276. številka. Ljubljana, v soboto 29. novembra XVII. leto. 1884 Ic.hk.ja v siik dan ave«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za v »o leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ghl., ca Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četi ristopse petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenftrat tiska, po K kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i It v o je v Ljnbkjani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka atolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 , 50 „ . četrt leta . . ..... 3 , 30 » „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol lete........8 n — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravništvo „8lov. Naroda". Hrvatski zastopniki v Pešti. —o.— Zadnji ponedeljek hodili so zastopniki hrvatskega naroda po Pešti od Poncija do Pilata, od ministra do ministra, in o belem dnevi so kazali, v kakšnem stanji so nahajajo prava hrvatska! Izvrševali bo program „narodne stranke", program „hrvatskoga naroda", kakor so sami trdili, za kar so odposlani bili. In v čem se je razodeval ta program? Važno mora biti za nas in za hrvatske politike samo to, kaj da program sedanje vladajoče stranke na Hrvatskem pomeni merodavnim krogom ogerskim in javnemu mnenju madjarskemu. Ako si mi Bvoje želje in pravice snujemo dobro, s tem jih Se ne dosežemo, vse naše napore in upe morejo pokopati tisti, od katerih smo zavisni. „Narodna stranka" hrvatska obeta si cela nebesa od madjar-skega gospodstva, vsaj vir hrvatskega življenja jej je državoo-pravna „nagoda", a zategadelj mora prav ona opazovati in ocenjevati prikazni na obrazih politikov madjarskih, kadar se v le-teh navzočnosti govori o težnji in pravu hrvatskega naroda. Zadnji ponedeljek je bila taka prilika! Cela procesija hrvatskih zastopnikov je v ta dan trkalo sedaj pri tem svetlem gospodarji svojem, sedaj pri oni prevzviše-nosti madjarski. Odpirala so se jim duri in predsednik stranke, Lj. Vukotinovič „izlival je pred ogerskimi ministri topla Čustva svoje stranke", kakor poroča „Pester Lloyd". Govoril jim je, da „narodna stranka" ne dopušča nobenega oslabljenja hrvatskih odnošajev do Ogerske, a prosil jih je tudi, kakor svetopisemski Lazar, naj se usmilijo rev hrvatskih in naj privoščijo mrvico ogerskib dobrot tudi iztradanemu telesu hrvatskemu. In kaj bo na to prcu lano prosjačenje, na ta nadobudni program „narodne Btranke" odgovarjali ministri, kaj madjarski odločilni listi ? Madjarske preuzvišenosti so si z veseljem napolnile žepe s hrvatskimi kapitulacijami, kater'h jim je „narodna stranka" znova navdušeno nametala v naročaj in za odplačilo neBo bili več v zadregi. Najprej se jim je dalo, kar bi potrebovati utegnili! Utegnili — pravimo, kajti na Ogerskem je globoko ukoreninjena volja, upogniti z batalijoni hrvatsko nepokorščino in ne iskati si modernih zaupnic. Kapitulacije hrvatske z zadnjega ponedeljka torej tudi neao imele posebne cene in ironično odplačilo je v tem, da „se bodo podpirale vhb one želje Hrvatske in Slavonije, kateie — so v skladu z interesi celokupne drŽave kroneogerske". Ogerska vlada je pokazala znova, da so ne da motiti v srečnem položaji bogatina, v svetopisemskem svojem razmerji k ubogemu hrvatskemu Lazarju, in „narodna-vladna stranka' in v a taka je to vi lem, saj je sama pod mizo ležala 1 In dni H dan je mogla Citati v madjarskih novinah, kako se jo drsala po kolenih, kako se je odpotila v nhonved*m n^terstvo1*, da se „pokloni" (!) ministru Fejervary-ju, k ministru trgovine grofu Pavlu Szecheny-ju „da mu se — pokloni". Komu na Hrvatskem, ,ki ima še kaj narodnega ponosa v sebi, ne udari kri v lice, da se v političnih akcijah hrvatskih zastopnikov pred vkupno vlado piše tolikanj ponižujoče! Da so to zakrivili zastopniki sami, to je jasno, a jasno je tudi, da servilnost „narodne stranke" na Ogerskem impono-vati ne more! Ako se piše, da je Hrvatska naselbina madjarska, to bode tako dolgo resnično, kolikor dolgo bodo hrvatski zastopniki to sami dokazovali na „materini-zeroljiu. Iz Angre Pequene bodo pri hodnjič zamorci k Bumarku prišli tako tožit svoje rojake, kakor je zadnjič predsednik Vukotinovič tožil pri Kolomanu pl. Tiszi hrvatsko opozicijo. Zmernost politična je lepa stvar, a grda postane, kadar se prevrže v prosjačenje, v prilizovanje in kle-čeplaštvo! Politični voditelji postanejo po tem elastične marijonete, na katere se ozirov ne jemlje, ker itak zmirom dobro aluzijo. Redka značajnost olajšuje tudi na Hrvatskem obsolutistično delo, pravo in svoboda naroda nam bratskega se gazi, ker je premalo stanovitnih značajev, torej premalo dosled nega odpora v odločujočih hrvatskih krogih. Večina saborska hoče, da se po drni iti stroi hudi z vlado madjarsko. Tako tudi deluje, in zadnji ponedeljek se je po ministerskih parketih trudila dokazati, da se z narodom, ki ga zastopa, klanja in udaja madjarskemu gospodstvu! Čemu truditi se? Madjari so {»ostali ironični, dobre volje, tako so že nakrmljeni z lojalnostjo hrvatsko „uarodne stranke". Iti s to istino lahko računajo hrvatski politiki! Od teh svojih zastopnikov v ogerskem zboru si hrvatski narod ne more dokaj dobrega obetati. Vedno še bode pel žalostno pesen, da je zanj bilo bolj« pred 1848. letom, ko je v ogerskem zboru imel samo tri kralje vinske delegate nego sedaj, ko jih odpošilja Štirideset. Tedaj seje govorilo z latinskim ji z kom, sedaj govori se v madjarščini. Hrvatje, ki ste uvekovečeui v manjšino ogerskega zbrora, ude-ležujte se debat i madjarskim jezikom, ali pa počenjajte, karkoli hočete! Izbirali so s> hrvatki postanci najboljše, ostajali so doma in bili parlamentarni stipendisti, ker neso pozabljali, da imajo pravico do stanarine in do dnevnic. O .-tajali so pri svojih Penatih in mej tem so Ogri Bkovnli mnog sicupen zakon, ki se ne ujema s samoupravo hrvatsko. Kadar pa je bilo treba rešiti ministerstvo, tedaj so bili veseli, da se jih kdo spomni in jadrali so v ogersko zbornico in oddali so svoje glasove. S tem so se pri-liznili ministeratvu, in nakopali hrvatstvu mržnjo nezavisnih madjarskih elementov. To je bila hrvatska politika v Pešti, politika stranke, ki si Še sedaj pripisuje jedino politično rezono! Velevažne mandate delegačne je „narodna stranka"4 izročala najslabšim Članom sabora, samo da so hili dobri vladni mame-luki. Tudi v tem pridobila si je nezvenljivih ztslug za madjarsko kolonizacijsko politiko v hrvatski i/.sesani domovini! Delavnost pa, ki so jo po zadnjih viharnih dneh znova pričeli zastopniki hrvatski, poverjeniki nnarodne stranke", ni druzega, nego nov simptom bolne politike. Zopet so se jeli madjarski vladi metati pod noge, tudi v bodoče obetajo ostati politični mutci! Ali naj se čudimo, da hrvatski narod izgublja svojo potrpežljivost? Ali bodo slovenski vladni politiki LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. t (Dalje.) „Nu, kaj sem povedal? ponovi," imel je navado vpraševati. Pa jaz nesem mogla ničesar ponoviti. Smešno Be mi je zdelo, da ni pripovedoval ne o sebi, ne o meni, a o nečem druzem. Kakor bi ne bilo vse jedno, kaj se tam dela. Se le mnogo pozneje sem začela razumevati in zanimati se za njegova dela. Tatjana ni prišla iz svoje sobe do kosila, pila je sama čaj in le po poslih je nama želela dobro jutro. V najinem posebno srečnem svetu je čudno zvučal glas iz njenega povBem drugačnega ogla, pogostem sem se samo hohotala za odgovor hišini, ki je, skleni vsi roki, počasi pripovedovala, da so jej Tatjana Semenovna naročili poizvedeti, kako sva spala, po včerajšnjem sprehodu in o Bebi jej ukazali naznanit1, da jih je vso noč križ bolel, in ta neumen pes lajal, da vso noč neso mogli spati. In ukazali so povprašati, kako je dopalo današnje pečenje in prosili povedati, da danes ni Taras pekel, ampak za poskušnjo prvi pot Nikolaša in to jako dobro, zlasti preste, suhar je pa prehudo zapekla. Do kosila Bva bUa malo vkupe. Jaz sem igrala, Čitala sama, on je pa pisal, ali pa zopet šel ven; pred obedom, ob št rili pa smo se sešli v salonu, mati je prilezla iz sobe, in javljali so se ubogi plemenitniki, tujci, katerih so bili vedno dva ali trije v hiši. Redno slednji dan je podal mož roko materi, da jo pelje v obednico; ona je pa zahtevala, da drugo poda meni, in tako smo se slednji dan rinili in motali skozi vrata. Pri obedu je mati predsedovala in zabavali smo se prilično, umno in nekoliko slovesno. Najino prosto govorjenje z možem je prijetno rušilo slovesnost teh obednih sej. Mej sinom in materjo so Be včasi pripetili prepiri in nagajanja, zlasti ona je ljubila te prepire in nagajanja, kajti v njih se je najsilneje izražala nežna in trdna ljubezen, katera jih je vezala. Po obedu se je mama usela na velik naslonjač, mela tobak ali pa razreza -vala liste novih knjig, midva sva pa Čitala ali pa šla v veliki salon k glasovirju. Mnogo sva vkupe čitala ta čas, a godba je bila najina najljubša in najlepša zabava, vsakokrat je vzbudila nove strune v najinem srci, kakor bi z nova odkrila naju druzega druzemu. Ko sem igrala njemu priljubljene komade, usel se je na oddaljen divan, kjer ga skoraj nesem videla, iz čustva sramožljivoBti prizadeval Bi je skrivati u tis, katerega je napravilo nanj sviranje; pa pogostem, ko on ni pričakoval tega, ustala sem izza glasovirja, šla k njemu in zasledila na njegovem obrazu razburjenje, nenaravni blesk in vlažnost v očeh, katere se je zastonj prizadeval skriti. Mati je pogostem hotela na naju pogledati, pa se je najbrž bala nadlegovati naju, in včasi je, ne da bi bila pogledala naju, šla skozi veliki salon z na videz resnim in ravnodušnim obrazom, p? jaz sem vedela, da ni imela po kaj hoditi tod v svojo sobo in zopet vračati se. Večerni čaj sem točila v obednici, kjer smo se zopet vsi domaČi zbrali še pribijali na svoj časnikarski križ tiste hrvatske rodoljube, ki narodu svojemu odpirajo oči? Svaka sila do vremena. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. novembra. Kakor se .Politiki" iz Dunaja brzojavlja, bode državni zbor pred Novim letom rešil budgetni privizorij, predlogi o podaljšanji i/jemnega stanja na Duiiaji in južnej Dalmaciji in zakon o uredbi duhovniške plače. — Sihooerer misli v jednej prvih sej interpelovati ministerskega predsednika, zakaj ne postavi Kaminskega afere na dnevni red, ko se je poročilo dotičnega odseka že razdelilo. Komitet solnoffradsklli konservativnih deželuih poslaucev za osnovo društva, katero bode imelo namen ustanoviti katoliško vseučilišče v Soluogradu, je že objavil društvena pravi a. Član tega društvu bode lahko vsak veren katolik. Udje se bodo delili v ustauovnike, ki bodo uplačali najmanj 1000 gld., osnovatelje, ki bodo uplačali najmanj 50O gld., podporne člane, ki bodo uplačali najmanj 100 gld. in letnike, ki bodo plačali na leto 1 gld. Častnimi člani se pa bodo imenovale osobe, ki bodo imele posebne zasluge za društvo. Vodstvo društva bode vodil centralni odbor 15 članov, ki se voli na tri leta od občuega zbora. Dokler se ne ustanovi vseučilišče, bode se nabrani deuar posodil na posestva k večjemu po 1" „, in upravljal bode to premoženje knežje-nadškotipski korisistorj. Ker Madjari ne upajo z lepo in očitno ugnati hrvatske opozicijo, hočejo poskusiti z obrekovanjem. Madjur.-ki listi sedaj trobijo, da stranko prava podpira nek ruski komitet. — Nezavisna in stranka prava sta neki sklenili pri vseh nadorcestilnih volitvah podpirati druga drugo. Govori se tudi, da bode 20 poslancev uaiodne stranke odložilo svoje mandate, ako bi obravnave reguikularne deputacije bile brez vsptha. Protisfiniti mislijo predlagati v ogerskem državnem zboru, da se obdačijo obresti od državnih pap rjev, in da zbornica zavrže budget, ker v njem ni izraženo to načelo. Ta predlog pa gotovo ne bode vspiejet, ker se mu bodo protivili židje in njih privrženci, ki imajo držnvne papirje in ker bi utegnil le škodovati ogersktmu državnemu kreditu, ki itak že ni velik. — Odsek zbornice poslancev za pretre-sovanje reforme zgornje zbornice je jako prikrajšal slednje inicijativno ptavo mimo prvotne vladne predloge. Tako ne bode smela zgornja zbornica staviti nikakib samostojnih predlogov v vseh zadevah, ki se tičejo ustave, konfesijonslnih zadev, dovoljenja budgeta, financ in davkov in s tem v zvezi stoječih kreditnih in davču h razmer Vlada je tem sklepom pritrdila, da ie odsek ne pokoplje reforme. V n a njo države. Srbska vlada je znova opomnila Tine jo, da naj hitro začno z grajenjem železnice, ki se bode vezala s srbskimi, kajti le z največjo energijo jo more dodelati v 16 meHecih. Turški mini-ter v nuni h zadev jej je zagotovil, da bode dodelana do dogovorjenega časa. Ah bode Tine. j a držala besedo, to je druga stvar. Predvčeraj se je otvorilo novo zasedanje Italijanske zbornice. Predsednik je v svojem nagovoru omenil kraljevega obi-ka v N .polii in Bo-schi, ko je v t h kra)ib hi a kolera. Sn Donato je predlagal, da i-e zato kraliu izreče zahvala. Cava-letto stavil je isti predlog zastrau vojvode Aoste. katera predloga sta se jednoglasno vsprejela, celo radikalci so za nja glasovali Finančni mimster je pojasnil ugodno finančno stanje in predložil proračun za prihodnje leto H koncu so se stavile razne interpelacije in vprašanja na vlado. Tonkinska dedata je končaua v fraucoskej zbornici. Ojiozcija je j«ko bulo napadala vlado, pu tuli njeni privrženci jo neso preveč zagovarjali. Tako je Ribot, jeden najveljavnejših članov zmerno-repu-blikanske stranke rekel, da kredit dovolijo vojakom ne pa ministrom, katerim s tem nečejo skazati nobene zaupnice. Celo sklicevanje ministerskega predsednika Ferry-ja, da je treba braniti čast Fraucoske, ni popolnem zadovoljilo zbornice. Kum unska zbornica se je predvčeraj otvorila s prestolnim govorom. Kralj poudarja v pre-stolnem govoru, da so razmere z vsemi državami dobre, da bode posebno treba gledati na zboljšanje narodno-gospodarskega blagostanja, uprave in pravo-Bodja. Treba bode povišati kredit kmetovalcem, znižati železniške tarife in povzdigniti obrtnijo. Rodopske gore, katere so bili evropski diplomati prisodili vzbodnji Rumeliji baje proti volji tamošnjega prebivalstva, si je zopet Turčija samovoljno prisvojila in tam nabrala 70 novincev za svojo vojsko. Vzhodnjo-rumelijska vlada, katerej je to gotovo znano, neki ne misli nič ugovarjati temu. Pribivale Rodopskib gora so se bili, najbrž naščuvani od Turčije ustavili pridruženju k Vzhodnjej Rumeliji, in so vsled tegu že nekaj časa živeli popolnem nezavisno, Časniki sodijo, da je Bismarck v nemškem državnem zboru zato tako odločno se obrnil proti svobodnjakom in katoliškemu centru, da pokaže, da stranke same morajo iskati njegove naklonjenosti, ue pa on njihovo. Ker ima on večino zase v zveznem sovetu, se mu tudi ni bati, da hi mu državni zbor mogel s svojimi predlogi delati sitnosti. Druga liolandeška zbornica je vsprejela zakon, da se spremeni 198 odstavek ustave tako, da se tudi mej regenstvom sme postava spremeniti izvzemši določeb, ki se tičejo prestolonasledstva. V predvčerajšnej seji je afriška konferenca vsprejela nasvete dotične komisije o omeje-nji Kongiškega ozemlja. To ozemlje se bode razprostiralo na spodnjem Kongu od 2 do 8 stopmje južne čirjave. Na srednjem Kongu bode to ozemlje proti severu razprostiralo se v velikanskem polukrogu, ozemlje ob Zgornjem Kongu pa bode segalo proti vzhodu morda celo do Indijskega oceana. Ta vzhodnja meja pa vender še ni trdno določena. Pogajanja angleške vlade zaradi nove razdelitve volilnih okrajev še neso končane, kažejo se nova nasprotja. Pa tudi vsi liberalci neso zadovoljni s pogajanjem, kar je radikalnejših bi najraje videli, da se vse razdere in potem na pno vse sile, da se odpravi zgornja zbornica, ko bi slednja zopet zavrgla volilno reformo. Dopisi. Iz Rudolf o vega 27. novembra. [Izviren dop.] Blizu Bramež mi je druževal, častiti gospod urednik, ko sem napisaval za Vas cenjeni list sledeče vrstice. In kako tndi ne? Prej, ko je bilo na množ prilike, na izbor gradiva, na spomen : deželno-zborske volitve, deželnozborsko delovanje, boj za prekuhano lečo itd. — učakali niste baš ne toliko dopisov in pojavov iz našega mesta, kolikor Vam jih je rodilo marsikako gorsko zakotje. Vsak teden bi bil lahko, če ne dičil, vsaj mašil predale Vašega cenjenega lista po najmanj jeden dops iz našega mesteca. Osobito, če se pomisli, da se je i nam bri-niti za ove zadeve, koje so naj si bode posredno ali neposredno v prospeh blaginje našega kraja. Pa če tudi to ne, že naše mesto samo s svojim prebivalstvom, s svojimi zavodi in uradi ponuja toliko raznovrstnega gradiva, da bi se z njim čestokrat krmili „dopisi in domače reči", da celo polnil nlistek" Vašega cenjenega lista. Pa ta presneta malomarnost, katera pa vender še ni tako ostudna kakor drugod — če je sploh kje taka — ker isto rojevajo pri nam neugodne podnebne razmere. A ne samo tol — Sled razlogov molčavosti gre po strahu dopisovalca. Nbše bivalstvo ljubi mir in tiboto, akoravno se mej seboj uvek breznlkuje. Če ne hvališ ali vsaj hvalisaš vse, kar ti pride pod pero, po tebi je! Ta pot možno da ugaja drugim listom, a za Va4 cenjeni list to ni! Vsled tega ta nenavadni molk ! Ker mi je pa danes prilično poročati kaj veselega, na vek uspomene vrednega, a povsem ocenjeno le po zaslužnosti, oglašam se i jaz v Vašem cenjenem listu po dolgovitem prestanku. Naj poizve tudi vanjski svet, kako se napreduje v sredini Dolenjske. Za danes naj Bluzi predmetom »Prvi narodni dom". Drugo pot kaj inačeg«, če bode Vam, častiti gospod urednik, ugajal ta dopis? Obris če hraniti s kratkimi potezami nekoliko bistvenih podatkov. Prvi narodni dom v Rudolfovem. Kateremu rodoljubu ni baš znano to za naš kraj res velikansko podjetje, o katerem se je že mnogo pisalo na vest in spodbujo k podpori? Koliko naudu-šenja je zavladalo pri porodu ideje, si v sredini Dolenjske ustvariti narodno zavetišče 1 Kaka radost mamila je razgrete duhove pri uložitvi temeljnega kamena! Kolika darežljivost je obsipala narodni žrtvenik! A vse to je trajalo le kratki č> sek, ravno da je bilo možno vzgraditi surovi trup velikanskemu poslopju. Vse notranje puk je obkroževala neljuba praznota, kojo so stvorili in na moč gojevali nekoji centrifugalni vrabci. Pa opustimo to uspomen ko vanje na nekdanje koristolovco. — Dovolj! — navdušenost se je polegla in darežljivost preminula — železo jelo je rjaveti ter opeka prhneti — matevžki živ-zati in čurčki smijati. — Kje našel si temu rukovanju razloga? — Jedino le v osobnih razmerah nekdanjih talm;-rodo)jubov, katere se kakor nekedaj isto tako trebušijo še dan danes na ospredji. Pak narodnost znad jezika, pravijo, se rada /.mika; — Kar pa srce goji, to nobenega ne skrbi —! To je bilo in je vodilo licemernim narodnjakom, kojim gre v prvi vrsti hvala za pospeševanje prekinutja doizgradjenja prvega narodnega doma. Bila pok je to tudi doba splošue otrpneoosti na duhu in telesi — izvzemši prefrigani jezik. — Srce je krvavelo narodnjaku-poštenjaku, ko je videl, da Be mora čitalniško društvo potikati po drugih prostorih, mesto da bi kraljevalo v njemu posvečenem — a žalibože nedozidanem poslopji in da mora ravno radi tega vse bore dohodke neprestano metati v obrestno nikdar nasičeno požiralo. Vse to je bilo nam več ali manj na sramoto, a na radost, zasmehovanje in roganje nasprotnemu taboru. In kako dolgo bi bilo še trajalo to neznosno stanje V — Da možno, da bi se že zgradjeno ostenje jelo rušiti, če ne bi bila doletela i nas jedenkrat polziva sreča. Res je, da človek obrača, a Bog obrne. Bilo je na jesen 1. 1880, ko se je nastanil v našem mesteci c. kr. bi leži. ik dr. Albin Pozni k, V kaj kratkem času bo je seznanil ta gospod z na* širni razmerami in potrebami in v kaj kratkem času radi svoje priljudnosti in poštenia priljubil meščanom in okoličanom. Čitalniško društvo ga je precej pri prvi odborovi volitvi po njegovem prihodu volilo za predsednika čitalnice; nekaj časa pozneje izvolilo ga je tukajšnja kmetijska podružnica svojim načelnikom in konečno meščanstvo samo za mestnega župana; koja častna mesta zavzema i danes ter bi bilo želeti, da bi jih posedoval i še mnogaja leta. Kt- Bs9*~ Dalje v prilogi. okrog mize. To slovesno zasedanje pri eamo-varu, kozarcih in Čatah me je dolgo časa vznemirjalo. Meni se je zdelo, da nesem vredna te časti, premlada in prelahkomiselna, da bi vrtila pipo tako velikega samovara in stavila kozarec na taso Nikiti in ukazovala: „Petru Ivanoviču, Mariji Miničui," povpraševati: „Je-li sladko" in puščati koščeke sla-dorja varuhinji in poslom. „Dobro, dobro," rekel je pogostem mož, — »prav, kakor velika," in to me je še bol zbegalo. Po čaji je mati pokladala „patience" ali pa poslušala prorokovan je iz kvart Marije Minične; potem je naju poljubila in odšli smo v svoje sobe. Največkrat sva pa vender vkupe sedela do polunuči in to bil je najlepši in naiprijetnejši čas. Pripovedoval mi je o svojej preteklosti, delala sva načrte, modrovala in govorila tiho, da bi posli ne slišali in donesli Tatjani Semenovni na ušesa, katera je zahtevala, da ideva zgodaj spat. Včasi sva zopet postala lačna, šla tiho k omari za jedila iu pripravila s pomočjo Nikite mrzlo večerjo in pojela jo pri jednej samej sveči v njegove) sobi. Živela sva kakor tuja v tej starej hiši, nad katero je čuval strogi duh starine in Tatjane Semenovne. Ne le ona, temveč tudi posli, stare dekle, pobišje, slike so vzbujale spoštovanje, nekak strah in spoznanje, da midva tu nesva na svojem mestu, ter da morava živeti jako previdno in pazljivo. Kakor se sedaj spomnim, bilo je nama mnogo — ta strogi nespremenljivi red, ta četa lenih in radovednih ljudij — težko in zoperno, pa tedaj je buš to stesnenje še bolj oživljalo najino ljubezen. Ne le jaz, tudi on ni nič pokazal, da mu kaj ne dopada. A narobe, kakor bi bil skušal prikriti samemu sebi, da je kaj slabo. Materni sluga Dmitrij Sidorov, velik prijatelj tabaka je redno slednji dan po kosilu, ko smo bili v velikem salonu, splazil se v moževo sobo in nabasal si tobaka iz omarice in treba je bilo videti, s kakim veselim strahom približeval se je Sergej Mihajlovič k meni, ter žugajoč s prstom in migajoč z očmi, kazal na Dmitrija Didornva, kateri nikakor ni mislil, da ga kdo vidi. In ko je Dmitrij Didorov odšel, ne zapazivši naju, vesel, da je vse tako srečno izteklo, kakor vselej, rekel je mož, da sem krasna in po- ljubil me je. VČasi mi ta mir, ta prizanesljivoBt in ravnodušnost ni dopala, pa nesem opazila, da je v meni isto in smatrala Bem to za slabost. „Prav kakor otrok, ki ne sme pokazati svoje volje," mislila sem. — Oh, draga moja, odgovoril mi je, ko sem rekla, da se čudim njegovej slabosti, — ali je mogočo biti b čim nezadovoljen, kdor je tako srečen kakor jaz? Ložje je samemu odjenjati, kakor pa druge upogniti, to sem Be že davno prepričal, in ni ga takega položaja, da ne bi mogli biti srečni. Oh, nama je tako dobro, za me sedaj ni nič slabega, vse je zabavno in veselo. A glavno je — le mieux est P ennemi du bien. Ali mi verjameš, kadar zaslinim zvonček, dobim kako pismo, ali se samo prebudim, se prestrašim. Prestrašim se, da je treba živeti, da Be more kaj premeniti, a kaj boljšega, kakor je sedaj, ne more priti. Verjela sem, ne da bi ga bila razumela; bilo mi je dobro, in zdelo se mi je vse tako in ne drugače, kakor mora biti, in da so tudi drugod, če ne bolj, pa drugače srečni. (Dalje prih.) Priloga »StovMrak-eMM Narodn" St. 276. 29. novembra 1884 kot predsednik čitalnice, pričel je že precej v početku resno premišljevati, kako bi se odpravilo dosedanje, baš neznosno stanje in kakim potom dospelo do denarnih virov, koji bi vzpomogli dozgradbo prvega narodnega doma. Njegovi čilavi vztrajnosti, voljni trudoljubivosti in vsega priznanja vredni požrto-valnosti se je konečno posrečilo zaslediti i ta baš s trnjem zaraščeni pot in do kraja izvršiti to velikansko podjetje, katero dela čast narodu, diči naše itak ubdre mesto ia bode služilo vidnim veličastnim spominom na njega blagega rešitelja — gos p. dr a. Albina Poz ni k a. V to ime naj ga Bog žije še mnoga, mnoga leta v prid mili domovini!!! Ne bodem postajal široširen, to naj bode nalog prihodnjega letopisca; a izražam pa že sedaj željo, ker baš ni neumestna, da bi se za slavnost otvor-jenja, ki bode prihodnje leto, pustila natisniti spomenica. Na pročelji okrašena s kakovim pesniškim proizvodom, če možno, tudi s sliko .prvega narodnega doma"; v ostalem pa naj bi obsezala zgodovino razvoja narodnega delovanja v kratkih a krepkih potezah blizu v sledečih treh odstavkih: 1. Prvi pojavi narodnega gibanja v Rudolfovem. 2. Rojstni dan čitalnice. 3. Prvi narodni dom. Pa sedaj dovolj o tem! Prvi narodni dom v Rudolfovem stoji dozgradjen. Krasna palača po vanjski obliki in notranji razredbi. Ta velikanska zgradba stala je mnogo trud«, mnogo žrtvoljubnosti, mnogo stroškov, v koje popolno poravnanje potrebujemo še mnogostranske podpore in darežljivosti. Osobito veliko pa se bode upotrebo val o še za notranjo opravo, da bode tudi ista primerna tej narodni palači. V to ime so naprošeni vsi blagi rodoljubi, kojim je mar vspevanje naše svete narodne reči, da po svoji možnosti darujoč pristopijo k narodnemu žrtveniku v prospeh prvega narodnega doma v Rudolfovem in ž njim posredno podpirajo narodni razvoj. Narod jim bode tudi hvaležen! Izginila je tedaj neljuba praznota iz narodnega svetišča. Da bi se bila poslovila od nas baš na u*ek! Nastanjeni so v tej uarodni palači: Čitalnica, Dolenjsko pevsko društvo in odvetniška pisarna v prvem nadstropji, kjer ima tudi kmetijska podružnica svoje seje. Pritlično na levo je dekliška Šola in na desni prostori določeni za stanovanje čitalniškega sluge. Drugo nadstropje se je isto tako oddalo v najem. Krasna dvorana pak, katera se prične v prvem nadstropji in obilo objema severno polovico velikanske zgradbe, vspenja se kaj mogočno s svojimi stenami skozi drugo nadstropje. Okončevaje moj dopis: želim pa, da bi »prvi narodni dum" v resuici služil svojemu prvotnemu namenu in da bi nikedar ne oskrunjevale narodni život v njegovih svetih prostorih ostudne maroge osobnih nasprotij. In vsegamogočni stvarnik usliši mojo gorečo prošnjo: Podeli i Ti Tvoj očetovi blagoslov, da bi v toli težavami dokončano delo imelo srečni vspeh in da bi to nerodno svetišče poštenemu narodnjaštvu bilo varno zavetišče, pravo odgojevališče narodne zavesti, učilišče narodne vzajemnosti, izobraževališče Čile narodne mladeži in končno tekmovališče v ljubezni, zvestobi in darežljivosti do mile naše domovine! Domače stvari. — (Vladike Str o s s m ay e r j p pismo) na mestui zbor Ljubljanski slove: Slavnomu gradu Ljubljani velečastnomu njegovomu starešinstvu i zastupstvu! Čast mi je iz dubl|ina srdea svoga zahvaliti se, što me je vriednim i dostojnim cieuilo, uvrstiti u broj začastnih Svojih gradjaua. Kad ja pomislim na junačku i slavnu borbu, kojom se slavni grad Ljubljana i dični njegovi pobornici za slavjansko svoje biće od pamtivieka bore; onda se zaisto ponosim, što sam začaBtni gradjanin grada Ljubljane i sučlan divnih njegovih pobornika postao. I do sad je slavni grad Ljubljana uzpored sa gradom Zagrebom iniesto u sidru momu zauzimao; odsele će mi pako podvo-strućena dužnost biti, sve što mogu za napriedak, procvat i slavu dične Ljubljone učiniti. Ja slična odlikovanja najvišjimi odlikovanji na ovom svietu smatram, jer iz sidca i slobodne volje plemenitih duša proiztića i baš za to do srdea dop ra in slobodnu volju i odluku na svak: pleminićiji rad in na svaku žrtvu podnica. Cienu je pako tomu lie-pomu odlikovanju još digla okolnost, što mi je spomenica njezinu uručena prigodom sviečanosti otvorjenja galerije slika u Zagrebu, i to po članovi vi'ćn, koje več odavna ljubim, štujem, divie se njihovoj odlučnosti, postojanosti i po- žrtvovnoati u promicanju svetih narodnih svrha. Ova posljedna okolnost dala nam je ovih dana u Zagrebu ugodnu priliku s jedne i s druge bratske strane veselo uzklikniti: Sve što gradu Zagrebu na napriedak i slavu služi, napriedak je ujedno i slava gradu Ljubljani; a sve, što diže, unapredjuje i slavi Ljubljanu, diže, unapriedjuje i slavi ujeduo i Zagreb. Tako se, hvala Bogu, od dana do dana sve više v srdeu i sviesti jednorodne braće uzmnožavaju one svete sveze, koje plemenite težnje za prosvetom i umnim napned-kom radjaju. Još jednom dakle: Viečita hvala! Podpisujem se pako sa ponosom Josip Juraj Strossmayer s./r. vladika i začastnl gradjanin mile Ljubljane. Djakovar 20. novembra 1884. — (Knezoškof dr. Misija) bode še le tretjo advent.no nedeljo v 14. dan decembra t. 1. iotronizovan. — (Slovensko gledališče.) P. n. občinstvo opozarjamo, da se bode v ponedeljek predstavljala lepa igra : „Na Osojah". — (Dobitki loterije za „Narodni dom") razstavljeni so pri naslednjih Ljubljanskih trgovcih, in sicer: pri VasoPetričiči, Franu Kolmanu, J. Simonettiji in F. Sparovici na Mestnem trgu; pri Fr. Kotku iuPeregrinu Kajzeluna Starem trgu; pri Josipu Gebi v Slonovih ulicah; pri T. Kaj se rji v Šelenburgovih ulicah in pri C. Tamborninu na Kongresnem trgu. Gospodo, ki prihaja s kmetov v Ljubljano, opozarjamo, naj ne zamudi prilike ogledati si res prekrasnih in mnogo številnih dobitkov. Mi bodemo o njih izpregovorili še natančnejše; za danes pristavljamo le, da bode žrebanje že 31. decembra t. 1. Naj tedaj nikdo ne zamudi preskrbeti si o pravem času sreček. — (Meščanstvo Ljubijanskega mesta) dobili so v včerajšnjej tajnej seji mestnega zbora, gg.: Janez Vrašovic, mizar; Gregor Zamejec, pekovski mojster in hišni posetnik; Josip Kav niha r, čevljarski mojster; Blaž Jesenko, trgovec in h šai posestnik in Ivan Hafner, vinski trgovec. — (V Ljubljansko občinsko zvezo) so bili včeraj vsprejeti gg.: Karol Hollegha, c. kr. stotnik v 46. pešpolku; Feliks Reya pl. Ca ste 1-letto, c. kr. umirovljeni stotnik iu graščak; Beno Puteany, c. kr. stotnik v 17. pešpolku; Karol Pollak, trgovec in hišni posestnik; Janez Junc, uradni sluga pri c. kr. finančnem vodstvu; dr. Jos. KoBler, tovarnar in hišni posestnik; Martin Hribar, trgovec z moko; Jakob Klopčič, mokar in hišni posestnik; Andrej Muzlovič, hišni posestnik; Josip Keber, starinar in hišni posestnik; Andrej Golob, čevljarski mojster. Vsprejem v občinsko zvezo se je zagotovil gg.: Ivanu M i 1 o h n o j u, agentu in K aro In Recknagelu, trgovskemu pomočniku. — (Vit. "VVaserjev govor.) Poroča se, da jo društvo juristov v Gradci napravilo nadsodišča svetniku g. Franu Kočevarju za slovo banket, pri katerem je tudi predsednik višjega deželnega so dišča g. vitez Waser izpregovoril besedo. Baje je rekel: »Dandanes je brez dvojbe ideja narodnosti prva, a pri tem je vender-le vprašati, ali je bilo za Avstrijo pametno, da se je vzbudila ta ideje. Sodniki naj si ne dajo uplivati od te ideje. On pričakuje, da bode gosji. Kočevar, povrnivši se v svojo domovino ostal zvest sin Temide, da bode visoko nosil sodniško samostalnost in čast, in da ue bode nikoli priteguil in za to delal, da bi pravosodje slu žilo naroduo-političnim tendencam". — Graški gospod predsednik si torej glavo beli s problemom globokim, ali je bilo pametno, idejo narodnostno upi hati tudi v Avstriji! Ako je bilo za to treba posebnega vnanjega povoda, potem so idejo narodnostno vzbudili tisti, ki so začeli nemščino povzdigovati nad vse druge avstrijske jezike in urivati je tudi tja, kjer se imajo ne nemški jeziki razvijati in uveljavljati pravico! In mej le te, spada brez dvoibe tudi goapbd vitez Waser Bam! Ideja naroduostno pa naši Avstriji ne bode škodovala, če se jej krivica ne bo godila, če se bode spoštovala jednakopravnost. uzakonjena tudi za razne narodnosti. In zakone, pravico, jetlnakopravuost naj spoštujejo n si uradovi, zlasti sudnji! Seveda, kdor terjatve jeduakopravuostr subsumuje pod „narodno politično tendencije", tisti tudi jednakopravnosti ne bo pritegnil — če je soduik! — (Zopet jedna časnikarski; raca) Pod naslovom „Flttchtlings Humor" pripovedujejo nekateri listi, da je ubežni Kotar svojo vojaško obleko po pošti vojaške j oblasti v Ljubi jaui poslal in da je to obleko oddal pri nekem poštnem uradu na Notranjskem. To vse ni prav nič res. Ampak stvar je taka. Litijski žandarji dobili ao namreč dotično obleko pri nekem kmetu, poslali jo žandarmerijskej oblasti v Ljubljani, od koder se je odposlala naprej. Pri vsem tem pa ni nikakega humorja, k večjemu ta, da imajo nekateri ljudje tako ostre nosove, da celo vedo, kaj je Kotar pisal v p hiti u, katerega živ krst videl ni. Tu pač velja: gelogen wie gedruckt I — (Vrsta porotnih obravnav) četrtega zasedanja pri Ljubljanski porotni sodniji je jako kratka. Prične se 1. decembra: Anžič Alojzij, hudodelstvo uboja; 1. decembra (II. obravnava): Laui Nace, hudodelstvo uboja; 2. decembra: Katero Tone, hudodelstvo uboja, 3. decembra: Opeka Jaka, hudodelstvo goljufije; 4. decembra: Jan Vincencij, hudodelstva teške telesne poškodbe; 5. decembra: TroBt Jaka. hudodelstvo uboja in 5. decembra (II. obravnava): Maček Janez, hudodelstvo uboja. — („S1. del. pev sko društvo „Slavec") priredi prihodnjo nedeljo 7. dec. t. 1. v prostorih Čitalnične restavracije pevski večer, katerega program priobčimo pozneje. — (Preširnova slavnost), ki jo napravi akad. društvo „Slovenija" na Duuaji ne bode v 6. dan decembra, nego preložili so jo na 9. dan prihodnjega meseca. — (Prof. A. Bežen še k.) Plovdivska »Marica" poroča, da se je naš rojak g. prof A. Be-zeušek preselil iz Sofije v Plovdiv. Poklicalo ga je upraviteljstvo v Istočni Rumeliji, da sostavi ste-nogrnfijski biro „pri Oblastnoto Sebraoje", in da predava stenografijo ter nekatere druge predmete na realki Plovdivski. Dotični dopisnik iz Sofije, ki to v »Marici-1 poroča, hvali velike zasluge našega rojaka za kneževino, ker je stenografijo prisposobil za bolgarski jezik. Dopis sklepu z besedami: »Profesor Bezenšek si zamina obiden." G. prof. Bezen-šek ostavlja Sofijo z grenko mislijo; to pa — kakor se nam od drugodi poroča — zategadelj, ker je naš rojak Cankovist in ni hotel hoditi s sedanjim Karavelovljim ministerstvom. Delala so se zbog teja posebne sitnosti njegovemu listu „Balkans Post" in popustil je rajši dosedanjo službo in vzel povabilo za v Istočno Rumelijo. Tu se je podjetnemu rojaku našemu ponudilo drugo častno polje častne delavnosti. — (Vabilo k slavnosti,) katero priredi v spomin dr. Fr. Preširnu Ormoška Čitalnica v nedeljo dne 7. decembra 1884 ob 7 uri zvečer v svojih prostorih. Spored: 1. Trio, za gosli, cello in čveteroročno igro na glasoviru. Mendelssohn. 2. Kam? moški zbor. Kocijančič. 3. Slavnostni govor. 4. Kje so moje rožice? mešan zbor. Dr. G. Ipavic. 5. Deklamacija. 6 Zampa, potpouri za gosli in glasovir. Herold. 7. Ilirija oživljena, moški zbor. Dr. B. Ipavic. 8. Trio, op. 8 za gosli, cello in glasovir. Chopin. 9 Planinar, mešani zbor. Dr. B. Ipavic. 10. Danes tukaj, jutri tam, moški zbor. Kocijančič. Ustopnina : za posamezne 30 kr., za družino 50 kr. Pozivi V veselji in tugi Slovenec prepeva sladke pesni domoljubne in mile svoje žalostiuke. »Nema veselice poštene, pri katerih se ne sliši pesmice sladki glas", so besede n^umrlega Ant. Slomšek**. Tako gojila se je dolgo dolgo časa iskrena želja mej delavskim in obrtnim stanom pridobiti si priložnost izobraževati se v petji in v to svrho osnovalo se je pred kakimi šestimi meieci »Del. pevsko društvo »Slavec1, čegar smoter je jedino le gojiti slovensko in slovansko petje, ter tako s tem pokazati srednjemu stanu jedini pravi pot do om ke in obče izobraženosti. D'Uštvo ima doslej že nad 60 pevcev in čez 80 podpornih članov. A kaj je to v primeri z ogromnim številom delavcev in obrtnikov našega mesta. Toraj usoja si podpisaui cdbor še jedenkrat obračati se do vseh prijateljev petja in zabave, da blagovolijo v ogromnem številu pristopati k omenjenemu društvu, da bode reu sledDjič ponos bele Ljubljane. Odbor sklenil je v svoji zadnji seji odpreti tudi zopet šolo za začetnike in sicer vsaki torek in četrtek, počenši z 2. decembrom t. I. Pevske vaje za zbor so pa vsaki ponedeljek in sredo ob 8—9 ure v društveni sobi, Gospodske ulice št 8 I. nadstropje, kamor naj se vsi oni, ki žele k društvu pristopiti oglasijo pri društvenem pe-vovodji g. Ivan Justinu ob uedeljah pa od 11 —12. ure dupoludne. Odbor slov. del. pev. društva ,.Slavec". Meteorologi eno poročilo. Čas opa-zo vanju 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje j T barometra peratura Vetrovi Nebo M krina v in in. 735 64 mm. 734 21 mm. 733 73 mm. — 6-4° C si. svz + 3 6° C i si. ja. + 20*C j si. jz. obi. I d. jas. 0001 Srednja temperatura — 0-3», za 2,3° pod normalom. T IV.n«« <4'lir v B J|||>1J<| ti I dnć 29. novembra t. I. ,1 kr. Plenica, hktL . . . •S So Rež, _ ... 5 4 Ječmen, n ... 4 71 Oves, n ... 3 Ajda, n . . • 4 Proso, :"» Koruza, » ... 6 10 Krompir, n ... 2 86 Leoa, »i ... ■s - Grab, „ . ... _ Fižol, Maslo, n ... 8 60 kgr. . _ 09 Mast, M 2 Speb frišen, „ — 68 Speh povojen, kgr. , Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje mesu, kgr. Telečje „ , Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ . . Drva trda, 4 □ metr. „ mehka, „ „ gl. kr. _ 72 84 d 8 64 — 68 56 — 34 17 1 69 1 611 7 . 0 5 —1 XD%a.23.©visita, boiza dne 29. novembra 1.1. (Izvirne telegratićno porocii< .i Papirna renti .... .....81 irld. 55 Srebrna lenta .... .... 82 , 75 Zlata renta.........104 „ 40 6°/0 marčna renta......... 96 „ 85 Akcije narodne bauku ......H72 , — Kreditne akcijo...... 304 n 75 London......... 123 , 15 Napol............. ^ , 77 C. kr. cekiai . ........ 6 „ 78 Nemške marke ..... 60 B 20 4°/- državne «rečke iz I. 1854 '250 gld. 125 . 50 Državne srećko iz 1. 1864. 100 gld 4".„ avstr. zlata renta, davka prosta. Ogntka zlata renta 6°/,..... „ papirna renta 5*/o..... 5°/e štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 60/0 . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4 1 ,' , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 60 125 174 104 123 95 90 104 117 122 109 105 179 18 105 213 75 45 25 50 25 50 60 75 25 50 ŠL 18 7 04. (769-1) Razglas mladeničem, vojaščini podvrženim. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora leta 1885 h kateremu bodo klicani v let h 1865. 18G4, 1863 in 1862 rojeni mladeniči, se javno naznama: 1. Vsak tukaj prebivajočih domačih ali vnanjih mladeničev, kar jih bode k prihodnjemu rednemu novačenju poklicanih, mora meseca decembra 18 84 v magiitratnem ekspeditu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo nasledki §. 42 vojne postave. 2. V.ianji t j. taki, ki niso v Ljubljano pristojni, morajo k temu vpisu sehoj pnneuti popotne liste ali druge izkaznice. 3. Začasoo zunaj svojega rojstnega kraja bivajoče ali pa bolne mladen če smejo oglasiti stariši, varuhi in drugi pooblaščenci. 4. Tisti, ki mislijo prositi ali začasnega opro-ičenja od vojaščine aH pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukpj izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajo.'-m dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat v Linijam, v 23. dan novembrr, 1884. Župan : G ra ss el li. ■? o P*£j' o. Extrait de Noix du Dr. Thomson. Sredstvo, ki daje sivim lasem v 14 dneh prejšnjo barvo; ne barva niti kože, ne perila, temveč samo laBe. Ako se hoče sive ali rudeće lase takoj črno ali rujavo pobarvati, treba je Bamo mojega i-:.\t r«ii de N..i\ de Cialle. Cena lončku: Eztrait de Noiz 3 gld., Eztrait de Noiz de Cialle 2 gld. 60 kr. (720-4) Zaloga v LJubljani pri Edvarda Mahr*u9 parfumerji. Takoj prežene * * — Za uspeh ae Jamči. BJL,AXTOI,YTI*, jedino sredstvo, b katerim Be preženo im ki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 ki., pat. ruzprševalec 50 kr. \ ll< KOI,I X, zoper Btenice, bolhe in mole. 1 steklenica 50 kr. — m mil.vi II. sredstvo za zatiranje podgan iu misij. Ni strup in umori Bamo podgane in miši. 1 pušica 50 kr. V količinah pod 1 gld. se no razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnab in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje: (714—4) E. SOXMLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Proti povzetja od a. v. gld. 7.— se pošilja 5 leilo kave „Santosu najfinejše in sicer vseh poštnih in čolnih Btroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. (Uzorci zastonj.) — Ravno na ta način tudi E5 ]cilo la,63ceg-a olja. jako dobrega. — Naslov: (745-5) GI0VANNI G0RIUP & Co. v Trstu. Prodaja posestva. Lepo posestvo, krasno letata tik okrajne ceste Mokronog. *o\ ouiesto, obstoječe iz 8 oralov njiv I. razreda, 3 oralov gozda, hiše, gospodarskega poslopja z vrtom, proda se iz proste roke. — Nat: nćneje poizve se v aprav-ništvu ^Slovenskega Naroda". (762—2) Dr. Spraiiger-Jevc kugi!!®© mm žel««!©©« Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Biicking, medicinski 8»velnik dr. Cohn, dr. Miiiining in mnoge drugo zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno doniHČe (ne njim Bredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim btileznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobnlju, zaslizenjn, želodčnej kislini, vzdig.»vanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapreti u. Hitro in brez bolečiu meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte so sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodu lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, na Presirnovem trgu* (716—4) Naznanilo otvorenja. da bodem s 1. de- P. n. S tem uljudno naznanjam, eembroui otvoril mojo sladčičarijo na Preširnovem trgu hiš. št. 2 (poprej "W"in.ter). Zagotovljajoč vedno reelno postrežbo, priporočam zmirom svežo zalogo najfinejših sladčičarij, mandel-nov, španjskih Bapic (Wind), kakor vsakovrstnih slad-čičarskih pekarstev k čaju, tort vseh velikostij in vrst, bonbonov, bonbonierov in vsakovrstnih druzib hI.hIi-C (lastnega izdelka), tragantnih podob in raz košinh sladčičarskih stvarij. Nadalje priporočam odlične čokolade, razne najfinejše likere, čaj, pravi Jatnaika-rum in različna pristna desBertna vina, marmelade, sočno ovočje suho in praženo, vsakovrstni sladoled v najlepših oblikah, ledene in Btrjene francoske creinč, šartlje, masleno testo in vsakovrstne drozne sladčicarije. Nuročbo za svatbe, krato in druge slavnosti so bodo vedno vsprejemale in točno izvrševale. Pričakujoč mnogobrojnih cenjenih naročil beležim z vclespoštovanjem (767—1) sladčičar. i Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepreinoeljiva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot, najboljše in najcenejše usnje ohranjajoče aredatvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da Be rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se jo dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in jo najbolje priporočati. Cene: V velikih škatljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2«/t kilo po 5 gld. Nadalje v '/i škntljicah z 40 deka po 1 gld., v Vi škatljicah z 18 deka po 60 kr., v */« škntljicah z 8 deka (4J f.) 25 kr. in v «/* škatljicah z 3 deka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh vetjih mestih monarhije. Pred pouarejenjem se Bvari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje trajno in čedno, kupi naj samo Bendikovo nepremočno mast za usnje. (766—1) NAJBOLJŠI ZA CIGA/?^ * Je pristni C LE HOUBLON Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. o o/p:i:ii.LF.s ic-SImlle rin PCtbiunttO rAmntcANTt' 17 Itn« Renne«r i 1'HIIs za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojfiek) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — NaroČiti se morejo samo direktno pri meni. (741—4) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, 1, PESTAL0ZZ1GASSR I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—9) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Ustanovljeno 1847, na Dn-najl in Bndapeiti od 1861. Ivan IIofT-a zdravil« lom HofT-a končen* no pivo iz aladnega' trovani sladni isvle* izvlečka eek 1 steklenica b0 kr. jI st. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Medicinske kapacitete, kakor na I Mina ji: profesorji dr. pl. Bamberger, Schriitter. Schnitzler, pl. Rokitansky, pl. Basch, Finger i. v. dr.; v Berolinn: gospodje profesorji dr. Frericbs, pl. Langenbeck, Ose. Liebreich i. v. dr. zapisujejo take v mnogih boleznih z vidno najboljšim vspehom. Ivan HofT-a bonboni iz Hladnega izvlečka za prsi Ivan Hofl*-a zdravilna aladaa čokolado po V, kilo I. gl. 2.40, II. pristni gimo v modrih za-1! gl. 1 60, po 74 kilo I. vitkih a 60,3o, 15 inlOkr.ii gl. 1.3o, II. 90 kr. Srečni zdravilni vspehi pri prsnih iu pliičnili boleznih, slabem prebavjje-nji in jetiki. Gospodu izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. itd. Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse Nr. 8. V Mariboru, 19. januvarja 1883. V. bi.! Leta 1876 sem bil 7 mesecev bolan za plučnim katarom in nasledki te bolezni bili so v letih Ib8l/h2 pogosto pljuvanje krvi, vedna hri-pavost in kašelj, noči brez Bpanja, slabosti v prsih in pomanjkanje sape, tako da sem le s težavo in previdnostjo mogel priti gori po Btopnicah. Vsa sredstva, katera sem rabil in najstrožji red mi neso nič pomagala in jaz Bcm že mislil, da bodem vedno hiral. S 1. oktobrom 1. I. začel sem rabiti Vaše Ivan Hoff-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka in Ivan Hoff-a bonbone iz sladnega izvlečka in zdaj po 4 mesecih sem pupolnem zdrav, kakor poprej. Prosim, objavite mojo najiskrent'jšo zahvalo, da vsi trpeči zvedo za ta nepresegljiva zdravilna sredstva. Z vclespoštovanjem Vam hvaležni K. Kollinann, merski nadzornik v Mariboru. Zdravniško zdravilno priznanje. I. Nemška bolnica v Filadulfiji, 12. maja 1881. Poš\jite mi blagovoljno judno dvauajstorico steklenic Ivan IIofT-a sladnega izvlečka. Jaz sem z njega učinkom jako zadovoljen. Moj bolnik brez tega ne more živeti. Dr. med. E. Kaab, zdravnik nemške bolnice v Filadolfiji. U. V Filadelfiji, 11. maja 1881. Gospod dr. E. Wilson je meni za mojo sedaj doječo soprogo Ivan HofF-a sladni izvleček priporočal kot najboljše in najradikalneje sredstvo (na-ročba). (584 —2) i»i med. Chas F. Turnball« asistentni zdravnik profesorja Jeffereena v medicinskem kolegiji v Filadelfiji. <«iii vin« zaloirei Ljubljana: Peter Lastmik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, drogueriji; Uoricn: G. Cristofolotti, dvorna lekarna; Celovec: W. Thurmvvald, lekarna; Maribor. W. Konig, lokama, F. P. Holasek; Tržič: J. Raitbarek; Pulj: G. B. VVassormann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. 8. Prlni Seravallo, Zanotti, lekarni; Beljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: < 'lir. Mozocco, N. Audrovice, lekarni. 60 vlaoklh odlikovanj. 1460 Prijatelji pilić u (Laubsagen) dobe zastonj nov cenik 9 podobami od (650—7) jaubsagc-Werk7f ujr Sper ialitaten-Lager ,,zum goldenen Pelikan" Wien, VII., Siebenjtemgasse 20. h Trsta, v Hovi-Jork nuavaost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah hi z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „S-u.rre37-'1. 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Kajuta za potrtike 200 uolierquelleu vabi uljudno (758-2, ♦ : : : : : : Dr. Schmidt-ovi uspešni prilepiti n tnrja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujočo sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sehmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh prilepkov bo odpravi vsako kurje oko brez VBako operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcera za Udiranje kurjih očes 2» kr. a. v. 3Dr_ Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčmm boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischisdi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnonju, 1 slabljenju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi preti: proti 1111 in trganju, oti pnelosti mišic, trganju v členkih in mišica.:, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena (steklenici s točnim navodom upo-I rabe 70 kr. u. v. NH. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdelke in samo ono za prave priznati, kateri (tnalu polno firmo: „Julins Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—9) Glavna razpošiljalna zaloga: CJlogfruitNižje-Avstrijsko, lekarna J. Ilittner-Ja. Dr. Srliniidl-01«' prilepke zu kurja »•» vilu i7Q Kuri«! tiHK-i gotovo uplivajoče sredstvo, treba samo /jllliniiu ,jtl IV lil J ti tUl ^l, zvečer s čopičem namazati. I Bteklenica samo 40 kr. Milltt,ra naJmieJ3a ,v botolijah po J^mj| najfinejši v botelijah po 30 in najfinejši v zavitkih po 30 in 50 kr. (691—5) Izdelki morajo imeti, da 80 pristni zraven podpis iu zgornjo eti, da /Z> - m j--n stoječi 'Sra^C*- ^-/^' 'Z^p^t/sJc*-** 8varstveno marko. DV Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o O :XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX B A7 I . i u 1»I, j: i ■ i i uvedena Dalmatinska klet na Frančiškanskem trgu št. 3, (Poddružnice: v Trstu, Celovci, Mariboru, Gradci, Dunaji in Linci,) v katerem se prodajejo i>uiiiiei«e> u Dalnifttlnaka vina, ki so po odlikovanjih in zgornjih prodajalnib mestih slavnoznuua in od inejnarodnega sanitetnega kongresa 1874 bila za zdravilo proti raznim boleznim (kakor svedočijo mnogobrojni uspehi) priznana. Glavni namen te kleti je svetni trg seznaniti s popolnem pristnimi domačimi dalmatinskimi vini in tako va ovati častito občinstvo pred ponarejevanjem tega svetovno znanega trsnega soka, katerega kupujejo že svetovno znane vinske države evropske. Za pristnost Duiničičevih zdravilnih vin, katera bo dobe samo v gorenjej II kleti in v poddružnicah, jamči kletiuo OBkrbniStvo. (739— ) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Gostilna jii julu Horo". Usojam so tlav. občinstvu in posebno gg. potovalcem prijazno naznaniti, da sem gostilno „pri južnem kolodvoru". nazaj kupila in v isti posebno sobo za potnike, kakor tudi prostore za v' restavracijo pripravno in elegantuo ponoviti pustila ter vabim slavno občinstvo, da me mnogobrojno obišče. Sobe Be rnčunijo jako ceno. V restavraciji gostilne se toči izvrstno Koslerjevo carsko pivo in prava bizeljska vina, dobi se znjutrek, kosilo in večerja, vse okusno pripravljeno in ceno. Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem Jožefa Porless, (728—3) posestnica gostilne. XI sre6k lO gld. (Za frankovano dopošiljatov srečk in listino dobitkov so mora pridejati 15 kr.) dobitkov! lavni dobitek goldinarjev 20.000. Tretji glavni dobitek 10.000 gl. a. v. Daljni dobitki a gld. 5000, 3000, 2000, 1000 i. t. d. OdračimSi 20°/6 —izplača se vsak dobitek v gotovini. ESE— Raspoii(ja Je generalna razprodajalnica Kinczem-srečk za vso Avstrijo: (756—2) ^TZ&m^^MJkMM & o©. bankino in ineii)i<*ko potlfetje, I., BorNegiiMHO 1«, »UrSA-.T, I., "Woll:#:oille it L. r i I LUTREIN1GUMG S PIL L E i S linij.., ua v.uii i... i.....11 ti isJolleov, nimajo te pastiljo nič *kor&neje ar rttb\}o zoper bolezni v orgtuiili spoditjoRU dela trlcn.i, prohajalno mrzlico, bolezni n* kozi, v mož-janilt in žonsko bolezni; čiitijo kri in lcliko odpravl)iju blato. Ni g* zrfruvihi, ki bi bilo boljio in pri tem popolnem neškodljivo zopar gotovi vir vseli bolozitij. Ker bo posladkorjcne, uživajo jih ratll tudi otroci. Te pilo ao odlikovane > jako častnim pismom ttvornf(/ii avrtnlkn 1'ltluu IV •Tetina Kkatljlcn s IS jntumi vr{)tt lli kr. — Zavitek,, o.iem .ikotljir akupuj, 1'JO j»U, velja .sumo i [ii>i it. v. ~imtl (6!i0—4) Qua „j -m J n J Vnuka škatljica, ki nćma firme : Apotttrke, n ■ It'iliiffii Loopotd iu na zadnjoj atruni mme vamtveite znittttke. Je jmnurejemi, ter svarimo, naj so no kupuje. JUtiitl nr mora tlvttro, tla kuuttjl: Apotbeko „zum lieilit;eii Leopoldi*' des l*li. \«iis:riit, Mtndl, Kcke ■■ j*• iiuIorov na Dnnajaki borsl proti zmerneniu pokritju. Za prev»etja ineikov v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne s pnd SOO gld. ». v. proti mesečnemu i«plneevnnju riobiCka in položitvi rakuna. J priporoča 80: (744—3) 3. Za nakup in prodajo vseh v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev. 4. Za Izplačevanje prcdplao za skoraj polni znesek na arečke, akcije itd. 5. Za dajanje ilobrili atet»y kapitaliHtom, kateri Imajo borsne paplr|e po drazih kunlli v rokah. l0mT~ Prospekti na zahtevanje franko. "WtQ Izvrsten med "iJ ( ^ i« i-ai i«« i in ii pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil - kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti postnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi med v satov jih. Ob jednem priporočam visokočastiti duhovfičini svojo zalogo pravih garantiranih vaščeniUsvee 0R0SLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—4) K Božičnim jraikonii | t i tapeserijska kupnja in predtiskarija IT —*-----------i q o „Pri vezilji". Židovske ulice, priporoča po naj ni/jej ceni (763—2) bogato zalogo blaga za vsakovrstna mvna deta t pričete in usutrna izdelane rti-tearije na pliš, svilo in platno; prnf. Jtif/ro* o nravsktt volno, druge votne vseh vrst in barv; nogovice, komasne, rute itd.; *a stika-vije pripravne lepa rreatane tesenine, 4]B n. pr. za liatinje, ključe, ročne prti i. dr. JSL Naročila za predtiset in stizanje perila « se točno in po najugodnejših pobojih zvrše. 4\) 2fe#6a£<*£a£a£6«££«4& Mazilo /u lase po prof- d.r. ntliia. I Jedno najboljših sredstev, da so proator, kjer rasejo lasje, nirdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspebom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega (705—4) lekarna „pri samorogu" «T- pl. TRNKOCZY-ja, na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani. Zobozdravnik Schvveiger z: ZD-ci.:n.aoa, biva v hotelu „pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure In od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamni zobje izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodih amerikanske in nemške sostavo. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastno tete v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Hertsta iz liro-mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali bo prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, kojn se jako trdno prime in ob zobovnib straneh utrdi. Jednacega učinka je od Istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršuosti zlata in se le v take zobe vdevlje, keji so preslabi za zlato plombo. Comontua plomba ugodna je zlasti za sprednjo zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; jo jako močna in so hitro strdi (v petih ali desetih minutah). Vsak zobobOI se takoj zatre, boleče zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnoga leta izkušenem navodu polnijo se i zobno korenine a isto tako po polnem gnjili zobje, če še tako bole. ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; poplavljanja in neprimerna zobovja se vsprejcmljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil so bom tudi tu, pridobiti ai Z vestnim, dobrim in solidnim dolom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da setu z vnemi potrebnim pripravami in epravo sedanje moderne zobno umoteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi jo tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to Stroko spadajo. (768—1) Udano podpisani slav. p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je začel točiti izvrstno staro rumeno vino > graščaka g. k. Rndež-a in izvrstno Puntigaiusko salonsko pivo i\ i a Pllaen. Za obilen obisk se toplo priporoča (761-2) Ivan Cesaric, restavrant. XXXXXXXXXXXXXXXXX Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (750—1) P. & R. Seemann v Ljubljani. :xxxxxxxxxxxxxxxxi 0. k. privilegij šivalnih za zboljšanje * strojev. Ivan, Jasp V Ljubljani, H6tel Evropa, Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rab'jivih za vsakatero šivanje.