glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 49—Leto XVI—10. december 1977 'Ay\ZvFsy»AZWNZV\AZsAsZWVSyVNAVNZxZVNZsAyyN Jurjevčič, Jez, Breda Leban, Ljudmila Močnik, ■ a,1c Prek, Boris Rozman, Vida Špa-1^°» Janez Schmutz, Miroslav Vičič, >.eua Zupan, Franc Vrhovnik, Marija v^i, Ana Košir, Nežka Kužnik, Ivan Jeršič, Rozahja Stipič. ^flanti 1 (Metnega dela: j. Andrej Belič, Vladimir Čadež, Vla-i I11ir Dežutelj, Franc Čarman, Ivan ing. Anica Saje, Marija Štamcar, Alojz Zavodnik. Ob tej priložnosti je aktiv krvodajalcev podelil plakete tistim, ki so največkrat darovali kri pri čemer prednjačita Pavel Pleško in Stane Kolenc, ki sta darovala kri po 20-krat Po končani proslavi je bila zakuska, popestrena z zabavo, h kateri so poglavitni del prispevah pripadniki JLA iz vojašnice »Boris Kidrič", ki so z izvajanjem domače in zabavne glasbe poskrbeh, da je bilo razpoloženje res na višini. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o. razpisuje delo in delovne naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornost V TOZD TOVARNA TELEFONSKIH ELEMENTOV IN APARATOV, KRANJ za 1. VODJO ODDELKA ZA GOSPODARSKO PRIPRAVO PROIZVODNJE V TOZD OBRATA TELEFONSKIH ENOT, BLEJSKA DOBRAVA za 2. VODJO ODDELKA ZA GOSPODARSKO PRIPRAVO PROIZVODNJE V TOZD TOVARNE MEHANIZMOV, LIPNICA za 3. VODJO TEHNIČNEGA RAZVOJA Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — visoka izobrazba elektrotehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj in objavlja delo in delovne naloge V TOZD TOVARNA STIKAL, KRANJ za 1. VODJO KONSTRUKCIJE V DSSS TEHNOLOŠKEM PODROČJU, KRANJ za 2. VODJO TEHNOLOŠKEGA ODSEKA v tehnološko-analitskem oddelku Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod tč. 1.: visoka izobrazba strojne smeri; 4 leta delovnih izkušenj. Pod tč. 2.: visoka izobrazba strojne smeri; 4 leta delovnih izkušenj na izdelavi tehnoloških projektov ter analize vrednosti; zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHA-NIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. IVAN SKUŠEK, Razvojno tehnološki oddelek: »Zadovoljen sem predvsem s predavanjem inž. Alojza Ži-berta - Iskra včeraj, danes, jutri... Tudi Jurij Vojvoda je pripravil zanimivo in koristno predavanje o požarni varnosti in varstvu pri delu. Zlasti za delavca v proizvodnji so tovrstna predavanja zelo pomembna in potrebna." EMA URBANCEK, Tovarna števcev: »Po poklicu sem torbarka, za Iskro sem se odločila le začasno, dokler ne najdem primernega lokala za samostojno obrt. Delam v montaži električnih števcev na liniji E7. Menim, da je že moja sogovornica podala dokaj realno oceno uvajalnega seminaija. Mislim, da bi v prihodnje te seminaije lahko izboljšah in poiskah pri-(Nadaljevanje na 6. strani) ZAHVALA Ob odhodu v pokoj po skoraj 30 letih dela v »ISKRI" se svojim sodelavcem in prijateljem v TOZD TEA-GPP iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Posebna zahvala aktivu ZB, ki mi je omogočil okrevanje v zdravilišču Slatina Radenci. Vsem lep pozdrav in še mnogo delovnih uspehov. Jožica Šparovec ISKRA Številka 49—10. dec. 1977 INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Letna konferenca 00 ZK Skupne službe Pred kratkim je bila 5. letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov v skupnih strokovnih službah Široke potrošnje. Sekretar Iglič Božo je poročal o delu v zadnjih dveh letih. V poročilu je ugotovil, da so komunisti aktivno in v prvih vrstah sodelovali v vseh akcijah, zlasti zadnje leto, ko je bilo treba zastaviti vse sile ' za uresničevanje Zakona o združenem delu. „Najbrž pa je največji dosežek, je poudaril Božo Iglič,da smo se aktivno vkljiičinTn povezali v delu z mladino. Tako nam je uspelo poživiti delo mladine in nakazati smer delovanja, izobraževanja in aktivnosti mladih i sodelavcev." Med drugim so organizirali obisk Čebin, kjer je sekretar ZK mladim na primeru konkretno pokazal borbo in težnje delavskega razreda v najtežjih pogojih kapitalističnega režima in v pogojih revolucije. Heveda pa so se v preteklih dveh letih komunisti te 00 srečevali tudi z vrsto problemov. Tako je težava že s sestajanjem in sejami, ker so člani 00 namreč zaposleni na treh razUčnih relacijah in je sestanek že kar resna izguba časa. Na konferenci so se resno pogovorili tudi o ustanovitvi lastne TOZD v prodaji. Seveda je treba dobro pripra- viti in vzpostaviti dohodkovne odnose med sedanjimi TOZD in bodočo TOZD Prodaja. Druga naloga, ki so se je sklenih lotiti pa je še zavestnejše vključevanje članov ZK v prizadevanja za večjo angažiranost in zainteresiranost vsega kolektiva skupnih služb za uspešno poslovanje, ki mora biti nujna posledica dobro opravljenega dela. Ugotovili so tudi, da je bila pri prehodu na novi način ocenjevanja delovnega učinka in iz tega izhajajoč OD, narejena dobra ocena delovnih nalog in ocena uspešnosti posameznih sodelavcev. To pa je porok, da bo novi način nagrajevanja odsev nalog in dela vsakega posameznika. Govorili so tudi o tem, da bo v bodoči TOZD Prodaja, ki bo kmalu samostojno zaživela, treba dati več poudarka skrbi za počutje delavcev, za njihove osebne probleme in predvsem skrbeti za afirmacijo, oz. možnosti afirmacije vseh zaposlenih. Tako bi lahko s pohtično akcijo posredno vplivali na boljši in kvalitetnejši odnos do dela in poslovnega uspeha. Za sekretarja OOZK je bil ponovno izvoljen Božo Iglič, njegov namestnik je Iztok Kryštufek, delegat v svetu IŠP je Bogdan Erznožnik, za evidentičarja pa je bila izbrana Marija Rebernikova. FY TOZD TV PRŽAN Proslavili so jubilante dela V sredo, 23. novembra, so v TOZD TV Pržan proslavili letošnje jubilante dela v Iskri. Jubilante delaje pozdravil predsednik delavskega sveta -Franc Ivanuša, o pomenu prehojene poti jubilantov in tovarne pa je govoril sekretar Štefan Gumilar. Oba sta dolgoletnim sodelavcem čestitala in jima razdelila priznanja in nagrade. Jubilanti 254etnega neprekinjenega dela v Iskri: Bruno Doljak, Marija Hudolin, Justi Jerman, Roman Kavšek, Jože Keršič, Silva Koman, Hilda Kozak, Tončka Koželj, Franc Kumer, Ana Mohar, Milena SeUko, Jelka Stipančič, Milutin Urbas in Boris Vučič. Jubilanti 20-letnega dela: Marija Metelko, Marija Čuk, Jože Gabrovšek, Oto Grassi, Geza Huber, Ludmila Je- Jubikmti 25-ietnega dela. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE O uvajalnem seminarju (Nadaljevanje s 5. strani) meme oblike, ki bodo delavca pritegnile. Zagotoviti bi morali bolj aktivno razpravo. Problemov in vprašanj, ki se porajajo ob vstopu v kolektiv, ima vsakdo dovolj. Sama sem se zelo dobro vključila v delovno okolje, isto želim vsem mladim delavcem, ki ISKRA Številka 49—10. dec. 1977 prihajajo v našo delovno organizacijo." ZVONE LEBAR, Tovarna ERO: „Delam na ozobčenju v TOZD ERO. Všeč mi je bilo predavanje inž. Žiber-ta. Drugim predavateljem in nam — udeležencem seminarja bi nedvomno koristila tabla, da bi lahko svoja izvajanja podkrepili s kakšno shemo. Med predavanji je bilo marsikaj nejasnega ...“ (Zakaj niso vprašali? op. ur.) ., . „ Alojz Boc Na Pržanu že nekaj let razmišljajo o lastni proizvodnji kaset za svoje izdelke, tako za televizorje, gramofone in zvočne omarice. Pripravili so dober elaborat, proizvodnja bi bila visoko rentabilna, zataknilo pa se je pri administrativni prepovedi uvoza opreme — nam je povedal vodja tehničnega sektorja Josip Milenkovič. Sicer za Pržan proizvodnja plastike ni nova. Že leta nazaj, polnih 25 let se že ukvarjajo s to dejavnostjo za svoje potrebe. Doslej so uporabljali konvencionalni način brizganja termoplastov, polistirola in ABS materialov. Ukvarjali so se tudi s pečenjem bakelita, ali kot bi temu strokovno rekli — s predelavo duroplastov. Z napredkom tehnologije pa so po svetu začeli uporabljati poliuretan. Tudi s tem so poskusili na Pržanu. Iz njega so izdelovali ohišja za minirame — to je bilo pred dobrimi šestimi leti. Zaradi zamudnega postopka "končne oblike se to ni obneslo, zlasti ker niso imeli lastnega stroja. Surovine so bile uvožene in izdelke je bilo treba še dodatno površinsko obdelati — kitati, brusiti in lakirati, kar je bilo zamudno — in drago. Pred petimi leti pa se je pojavila nova tehnologija ekspandiranih materialov, ki ima za razliko od prejšnjih tehnik gladke zunanje površine, na katere se lahko nanaša folija, ali pa jo lenčič, Ivan Kunstelj, Dušan Lepša, Tine Novak, _ Franc Pozvek, Vida Starič, Miha Štrukelj, Joža Štrukelj, Ana Vojskič, Manda Vukelič in Terezija Mencin iz DE Višnja Gora. Jubilanti 10-letnega dela: Franc Avbelj, Bogo Čeh, Ana Usenik, Zmago Mejnik, Veselko Puc, Drago Štrekelj, Rudi Writcl, Jelka Pen ca in Jože Jaklič iz DE Višnja Gora. Kotar ISKRA ELEKTROMEHANIKA TOZD Elektrooptika Teslova 30 61000 Ljubljana objavlja v smislu sklepa 18. seje DS CEO odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1 kom steklopihaški stroj, inv. št. 3674. Podatki o elektromotorju: moč: 0,55 kW napetost: 380/20 V tok: 1,4/2,4 A obrati: 1350 U/min Informacije dobite v tajništvu vodje proizvodnje CEO, telefon: 317-084. POPRAVEK! V 43. številki časopisa ISKRA je na strani 7 v članku „Doma razvita televizija zaprtega kroga" bila izpuščena naslednja informacija: omenjeni Alfa — numerični sistem je bil razvit na Fakulteti za elektrotehniko, v laboratoriju za industrijsko elektroniko in avtomatske merilne sisteme, v sodelovanju z ISKRA — TOZD „TV PRŽAN". Za to pomanjkljivost se vljudno opravičujemo. ISKRA TOZD „TV PRŽAN" TOZD TV PRŽAN Sodobna in cenejša ohišja lakiramo. Druga dobra stran te proizvodnje je v tem, da lahko uporabljamo domač material polistirol in dodamo iz uvoza le en odstotek materiala, ki ga pri nas ni moč dobiti, to je tako-imenovani penilec. Da bi izdelovali lastne plastične kasete se na Pržanu niso spomnili slučajno. Vse manj je namreč pri nas proizvajalcev lesenega fonskega pohištva, ki pa je tudi zelo drago. Praktično sta v Jugoslaviji le dva proizvajalca. Poleg tega pa je pri oblikovanju lesenih kaset še vrsta tehničnih težav, zlasti pri oblinah, ki so pogostokrat, kljub priporočilom oblikovalcev neizvedljive. Zaradi tega je že zahteva sodobnega oblikovanja nova, to je plastična tehnika. Za plastiko pa govori tudi to, da bi bil v tej tehniki izvedljiv naš domač hišni Iskrin stil. Še o ceni: lesena kaseta za TV sprejemnik stane skoraj toliko kot ekran. Po vsem tem se ni bilo težko odločiti za prehod na plastične snovi v domači hiši. Pripravili so dober elaborat in ugotovili, da se bo investicija izplačala v dveh letih. Ljubljanska banka, je na podlagi elaborata že zagotovila sredstva. Opreme bodo nabavili nekaj doma, nekaj na vzhodu, dve tretjini pa na zahodu. Pri uvozu zahodne opreme se je zataknilo pri devizaft. Prav tu pa gre za strojno opremo naj višje kakovos ki je drugje ni moč dobiti. Zdaj se TOZD Pržan z vsemi sredstvi prizad vajo, da bi odstranili administrativi ovire in dosegh dovoljenje za uvoz. Vprašanje je tembolj resno, ker TOZD TV Pržan še vedno v sanac skem postopku. Prav ta tehnična re itev, oz. racionalizacija, bi veliko p pomogla h pocenitvi izdelkov in n hovi akumulativnosti. Zavlačevanje j potegne za seboj še dve novi teža' prva je izgubljen dohodek, druga f podražitev opreme. Letos so se strd in aparature podražili za nekako ose! | odstotkov in za podražitev bo tret spet nekje »nastrgati" denar. I \ Pi di čz 2‘. Proizvodnja plastičnih ohišij tekla v sedanjih prostorih, tako, dodatnih investicij za gradnjo ne b Novi stroji bodo univerzalni in bo njimi mogoče proizvajati izdelke klasičnih in najnovejših materiale Izdelovali bodo ohišja za TV spreje: nike, za gramofone, za zvočne orna ce in poleg tega še priključke za vrvi brivnikov. Nova oprema, domača in vzhodi že počasi prihaja v hišo. Tako so montirah novi koordinatni stroj, ki I bodo rabih pri izdelavi zelo velik orodij za brizganje plastičnih izdelki velikih dimenzij. B< > m lil 0] P« tr zl fe P n Jubilanti 20-letnega dela. ISKRA, Široka potrošnja TOZD tovarna televizijskih sprejemnikov TV Pržan, Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68, zaradi razširitve obsega proizvodnje vabimo k sodelovanju delavce za naslednja delovna mesta: referenta za standardizacijo in tipizacijo pogoj: Visoka šola strojne ali elektro smeri V tehnološki pripravi dela: — montažni tehnolog I pogoj: višja šola elektro smeri — montažni tehnolog II pogoj: strojni ali elektro tehnik — konstrukter I pogoj: višja šola strojne smeri — konstruktor 11 pogoj: strojni tehnik — tehnični risar pogoj: tečaj tehničnega risanja V orodjarni, kjer so nabavljeni novi stroji: — 5 ročnih orodjarjev — 2 rezkalca — brusilca za prof ilno brušenje — strugar — 1 delavec za delo na koordinatnem stroju — 1 delavec za delo na erozimatu Za vsa dela v orodjarni je pogoj poklicni delavec kovinske stroke. Možna je tudi priučitev. V oddelku za vzdrževanje: finomehanik — za pnevmatiko in hidravliko pogoj: poklicni delavec — finomehanik — strojni mehanik pogoj: poklicni delavec kovinske stroke V kontroli kvalitete: — vodja elektro kontrolnega področja pogoj: visoka šola elektro smeri vhodni kontrolor pogoj: poklicni delavec kovinske stroke Tovarna ima urejeno lastno družbeno prehrano, obratno in zobno ambulanto ter organiziran prevoz iz vseh delov Ljubljane. Nudimo dodatno izobraževanje ob delu. Interesenti, zglasite se osebno ali pošljite pismene ponudbe na naslov v roku 10 dni po objavi. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Veličastna proslava našega praznika V počastitev našega naj večjega praznika so pripravili mladinci in mladinke novogoriške Avtoelektrike veličastno proslavo, ki je bila v petek 25. novembra. Proslavo je otvoril in vodil Valter Bensa Jd je v uvodnem govoru poudaril pomen našega praznika ter v imenu mladinske organizacije, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov pozdravil vse zaposlene v Avtoelek-triki, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali na tovarniškem dvorišču. „ Letošnje praznovanje našega praznika je še toliko pomembnejše,“ je poudaril Valter Bensa, „saj smo; prav te dni lanskega leta sprejeli najmočnejše orožje nas samoupravljalcev - zakon o združenem delu. Letošnje leto je posvečeno praznovanju pomembnih Titovih in partijskih jubilejev, 40.leto izgradnje Primorske v svobodni Jugoslaviji je minilo. Za to svobodo je bilo prehte mnogo krvi, zato je ne bomo za nobeno ceno spu-. stili iz rok. Nič ni krutejšega od vojne, nič ni močnejšega od naše ljubezni do domovine. Težko se je vživeti v zgodovino, še teže je doumeti, koliko trpljenja lahko povzroči človek človeku, koliko pomeni umreti za svoje otroke, vnuke, za nas ... Ob dnevu rojstva naše republike, ob tem velikem prazniku, se moramo zamisliti! Kaj naj ji podarimo? Iz leta v leto je bogatejša in z njo mi vsi. Odločno gremo po svoji poti, složno premagujemo ovire ter se združujemo v trdno skupnost sociahstične zavesti, še posebno takrat, kadar je treba braniti čast in svobodo naše domovine. Zato dovoUte, da vam najprisrčneje čestitam in zaželim prijetno praznovanje dneva republike." V nadaljevanju proslave smo poslušati ubrane glasove domačega pevskega zbora, ki ga je odlično vodil Jožko Ušaj. Najsvečanejši trenutek proslave pa je bil vsekakor podelitev državnih priznanj, ki jih s svojim ukazom podeljuje predsednik republike Josip Broz Tito. Medaljo dela, ki se podeljuje za vzgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek države v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih je prejela Jožica Stublej, ki je že 16 let s svojo politično moralno in delovno kvaliteto vzor delovnemu okolju. Medaljo dela je prejel tudi Alojz Fornazarič, ki je s svojo marljivostjo, vestnostjo in družbenopolitično aktivnostjo pomagal pri razvoju kolektivnega vzdušja v okolju, v katerem živi in dela. Red dela s srebrnim vencem se podeljuje posameznikom, organizacijam združenega dela in enotam oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije za posebne zasluge, ki jih dosežejo v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek države in drugih družbenih dejavnostih. 1 To odlikovanje je prejela Antonija Velikonja, zaradi osebnih in družbeno' moralnih kvalitet. V svoji delovni skupini in v okolju, kjer živi in dela, se odlikuje kot aktivna družbenopolitična delavka in je vzor starejšim in mlajšim v izredni delavnosti, prizadevnosti, moralno politični neoporečnosti in v čuvanju lika komunista — delavca, v poštenosti izvajanja dogovorjenih sklepov in nalog. Z redom dela s srebrnim vencem je tov. Tito odlikoval tudi Ljudmilo Špik, ki deluje kot članica ZK že 32 let. Že v času OB je bila pogumna, dinamična, spretna in prisebna pri opravljanju in čuvanju lika komunista. Vse sprejete sklepe skrbno in natančno izvršuje. Tudi Alojz Turk je bil odlikovan s tem visokim odličjem, saj ga poznamo kot udeleženca NOV že od začetka 1943. leta. V svoji 194etni delovni dobi je bil marljiv, discipliniran, vztrajen, skrben, pošten in aktiven tako na Organizacijski sekretar OK ZK Nova Gorica Stojan Fakin pozdravlja udeležence proslave. delovnem mestu, kot tudi v krajevni skupnosti. V imenu tov. Tita je predal odlikovanja in čestital nagrajencem organizacijski sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Nova Gorica Stojan Fakin. Mladinke in mladinci so pripraviti vsem zbranim čudovit recital na temo NOB in o delu našega človeka nekoč in danes. Čestitki ob dnevu republike se je pridružil tudi namestnik glavnega direktorja Vincenc Kokelj, ki je prisrčno čestital vsem prejemnikom državnih odlikovanj, prav tako pa tudi vsem tistim, ki so prejeti priznanje za uspešno delo in prizadevanje, članom kolektiva je zaželel prijetno praznovanje dneva republike. Proslavo je zaključil pevski zbor s pesmijo o Titu. Marko Rakušček Z vsem srcem za inovacije Listal sem po lanskoletnih časopisih „Iskra“ in zasledil članek: Visoko priznanje za znanstveno raziskovalno delo. Preletel sem časopis „Avto-elektriko" in zasledil članek „Visoko priznanje inovatorju". V obeh primerih, v obeh člankih je „šlo“ za istega velikega moža, za velikega ustvarjalca—inovatorja, za tehnologa iz delovne organizacije Iskra-Avtoelektrika Nova Gorica, TOZD—Tovarna žarnic Ljubljana, za Dušana Laha. Ta priznanja je prejel Dušan lani na jugoslovanski in mednarodni razstavi izumov in tehničnih novosti RAST YU na Reki, zato meje zanimalo, če se je te razstave udeležil tudi letos. Dušana sem zmotil pri njegovem vsakodnevnem delu v tovarni žarnic in mu zastavil nekaj vprašanj. Dušan, dovolite da vas zmotim. Vaš uspeh, ki ste ga dosegli lansko leto, mi je ostal še vedno v spominu, zato me zanima, če ste se tudi letos udeležili jugoslovanske razstave izumov in tehničnih novosti na Reki? „Da, letos sem že tretjič zastopal našo tovarno na tej razstavi, ki je imela še posebno obeležje, saj je bil njen pokrovitelj naš dragi Tito, posve- Pevski zbor pod vodstvom Jožka Ušaja je popestril proslavo. Inovator Dušan Lah pri svojem vsakdanjem delu. čena pa je bila njegovim in partijskim jubilejem. Razstavo je nadvse svečano otvoril predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak." Kako ste se letos odrezali? „Letos sem bil posebno vesel „Pri-znanja", ki mi ga je podaril tov. Tito za uspešno sodelovanje na RAST YU 77. Poleg tega je veliko priznanje zame že to, da sem sploh lahko sodeloval na tej razstavi, ki je velikega pomena tako v jugoslovanskem, kot v svetovnem prostoru. Letos mi je še posebno ostal v spominu stisk roke in razgovor s tov. Mikom Špiljkom, ki si je z zanimanjem ogledal eksponat tovarne Žarnic, torej moj eksponat.." Vaša dejavnost je usmerjena verjetno na več področij? „Da, res je. Rad raziskujem na področju tehnologije livarstva, fizike, kemije, metalurgije, metalografije, , mikroskopije, vakuumske fizike in še bi lahko našteval." Inovator Dušan Lah je tudi v tovarni Žarnic podal že več koristnih predlogov in izboljšav, ki se že uporabljajo v proizvodnji. V štirih letih je prijavil 10 inovacij, od tega tri patentirane izume in sedem tehničnih novosti. V splošnem so vsi izumi in tehnične novosti iz vakuumske tehnologije. Za te izboljšave je prejel tudi denarne nagrade, ki mu pomenijo predvsem priznanje za njegovo inventivno delo, ki ga misli še nadaljevati, saj ima še veliko neuresničenih načrtov. Denarno nagrado je prejel za izum, ki je že patentiran, to je kemijske formule za nov način pridobivanja kalija, natrija in ostalih alkatijskih kovin. Ta izum je s področja fizikalne kemije z uporabo visoko vakuumske, tehnologije, uporablja pa se pri izdelavi tlivk za fazne preizkuševalce. Za ta izum je Dušan Lah prejel priznanje na fakulteti za anorgansko kemijo v Ijubljani in na institutu za elektroniko in vakuumsko tehniko. Povrniva se spet k razstavi RAST YU 77. Koliko inovatorjev iz ostalih delovnih organizacij Iskre je letos sodelovalo na tej razstavi? „Žal vam moram povedati, da sem bil edini. Sodelovala je torej samo naša tovarna. To je za združena podjetja Iskre vsekakor premalo, saj sem prepričan, da je inventivna dejavnost razvita tudi v ostalih delovnih organizacijah. Sicer sem dostojno zastopal našo tovarno, Avtoelektriko in V MEDZALOŽNIŠKI PODVIG Slovenska žepna knjiga Tik pred prazniki je sedem slovenskih založnikov, založbe Borec, Lipa, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, založba Obzorja, Cankarjeva založba in Tehniška založba uradno predstavilo slovenski javnosti dvanajst žepnih knjig, plod dveletnega dogovarjanja med omenjenimi založbami, da bi na ta način, z množično in ceneno, tako imenovano žepno knjigo, prodrlo in čim bolj množično zajelo slovensko bralstvo. Takšno pobudo, katere rezultat je pred nami tik pred zaključkom letošnjega meseca knjige, je treba vsekakor pozdraviti, saj je znano, da prav dogovarjanje o založniških planih med našimi založniki vseskozi ni dobro delovalo in vsaka založba je izdajala vse ter segala s posameznimi knjigami tudi v knjižne programe drugih založb. Sicer pa je usoda tako imenovane cenene, mehko vezane ati žepne knjige na Slovenskem doslej bila dokaj klavrna in čudna. Nekaj dosedanjih poskusov z izdajo žepne knjige pri posameznih založbah (zbirke Ženit, Klasje in Kiosk) je v glavnem propadlo in niso našli ustreznega odmeva na slovenskem knjižnem trgu. Nasprotno, tržišče je takrat pokazalo, da gredo drage in razkošno opremljene knjige ati zbirke bolj v denar od cenene, žepne izdaje. Takšna navidezna anomalija na knjižnem tržišču ima sicer neko določeno opravičilo, ki bi ga lahko strniti v naslednjo" ugotovitev: ker je slovenska knjiga v zgodovini slovenskega naroda odigra-, la žlahtno in pomembno vlogo branitelja in potrdilo slovenske nacionalne samobitnosti, je torej prav slovenska knjiga igrala v zgodovini našega naroda nekakšno vezivo in povezavo naroda, ki ni imel ne svoje državnosti ne mednarodno konstituiranega položaja v svoji nacionalni zavesti. Zato je bil kult slovenske knjige in s tem seveda tudi nacionalne literature tisti izraz zgodovinskega sobjekta slovenskega naroda kot takega, ki se je tradicionalno ohranil vse do današnjega časa, pa čeprav so se medtem objektivne zgodovinske okoliščine bistveno spremenile: slovenski narod je postal skozi revolucijo in narodnoosvobodilni boj državotvoren, sam si je izbojeval prvič v svoji zgodovini resnično svobodo in postal tako tudi mednarodno in nacionalno samostojen v okviru socialistične Jugoslavije. In, so se vprašati slovenski založniki na omenjeni konferenci, ati se morda s temi dejstvi tudi ne spreminja odnos do knjige. Dorasle so namreč nove generacije, ki jih več ne bremeni kult slovenske knjige in njegova vloga v našem nacionalnem razvoju. In te generacije imajo ati pa bodo imele zato zagotovo drugačen odnos do knjige, to se pravi, da jim mehko vezana žepna knjiga ne bo predstavljala nekaj manj vrednega in potrošnega, temveč nasprotno, nekaj mnogo bolj praktičnega, cenenega in povsod dostopnega, kajti dejstvo je, da danes tudi po trajnosti in praktičnosti žepna knjiga spričo grafičnih tehniških dosežkov prav nič ne zaostaja za tako imenovano „trdo vezano knjigo." Na konferenci je o nastanku te pobude in tudi rezultatu, dvanajstih prvih knjig žepne knjige, spregovoril obširneje direktor Cankarjeve založbe Miloš Mikeln, ki je poudaril, da je zbirka sad dveletnega dela in dogovarjanja med, na začetku omenjenimi sedmimi slovenskimi založbami. Pred dvema letoma so namreč omenjene založbe sklenile samoupravni sporazum o izdajanju žepne knjige. Omenil je podobne načine izdajanja po svetu, kjer predvsem tiste knjige, ki so postale kot vezane knjige uspešnice, najdejo potem svojo pot tudi med množične, žepne izdaje in v teh izdajah najdemo vse, praktično od Hamleta do kuharske knjige. Po svetu v tej obliki izhajajo celo leksikoni, atlasi, tehniški priročniki in znanstvena dela. Ko je govoril o razliki med novo slovensko žepno knjigo in prejšnjimi poskusi, je Mikeln dejal, da gre to pot za tako imenovani impulzivni nakup knjige, to je za trenutno odločitev kupca, da knjigo kupi. Zato bodo založniki s temi knjigami založiti okrog 250 prodajnih mest po Sloveniji, od tradicionalnih knjigarn, ki jih je na Slovenskem 80 pa do veleblagovnic, večjih trafik in kioskov, na železniških, avtobusnih in drugih postajah. Glede programa pa je Mikeln dejal, da žepna knjiga ne bo obsegala samo tako imenovanih lažjih, zabavnejših del, temveč bodo v njej zastopana tudi priznana književna dela. Še več, v tej zbirki bo našel svoje mesto tudi tako imenovani Science fiction roman, priročniki in podobno. Tako so v prvi seriji dvanajstih žepnih knjig zastopani štirje žanri ati zvrsti: leposlovje, priročniki, dokumentarna literatura in znanstvena fantastika. V prihodnje žepne knjige ne bodo izhajale enkrat letno kot zdaj na začetku, temveč trikrat na leto po štiri knjige skupaj. Letos so se za toliko knjig naenkrat odločili založniki zato, da bi imeti bralci, oziroma kupci na voljo čim širši izbor. Prva serija žepnih knjig, od katerih je naklada vsake po 10.000 izvodov, je razmeroma poceni in stane posamezna knjiga od 20 do 60 dinarjev, odvisno od obsega. Založniki so to, razmeroma nizko ceno dosegli v glavnem samo zaradi sorazmerno visoke naklade. Po koncu prihodnjega leta bodo združeni založniki pregledati uspešnost svoje akcije in z njo tudi nadaljevali, če bodo rezultati ugodni, v kar pa seveda skoraj ne moremo dvomiti. In katera dela, oziroma uspešnice, ki so že prestale svoj ognjeni krst med slovenskimi bralci pa prinaša prva serija dvanajstih novih slovenskih žepnih knjig? Zares so to dela, ki bodo zagotovo našla svoje bralce: „Pomladni dan" Cirila Kosmača, „Lepa Vida prekmurska" Miška Kranjca, ..Bratovščina sinjega galeba",-Tonega Seliškarja, ..Slavolok zmage" E. M. Remarqua, „Orel je pristal" Jacka Higginsa, ..Kirurginja" Heinza G. Konsatika, ..Polarna postaja Zebre" Alistaira Macleana, „Ne-premagljiva" Stanislava Lema, »Ljubezen kot umetnost in znanost" Alberta Ellisa, »Kuharska knjiga" Ivana Ivančiča, »Tvoj otrok od A do Ž“ (žepni leksikon) in .Agenti, vohuni, vojaki" Jana Piekalkievvicza. D. Ž. J s tem Iskro, vendar bi naše ime Iskra dvigniti še više v jugoslovanski in svetovni prostor, če bi sodelovati še drugi." Dušan, v vaši tovarni niste edini, ki se ukvarjate z inovatorstvom. Kdo je po vašem mnenju glavni pospeševalec inventivne dejavnosti? »To vprašanje sem želel sprožiti že v začetku najinega razgovora, saj moram posebej poudariti, da je glavni pospeševalec, če ga lahko tako imenujem, prav direktor tovarne Žarnic Janez Žagar. Priznanja, ki sem jih dobil, niso samo plod mojega dela, velike zasluge pri tem ima tudi tov. Žagar, za kar sem mu zelo hvaležen in se mu zahvaljujem. Seveda pa je tudi leto inovacij tisto, ki je dalo pravi impulz inventivni dejavnosti v tovarni Žarnici" »Za ta prijeten razgovor se vam lepo zahvaljujem, v vašem nadaljnjem delu pa vam želim še veliko uspehov. Tej moji želji pa se prav gotovo pridružujejo tudi ostali bralci časopisa Iskra." Marko Rakušček ISKRA Številka 49-10. dec. 1977 Ne, nismo voli! V počastitev praznika republike je bila 24. novembra v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani uprizoritev Kesaijeve angažirane satire „KAJ JE MOGOČE, TOVARIŠI, DA SMO VSI MI VOLI? Gostovanje je pripravil ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v povezavi z Iskrinim Invest servisom. Vsekakor je bila tudi ta prireditev še en zanimiv preizkus spodnje vhodne dvorane naše stolpnice na področju kulture. Že doslej se je namreč tu zvrstilo nekaj likovnih razstav, zdaj pa je prostor služil tudi kot gledališko prizorišče. Glede na prizadevanja moderne dramaturgije, da bi odrsko dogajanje čim bolj približali občinstvu, je bila tudi ta predstava nedvomen uspeh, tembolj, ker je tokrat gledališče prišlo tako rekoč v sam krog delovnega prostora. Tudi sama tematika prikazanega dela je bila aktualna, saj gre v bistvu za prikaz, kakšen partijsld sestanek ne bi smel biti. Bila pa je predstava po obsegu, /lasti, ker se je ura po delu že precej odmaknila v popoldanski čas, nekoliko predolga. To bi bilo lahko vodilo za prihodnjič, še posebej, če bi res računali na aktivno udeležbo občinstva, ne samo z očmi, ampak z vsem bistvom in lastno angažiranostjo. Delo Jovana Kesaija je iz srbohrvaščine prevedel mariborski pisatelj Tone Parljič, avtor znanih satiričnih „ščuk“, zrežiral pa ga je Dino Radojevič. V igralskem deležu so svoje vloge odigrali dokaj plastično Breda Pugljeva kot sekretarka, Boris Brunčko kot Bojan Korošec, Janez Klasinc kot Janez Kovač, Boris Kočevar kot direktor Gornik in Ivo Leskovec kot član komiteja. Odličen je bil v svoji vlogi Šimna Ječmenca Vo-lodja Peer. Čeravno publika to satiro običajno sprejema kot komedijo, in se ob njej smeji, pa je v njej tudi mnogo dokumentarnosti, ki nas opozaija, da gremo vase, veliko grenkobe, ki ostane tudi ob smehu. Avtor je dejansko delo napisal na temeljih zapisnikov s številnih razvlečenih, frazerskih sej, ki jim primanjkuje resne priprave in prave socialistične zavesti. Mak Prva razstava jorenjskih ikovnih skupin V Kranju je bila od 21. novembra do 3. decembra v avli Tovarne ATC na Laborah odprta prva razstava gorenjskih likovnih skupin. Za organizacijo te pomembne likovne prireditve, na kateri je sodelovalo 47 likovnikov iz sedmih gorenjskih likovnih skupin, je poskrbela komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike ob sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom Kranj. S tem se je komisija za kulturno dejavnost vključila v praznovanje dneva republike z željo, da ta manifestacija gorenjskih likovnikov postane tradicionalna. Tovrstne prireditve naj bi v bodoče združevale likovna prizadevanja in prikazovale dosežke amaterske likovne dejavnosti na Gorenjskem. Več o tem dogodku preberite v naslednji številki glasila. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi moje drage mame DRAGICE ANDOUŠEK se iskreno zahvaljujem vsem bivšim sodelavcem tovarne Telekomunikacij na liniji central in naprav ter sedanjim sodelavcem Montažno servisne organizacije za izrečena sožalja, darovane vence in denarno pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala! hčerka MILENA PAVLIN ZAHVALA Ob izgubi našega očeta ANTONA ZDEŠARJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Iskra TOZD IPT, Centralne delavnice za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. sin Anton Zdešar ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ, o. sol. o. INŠTITUT ZA PRENOSNO TEHNIKO, LJUBLJANA TRŽAŠKA C. 2, o. sol. o. razpisuje prosto delovno mesto — VODJE KONTROLE KVALITETE Od kandidata pričakujemo: — da ima visoko izobrazbo elektro stroke — da ima vsaj 5 let izkušenj na podobnem področju dela. Delo se združuje za nedoločen čas. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana, Tržaška c. 2, kadrovska služba, v roku 8 dni po objavi. Šahovski turnir za dan republike Sindikalna konferenca Iskre Elektro-mehanike je v Delavski restavraciji Telekomunikacij na Laborah organizirala odprt moštveni šahovski turnir v počastitev dneva republike in vseh jubilejev letošnjega leta. Na uvodni slovesnosti je najprej besedo povzel predsednik organizacijskega odbora Martin Brce, ki je prisotne igralce in goste pozdravil in se v imenu organizacijskega odbora zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi turriirja. Predsednik ŠD Iskra Pavel Sešek je v nadaljevanju opozoril na tesno sodelovanje ŠD lskra'in sindikalnega šaha v ZP Iskra, v katerem je prav šahovska sekcija pri SKDO Elektro mehanike najaktivnejša. Pokrovitelj prireditve, glavni direktor DO Iskre Elektromehanike Kranj Aleksander Mihev, je v otvoritvenem govoru orisal splošen pomen šahovske igre v svetu in tesno povezanost z industrijskimi panogami, ki so pogojene z miselnostjo, domiselnostjo in kombinatoriko. Z bogatim besednim asorti-manom poznavalca Caissine umetnosti je prikazal smisel šahovske igre, ki s svojo duhovitostjo oblikuje značaj in borbenost tekmovalcev, kar je posebno pomembno za zdrav razvoj mladih ljudi v industriji elektronike, računalništva in telekomunikacij. V splošnem je opisal sestav in delovanje DO, zaželel tekmovalcem športne sreče in uspeha ter otvoril turnir. V času, ko si družba prizadeva vpeljati množičnost telesne in duhovne rekreacije, se je tudi v vrstah naših šahistov oblikovala ideja, da svojemu 10.000-članskemu kolektivu približa šahovsko igro, kot primerno obliko duhovne rekreacije, obenem pa v naš kolektiv privabi še tekmovalce izven DO in s tem vzpodbudi našega delovnega človeka da začne.množičneje igrati šah. Na pobudo šahovske sekcije je SKDO Elektromehanike formirala organizacijski odbor, ki je z osnovnimi sredstvi, katera je prispeval Marketing Iskra, začel izvajati prve naloge. Izdan je bil šahovski bilten z reklamnimi oglasi podjetij in DO v družbenem in privatnem sektorju. Glavni vir finančnih sredstev pa je odbor pridobil z izdajo značk turnirja. Poskrbel je za primerno reklamiranje prireditve, kar se je tudi izkazalo z veliko udeležbo na turnirju, ki sodi v rang največjih manifestacij šaha v slovenskem prostoru. Za vzorno pripravo in izvedbo tekmovanja je treba v prvi vrsti dati priznanje članom organizacijskega odbora, sindikalni konferenci DO, Iskra Marketingu, ŠD Iskra ter Šahovski zvezi Gorenjske za brezhibno izpeljavo samega poteka turnirja. Na prireditvi je sodelovalo 50 ekip, med njimi tudi nekaj iz drugih republik. Ekipe so bile razvrščene v pet jakostnih skupin, zmagovalec vsake skupine pa je prejel pokal v trajno last. Med nastopajočimi sta bili tudi dve ekipi ŠD Iskra in 15 ekip ZP Iskra. Prvo mesto in s tem naziv prvaka je osvojilo moštvo ŠD Iskra I, ki je v postavi Steiner, Konvalinka, Mauhler in Papler, v prvi jakostni skupini, prejelo največji pokal. Pozornost zasluži tudi izreden uspeh ekipe Elektromehanike Iskra II, v postavi Oble-ščak, Mezek, Kern in Zorman, ki je v tretji jakostni skupini osvojila prvo mesto. Tehnični rezultati: I. skupina 1. ISKRA I - Ljubljana, 2. CELJE, 3. DOMŽALE, 4.-6. LESCE, RTV Ljubljana. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dobrega očeta JOŽETA ŠENKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Stikala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Še posebna hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti hčerka Nežka Ažman ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta LEOPOLDA KRIŽAJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TK TOZD ATC in Tovarne stikal za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem najlepša hvala! žalujoča sinova Ivan in Tone Križaj ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-805, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije SRS je glasilo pproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. MARIBOR, 7. UUBLJANA-Moste, 8. INGRAD I Celje, 9. RUDAR Trbovlje, 10. JESENICE. II. skupina 1. STOL Kamnik, 2. RADOVLJICA, 3.-4. UJV Ljubljana, GORENJE Velenje, 5. ISKRA Elektromehanika L, 6. ŠENČUR, 7. SAVA Kranj, 8. ISKRA Avtomatika 1,9. ISKRA II Ljubljana, 10. INGRAD II Celje. III. skupina 1. ISKRA Elektromehanika II, 2. ISKRA Inženiring, 3. ZRMK Ljubljana, 4. SLADKOGORSKA Sl. vrh, 5. TRŽIČ, 6. TEKSTILINDUS Kranj, 7. BETON Zasavje, 8. ORODJARNA Elektromehanika,9. LTH Šk. Loka, 10. IND. USNJA Vrhnika. IV. skupina 1. VIRTUS Duplica, 2. ZAV. TRIGLAV, 3.-4. KOMGRAP I Beograd, ATC Predsednik ŠD Iskra Pavle Šešek in predsednik pripravljalnega odbora turnirja - Martin Brce s pokali Glavni direktor Elektromehanike -Aleksander Mihev je odprl turnir. Elektromehanika, 5.-6. ISKRA IPT, JELOVICA Šk. Loka, 7. VZDRŽEVANJE Elektromehanika, 8. ISKRA Avtomatika II, 9. GRINTAVEC I Olševek, 10. DSSS Elektromehanika. V. skupina 1. ELAN Begunje 2. KONGRAP Mla-denovac, 3. ŠTEVCI Elektromehanika, 4. ISKRA — Žužemberk, 5. SP Elektromehanika, 6. ERO Elektromehanika, 7. ŽELEZNIKI, 8. IBI Kranj, 9. ISKRA TEN, 10. GRINTAVEC II Olševek. Lahko rečemo, da je turnir v vseh ozirih uspel, kar je v zaključnem govoru tudi poudaril predsednik SKDO Anton Bozovi-čar, ki je izrazil željo vseh, da bi se ta demonstracija množičnosti negovala tudi v naslednjih letih in pridobila tradicionalen sloves. _ . O. A. Planinci Elektromehanike na izletu v neznano, o katerem zaradi pomanfkanja prostora več prihodnjič. r Smučarski tečaji V letošnji smučarski sezoni bo organizirala Počitniška skupnost Iskra tečaje v Gozd Martuljku in sicer v treh izmenah v času šolskih počitnic. Vsak tečaj bo trajal 7 dni. Izmene bodo: 1. od 21.1. 1978 do 28.1. 1978 - 44 oseb 2. od 28. 1. 1978 do 4. 2. 1978 - 44 oseb 3. od 4. 2. 1978 do 11.2. 1978 - 33 oseb. Cena tečaja za odrasle je 1.500 din, za otroke od 7 do 15 let pa 1.200 din. V ceno je vključeno učenje smučanja in penzioni. Tečaje bodo vodili izkušeni smučarski učitelji. Prijavite se lahko na Počitniški skupnosti Ljubljana, Trg revolucije 3, telefon 324-765. Prijave sprejemamo do 20. 12.1977. Plačate lahko v dveh obrokih, prvi obrok 750 din do 20. 12. 1977, drugi pa do 18. 1. 1978. V primeru premajhnega števila prijavljencev bo tečaj odpovedan, prav tako v primeru pomanjkanja snega. V primeru odjave po 20. decembru bomo zadržali 20 % celotnega zneska. Počitniška skupnost Iskra Šahovski dvoboj Iskra: J LA Šahovsko društvo Iskra prireja v počastitev dneva JLA tradicionalni šahovski dvoboj na 100 deskah. Dvoboj bo v petek, 16. decembra 1977, ob 17. uri v kletni dvorani stolpnice ISKRA v Ljubljani, Trg revolucije 3. Igralni čas je 1 ura za vsakega igralca. Prekinitve ni. Odloča zastavica po pravilih hitropoteznega šaha. Vse ljubitelje šahovske igre iz vseh kolektivov ZP Iskre vabimo, da se tega dvoboja zanesljivo udeleže! OBČNI ZBOR IN BRZOTURNIR Šahovsko društvo Iskra vabi vse šahiste ZP ISKRA na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 18. decembra 1977, ob 9. uri v prostorih Osnovne šole v Hoijulu. Pokončanem občnem zboru bo tradicionalni trimesečni šahovski hitropotezni turnir. S šahovskim brzotumiijem bomo praznovali tudi 20-letnico Iskrine TOZD Elektronika v Horjulu. S svojo udeležbo pa dokazali pripadnost šahovski igri in delovnemu kolektivu ZP Iskra, zato pričakujemo udeležbo iz vseh delovnih kolektivov ZP Iskra. G