Novi šolski in učni red za Ijudske in meščanske šole. V soboto dne 14. t. m. je razglasil državni zakonik narcdbo naučnega ministrstva z dne 29. sept. t. 1., s čimer se izda »definitivni šolski in učni red za občne Ijudske in meŠčanske šole.« Učna uprava preludira temu razglasu s komentarjem, ki znači jako ljubeznivo kritiko svoje naredbe. Tako irr-enovani »definitivni« šolski red pušča še mnogo važnih stvari neurejenih, nanje se ozira le »v obliki izpodbud.« Ker naredbe same Še nimamo pred seboj, si oglejmo nastopni komentar, ki nam je došel. Pomožni in pospeševalni razredi. V § 6. je za Avstrijo obsežena nova izpodbuda za ustanovitev posebnih pomožnih in pospeŠevalnih razredov nepolnočutnim in slabejše nadarjenim otrokom na ljudskih šolah. Enake ustanovitve so v Nemčiji precej razširjene in imajo uspeh. Zlasti pospeševalni razredi, urejeni po takoimenovanem mannheimskem sistemu, v katerih se po bolezni in slabejši nadarjenosti zaostali otroci pripravljajo za vstop v višje razrede, zaslužujejo oziranje merodajnih činiteljev v večjih šolskih središčih, ker bi bili sposobni, da se pri nas na mnogih krajih zmanjša znatno število repetentov. Pomožni razredi naj bi zopet namesto posebnih zavodov za pouk nepolnočutnih otrok na ljudski šoli tvorili nadomestek in tako najubožnejšim ubožnih, ki ne dobe prostora v zavodih, posredovali dosegljivo mero občne izobrazbe. Šolski zdravniki. Pomenljivi so tudi tnigljaji na dobrote juhnih zavodov in lastnih šolskih kuhinj, kakor tudi opomnja pri nas še malo razširjenih šolskih zdravnikov. Nameščenje posebnih šolskih zdravnikov se sicer v naredbi ne zahteva, toda iz tkoliščine, da se računa na to, da bi bili potrebni, se lahko sklepa, da se učna uprava bavi z uravnavo te dosedaj zanemarjene panoge javne zdravstvene gojitve. Nerazdeljeni dopoldanski pouk. Pomembna je tudi ta novost, da se daje pooblaščenost za uvedenje nerazdeljenega dopoldanskega pouka v zvezi z uvrščenjem odmorov med posamnimi učnimi urami. Otroška oskrba. Baš tako zasluži poglavje o otroški oskrbi, da se posebič porazsveti. Določbe tega poglavja uresničujejo skupaj z drugimi odstavki te naredbe predpisani vzklic gojstvenega sodišča (des Pflegschaftsgerichtes) proti zanikarnim staršem in z odrejeno poizvedbo varuške oblasti nezakonskih in osirotelih otrok pri vpisu v šolo, kakor tudi z dolžnostjo šolskega vodje, vse otroke, ki jim ni postavljen varuh, naznaniti varuškemu sodišču, v natančno razporejenem načinu vodilne stavke tega človekoljubnega gibanja, ki meri na to, da se javne oblasti pritegnejo v sodelovanje. Ostale določbe te naredbe so strogo stvarne narave; omenijo naj se torej le one, ki bi utegnile zbuditi občno zanimanje. Po prvem odstavku prvega poglavja o uredbi ljudske šole se more na ljudski šoli poleg onih v državnem ljudskošolskem zakonu naštetih obveznih učnih predmetov uvesti tudi pouk o kakem drugem deželnem jeziku, goslanju in ročnih delih, dalje dela v šolskem vrtu. Zadnja učna panoga se je že dosedaj v posamnih krajih prav lepo gojila, ali manjkali so doslej natančnejši predpisi. Ti se morajo oživotvoriti. Da se naj na ljudski šoli goje tudi mladinske igre in pripravijo igrišča, se pozdravlja napresrčnejše, vendar ni natančnejših določb o tem, na čigave stroške naj se to zgodi. Te določbe se morajo ravno po zistemu naših ljudskošolskih zakonov oživotvoriti šele po zakonodajstvenem potu. V odstavku o šolski obveznosti in o upisu v ljudsko šolo se izkuša po odločenju šolske matrike od šolskega imenika napotiti dvojno strogo kontrolo o vseh v šolodolžni starosti bivajočih otrok. Vendar obseza naredba v tem oziru le temeljne stavke ter prepušča natančnejšo ureditev deželnim šolskim svetom. Predpisi o uvrstitvi otrok v razrede, oddelke in skupine značijo napredek nasproti dosedanjim določbam. Dosedaj so se pač otroci ob koncu šol. leta v šolskem naznanilu za vstop v bližnji višji razred ali oddelek kot sposobni proglasili, toda pri uvrstitvi otroka ob začetku naslednjega leta ni bil učiteljski zbor zavezan, tega se držati, zlasti če je otrok prišel iz ene v drugo šolo. Odslej bo šol. naznanilo utemeljilo pravico do določene uvrstitve; če je bil otrok v šolskem naznanilu proglašen za sposobnega v določeni razred, se mora v naslednjem letu v ta razred tudi uvrstiti. Enake pravice bodo tudi veljale za izpitna izpričevala doma poučevanih otrok, ki so bila doslej skoro brez vrednosti Dvomesečne počitnice. V odstavku »o učnem času in počitnicah« se uvedejo t naredbi v toliko, če nimajo deželni zakoni d'igačnih določb, tudi na šolah po kmetih dvomesečne počitnice. Če gre za nujna poljska dela, pri katerih naj bi sodelali otroci, more začetek počitnic določiti celo krajni šolski svet. Pri določbi dnevnih ur za pouk se morejo popolnoma upoštevati krajevne razmere; tudi je zagotovljeno za oziranje na mladostno dobo. Gojstveno sodišče in šolsko strahovanje. Da se primorajo zanikarni starši, ki zanemarjajo šolski obisk svojih otrok, v izpolnjevanje svojih dolžnosti, je šoli dovoljen vzklic, da poseže vmes gojst/eno sodišče, če bi ne zadoščale šolozamudne kazni. Poostrenje šolskih kazni se ne bo odredilo, tudi prepoved telesnega strahovanja ostane še dalje v veljavi. Naredba pokazuje učitelju druga pota, da pride do dobrega šolskega strahovanja; zavezuje ga, da kar največ goji občevanje z domačo hišo, svetuje mu, da prireja rodovinske večere in mu priporoča, da se trudi na vsak način za zaupanje občinstva. Da se morejo uvesti v nalašč pripravljenih disciplinarnih razredih, dalje v šolah vzgojnih zavodov, rešilnih domov in poboljševalnih zavodov za zanemarjene otroke ostrejša disciplinarna sredstta, po okoliščinah pač tudi telesna strahovanja, je to smotru in dejstvenim potrebam teh uravnav in zavodov odgovarjajoč strahovalni red. Kar posebič zadeva disciplinarne razrede, se mora odkazanje otroka v tak razred ujemati s strogimi predpogoji ter obdano biti s posebnimi kavtelami (predvidnostnimi odredbami). Izpričevala. V odstavku »o razredovanju in izpričevalih« se predpisuje zavedenje, marljivost in zunanjo obliko pismenih nalog na meščanskih šolah v letu 1903. po vzoru srednje šole uvedena lestvica razredovalnih znakov tudi za občne ljudske šole; za napredek pa se nasprotno pridrži dosedanja lestvica znakov, da se ogne ostri izpreminjavi že udomačenega, medtetn ko na meščanskih šolah velja od leta 1903. uvedena lestvica znakov iz srednje šole. Bistveno olajšavo donaša učiteljem določba, da se v prvem četrtletju razreduje napredek otrok v prvi učni stopnji v vseh predmetih z enim znakom. S tem se daje učitelju čas, da se uči otroke spoznavati in njih znanosti individualizirati šele po nekakem vglobljenju snovi. Nobenih sklepnih izpitov. V prejšnji šolski in učni naredbi pridržani sklepni izpiti se opuste v novi naredbi. Določa, da naj se uporablja za tisk šolskih naznanil tudi v c. k. zalogah šolskih knjig oskrbljeni, s cesarskim orlom v podtisku prevideni enakovrstni izpričevalni papir. Šolsko naznanilo, ki se že zdavnaj smatra in obravnava kot izpričevalo, se bo odslej opremilo s pravnimi nasledki izpričevalo in se bo tudi zunanje v enakost postavilo z izpričevalom. Nastavljanje učiteljev.  Obsežni odstavek o učnih osebah obravnava najprvo sistematično na postavni podlagi sposobnost za učni urad in predpis pri nastavljanju učiteljev. Znamenita je določba, da more deželna šolska oblast pred vsakim definitivnim nameščenjem učnega mesta na kaki dekliški šoli določiti, ali naj se učno mesto namesti z žensko ali moško učno osebo ali naj se pogajanje učnih oseb brez razlike spola prosto pusti. Ta ukrenitev se mora pozneje pri naslednjem imenovanju upoštevati. Ravno tako točno kakor glede drugih učnih oseb se uravnava stališče verskih učiteljev na strogo zakoniti podlagi. Z izključenjem hospitaDtov ali takoimenovanih šolskih praktikantov od podeljevanja pouka se bo v okom prišlo zlu, ki se je v nekaterih krajih udomačilo, da so se učiteljski kandidati v tej obliki pripravljali na izpit učne sposobnosti, medtem ko zakon zato zahteva uporabo v praktični šolski službi, torej uporabo polnoposlovnih učiteljev. Meščanska šola. V drugem poglavju so obsežene vse odredbe ki se za meščansko šolo ločijo od občne ljudske šole. Te določbe se natančno naslanjajo na predpise odlokov z due 12. junija 1903 o reorganizaciji meščanske šole in vsebujejo le to novost, da šolska naznanila na meščanskih šolah odslej popolnoma odpadejo. Na njih mesto stopijo v potrebi preprosti izpiski iz razrednega imenika, ki se vročijo staršem. UČna snov meščanske šole se more razširiti z uvedbo neobveznega pouka o ročnih delih, o gospodinjstvu, o stenografiji in o pisanju na stroju. Na dekliških meščanskih šolah se naj učenkam da tudi prilika, da se udeležujejo zabavanj in iger otroškega vrta. Kjer je prirejena posebna šolska kuhinja, se morejo učenke pri pouku o gospodinjstvu poučevati tudi v kuhinjskih delih.  Meščanskošolskim učiteljem prinaša nova naredba na- slov »strokovni učitelj« in »razrednik« dalje lastne konference za posebne zadeve meščanske šole, če so z občno ljudsko šolo pod skupnim vodstvom. Od meščanskošolskih učiteljev večkrat poudarjane zahteve po posebnih določbah o pripustnem številu, o posamnih meščanskošolskih razredih, o potrebi ustanovitve vzporednih razredov, če so posamni razredi prenapoljnjeni, in o številu učnih mest pri ustanovitvi vzporednih razredov kakor tudi o učni obveznosti strokovnih učiteljev se v naredbi sami pač ne ozira, ker bi bila za to potrebna izpreminjava zakonitih podlag naredbe. Zasebni pouk. Prvikrat je, da se zasebni pouk sistematično uravnava. Znamenita je konfesijonalnim zasebnim šolam privoljena pravica, da jim ni treba skrbeti za verski pouk ia verske vaje drugoverskih učencev. Natančno so dalje uravnani letni izpiti in odpustni izpiti doma poučevanih otrok. Letnim izpitnim izpričevalom se priznava pomen, da se mora otrok na podlagi tega izpričevala uvrstiti v oni razred javne Ijudske šole, ki je bil zanj pri izpitu proglašen kot sposoben.