L.-F.: Pisma PRELJUBA DRAGICA! ALI boš verjela, da sem bila huda nate? Zakaj mc pa dregaš ob koncu pisma: »Nikar ne pozabi, da si mi odgovor dolžnaU? Ali mar ne odgovarjam čisto v redu na vsa Tvoja pisma? Ti si ini pa res še doJžna odgovora, Ti! Kar s^oje pismo premisli, pa boš videla. Tako sem se že veselila Tvojcga odgovora o etri-ženj u ua fanta* in mojim tovarišicam sem tudi že pravila, da mi boš nekaj povedala — na, Ti pa odkladaš! Povem Ti, da sem akoro jokala od same jeze in togote ... Turli s sosedovo Tono sem slj skregala. Nikoli ji več ne rečera Tončka, ampak sarao Tona — Tona — Tona-tonasta. Bo že videla! Naj Ti povem, pa boš videla, da imam jaz prav. Pravila sem ji, kako mi hvališ narodno nošo in kako lepo bi bilo, ko bi me zaČele nositi to prekrasno nošo zlasti ob veČjih praznikih. Pa je zavihala tisti svoj prišpičeni nos in zagodla: »Narodna nosa, narodna noia — dva počena grosa!« Tako me je razjezila, da Ti povedati ne morem. Nic vcč je ne pogledam; pa tudi Ti je ne bos, ko boš priŠla k nam. Kaj ne, da je ne boŠ? To Ti raoram pa tudi povedati, da imam zdaj našo gospodično učiteljico zelo rada. Slišala je, da se nekaj pogovarjamo o narodnih nošah. Morala sem ji polca-zati Tvoje pisino. Kako je bila vesela, Ti ne veŠ! Kar samo se ji je smejalo, ko je brala Tvoje pisanje. Potein nam je pa obljubila, da nas bo naučila izdelati nekaj okraskov za to lepo, pa preveč pozabljeno nošo. Ima namreč vec silno lepih vzorcev. Tafco bomo ceneje prišle do svojega cilja. In še to je dejala, da bi bilo zares lepo, če bi nastopil že letos o veliki noči ali pa vsaj o svetem ReŠnjem Telesu del naŠega razreda — ali pa že kar ves razred — v narodnt noši. Povedala nam je pa nasa gospodiena ob tej priliki še nekaj dru-gega: Da iraate mestne gospodične obleko, ki se ime-nuje Deova, pa da te bcsede Šc* sklanjati ne zuute. Pravite: razstava Dečve namesto DcČle, prodajalna pri DeČvi namesto Dečli in tako rcč. O jejnicnt*. da znamo včasih kmečke pastirice več ko ve gospodičnc! Da še Ti, Dragica, ne bos mcd nevedniini, Ti povem, da gre ta rec tako: Defva - dečle - dečli - dečvo - pri decli — z decvo. Me zdaj samo se čakamo, kaj bodo rekli o narodni nosi starli doma. Malo bodo morebiti popodrnjali. ka-kor vselej, ko je treba šteti denar. Naposled se bodo pa morebiti vendarle omehčali. Saj nas iraajo radi. Kako nas imajo starši radi, to so nam povedali nedavno tutli v šoli. Računali sino. Imeli snio tole na-logo: Ako bi starŠi zahtevaii od nas za vso postrežbo in za vse troske, ki jih imajo z nami. sanio po 3 Din na dau, koliko bi to zneslo \' ene-m letu, koliko v de-eetih letih, koltko. če bi imeli starši tri. pet, Šest, se-dem ... otrok? Oj smo gledali številke: 1095 Din. 10.950 dinarjev. 3285 Din, 32.850 Din itd. Naprej pa ti lahko satna računaŠ; saj znaš boJje ko jaz. In čas imas tudi zdaj pozimi. >Tako se piše Ijubezen v številkah!« so nam de-jali v Šoli. Še bi Ti imela mnogo Dapisati o vsem tem — pa ne morem. Saj veš, kako hodimo v tein času iz šole. Letamo, skacemo, drsamo sc: padamo, vstajamo. kepamo se, vroce nam je, .stojitno in se preh!a