BUENOS AIRES,
23. AVGUSTA (AGOSTO) 1957

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 35.

Posveti v Turčiji

Sirija v sovjetskih mrežah

Pariz, avgusta 1957.
Mednarodni položaj Turčije se v teh
časih zelo ug-odno razvija. Njen ugled
med muslimanskimi deželami raste. V
Ankaro prihajajo delegacije iz raznih a-
rabskih dežela. Te dni je bila tam dele¬
gacija afganistanske vlade in za konec
meseca se napoveduje obisk kralja Af¬
ganistana. Pred nekaj tedni je bila tret¬
ja konferenca držav bagdadskega pak¬
ta, ki povezuje v skupno obrambno fron¬
to Anglijo, Turčijo, Irak, Iran in Paki¬
stan. Pomen Turčije kot glavne nosil¬
ke te skupine poleg Pakistana je še na¬
raste!, ko je po konferenci na Bermu-
dih bilo sklenjeno, da se bagdadski sku¬
pini priključijo še ZDA. Pozneje ame¬
riška vlada sicer ni pristopila k paktu
kot popolna članica, ampak je sklenila
sodelovati samo v njegovih vojaških in
obrambnih določbah. Vendar je njena
navzočnost še bolj pomembna posebno
zaradi tega, ker je vlada ZDA sklenila
podpirati finančno države te skupine in
pomagati zlasti pri njihovem gospodar¬
skem in vojaškem naporu. Prvi korak
ameriške vlade je bil, da je državam
pakta nakazala 12 in pol miljona dolar¬
jev podpore, dodana pa je bila 'izjava,
da naj gre ta vsota zlasti za izpopolni¬
tev vojaških naprav. Anglija ni ostala
daleč za ameriško vlado in je istočasno
nakazala vsoto enega milijona funtov
za iste namene.

Ko je bila kriza okoli Sueza na višku
(koncem oktobra lanskega leta) je bil
položaj zahodnih zaveznikov med Arab¬
ci in v vsem muslimanskem svetu tak¬
šen, da se je bilo bati, da se bodo zru¬
šile vse zavezniške diplomatske zgrad¬
be na Bližnjem vzhodu. Zaradi angleške,
francoske in izraelske vojaške akcije
proti Egiptu, je postal Nasser v vsem
arabskem in muslimanskem svetu naj¬
bolj popularna figura. Turčija je dobro
vedela, da je za Nasserjem v glavnem
Sovjetska zveza in ako se zrušijo za¬
vezniške pozicije okoli nje, bo nazadnje
morala tudi Turčija kloniti v tem valu
in se odločiti za podreditev Sovjetski
zvezi. Nekaj tednov je izgledalo tako,
da se bo skupina bagdadskega pakta
razbila. Irak je nevarno drvel splošne¬
mu gibanju Arabcev naproti in v Ira¬
nu in Pakistanu so se težko upirali o-
gorčenju, ki je dvigalo ves musliman¬
ski svet proti zahodnim zaveznikom.
Toda turška diplomacija je delala hitro
in uspešno. Sueška kriza se je hitreje
zaključila kot pa je bilo pričakovati.
Nasser se je prehitro razkrinkal, da je
nazadnje le sovjetska karta na Bliž¬
njem vzhodu. Prvi posvet bagdadskih
držav je enotnost bloka okrepil — pro¬
paganda iz Kaira je bila tako bučna, da
so se njenih posledic zbali ne samo oni
v Iraku in Iranu — Nasserjevemu vod¬
stvu arabskega bloka so se začeli upi¬
rati v Jordaniji, Libanonu in Saudovi
Arabiji. Ob Nasserju je kmalu ostala
samo še Sirija. Ta zmanjšani arabski
blok Egipta in Sirije pa je mogel na¬
zadnje pomeniti samo še toliko, kolikor
je mogel groziti z orožjem in s pomoč¬
jo, ki je prihajala iz Moskve. In to je
nazadnje razvoj v smeri proti Nasser-
jevim mačrtom med voditelji arabskih
in muslimanskih držav samo še povečal.

Turčija je ena glavnih držav na Bliž¬
njem vzhodu, ki se pritisku Sovjetske
zveze najbolj upira. In ta odpor je bil
zaradi ugodnih situacij dosedaj uspe¬
šen in kakor kaže, bo učinkovit tudi
poslej. Turčija je bila dolga stoletja
voditeljica muslimanskega sveta in ka¬
kor kažejo sedanji dogodki, se ta vodil¬
na vloga Turčije mora obnoviti zlasti
zaradi tega, ker je bil njen uspešen od¬
por proti sovjetom dosedaj tako viden.
Turčija se gospodarsko dviga in kdor
bi mogel Turčijo danes primerjati z o-
no pred desetletji, bi se čudil. Glavne
reforme pa so šele na poti. Tako je tur¬
ška vlada sklenila z Iranom pogodbo za
gradnjo nove proge iz Perzije v Turčijo
in ko bo proga zgrajena, bo petrolej iz
perzijskih ležišč mogel v Sredozemlje,
ne da bi bilo treba računati na Suez.
Toda ne samo to. Shell je sklenil pri
Carigradu zgraditi velike rafinerije, ki
bodo letno nudile tri milijone ton tega
goriva. Turčija porabi letno en milijon
ton in ves presežek bo za izvoz ali pa
Za dvig industrije v Turčiji. Iz arabskih
in muslimanskih držav prihajajo delega-

Zaradi sovjetskega udarca v Siriji, ki
je postala takorekoč čez noč sovjetski
satelit na Srednjem Vzhodu, so se raz¬
gibala zunanja ministrstva v Washing-
tonu, Londonu, Ankari in po vseh sred-
njevzhodnih arabskih državah.

Ustvarili so se trije bloki: anglo-ame-
riško-turški, jordansko-iraški, sirijisko-
egipčanski. pb strani je doslej mirno
stala Saudijeva Arabija, ki se hoče po¬
staviti kot nekaka posrednica v konflik¬
tu, če ji bo uspelo.

Po hitrih diplomatskih razgovorih
med Londonom in Washingtonom, kaj
napraviti zaradi sovjetskega vdora na
Srednji vzhod, kjer si je Moskva s Siri¬
jo postavila odlično vojaško in gospo¬
darsko oporišče na tem prevažnem kri¬
žišču petroleja, so se v Carigradu v Tur¬
čiji sestali 22 letni iraški kralj Fejsal,
21 letni jordanski kralj Hussein, pred¬
sednik Turčije Bajar in preds. turške
vlade Menderes, medtem ko sta ameri¬
ško in britansko veleposlaništvo v An¬
kari bili v stalnem stiku s konferenco
v Carigradu. Obe arabski državi, ki se
čutita prizadeti zaradi sirijskega uda¬
ra, sta stopili v stik s Turčijo, ki se bo¬
ji sovjetskega satelita na svoji južni
meji. Ustvarja se nova strategija kako
preprečiti, da bi se sovjetski gospodar¬
ski, politični in vojaški vpliv raztegnil
iz Sirije še v druge arabske države. Iz¬
rael je bil ob tej priliki puščen ob stra¬
ni, vsaj na videz.

Medtem pa sta imela v Aleksandriji
konferenco sirijski predsednik Kuvatli
in egipčanski diktator Nasser. Tja je
vleklo tudi arabskega kralja Sauda, če¬
prav se konference osebno ni udeležil.
Egipčansko-sirijsko obrambno prijatelj¬
stvo, ki mil načeljuje po pogodbi egip¬
čanski general, se je na konferenci do
podrobnosti obravnavalo. Kuvatli sicer
po mnenju zapadnih strokovnjakov ni
komunist, ni pa mogel nič storiti, da se
ne bi poveljstva vojske in oblasti v vla¬
di polastili komunisti in njihovi sopotni¬
ki v Siriji.

Ameriška šesta mornarica, ki je že
pomagala ugodno rešiti znano jordansko
krizo, se je tudi te dni začela pomikati
proti vzhodnemu Sredozemlju, da je iz¬
vedla pritisk na sirijske komuniste, odn.

cije v turško prestolnico in vse to ugo¬
tavljajo; glavni zaključek teh zgledov pa
bo, da se bo izkazalo, da se izplača biti
v zahodnem zavezniškem bloku, ako se
pravilno doume pomen in vloga Bliž¬
njega vzhoda v sodobni diplomaciji in
svetovnem trenju.

Naraščanje vpliva Turčije pa jasno ka¬
že, da Naserjev ugled nevzdržno pada.
Res je, da bodo sovjeti storili vse, da
se bodo v Egiptu utrdili in v Siriji še
bolj okrepili. Toda njihovo ravnanje je
hitro zmodrilo ostale arabske države.
V Jordaniji se je položaj ostro okrenil
proti Siriji in tudi proti Egiptu, Liba¬
non je popolnoma prešel v zahodni blok,
kralj Saudove Arabije pa se trudi jasno
zvariti nov arabski blok, ki bi priznal
njega za voditelja in se odvrnil od Na¬
serja. Ljudske množice sicer še podle¬
gajo močni propagandi iz Kaira, državni
poglavarji v Jordaniji, Libanonu in Sau¬
dovi Arabiji pa resno mislijo na to, ka¬
ko bi se tudi formalno priključili bag¬
dadski politični in vojaški zvezi. Kdor bi
pred enim letom, ali pa ob sueški krizi
pomislil, da bi bilo kaj takega mogoče,
bi temu ne mogel verjeti. Toda turška
diplomacija je ubrala pravo pot, ko je
tedaj ohranila bagdadsko zvezo in mo¬
re danes ugotavljati, da sta Naser in So¬
vjetska zveza pomagali ohraniti to zve¬
zo in tudi podprli razvoj, ki danes sprav¬
lja Turčijo nazaj na vodilno mesto v
vsem muslimanskem svetu.

Koncem meseca pride v Ankaro na
obisk afganistanski kralj. Že več deset¬
letij je Afganistan bil popolnoma podre¬
jen kontroli Moskve in nikdo ne bi mo¬
gel kdaj misliti na to, da bi mogel po¬
stati afganistanski kralj toliko neodvi¬
sen, da bi tvegal obisk v prestolnici
države, ki je s Sovjetsko zvezo v tako
slabih odnošajih, kakor je to Turčija. To¬
da to se je le zgodilo in to je najbrž naj¬
boljši dokaz o vplivu in moči, ki jo že
danes predstavlja v muslimanskem sve¬
tu moderna Turčija.

B. V.

preko njih na Moskvo, da se s položajem
ni igrati. Moskva pa je na drugi stra¬
ni poslala iz Baltika svoje vojno ladje¬
vje skozi prekop La Manche in gibral-
tarslco ožino v Sredozemlje, da bi tako
obdržala ravnotežje pomorskih sil v tem
kontinentalnem morju, če že ne more
premakniti tehtnice v svojo korist. Polo¬
žaj je napet, zlasti še, ker so sovjeti
pričeli pošiljati v Sirijo veliko število
svojih “strokovnjakov”, Sirijci pa razpo-
stavljajo svojo vojsko in topništvo
vzdolž libanonske, iraške, turške in jor¬
danske meje.

Sovjeti so v Siriji s pomočjo svojih
češkoslovaških zaveznikov, postavili
pravo komunistično vojaško in politič¬
no oporišče na Srednjem Vzhodu. Ne¬
davna sovjetsko-sirijska gospodarska
pogajanja v Moskvi in dogodki, ki so
jim sledili, kažejo samo v eno smer:
vedno tesnejšo povezanost med sedanjim
sirijskim režemom in sovjetskim blo¬
kom.

Sirija je gospodarsko na slabem polo¬
žaju. Sovjeti in čehoslovaki morejo nu¬
diti režimu večjo ali manjšo pomoč in
g-a potegniti iz težav, v katere je zašel
zaradi pohlepa po orožju, s katerim je
oborožil deželo do zob. Toda s spreje¬
manjem te pomoči režim navezuje se¬
be in deželo na gospodarstvo komuni¬
stičnega bloka in na njegovo politiko.

Sedanje spremebe v sirijski vojski so
prikaz tega, kar se 'more zgoditi s to
državo. Prosovjetski elementi, ki so
mnogo bolje organizirani kakor konser¬
vativci, so pričeli s splošno čistko v de¬
želi. V svoji politiki se opirajo na zago¬
tovljeno pomoč Moskve v gospodarskem
oziru in Prage v orožju. Na moskovskih
pogajanjih so Sirijci dobili zagotovilo
sovjetov, ki se ga resno nameravajo dr¬
žati. Pravda je objavila, da “je ZSSR
pripravljena nuditi Siriji vso pomoč v
njenem gospodarskem razvoju na po¬
dročju železnic in cest, namakanja, zi¬
dave eletričnih central, industrije in dru¬
gih gospodarskih panog. Nadalje bo
ZSSR poslala v Sirijo svoje tozadevne
strokovnjake, kakor tudi potrebni ma¬
terial, ki ga Sirija nima. Strokovnjaki
bodo odšli v Sirijo čim prej, da doprine¬
sejo k čim “tesnejšemu gospodarskemu
sirijsko-sovjetskemu sodelovanju.” To
pomeni, da bo v Siriji v bližnji bodoč¬
nosti mrgolelo komunističnih strokov¬
njakov odn. vohunov, ki bodo storili vse,
da preobrnejo Sirijo v sovjet, satelita,
čeprav bo navidezno ostala izven komu¬
nističnega bloka.

Sovjeti so pripravljeni iti daleč in pla¬
čati dobro ceno za sigurno oporišče za
svoje operacije na Srednjem Vzhodu.
Siriji finančno pomagajo n. pr. tako, da

od nje kupujejo ves žitni višek in ga ji
plačajo polovico v zapadnih valutah, po¬
lovico pa s svojimi stroji in orodjem, s
čemer ji olajšajo nakupovanje orožja iz
sovjetskega bloka. Seveda se Sirija s
tem vedno bolj zapleta v komunistične
gospodarske in vojaške mreže.

Čehoslovaški material in strokovnja¬
ki tudi čakajo na vdor na Srednji vzhod
skozi Sirijo, ter bodo tako pomagali
ZSSR pri njenem delu. Češkoslovaška je
bila s svojim industrijskim potencia¬
lom vedno velika pomoč sovjetom pri
njihovem gospodarskem prodiranju v
gospodarsko nerazvite dežele.

Zapadna obveščevalna služba je ugoto¬
vila, da bo v zgodnji jeseni Srednji
vzhod znova v velikem vrtincu dogod¬
kov, s katerimi bo hotela ZSSR dobiti
popolno kontrolo na tem področju.

Ugotovili so, da je sovjetski program
naslednji: najprej izpodriniti Angleže

iz Perzijskega zaliva, nato pa zapoditi
tudi Amerikance. Izvedba tega načrta
more biti dolgotrajna, toda cilj je vre¬
den naporov in čakanja s komunistične¬
ga stališča. Če jim uspe, potem bodo
sovjeti zamahnili z železno roko po go¬
spodarstvu Zapadne Evrope.

Sovjetske in češkoslovaške pošiljke o-
rožja v Sirijo in Jemen dokazujejo hlad¬
no preračunan načrt za povzročitev no¬
vih nevarnih žarišč na Srednjem Vzho¬
du. Nemir se more raztegniti po vsem
Perzijskem zalivu in resno ogrožati bri¬
tansko bodočnost na tem področju. Je¬
men že dalj časa zahteva oblast nad bri¬
tanskim protektoratom Adenom. Istoča¬
sno so se Angleži znašli v težavah z u-
porniki v Omanu, na drugi strani polo¬
toka in nasproti svojega adenskega pro¬
tektorata. Če bi Anglija izgubila bodisi
Aden ali Oman, bo njena bodočnost v
Perzijskem zalivu samo še vprašanje ča¬
sa. Za dolga leta bo Anglija namreč še
vedno odvisna od bogatih ležišč petro¬
leja v Perzijskem zalivu, prav tako pa
tudi Zapadna Evropa.

Sovjetski napad na Zapadno Evropo

LAS DIRECTIVAS " DEL GOBIERNO

El primer magistrado general Pedro
Eugenio Arabmburo presidio ayer en la
Časa de Gobierno a una reunion impor-
tante, a la que asistieron, el vicepresi-
dente de la Nacion, los ministros de las
fuerzas armadas, los miembros del con-
sejo economico social, el ministro del in-
terior; los subsecretarios de marina,
ejercito y aeronautica y los comandan-
tes en jefe y jefes del estado mayor de
las tres fuerzas armadas. El primer ma¬
gistrado impartio directivas para el
cumplimiento de los planeš del gobierno
provisional a cumplirse durante el lap-
so que falta para la entrega del poder
prevista para el 1 °  de mayo de 1958.

Durante su transcurso, el general
Aramuburu, refirmo los propositos del
gobierno de mantener la mas absoluta
prescindencia en materia politica y de
dar estricto cumplimiento a los planeš
trazados, para hacer entrega del poder
en la fecha establecida, a las autorida-
des que resulten elegidas el 23 de febre-
ro proximo.

Se hizo tambien un analisis de la si-
tuacicn general del pais, no solo en el
orden politico, sino en el social y el eco¬
nomico, sobre cuyos aspectos dieron un
informe los ministros del interior, de
trabajo y prevision y los que integran
el equipo economico.

skozi Srednji vzhod ima več oblik. Naj- i ^ ne  j

VLADNA NAVODILA

V vladni palači je bil včeraj važen
sestanek pod predsedstvom predsedni¬
ka generala Pedra E. Aramburu-ja. U-
deležili so se ga podpredsednik republi¬
ke, ministri vojnih resorov s svojimi
podtajniki, člani glavnega štaba argent.
oboroženih sil ter visoki vojaški povelj¬
niki. Navzoč je bil tudi notranji minister
ter člani gospodarsko-socialnega odbora.

Na sestanku je imel govor predsednik
republike ter je vsem navzočim dal na¬
vodila za izvedbo načrtov vlade v še
preostalem času do izročitve oblasti

nevarnejši so gospodarski napadi in u-
poraba orožja, toda le v toliko, da je
svetovna vojna izključena. Politična
zmeda, ki sledi sovjetskim pošiljkam o-
rožja v Egipt in Sirijo je zadosten do¬
kaz za prejšnje trditve. V svojem go¬
spodarskem prodiranju se ZSSR poslu¬
žuje češkoslovaške industrije in znanja.
Čehi imajo že načrt za zgraditev petro¬
lejske čistilnice v Siriji.

Eisenhowerjeva doktrina je v vsem
tem vrtincu dogodkov, ki znova zajema¬
jo Srednji vzhod, hroma v toliko, ker
more stopiti v akcijo le v slučaju obo¬
roženega vdora ene države v drugo in še
to v slučaju, če napadena država prosi
USA za pomoč.

maja 1958 novoizvoljeni vladi.

IZ TEDNA V TEDEN

General Aramburu je naglašal, da bo
sedanja vlada ostala še vnaprej v poli¬
tičnem pogledu popolnoma nepristanska
ter bo točno izvršila vse naloge, ki si
jih je postavila, da bo nova vlada, izvo¬
ljena dne 23. februarja 1958, lahko v
določenem roku prevzela oblast.

Ministri za notranje zadeve, za delo in
socialno zavarovanje in gospodarskih
resorov so podali pregled političnega,
gospodarskega in socialnega položaja v
republiki.

Na podlagi vseh teh poročil so bila iz¬
dana navodila, da se v času, ki še pre¬
ostaja sedanji vladi, nameni osvobodil¬
ne revolucije točno izvedejo v pravcu
zagotovitve osebne svobode ter da se o-
mogoči ob napovedanem roku predaja
oblasti svobodno izvoljeni vladi.

Z ozirom na vdor sovjetov v Sirijo,
se pojavljajo v USA glasovi, da bo na
prihodnjih amer. predsedniških volit¬
vah igralo veliko vlogo vprašanje: Kdo
je izgubil Srednji Vzhod?, kakor se je
to pred sedmimi leti zgodilo s Kitaj¬
sko. Vedno močnejše se pojavlja splo¬
šno prepričanje, da je Dullesova politi¬
ka kriva težkih izgub za Zapad na
Srednjem vzhodu. Trdijo, da je Dulleso¬
va odklonitev posojila Egiptu za aswan-
sko električno centralo pripeljala Nas-
serja do nacionalizacije sueškega preko¬
pa, ta do anglo-francosko-izraelskega
napada na Egipt, poslabšanje atlantske
zveze, svetovno pomanjkanje petroleja,
sovjetski vdor na Srednji vzhod, potro-
šitev 174 milijonov dolarjev na tam. po¬
dročju na podlagi Eisenhowerjeve sred-
njevzhodne resolucije in poostritev a*
rabsko-izraelskega spora.

USA je na razorožitveni konferenci v
Londonu predlagala, da ne bi prišlo do
popolnega zastoja ali celo do prekinitve
pogajanja, dveletno prepoved atomskih
poskusov, namesto dosedanjega predlo¬
ga o deset mesečni prekinitvi. Sovjeti
so tudi ta predlog odklonili in vztrajajo
na svojih zahtevah o splošni prepovedi
izdelave in uporabe atomskega orožja.

Varnostni svet ZN je kljub sovjetskim
protestom zavrnil arabsko zahtevo, da
bi obsodil Anglijo zaradi kršitve miru
na Srednjem vzhodu, ko je z vojaško si¬
lo potlačila upor v Omanu.

Na Madžarskem je Kadar še poostril

teror, tako, da je po cenitvi opazovalcev
trenutno po zaporih nad 20.000 nasprot¬
nikov režima. Ob proslavi komunistične
ustave, ki jo praznujejo prav na dan
sv. Štefana, madžarskega kralja, je Ka¬
dar govoril, da delavstvo “zahteva še
večje preganjanje imperialističnih ele¬
mentov na Madžarskem in da je ugoto¬
vil, da “je ljudstvo mnenja, da vlada še
ni dovolj kruta s svojimi nasprotniki.
Na zahtevo Hruščeva bo pa Kadar mo¬
ral odstopiti kat predsednik vlade in se
posvetiti samo organiziranju komuni¬
stične stranke.

Več poljskih turistov je v Kopenhage-
nu na Danskem zaprosilo za politično
zaščito, ko so se izrcali iz poljske lad¬
je BatoTy.

ZSSR in USA sta izvedli nove atom¬
ske poskuse, vsaka na svojem področ¬
ju. Anglija pripravlja vrsto novih a-
tomskih poskusov na Tihem oceanu.

Pakistanski zunanji minister Noon je
v pakistanskem parlamentu izjavil, da
postaja Indija polagoma sovjetsko letal¬
sko oporišče. Nekateri časopisi so ob¬
javili, da je Indija dovolila Moskvi, da
njena letala pristajajo na kašmirski
planoti. Tozadevna pogodba da je bila
tajno sklenjena med Indijo in ZSSR
pred nekaj tedni.

Dulles je izjavil, da države, članice
NATO niso dovolj zaščitene pred sov¬
jetskimi letalskimi napadi, ker še niso
zgradile zadostne radarske in obvešče-

DELAVNOST KRŠČ. DEMOKRACIJE
PO SVETU

Amintore Fanfani, glavni tajnik itali¬
janske Democrazie Cristiane je vodstvu
evropske internacionale NEI sporočil,
da je aprilski kongres NEI v Arezzu
pomagal pri tamošnjih občinskih volit¬
vah, kajti kršč. demokrati so število
svojih glasov dvignili za 16,3%, medtem
ko so komunisti pridobili samo 3,3%.

Drugi mednarodni kongres kršč. dem.
bo septembra 1957 v Sao Paulo,, Brazi¬
lija. Udeležili se ga bodo predstavniki e-
migrantskih kršč. dem. strank, katerih
posamezni člani že sodelujejo v organi¬
zacijskih pripravah za kongres.

V afriški Ugandi je med petimi poli¬
tičnimi strankami dosegla odlično mesto
tudi Demokratska stranka, katere šef
Matayo Mugwanya je najodličnejši
predstavnik katolištva v Ugandi. Stran¬
kin tajnik S. Makay je pred nedavnim
obiskal Evropo, kjer se je sestal s pred¬
stavniki kršč. dem. strank. Demokratska
stranka zagovarja načela kršč. demokra¬
cije in se bo vključila v kršč. dem. in¬
ternacionalo. četrtina prebivalstva U-
gande je katoliška.

valne mreže vzdolž svojih mej napram
vzhodu.

Za prve dni v oktobru pripravljata
poljski Gomulka in jugoslovanski Tito v
Varšavi sestanek, na katerem bosta raz¬
pravljala “o različnih poteh socializma”.

■*

/Stran 2,

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. VEL 1957

^ Rimski dnevi ziafomašnika dr. Gregorija Rožmana,

ljubljanskega škofa

že pred časom se je med rimskimi
Slovenci razširila novica, da bo Prevzvi-
šeni škof dr. Gregorij Rožman na svo¬
jem obisku Slovencev po Evropi, prišel
tudi v Rim.  Tako smo z veliko vnemo
prebirali poročila, ki so prikazovala nje¬
govo pot od Anglije po Evropi, v Fran¬
cijo, Belgijo, Nizozemsko  in Nemčijo.
Dan njegovega prihoda v Rim prav do

zadnjega ni bil znan. Zato je bilo vese¬
lje rimskih Slovencev toliko’ večje, ko
se je Prevzvišeni nenadoma pojavil med
nami.

Prispel je v Rim v petek, 2. avgusta
zvečer. Na rimskem kolodvoru se je
zbrala skupina duhovnikov in laikov-
Slovenčev, da svojemu škofu prvi po¬
zdrav izrečejo. Vesel je bil svidenja on
z duhovniki v Rimu, nadvse pa so bili
veseli svojega škofa ti, ki so po njegovi
polnosti mašništva bili deležni duhov¬
niškega poklica. če kdaj, je v dneh nje¬
govega bivanja v Rimu v dušah duhov¬
nikov bila živa zavest, da od njegovega
duhovništva izhaja njihova duhovniška
čast.

Ko se je pozdravil z vsemi, se je od¬
peljal v bivšo generalno hišo slovenskih
šolskih seste r, kjer ga je vsa srečna po¬
zdravila prejšnja generalna predstojni¬
ca M. Marija Terezija Hanželič , ki je
Prevzvišenemu dala na razpolago stano¬
vanje za dni njegovega bivanja v Rimu.
Prva pot v hiši je bila pač v hišno kape¬
lo pred tabernakelj zahvalit se za sreč¬
ni prihod v večno mesto.

Nedelja, 4. avgusta je videla zbrano
vso slovensko skupnost okrog zlatoma¬
šnika. Hotel je v tihi zahvalni sv. maši
na grobu sv. Petra v vatikanski baziliki,
ali bolje v kripti vatikanske bazilike, ob¬
hajati svoj zlatomašniški jubilej. Veliko
je bilo Slovencev, ki so prihiteli na grob
sv. Petra. Pa bi jih bilo še mnogo več,
če bi ne odšli prenekateri na oddih iz
rimske vročine. Med prvimi je b il P. Dr.
Anton Prešeren, S.  J., generalni asistent
za slovanske province pri generalu
Družbe Jezusove, potem spremljevalec
zlatomašnika g. Julče Slapšak,  redovni
in svetni kler, številni Slovenci, ki imajo
v Rimu stalno bivališče, mnogi begunci,
vrhovna predstojnica slovenskih šolskih
sester z mnogimi sestrami, pa tudi re¬
dovnice drugih kongregacij so prihitele
Vsak je vedel, da je sredi med nami
on, ki prihaja med nas, da nas še bolj
poveže med seboj, potrdi v našem trplje¬
nju, da navdušenja, da hodimo pot, ki jo
z nami hodi sam, morda še najbolj ved¬
ro in trdno prepričan, da je ta pravilna,
od Boga pripuščena.

Škofu zlatomašniku sta asistirala pri
sv. maši čč. gg. Julče Slapšak  in dr.
Pavle Robič.

Med sveto mašo so vsi rojaki glasno
molili mašne molitve in še posebej pro¬
sili Vsemogočnega Boga, da bi ohranil
zlatomašnika še dolgo med nami. Po sve¬
tem evangeliju, je zlatomašnik sam v

svojem govoru omenil obletnico zlate
maše, ki jo ponavlja med nami na grobu
svetega Petra. Svoj govor je navezal na
pismo sv. Pavla Timoteju: Svoj tek sem
dokončal, vero ohranil.

Tako je tudi naša naloga ohraniti ve¬
ro. 1) vero v Kristusa, 2) vero v sv. Pe¬
tra, ki je skala, na katero je Bog sezi¬
dal svojo Cerkev in na čigar grobu smo
danes zbrani in 3.) vero v Katoliško Cer¬
kev. Vero moramo ohraniti, moliti mora¬
mo zato, da jo ohranijo vsi Slovenci, vsi
tisti, ki so v tujini, zlasti mladina, pose¬
bej pa Slovenci, ki trpe doma, pa tudi
za tiste, ki delajo hudo, da bi spregle¬
dali in se spreobrnili. Verovati moramo
za tiste, ki ne verujejo, upati za tiste, ki
ne upajo, ljubiti za tiste, ki ne ljubijo.
To bodi naša zahvala za današnji dan:
Moliti za vse Slovence, da bi ohranili
svojo vero.

Vsi smo Prevzvišenega zlatomašnika
v popolni tihoti zbrano poslušali. Poslu¬
šali smo njegov glas, ki je bil še ves tak,
kot nekoč v Ljubljani. Spremljali smo
njegove besede, si vtisnili  v spomin nje-
gove očetovske nauke in v svo jem srcu

obljubili , da bomo izpolnili, kar nam na¬

roča.  V zbrani molitvi smo prfsostvova-
li daritvi svete maše. Pred oltarjem je
stal naš zlatomašnik ves mladosten in
svež, kot, da bi izgubil v tem trenutku
vso težo let in trpljenja, ki ga je
prestal in ga še prestaja, če kdo, je
on mogel reči ta hip na grobu svetega
Petra: Ohranil sem vero, ohranil sebi in
svojemu slovenskemu narodu; Nastopil
je veliki trenutek izpreminjenja. Kri¬
stus sam je prišel med nas, da nas utrdi
in poživi in nas vodi po vzgledu, ki ga
nam je sam dal in ki ga nam je
dal Njegov zvesti služabnik naš zlato¬
mašnik, Prevzvišeni škof dr. Gregorij
Rožman. Na grobu sv. Petra je brez
dvoma še najbolj primemo, da obnovimo
vero. In smo jo: ko je zlatomašnik latin¬
sko molil vero, smo vsi z močnimi glaso¬
vi, pa polni zavesti, da obnavljamo važ¬
no dejanje vere molili slovesno veroiz¬
poved.

Po sveti daritvi smo spremljali Pre¬
vzvišenega slavljenca v zakristijo vati¬
kanske bazilike. Vsi smo se strnili okrog
nadpastirja. P. Prešeren je prebral oseb¬
no pismo  sv. očeta Pija XII. našemu ško-
fu. V pismu sv. oče povdarja gorečnost
za duše, ki jo je slavljenec vedno imel
kot škof v Ljubljani in jo ima, morda v
še večji meri, sedaj, ko spremlja usodo
svojih sorojakov po svetu . Sv. oce mu
piše zato, da mu izkaže svojo naklonje¬
nost in priznanje pa tudi hvaležnost. Želi
mu, naj bi poln poguma in gorečnosti
nadaljeval svojo skrb za svoj narod in
naj ga pri vsem spremlja božji in pape¬
žev blagoslov, katerega mu podeljuje ta¬
ko njemu, kakor vsem tistim, ki so mu
pri srcu.

Prevzvišeni se je ginjen zahvalil sv.
očetu in povdaril, kako so mu pri srcu

vsi Slovenci, v tujini in domovini, še po¬
sebej pa tisti, ki ga sovražijo, lažnjivo
proti njemu govorijo in mu skušajo o-
nemogočati njegovo delo. Za vse ima
ljubezni polno srce, za vse moli in se
žrtvuje. Zlatomašniku v pozdrav smo
vsi tudi navdušeno zapeli pesem: “Zlato¬
mašnik, bod' pozdravljen!”

Seveda ni manjkalo slikanja potem
pred baziliko, da bomo imeli vsaj spo¬
min na to lepo, preprosto in v srce sega¬
jočo slavnost.

Opoldne pa je častita mati Terezija
Hanželič povabila vse slovenske duhov¬
nike na skupno kosilo s Prevzvišenim.
Prvi je pozdravil škofa g. dekan Bešter,
nato pa P. Prešeren,  ki je v lepih bese¬
dah povdaril, kako je božja Previdnost
vodila škofa Gregorija po čudovitih po¬
tih. Navezal je svoje besede na misel,
ki jo je nadškof Jeglič vedno povdarjal:
Dober je Bog, zelo dober! Isto more re¬
či tudi njegov naslednik na ljubljanskem
škofovskem sedežu.

Kratko se je Prevzvišeni zahvalil za
oba pozdrava, za številno udeležbo pri
jubilejni sveti daritvi in predvsem Bo¬
gu, ki je v svoji dobroti vodil njegova
pota in življenje do zlatega mašništva.

Zvečer pa so zaključile slavnostni
dan slovesne pete litanije z blagoslovom.

Po večernicah so Prevzvišenemu zla¬
tomašniku izrekle svoje čestitke sloven¬
ska dekleta, ki žive v Rimu. V imenu
vseh je nagovorila Prevzvišenega pred¬
sednica Slovenskega dekliškega krožka.
V svojem govoru mu je izrazila vdanost
in spoštovanje vseh slovenskih deklet,
mu čestitala k zlati maši in obljubila,
da bodo slovenska dekleta, ki so v Rimu
zvesto prosila Boga, naj Prevzvišenemu
podeli dovolj milosti, da bo mogel še
dalje delovati v korist vseh slovenskih
rojakov. Slovenska dekleta so poklonila
Prevzvišenemu lep šopek rož.

Prevzvišeni je ostal v večnem mestu
do sobote, 10 avgusta . Te dnev e je upo-
rabil za razgovore z  duhovniki in laki,
ki so želeli go voriti z njim, mu potožili
svoje težave in borbe  m ga pozdraviti'.'

Nekajkrat je šel tudi maševat po raznih 11

cerkvah Rima. Tako je v sredo maševal
v lepi kapelici generalne hiše Hčera sve¬
te Cerkve (Figlie della Chiesa), kjer
kaplanuje g. Lavrič Ciril. N aslednji dan
je maševal v lepi baročni cerkvici Ime¬
na Marijinega na Trajanovem trgu, kjer
je rektor cerkve slovenski duhovnik.
Prevzvišeni je občudoval lepo cerkvico,
pozidano v spomin na zmago nad Turki
pred Dunajem in se tam zadržal skoro
celo dopoldne. V petek, 9 avgusta je ma¬
ševal v kapelici nove generalne hiše Slo¬
venskih šolskih sester na Farnesini in se
tudi tam precej zadržal. V soboto, na
praznik sv. Lovrenca, pa je maševal v
baziliki Sv. Lovrenca izven obzidja, na
grobu mučenca. Hotel je to storiti zato,
ker je sedaj v Clevelandu v fari, katere
patron je ta mladi mučenec in diakon
Lavrencij.

Sobota, 10 avgusta je bil poslovilni
dan. Mnogi so se poslovili še popoldne
od svojega škofa pred sestrsko hišo na

Goriška im Primorska

Glavni odbor Slov. demokratske zve¬
ze je na zadnji seji razpravljal o polifo¬
nem položaju na Tržaškem. Zavzeli so
načelno stališče, da s komunisti ni mo¬
goče nobeno sodelovanje. Oni zahteva¬
jo svobodo samo tam, kjer niso na vla¬
di. Glede prihodnjih državnozborskih
Volitev v rimski parlament pa so skleni¬
li, da bodo stopili v stik s predstavniki
Slov. kat. skupnosti zaradi enotnega
nastopanja slovenskih demokratičnih
Slovencev na Tržaškem in Goriškem.

V zvezi s prihodnjimi italijanskimi
državnozborskimi volitvami je za slo¬
vensko narodno manjšino v Italiji polo¬
žaj naslednji: Po sedanjem italijanskem
volilnem zakonu niti tržaški, niti gori-
ški in tudi ne beneški Slovenci, ki volijo
v dveh ločenih volilnih okrožjih, ne mo¬
rejo postaviti lastnih kandidatnih list,
ker bi iste tudi ne imele nobenega prak¬
tičnega smisla. Volilni zakon namreč do¬
loča, da pridejo za delitev mandatov v
poštev samo tiste kandidatne liste, ki
so bile postavljene v več volilnih okrož¬
jih in so v vsej državi dobile vsaj
250.000 glasov.

V Italiji živeči Slovenci so politično
razdeljeni v tri skupine v komunistično,
titovsko in demokratično (Slov. demo¬
kratska zveza 'in Slov. kat. skupnost).
Tržaška komunistična stranka, ki je do¬
slej bila samostojna komunistična
stranka, se je v zadnjem času združila
z italijansko komunistično stranko: Kot
vabo za slovenske glasove bo pri pri¬
hodnjih volitvah skoro gotovo vzela na
svoje kandidatno listo tudi kakega slo¬
venskega komunista. Titovci, ki pri vo¬
litvah samostojno tudi ne morejo nasto¬
piti, se že ponujajo italijanskim komu¬
nistom. Demokratični Slovenci na Trža¬
škem in Goriškem se v politično meše¬
tarjenje s komunisti sploh ne marajo spu¬
ščati. Zato so znova poudarili svojo na¬
čelno zahtevo, da mora biti slovenski
narodni manjšini kot taki zajamčeno
minimalno pralamentarno zastopstvo,
za katerega naj bodo merodajni samo
slovenski glasovi. Dokler pa temu ni
tako, smatrajo demokratični Slovenci,
da bi bilo politično zgrešeno in za na¬
rodno manjšino kot tako škodljivo vo¬
liti komunističnega kandidata.

Na Montuzzi v Trstu je imel v ta-
mošnji kapucinski cerkvi novo mašo p.
Bogomir Srebovt, kapucin, doma iz Ko¬
šane na Krasu. Novomašnik je študiral
bogoslovje v Benetkah.

via dei Colli, nekaketri so ga spremljali
na kolodvor, odkoder se je odpeljal na
rimsko letališče Ciampino, kamor so ga
spremljali le nekateri vodilni slovenski
duhovniki, kateri so mogli iti z njim
prav do zrakoplova, ki ga je ponesel k
svetišču svetovne Marijine božje poti
v Fatimo.

O zlatomašniškem jubileju škofa dr.
Rožmana je lepo pisalo tudi vatikansko
glasilo “L’Osservatore Romano”.

Dr. MIHA KREK (1)

Dr. Korošec In kralj Aleksander

Poverjeništvo SLS v Argentini me je
opozorilo na članek Stipe Matijeviča, ki
se podpisuje kot “narodni zastupnik i
član glavnog odbora Radičeve HRSS”.
Del tega članka je bil objavljen v zadnji
številki Slovenije pod naslovom: Naredil
bom sovraštvo”. Odbor poverjeništva me
je tudi naprosil, naj povem, kar iz tiste
dobe vem o dogodkih, ki prihajajo v
poštev.

Na splošno na Stipe Matijevičeve pi¬
sarije res ni vredno odgovarjati. On me¬
ša resnične dogodke javnega življenja
Srbov in Hrvatov s polresničnimi in či¬
sto izmišljenimi fantazijami, vse to pa
pomeša s svojimi komentarji in razla¬
gami, kakor pač misli, da bo najbolje
služilo ustaškim interesom. To so tipič¬
ni produkti človeka zlomljenega duha,
ki je zrastel v demokratičnem gibanju
bratov Radičev, pa se kasneje vdinjal
ustaštvu, ki praktično ni bilo nič dru¬
gega kot neizmerno nizek in slab epigon
fašizma in nacizma. Ta dva sta ustaštvo
rodila, ta dva sta ga izvežbala, ta dva
sta ga financirala in ta dva sta ga posta¬
vila nesrečnemu hrvatskemu ljudstvu za
vrat, da je namesto njih opravil rabelj¬
ski posel nad Hrvati in Srbi, ki so po
sporazumu med Hitlerjem in Musolini-
jem prišli v Paveličevo Nezavisno Hr-
vatsko zločinskega spomina.

Omejimo se torej zaradi pojasnila na¬
ši javnosti samo na trditve, ki zadeva¬
jo Slovence, zlasti Dr. Antona Korošca
in Dr. Gregorja Žerjava.

Vsak otrok je v predvojni Jugoslaviji
vedel, da je Dr. Anton Korošec v vsej

svoji državni politiki zasledoval en cilj:
mirno, zadovoljivo sožitje Srbov, Hrva¬
tov in Slovencev in vseh, ki so živeli
na državnem ozemlju, že prvi statut Na¬
rodnega Veča v Zagrebu kaže jasno, da
je bila nova država Slovencev, Hrvatov
in Srbov organizirana na načelu avto¬
nomije vseh pokrajin in skupin, ki so
vstopile. Ženevska pogodba, ki sta jo
sklenila Dr. Korošec in Dr. Trumbič s
Pašičem, vsebuje konfederacijo države
SHS s kraljevino Srbijo. Koroščev načrt
ustave je aplikacija federalistiščne in
avtonomistične ideje o ureditvi države,
politično-programatična izjava SLS iz
leta 1931, zvana “punktacije” zahteva
popolno samostojnost Združene Slove¬
nije v jugoslovanski zvezi. Vse te poli¬
tične poteze in dejanja Dr. Korošca so
šla vštric s sličnimi zahtevami Hrvatov
in jih direktno in indirektno podpirala.
SLS je sklenila s HSS pogodbo o poli¬
tičnem sodelovanju in skupnem nastopa¬
nju, zvano Markov Protokol, šla v najo-
istrejšo opozicijo, da bi se pogodba izve¬
dla. Druge pogodbene stranke so od iz¬
vršitve pogodbe odstopile in šle svoja
pota. Tako je bil tudi Dr. Korošec prisi¬
ljen, da išče politične zveze in ustvarja
nove kombinacije, da bi mogel braniti
interese slovenskega naroda.

Bistvena razlika v političnem nasto¬
panju Slovencev in Hrvatov v Jugoslavi¬
ji med dvema svetovnima vojskama je
bila le v tem, da so Hrvatje redno po
vsakih volitvah šli v abstinenco in ob¬
strukcijo, Slovenci pa smo sprejeli trdo
borbo na parlamentarnih tleh in skuša¬
li z rednimi parlamentarnimi sredstvi

dovesti do spremembe centralističnega
sistema in do sporazuma, ki bi omogo¬
čal obrambo skupnih koristi s skupnimi
močni in sredstvi, a na drugi strani po¬
polnoma samostojno razvijanje narod¬
nega življenja Srbov, Hrvatov in Slo¬
vencev. Ta politika je končno, po mno¬
gih neuspelih poizkusih, dosegla prvi u-
speh v “Sporazumu”, ki je bil sklenjen
s Hrvati leta 1939 in, ki naj bi bil prvi
korak k federalistični ureditvi vse dr¬
žave.

Da sta pa SLS in Dr. Korošec izbira¬
la svoja sredstva in pota v podrobnem
političnem delu, je jasno in naravno.
Nam so politiko diktirale naše razmere
in naše koristi. Te koristi so nam uka¬
zovale, da smo pri zasledovanju svojih
notranjepolitičnih ciljev skrbno pazili,
da se ne zgodi nič takega, kar bi spra¬
vilo v nevarnost naše državne meje. V
vsej svoji politiki smo čuvali celotnost
državnega ozemlja in nedotakljivost me¬
ja. Zakaj to? Preko meje smo imeli fa¬
šiste in naciste. Ognjeni zublji Sloven¬
skega narodnega doma v Trstu so nam
boleče simbolično označevali usodo Slo¬
vencev, primorskih in dalmatinskih Hr¬
vatov, če bi bila Jugoslavija v tisti do¬
bi razpadla. In preko meje je grozila
smrt naše narodno-politične svobode.

Pri vsej različnosti politične taktike
in kljub včasih ostri politični borbi pa
SLS in Dr. Korošec nikdar nista izgubi¬
la izpred oči dejstva, da so nam Hrvati
najsorodnejši sosed, is katerim nas veže
največ skupnih interesov in tradicija
skupnih političnih borb proti nemško-
madžarskemu gospodstvu za enakoprav¬
nost in svobodo naših narodov. Dr. Ko¬
rošec je kot slovenski politik in kot ju¬
goslovanski državnik neprestano pou¬

darjal in kazal na dejstvo, da proti volji
hrvatskega naroda ni mogoča nobena
skupna država, ki bi količkaj spoštovala
demokratična načela. Sporazum s Hrva¬
ti je bil njegov “ceterum censeo”. Nešte¬
to škodljivih intrig proti Hrvatom je
preprečil, vsako Hrvatom koristno akci¬
jo je podprl.

V najhujši dobi od atentata na Stje-
pana Radiča in njegove tovariše v par¬
lamentu tja v diktaturo kralja Aleksan¬
dra so se dogodki v Beogradu vrstili v
takih krivuljah in tako hitro, da tudi v
Ljubljani nismo marsikaj razumeli. Vsi
prevzeti splošnega strašnega vzdušja,
ki je nastalo s smrtjo Radiča in nje¬
govih parlamentarcev, nismo mogli ra¬
zumeti kako da je Dr. Korošec prevzel
predsedstvo vlade po atentatu in kasne¬
je kako, da je vstopil v 6. januarski kra¬
ljev režim. Na prvo vprašanje smo ka¬
sneje dobili rezek in odsekan odgovor:
“Žato, da sem preprečil notranjo revo¬
lucijo in nova nasilja med Srbi in Hrva¬
ti.” Na drugo vprašanje je dal odgo¬
vor neposredno kralju Aleksandru Koro¬
šec sam, ko je spomladi leta 1931 odsto¬
pil in utemeljil svojo ostavko v obširni
spomenici, ki jo je mogoče v kratkem
povedati nekako takole: “Lahko je sko¬
čiti v diktaturo, kadar so politične raz¬
mere na vrhuncu zmede in je suveren
dolžan ohraniti notranji mir in prepre¬
čiti razpad države. Težko pa je, Veličan¬
stvo, pravočasno diktaturo opustiti in
vrniti narodu demokratične politične
svoboščine, ki ste jih tudi po prisegi dol¬
žni hraniti in braniti kot državo samo.”
Dr. Korošec je tako vrgel prvi torpedo v
diktatorsko zgradbo, ko se je prepričal,
da je objektivne razmere ne dovoljujejo
I in ne opravičujejo več. (Nadaljevanje)

ARGENTIN A

Vlada je izdala dekret-zakon, s kate¬
rim je vnesla vrsto sprememb in dopolnil
v sedaj veljavi zakon o stanovanjski za¬
ščiti. Nov zakon zasleduje cilj, da uva¬
ja vedno več svobode za lastnike stano¬
vanjskih hiš in ne ščiti več najemnikov
kar vse vprek, ampak med njimi dela
razliko, t. j. stanovanjske zaščite so de¬
ležni najemniki z majhnimi dohodki, ne
pa najemniki, ki sami imajo premoženje
in si lahko najamejo primerno stanova¬
nje in ga tudi plačajo. Osnovna določi¬
la novega zakonskega osnutka so nasled¬
nja: Stare najemnine se lahko zvišajo
za toliko, da bo vrednost stanovanjske
hiše, uradno določena, lastniku dajala
7% rento. To zvišanje pa ne sme dose¬
či sedanje dvojne najemnine. Od tega
določila so izvzete trgovske družbe,
katerih kapital presega $ 400.000, za¬
druge in družbe z kapitalom $ 600.000
ali pa več in vsi tisti najemniki, katerih
mesečni dohodki presegajo dvanajst ti¬
soč pesov. Najemnik mora izprazniti
stanovanje, če ga lastnik hiše potrebuje
zase ali svojo družino, vendar mora
lastnik hiše najemniku dati odškodnino,
ki ne sme biti manjša kot je desetletna
najemnina, računana z dne 28. februar¬
ja 1957. Zakon v gotovih slučajih do¬
pušča svobodno sklepanje najemninskih
pogodb. Administrativne določbe po tem
zakonu bo izdajala Zbornica najemni¬
kov — Camara de alčuileres. Spadala bo
pod ministrstvo za narodno gospodar¬
stvo ter bo imela 5 članov. Proti njenim
odločbam, ki presegajo najemnino v vi¬
šini 500 pesov in kazen v višini $ 1.000
je možna pritožba.

Medameriška gospodarska konferenca
v Buenos Airesu nadaljuje s svojim de¬
lom. Delegati posameznih južnoameriš¬
kih držav so doslej podali stališča svo¬
jih vlad v pogledu tesnejše gospodarske
povezave med temi državami ter večje
investicije tujega kapitala. Delo se se¬
daj v glavnem nadaljuje v raznih komi¬
sijah. Prejšnjo soboto je predsednik re¬
publike general Aramburu z gospo pova¬
bil vse delegate na tej konferenci na
kriolsko kosilo v svojo letno rezidenco
v Olivosu. Konferenca bo zaključila svo¬
je delo dne 5. septembra.

V Buenos Aires je prispel z večjim
spremstvom angleški zunanjepolitični
parlamentarni tajnik Archibald Alek¬
sander John Stanley Acheson, grof Gos-
fordski. Vlada ga je proglasila za gosta
države. Njegov obisk je prijateljskega
značaja.

Francoski zunanji minister Christian
Pineau je v torek prispel na prijateljski
obisk v Argentino. Za časa svojega biva¬
nja v Buenos Airesu je imel več razgo¬
vorov z zunanjim ministrom, sprejet je
pa bil tudi v avdienci pri predsedniku
republike generalu Pedru E. Aramburii-
ju. Iz Buenos Airesa je odpotoval v či¬
le. Njegovo potovanje po južnoam. drža¬
vah ima namen pridobiti te države za
francoske načrte glede ureditve razmer
v Alžiru.

Politične osebnosti izjavljajo, da bo
ustavodajna skupščina verjetno začela
s svojimi zasedanji v četrtek dne 29.
avgusta, t. 1. Prostori, kjer bo zasedala
so že pripravljeni. Vse govore poslancev
bodo posneli na trak.

Na rečni petrolejski ladji je prišlo v
pristanišču San Lorenzo de eksplozije,
pri kateri je 11 mož ladijske posadke iz¬
gubilo življenje.

Na Ognjeni zemlji so odkrili nove pe¬
trolejske vrelce.

Vlada province Buenos Aires je raz¬
veljavila dekret štev 70 z dne 8. jan.
1948, po katerem so občine mest Ave-
llaneda, Lanus, Lomas de Zamora, Ma-
tanza, General San Martin, Vicente Lo-
pez, San Isidro, San Femando, Tigre,
Florencio Varela,' Quilmes, Esteban Et-
cheveria, Moron in General Sarmiento
sestavljale tkzv. Veliki Buenos Aires. V
utemeljitvi svoje odločbe provincijska
vlada naglaša, da je vezanje navedenih
občin na prestolnico samo zaviralo nor¬
malen razvoj teh mest.

V Buenos Airesu so se sestali člani
vodstva dr. Frondizijeve radikalne in-
transigentne stranke. Sklenili so, da se
bodo pri zadnjih volitvah v ustavodaj-
sno skupščino izvoljeni poslanci podali
v Santa Fe ter bodo v poslanski zborni¬
ci nadaljevali z debatami, da je sklica¬
nje ustavodajne skupščine protizakoni¬
to. Ta politična skupina je, kot znano, v
ostri opoziciji proti vladi osvobodilne re¬
volucije.

V Buenos Airesu bo od 2. do 8. sep¬
tembra kongres, ki bo posvečen vsem
vprašanjem, ki so v zvezi z družino.
Kongres sklicujejo številna katoliška
društva in združenja.

■m.

Buenos Aires, 29, VIII. 1957.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice iz <ffoy{>enye>

V izvršnem svetu LRS so ustanovili
dva nova odbora in sicer odbor za plan
in bilance ter odbor za koordinacijo. V
prvi odbor spadajo zadeve v zvezi s pri¬
pravljanjem perspektivnega in letnega
družbenega plana ter tiste zadeve v zve¬
zi z izvrševanjem planov, ki se tičejo
proporcev in bilanc v gospodarstvu. Za
predsednika tega odbora je določen Vik¬
tor Avbelj, za člane pa Tone Fajfar,
Jože Ingolič, člana izvršnega sveta, ing.
Viktor Kotnik, direktor Zavoda za go¬
spodarsko planiranje, dr. Boris Puc, taj¬
nik sekretariata za blagovni promet, ing-.
Marijan Tepina, tajnik sekretariata za
urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in
komunalne zadeve ter ing. Lev Geržinič,
direktor Ekonomskega instituta LES.
Koordinacijski odbor bo pa obravnaval
stvari v zvezi s pripravami dnevnik re¬
dov za seje izvršnega sveta, vsklajeval
dela v svetu, obravnaval vprašanja za¬
konitosti aktov organov, zavodov in
ustanov, ki jih glede zakonitosti nadzo¬
ruje Izvršni svet. Koordinacijski odbor
sestavljajo Boris Kraigher, predsednik
Izvršnega sveta, podpredsednika izvr¬
šnega sveta Stane Kavčič in Viktor
Avbelj, sekretar izvršnega sveta Vlado
Krivic in Tone Bole.

V Društvu za kulturno sodelovanje
med Francijo in Jugoslavijo v Ljublja¬
ni je brala profesorica Sidonija Jeras
svoje prevode Prešernovih, Župančiče¬
vih, Borovih in Goljevih pesmi v fran¬
coščino.

Zvezni izvršni svet je poslal zvezni
skupščini poročilo s podatki o počasni
gradnji stanovanj v državi. Iz poročila
je razvidno, da je bilo v Jugoslaviji le¬
ta 1953 novih stanovanj na 1.000 prebi¬
valcev 2.3, 1. 1954 — 2.1, 1955 pa 1.7. S
primerjavo stanovanjske gradnje v dru¬
gih državah je ta tempo silno počasen.
Tako grade n. pr. na Norveškem 10.5, v
Vel. Britaniji 6.9, v ZSSR 5.9, Italiji
3.6 in v Franciji 3.3 novih stanovanj na
tisoč prebivalcev. Še večje je nesorazme¬
rje med številom novih stanovanj in med
naravnim prirastkom prebivalstva. Ta-

KARDELJ — KOMUNISTIČNI PRO¬
PAGANDIST PO EVROPI

Titov najtesnejši sodelavec Edvard Kar¬
delj se je po daljših počitnicah v ZSSR
mudil precej časa na komunistično pro¬
pagandnem potovanju po Finski, šved¬
ski, Norveški in Zapadni Nemčiji. Na to
potovanje ga je poslal sam Tito po na¬
ročilu iz Moskve, da bi v zahodnoevrop¬
skih državah, zlasti v Zahodni Nemčiji,
ugotovil odmev in učinek zadnjih Hru-
ščevih napadov na zahodnonemškega
kanclerja dr. Adenauerja ter podal svoje
poročilo o svojih vtisih in mnenjih glede
izida septembrskih volitev v Zahodni
Nemčiji.

Po vrnitvi v Jugoslavijo se je pred
dobrim tednom podal k Titu na Brion¬
ske otoke, kjer se je s komunističnim
'maršalom predal brezskrbnemu počitni¬
škemu življenju. Da bi si krajšal čas, se
je podal tudi na podmorski lov. Pri tem
je pa imel “proletarski” veljak smolo.
S harpuno si je precej ranil roko.

ko je prišlo na tisoč novorojenčkov v 1.
1953 149.3, 1. 1954 115.4 in 1. 1955 samo
97.5 novih stanovanj. Minimalna potre¬
ba od 1. 1945 do 1955 je znašala blizu
400.000 stanovanj, za zadovoljitev teh
potreb je pa bilo zgrajenih samo 119.000
stanovanj. V tem pogledu je posebno te¬
žak položaj družin z večjim številom
članov. Poročilo končno navaja, da je
Jugoslavija pod znanstveno določenim
stanovanjskim minimumom in živi pod
njim 52% družin s tremi člani, 64%
družin s štirimi člani, 72% družin s pet
do sedmimi člani, 76% družin z osem do
deset člani in 84% družin z več kot
deset člani. Da bi to razmerje izboljša¬
li bi morali v Jugoslaviji v naslednjih
5 letih povprečno zgraditi okoli 260.000
stanovanj v vrednosti okoli 350 milijard
din.

Slov. slikar in kipar Anton Gojmir
Kos je nedavno razstavljal v Celovcu.
V zameno bo v 'Ljubljani razstavil svoje
slike v jeseni koroški slikar Werner
Berg. Koroški umetnik je znan po svojih
slikah slovenskih ljudi in koroških po¬
krajin.

Italijanske radio-televizijske postaje
so priredile nedavno v Benetkah 6 kon¬
certov sodobne italijanske in jugoslo¬
vanske glasbe. Od Slovencev so bili za¬
stopani Slavko Osterc, Lucija Marija
Škerjanec in Matej Bravničar. Na spo¬
redih so bili označeni kot Hrvatje. Ne¬
kateri slov. listi so to zamerili in so na-

BUENOS AIRES

Kdor ima lepo sliko Plečnikove Bogo-
jinske cerkve v Prekmurju ali kake dru¬
ge Plečnikove zgradbe ali javne napra¬
ve, naj bo tako dober in naj jo posodi
Svobodni Sloveniji.

Prosimo pa za zares dobre slike.

Umetnost recitacije

Tak naslov so dali prireditelji sobot¬
nemu, sedmemu kulturnemu večeru, ki
ga je priredil Gledališki odsek Slov.
kult. akcije v dvorani v Ramos Mejia.
Spored je obsegal dva dela: V prvem
je g. N. Jeločnik v eseju o umetnosti
govorjene besede razpravljal o moči go¬
vorjene besede in o mimosu, ki sta dve
osnovni komponenti gledališke umetno¬
sti. Bil je zanimiv in skladen uvod v dru¬
gi del, ki je združil v zaključeno in vse¬
binsko skladno enoto besede navidez ta¬
ko različnih pesnikov in iz različnih
dob: svetega pisma, sv; Fr. Asiškega,
Balantiča, Cankarja, Claudela, T. De¬
beljaka, Novara, Preglja, Prešerna in
Župančiča. Nastopila je skupina šestih
članov Gledališkega odseka. Ga. Jeločni-
kova, gdč. Mačkova in Zajčeva ter gg.
Jeločnik, Nose in Rus 1 .

Večer je bil novost in je dobro uspel.
Kot že rečeno so se besede enega avtor¬
ja logično zlivale v drugega začenši
z besedami in svetega pisma in konču¬
joč se pri slavi Najvišjega. Recitatorji
so podajali v pravem igralskem stilu:
na pamet in z rahlimi pomočki kretenj,
kar je dajalo besedi živost.

vajali, da je do tegajfprišlo zaradi tega,
ker da so program Slov., hrvatskih in
srbskih glasbenih del sestavljali v Za¬
grebu.

Natečaja za izdelavo načrtov za novo
gledališče v Oslu na Norveškem se je
udeležil tudi slov. arhitek Mitja Jerneje,
asistent na arhitekturnem oddelku Teh¬
nične visoke šole v Ljubljani. Komisija,
ki je pregledovala vposlane načrte mu je
podelila prvo nagrado. Mitja Jerneje se
je nekaj časa mudil kot štipendist na
Norveškem.

Slovenska filharmonija v Ljubljani je
za koncertno turnejo po Italiji pripravi¬
la vrsto koncertov v Bresciji, Ascoli Pi-
cenu, Aquilli, Messini in Palermu. Na
teh koncertih je izvajala Orffovo kan¬
tato “Carmina Burana” pod vodstvom
Sama Hubada in ob sodelovanju solistov
Nade Vidmarjeve, Janeza Lipovška in
Dušano Popoviča, dalje Verdijev Re-
quiem pod vodstvom Rada Simonittija
in s sodelovanjem solistov Vilme Bukov¬
čeve, Bogdane Stritarjeve, Mira Braj¬
nika in Danila Merlaka ter končno Dvo¬
rakovo “Stabar Mater” pod dirigentom
Bogom Leskovcem ter s solisti Nado
Vidmarjevo, Bogdano Stritarjevo, Mi¬
rom Brajnikom in Zdravkom Kovačem.
V Rimu je bilo tudi snemanje sloven¬
skih skladb za italijansko radijsko po¬
stajo.

Svetovnoznani kipar Ivan Meštrovič
je podaril atomskemu institutu “Rudjer
Boškovič” v Zagrebu kip Nikole Tesle.

Na let. ljubljanskem grafičnem biena¬
lu je bilo razstavljenih 692 grafičnih li¬
stov iz 31 držav.

Scena po zamisli slikarice gdč. Rem-
čeve je bila preprosta, odlična in efekt¬
na; med opravo moških in ženskih reci¬
tatorjev pa jeJrUo čutiti nekoliko premo¬
čan neskladen Kontrast (boemska opra-
va-antično orientalska).

—jkc.

Osmi večer Slov. kult. akcije je bil v
soboto, 24. avg. v Kolegiju Santa Rosa,
B. Mitre 1665, Capital. Na sporedu je
bil koncert kvarteta Finkovih. Poročilo
o njem bomo objavili v prihodnji štev.

LANUS

V družini Grbca Alojzija ter njegove
žene Frančiške, roj. Lavrič, se je rodil
zdrav fant. čestitamo.

SAN MARTIN

častitka Svetega Očeta zlatomašniku
g. Karlu Škulju

Dne 13. avgusta je prispela iz držav¬
nega tajništva vatikanske države na na¬
slov župnika in zlatomašnika g. Karla
Škulja brzojavka, v kateri mu Sv. Oče
čestita k zlatomašniškemu jubileju, pro¬
si Boga naj zlije nadenj in nad njego¬
vo delo mnogo milosti ter tolažbe v sed,
položaju. Podeljuje mu tudi svoj blago¬
slov.

MENDOZA

Na občnem zboru Slov. fantovske zve¬
ze v Mendozi je bil izvoljen za predsed¬
nika Janez Štirn, za tajnika Božidar Ba¬
juk, ml., za blagajnika Peter Bajda, ml.
in za voditelja naraščajnikov Rudi

SLOVENCI V ARGENTINI

Koroška

G. Janko Polanc, tajnik Slovenskega
dušnopastirskega urada v Celovcu je bil
promoviran za doktorja bogoslovnih ved
na dunajski univerzi.

Sprejemni izpiti na slovenski gimna¬
ziji v Celovcu so bili: Za prvi razred
dne 8. julija in za drugi ter tretji raz¬
red dne 9. julija.

Letošnja slovenska novomašnika v
krški škofiji sta bila Florijan Zergoi-in
Rajko Wang. Florijan Zergoi je doma iz
šentlipške fare sredi Podjume pod goro
sv. Heme. Novo mašo je imel dne 14.
julija v domači fari, slavnostni pridigar
mu je pa bil kanonik Aleš Zechner iz

Vsak teden ena

PO GORAH GRMI IN BUŠKA ...

Po gorah grmi in bliska,
fantič moj po polju vriska,
vriskaj, žvižgaj ali poj
saj bodeš prišel k men nocoj.

Dekle je na pragu stalo,
drobne zvezde preštevalo,
zvezde že na redko so,
preljub moj fantič, poj d domov,

da te ne bodo srečevali,
da te ne bodo spraševali
kod si hodil, kje si bil,
da si čeveljčke zrosil.

Celovca. G. Rajko Wang je pa doma v
Podkrnosu. Novo mašo je pel v domači
župni cerkvi dne 21. julija. Novomašni
pridigar mu je bil g. župnik Jože Gab-
ruc. Obe novi naši sta bili lepi versko-
narodni manifestaciji na slovenskem
Koroškem.

Avstrijska poštna uprava in Turist-
biro Slovenija — Avto promet sta od¬
prli novo avtobusno proga Celovec —
Ljubljana. V tej zvezi je prišla v Celo¬
vec posebna delegacija pristojnih ura¬
dov iz Ljubljane ter skupina ljubljan¬
skih časnikarjev. Sprejel jih je celov¬
ški župan Peter Graf. Na sprejemu je
bil navzoč tudi koroški deželni glavar
Ferdinand Wedenig. Župan je v pozdrav¬
nem govoru naglašal željo, naj bi otvo¬
ritev avtobusne proge med obema glav¬
nima mestoma še poglobila razumeva¬
nje in prijateljstvo obeh sosednih držav
in narodov. V istem smislu je govoril
tudi zastopnik ljubljanskega mesta
Gorjanc. V jugoslovanski delegaciji so

Jaz sem hodil po planinah
jaz sem hodil po dolinah,
kod sem hodil, kjer sem bil
sem drobne ptičke pet učil.

Kaj so to za ene ptičke,
ki imajo rdeče ličke,
rdeče ličke in črne oči,
pri takih kratke so noči.

Škamlec. V razgovoru o delovnem pro¬
gramu je bilo sklenjeno, da bo vsak se¬
stanek posvečen enemu slovenskih veli¬
kih mož. člani so na občnem zboru iz¬
razili tudi željo, da bi v prihodnjem po¬
letju napravili skupren izlet k spomepU/'
ku Kristusa Rešenika na argentirj^ki^
čilski meji v Andih. /

Slovenski fantovski odsek pripravlja
s sodelovanjem Dekliškega krožka tret¬
jo nedeljo v septembra v Mendozi slo¬
venski mladinski dan. Poleg rednega
sporeda na prireditvi sami, je v načrtu
še razstava ročnih del fantov in deklet.
Na mladinski dan so povabili tudi slo¬
vensko mladino iz San Luisa. Za zvezo
med sanluiško slov. mladino in SFZ odn.
Dekliškim v Mendozi bo skrbela gdč.
Frida Mlinarjeva v San Luisu.

Slovenska mladina v Mendozi je za¬
čela zbirati prispevke za igralski oder.
Nabrali so že 2.000 pesov.

Spomin padlih domobrancev in vseh
protikomunističnih žrtev je slovenska
skupnost v Mendozi počastila z lepo pri¬
reditvijo v dvorani pri Maristih. Na spo¬
redu je bilo petje, deklamacije in spo¬
minski govor. Kot častna straža je bil
na odru g. Štefan Kodelič, eden od štirih
preostalih živih domobrancev I. bataljo¬
na.

Poročila sta se g. Jože Raholin in gdč.
Kristina škamlec, čestitamo!

V začetku julija je prišla iz Trsta v
Mendozo hčerka g. Franca Humra in
njegove žene ge Veronike, ga Marica
z možem in petletnim sinčkom Alek¬
sandrom ter triletno hčerko Klarico.

bili med drugim svetnik v sekretariatu
za zunanjo trgovino g. Sitar, zastopnik
Turistične zveze Slovenije dr. Goreč in g.
Dolničar, podpredsednik Avtomobilske¬
ga kluba Slovenije dr .Zupan in gene¬
ralni direktor Avtobusnega podjetja
SAP g. Skodlar. Obisk Ljubljančanov
so predstavniki celovškega mesta ter
druge ugledne avstrijske uradne oseb¬
nosti vrnili s prihodom v Ljubljano. V
avstrijski delegaciji je bil med drugim
prezident poštne direkcije dr. Rippel,
dvorni svetnik dr. Frank, beljaški okraj¬
ni glavar in drugi. V Ljubljani je bilo
za goste pripravljeno kosilo v hotelu
Bellevue, nato pa je bil izlet v idilično
Kan^agjft) Bistrico.

ZBORNIK-KOLEDAR

SVOBODNE SLOVENIJE

ZA LETO 1958

bo deseti, t. j. jubilejni zbornik, ki bo
izšel v založbi Svobodne Slovenije.

Je to vsako leto največja in najpo ¬

m embnejša knjižna publikacija sloven¬
skih protikomunističnih emigrantov v
svetu. Kakor v prejšnjih zbor ni kih, bo
tudi v jubilejnem zborniku objavljenih

veliko zanimivih ter aktualnih razprav

i n člankov.  Slovenski pisatelji in pesm-

"ki so prispevali lepe povesti in novele
ter pesmi.

V jubilejnem zborniku bomo pa tudi
objavili oglase slovenskih industrialcev,
trgovcev, obrtnikov in podjetnikov. Vse
prav lepo prosimo, da nam zaupajo ob¬
javo oglasa za svoje podjetje. S tem bo¬
do koristili sebi, nas bodo pa podprli v
naših prizadevanjih, da bomo lahko kri¬
li izredno visoke tiskarske stroške za
tako obsežno in lepo opremljeno knjigo.

Naročila oglasov sprejema pismeno
in ustmeno uprava Svobodne Slovenije,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za
pobiranje oglasov in sprejemanje plačil
zanje je pa tudi pooblaščen g. inspektor
štancer. Kdor želi, da ga obišče g. in¬
špektor Štancer, naj to sporoči ali pis¬
meno na upravo Svobodne Slovenije ali
pa telefonično na številko 69-9503 -— to
je telefonska številka Slovenske hiše.

PRIMOŽ BRDNIK (12)

JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV

Danes bi Ti rad na kratko opisal, kak¬
šen jezik je japonščina in kakšne težave
imaš, preden jo za silo obvladaš. Ven¬
dar je tu veliko' tujcev, ki prav dobro ja¬
ponski govorijo, dasi so silno redki tisti,
ki tudi čitajo. ,

Vzemimo n. pr. štetje .V uradnih do¬
kumentih, literaturi in sploh v izobraže-
nejšem načinu govorjenja uporabljajo
stare japonske številke. Tako štetejo od
1 do 10: hitotsu, futatsu, mittsu, yottsu,
isutsu, muttsu, nanatsu, yattsu, kokono-
tu in to. Ker je to predolgo, jih običajno
krajšajo in štejejo tako-le: hi, fu, mi
yo, ii, mu, na, ya, kono in to.

Pri vsakdanjem poslu, v trgovskem ob¬
čevanju in sploh na ulici uporabljajo
številke kitajskega izvora: ichi, ni, san,
shi, go, roku, shichi, hachi, ku in ju.

Otroci v šolah imajo torej vsaj dva¬
krat toliko dela, da se naučijo šteti do
10, kakor ga imajo naši. Kakor vidiš,
so številke popolnoma različne in učiti
se jih morajo dvakrat. To pa seveda še
ni vse: številka 4 (shi) se piše na isti
način kot beseda “shi”, ki pomeni smrt.
Ker so silno praznoverni, ne bodo šte¬
vilke 4 nikoli izgovarjali “shi”. V dviga¬
lih, kjer napovedujejo nadstropja, sem
za četrto nadstropje še vedno slišal
“yon-kai” — ker se menda bojijo, da bi
dvigalo padlo, če bi izgovarjali “shi”.

Povedati Ti moram tudi, da sicer upo¬
rabljajo arabske številke, vendar števil¬
ke pogostoma pišejo z japonskimi pis¬
menkami. Zdaj si pa lahko predstavljaš,
v kakšnem položaju sem, ko prejmem v
pisarni ček, na katerem niti številke ni¬
so zapisane v arabskih znalcih!

Vendar štetje od 1 do 10 še ni tako
huda zadeva. Hujše je, kadar moraš šte¬
ti stvari, predmete itd. Tu imaš vsaj pet
različnih kombinacij. Prva je v upora¬
bi pri štetju ljudi. Hitori pomeni človek,
futari sta dva človeka, sannin trije, yot-
tari štirje, gonin pet itd. Druga kombi¬
nacija je v veljavi za živali: ippiki po¬
meni žival, nihiki dve živali, sambiki tri
itd. Tretja kombinacija pride v poštev
pri lahkih predmetih, n. pr. ichimai po¬
meni list papirja, nimai dva lista, sam-
mai tri itd. Četrto kombinacijo rabijo
pri dolgih predmetih: ippon pomeni

svinčnik, nihon sta dva svinčnika, sam-
bon trije itd. Peta kombinacija velja za
sadeže: ikko je sadež, niko sta dva sade¬
ža, sanko trije itd.

Kakor vidiš, ni zadosti, da se naučiš
šteti do deset po japonsko in še kitaj¬
sko. Za vsako stvar ali predmet moraš
vedeti, kako se izgovarja, če govoriš o
različnih količinah. Ker ni prav nobene¬
ga pravila, se moraš vsako posamezno
besedo v zvezi z različnimi številkami

posebej naučiti. Če je ne izgovarjaš na¬
tančno tako, kakor mora biti, Te nihče
ne bo razumel, kajti majhna razlika v
izgovoru pomeni dve popolnoma različ¬
ni stvari.

To je na splošno značilnost vzhodnih
jezikov in še posebno japonščine: ena
pismenka se izgovarja na isti način, po¬
meni pa dve ali tri popolnoma različne
stvari. Vzemi n. pr. besedo “maru”, ki
pomeni bodisi “ladja” ali pa “velik
krog”, če še tako nateguješ logiko in ne
vem še kaj vse, ne boš našel dobre zve¬
ze med obema besedama. Zato lahko
tudi šele iz smisla celega stavka uga¬
neš, o čem prav za prav govorijo: o lad¬
ji ali o velikem krogu.

Pri številkah moram še dodati, da
sem Ti omenil najenostavnejše primere.
Izjem je vse polno. Tako n. pr. izgovar¬
jaš številko 20 “nijtj”, dvajsetletnico pa
izjemoma imenujejo “hatacbi”. številka
1.000 se izgovarja “sen”, Kurdskim o-
tokom pa pravijo Chi-shima, t. j. Tisoč
otokov (čeprav jih toliko ni). Prvi dan
v mesecu imenujejo “tsuitachi”, ali pa
tudi “iehinichi”, kakor pač nanese. V
tej obilici imen se kmalu izgubiš. Zato
pa se tem bolj čudiš, da ima zadnji dan
v mesecu, pa naj si bo 30. ali 31., samo
eno ime: “misoka”.

Kadar mi “štejemo na prste”, odpira¬
mo vsak prst posebej. Ne tako Japonci!
Oni začnejo z odprto roko in krivijo pr¬
ste tako, da začnejo s palcem in pride¬
jo pri številki pet do mezinca. Nato ro¬

ko odpro in začnejo šteti 6 z mezincem
in končajo 10 s palcem. Obeh rok nikoli
pri štetju ne uporabljajo in tako imaš
na Japonskem “10 prstov na eni roki”.

Kot zanimivost bi Ti še povedal, da
niso Japonci vedno tako šteli “na prste”.
Nekoč so šteli z obema rokama, 'in sicer
so pokazali številko 6 s tremi prsti na
vsaki roki, številko 8 pa s štirimi.

Nekaj posebnega so tudi kitajske pi¬
smenke za številke. Ker Vaša tiskarna
takšnih znakov nima. Ti bom opisal sa¬
mo 4 številke: 1 naslikajo z vodoravno
črto, ki v kitajski simboliki pomeni “ob¬
zorje”; 2 slikajo z dvema črtama, kar
pomeni “nebo in zemljo”; 3 s tremi čr¬
tami, kar opisujejo 2 “nebom in zemljo
ter človekom vmes”; številka 10 je na¬
slikana v obliki križa, kar pomeni “ve¬
soljstvo”, vodoravna črta predstavlja
“vzhod in zahod”, navpična pa “sever in
jug”.

Dovolj naj bo tega o številkah, saj
sem prepričan, da hi Te minilo veselje
učiti se jih! Sedaj še nekaj o njihovih
pismenkah.

Kitajski “ideogrami” so podlaga vse¬
mu pismenstvu na Vzhodu. Sicer je res,
da so vsaj v načelu sorodni egipčanskim
hieroglifom — tako so se ideogrami
menda tudi začeli — vendar so veliko
bolj izdelani. To niso naše črke, pač pa
je vsaka beseda drugače zapisana, oziro¬
ma boljše rečeno: naslikana. Vse izvira
iz kitajščine in čeprav ideograme danes'
precej drugače pišejo v različnih deže¬

lah, je še vedno mogoče da n. pr. Kita¬
jec “ugane”, o čem pišejo japonski ali
korejski časniki, dasi jih čita po svoje.
Seveda se Kitajec z Japoncem ali Korej¬
cem ne more sporazumeti, kajti jeziki
so popolnoma različni.

Kdor “zna” citati 3.000 besed, je že
izobražen človek, če jih pozna 5.000,
je že učenjak. Seveda je pismenk nji de-
settisoče in pri čitanju zlasti starejših
knjig morajo stalno uporabljati slo¬
varje.

V prastarih časih so na Japonskem
imeli črkopis, ki so ga menda smeli upo¬
rabljati samo cesarski dvor in pozneje
šintoistični menihi. Ta črkopis se ime¬
nuje Jindai — moji, kar pomeni “črke iz
časov bogov”, še danes imajo takšne
črke napisane na zavitih papirjih, ki jih
šintoistični templi podarjajo romarjem.
Težko, da sploh kdo ve, kaj je tam za¬
pisano, kajti povprečni Japonec nikoli
ne odpre tega papirja, ki mu pravijo
O - Fuda, kaj šele, da bi upal citati.

Kitajske črke — prav za prav ideo¬
grame — so začeli uporabljati na Ja¬
ponskem za cesarja Oh j ima, ki je bil 15.
po vrstnem redu (v 3. st. po Kr.): leto
284 po Kr. imajo za rojstno leto “mo¬
dernega” črkopisa na Japonskem. Ome¬
niti moram, da pozna Gyokuhen (slovar)
kitajskih .ideogramov 22.726 postavk
Koki -jiten 42,174, tretji slovar Kaibe pa
kar 55.425. Seveda je še več slovarjev
s čisto japonskimi dodatki.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

Bs. Aires, 29. VEL 1957 - No. 35

SVOBODNA
-t-

LO VENIJ A

SLOVENCI

ŠPANIJA

Delo krajevne edinice SLS v Madridu

že pred leti so mladi slovenski emi¬
granti—intelektualci, ki študirajo v Špa¬
niji, ali pa so svoje študije dovršili in
ostali tam, ustanovili krajevno edinico
'SLS, po kateri se pridno udeležujejo
strankinega dela. Od časa do časa se
kot strankini delegati pridružijo delu
krščanske demokracije v Evropi na raz¬
nih mednarodnih kongresih, tečajih, zbo¬
rovanjih itd. Poleg tega so pa ti idealni
mladi izobraženci delavni tudi v svoji
lastni organizaciji, kjer študirajo razna
aktualna vprašanja gospodarske, social¬
ne in politične narave in o svojem de¬
lu poročajo vodstvu stranke.

Iz zanjega poročila o delu krajevne e-
dinice SLS v Madridu posnemamo:

Dne 30. maja t. 1. je imela edinica se¬
stanek, ki je bil posvečen proslavi 40.
letnice Majniške deklaracije. Udeležili
so se ga vsi člani in en somišljenik. Na
proslavi je načelnik edinice g. dr. Sreč¬
ko Pregelj v skrbno pripravljenem go¬
voru analiziral zgodovinske dogodke v
zvezi z Majniško deklaracijo in opisal
okoliščine, v katerih se je slovenski na¬
rod nahajal v oni dobi. Udeleženci so z
zanimanjem sledili razvoju dogodkov, ki
so jim že nekoliko odmaknjeni, a ven¬
dar zahtevajo, da jih vsaj vsak izobra¬
žen Slovenec dobro pozna. Sestanek je
pokazal, kako naš mladi rod ocenjuje
dogodke preteklosti in se iz njih uči za
svoje naloge v bodočnosti.

Obletnice komunističnega pokolja slo¬
venskih domobrancev se je madridska
skupina na lep način spomnila. Dne 1.
junija je bila slovesna črna maša za
padle domobrance, ki so se je udeležili
vsi člani. Odbor edinice je dosegel, da so
vsi madridski časopisi: ABC, Ya, Arri-
ba, Madrid, Informaciones, AJcazar in
Pueblo priobčili dolge članke o tej slo-

P O

SVETU

SLOV. CERKVENI PEVSKI ZBOR
RAMOS MEHA

SOBOTA 7. SEPT. OB 20h
. NEDELJA 8. SEPT. OB 18h

NASTOP
MOŠKEG-A ■

Z M O M A

ČEVLJAR in VRAG

Opereta
v dveh
dejanjih

CERKVENA DVORANA
RAMOS M E J I A

Vstopnice v predprodaji

ILIRIJA"  — Alvarado 350

venski tragediji, ki jih je pripravil od¬
bor. Za isti dan je odbor nameraval pri¬
praviti posebno radijsko oddajo v Radio
Nacional, ki se pa žal ni mogla uresni¬
čiti iz poprej nepredvidenih ovir. Žalno
domobransko proslavo je skupina prire¬
dila dne 10. julija, ker prej večina čla¬
nov ni imela časa zaradi izpitov. Udele¬
žili so se je v si člani in somišljeniki.

Dne 28. junija so se člani madridske
edinice zbrali na 41. tem rednem sestan¬
ku. (Številka 41 je zgovoren dokaz o de¬
lavnosti edinice!) Na sestanku je tajnik
skupine g. dr. Peter Klopčič podal refe¬
rat: “Slovenci in skupni evropski trg”,
v katerem je analiziral slovenski polo¬
žaj z ozirom na gospodarsko sodelova¬
nje z ostalo Evropo in prišel do zaključ¬
ka, da bi bilo za Slovence boljše, če bi
se prej ustanovila podonavska ekonom¬
ska skupnost kot predhodna stopnja. Dr.
Klopčičev referat je bil poslan osred¬
njemu tajništvu stranke za morebitno
objavo v časopisju.

Vzorno delovanje madridske edinice
SLS je vzgledna spodbuda strankinim
enotam, ki obstojajo širom sveta, da nje¬
no delo po najboljših močeh posnemajo.

V mestu Segovia sta se poročila na
praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. av¬
gusta t. 1. g. ing. Marijan Magister in
gdč. Jožica Leskovic, oba agilna člana
v raznih kat. društvih in organizacijah.
Ob vstopu v novo življenje jima česti¬
tamo in želimo vso srečo ter obilo bož¬
jega blagoslova.

KANADA

Slovenska župnija v Torontu je dobila
od oblasti potrjeno in priznano Kredit¬
no Zvezo — Credit Union. Njeno član¬
stvo je omejeno na Slovence, člane žup¬
nije Marije Pomagaj. Kreditna zveza je
na eni strani hranilnica, ki plačuje ne¬
koliko višje obresti kot banke. Je pa tu¬
di posojilnica, ki posoja denar. Manjše
vsote posoja članom brez posebnih ga¬
rancij, večje pa proti poroštvu dveh.

Letošnje romanje Torontskih Sloven¬
cev v Midland je vodil Msgr. Matija
Škerbec iz Clevelanda. Udeležilo se ga
je nad 300 Slovencev. Msgr. škerbec je
med svojim bivanjem v Kanadi tudi po¬
magal v dušnem pastirstvu g. Janezu
Kopaču v Torontu, obiskal pa je tudi
Montreal. Vzačetkh avgusta se je vrnil
v Cleveland.

Zadnje dni julija je prispel na obisk
v Toronto iz Marquette v Sev. Ameriki
prof. dr. Franc Jaklič. V Torontu je o-
biskal svojo nečakinjo go Mimi Janovo

in nečaka g. ISszetii Jakliča. Tudi on je
rad pomagal v dušnem pastirstvu v slo¬
venski župnik' cerkvi Marije Pomagaj v
Torontu.

V Midlandu je tam. smučarski klub
priredil sredi poletja smučarske tekme
v skokih. Udeležilo se jih je 27 tekmo¬
valcev, Kanadčanov in/‘Severnoameri-
kancev. Med tekmovalci je bil tudi Slo¬
venec Janez Pristov iz Kranjske gore,
ki v Kanadi živi v Torontu. Da so mogli
pripraviti sredi največje vročine smuči-
ščče, so sproti mledi in dovažali led.
Zmleli so ga 200.000 ton. Prireditelji so
mislili, da bodo napravili dober zaslužek,
pa so se močno urezali. Računali so, da
bo najmanj 50.000 gledalcev, bilo jih je
pa samo 2.000, ki so za vstopnice dali
samo 4.000 dolarjev.

USA

V družini g. Mirka Vombergarja, ki
je pred dobrim letom prišel iz Argenti¬
ne v Cleveland in njegove žene gospe.
Justine sta se rodila dvojčka. Srečni
družini naše čestitke.

Poroka. V cerkvi sv. Vida sta se po¬
ročila g. dr. Uroš Eoe^man in gdč.
Ljudmila Lekan. Čestitamo.

nikdar premaganim borcem za svobo¬
do, slava! Spomini (V. Dolenje); iz
zveznih odborov; Da ne pozabimo; Tako
smo peli v onih dneh.

Mladinska vez. Avgust 1957. Vsebina:
1907-1957 — škofov zlatomašniški ju¬
bilej; Hlapec predsednik in njegova pra¬
vica; Nova služba (Joža); Jezikovni
kotiček; Ali veš kaj je Slovenska akade¬
mija, znanosti in umetnosti ?; To in ono
v SFZ; Eno leto Dio; Platon in njegova
filozofija (Tine Debeljak ml.); Odmev;
Za računarje; Luč z gora.

IŠČEM INŠTALATERJA

za alarmske in signalne naprave,
kakor tudi mehanika
za delavnico.

Prijavite se ob sobotah in ne¬
deljah na naslov:

FRANC ttOLOB

Esiomba 3213 Capital

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Avgust 1957. Vse¬
bina. Marija, Mati naša: pokrižaj nas,
(Alojzij Košmerlj); Devici Mariji Lu
janski (Ismael Navarro Puente — dr.
Tine Debeljak); Edificando sobre la are¬
na (Joe Juck); Molitveni na»men-^g^flie-
sec avgust 1957 (prof. Lojze Gerzmič);
V mesecu Marijine slave (Jože Jurak);
Cerkev in komunizem do umetnosti (Dr.
France Gnidovec); Od vsepovsod; Se mi'
ne ljubi (Mik); Tvoja orožama-taberna-
kelj (Karel Wolbang); Steber in temelj
resnice (Dr. Ign. Lenček); Dvomoštvo
(Gregor Hribar); liflslinJgo svetu; Don
Kamilo ( Gu ar e sc hi- Ju r akj; šale; Med
Slovenci po svetu; Striri tisoč metrov
nad morjem (J. Jurak); Iz domovine in
priloga za mladino Božje stezice.

Katoliški misijoni. Avgust 1957. Vse¬
bina: Molimo za Cerkev (Dr. Ign. Len¬
ček) ; Vseslovenska misijonska loterija
za Baragovo misijonišče; Zvestoba ki¬
tajske Cerkve papežu; Ali so kitajski
študenti rdeči? (R. J.); Karavana (Vla¬
dimir Kos); Rim, Atene, Nairobi in na¬
zaj (M. Jezernik)'; Gospod, pokliči de¬
lavce (Fr. Kunstelj); Žaloigra velikega
zidu; Stiske, ki tarejo svet (nj); Kalku¬
ta čaka (Vladimir Kos); O narodih in
ljudstvih v misijonskih deželah-Ocea-
hia (M.M.); Po misijonskem svetu; Kdo
bo plačal (Haeck-Jeločnik); Iz pisem
slovenskih misijonarjev: Z misijona v
Indiji (P. Poderžaj); Naš Baraga.

Vestnik, glasilo domobranskih in dru¬
gih protikom. borcev, štev. 8. Vsebina:
V premislek (Gr. F.); Slovenski domo¬
branski kurati (A. T.); Pomorjenim, a

OBVESTILA

Vsem je gotovo še v spominu Rener-
jev venček slovenskih narodnih pesmi
Naša zemlja, s katerim je Gallus zaklju¬
čil svoj nastop 14. aprila t. 1. na akade¬
miji v slovo prevzvišenemu škofu dr.
Gregoriju Rožmanu. Navdušenje, ki ga
je prva izvedba tega venčka izzval po¬
trjuje, da tak način priredbe narodnih
pesmi poslušalcem na splošno prija. —-
V drugem delu programa letošnjega
Gallusovega koncerta 15. septembra, je
v vrsto narodnih pesmi uvrščen tudi ta
venček. Ne zamudite torej užitka,, ki
ga obeta kor.eert, in preskrbite si pra¬
vočasno vstopnice, ki so že v predpro¬
daji. Opozarjamo na oglas v tej števil¬
ki našega časopisa.

IX. kulturni večer SKA bo v soboto 7.
Septembra ob sedmih pri Bullrichu, Sa-
randi 41, Capital. Na sporedu je
predavanje o papežu Hadrijanu VI.
in njegovi dahi. Hadrijan VI. 1522-
,23) je bil zadnji neitalijanski papež ter
je v zadniem času predmet številnih
zgodovinskih proučavanj in različnih o-
cen med cerkvenimi zgodovinarji. Ve¬
čer prireja historični odsek.

13. oktober — dan slovenske mladine
v Lanusu. Za ta dan pripravljamo' peto
ho in družabno prireditev z izred-
pestrim sporedom, kateri bo objav
ljen v prihodnji številki Svobodne Slo,
veni je.

Vsi želimo, da se slovenska mladina
vzgaja pod geslom: Zdrav duh v zdra¬
vem telesu. Za to pa so potrebni dobro
urejeni športni prostori. Ker pa je zne¬
sek izdatkov danes tako visok, se obra¬
čamo na vse rojake, da nas podpro v tem
velikem prizadevanju. Z majhnim darom
za srečolov lahko veliko koristite. Slo¬
venska mladina pa Vam bo hvaležna.

Odseka SFZ in SDO v Lanusu.

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Adrninistracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Dekliški zbor SDO bo pričel z vajami
v četrtek dne 5. septembra. Dekleta, ki
imajo veselje do petja in sodelovanja v
zboru, naj pridejo tega dne ob 19. uri v
Gallusovo sobo, Necochea 440, Ramos
Mejia.-|

Cerkveni pevski zbor v slovenski vasi
v Lanusu bo skupno z mladinskim pav ,
skim zborom priredil v nedeljo 1. sep¬
tembra ob štirih popoldne v društvenem
domu koncert narodnih pesmi. Vabljeni.

Pozor,dekleta! V kratkem pričnemo s
tečajem za vezenje in na splošno za roč¬
na dela. Pripravite torej prejce in ši¬
vanke, da bo prtiček za bohkov kot čim-
prej gotov! Naši prti bodo odslej z le¬
pimi slovenskimi vzorci in vfezeni z na¬
rodnimi vbodi. Na delo torej!

Dekleta, 8. septembra je naš sestanek
in sicer v Slovenski hiši ob pol štirih
popolne. Slišale bomo zanimivo preda¬
vanje dr. Ivana Ahčina. Ne zamudimo
ga! Vabi odbor SDO.

Za

koncert

v nedeljo 15. septembra

ob 17. uri

v dvorani kolegija San Jose
Azcuenaga 160
so vstopnice že v predprodaji.

Preskrbite si jih lahko
za ceno $ 20.—, 15.—, 10— in 5—
v Dušnopastirski pisarni (Slo¬
venska hiša, Ramon Falcon
4158, Cap.), v urarni in zlatar¬
ni Lipušček, na Provincias
Unidas 3616, San Justo — in
pri vseh članih zbora.
Pohitite z nabavo vstopnic!
Pripomba: tričetrt ure pred

koncertom bo v kapeli istega
kolegija sv. maša.

Pakete za Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pafc

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casiila de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatne znižrgje cene!

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER

(51)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Istočasno je prejel cesarski državni
tožilec hitro poročilo, svojega pred¬
stojnika Falconneta iz Paua. Uradnemu
aktu je bil priložen prepis pisma justič-
nega ministra Delanglea. Prav tako ne¬
kaj časopisnih izrezkov. Del pariškega
tiska pričakuje od prikazovanja zmede¬
no presenečenje. Na dlani leži preva¬
ra, ki je še ni bilo, kar so minili časi pre¬
varantskih Izinih svečenikov v rimskih
templih. Nedvomno se pripravlja za ve¬
liki četrtek teater, ki nima primere. Ne¬
vedno gorjansko ljudstvo bo videlo ži¬
vahno čarovnijo. Stroj za elektriziranje,
ki prši iskre, bo postavljen v zvito zve¬
zo z magično svetilko, ki bo napravila
Bernardkino prikazovanje vidno vsaj ti¬
sti zmedeni gruči, ki vsak dan sprem¬
lja Bernardko. Če bo kaj dokazalo ne¬
zmožnost lurškega uradništva, potlej bo
ravno ta plehka komedija, ki se priprav¬
lja. Minister Delangle, nemiren zavoljo
časopisnih vesti, je pošiljal grmeče uka¬
ze, naj se pravočasno zaplenijo vsaj teh¬
nični ukazi za čudež. Toda to še ni vse.
Gotove okoliščine kažejo na zaroto, ki
ima korenine precej daleč. Ganljiva zgod¬
ba preprostega pastirskega otroka se
razkroji pri natančnejšem opazovanju
kot dekorativna iznajdba propagande.
Bernardka Soubirous ni nikaka podežel¬
ska deklica, temveč spretna meščanka
iz najnižjega ljudskega razreda — tako

piše “Amsterdamski Courant” — polna
tiste moralne gnilobe, ki je doma v kva¬
su družbe. Že zaslišanje na policiji kaže,
da je to na moč pretkan značaj, ki mi¬
sli samo na dobiček in na korist. Vse to
je vzrok, zakaj so za junakinjo čudež¬
ne igre izbrali ravno to osebo. Igro sa¬
mo so pripravljali in vadili v bližini
Paua v nekem ženskem samostanu.

Po vsem tem je odredil baron Massy
v novi brzojavki, da morajo massabiell-
sko votlino noč in dan skrbno stražiti dr¬
žavno tožilstvo, policija in županstvo.
Zastopniki visokih oblasti naj preiščejo
votlino in skušajo v zadovoljstvo ljudi
najti stroj za elektriziranje in magično
svetilko.

Prihod deželanov se je pričel že okrog
polnoči. Močno mrzlo je. Posamezne
občine, ki morajo dolgo taboriti na pro¬
stem, znašajo drva in si žažgejo velike
ognje. Kmalu sliči vsa dolga dolina o-
krog Votlinaste gore na obeh straneh
Gave velikemu vojaškemu taborišču.
Vedno več tabornih ognjev gori v brez-
mesečno noč. Chaletski in ribereski trav¬
niki ter sailletski gozdiček so razsvet¬
ljeni. Razsvetljena je vsa pokrajina od
Pont Vieuxa tja do betharranskih višin.
Kdor gleda s Kastela ali z bregov pri
Vicennesu v dolino, mora čutiti narašča-
čo vročino. Samo massabiellska votlina
je popolnoma temna. Da bi prefektov

TEKSTILNA TOVARNA

sprejme takoj hitre delavke.
Dober zaslužek in
premija.

T. E. 73-G755

ukaz do kraja izvršil, je Jaeomet zaple¬
nil ne samo oltar gospe Milletove s sli¬
kami in darili, temveč tudi številne sve¬
če, ki so gorele noč in dan. Edina svet¬
loba, ki od časa do časa razsvetli votli¬
no. so svetilke orožnikov, ki menjavajo
nočne straže in skrbno pazijo, da ne bi
na skrivaj kdo prinesel kakšnega čarov¬
niškega aparata. Nekateri lurški pro¬
dajalci so že na svojih mestih. Proda¬
jajo salamo, pečeni kostanj, mandeljo-
vo pecivo, kandiran sladkor, žganje in
vino. Njih dohodki so tako imenitni, da
prekašajo celo dohodke letnih sejmov in
krajevnih praznikov v poletju. V osta¬
lem pa vlada bolj neko praznično raz¬
položenje kakor pa cerkveno mistično
pričakovanje. Tudi to svečano, vendar
neomejeno zadržanje kaže na živo na¬
ravnost Gospe, kakor jo ie predstavila
Bernardka. Gospa, ki jo kot izdajalko
stražijo orožniki z bleščečimi svetilka¬
mi, je že dolgo iskrena prijateljica bi-
gorskega ljudstva. O čudežno lepi mas-
sabiellski Gospe nihče me govori kakor
o prikazni, temveč kot o najvišji kralji¬
ci sveta. Jasno, da je še nihče ni videl,
toda sliko njene osebnosti bi znal vsak¬
do do podrobnosti opisati. Mali Bernard¬
ki Soubirous je uspelo, kar uspe samo
največjim pesnikom. Kar je po božji mi¬
losti gledala s svojimi očmi, to se je v
resnici iz nje prelivalo v ljudstvo.

Tudi danes pričakujejo čudeža želj¬
ni, da se bo zgodilo nekaj velikanskega,
kakor so to pričakovali že na zadnji
četrtek, ki se je spremenil v pohujšanje.
Nekateri celo upajo, da se bo na ta dan

CERKVENI OGLASNIK

Dne 15. oktobra ob četrt na pet po¬
poldne bo sveta maša v kapeli kolegija
San Jose na Azcučnaga 160 — to je tri¬
četrt ure pred začetkom Gallusovega
koncerta. Vabimo rojake, ki nameravajo
priti na koncert, da se te ugodnosti po-
služijo.

Gospa razkrila vsemu ljudstvu. Vsakdo
jo bo smel videti, kar bo sedanjemu ro¬
du v veselje, bodočim rodovom pa v ne¬
prestano znamenje. Drugi spet so me¬
nili, da je prišel dan slovesa in če se ne
bo zgodilo nič večjega, grmič divje rože
vsaj bo zacvetel v slovo. . To kmetsko
ljudstvo, ki dohaja skozi celo noč, gruča
za gručo, je čudovit prevodnik čudeža.
In res! Če bi imelo moč, da bi se sto¬
pilo v eno osebnost, kakor je Bernardka
ena. potlej bi moglo Gospo videti z oč¬
mi. To ljudstvo ni več tako pripravlje¬
no za razočaranje kakor na tisti četrtek
pohujšanja. Njegova vera ni več odvisna
od tega, kaj se bo danes zgodilo ali se
ne bo zgodilo. Ali ni dovolj velik čudež
ozdravljenje Bouhouhortsovega otroka?
Zdi se, da so se obnovili evangeljski ča¬
si.

Ob prvem jutranjem mraku okrog pe¬
te ure je naštel Jaeomet okrog sedem
do osem tisoč ljudi. Ob šestih jih je že
dvanajst tisoč, ob sedmih preko dvajset
tisoč. Vsa dolina je črna, ali bolje reče¬
no pisana ljudi. Prišli so iz gorskih za¬
selkov v Pirenejih, ogrnjeni v črne pla¬
šče, prišli so gorski kmetje in pastirji,
med njimi izsušeni starci, katerim so se
železno-okovane gorske palice tresle v
rokah. Prišla so dekleta iz Provence, res¬
na in mirna kakor device rimskih cam-
pagen, ki imajo v resnici taiste prednike.
Mnogi nosijo na glavah nekakšne vrče, da
bi z njimi zajeli vodo iz milostnega stu¬
denca. Tudi bigorski poljedelec z okroglo
glavo' in ploščatim vratom je podoben
rimskim cesarjem. Beamiški kmet pa je

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Umguay 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

elssvfsse nalivala

G. Dr. Lojzetu Bercetu se naj-
iskreneje javno zahvaljujem za vso
veliko skrb in pozornost, ki jo je več
mesecev posvečal moji hudo oboleli
ženi ter je nad njo po skrbni pripra¬
vi pred dnevi izvršil tudi težko in ne¬
varno operacijo.

Bronislav Pokom

galski z živahnim profilom. Bask ni ne
Galec, ne Rimljan, temveč nekaj starej¬
šega in bolj tujega. Ne zgane se. Cele
ure more stati tako, s prsi naslonjen
naprej, z dvignjeno ostro brado, z ostri¬
mi očmi, ki mu sijejo iz suhega obraza
v eno samo točko. Veliko Špancev je
prišlo čez mejo, posamič in v gručah.
Oviti na čuden pačin v svoje debele rja¬
ve plašče stoje ponosno na strani. Rde¬
či in beli kapuleti žena, svetlomodre če¬
pice beamskih mož, temne čepice Ba¬
skov uniforme dragonarjev, vse to je
videti z višine kakor cvetočo človeško
loko v božji pomladi.

Policijski komisar nosi svojo najbolj¬
šo uniformo in bele glace rokavice. Več
brigad orožništva koraka v paradni ob¬
leki in rokavicah kakor je bilo ukazano.
Pri pont Vieuxu je poročnik s polovico
čete iz dvainštiridesetega polka zavzel
svoj položaj. Gotovo ima nalogo brani¬
ti most prosvetljensvta pred Gospo. V
ostalem pa so celo prosvetljenci in na¬
prednjaki poslali svoje radovedne sle.
Skoraj vsa kavarna Francais je prišla,
celo Duran in Lafite. Edina sila, ki je
ostala doma, je bila duhovščina.

Del deželanov je prišel s konji in vo¬
zovi. Jezdeci so nagnali svoja kljuseta v
Gavo, da bi bili bliže votlini. Nekaj voz
se je zlomilo pod težo. Ljudje sede po
drevju, na skalah in vendar le nekateri
upajo, da bodo mogli razločno opazova¬
ti. Večina, ki nimajo nobenega razgleda,
pa se pripravlja, da bo gledala čudež v
očeh tistih redkih, ki bodo čudež videli.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)