzorce od eki-zaikov iz Emone je pokazala, da je ista kamnina uporablje-pe, ki je obravnavala še vrsto drugih rimskih mozaikov iz slovenskih na za mozaik iz prostora št. 8 iz insule XIII, za mozaika iz arheoloških najdišč (Šmuc et al. 2016), tudi ti rezultati niso zanesljivi, saj je med belimi kockami, ki so jih analizirali, vsaj en vzorec, ki je bil prostorov 13 in 14 insule XXXII in deloma tudi v mozaiku, zamenjan s tistim, ki ga je analizirala Valandova. izkopanem pod Gosposvetsko cesto. Trojane, AAS 95, 2022 23 25 Vzorec T20−4 A. 27 Vzorec T14−22 A. 26 Vzorec T20−4 B. 28 Vzorec T14−22 B. 24 Trojane, AAS 95, 2022 6Sklep Trojane so od 560 do 569 m visok prelaz med Ljubljan- Skupaj so med sejanjem zemljine odkrili 2407 najdb, od sko in Celjsko kotlino. Ležijo na razvodnici treh potokov, tega je 92 kosov iz novoveškega obdobja, ostali kosi so iz ki odtekajo v tri doline: Radomlja v Črni graben, Oreho-rimskega obdobja. Novoveških najdb zaradi slabe ohranje-vica v dolino Izlak in Bolska proti Vranskem. Ležijo pod nosti in manjšega števila nismo podrobno obravnavali. Veči-prevalom Učak (609 m) in sodijo v severni del Posavske-na, 2169 kosov, je rimske lončenine, izločeni odlomki opeke ga hribovja (KLDB 1937, 203; Zupančič 1979, 15; Orožen za nadaljnjo obdelavo pa imajo žig. Kosi, ki niso bili ožigo-Adamič et al. 1995, 397). sani ali okrašeni, so ostali na deponiji. Ker najdbe niso bile Trojane se v antičnih, geografskih virih pojavijo z imenom pridobljene med arheološkimi izkopavanji in ne vsebujejo Atrans in so locirane pet poštnih postaj od Emone, na cesti podatkov o stratigrafiji, smo za objavo izločili samo tipolo-Emona–Atrans–Celeia–Poetoviona. ško in kronološko izpovedne. Po analogijah sodeč zajemajo rimske najdbe časovni okvir od 1. do konca 3. stoletja, lahko V epigrafskih virih zasledimo, da je na Atransu, najverjetne- še začetek 4. stoletja. je od druge polovice 2. stoletja delovala carinska postaja. Izpričani so zakupniki carinskega območja na tej postaji in cesarski prokuratorji, ki so jo nadzorovali (podrobno glej Vi-sočnik 2017; Železnikar, Visočnik 2020, 272−277). V starih listinah je ime sodobnega kraja Trojane zapisano leta 1229 kot in latere ville Troye, okoli leta 1400 kot am Troyn, leta 1466 kot vber den Troyan in leta 1496 kot Troyan (Kos 1975, 648). Leta 2003 so gradili jugovzhodno cev trojanskega predora avtoceste in zaradi neugodne sestave kamenine je prišlo do premika terena. Na bližnjih zidanih objektih so se pojavile razpoke in posledično so sanirali jugovzhodno pobočje trojanskega hrbta (Sagadin, Josipovič 2003, 3). Za potrebe te sanacije so zgradili dovozno pot in med temi posegi je izvajalec posegel v arheološke plasti rimske naselbine Atrans. Sedem kupov zemljine z arheološko vsebino so deponirali severno in južno od dovozne poti ter jih prekopali in presejali. Delo se je izvedlo v juliju leta 2003 in je trajalo devet dni. Glavnina najdb je iz rimskega obdobja, manjše število je še iz mlajših obdobij. Trojane, AAS 95, 2022 25 7Trojane The Trojane pass lies from 560 to 569m high betwe-Roman pottery and those brick fragments that were exclu-en the Ljubljana Basin and the Celje Basin. It is located ded from the set and appointed for further processing have at the water divide of three streams that flow out into a stamp. Unstamped or undecorated fragments were left three valleys: the Radomlja flows into Črni graben, the at the depot. Since these finds were not acquired during Orehovica into the Izlake Valley, and the Bolska towards archaeological excavations and do not have data about the Vransko. Trojane is situated under the Učak pass (609m) stratigraphy, only typologically and chronologically deter-and belongs to the northern part of the Posavje Hills minable fragments were selected for publication. Judging (KLDB 1937, 203; Zupančič 1979, 15; Orožen Adamič et from analogies, the Roman finds encompass Roman finds al. 1995, 397). from the 1st to the end of the 3rd century, possibly also the Trojane appears in antique geographical sources under the beginning of the 4th century AD. name of Atrans and is located five post stations from Emona, on the via publica Emona–Atrans–Celeia–Poetovio. Epigraphic sources reveal that a customs station operated in Atrans, most probably from the second half of the 2nd century onwards. Those who contracted the collecting of the customs tax at this station and imperial procurators supervi-sing it are attested (for details see Visočnik 2017; Železnikar, Visočnik 2020, 272−277). Old charters have the name of modern Trojane written in 1229 as in latere ville Troye, around 1400 as am Troyn, in 1466 as vber den Troyan, and in 1496 as Troyan (Kos 1975, 648). In 2003, the south-eastern tube of the Trojane highway tun-nel was built and the terrain moved due to the unfavourable rock composition. Cracks appeared on the nearby structu-res and consequently the south-eastern slope of the Trojane crest was restored (Sagadin, Josipovič 2003, 3). For the needs of this restoration, an access road was built and during these interventions, the constructor intervened in the archaeological layers of the Roman settlement of Atrans. Seven piles of earth with archaeological remains were de-posited north and south of the access road; they were dug through and sieved. The work was done in July 2003 and lasted nine days. The majority of finds originates from the Roman period and a smaller amount is from the later periods. A total of 2407 finds were discovered during the sieving of the soil, of which 92 pieces are from the New Era, whi-le others originate from the Roman period. Due to poor preservation and the smaller number, the New Era finds were not discussed in detail. The majority, 2169 pieces, are 26 Trojane, AAS 95, 2022 8Literatura ADLER WÖLFL, K. 2004, Pannonische Glanztonware aus JANEŽIČ, M. 2008, Rimskodobne najdbe iz arheoloških razi-dem Auxiliarkastell von Carnuntum: Ausgrabungen der Ja-skav na območju Gimnazije Ptuj (sektor 2): poudarek na ke-hre 1977–1988, Wien. ramičnem zbiru. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, BAVEC, U. 2020, Praetorium Latobicorum – Trebnje. – V: J. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari, Manjša rimska naselja, Lju-JANEŽIČ, M. 2018, Lončarska obrt v Petovioni: Sledovi lon-bljana, 363–385. čarske proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na ob-BOLTA, L. 1959, Trojane. – Arheološki pregled 1, 130–133. močju Doma upokojencev Ptuj. – Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Pri-BOLTA, L. 1960, Trojane. – Varstvo spomenikov 7, 343. morskem, Koper. CVIKL ZUPANČIČ, M. 1966, Trojane. – Varstvo spomenikov JELOČNIK, A. 1968, Emonska najdba Magnencijevih multi-11 (1967), 130. plih zlatnikov. – Arheološki vestnik 19, 201–220. DE LAET, S. J. 1949, Portorium. Étude sur l‘ organisation KAJFEŽ, T. 1997, Poročilo, Zaščitno arheološko sondira-douanière chez les Romains, sortout a l‘ époque du Haut-nje na lokacije “Trojane cesta”, Ljubljana, julij 1997. – Kranj -Empire. – Brugge. (neobjavljeno). DELAGE, R. 2012, La sigillée de Lezoux. – V: R. Brulet et al. , KAJFEŽ, T. 2003, Trojane cesta. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja La céramique Romaine en Gaule du nord, Brepols, 95–125. pod vašimi nogam. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vo-DESCHMAN, C. 1866, Münzen. Verzeichniss der seit 1. Mai dnik po najdiščih, Ljubljana, 267–268. 1862 bis Ende April 1866 eingegangenen Geschencke und KLASINC, R. in J. MAGDIČ, 2020, Končno strokovno poročider sonstigen Erwerbungen des krainischen Landesmuse- lo o arheološki raziskavi – testnem izkopu – za spremem-ums. − Mitteilungen des Musealvereins für Krain 1, 274. bo namenske rabe parc. št. 561/5, 561/6, 561/7 56/16, k. DRAGENDORFF, H. 1895, Terra sigillata. Ein Beitrag zur Ge-o. Trojane (20-0076 Trojane - Brvar), marec 2020. − Kranj schichte der griechischen und römischen Keramik. − Bonner (neobjavljeno). Jahrbücher 96, Bonn. KLDB, 1937, Občina Trojane. − Krajevni leksikon Dravske ba-FLÜGEL, E. 2004, Microfacies of carbonate rocks: Analysis, novine, Ljubljana, 203. Interpretation and Application.− Berlin. KLEMENC, J. 1951, Trije novi napisi iz Celja in okolice. – Arhe-GROH, S. 1996, Die Insula XLI von Flavia Solva, Ergebnisse ološki vestnik II/2, 124–133. der Grabungen 1959 und 1989 bis 1992. – Sonderschriften KOS, M. 1975, s. v. Trojane. – V: Gradivo za historično topo-des Österreichischen archäologischen Institutes 28, Wien. grafijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) 2, Ljubljana, 648. HITZINGER, P. 1855, Starozgodovinski pomenki. Rimska ce-KOŠIR, U. 2018, Poročilo o arheoloških raziskavah ob gra-sta od Emone na Celejo. – Kmetijske in rokodelske novice dnji na Trojanah (parc. št. 560/5 k. o. Trojane). – Kranj 13/64, 254. (neobjavljeno). HORVAT, M. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipologija KOZAMERNIK, T. in J. MAGDIČ, 2020, Končno strokovno po-keramike, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, ročilo o raziskavi – arheološke raziskave ob gradnji – dozi-Ljubljana. dava gasilskega doma na zemljišču s parc. št. 194/5, k. o. ISTENIČ, J. 2014, Rimske zgodbe s stičišča svetov. − Ljubljana. 1924 Trojane. – Kranj (neobjavljeno). LOŽAR, R. 1937, Rimska ogrevalna naprava na Trojanah. – Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 18, 54–57. Trojane, AAS 95, 2022 27 LOŽAR, R. 1937–1940, Ostanki bronaste konjske stutue s Tro-PLESTENJAK, A. in J. ŽELEZNIKAR 2019, Izgubljena rimska jan – Prispevek k poznavanju monumentalne rimske brona-poštna postaja. – Kamnik. ste plastike. – Vjesnik hrvatskog arheološkog društva N. S. POHAR, V. 1978, Tipologija in statistična obdelava mlajšepa-18–21, 353–367. leolitskih kamenih orodnih inventarjev. − Poročilo o razisko-MAZZOCCHINI, S. 2009, Le anfore con collo ad imbuto: vanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji VI, Ljubljana. Nuovi dati e prospetttive di ricerca. – V: S. Pesavento Mat-UDK 903.21 (119.714) (497.1) (047) tioli in M. B. Carre, Olio e pesce in epoca romana: Produ-POROD, B. et al. (ur.) 2013, V novi luči. Arheološka dedišči-zione e commercio nelle regionbi dellʾ alto Adriatico. Roma, na slovenske Štajerske iz Univerzalnega muzeja Joanneum 191–213. / Ans Licht gebracht. Archäologisches Erbe der Štajerska aus MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels dem Universalmuseum Joanneum. Katalog. – Graz. Marktgelände. – Rei Cretariae Romanae Fautores Supple-PREMRU, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, menta 7, Liestal. list Ljubljana. − Zvezni geološki zavod, Beograd. MÜLLNER, A. 1878. − V: Mitteilungen des Musealvereines für RECHFELD, F. J. 1848, Copia eines Manuscriptes des Valentin Krain NF IV, LXXXVI. Vodnik. Itinerarium 1808. – Mittheilungen des historischen MÜLLNER, A. 1879, Emona. Archäeologische Studien aus Vereines für Krain 3/4, 87–93. Krain. – Laibach. REPANŠEK, L. 2016, Keltska dediščina v toponimiji jugovzho-OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO, D. KLADNIK et al. 1995, dnega alpskega prostora. − Linguistica et philologica 33, Trojane. – V: Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 397. Ljubljana. ØRSTED, P. 1985, Roman imperial economy and Romanizati-RUTAR, S. 1890, Prazgodovinska in rimska izkopavanja na on. A study in Roman imperial administration and the public Slovenskem l. 1889. – Letopis Matice Slovenske za leto 1889, lease system in the Danubian provinces from the first to the 117–130. third century A.D. – Copenhagen. SAGADIN, M. in D. JOSIPOVIČ 2003, Poročilo o arheoloških ORTON, C., P. TYERS in A. VINCE 1993, Pottery in Archaeo-delih na lokaciji Trojane, na trasi AC Blagovica–Vransko, pre-logy. − Cambridge. dor Trojane. Kranj, 25. 11. 2003. – Kranj (neobjavljeno). OŽANIĆ, I. 2005, Tipovi amfora iz Cibala. – Vjesnik za arhe-SAGADIN, M. 2004, Arheološka preteklost občine Lukovica. − ologiju i povijest dalmatinsku 98/1, 133–149. Zbornik Občine Lukovica, Lukovica, 41–50. OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz SNOJ, M. 2009, s. v. Trojane. − V: M. Snoj, Etimološki slovar Vinkovaca. − Monografije Instituta za arheologiju 10, Zagreb. slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana, 439–440. PAHIČ, S. 1965, Antične gomile v Slovenskih goricah. – Ča-STRAŽAR, S. 1985, Atrans – Trojane pomembno arheološko sopis za zgodovino in narodopisje 1, Maribor, 10–63. najdišče. – V: Črni graben. Od Prevoj do Trojan, Lukovica, PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. – 84–91. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 14, 130–131. ŠAŠEL KOS, M. 1999a, Markomanske vojne. − V: B. Aubelj PEGAN, E. M. 2016, Prispevki k zgodovini numizmatike v (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev Sloveniji. Slovensko šolstvo v luči medaljerstva od 16. stoletja do Slovanov, Ljubljana, 196−198. naprej in nagrajevanje šolskih uspehov. – Ljubljana. ŠAŠEL KOS, M. 1999b, Cestni postaji Atrans in Pretorij Lato-PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 1998, Posavsko hri-bikov. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slove-bovje. – V: Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 178–192. nije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 238–240. PIRKMAJER, D. 1985, Rimska cesta Emona–Celeia. Odsek ŠAŠEL KOS, M. 1999c, Poštna služba v antiki. – V: B. Aubelj itinerarske ceste Aquileia–Donava. – Celjski zbornik 1985, (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev Celje, 159–176. do Slovanov, Ljubljana, 260–262. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – ŠAŠEL KOS, M. 1999d, Med notranjim in zunanjim sovražni-Dissertationes et monographiae 20, Ljubljana. kom. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 193–195. 28 Trojane, AAS 95, 2022 ŠAŠEL, J. 1954a, Arheološko–topografske novosti s področja VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončarsko opekarska delav-Colatia in Atransa. – Arheološki vestnik 5, 154–166. nica v rimski obrtniški četrti na Ptuju. – Ptujski arheološki ŠAŠEL, J. 1954b, Add. ad CIL III 11675 Atrans, Noricum. – zbornik, Ptuj, 449–480. Živa antika 4, 200–208 (= id., Opera selecta, Situla 30, 1992, ZUPANČIČ, M. 1966, Rimska hiša na Trojanah. – Kamniški 227–223). občan, leto V, št. 4, julij 1966, 10. ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. – V: Arheološka naj-ZUPANČIČ, M. 1970, Letošnja arheološka izkopavanja na dišča Slovenije, Ljubljana, 74–99. Trojanah. – Kamniški občan, leto IX, št. 11/12, 20. 11. 1970, 13. ŠAŠEL, J. 1979, Avgust 69: vojaški puč v Poetovijoni. – Kro-ZUPANČIČ, M. 1971, Atrans – Trojane. – V: J. Brdnik, R. Pavlo-nika 27/1, 1–7. vec in L. Prvinšek (ur.), Mladinski raziskovalni tabori 1970 / ŠAŠEL, J. in L. BOLTA 1975, Trojane. – V: Arheološka najdišča Youth researching camps 1970, Ljubljana, 215–222. Slovenije, Ljubljana, 267–268. ZUPANČIČ, M. 1977, Atrans – nov napis. – Arheološki vestnik ŠMUC, A., M. DOLENEC, M. LESAR KIKELJ, J. LUX, M. 28, 106–109. PFLAUM, B. ŠEME, B. ŽUPANEK, L. GALE in S. KRAMAR 2017, ZUPANČIČ, M. 1979, Arheološki najdišči Trojane in Mengeš. Variety of black and white limestone tesserae used in ancient – V: Zbornik občine Domžale, 15–22. mosaics in Slovenia. − Archaeometry 59/2, University of ZUPANČIČ, M., M. LOVENJAK, M. LESAR in Z. TORKAR 2003, Oxford, 205−221. Lapidarij kamniškega muzeja. – Kamnik. TATSCHEVA, M. 1996, Neues über Publicum Portorii Illyrici ŽELEZNIKAR, J. in J. VISOČNIK 2020, Atrans – Trojane. − V: et Ripae Thraciae. – V: P. Petrović (ur.), Rimski limes na sre-Manjša rimska naselja na Slovenskem prostoru. Opera Insti-dnjem i donjem Dunavu / Roman limes on the middle and tuti Archaeologici Sloveniae 40, 249–293. lower Danube. Đerdapske sveske, posebna izdanja / Cahiers des Portes de Fer. Monographies 2, Beograd, 177–182. TORKAR, S. 2012, Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen. – Slavistična revija 60/4, 693–707. VALAND, N. 2016, Mikrofacies belih in črnih mozaičnih kock. − Diplomsko delo. Oddelek za geologijo, Naravoslovnoteh-niška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VALVASOR, J. V. 1689a, Die Ehre des Herzogthums Crain. 2. izdaja, knjiga II., Rudolfswerth 1877. − Laybach, Nürnberg. VALVASOR, J. V. 1689b, Die Ehre des Herzogthums Crain, 2. izdaja, knjiga V., Rudolfswerth 1877. − Laybach, Nürnberg. VIDRIH PERKO, V. 2006a, Keramično gradivo. − V: I. Lazar , Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, 86–247. VIDRIH PERKO, V. 2006b, Amfore. − V: L. Plesničar Gec et al. (ur.), Emona, Annales Mediterranea, 99−108. VILVORDE, F. 2012, La ceramique metallescente de Lezoux. – V: R. Brulet et al., La céramique Romaine en Gaule du nord, Brepols, 345–348. VISOČNIK, J. 2014, Foreigners in the area of Celeia. – Classi-ca et Christiana 9/1, 275–298. VISOČNIK, J. 2017, The Roman inscriptions from Celeia and its ager. – Ljubljana, Celje. Trojane, AAS 95, 2022 29 9Katalog gradiva Maja Janežič, Matjaž Čuček Ker stratigrafskih enot ni, smo se odločili, da gradivo Okrajšave predstavimo glede na material, iz katerega je narejeno, in dalje po obliki. Risbe so v merilu 1 : 2 in 1 : 4 oziroma sek. sektor je navedeno v tabeli. kv. kvadrant SE stratigrafska enota Gradivo hrani Medobčinski muzej Kamnik. inv. št. inventarna številka vel. velikost pr. premer d. dno db. debelina dl. dolžina v. višina š. širina Trojane, AAS 95, 2022 31 1 Kup 4, inv. št. MMK1630 19 Kup 5, inv. št. MMK1653 Novec iz bronaste zlitine. M. Aurelius, l. 166. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja posode iz dekolori-2 Kup 1, inv. št. MMK1631 ranega/prozornega stekla, najverjetneje cilindrične čaše. Pr. Novec iz bronaste zlitine. 2. stoletje. u. 10 cm. 3 Kup 3, inv. št. MMK1632 20 Sonda, inv. št. MMK1654 Novec iz bronaste zlitine. Gordianus III, 241−243. Odlomek ustja in ostenja posode iz modro zelenega stekla, najverjetneje steklenice. Pr. u. 8,5 cm. 4 Kup 1, inv. št. MMK1633 Novec iz bronaste zlitine. Aurelianus, l. 272. 21 Kup 5, inv. št. MMK1655 Odlomek ustja in ostenja sigilatne posode (padana B), naj-5 Kup 3, inv. št. MMK1635 verjetneje čaše Consp. 27. Pr. u. 12,2 cm. Novec iz bronaste zlitine. Constantinus I (Constantinopolis), 330−337. 22 Kup 4, inv. št. MMK1656 Odlomek ustja in ostenja sigilatne skodelice Consp. 43 (tar-6 Kup 3, inv. št. MMK1636 dopadana). Pr. u. 13 cm. Novec iz bronaste zlitine. Constantius II, 337−341. 23 Kup 1, inv. št. MMK1657 7 Kup 4, inv. št. MMK1637 Odlomek ustja in ostenja sigilatne sklede Drag. 37 (Rheinza-Novec iz bronaste zlitine. Constants, 341−348. bern). Pr. u. 16,7 cm. 8 Kup 1, inv. št. MMK1639 24 Sonda, inv. št. MMK1658 Novec iz bronaste zlitine. Constantinus II (Constantius Gal-Odlomek dna in ostenja sigilatne sklede Drag. 37 (Rheinza-lus), 351−354. bern). Na ostenju je delno viden dvojni medaljon. Vel. 6,8 9 Kup 1, inv. št. MMK1640 × 5,2 cm. Novec iz bronaste zlitine. Constantinus II (Iulianus), 355−361. 10 Kup 3, inv. št. MMK1642 Novec iz bronaste zlitine. Valens, 364−378. 11 Kup 1, inv. št. MMK1643 Novec iz bronaste zlitine. Gratianus, 367−378. 12 Kup 3, inv. št. MMK1644 Novec iz bronaste zlitine. Sveto rimsko cesarstvo, Okrog Franken, mejna grofija Brandenburg-Ansbach II, Georg Friedrich (1692−1703), l. 1694. 13 Kup 1, inv. št. MMK1645 Stilus iz železne zlitine. Vel. 11,5 cm. 14 Kup 1, inv. št. MMK1646 Šivanka iz bronaste zlitine. Vel. 11,5 cm. 15 Kup 3, inv. št. MMK1649 Predmet iz železne zlitine. Vel. 7,5 cm. 16 Kup 2, inv. št. MMK1650 Odlomek ustja in ostenja posode iz modro zelenega stekla, najverjetneje steklenice. Pr. u. 5,2 cm. 17 Kup 3, inv. št. MMK1651 Odlomek ustja in ostenja posode iz zelenkastega stekla, najverjetneje sklede. Pr. u. 14,2 cm. 18 Kup 3, inv. št. MMK1652 Odlomek dna in ostenja posode iz zelenkastega stekla, najverjetneje skodelice ali krožnika. Pr. d. 11,3 cm. 32 Trojane, AAS 95, 2022 13 14 15 16 17 18 19 20 22 21 24 23 Merilo 1 : 2. 33 25 Kup 1, inv. št. MMK1659 25 Odlomek ustja in ostenja čaše keramike tankih sten (Lezoux). Na notranji in zunanji površini je črn svetleč premaz. Pr. u. 6,8 cm. 26 Kup 3, inv. št. MMK1660 Odlomek ustja in ostenja amfore oranžnordeče barve. A 1. Pr. u. 12,7 cm. 27 Kup 5, inv. št. MMK1661 Odlomek ustja in ostenja amfore rdečerjave barve, tipa Dr. 26 27 6B. A 4. Pr. u. 10 cm. 28 Sonda, inv. št. MMK1662 Odlomek ustja in ostenja amfore svetlo rjave barve, tipa Pa-scual 1. A 2. Pr. u. 13,8 cm. 29 Kup 5, inv. št. MMK1663 Zatič amfore rdečerjave barve. A 5. Vel. 17,5 cm. 30 Sonda, inv. št. MMK1664 28 Odlomek ustja in ostenja amfore svetlo rjavordeče barve, tipa Dr. 2-5. A 3. Pr. u. 16 cm. 29 31 Sonda, inv. št. MMK1688 Odlomek ustja in ostenja amfore. A 1. Pr. u. 11,5 cm. 32 Kup 1, inv. št. MMK1689 Odlomek diska reliefne oljenke. F 7. Je bledo rjave barve in ima na zunanji ter notranji površini svetlo rjav premaz. Vel. 4,5 × 1,7 cm. 30 33 Kup 7, inv. št. MMK1690 Odlomek diska pečatne oljenke. F 6. Je lisasta, temno rjave in rjave barve, najverjetneje je bila izpostavljena ognju. Vel. 4,4 × 1,7 cm. 34 Sonda, inv. št. MMK1691 Odlomek diska pečatne oljenke svetlo rdečerjave barve. 31 F 6. Vel. 4,2 × 2,2 cm. 32 33 34 M 1:2 25 - 34 34 Trojane, AAS 95, 2022 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 M 1:2 25 - 34 Merilo 1 : 2. 35 35 Kup 1, inv. št. MMK1692 35 36 Odlomek ustja in ostenja čaše bledo rjave barve. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rjavordeč premaz. Na ostenju je okrašena s peresnim okrasom in odtisi ostrega predmeta. Pr. u. 7,5 cm. 38 36 Kup 3, inv. št. MMK1693 37 Odlomek ustja in ostenja čaše temno sive barve z odebeljenim ustjem. F 1. Pr. u. 8,5 cm. 37 Kup 3, inv. št. MMK1694 Odlomek ustja in ostenja čaše bledo rjave barve. F 1. Na 39 40 zunanji površini ima rdeče rjavi premaz. Pr. u. 6,5 cm. 38 Kup 4, inv. št. MMK1695 Odlomek ustja in ostenja čaše bledo rjave barve s horizontalnim ustjem. F 1. Na zunanji površini ima rjavo rdeč premaz. Na ostenju ima kaneluro. Pr. u. 12 cm. 39 Kup 4, inv. št. MMK1696 41 42 Odlomek ustja in ostenja čaše. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rjavordeč premaz. Na ostenju je okrašena s peresnim okrasom in aplicirano bunčico in linijo. Pr. u. 8,3 cm. 40 Sonda, inv. št. MMK1697 Odlomek ustja in ostenja čaše svetlo rjave barve. F 1. Na zunanji površini ima temno rdečerjav premaz. Na ostenju je 43 okrašena s peresnim okrasom. Pr. u. 9,5 cm. 41 Sonda, inv. št. MMK1698 Odlomek ustja in ostenja čaše bledo rjave barve. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rjavordeč premaz. Na ostenju ima aplicirano linijo in bunčico. Pr. u. 8,7 cm. 42 Sonda, inv. št. MMK1699 44 Odlomek ustja in ostenja čaše svetlo rjave barve. F 1. Na zunanji površini ima temno rdečerjav premaz. Pr. u. 5,8 cm. 43 Kup 1, inv. št. MMK1700 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rdeče barve z odebeljenim ustjem. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rdeč premaz. Pr. u. 17,3 cm. 44 Kup 1, inv. št. MMK1701 45 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive barve s horizontalnim ustjem. F 4. Pr. u. 17,3 cm. 45 Kup 1, inv. št. MMK1702 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve z upognjenim ustjem. F 1. Na notranji površini ima temno siv premaz. Pr. 46 u. 32 cm. 46 Kup 1, inv. št. MMK1703 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rjave barve z odebeljenim ustjem. F 1. Na zunanji površini ima rdečerjavi premaz. Pr. u. 27,9 cm. M 1:2 35 - 46 36 Trojane, AAS 95, 2022 35 36 38 37 39 40 41 42 43 44 45 46 M 1:2 35 - 46 Merilo 1 : 2. 37 47 Kup 1, inv. št. MMK1704 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive barve in je brez premaza. F 1. Pr. u. 11,4 cm. 48 Kup 1, inv. št. MMK1705 Odlomek ustja in ostenja sklede temno rjave in rjave barve z manjšim izvihanim ustjem. F 2. Na ostenju ima dve kaneluri. Pr. u. 25 cm. 49 Kup 3, inv. št. MMK1706 Odlomek ustja in ostenja sklede temno rjave barve z manj- šim poševnim ustjem. F 2. Pr. u. 22 cm. 50 Kup 3, inv. št. MMK1707 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rjave barve s pokončnim ustjem. Najverjetneje je imela dva ročaja. F 1. Na zunanji površini so vidne sledi rjavorumenega lošča. Na ostenju je okrašena z odtisi pravokotnikov, ki se med sabo prekrivajo. Pr. u. 25 cm. 51 Kup 3, inv. št. MMK1708 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rjave barve z odebeljenim ustjem. F 1. Na zunanji in notranji površini ima svetlo rjav premaz. Na spodnjem delu ostenja je okrašena s peresnim okrasom. Pr. u. 17,7 cm. 52 Kup 4, inv. št. MMK1709 Odlomek ustja in ostenja sklede bledo rjave barve s poševnim ustjem. F 2. Pr. u. 23 cm. 53 Kup 3, inv. št. MMK1710 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve z odebeljenim ustjem. F 1. Na zunanji in notranji površini ima siv premaz. Pr. u. 38 cm. 38 Trojane, AAS 95, 2022 47 48 49 50 51 52 53 Merilo 1 : 2. M 1:2 47 - 52 39 M 1:4 53 54 Sonda, inv. št. MMK1711 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve z upognjenim ustjem. F 1. Na zunanji in notranji površini ima temno siv premaz. Pr. u. 22,7 cm. 55 Sonda, inv. št. MMK1712 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve z upognjenim ustjem. F 1. Na zunanji in notranji površini ima temno siv premaz. Pr. u. 27,5 cm. 56 Kup 1, inv. št. MMK1713 Odlomek ustja in ostenja krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rdečerjav premaz. Pr. u. 19 cm. 57 Kup 1, inv. št. MMK1714 Odlomek ustja in ostenja krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na zunanji in notranji površini ima rdečerjav premaz. Pr. u. 31 cm. 58 Kup 3, inv. št. MMK1715 Odlomek ustja in ostenja krožnika temno sive barve. F 1. Na zunanji in notranji površini ima temno siv premaz. Pr. u. 21,5 cm. 59 Kup 3, inv. št. MMK1716 Odlomek ustja in ostenja krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima rdečerjav premaz. Pr. u. 19 cm. 60 Kup 5, inv. št. MMK1717 Odlomek ustja in ostenja krožnika bledo rjave barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima rdečerjav premaz. Pr. u. 18,5 cm. 61 Kup 7, inv. št. MMK1718 Odlomek ustja in ostenja krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na notranji površini ima rdeč premaz. Pr. u. 19 cm. 40 Trojane, AAS 95, 2022 54 55 56 57 58 59 60 61 55 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 41 M 1:2 54, 56 - 61 M 1:4 55 62 Sonda, inv. št. MMK1719 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika temno sive barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima temno siv premaz. Pr. u. 24,5 cm. 63 Sonda, inv. št. MMK1720 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima rde- čerjav premaz. Pr. u. 23,5 cm. 64 Sonda, inv. št. MMK1721 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima rde- čerjav premaz. Pr. u. 18,5 cm. 65 Kup 1, inv. št. MMK1722 Odlomek ustja in ostenja krožnika sive barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima temno siv premaz. Pr. u. 17 cm. 66 Kup 1, inv. št. MMK1723 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika svetlo rjave barve. F 1. Na notranji in zgornjem delu zunanje površine ima temno rjav premaz. Pr. u. 24 cm. 67 Kup 5, inv. št. MMK1724 Odlomek ustja in ostenja krožnika temno rjave barve. F 2. Pr. u. 24,5 cm. 42 Trojane, AAS 95, 2022 62 63 64 65 R 319 66 67 M 1:2 62 - 67 Merilo 1 : 2. 43 68 Kup 1, inv. št. MMK1725 Odlomek ustja in ostenja kadilnice svetlo roza barve. F 1. Na robu ustja je okrašena z odtisi prsta, na ostenju ima dve rebri z odtisi ostrega predmeta. Pr. u. 16 cm. 69 Kup 2, inv. št. MMK1726 Odlomek ustja in ostenja kadilnice rjavordeče barve. F 1. Na robu ustja je okrašena z odtisi prsta, na ostenju ima eno rebro z odtisi ostrega predmeta, med rebrom in robom ustja ima pa valovnico. V notranjosti je žgana, torej je bila upora-bljena. Pr. u. 30 cm. 70 Sonda, inv. št. MMK1727 Odlomek ustja in ostenja kadilnica bledo roza barve. F 1. Na robu ustja je okrašena z odtisi topega predmeta, odtisi ostrega predmeta so vidni tudi na ostenju. Pr. u. 12 cm. 71 Kup 4, inv. št. MMK1728 Odlomek ustja in ostenja trinožnika temno rjave in rjave barve. F 5. Pr. u. 23 cm. 72 Kup 4, inv. št. MMK1729 Odlomek ustja in ostenja trinožnika temno sive barve. F 3. Pr. u. 17 cm. 44 Trojane, AAS 95, 2022 68 69 70 71 72 M 1:2 68 - 72 Merilo 1 : 2. 45 73 Kup 7, inv. št. MMK1730 Odlomek ustja in ostenja trinožnika temno rjave barve. Na ostenju ima kanelure. F 3. Pr. u. 23,7 cm. 74 Sonda, inv. št. MMK1731 Odlomek ustja in ostenja trinožnika temno rjave barve. F 2. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 23,8 cm. 75 Kup 5, inv. št. MMK1732 Odlomek ustja in ostenja lonca svetlo rdeče barve s horizontalnim ustjem. F 1. Na zunanji površini ima rjavordeč premaz. Pr. u. 15 cm. 76 Kup 4, inv. št. MMK1733 Odlomek ustja in ostenja lonca rjave in temno rjave barve z izvihanim in zaobljenim ustjem. F 2. Pr. u. 16 cm. 77 Kup 4, inv. št. MMK1734 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve z izvihanim in poševno odrezanim ustjem. F 2. Na vratu ima dva žlebova. Pr. u. 18 cm. 78 Kup 4, inv. št. MMK1735 Odlomek ustja in ostenja lonca svetlo rjave in rjave barve s trikotno oblikovanim ustjem. F 3. Pr. u. 19,8 cm. 46 Trojane, AAS 95, 2022 73 74 75 76 77 78 M 1:2 73 - 78 Merilo 1 : 2. 47 79 Kup 5, inv. št. MMK1736 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve s horizontalnim ustjem in nastavkom za pokrov. F 2. Pr. u. 16 cm. 80 Kup 4, inv. št. MMK1737 Odlomek ustja in ostenja lonca temno sive barve s poševnim ustjem. F 4. Pr. u. 19 cm. 81 Kup 3, inv. št. MMK1738 Odlomek ustja in ostenja lonca bledo rjave barve s poševno odrezanim ustjem. F 2. Na ostenju ima odtise poševnih pravokotnikov. Pr. u. 11 cm. 82 Kup 3, inv. št. MMK1739 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve z izvihanim in odrezanim ustjem. F 2. Pr. u. 16,8 cm. 83 Kup 3, inv. št. MMK1740 Odlomek ustja in ostenja lonca rjave in temno rjave barve s horizontalnim ustjem in nastavkom za pokrov. Na ostenju ima žlebove. F 2. Pr. u. 21 cm. 84 Sonda, inv. št. MMK1741 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve z izvihanim enostavnim ustjem. F 2. Na ostenju je okrašen z metli- čenjem. Pr. u. 18,5 cm. 85 Kup 1, inv. št. MMK1742 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve z izvihanim in odebeljenim ustjem. Na ostenju je okrašen z metličenjem. F 4. Pr. u. 15,5 cm. 48 Trojane, AAS 95, 2022 79 80 81 82 83 84 85 M 1:2 79 - 85 Merilo 1 : 2. 49 86 Kup 5, inv. št. MMK1743 Odlomek ustja in ostenja pokrova temno rjave barve. F 3. Na ostenju je okrašen z žlebovi in odtisi pokončnih pravokotnikov. Pr. u. 23 cm. 87 Kup 1, inv. št. MMK1744 Odlomek ostenja z držajem pokrova temno rjave barve. F 5. Pr. držaja 4 cm. 88 Kup 1, inv. št. MMK1745 Odlomek opeke z žigom vtisnjenih številk VIIII… Vel. 6 × 4,6 cm. 89 Kup 1, inv. št. MMK1746 Odlomek tegule z žigom v obliki tabule ansate: LEGIITALICA. 50 Trojane, AAS 95, 2022 86 87 88 89 M 1:2 86 - 88 ni v merilu 89 89 ni v merilu, ostalo merilo 1 : 2. 51