GOSPOISESIVO Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Na zagreibški borzi se je zadnje dni dobiio v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 27. aprila 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798.55 do 801.55. 100 italijanskih lir za 299.60. 100 madžanskiti pengov za 993. 1 ameriški dolar za 56.81. 100 nemških mark za 1357.75 do 1360.75. ' 100 francoskih franlkov za 223.78. 100 čehoslavaških ikroo za 168.04 do 168.845. SEJMI. 24. aprla: Ptuj, Hoče, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Jurij v Svidini, Kaniža, Laško, Mazirje in Zdole. 25. apriia: St. Jurij oib Taboru, Oplotaica in Dobova. 26. aiprila: Kazje. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. aprila 1928 je bilo ipripdjanih 290 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 D, 7 do 9 tedmov sfari 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece stari 350 do 420 Din, 5 do 7 meseeev stari 450 do 500 Din, 8 do 10 meseoev stari 550 do 620 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Dian, 1 kg žive teže 10 do 12.80 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 205 kom. Mariborski trg dne 14. aprila 1928. Topot je bilo 25 s svinjino in 15 s kromipirjem in drugo zelenjar\ro naloženih vozov na trgu. Slaninarji so prodajali meso in slanino po 17.50 do 22.50 DAn, diormači mesarji pa govedino po 10 do 12 Diin, teletino po 15 do 16 Dim in svLnjino po 20 do 22.50 Din za - kg. — Perutnina, katere je bilo okoli 200 komadov, se je prodajala povprečno po 15 do 80 Din, domači zajci po 10 do 30 Din, kozliči (15 komadov) pa po 50 do 200 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike: Cene so bile kroimjpirju 6 do 7 Dm za mernik, oziroma 1 do 1.50 Din za 1 kg, solata 10 do 14 Din, špargelji 20 do 22 Din, kislo zelje 4 Din (v trgovinaih 3 D), kisla repa 2 DLn maslo 40 do 44 Dim, kuhano maslo 44 do 48 Din, čajno maslo 50 do 60 Diii, hren 8 do 10 Din za kg, karfijol 5 do 15 Din, ohrovt 1.50 do 1.75 Din kornad, ml«iko 2.50 do 3 Din, smetana 12 do 14 Din, oljčno olje 20 do 22 DLn, bučno olje 18 do 20 Din za liter, jajca 1.25 do 1.75 Din za 1 komad. Sadje: jabolka 5 do 10 Din, tupatam se dobijo tudi še hruške, katere se prodajajo po 12 do 14 Din kg, pomaranče 1.50 do 3 Din, liTnane 0.75 do 1.50 komad. Cvetlice: 3 do 25 Din, z lonci vred 15 do 75 Diin za 1 komad. Sadike (češplje, hružke, jablana, ma relice, breskve) po 12.50 do 25 Din komad, cepl]'«ni vinski trpsi raznih vrst po 1.50 do 20 Di« komad. — Lončeaa ia le«»a r«ka 1 do 80 Din, lesene grablje 6 do 8 Din, ril« 8 Din, cepci 8 do 10 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slaina 25 do 30 Din vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 12. aprila, je bilo-9 vozov sena, 2 slame, v soboto, dne 14. a.prila, pa 14 vozov sena in 3 voze slame na trgu. Cene so bile senu 105 do 135 Din, slami pa 45 do 55 Din za 100 kg, slami tudi 1.75 do 2 Din za snop. Gospodarska obvestila. VINOGRADNIKOM! Naš vrli pristaš .g Franjo Gnilšek, vinski trgovec, Razlagova ulica 25, Maribor, ima veliko zalogo rezanega in kalanega kolja po nizkih cenah. V zameno za kolje sprejme dobro vino in odda tudi izborno vinsko kapljico za kolje. G. Gnilšeka toplo priporočamo! Licencovanje in obdarovanje plemenskih bikov za ljutomerski okraj. Ljutomerski okrajni odbor naznanja, da se vr&i licencovanje in obdarovanje plemenskih bikov in sicer: Dne 7. maja 1928: v Ljutomeru na sejmišču ob 8. uri predpoldne za občine: Ljutomer, Noršinci, Krištanci, Cven, Stročjavas, Presika, Slamnjak in Kamenščak. V Križevcih na trgu ob 11. uri predpoldne za občine: Križevci, Boreci, Iljaševci, Grlava, Lukavci in Ključarovci. Pri gostilni na Goriei ob treh pop, za občine Staranovavas, Bučečovci, Bunčani, Vučjavas in Veržej. — Dne 8. maja 1928: V Branislavcih pri Kapeli, ob 9. uri predpoldne za ol>čine: Branislavci, Staracesta, Cezanjevci, Radislavci ter za kraja Grabe in Gornji Kamenščak. Pri Mali Nedelji pri gostilni g. Kosi ob 11. uri dopoldne za občine: Mala Nedelja, Moravci in Godemarci. V Berkovcih pri g. lurincu ob treh popoldne za občine: Bolehnečici, Slaptinci in Logarovci. Lanskoletne državne in okrajne nagrade se bodo lastnikom bikov, ki so jih držali eno leto, pri zopetnem prigonu izplačale. Licencirali se bodo biki pincgavske, simendolske in marijadvorske pasme. Prigon vseh nad 15 mesecev starih bikov je v izogib kazni po točki 30 štajerskega živinorejskega zakoma obvezen. Z ozirom na izdatna oblastna in okrajna darila za najboljše plemenjake je pričakovati, da se bikorejci potrudijo, da priženejo k licencovanju dobro oskrbovane bike. Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dne 22. aprila, dvoje poučnih predavanj: prvo se vrši ob pol osmih zjutraj po rani maši v Zrečah v šoli, drugo pa ob treh popoldne po večernicah v Ločah v šoli. Predavatelj je načelnik Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast g. H. Peternel. Prijatelji čebel dobrodošli! Prcdavanje o sadjarstvu v Novi cerkvi pri Celju se je vršilo v nedeljo, dne 15. l. m. Predaval je g. Levstik iz Celja. V svojem skozinskoz šaljivem govoru nam je orisal začetek našega slovenskega sadjarstva in današnji pomen te velevažne panoge kmetijstva. Predavanja se je udeležilo lepo število kmetov, gospodarjev in kmetskih fantov, kateri so z napeto pozornostjo sledili predavateljevim besedain. Ustanavila se je tudi toli potrebna sadjarska podružnica. H koncu je še g. predavatelj razdelil med poslušalce cepiče najboljših jabolčnih in hruševih vrst. G. predavatelju se s lem najtopleje zahvaljujemo za ves njegov trud in za njegove res lepe in bodrilne besede ter si ga želimo še večkrat v svoji sredini. — Poslušalci. Hmelj. Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. 2alec, 14. 4. 1928. Omejitev hmeljarstva in sicer potom opuščanja starib in neprireditvijo novih nasadov se je tukajšnjim hmeljarjem ustmenim in pismenim potom nujno priporočalo. Sedaj se pri precej ugodnem vremenu odkopava in obrezuje hmeljska rastlina. Korenika je dobro prezimila in se ličinka hmeljskega kebra (plinthus porcatus) le tuintam najde v trtah in v koreniki. Keber sam, ki je bil dosedaj špecijaliteta našega okoliša in kojega življenje je še malo ZBano, se le redkokedaj najde. Ker je bilo leta 1926 okuženje hraelj&kih nasadov po kebru, oziroma po njegovi ličinki silnejše, se je lani nehote razposlalo mnogo lieink potom eksportiranib sadežev v druga okoliša, kjer bodo najhitreje tudi pričele s svojim uničujočim delom. Mnogo hmeljarjev se peča že s postavljanjem drogov. Vobče smo letos zbog neugodnega vremena meseca marca z delom nekoliko zaostali. Hmeljarjem in gospodom poverjenikom Hmeljarskega društva! Kot konj, katerega predčasno napregamo in ga pri silimo k napornemu delu, kmalu začenja hirati, tako se zgodi tudi hmeljski rastlini, katero spomladi preobložimo, to se pravi, kateri pustimo preobilno šfevilo poganjkov. Pravilo se glasi: Po jakosti poganjkov se ravna tudi njih število, ki jih privezujemo drogom. Torej v najslabšem slučaju le enega, pri krepkejših poganjkih dva in pri zelo krepkih tri. Štiri poganjki se puščajo le v prav redkih slučajih posebno tam, koder je zemlja prvovrstne kakovosti in je rastlina izredno bujna in zdrava. Slabotni rastlini puščati tri do štiri poganjKe, je nesmiselno, nesmiselno je pa tudi, krepkim rastlinam puščati le eden aii dva poganjka. Vsak hmeljair mora svoje hmeljišče natamčno poznati in se pri določilu trt strogo držati pravila. Slabotni hmelj s štirimi trtami bo rodil premale, krepek pa z eno ali dvema trtama predolge kobule. Gospod Bl. Kralj iz Št. Ilja pri Velenju je prišel do prepričanja, da mora svojemu hmelju pustiti vsako leto po štiri trte, aiko si hoče pridelovati kobule normalne velikosti. A to seve ne velja za vsakega hmeljarja. Kobula, kakoršnih si želijo prekupci, naj bo 3% do 4 cm dolga, naj ima nežno rebro, goste luskine, mnogo lupulina in fin aroma, svetlo zeleno barvo in naj bo brez zrnov ali semen. Minulega leta je bilo Hmeljarsko društvo naprošeno, naj pošlje hmeljskega kebra raznim znanstvenikom in hmeljarjem na ogled, ker ga le-ti še niso videli. Hmeljarsko društvo pa tem proinjam ni moglo ustreči, ker ga ni imelo na razpolago. Povodom letošnje rezitve hmelja se je posrečilo g. Fr. Turnšeku iz Brega pri Polzeli dobiti navedenega škodljivca v roke. Gospod Turnšek ml. je kebra izročil Hmeljarskemu društvu, ki ga drage volje pokaže interesentom. škodljivec spada med rilčkarje, je 14 mm dolg, 4 mm širok in je temno-rjave barve. Hmeljarji se vnovič opozarjajo in naprošajo za vestno zasledovanje vseh hmeljskih škodljivcev.