Uto LXX Štev. 295 a V Ljubljani, v sredo, 23. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno M Lir, za tnuzem-■hro 20 Lir — oe-4«ljska Izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 ca inserata. Podrntnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana £0VENEC Izba)« nak dan rlntrai razen p onedeljka is dneva po praznika. e UredoUtTo tn apravai Kopitarteva 6, L|ahl|ana. g S Redazione, Amministrazlooai Kopitarjeva 6, Lnblaoa. 5 | Talelon 4001-400S. \ \bbonameotl: Mesa 18 Ltrai Estero mete A) Ura, bdiauoe domeoica. anno 34 Lira, fcataro SO Ure. C C f J Lubiana 10 650 pet gli abbo-oamentl- tO.349 pat U inaerilooi. Filial«! Novo mntta Concessionaria esclnslva per la pubbllcitA dl provemenza Italiana od estera Unione Pubblirita Italiana S. A. Milano. Bollettino No. 941 Accentuata attivita in Tunisia Puntate avversarie respinte Attacehi aerei contro Bona, Philippeville, Tripoli di Siria e Beyrouth. II Qunrtier Generale delle Forze Armate roinunicH: Attivita operativa moderata nella Sir-t i c n . Piu accentuata in Tunisia, «love nel cor-so di vivi scontri venivano respinte puntate avversarie e presi alcuni prigionieri. Repa rti della nostra aviazione hanno rin-novalo vigorosi ailacehi contro i porti di Bona e di Philippeville, colpendo ripetuta-inente gli impianti. Tripoli d i Siria e Beyrouth sono stati raggiunti da nostri aerei di grande auto-nomia che ne bombardavano le raffinerie elnuo britannico ha mitragliato un Ireno nella Sicilia s u d o r i e n t a 1 e ueciden-do un viaggiatore e ferendone tre. Nessun tlan-no al materiale. Vojno poročilo Št. 941 Pospešeno delovanje v Tunisu Sovražni sunki odbiti — Letalski napadi na Bono, Philippivilie, Tripoli v Siriji in Beirut Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Zmerno operativno delovanje v Sirtiki. Močnejše delovanje v Tunisu, kjer so bili v živih spopadih odbiti nasprotni sunki in prijeti nekateri ujetniki. Oddelki našega letalstva so obnovili močne napade na pristanišči Bona in Philippeville, kjer so ponovno zadeli tamkajšnje naprave. Naša letala za velike razdalje so dosegla Tripoli v Siriji in Beirut, kjer so bombardirala rafinerije in skladišča, kjer so nastali zelo daleč vidni veliki požari. V dnevnih letalskih bojih sta bili uničeni dve sovražni letali. Pri zadnjih nastopih v Sredozemlju je hila potopljena ena naša torpedovka; del posadke je rešen. Včeraj je pozno popoldne neko angleško letalo obstreljevalo neki vlak v jugovzhodni Siciliji ter ubilo enega potnika, tri pa ranilo. Gmotne škode ni. Obrambna bitka ob srednjem Donu Nemške divizije ob krčevitem odporu zadale Sovjetom težke izgube — Uničeni so biii 404 sovjetski tanki — 12.000 tonska ladja potopljena pred Oranom Hitlerjev glavni stan. 22. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču oli T e r o k u so nemške čete v protinapadu vrgle 1111 padajočega sovražnika nazaj. V Stalingradu je poskušal sovražnik, napadajoč preko Volge, dohiti tla pod seboj. V srditih hližinskih bojih je bil odbit. Obrambna bitka ob sred n j e m 1) o n u se z nezmanjšano srditostjo nadaljuje. Nemške divizijo in bojno skupine so nudile nadaljnjim sovražnim napadam krčevit odpor tor so zadale Sovjetom v sodelovanju z letalstvom težko izgube. Samo ua odseku dveh nemških oklepnih oddelkov so hilj v zadnjih desetih dneh uničeni 104 sovjetski tanki. Na ostalem donskem bojišču in na področju pri S u h i n i č i h so nemški in madžarski napadalni oddelki razbili sovražne postojanke in bunkerje ter sc vrnili z ujetniki in plenom. Posamezni sovražni napadi so bili odhiti. Krajevni napadi nemških sil pri Toropru so privedli do znatnega izboljšanja postojank. Pri nočnem napadu na Ben ga z i so velike bombe zadele pristaniške naprave in prostore za pristajanje ladij. Ena sovražna podmornica jc bila poškodovana na morju. V Tunisu so bih odbiti sovražni sunki. Z bombami in krovnim orožjem so bili napadeni transporti po železnicah ter motorizirane kolone v Alžiru in na tuniškem področju. Vzhodno od Alžira so bojni letalci napadli neki sovražni vojaški konvoj in težko poškodovali tri velike ladje. Nemške podmornice so na morju pred Oranom iz neke velike spremljave potopile eno 12.000 tonsko prevozno ladjo ter torpedirali veliko potniško ladjo. Angleški bombniki so v noči na 22. dcccmber prileteli nad južno Nemčijo. Veliko število razdiralnih in zažigalnih bomb je bilo vrženo na področje Munchena in pri tem je bila uničena ena bolnišnica. Prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci so skupno s protiletalskim topništvom po dosedanjih poročilih sestrelili 10 letal. Berlin, 22. dee AS. V pregledu vojnega delovanja zadnjih dni na srednjem odseku vzhodnega bojišča pripominja >Z\volf Uhr Blatt«. da so boljševiki zadnji teden poskušali večkrat zlomiti nemško obrambo, izkoriščajoč med drugim tudi posebno slabe vremenske razmere. Odsek, ki ga je branila neka nemška pehotna divizija, je bil po močni topniški pripravi napaden z, dvema oklepnima brigadama ter z mnogimi sovjetskimi pehotnimi polki. Sovražnik se je posluževal vseh mogočih sredstev, da bi zlomil nemški odpor in je osredotočil vse svoje sile na ta odsek. Osem dni so si sledili napadi s strašnim ognjem in vseh osem dni so bili v trdih bojih odbiti. Na bojišču je otalo 100 sovjetskih tankov in velika količina vojnega gradiva. Zelo visoko je tudi število sovjetskiii mrtvecev pred nepoškodovanimi nemškimi linijami. Berlin, 22. dec. AS. Včeraj proti večeru je izvedlo angleško letalstvo napad na južno Nemčijo. Nemška protiletalska obramba je preprečila sovražnim bombnikom koncentrični napad in jih prisilila, da so morali zmetati svoj tovor na [Kužno polje. Le nokaj sovražnih letal je Crišlo nad cilje. Spustila so bombe na neko olnišuico, k jer je bilo več oseb ubitih in težko ranjenih. Gmotna škoda ji lahka. II napadajo-čili letal je bilo sestreljenih od notnih lovcev in protiletalske obrambe. Lisbona, 22. dec. AS. Angleško uradno izročilo javlja, da je bilo zadnjih 24 ur sovjetsko topništvo izredno delovno na vzhodnem odseku aunuškegn bojišča. .Na istem odseku je bil odbil napad sovjet-ke nehote. Na bojišču v vzhodni Kareliji so skušale sovjet-ke oghvlnice vdreti v finske postojanke. I'ri;le so preko zamrznjenega jezera in so bile odbite. Mešane finsko-neinške oglednice -o napadlo velik sovjetski ogledniški oddelek ter ga v celoti uničile. Popolno soglasje Osi bo odločilo zrnato Dočim »združeni« narodi zasledujejo svoje sebične cilje, je Os enotna in lahko posveča vse svoje sile zmagi zato tudi I »odo zmagali Osma armada ni dosegla svojega cilja Berlin. 22. dec. AS: Stockholmski dopisnik »Volkischer Beobachter-ja« je včeraj v kratkem dopisu razčlenil zadnje vojaške dogodke in piše med drugim, kako v nekih angleških političnih krogih zatrjujejo, da se težišče bojev premika odločno proti zahodu. V zvezi s tem sodi »Ob-server«, da so boji v Libiji prisilili osmo angleško armado, da jc morala znatno zavleči svoje načrte, kar je prevrnilo njene začetne taktične namene, dočim je osna armada v Afriki lahko ohranila svojo glavnino nedotaknjeno. Tunis — nadaljuje londonski list — ima Hrvatski proračun Zagreb, 22. dec. AS: Finančni minister Ko-šak je predložil vladi proračun za novo finančno leto. Izdatki so predvideni na 16 milijard 374.642.3ft0 kun. Ministrski svet je odobril tudi 4.750.(100.000 kun izrednih kreditov, od česar bo šlo dve milijardi kun za narodno obrambo. Giraud se je umaknil v Maroko Ženeva. 22. dec. AS. Iz Alžira se je zvedelo, da je odstopil tamkajšnji župan Constantin Mon-don zaradi vedno večjih in ostrejših nesoglasij z anglosaškimi oblastmi, ki divjajo proti domačemu prebivalstvu. Amerikanci so izvršili masne aretacije Arabcev v raznih maroških mestih. V Fezu je bilo aretiranih 24 arabskih osebnosti in inoha-medanska univerza je bila zaprta. Izvedelo se je tudi, da Giraud ne mara več nadalje sodelovati z Amerikanci in se je umaknil v Maroko. Nekatera poročila pravijo, da je Giraud to sklenil zalo. ker je dobil povelje, naj pospeši pohod proti Bi-zerti, dočim 6e je Eisenhower bavil izključno z zaščito zaledja ter s tem omogočil osnim četam, da so lahko epopolnile svojo organizacijo in prešle v protiofenzivo. Nova Sven Hedinova knjiga Stockholm. 22. dec. AS. Znani švedski raziskovalec Sven Hedin je objavil novo knjigo, v kateri med drugim zatrjuje, da bo ta vojna prešla v zgodovino kot vojna gospoda Roosevelta. Naslov knjige jo .-Amerika proti evropski celini«. svojo pozitivno stran, pa tudi negativno zlasti zato, ker os odtod nadzira Sredozemlje. Negativno pa še predvsem zato, ker vidijo Združeni narodi, da se na ta način zavlačujejo zveze med Gibraltarjem in Aleksandri jo in da si tako anglosaške sile ne morejo pripraviti tal za ofenzivo proti celini. Ta zamuda pomeni istočasno veliko prednost za osne sile, ki imajo dovolj časa za še večjo utrditev italijanskih obal ter za organizacijo protiofenzive v Evropi. To mnenje je objavil list. ki je zelo blizu uradnim političnim in vojaškim krogom. Berlin, 22. dec. AS. Tudi danes je pozornost j zmagati pristojnih političnih krogov osredotočena na odmeve o sestanku grofa Ciana s Hitlerjem. s posebnim zanimanjem belož.ijo pripombe uglednih nevtralnih opazovalcev, ki sodijo, da itali-junsko-neinški vojni posvet v Hitlerjevem glavnem stanu ne more biti primerjan z anglo-sovjetsko koalicijo, kajti edino Os lahko doseže stalno |k)|k>Iiio istovetnost pogledov in načrtov ne le glede vodenja vojne in sredstev za dosego zmage, marveč tudi glede bistvenih pogojev /.i rešitev mirovnih problemov, torej bodoče obliko Evrope. Posledica te istovetnosti pogledov in ciljev se je pokazala v dosedanjih vojaških in političnih uspehih Nemči je in Italije. I a istovetnost je bila slovesno |>otrjena nu tem sestanku ter predstavlja poroštvo novih uspehov, ki jih lio tudi leta 1943 doseglo orožje novega reda. Hoteli in moči. Osne sile se hočejo Iniriti in Tiiko/.vani združeni narodi ni mi. jo skupnega ideala. /« katerega bi se bilo vredno do skrajnosti truditi. Vsuk od teli narodov se l>ori /ase upajoč, da Iv" dosegel bistveno sebične cilje. Zato na periodičnih sestankih med njihovimi odgovornimi voditelji nikdar ne pride do enakih pogledov glede vodenja vojne. Dočim torej sku;a sovružna zveza s propagando zakriti bistveno nesoglasje in različne mediseliojno poglede n.i vojno in vojne cilje, pn lahko Osne sile uporuhljajo v*e svoje sile /a dosego končne zmage v duhu nezlomljivega prijateljstva in bratstva v orožju. Na setanku med Hitlerjem in Ducejevim odposlancem so v Hitlerjevem glavnem stanu bili določeni načrti z aleto 19+3 na osnov j popolnega soglasja vojnih ciljev in problemov v vzdušju tesneg« prijateljstva. Odstranjena nevarnost ob Donu Berlin, 22. dec. AS. Že en teden je na vzhodu središče l>oibe na srednjem Donu. kjer )m>-»kiiša sovražnik doseči strateške uspehe, ki jih ni bilo pri mogočnih ofenzivah na srednjem odseku ter pri Stalingradu. Bitku je vedno bolj ostra. Sovjetsko poveljstvo povečuje začetno napore in dovaža ua bojišče neprestano sveže čete, topništvo in tanke. Tudi sovjetsko letalstvo je postalo številnejše, ker so semkaj pritegnili lovska in bombna letala, ki jih nujno f>otrebujejo na drugih odsekih. Kakor poroča včerajšnje nemško vojno jioročilo, se jo Sovjetom posrečilo nekaj začetnih vdorov v tamkajšnje obrambne postojanke, kar bi utegnilo predstavljati znatno grožnjo proti obrambnemu krilu, nko bi sc ta uspeh povečal. Toda )>o pretoku nekaj ur so to nevurnost odstranile nemške divizije z zasedbo trdnih postojank nekoliko bolj od zadaj; zasedle so jih divizije, ki so 6e premikale proti prvim bojnim črtam. Pri tem pritisku so imeli Sovjeti strahotne izgube, potoke krvi. Sovražnik je moral mnogokrat ponoviti svoje napade, ki so bili stalno odbiti z velikanskimi izgubami. Zadnji sovjetski valovi so morali broditi po nepopisnih gorah trupel svojih vojakov med stotinami uničenih tankov, pred bliskanjem nemških topov ter vseh vrst težkega in lahkega orožja. Ni treba posebej omenjati. da gre pri sedanjih sovjetskih poročilih za običajno napihovanje po starem boljševiškem sistemu, za katerega je zasedba kakega kilometra na vzhodu aH zahodu najmanj začetek pohoda na Rim ali Berlin. Nihče no zanika začetnega sovjetskega uspeha ob srednjem Donu. čeprav njegov obseg ne lio iimel strateških posledic. Ni se zgodilo prvič, da je sovražnik v napadu z velikanskimi nad močni in i silami dosegel kak začetni vdor. Tudi v prvih dneh ofenzive med Donom in Volgo tako, toda Sovjeti so bili ustavljeni. Kar se tiče sovjetske ofenzive na odseku Kalinin — Toropec. smatrajo berlinski vojaški krogi, da se lahko sinaira z.a likvidirano s strašnim pasivom za sovražnika, ki je zgubil \\ Jordana končal obisk na Portugalskem Lisbona. 22. doc. AS. španski zunanji minister, ki zapušča danes Portugalsko, je bil na kosilu, ki ga je v parlamentu priredil njemu v čast predsednik narodne skupščine in je v imenu korporativne skupščine izrazil živo zadovoljstvo nad prijateljskim sodelovali jeni v špansko-portu-galski politiki ter je ministru Jordaiij čestital z.a njegov osebni delež pri sklenitvi prijateljske pogodbe med obema državama. Španski zunanji minister je v odgovoru izjavil, da tesno sodelovanje med Španijo in Portugalsko odgovarja zgo- dovinski nujnosti ter globoki želji španskega kakor tudi portugalskega ljudstva. Nato je poudaril podobnost med vladnima oblikama v Španiji in Portugalski rekoč, da v sedanjem trenutku tudi to jKjmaga, cla sta oba prijateljska naroda l>olj kakor kdaj povezana v svojih interesih in v svojih bodočiii ciljih. Lisbona, 22. decembra AS: Španski zunanji min6ter Jordana jc bil snoči v palači državnega predsednika, od katerega se je poslovil. Anglija bo po vojni gospodarsko propadla Kini. 22. dec. AS. »Times« piše v nekem svojem uvodniku, da bo po vojni položaj Anglije brez dvorna slabši, kakor je bil pred vojno. Konec vojne bodo prenehalo vse pogodbe o - posojilu in najeinuc in angleški gospodarski položaj bo v nevarnem položaju. Prišli bodo veliki obračuni z. Združenimi državami za likvidacijo pogodb o >po-sojilu in najemut, poleg tega pa se bo pojavilo vprašanje prehoda iz vojnega v normalno gospodarstvo Naenkrat bo treba uvoz plačevati z izvozom. Še nekaj se da zagotovo trditi: Anglija je v tej vojni zgubila vse svoje zunanje kredite, ki so ji v mirnem času na veliko dajali s svojimi divi-dendami potreben denar za plačilo uvoza življenjskih potrebščin iu surovin preko morja. Da l>o Anglija lahko plačala uvoz, lio morala izvažati več kakor v preteklosti. kar ni lako lahko. Posebna težava bo še v tem. ker so morali dominijoni v vojni začeti sami izdelovati blago, ki so ga preje uvažali iz Anglije. Nastalo so številne nove industrijo. ki se bodo hotele obdržati tor bodo tekmovale z Anglijo na nevtralnih trgih. Zato se še ne inore videti, kako bo Anglija rešila gospodarska vprašanja. V tej zvezi je značilno cinično kapitalistično priznanje, da bo vrnitev angleških kapitalov, investiranih v drugih državah, če drugače lle s silo pripomogla k plačilu petih kosil angleškega ljudstva in razkošja privilegiranih razredov. tisoče ljudi in mnogo orožja. Moral pa je odstopiti od svojega inurta iu priznali svoj po-raz ler solidarnost obrambnega zidu. ki so ga zgradili nemški tehniki. Italijanski dar Poglavnikovi gardi Zagreb, 22 dec. AS. Poglavnik jo sprejel v slovesni avdijenci načelnika italijanskega vojaškega od]>oslaiistva polkovnika Ito, ki jc v navzočnosti italijanskega ministra Casertane ter drugih italijanskih in hrvatskih olilnslj izročil poveljniku Poglavnikove garde v simbolični obliki orožje za ustaško vojake te garde kot dar italijnnskoca vrhovnega poveljstva. Polkovnik Ke je ob izročitvi darila poudaril vezi in solidarnost italijansko-hr-vatskega bratstva v orožju. Poglavnik se je v odgovoru zahvalil in potrdil največjo prisrčnost, ki druži vojski in naroda obeh držav. Poglavnik ja zaključil s pozdravom Kralju, Duceju in italijanski vojski. Nato se je zadržal v prisrčnem razgovoru z ministrom Casertanom ter polkovnikom Re. Švicarska sodba o italijanskem ljudstvu Bern, 22. dec. AS: Dočim piše Berner Tag-blatt«, da je bombardiranje italijanskih mest še bolj zjeklenilo odpor italijanskega ljudstva ter njegovo zadržanje, pa pripominja rimski dopisnik lista »Basler Nachrichten-, da je Mussolini imel prav, ko je v svojem zadnjem govoru dejal, da italijansko ljudstvo ni bilo nikdar srečno in da nikdar ni imelo dovolj kruha. Mnogi tujci so zelo malo poznali Italijo. Samo tisti tujci, ki v Italiji žive in si tamkaj služijo 6voj kruli, dobro poznajo Italijane. Zalo tudi razumejo, da ako predstavlja bombardiranje žalost za italijansko ljudstvo, vendar italijansko ljudstvo ne pozna šele od danes borb in življenjskih tegob, ki jih jc imelo vedno dovolj in je zato resno pripravljeno na v6ako šc večjo žrtev. Nemški vojaški odposlanec zapušča Sofijo Sofija, 22. dec. AS: Nemški vojaški odposlanci polkovnik Brucken, ki je bil v Soti ji šest let vojaški pribočnik, bo te dni zapustil Bolgarijo, da bi prevzel poveljstvo nekega mobiliziranega od delka. Junaštvo osne podmornice Buenos Aires, 22. dec. AS. Prispela je novica o drznem nastopu neke osne podmornice, ki je bila napadla nenadoma vojaške naprave na otoku Curacao v otočju Antilov. Do napada je prišlo ob rani zori. Podmornica, ki je prodrla v v pristanišče Willemstadt, jc začela streljati s topom na čistilnice petroleja, obenem pa jc izpustila dva torpeda na ladje, ki so bile tedaj v pristanišču zasidrane Ena ladja je bila zadeta v bok, več drugih manjših pa jc bilo zadetih v polno. Nastala jc huda zmeda ne le v pristanišču in v mestu, temveč tudi na vsem otoku, kjer so mislili prvi hip, da gre za kakšne vojaške vaje. Nikomur ni padlo v glavo, da gre za sovražnikov nastop ali da bi se vojne edinice osi drznile prodreti v pristanišče otoka skozi vse minske zapore in kljub straženju vojnih ladij, ki so križarile okrog Malib Antilov. Zmeda je bila takšna, da obrežne baterije sploh niso streljale, dokler ni podmornica s točnimi zadetki pognala v zrak velikega petrolejskega rezervoarja in naredila velike škode v industr napravah. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Skoda, ki ie bila v pristanišču povzročena, bo za več dni preprečila, da bi šc mogle Združene države dobivati petrolej iz teja pristanišča. Zasedanje pokrajinskega odbora podporne zveze Na sedežu pokrajinske podporne zveze se je sestal pokrajinski odbor. Predsednik je podal podrobno poročilo o delovanju odbora v preteklem linančnem letu in poudaril močno vzpodbudo, ki jo je odbor Ua! občinskim odborom /a vse v rsie liouporuega delovania Podal je sodelavcem odbora v Ljubljani podatke o doseženih uspehih, ki 60 zares očilpi in katere je bilo mogoče doseči izključno le s trdno voljo in navdušenjem, ki preveva vse voditelje. Manj premožno prebivalstvo v mestu in v podeželju je občutilo plodove te socialne pomoči, ki jo je ukazal Duce in je pri vsaki priložnosti pokazalo svojo hvaležnost. Predsednik je poleni razložil finančni položaj odbora, k' se je gibal v tekočem poslovnem letu v mejah predvidenega proračuna navzlic ureditvi in od|irtju 5 okrepčevalnic in navzlic razdeljevanju obedov oirokom v zavetiščih. Končno je podčrtal sodelovanje » fašistično zvezo, da bi bila podporna akcija v korist potrebnih čim učinkovitejša Zahvalil se je zaupnici ženskega faSja za človekoljubno delo in za sodelovanje, ki so ga opravljale tovarisice obiskovalke, Predsednik i* končal svoie poročilo z zatrdilom, da so bila navzlic vsem težkočam izvedena tudi na tem odseku vsa navodila Visokega komisarja. Nato ie tajnik odbora podal poročilo v nekaterih tehničnih vpraSanjih, nakar ie odbor pretresal ostale točke dnevnega reda K besedi so se oglasih ljubljanski župan, pokrajinski zdrav, nik, predsednik odbora glavnega mesta in predsednik delavske zveze, ki je Izrazil prlznanie He-lavccv in niihovih družin za dobrotno delovanie, ki ga je pokrajinska podporna zveza doslej storila. začetku zime vreme kol v aprilu V |>onedcljek 21. I. m. jo koledarski začetek /.ime, ki se astronomsko začenja 22. I. m. oh 12.40 v znamenju kozoroga. Pa je vreme oh na-.slopu zime takšno, kakršno je navadno v aprilu! Čemerno, megleno, oblačno, deževno. Namesto snežink dežne kaplje! Namesto snežne odeje |K> |H)ljih in travnikih, po gozdovih iu gorah voda in mokrota brez ledu. Letos je pač slaba sezona za drsanje Ljubitelji lega lepega zimskega športa so oli lepe zimske ure, ki so jih druga lela ob lem času preživljali v največjem veselju na ledu tam v Tivoliju |K>d Cekinovitn grdndom. Letošnji december, kakor sploh vsi meseci tega leta. dela čudne vremenske izjeme in vremenske skoke. December je doslej zaznamoval lo 10 dni, ko je liila jutranja teinperutura nekaj stopinj l»ud ničlo Najhujši mraz zjutraj je bil pač 3. decembra. ko je znašal jutranji temperaturni minimum —t>. Mraz je dižal tja do sv Miklavža, nakar se je živo srebro že zjutraj dvignilo nad ničlo. To je bilo samo 1 dan. Nato je pritiskal mraz do lo. I m., ko je hilo zjutraj vedno nekaj stopinj pod ničlo. Od tega dne naprej pa je jutranja temperatura vse do danes vedno več slo-piuj nad ničlo. Dnevna temperatura letos v decembru Se nI bila niti en dan pod ničlo. Vedno je nad ničlo in je golove dneve dosegla celo nad +12, kar odgovarja dnevni temperaturi v začetku aprila. In res je letos december v pogledu vremena podoben aprilu. Tako visoko temperature nad ničlo žo kmalu ni zaznamoval december v zadnjih 20 letih. Milo je podobno decembrsko vreme lela 1028. Takrat smo bili ludi brez snega, bili so |. |>i dnevi in delonin deževni. Najdeževnejši čas v decembru je bil v solmto in nedeljo zjutraj, ko je v času od sobote zjutraj do nedelje zjutraj v 'JI urah padlo 22.3 nnti dežja, loliko kot vse ostale dneve v decembru. Bili so hujši nalivi. Zanimiv je splošen pregled decembrskega vremena za zadnja lela od 1938 na|>rej. Tu so navedeni samo splošni podatki, kj nam kažejo, kako sc je vreme v decembru spreminjalo. Leta 1038. Me le teološki zapiski so to lelo zaznamovali 9 snežnih dni. Prvi sneg je padel 0. decembra, na dan sv. Miklavža, ki jo jjobelil hrib in plan. V 9 dneh je padlo mnogo snega, da je bila snežna odeja do 30 cm debela. Drugače je to leto december zaznamoval 1(3 dni, ko je bilo 70.0 mm padavin. Jutranja temperatura miiBanHiaiiaMHUBHiaBiEiim je bila samo v 12 dneh nnd ničlo, zelo topli so bili dnevi od 10 do vključno 15. decembra. Najnižja temperatura jo bila 27. decembra z —20.2. Dnevna temperatura jo bila v 12 dneh pod ničlo in se jo gihaln od -0-1. do —10. Dne 13. je bil najtoplejši decembrski dan, ko je bilo podnevi + 11.4 sto|>in|e Celzija. Leta 1939. December lela 1939 Je zaznamoval 0 snežnih dni in jc bila v splošnem snežna plast do 10 cm visoka. Prvič je začelo snežiti 11. de-decctnbra, ko je bilo —19.4. Jutranja temperatura decembra, ko je bilo —19.4. ,utranja temperatura je bila 8 dni nad ničlo, ko Je bilo +1 do +5.2. Druge dneve |e bila vedno pod ničlo in je pritiskal mraz. Nnd polovico decembra se je dnevna temperatura gibala pod ničlo od —1 do —10. Bili pa so ludi lopli dnevi, ko ie 3. decembra bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura + 12.2, nekoliko višio dnevno temjieraluro ie letošnji decemb<-r zaznamoval 18.. ko je bilo celo + 18 3 in lo v ilruci polovici deretnbra, ko že nastopa prava /imn. lo lelo je drugače december zaznamoval IS mokrih dni in 139 4 nun dežja Ta december ie bil rekordno moker! Leta 1940 December lega lota je bil splošno zelo suh Bilo ie le 6 mokrih dni in 12(1 mm padavin. Potkral ie snežilo. Prvič (i. decembra, na Miklavžev dan. Močno je snežilo 4 dni od 21. do 24. decembra, In december je bila lutranja temperatura vedno pod ničlo, nainlžla je bila 28 de-cemhra -19.6 Le 3 decembra je bilo zjutra1 nad ničlo +2. Dnevna temperatura je bila i'1 prve liri dni nad ničlo, potem pa vedno pod ničlo Velik skok ie napravil jutranji temperaturni minimum konec decembra Dne 80. decembra je bilo zjutraj —12.8. naslednji dan, 31. decembra pa +2. Lela 1041. December lanskpga leta je znznn- tnoval (i mokrih dni in R3 9 mm padavin. Prvi sneg ie padel 8 decembra. Drugače ie v decembru lani štirikrat močno snežilo Višina snega je bila do 30 cm Jutranja temperatura je bila vedno pod ničlo, le t dnevi so imeli nad ničlo od +0.2 do +0 4 Drugnče vedno pod ničlo. Najnižja |e bila 30. decembra —14 8 Dnevna maksimalna temperatura je bila navadno nad ničlo, le 7 dni pod ničlo od —02 do —4.4. — Tak jo bil približno december zadnja 4 lota. Selitev racioniranih živi! v mesecu januarju Tine Kns: Mali. (Z razstave T. Kos-Mihelič v salonu »Ribnica« na Pražakovi cesti.) Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča: Meseca januarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico: dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 230 gr koruzne moke mesečno 1000 gr riža mesečno 1000 gr testenin mesečno 500 gr sladkorja mesečno 100 gr slanine mesečno 200 gr masla mesečno 1 del olja mesečno 1C0 gr mila. Potrošniki na področju meslnega preskrbo-valnega urada Ljubljana, ki niso pridelali fižola, ali ki ga niso pripeljali v Ljubljano i dovolilnico Prevoda, bodo dobili razen lega še 300 gr fižola na odrezek »A«. 2. Na dodatno živilsko nakatnico SD I (za ročne delavce): dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke ■ (»■■■■■•■■■■■■■■aHHaBMailBMB Opozorila davčne uprave Narodni obrambni fond — vlaganje prijav za odmero za leto 19L'!-XXI •" 1. Zaradi pravilna odmere obrambnega tonila morajo predložiti davčni upravi nckolkovane prijave vsi most,i davčni zavcznnci, stari preko :l» let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, otenjent iti vdovci hrez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli Iu sedaj nimajo nobenega otroka, prijav nI treba vlagati. 2. Vloie naj prijave tudi oni davčni zavezanci, ki Imnio .1 nli ve6 Sivih zakonskih otrok Izpod 21 let starosti. To prijave morajo biti kolektivam* » 4 lirami. V prijavi jc navesti imena in rojstne imdatke otrok ter nato resničnost podatkov nn prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. :i. Prijavo nn j vloie tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis ua zgradarlui ali prldobuinl. Vsi solastniki uaj vložc skupno prijavo, na kateri naj ho razvidno, kolik.) solastnikov jo, s katerim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. fit. 1 ozir. 2. Prijavo jc vložiti od t do 31. Januarju 1»«.XXI. Prijave, vložene po lil. januarju, sc pri odmeri obrambnega fonda za lelo 11143 ne bodo upoštevale. Tiskovino za prijavo se dohe prt davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-11, sobn št. V. /a vse delniške družbe. Vse dalniike družbe (razen zavarovalnih, družbe z o. z. in vsa podjetja, zn-vezana voditi poslovne knjigo — »knjlgašl« — v smislu čl. 5:ta znk. o nep. davklhj, ila morajo prijavili davčni upravi v smislu določil tnr. post. 37. o. t najpozneje do lj. januarja 11143 vse v II. polletju 1042 na novo odprle ali tekoče račune. — Taksa /.naša 12 lir za vsak odprli ali tekoči račun. Prijava so mora predložiti v originalu in prepisu. Odgovarjajočo takso je treba v kolkih prilepiti ua original — Tisti zavezanci, ki v minulem polletju niso imeli na novo odprtih ali tekočih računov, so dolžni pruv lako predložiti prijavo, ki pa ui zavezann taksi. — Daljo opozarja davčna uprava na kazenske posledice: Kdor ne prijavi tek. l-ačunov. se kaznuje s plačilom trikratne takse poleg redne: tisll pa, ki niso imeli odprtih ali tekočih računov in tega no prijavijo, se kaznujejo z globo 190 lir. — Vse družbe lil podjetja, ki so zavezana polaganju teh prijav, pa iz kakršnega koli vzroka nc vršijo poslovanja — ne obratujejo, a v trgovskem registru šo niso izbrisana, prosi davčna uprava, da ji lo prijavijo. Važno za vse delodajalce. Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 100 zak. o nop davkih plačevati lislužlicnskl davek v davčnih znamkah, se pozivajo, da v smislu zakonitih narod b predložo tekom meseca januarja 1043 podpisani davčni upravi v pregled knjižice za iisliižhenskl davek zaradi ugotovitve, če so iislužhenski davek pravilno in redno plačevali v davčnih znamkah, le ne predložo knjižic, se ho proti njim postopalo po določilih čl. 1.19, odnosno v primeru davčno utaje po čl. 142 nov. dnvč zakona. — Iz davčne knjižice mora hiti razvidna plača uslužbenca lela 1042. odpadajoči uilužhcnski davek ter specialno doprinos. -- Davčno kn.llf.ice naj predlože delodajalci s posebnim seznamom v dvojniku, na katerem morajo hiti vpisani vsi uslužbenci ter za vsakega uslužbenca celoletni zaslužek in odpadajoči Hi% bednoslni sklad. 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD 14 II (?a težke delavcc): mesečno 300 g t riža mesečno 300 gr :e-'enin ter dnevno 250 gr kruha ali 215 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke 4. Na dodatno živ. nakaznico SD X-P 11 + III (za najtežje delavce); mesečno 300 gi riža mesečno 300 gr testenin tc" dnevno 350 gr kruha ali 247.5 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke. 5. Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let) mesečno 500 gr riža mesečno 500 gr testenin ter mesečno 500 gr sladkorja 6. Na dodatno živilsko nakaznico GM b (za otroke od 3. do 9 leta). mesečno 100 gr sladkorja mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »15«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico GM c (za mladino od 9. do IS leta): mesečno 100 gr sladkorja mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »VII« ter dnevno 50 gr kruha ali 42.5 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. Na koliko dnevnih odrezkov navadne in dodatnih nakaznic bodo izdajali trgovci enotno in na koliko koruzno moko bo objavljeno pozneje. Tudi glede delitve sira bodo potrošniki obveščeni pozneje. Prevod priporoča razdeljevalcem živil, da 6i ohranijo la in druge članke, ki urejajo prehrano, ker jim bodo služili pri razdeljevanju. Izredna delitev mesa in marmelade za božične praznike Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata sporoča: Za božične praznike bo.lo dobili potrošniki v dneh 23. in 21. decembra kot izredno količino 150 gr mesa in 300 gr marmelade na osebo. Meso bodo prejeli na običajni način, marmeado pa na odrezek »G« navadne živilske nakaznice. Spominska slovesnost ob obletnlel smrti Arnalda Mussolinija v Ljubljani Ljubljana, 22. t. m. Na sedežu italijanske Liktorske mladine so ljubljanski lašisti proslavili sinoči lik Arnalda Mussolinija. Ouvor o velikem pokojniku ie imel vojni dopisnik Farno Tigoli. Slovesnosti so prisostvovali V^okj komisar Ekcs. Grazioli. poveljnik armadnega zbora general Ganibaru, poveljnik divizije general Rugero, za Zveznega tajnika vicela.jnik Capurso, žii|)an general Rupnfk In drugi. Visoka slovesnost se ie zaključila z ognjevitim pozdravom Kralju in Duceju. Sporočilo Visokega komisariata Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Nckaiere osebe so sc obrnile na družine interniranih s prošpio za podporo v znatnih zneskih, ki naj bi jili pre|ele oblasti katerim so internirana podrejeni, da bi ua ta način olajšale njihovo preskrbo. V lem primeru gre za podle poedince. ki izkoriščajo položaj Slovencev in na zvijačen način izvabljajo podpore od prav tistega ljudstva, ki bi jih moralo takoj naznaniti oblastem, zato da bi jih kaznovale, kakor zaslužijo. • To sporočilo tiskovnega urada Visokega komisariat« ie bilo izdano prav zalo, da bi še enkrat opozorilo Slovence, kako veliko odgovornost imajo. Ti podli poedinci, omenjeni v obvestilu, so Slovenci, ki brez vsakega človeškega čuta na naj-grsi način izkoriščajo svoio lastno kri, ker so še vconc dobe Slovenci — prevaranci sami — ki ne tnaraio takoj naznaniti takih ljudi in tako ustvarjajo možnost, da se to početje še nadaljuje. So Slovenci, ki mislijo, da morajo zaniolčaji krivuo drugih, ki so njim samim povzročili že loliko gorja: lako dovoljujejo, da se zlo razširja in da se toliko ubogih ifudi pusti prevariti od propalih goiiulov — k temu lih navaja tudi komunistična propaganda — in da mešajo v blato ča6t in kristalno čistost tega kar ic bilo po neuklonljivem zakonu vojne ukrenjeno glede internirancev. Slovcnci morajo torej sami vreči zlo iz svoje hiše in morajo oni sami naznaniti oblastem ti6te, ki jim kradejo. Bankovci posebne serije Uredba ministrstva financ z dne 25 novembra 1942-XX je odobrila v Kraljevini obtok bnnkovcev po 1000, 500, 100 in 50 lir iz posebne serije, namenjene za italijansko Vzhodno Afriko. Za izdajo teli bnnkovcev je bila Italijanska banka pooblaščena i ministrsko uredbo z dne 28. marca 19sS-XVI in s spremembami in dopolnitvami v ministrski uredbi z dne 8. avgusta 1958-XVI. Ti bankovci, ki so drugačne barve kakor običajni in nosijo na zgornjem in spodnjem robu hrbtne strani napise v rdeči barvi: »Serie speciale Africa Orientale Italiana« in »£ vieta-ta la circolazione f nori dei territori dHl'Africa Orientale Italiana« (»Specialna serija za Itali-lansko Vzhodno Afriko« in »Prepovedan je obtok izven ozemelj Italijanske Vzhodne Afrike«) so zalo izenačeni v vsakem posrledn z onimi, ki so v obtoku in jih je treba sprejemali z jsemi učinki. GOSPODARSTVO Javna dela v pokrajini Spalato. Spalalski dnevnik objavlja v svoji zadnji številki seznam javnih del na področju pokrajine Spalato Skupno je za javna dela določenih 14 milijonov lir od tega 7 milijonov za zdravstvene naprave, ft milijonov za cestna dela in skoro pol milijona lir za šolske zgradbe Devizni promet na zagrebki borzi ie zelo živahen v markah. Sedaj znaša tedensko okoli 100 milijonov kun v markah pa okoli 4 milijone mark Nadalje je živahen promet v devizi Milano in sicer znaša sedaj tedensko okoli 4 milijone lir. Krava odbit poskus zaloških komunistov V noči od 20. nn 21. december ob pol 12 so komunisti boleli izkoristili nenavzočnost večjega delu blzoviških fantov. Prišli so iz svojih skrivališč po gozdovih okrog Orljega, PodlipoglavM In Pu-, gleda ter začeli hrupno in samozavestno napadati položaje v Bizoviku, pri Sv. Urhu in v Dobrunjali. Toda v svojskih načrtih so so temeljilo vračunali. Naleteli so na dostojen sprejem in se niso mogli nikakor polastili utrjenih položajev. Ko so videli, da je ves njihov najx>r brezuspešen in da jim napadi prinašajo le hude žrtve, so začeli funtom klicali, naj se predajo. Kot odgovor so zaslišali prisrčen smeh in povabilo, naj pridejo vendar malo bližjo. Streljanje je trajalo dve dobri uri. nakar jo fanlom začelo že presedati. Naredili so izpad iz utrjenih položajev ter pognali komuniste na vse strani po gozdovih. Partizani so imeli pri tem napadu golovo dva ni rt vn in več ranjenih Sklepa pa se. da je moralo bili mrtvili šo več. kajti drugo jutro so fantje našli na kraju, odkoder so najiariali komunisti, volili" mlake krvi. Od fantov ni padel nihče, samo eden je bil lahko ranjen. Značilno za la partizanski napad je bilo to, da so komunisti streljali z dum-dum kroglami. Raba dum-dum krogelj je po vseh mednarodnih pravilih prepovedana in se smatra za zločinsko dejanje. Toda za morilce otrok, žensk, starčkov in duhovnikov mednarodne določbe ne veljajo. V svojem zakotnem glasilu »Slovenski poročevalec« se komunisti čez »Slovencat pritožujejo, češ da jim dela krivico in navaja neresnična po-roila o njihovih porazih. Zlasti gre poročanje »Slovenca« na živce zaloškim partizanom, ki so ».Slovenskemu poročevalcu« poslali v ponatis celo nekak uraden protest s podpisom poliličnega komisarja nekega Tineta Zeleznika ter komandanta Ludvika Zupanca. Protestirajo proti »obrekovanju«. ki z njim greši naš list ter pozivajo tudi druge partizanske edinice. naj pošiljajo »tiskovne popravke« in jih objavljajo v »Slovenskem poročevalcu«. Dokaj smešno sredstvo, vredno drugih partizanskih otročarij! Taki »popravki« bodo najmanj zaustavili nevzdržen propad partizanstva. 1]j| fltj l|j| trn ffi rfji .ijir ,;;jr 2S CESARICA S TRPEČIH SRCEM Dnevni obiski so se izpremnill v pravo tovariško zvezo. To prijateljstvo je poleni trajalo trideset let. »Gospodična Schratt« je bivala v dunajskem predmestju Tliet-zing in sicer v ulici Glorielte št. 9. Stanovala je v skromni vili, odkoder jo bil lep razgled na Schttnbrunn. Vsak dan ločno ob šestih zjutraj je cesar prišel k Scbraltovi na belo kavo. Sprejemala ga je z najlepšim nasmehom v majhni jedilnici, kavo pa jo ponudila v krasnem porcelanastem posodju ler s sladkimi dunajskimi »kifeljčki«. Ko se je pripravljal na trdo dnevno delo, si je zjutraj vedno dovolil eno uro prijetnega razgovora s Schrattovo. Tako mu bo breme dela nekoliko lažjo. GosjKidična Schratt se je izkazala vredna njegovega zaupanja. Bila je dostojna in izredno vljudna in pri tem ni iskala nobenih posebnih koristi. Ni se ponašala s svojimi visokimi obiski, ampak jih je celo prikrivala. Zlasti pa je izjavljala, da ne ve ničesar o politiki. Ni poklala domišljava. V dvorne spletke se ni nikdar spuščala. Vendar pa je na željo cesarju sprejemala zelo mnogo uglednih in vodilnih osebnosti. K njej so prihajali ministri, veleposlaniki, generali, bankirji, Industrije!, uradniki, pisatelji, inozemci — vsi, ki so igrali kakšno vlogo v javnem življenju. Bila je dovolj prebrisana, da je tako iz najzanesljivejših virov mogla izbirali izjave in opazke, ki jih je nato naslednje jutro povedala svojemu zgodnjemu obiskovalcu. Tako je Franc Jožef vsaj skozi ta lepo usta prejemal resnična poročila o položaju. Kmalu so začeli govorili, dn jc bila Katerina Schratt najboljšo obveščena oseba na Dunaju, bila je »živ cesarjev časopis«. Tam daleč pa si je Elizabeta čestitala vsak dan. da je našla tako primerno tovarišico in pomočnico svojemu možu. Kadar je prišla na dvor — in to je bilo zelo redko — je poklicala k sebi svojo »namestnico« in se dolgo z njo pogovarjala. Trinajsto poglavje. Elizabeln se jo dne 1. januarja 1889 vrnila s Krfa in prišla v Monakovo. Na Novega lela dan je bolela bili pri svoji materi, ki je ni videla oti smrti svojega očeta vojvode Maksimilijana. Še neka druga pobožna misel jo je privedla na Bavarsko. Hotela je moliti na grobu Ludvika II. Na Dunaj se je vrnila dne 22. januarja Cesar jo je takoj obvestil, da se je nadvojvoda Rudolf zapletel v neko romantično zvezo, ki povzroča na Dunaju silno pohujšanje. Njegova nova prijateljica je bila baronica Marija Večera, dekle, staro šestnajst let. Povsod se je že z njo pokazal. Pred kratkim io je neki večer predstavil celo svoji ženi nadvojvodinji Štefaniji. To je bilo na plesu, ki ga Je priredilo nemško veleposlaništvo... Tokrat je bila mera polna in cesar je sklenil naslopili. Dne 28. januarja je cesar Rudolfa strogo pozval, dn mora prekiniti svojo zvezo z Marijo Večero. Rekel mu je: »Ce tega ne storiš, te bom razdedinil..Franc Jožef je bil tako razburjen, da ie govoril silno ukazovalno in nadvojvodn se jo tako prestrašil, da je pristal in obljubil, da bo prekinil s to zvezo. Izprosil pa si je do- voljenje. da se sme še enkrat pogovoriti s svojo znanko in jo odsloviti. Z njo se je nameraval sniti naslednjega dne. Franc Jožef je popuslil. Rekel mu je: >Za jutri še dovolim. Toda pozneje se ne smeš voč videti z njo. Ne pozabi, da ti govorim, ko imam tvojo častno besedo, častno besedo plemiča in vojnega poveljnika ...« Dne 29. januarja zjulraj je Rudolf odpotoval v Mayerling, ki je bil 30 km proč od Dunaja. Tam se je hotel s princem Filipom Ko-burškim in grofom Hoyosom udeležiti lova. Obljubil je, da se bo še isti večer vrnil na Dunaj, da bi se udeležil družinske večerje pri cesarju. Toda ob petih zvečer je brzojavil iz Mayerlinga svoji ženi Štefaniji: »Prosim Te, piši očetu, da ga vljudno prosim, da mi naj oprosti; ne morem priti na to večerjo, ker sem se zelo prehladih« Hoyos in Koburškl sla tudi verjela, da se je prehladil, ker se popoldne ni udeležil lovn in ni zapustil svojih soban. Pri večerji ni skoraj nič jedel. Bil je zelo zaskrbljen in utrujen. Toda za drugi dan je naročil še en lov. V sredo 30. jnauarja zelo zgodaj zjutraj je prinčev sobar Losrhek potrkal na vrata Rudolfove spalnice, da bi ga zbudil. Toda vrata so bila zaklenjena. Na svoje ponovne klice ni dobil odgovora. Ves prestrašen je odšel klicat iloyosa in Koburškega Pretreslo ju je, ko jima jo Loscbek povedal, dn je Marija Večera snoči prišla v Mayerling in da je ostala pri Rudolfu. Nista več oklevala. S sekiro je Loschek prebil vrata. V mračni sohj so našli dve trupli, ki sla krvaveli. Truplo Marije Večere je bilo pokrilo s cvetjem, Vse je pričalo, da je Rudolf ustrelil Marijo Večero, nato je nnnjo raztrešči cvelje lu si pognal se sani kroglo v glavo. ^bhJoSme, novica Koledar Sreda, 23. decembra: Viktorija, devica in mučenica; Servul. spoznavalec; Mardonij, mučenec; Tcodul, mučenec; Migdonij, mučenec. Četrtek, 24. decembra: Adam in Eva; Her-mina, devica; Tarzila, devica; Delfin, škof; Teo-tim, mučenee. Stoletnica blagoslovljenega dela Cas, ko nas cerkveno leto spominja dolinskih dni božjega Zveličarja, jo primeren, da se mladina ogreje za misijonsko ustanovo, ki je posvečena prav detinstvii Jezusovemu in jo označujemo s kratico DSD, t. j. »Dejanja sv. delinstva Jezusovega«. Namen ima: reševati poganske otroke in jim naklanjati krščansko odgojo, domače otroke pa posvečevali. Ker jo v božično dolio Cerkev uvrstila tudi god listih otrok, ki so poslali prve žrtve za novorojenega Zveličarja, je v tem nov razlog, da je škofijsko vodstvo DSD-a določilo prav ta dan kot misijonski dan za ljubljansko mladino. Ta dan naj se mladi rod o|>ozori na važno dolžnost kršianske ljubezni, ki je zapopadena v drugi prošnji očenuša: Pridi k nam tvoje kraljestvo I Naj se že šolski dečki in deklice zavedajo, da so kot udje kraljestva Kristusovega na zemlji dolžni pomagali tudi diugini (poganskim otrokom), ki še niso v lem kraljestvu, da bodo deležni te sreče. Ker DSD praznuje lelos obenem stoletnico obstoja, je želja vodstva upravičena, da bi se vsa ljubljanska mladina seznanila s lem — božjemu Detetu posvečenim — Dejanjem in se s pristopom uvrstila med častno spremstvo Jezusovo. Letošnja cerkvena svečanost v ljubljanski frančiškanski cerkvi 28. decemhra, v ponedeljek po hužiču. bo takale: a) Zjutraj oh osmih sveta mnSa z mladinskim petjem in orkestralnim spremljanjem božičnih popevk. (Sv. maša ho za članstvo. — Priložnost za sv. obhajilo.) — K sv. maši pride tudi učileljstvo •Slomškove družbe, ki se snidc la dan k svojemu občnemu zboru. b) Isti dan popoldne oh štirih bo najprej prav kratek nagovor, ki ga bo imel generalni lektor, župnik p Krizostom Sekovanič. Nato izredno lilagoslovljenje dečkov in deklic, litanije z^ibožičnim peljem mladine. Med mirovanjem prostovoljnih darčkov za namene DSD-a se bodo delile blagoslovljene sveti-njice in božične podobice. Starši, predstojniki zavodov, katehetje, vzgojitelji! Opozorite — prosimo — svojce na ta mladinski misijonski dan! Povabile jih! škof. vodstvo DSD-a. Knjiga c jaiticah lepa beri/a za božične večere in podrobna navodila za postavl/an/e se aobi v vseh kn/igarnah. 100 strani, 38 slik, cena L 8— — Ljubljanica je narasla. Zaradi zadnjega deževja je Ljubljanica nekoliko narasla, toda nikjer ni prestopila bregov. Konec leta bo pač bilanca o povodnjih zelo zadovoljiva, kajti v tem letu ni bilo nikjer v Ljubljanski pokrajini zaznamovanih kakih večjih povodnji. Ni bilo letos niti hudih pomladanskih povodnji v aprilu in maju. niti ne poletnih v juniju, kakor tudi ne jesenskih v sep- lil Bolie V naši zbirki »MBacfiinska knjižnica« so izšle štiri krasne novosti: 1. Kunčič: Hebelka lestvice, povesti, kart. 21L 2. Svvift-Glavan: Ked pritlikavci in velikani, 30 L 3. Rudan: Mlada vesna, kart. 15 L. 4. Gaspari: Komediie (z lesoreii\kart L 30"— Vse štiri knjige so bogato ilustrirane. Kdor se naroči na vse štiri knjige jih dobi po stibskripcijski ceni ki j c samo L 7ii— Založim Ljjuilske knj garne, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesia 5 KULTURNI OBZOMIK Ljubljanska Drama: sirindbergov »Oče (Premiera 17. decembra 1942) Severnjaki niso veliki le v epiki, kakor so znani pri nas ampak tudi v drami. Saj skoraj n: narodnega gledališča, kjer bi ne živeli lbsenovi in Strindbergovi junaki in v preteklosti ni bilo pomembnejšega dramatika, ki bi se ne vzgledoval ob dramah teli dveh mož.-Včasih ljubljanska drama ni mogla zaključiti sezone brez Ibsena in Strind-berga je imela na sporedu takoj ob svojem rojstvu. Od 1918,—1921. je igrala tale njegova dela: Pelikan, Oče, Smrtni ples in Gospodična Julija. Po daljšem oJmoru pa so bila v naslednjem desetletju vprizorjene še njegove drame: Nevesta 6 krono, Sonata 6trahov, Velika noč in Labodka. Najprej smo Slovenci spoznali Sirindbergov naturalizem, kasneje pa njegov odklon od te smeri in smo sledili pisateljevi poti v duhovnost in v njegov religiozni svet. Čudno tesno je bil povezan ta Šved z vsem kulturnim 6vetom svoje dobe. Ne samo, da je zelo veliko potoval (bi! je več let v Nemčiji, v Švici, v Avstriji, na Francoskem), tudi občeval je z vrhovi tedanjega časa in bral je njihova dela: Zo-lajeva, Nietschejeva itd. In vsa ta miselnost in literatura je pustita sledi v njegovem delu (Zola, Nietsche, Poe, Maeterlinck). Tako je naravnost čudovito, kako je ta umetnik mogel napisali preko tembru in oktobru, ko je še veliko |k>1 jskili pridelkov zunaj na njivah. Pokrajina jo bila dalje obvarovana pred točo in hudimi nevihtami. V letu 1042 je bilo razmeroma malo deževnih dni. Dosloj jih je bilo 140 in je padlo do 842.7 mm dežja. Lani je bilo 104 deževnih dni in 1531.8 mm dežja. Bilo Je torej lelo 1942 zelo suho in le imelo skoraj polovico manj mokrote ko lani In druga letu. Dež pa je vsak mesec padal o pravem času, da je bila zemlja vselej primerno namočena in je moglo rastlinje uspevali. — Megleno in suho. V ponedeljek je bilo slabo in čemerno vreme. Popoldne je dobro uro rosilo. Padlo je v 24 urah nn novo 0.3 nun dežja. Tako je bilo doslej v decembru že 11 deževnih dni in 52.2 mm dežja. V ponedeljek zvečer je nastopila gosta megla. Coz. noč je zapihal mrilejSi severozapadnik. V torek zjutraj je nastala nad mestom in okolico spel megla. Blatne ceste so se hitro osušile. Temperatura |«>časi pada, šo vedno pu so dviga barometer. Jutranja minimalna temperatura je še nad ničlo. V torek zjutraj je bilo 4-3.0. V ponedeljek je bila dosežena najvišia dnevna temperatura +8.5, kar je nekaj nenavadnega za zadnjo decembrsko dekado, ko je druga leta že pritiskal hud mraz. Barometer je v torek zjutraj dosegel 774.3 mm. |irav izredno visoko stanje zu mesec december, fte višje barometrsko stalijo je bilo doseženo 25. novembra, ko jo bilo rekordno v tem letu, namreč 775.5 mm. — Nesreča na deželi. V Borovnici stanujoča žena državnega nameščenca 42 letna Ana štrukelj si je pri padcu zlomila desno roko, —• Železniški kurjač 27 letni Jože Četne v Si, Vidu pri Stični na Dolenjskem ie padci z lokomotive in se hudo potolkel |>o glavi. ^u&ijatta 1 Kontrola tramvajskih vozilih listkov. Z novimi, pred dnevi objavljenimi jiredpisi o tramvajskem prometu je uvedena tudi leteča kontrola tramvajskih voznih listkov. Kontrolorji delajo po vozovih mimogrede in nepričakovano pregled voznih listkov, ki jih imajo posamezniki. Kogar dobe brez listka in je očitno, da bi si ga bil lahko preskrbel od s|»revodnika, mu narekujejo kazen 2 lir poleg določene voznine. Tako se je v sobolo proli večeru primeril komičen incident na dolenjskem tramvaju, ki dostikrat pelje v eni turi več potnikov, kakor jih je prva leta svojega obstoja pred 40 leti peljal celi dan. Voz ni bil natrpan, kajti so gotove ure, ko se Človek v njem vozi še nekam udobno. Sprevodnik je delil vozne listke vsakomur, ki ga je zahteval. Sel je večkrat od kraja do konca. Med vožnjo jc vslopil kontrolor. Od lepo oblečene dame je zahteval vozni listek. Ni ga Imela. Narekoval ji je kazen 2 lir iu plačati je morala za vožnjo skupaj 2.60 lire. Dama je hila ogorčena in je protestirala, da je bila pač sprevodnikova dolžnost jo vprašali za listek. Seveda ni pravilno njeno stališče, ker mora pač vsak potnik sam skrbeli za listek in sprevodnika na to opozoriti, Omenimo ta primer. da vedo ljudje pravilno nastopali in plačati vozni listek, ker jih bo drugačo dolelela hlaina-ža, kakor jo jc doživela elegantna dama v tramvaju. Sedaj jo splošno že uveden boljši red v tramvajskem prometu in je občinstvo poslalo disciplini ranejše pri vstopanju in Izstopanju v vozove. Bilo je zaradi kršitve predpisov izrečenih tudi že nekaj kazni. I Za božične praznike pridite v frančiškansko dvorano na lepo božično igro »Vrnitev«, ki je delo našega domačega avtorja Vombergarja. Prva predstava bo za božič 25. decembra ob 4 ]>opoi-dne. Druga predstava pa v nedeljo 27. decembra prav tako ob 4 pojioldne. Zanimanje za lo lepo božično igro je veliko, zato si preskrbite vstopnice že v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Cene od 8 lir navzdol. Stojišča po 2 liri. 1 Ponesrečenci v Ljubljani. Zidarjeva hčerka 8 letna hčerka Breda Vrhovnikova je padla 4 m globoko nn betonska tla. Dobila je notranje hude poškodbe. Tepina Edo, 22 letni uradnik, je padel po stopnicah in si zlomil desno roko. 1 Mislite na bodoče dni! Učite se modernih jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični metodi. Novi tečaji iz vseli jezikov se z.učno piihodnji leden. Ure po izbili. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—10, Korepetitorij, Mestni trg 17. 1. nadstropje. 1 Sedaj gotovo rabite lmžične razglednice. Največjo izbiro vam nudi Mladinska založba (Stari trg "(>), ki ima štiri |>rclepe Trupejeve l/OŽične slike in mnogo različnih od »Ars saera«. Cena vsako 60 cent., pri večjem naročilu j>o-pust. P- I IV. simfonični koncert pod vodstvom violinista Karla Rupla bo končno veljavno v ponedeljek 28. t. m. oh 18 v veliki unionski dvorani. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. I Hranilni in posojilni zavod. r. z. z n. z. v Ljubljaiii. v likvidaciji, vabi vse vlagatelje do vi- Izšli sta dve novi knjigi »Slovenčeve knjižnice« in siccr: Zane G r c y: Jezdeci škrlatne kadulje Pustolovski roman iz življenja mornion-ccv. Lepi so opisi ameriških prorij kadulje in divjega življenja cowbojev. Joža Vovk: Naš Buček Lepa knjiga, ki opisuje življenje vaškega poredneža- Z.a mlade in stare. Knjige dobite po vseh knjigarnah in trafikah. «MaaaaaaaaBaawaaaaaatoaaaaaaaaaB« šine 3800 lir (10 000 din), nnj se v svrho izplačila njihovih vlog zglasljo v pisarni zavoda. Blei-weisova cesta 38. pritličje, desno, lakoj po božičnih praznikih, dnevno od 10—12, I Violinist Jurij Gregoree bo priredil v sredo, dne 30. t. m. ob H v tnali filharmonični dvorani samostojni violinski koncert z zelo lx>gii-11 m sporedom. Pri klavirju Ik> pianistka Marta Bizjak. Vstopnice v knijag.-ni Glasbene Matice. Natančnejši spored bomo javili. I Lepo razvedrilo za praznike vam nudi lepa knjiga, katero dobite v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. Knjižnica posluje od 0—12 in od 2—5 po|ioldne dnevno. V četrtek pred praznikom pa knjižnica ne |>osluje, zalo se pravočasno preskrbite s knjgami. I ZA B02IC SE SPOMNITE NAJBEDNEJ-Stil - SLEPIH. DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH. I Javna produkcija gojencev šole (ilashene Malice lx> tirevi točno ob 7.4'i \ veliki filluirmo. nični dvorani. Podrobni >poicd, ki velja ohe-neitn kol vstopnica za veliko filliurmonično dvorano se dobi v knjigarni Glusbene Matice. 1 Igrače darila »Ciciban« /a božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3. 1 Izpred malega kazenskega -enota. Nesrečen je človek Jakob, stoodstotni vojui invalid, ki je bil sprva soliden in pošten, toda demon alkohol ga je spravil v nesrečo in na pot nejioštenosli. Prišel je v kriminal, zanemarjal je družinsko življenje. Pred malim kazenskim senatom je t»i I obtožen zločiustvn obrtne prevare. Maln ie bila in-valldnina. zalo se |e Jakob bavil s trgovskimi posredovanji. Neko lastnioo prodajali.e je pretental, da m ii je posodila 2000 bivših din pod pretvezo, da ji denar takoj vrne, ko prejme iz|>lnčaiio zaostalo invalidnino, ki je baje znašala veliko vsoto. Drugo lastnico mlekarne je oškodoval za 3000 bivših din. Z.a njo je prodajal razne mlečne izdelke. Izkupiček ji je vedno redno odšteval, nazadnje pa je izginil, ko si je pridrŽal omenjeno vsoto. Od maja lani tja do oktobra je prejemal od Rdečega križa dnevno pod|K>ro po 5 lir za hrano/KK je predložil potrdilo, potrjeno od dveh prič — znancev, da je begunec, ki pn je dejansko bival ves čas v Ljubljani, samo nekaj dni ob razsulu se je mudil v Celju. Mali kazenski senat ga je zaradi teh dejanj oltsodil na 5 mesecev strogega zapora in v izgulio častnih državljanskih pravic za 1 leto. Kazen pa mu je bila v smislu amnestijskega dekreta odpuičena za dobo 5 let. I Starši! Korepetitorij daje vsem vašim otrokom. ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo iii8triikci,e iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga, poprava nalog, izpraševanje itd ). Honorar nlzjk. revni popust. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 11—10, Korepetitorij, Mestni trg 17, I. nadstr. Obvestilo Za praznike bo tvrdka »Everest« — Prešernova ulica 44 izposojala gramofone iti plošče. — Da ne bo prevelik naval zadnji dan, naproša tvrdka cenjene interesente, da si pravočasno izberejo in rezervirajo gramofon in plošče, ke je stev ilo omejeno. ____ Naznanila IIAI)IO. Sreda. 23. decembra: 7.30 Napevi in romance — 1 Napoved časa: poročila v itulijanščinl — 1 J.-JO Plošče — 12.3« Poročila v slovei.ščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa: poročiln v Italijanščini — '3.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurlni — II Poročila v Italijanščini — 14.1,1 Operna glasba — 14.3» Nn harmoniko Igra Vlado Golob — 14.50 Operetna glasba — 13 Poročila v slovenščini — IV Napoved časa; poročila v itulijuattini — 17 10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koneert godalnega orkestra »Glasbene Maline« vodi dirigent L. Ji Skorjnnc — 1!> »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko l.eben — 10.30 Poročilu v slovenščini — 10.45 Oporna glasb« — 20 Napoved čnsu: poročilu v italijanščini - 20.10 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 50.45 Hndio zn družino — 22.15 Zanimivosti v slovenščini — 22.25 Moderno pesmi vodi dirigent Zeiue — 22.15 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno slnilio Imajo: dr. Picooli. Blel-"•elsova c. (i. mr. Hočevar, Celovška c. B2; mr. Gnrtus, Moste, Zaloška c. 47. POIZVF.DRR. Kannrčkn. dva. sta lišln v ponedeljek. Nn iditel iti lepo prosim, da ju odda proti nagradi. Vesel. Miklošičeva 17-IV. Prošnja. Gospoda ali gospo, ki mi je pomotoma vzellal torbico z dokumenti na večeruem vlaku, ki .ie dospel i7. Novega inc*l« dne 20. t m. v Ljubljano, vljudno prosim, da odda dokumenlo na upravo »Slovenca«. Gledališče l prava Državnega gledališča spoiirta (>• n. občinstvu, da se predprudajujo vstopnice za dramske predstave u liotlčntb praznikih ml srede. JI. t. ">• dalje v opernem gledališču »d 11» do U.i» In od S do 1" vsak dan razni v četrtek U. t. m., ko ho poslovala dnevna blagajna od 11.31 do 15 nepretrgoma. Operno gledališče. Sred«, 23. decembru ob 111: •Slepa Ulii«. Opereta. Uveu. CVn« od 20 lir navzdol. — Četrtek. 24. decembra: Zaiirto - Petek. 25. decembra ob lil: »Trarlatu«. Izven, ( ene od 24 lir navidol. — So-hotn. 26. decembra ob 10.30: »Anici t »vlom« Mladinska operet n. Zni/iine cene od 15 lir navzdol. — Ob lfi: »GHsparoiic« Opeielu. Cene od 24 lir navzdol — Nc detja. 27 decembru ob Hi: »Thals«. Izven. Cene od 24 lir navzdol Opozarjamo n« premier« Pucclnllevf opere «8e»tra Angcilkn« in nn koreografijo, »mavljeuo nu Boethov-novo 7 simfonijo«. Obe uprizoritvi bosi« izpolnili \ečcr. Prvo delo je oper« cnodcjstik« Iz samostanskega življenj«. V njej nastopajo: Augrlika — llevbnlov«, kneginla — Golobov« opatlea Pollčeva, penllenrlur-k« — Bnuiiova, učiteljic« novic — Stritarjev«. Geuo-vefu — Pol« in« r lev«. Osmin« Koširjeva. Poletna — Mcdveščkova, niibirnlki - Nerntov« in F llaybalova, novici - l rhaničevii In Diang« Kiitijo opata ima lt. Primožič. Koreografijo z« 7. simfonijo« .ie unštudiriil Maks Kiirbos V njej bo nastopil cclekcpnl baletni /bor. Dirigent A. Net'f«t. J. O. Debele: »Slepa miš« Opere!« v treh dejanjih. Osebe: Maričk« Majurončkova — Mlejnlkov«, spete« Pollčeva. Moli - Burblčeva, tuuaaja — Sko-letov«. Matuček Mlinar M Sai.cin, Mili« Korenin« Zupan, mlster l.lster — Anftlovnr. Tresorep — Plft-neeki. Uohert -- Murenk, iupan — Sokol«. StrnU« — .leluikur, Macafur — Ku». Dirigent It Summiti, koreo-grnf In režiser ing. P. Golovin. Dramskn gledallUče. Sreda, 2.1 dacrmbrn ob U.HO: »Primer dr. Hirna«. Iled Breda. Četrtek, 21. decembru Zaprlo Petek, 25. decmuliru oli 15: »Oče naš«. Izven. Cene ud IS lir navzdol. - Sobota, 2ii decembru oh 14: »Petrrčkovr poslednje sanlr« MI«ra-šanja, ki kriče v njegovi duši. Delo je lahko pred petdesetimi leti vžigalo in imelo velike uspehe, saj je kmalu |)otein, ko je ta drama izšla, naturalizem vidmo oblikoval vse 6e-vernozapadno evropsko slovstvo. Vendar la naturalizem kaže vsa nasilna sredstva svoje borbenosti — in je zaradi njih dane6 že prava romantika. Ni treba, da umetnost zastara — Shakespeare ne vzbuja v nas občutka starosti, to delo pa nosi na sebi prevelik pečat svoje dobe. Vse 6e je zgnetlo na kup: vojak Nojd ima nezakonskega otroka, ki ne ve ali mu je res on oče, 6tara dojilja je imela menda podobno otroka, ritmojster dvomi, da je oče 6voji hčerki... Kako čudni ljudje žive v tej hiši! Žena je nenavaden zlodej, ki v svoji borbi za oblast nad otrokom in nad zakoncem naravnoit satansko postopa s svojim možem. Je prepričana, da ravna piavilno? Lahko je to samo njena igra. Ce pa je ob moževi 6inrti tragično spoznanje, potem ni utemeljeno. Če 6t želi njegove smrti, zakaj ukaže pobrati naboje. In zakaj hoče prav blazneža? Igro je vodil g. j. Kovič. Dal ji je odgovar-iajoč prostor, težko vzdušje in primerno opremo. Ni pognal dejanja v skrajno grozotnest, kakor bi ga bil lahko, kar pa je bolj ugajalo. Le črlal je premalo. Tako so bili nekateri prizori, bodisi zaradi neprepričljivostj igralcev (pastor), predvsem pa zaradi besedičenja, dolgočasni in nezanimivi predvsem začetni prizori. Pa tudi kasneje je v tekstu več stvari, ki niso povezane 6 celoto in so popolnoma nepotrebne. (Mnogo je tega v razgovorih med ritmojstroin in Lavro). V splošnem pa je bila igra malo razčlenjena, premalo je bilo čutiti rast dejanja. Človek ima občutek od začetka do konca, da |e ura tri veirt na dvanajst. Zaradi tega se nam včasih ne zdi f)osledica, ki sledi dogodku, desti utemeljena. (Višek.) Vlogo ritmojstra je igral g. P. Kovič. Njegova podoba je bila prepričljiva, v kolikor niso motile 6tvari, ki smo jih že omenili. V nekaterih prizorih je bil naravnost presenetljiv, najboljši takrat ko ožive v njem mladostni sjx>mini in pa v katastrofi. To so tudi najlepši prizori v igri 6ploh. Ob Lavri ge Gabrijelvičeve inain vtis, da se ni povsem približala Strindbergovi demonski ženi. Ustvarila je podobo tiranske, surove ženske, ki pa ji včasih manjka poglobitve, prekanjenosti. da bi bila res »ženska«. Zato ni popolnoma osvojila. Predvsem pa ni na mestu njen krik v zaključni sceni. Pastor (g. Gorinšek) je premalo živel s svojo vlogo, g. Košič (dr. Ostermark) je podobo doktorja zaiel, a bo tnoral izboljšati tehniko govora in tehniko igranja. Gosjxidična Simčiveva je bila prikupna Berta, g. Potokar (Nojd) pa je bil že dostikrat boljši. Pav pa je bila zelo lepa fioslava v tem večeru ga Kraljeva kot dojilja. Ustvarila je podobo ženske, ki bo živela v nas dalj časa. Pretresljivo dobra je v materinski ljubezni s svojim gospodarjem in globoko tragična ob njegovi nesreči. Rahlo nedoslednost (maska, hoja, gla*>) bo pri re-prizali z lahkoto popravila Ob koncu predstave se ljudje nekam radovedno gledajo Je to zadovoljstvo ali nemir, velika umetnost, ki je povsem ne razumemo, ali lako boleča zgodba? Je in ni. Predaleč je že, |)reveč je odmaknjena ta 6tvar od nas. Saj smo si že na jasnem o vsem tem, že davno. Mi drugače gledamo. SkoJa tolikega napora in trošenja tolikih sil. Delo nam ni moglo dati nič novega, nič odrešujočega. P. A. Fogazzaro: (>S Palača ob tezeru Julija je umolknila, planila pokonci in steklu v sosedno sobo, medtem ko je umetnik ves rdeč iu poten, z lasmi, ki so mu padali na oči, izvajal zadnje akorde Thalbergove skladbe. Hišna gospodinja je tiho zaploskala. »Divnol« je izjavila. Tudi drugi so začeli ploskati in hvaliti umetnika. Tisti [mi, ki o glasbi niso imeli pojma, so šepetali drug drugemu: »Krasno, kaj ne?« »Divno! Grofica je iskala Silla z očmi. Prikazal se je malo pozneje, bled in kakor omamljen. Postavil ^e je pred kip Bajadere. »Kako vam je bila všeč glasba?« jc zašepe-tal nežen glasek grofice Antonjete |>oleg njega. Silla se je naglo okrenil, kakor da l'i hil presenečen. Menil je, da ga je gospa [»vpraševala o kipu, zato je odgovoril kar tja v en dan: »Krasno! »Tudi vi? Ne, strašna je. Morala bom popravili vašo glasbeno vzgojo.* »Antonjetal« je grofico poklicala Julija. Pridi, da me boš spremljala nu klavirju.« »Prav rada. Pazile! je tiho dejala Sillu. Pristopila je h klavirju in odložila rokavice med burnim odobravanjem. Julija je zapela s tihim, a dobro izvežbanim glasom neko Schuniannovo pesem, po lleinejevem besedilu. Silla je mislil nu lo. kar mu je |>ovedalu Ju- liju. Nobenega dvoma ni bilo. du jo njenu prijateljica Marina Marina je toliko mislila nanj! Spomnil se je na njen pogled oh svilu bliskov. Morda ga je ljubila! Spoznal je lo zdaj, ko hi hotel pozabiti na vos svet, medlem ko je ona potovala kol nevesta bogve kje! Hrupno odobravanje ga je prebudilo. Pristopil je ves nemiren h klavirju. Torej?« je vprašala donna Autonjeta Silla. »Sle jokali?«. -Ne ker nikdar ne jokam. Sanjal sem samo, da jokam.« »Gorje mu, ki ni ginjen!« je vzkliknila grofica. »V ponedeljek bosle slišali nekaj drugega.« Pristopila je k Juliji in jo objela. »Pozdravljena, draga!« ji je dejala. »Tako kmalu?« Bil je lo znak razhoda. Vse kočije so bile že naznanjene. Poljubi, smehljaji, sladke besede, zahvale. Silla je bil med zadnjimi, ki so sc prišli l»oslovil od donne Julije. Ona mu ni hotelu podati roke Počakajte, mu je dejala »Zadržati vas hočem še nekaj minul. Poslovila se je od ostalih. Nato se je oklenila k Sillu in dejala: »Pomislite, da ste me spravili v zadrego, preden sem vas sj>loh spoznala. Ne vprašajte me nič; vaš trud bi bil zaman Povejte mi vendar, se niste vneli ob tem. kar sem vam nocoj razkrila? Še nekaj vam hočem povedati. To zimo je gospodična bolela imeti vašo sliko. Hekla sem: Nikakor, dragica; preveč daleč greš. Ce ste se razvneli, moram zdaj pogasiti. Zdi se, da se je la gospodična snoči poročila in da je srečna. Pri- nesite meni svojo sliko. Vedno ob polkih, od štirih do šestih.« »Toda...« Nikar no ugovarjajte! Zdaj pa pojdite, da ne bo opravljanja. V petek!« šel jc po stopnicah za gospo Mirelll, ki je odhajala z Lavro. Zdelo so je, da sla pustili ljubeznive obraze v predsobi in da sla si nadeli druge, manj prijazno Mirelli je govorila liho in gledala v tla. Pred hišo so nestrpno peketali konji. Bilo je toliko trušča, kakor tla bi bil Iu cel polk konjenice. Silla se je izmuznil sredi tega hrupa in odšel sam proti domu. Ko je slal pred hišo, kjer je stanoval, in hotel odklenili vrala, se mu je približal poštni sel. /Oprostile, stanuje tu nek Konrad Sillu?« je vprašal. »Prav jaz sem.« »Toliko boljše. Brzojavko imam za vas. Hočete svinčnik?« Silla se je približal obcestni svetilki in [>od-pisal sprejemni lisi. Sel je odšel. Silla je odprl hrzojnvko in čilal: »Orof Cezar nevarno zbolel, želi, da takoj pridete k njemu. M Crusnelli Vas prosi za to. Jutri zjutraj ob desetih Vas bo čakal voz na kolodvoru. Cecilija.r Zgodaj zjutraj je odpotoval. C E T II T I DEL. I. Silla je dosfK« ob pol enajstih na postajo... Vreme je hilo vetrovno in toplo. Vrhovi bližnjih dreves in oddalfbiiih gora so so jasno odiažali na jasnem nebu. Mnogo potnikov je stopilo v vlak in napolnjevalo kolodvor z veselim smehom in pozdravljanjem. Ko je vlak oddrdral in se je Silla znašel sam sredi ceste, se mu ie zdelo, da ga je zopet pograbiln ona železna roka, o kateri si je pred osmimi meseci predstavljal, da je zapirala vrata posameznih vagonov in odnašala nešteto človeških bitl| neznanokiim v temino. Gledal jc z.a odhajajočim vlakom in za hip si ,ie želel, da bj zbežal za njim. Pred kolodvorom ga je čakal isli mladenič, ki ga je odpeljal k grofu pred osmimi meseci. Ko je zagledal Silla. ,ie vzkliknil: »Isti gospod je kot tisti večer. Greste v Palačo, gospod, kaj ne?; »Si prišel čakat mene?« »To bi tudi sam rad vedel. Včeraj zjutraj sem bil tam, da odpeljem prtljago novoporočen-cev. Moral sem se vrniti. Snoči sem že sladko spal, a nisem bil pijan, le voda tako močno vpliva name. Nekdo ie močno potrkal Žena je šla odpret. Bil je Riko, vrtnarjev sin iz Palače, z naročilom, naj pridem danes zjutraj od desetih semkaj.« »Že dobro. Kako se počuti grof?« »Dobro.« »Kako to? Ali ni bolan?« »Videl sem ga pred nekaj dnevi Bil je nekoliko upadel, star, upognjen in ne vem kaj še vse. Vendar pa so je počutil dobro. Sicer |>a je lahko zbolel včeraj.« »Kaj so ti rekli včeraj, ko si šel Ija, da oapeiješ prtljago?« Spori t Gregorič Oto Za vedno nas je zapustil dober športni tovariš Gregorič Oto. Pokojni Ojo je bil dobro znan med zimskimi športniki. Udejstvoval se je kot Man hokejske družine SK Ilirije. Ko je bila Ilirija državni prvak bivše Jugoslavije, je bil Gregorič član državne reprezentance in se je z uspehom udejstvoval nn mednarodnih tekmah doma kakor tudi v inozemstvu. Nastopal je med drugim v Zurichu. Bernu, Bukarešti in drugod. Ljubljanski zimski športniki se bodo pridružili svojcem in prijateljem, ki žalujejo za njim in ga bodo spremili na njegovi zadnji poti iz bolnišnično mrtvašnice na pokopališče v Šlepanjo vas Pogreb bo v sredo ob 14. Zdrav ko dren — samo če hočeš! Pod tem naslovom je objavil Drago Ulaga v SlovenčeveiiK koledarju zanimiv članek, v katerem podaja nove poglede na sodobno telesno vzgojo in na šjx>rt. Uvodoma je postavil načelo »Pomagaj si sam in Bog ti bo |x>magal!« k ivelja tudi za jiodročje telesnovzgojnega udejstvovanja. Obširno se bavi pisec z zdravstveno nego otrok, kjer razvija koristne misli o vsem, kar vpliva na telesno rast in na razvoj bodove telesne zmogljivosti. Pod jioglavjem Zdravi otroci — srečne družine bodo našli starši koristno branje, ki ne razpleta dolgočasnih navodil za telesno vzgojo, pač pa prehaja v področje zdravega načina oblačenja, prehrane, utrjevanja, igranja pod vedrim nebrom in primerno zaposlitve z delom!" Sploh je opaziti v članku, da |x>6tav!ja pisec telesno vzgojo na široke temelje. Tu ne obravnava samo običajnih športnih panog in njih koristi za zdravje in za vzgojo k srčnosti in odločnosti, ne vodi bralca nazaj k naravi« 6amo po športnih igriščih, plavališčih ali smučinah, temveč ga navdušuje za nov slog življenja, pri katerem zgrabi z* aekiro ali lopato, za grablje ali koso. Navadnemu telesnemu delu pripisuje pisec veliko te-lesnovzgojno moč. razen tega pa nas seznanja tudi z drugimi zanimivostmi: z utrjevanjem, ki je podobno knajpanju, z dobrotami finske 6aune (domače parne kopeli) in s higieno v priprostih domovih na kmetih ali v delavskih krajih (•Kmečki dom — 6anatorij za zdravje.«) Ulaga napoveduje da se bodoči šjxirtni razvoj ne bo zaustavil pri današnjem stanju. Marsikateri šjx>rtnik, zrelih let je s|>oznal, da je to ali ono šjx>rtno orodje le nekakšno nadomestilo za |ilug in lopato, žago in sekiro. V tej ali oni glavi se je posvetilo, da je delo v drvarnici, na vrtu ali na polju prav taxko učinkovito kot n. pr. domača telovadba in ta ali ona vrsta športa. Zdravje, združeno s klenimi mišicami, je prišlo spet v modo, vzporedno s tem pa prihaja v modo tudi navadno telesno delo. Ni še dolgo otl tega, ko so 6e razumniški stanovi izogibali vsakega mišičnega dela. V š|x>rtu \zgojeni meščani pa si ne želijo nič drugega bolj kakor koščka zemlje, katerega bi lahko obdelovali - svojimi rokami. Kako tudi ne? Pri teniku. lahki atletiki ali nogometu gre le za lovke, metre in centimetre; za tehniko in igro z žogo, loparjem, kroglo, kopjem ali diskom, pri delu na vrtu pa se [>oglobiš v snovanje narave, odkrivaš njene skrivnosti in ee veseliš brstenja in zorenja.' »Nazaj k naravi!« je osnovna misel športnega gibanja. To fioiidarja tudi pisec imenovanega ko- ledarjevega članka. o|)ozarja pa bralce tudi na drugo pot k naravi, ki je tem bolj presenetljiva, ker piše o njej športnik: Ce imaš le nekaj zemlje, doživiš spremembe letnih časov z vsemi njihovimi lepotami in skrivnostmi. Zeljno pričakuješ spomladi prvih sončnih dni, zanima te vsaka bilka, ki se je prebudila iz zimskega spanja. Potem obračaš zemljo, sadiš in seješ in se oziraš |>o drevju in čakaš, da se bo razpočilo brsteče popje. Ko pridejo prazniki zemeljske pomladi in zagori sadno drevje v tisočerih nežnih cvetih, uživaš v barvah in vonju in veselega 6rca se oziraš po snujoči zemlji, ki ti bo bogato poplačala trud, ki si ga vložil vanjo. Zemlja le veže nase. ti pa se ji posvečaš z ljubeznijo; pije ti telesne moči in ti jih vrača pomnožene. Kakor mati dojenčka jo neguješ v dobi brstenja, z drugačnimi čustvi jo spet gledaš v poletnih mesecih zorenja, v jeseni pa obiraš sadove, ki so dar božji in oddolžitev narave za tvoje delo. — Nikoli se ne naveličaš dela, obiraš in uživaš, tvoje mieli pa vasujejo v tistih časih, ko je bilo drevje še en sam cvet, ko je vse dišalo samo še po pomladi, ko je bilo tako nežno, da si ga nisi upal dotakniti s svojo roko. Za tem pride pozna jesen. Prazne veje se 6pet zravnajo, ruinenkasto-rdeče listje pada na zemljo. Ta pa se odpravlja k počitku kakor starec, za pečjo. Mrzli vetrovi zapihajo, jesenskemu deževju sledi sneg in dobra zemlja počiva pod belo odejo.« Pisec izvaja, da je šport dejansko le nadomestilo za V6e tisto, kar doživljajo ljudje na kmetih v svojih srcih in dušah, v krvi in mišicah. Saj je tudi v športu veliko lepega doživetja; v igrah 6e sprostiš kakor otrok, v borbah 6i nagrajen z zmagami, na smučeh ali na kolesu, na planinah ali v čolnu občuduješ lepoto okolice in se je veseliš. Imaš pa le občutek, da se igraš, da si samo izletnik ah opazovalec. Delo in šport, oboje je za zdravje koristno, delo pa je le pristnejše in človeškemu dostojanstvu bližje.« Dalje razpravlja pisec o vzgojni in razvedrilni vrednosti umetne telesne vzgoje ali športa in izvaja, da je proti strogi ločitvi med delom in š|x>rtom. Poglavje Športnike ve-bim k delu, kmete pa k športu« končuje z ugotovitvijo, da je za mišice precej vseeno, če jih krepiš s teniškim loparjem ali motiko. Kakor se zdi kmečkemu fantu imenitno, kadar 6i prvič pripne smuči na noge, tako bi se moral počutiti tudi meščan, kadar se mu nudi priložnost, da telovadi z motiko ali lopato. »Zdrav meščanski šf>ortnik naj bo ljubitelj dela v naravi, ponosen fant od fare pa naj ne misli, da je šport le za gospodo!« Članek, ki je pisan v lahkem in tekočem slogu, je ilustriran s 6likami, ki ponazorujejo naravni način telesne vzgoje, karšnega so pokazali na kongresu Lingove proslave v Stockholnni. Zanimiva in značilna je tudi fotografija Csikovega sfiome-nika, katerega so mu postavili v rojstnem mestu jx> olimpijski zmagi v Berlinu. Srčna kap pri treningu. Iz Švedske poročajo o nenadni smrti Gerharda Viknerja, ki se je povzpel v pretekli sezoni med najuspešnejše švedske tekače na smučeh. Ko je nedavno treniral v Wala-Talu na 15 km, ga je nenadoma zadela srčna kap. Izguba 23-letncga mladeniča je težko zadela švedski šport, saj je bil Vikncr določen za državno predstavništvo za mednarodne tekme proti Švicarjem. Športniki, ali že veste ... ... da doživijo polnokrvni dirkalni konji navadno starost 20 let? So pa tudi konji, ki doču-kujo nenavadno visoko starost. Najvišjo starost je dosegel dirkalni konj Old Billy, ki je poginil 02 lel star. ... da znamenita dunajska drsalca lise in Erich Pausin nista več člana nemške zveze poklicnih drsalcev? Prestopila sta med umetnike, ali ločuejše med nrtiste, ki so včlanjeni Dri dr-•žavni gledališki zvezi. »MiMM Delavniki: 15.30, 17.30. Sloga od 14 dal|e nedelje In prazniki: 10. 13.30. 1S.S0. 17.50 v kinu Union |e matlne|a ob 10.30. Največjl Glglijev film, film pretresljive vsebine in krušnega petja je ..MAT 1" Film, ki ga ne BENIAMINO G IGLI lozabite ' po'______ EMMA GRAMATICA KINO SLOGA - TEL 27-30 Bogato, lepo dekle išče svojega neznanega izvoljenca ! Nepozabljeni poljub V glavnih vlogah : Valentin« Cortese. Cnrlo < nmpanini. Otello Toso KINO UNION - TEL 22-21 Očarljiva CLARA CALAMAl v pretresljivi tjubnvni drami. — Razkošje. ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Rufflni. Mirla di San Servolo. Adriano Kimoldi KINO MATICA - TEL 22-41 | Službe | JStelo: Prodajalka z en ln pol letno prakso Išče zaposlitve v trgovini z mešanim ali munu-fakturnlm blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod Bt. 7150. | SUižbc | Dotu: Trgovsko pomočnico špecerijsko stroke sprejmem. Starost 25—45 let. Biti mora poštena ln pobožna. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena — pobožna« 7159. Mladega doktorja prava z znanjem Italijanščine iščem za pisarniško — upravno službo. Ponudbe s currlculum vltae upravi »Slovenca« pod »Doktor« št. 7157/" x Promos ^ DRVA. I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva t. Tel. St 20-5». Žimo za ipodroce vseb kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER mehanična predilnica žime Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ceni. Trgovina: Sv. Petra c. 17. Predilnica: FIJ2INB. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje In razmnožuje, izvršuje vse Informacije ter razne OBebne usluge »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cefta 29 Citaite »Slovenca« Umrli so nam naša najsrčnejše ljubljena mati, stara mati in babica Terezija Škrbec Sveta maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v ponedeljek, dne 28. decembra 1942, ob 8 zjutraj. * Ljubljana, Dane — Stari tri/. Mississippi, U. S. A. 'N. Farsi/tke, Toronto, Canada, dne 20. decembra 1942. Globoko žalujoči: Ivan, soprog Ivan ml., Franje, Kari, Anton, Jakob, Marjetka, Francka in Janjica, otroci ter ostalo sorodstvo Edgar VVallace: 32 Skrivnost skrivljene sveče Roman Odprite okno,« je ukazal T. Ks., »tu notri e neznosno toplo. Mansus, pazite dobro! Kaj pa. ali je bilo okno zaprto?« »Zelo dobro zaprto.« je odgovoril nadzornik, ko je vse natanko preiskal. Ko je odrinil zapah in odprl oknice. se je zaslišalo v pritličju ostro zvonjenje. »Mislim, da je to v zvezi z zvoncem, ki opozarja na vlomilce,« je rekel T. Ks. »Pojdite in zaustavite ga!« Obrnil se je k Fisherju, ki je stal blizu vrat in radovedno gledal. Ko je odšel, je T. Ks. po-mebno. pogledal enega izmed agentov, ki je takoj odhitel za slugom. Fisher je zaustavil zvonec, se vrnil nato v vestibul in zamišljen obstal ob ognju v kaminu, blizu katerega je bila močna pisalna miza iz lirastovine, na kateri je opazil pisemski ovitek. Ni se spominjal, da bi ga prej videl, ko je bil pred precej časa ob mizi. ker se je nato večji del večera mudil v kuhinji pri kuharici. /zel je zavitek in presenečen spoznal, da je naslovljen nanj. Bilo jc le nekaj besed, a ■nt zadostovale, dn je prebledel in so se mu tresle roke. Zavitek in list je vrgel v ogenj. Prav tedaj je Mansus poklicu) in ugeni. ki so ga poslali, da bi |>azil na sluga, je odhitel -pet v nadstropje, da bi se odzval klicu. Fisher je trenutek okleval, potem pa je brez klobuka in plašča odrsel proti vratom, jih odprl in. pustivši jih za seboj odprta, švignil kakor puščica po stopnicah in odhitel iz hiše kar so ga nesle noge kakor zajec. Zdravnik, ki je prišel trenutek pozneje, je dvomil glede časa, v katerem naj bi nastopila smrt. »Če se jc oglasil telefon ob 10.25, kakor pravite, je bil verjetno takrat umorjen,« je menil. »Bekel bi, da je bilo pred pol ure. Vidi se. da ga je morilec zgrabil z lcvico za vrat, saj so vidne praske, in ga zadel z desno.« Šele tedaj so opazili, da jc Fisher izginil, a zasliševanje prestrašene uboge gospe Beale je pregnalo sleherni sum, da bi bil kaj kriv. »Prav bi bilo obvestiti vse stražnice, da ga le priprejo,« je rekel T. Ks. Bil je s kuharico od trenutka, ko jc odšel obiskovalec pa skoraj dotlej, ko smo mi pozvonili. Sicer je popolnoma nemogoče, da bi kdo vstopil in [votem odšel iz spalnice. Ali ste preiskali mrtveca?« Mansus jc prinesel podstavek, na katerem so bili razpostavljeni vsi Karovi ključi. Gospa" Beale je poznala le navadne, o dveh nli treh pa ni mogla nič povedati. T. Ks. je prepoznal enega, da spada k blagajni, druga dva sto ga pa nekoliko zmedla, ko mu sjiočetka gospa Beale ni mogla nič pomagati. 'Edino, kar bi mogla še misliti,« je končno pripomnila, »bi bila klet. -Klet?« je vprašal zateglo T. Ks. »Mogoče ...« In se je ustavil. Velika žaloigra večera z vsemi svojimi podrobnostmi mu ni moglu pregnati iz spomina misli na gospodično — na Bclindo Mury, ki se jc obrnila kar osebno do njega v trenutku nevarnosti. »Mogoče...« Tn je odšel v kuhinjo in obstal pred surovo obdelanimi vruti. »Zdi se mi, kakor bi bila tu bolj ječa kot kuhinja,« jc rekel. »Inko sem tudi jaz vedno mislila, gospod.« se je oglasila gospa Beale, »in večkrat me je bilo tu kar groza.« Ni se maral na dolgo razgovarjali z njo. Poskusil je s prvim ključem, a ni šlo, pač pa je uspel z drugim in vrata zlahka odprl. Notranja vrata so bila tudi zaprta in od vrha do tal okovana, a ključ sc jc v dobro namazani ključavnici takoj zaobrnil. Očividno je Kara, tako je menil T. Ks., pogosto obiskoval ta prostor. Odprl je vrata in obstal z vzklikom začudenja. Klet je bila močno razsvetljena, a v njej ni bilo nikogar. »To pa presega sleherno pričakovanje,« je menil T. K s. Na mizi je zagledal škarje z dolgimi rezili, ki so bile pri ročaju zavite v robec. Ko jih je vzel, sc ni zaradi njih vznemiril, pač pa zaradi tega, ker so bile okrvavljene in je bila sled krvi tudi na batistnein robcu, ki ga je nalahko razgrnil in opazil na njem mono-gram »B. M. B.« Ozrl sc jc okoli sebe. Nihče ni videl, pa je vzel škarje in robec, spravil oboje v žep pri površniku ter se vrnil v kuhinjo, kjer sta ga gospa Beale in Mansus čakala. »Spodaj je še ena klet, kajne?« jc vprašal z osornim glasom. »Je. a jo je Kara dal zazidati, ko je kupil liišo.c je povedala ženska. Tu nimamo kuj več iskati,' je kratko izjavil T. Ks. Počasi je odšel po stopnicah in vstopil v knjižnico. V glavi mu je kar vrelo. Da bi on, ugledni policijski uradnik, ki je zaprisežen kri-ininalui izsledovalec, skušal prikriti osebo, ki jc bila verjetno kriva, ne, kaj takega ne more. Toda, če je gospodična izvršila ta umor, kako jc le prišla v Karovo sobo in zakaj sc je vrnila v klet, ki je bila zaklenjena? Poklical je gospo Beale, da bi jo zaslišal. Nič ni slišala in je bila ves večer v kuhinji. Odkril je pa vendar nekaj: da je bil 'Fisher odšel za kako četrt ure iz kuhinje, kamor sc je nekoliko vznemirjen vrnil. »Ostanite tukaj,« je ukazal in odšel nato sjiet v klet, da bi nadaljeval s preiskovanjem. »Nemara jc vendar kje kak izhod iz te podzemske ječe,« je pomislil in ga po skrbnem pregledu prostora le našel. Odkril je loputnieO, jo odprl in se spustil |x> stopnicah. Tudi njega je presenetilo razkošje v podzemlju, .'šel je iz sobe v -obo in končno prišel v najbolj odmaknjeno, k.jcr je gorela luč. Videl je, da prihaja luč od svetilke, izstavljene poleg medene postelje. Postelja je bila uporabljena, a ni se dalo spoznati, kdo naj bi bil v njej spal. T. K s. je vse natanko preiskal in brž našel zazidana vrata. Drugega izhoda odtod ni bilo. lia so bila betonsko tlakovana, n nad tlakom je bil lesen pod, za zračenje je bilo dobro poskrbljeno in v prostoru, kjer je stal nekoč ogromen sod, je bil lep električni štedilnik. V majhni shrambi jo opuzil nekaj košaric z imenom znane tvrdke, \ katerih je bil okusen izbor mrzlega in konserviranega mesa. mezg itd. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cencič