G-ospodarske stvari. Ravno se drži, da bodeš zdrav! (Kontic.) Pa ne le samo pri otrokih in mladih Ijudeh se mora na držanje gledati, temveč ludi pri odraslih \n starih osebah. Poznal sem osebo, ki jo do svojega 38. lela dobro, ravno zrasena bila, polem pa ji jo eno oko oslabelo, in primorana je bila pri šivanju drugo oko bolje rabiti; nasledek tega pa jo bil, da se je pri enostranskem držanju desna rania povzdignila in v teku 7 ali 8 let je bila prav grbasta. Kako dobro je, da se Ijudje oblačiti raorajo, da drugim ni treba kazali svojih tclesnih napak, katerih so si veejidel sami krivi! Kako sedijo ženske, kedar šivajo, ali ko druga kaj enakega delajo! Kaj euda, da se jih toliko na stran drži, posebno deklot, katera kot pesterne otroke zmirom nosijo na eni roki. Pa ne le samo, kadar sediš, stojiš in hodiš, se je treba ravno držali, temveč ludi v postelji bi moral ravno ležati. Kako bi morali v postelji ležat', in kaka bi morala naša poslolja biti, da bi primerno ležali? Pred vsem drugini bi raorala postelja (španpet) zadosti dolga biti, da bi se truplo v nji popolnoma moglo stegniti in ravno počivati. Kar pa se tiče postelj, izraed 25 nista dve prav narejcni, ne da bi ljudje pripravnih ne hotcli, temveč ker to boljo ne razumejo. Trda slamnica ali vajšnica (matroca) je najboljša. Podzglavje (vajnkoš) naj bode le jeden ali k večjemu dva, z žimami ali s perjem trdo natlačena. Perje ne sme tako ralilo biti, da se glava v njein pogrezne, kajti to povzroči mnogo toplote in kri vleče kvišku in napravlja bolezni v glavi in v zobeh. Podzglavja naj bodo tako debela, koliko je prostora med plečami in glavo. Nekaleri Ijudje iinajo po pet podzglavij, noge ležijo tudi visoko, na sredi pa je globoka jama, kako more truplo na lak način počivali? Čimbolj torej truplo ravno leži, tembolj si človek počine. Nadalje se noge ne smejo k sobi potegniti ali skrčiti. Stariši in redniki naj pri oLrokili na to posebno pazijo. Ravno tako škodljivo je, pri ležanju roke na prsih ali nad glavo skrižema imeti: obojno moti krvotok, ker se ta le zmiroin polajšati inora. Tudi se ne sme ležati na levi strani ali na roki. Najbolje je, da človek ravno tako v postelji leži, kakor da bi po koncu stal; roke se naj po dolgem trupla oklenejo. Lega naj bo na pol na hrbtu, na pol na desni strani. Odeja naj bo lahka, vendar naj celo truplo pokriva. Velika pomanjkljivost je pri nekaterik dandanešnji ludi to, da premalo hodijo. Peš koditi gosposki ljudje skoro nikdar nečejo, in vendar hoja pod milim nebom najbolj Lipliva na zdravje, na razvitek telesa in na lepo primerno držanje. F. S. R. Društvo ,,Kmetovalec" v Gotovljah. ima svoj XIV. občni zbor v nedeljo, dne 20. maja, ob polu 4. uri popoludne v prostorih J. Kopriva. Vspored: 1. Pozdrav. 3. Podučljivi govor o sadjereji, govori g. Ant. Petriček. 4. Tajniško oziroma blagajniško poročilo. 4. Vpisovanje novih udov in vplačanje letnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Prosti nasveti in slučajnosti. — Zborovanje bodo kratkočasili domači pevci po sledečem redu: I. Geslo, vgl. Tone Gotoveljski. II. Slovanska pesen, vgl. dr! B. Ipavic. III. Dolenska, najodna, čveteroglasno postavil Fr. Grbifi. IV. Oj banovci, koračnica, vgl. Iv. pl. Zajc. V. Domovina, vgl. A. Nedved. VI. Domovini, deklamacija, zložil S. Gregoreič. VII. Bleški zvonovi * * * VIII. Mrak, vgl. dr. G. Ipavic. IX. Himna noči, vglasbil Bethoven. — Vstop vsakemu prost. — Gostje dobro doSli. K obilni udeležbi prijazno vabi društveni odbor. Živinska sol in živinoreja. Umni živinorejci so po večletnem moledovanju in peticijah vendar enkrat dosegli, da dobimo letos živinsko sol. Večina soli je že razposlana in nekatere občine jo Se prihodnji mesec ilobijo. Kilogram soli z voznino stanc 7 kr. in na veliko živino se je veejidel po 8 ky odredilo. Pri tej priliki se je dokazalo, da mnogo gospoLiarjev ne ve, kolike važnosti je sol za živino, kajli v nekaterih občinah se je samo par kmetov za živinsko sol oglasilo. Sol je živini potrebna, in če krmo vedno enakomerno solimo, postane krma mnogo boljša in okusnejša, posebno če imamo kislo krmo, je sol potrebna, da krmo solirao, vsled česar jo želodec ložje prebavi in se živina redi. Nesoljena kisla krma je pri živini to, kar pri ljudeh nezabeljena jed. . Vsak kmet ve, da edino živinoreja še dandanes nekaj dobička daje, in ker se sedaj izvrstno kaže, da bo zadosti sena in slame, je želeti, naj bi se naSi gospodarji z vso marljivostjo živinoreje lotili. Za živinorejo in kupčijo je pri nas ugodno, ker prvie je zadosti krme in drugič imamo dobro pleme, priročne sejme in železnice. Da bi od soli pri živinoreji obilno koristi imeli, dovoljujem si svetovati, da bi takole krmili: Krma naj se vedno 3—5 cm kratko reže in koruznica naj se s kropom popari, s soljeno vodo poškropi in vse dobro premeša. Samo ob sebi se razume, da se za vsak dan posebej s soljeno vodo poškropi, sicer bi se klaja poleti preveč sparila. Zivini, katero hočemo spitati, pa na debelo zdrobJjeno zrnjc (šrot), bodi-si fižol, zadnjo rž ali skuhan zmučkan krompir k rezi primešajmo. Molznim kravam pa k rezi primeSana zelena grahorica, detelja ali trava in pozimi pa drobno zrezana pesa kaj dobro tekne. H koncu opomnim, da je za zdravje živine potrebno, da vedno enakomerno solimo in navadno se računi na veliko žival 30—50 gramov soli. Zivinska sol je bolj slana, kakor je kuhinjska sol, in če bi prcveč solili, bi živino prevec' žejalo, kar bi bil povod raznim bolcznim. F. T k. Sejuiovi. Dne 19. maja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dne 21. maja pri sv. Duhu blizu Lučan, v Št. Juriju ob južni železnici in pri sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 22. maja v Loki in v Radgoni. Dne 23. maja v Lembergu. Dne 25. raaja v Lučah, Ivnici, Vitanju, pri Sv. Filipu v Veračah, v Jarenini, na ^livnici blizu Maribora, v Ormožu in Rogatcu.