Duhovna organizacija slovenskega učiteljstva. (K drugemu izobraževalnemu tečaju.) Velike in mnotgovristne iso ,nalo<ge, ki ča» pcajo učitelja, čim dvigne svoj poglled, da premotri polje, ki imu je dano v 'kultiviraeje. Le rokodelec tišči pogled vsivoje delo, ne vddi in čuti 'časa, ki drvi mimo njega ter ne pojmuje zveze in kompleksa življenja, kate* rega drofoec je sam. Slovenski učitelj noče biti rokodelec. Za= veda se svojega posebnega potslanstva v na* rodu ter skmša po svojih najboiljših močeh najti harmonično zvezo s časam, čegar otrok je, a čegar. inteligenten obraizovalec Ibi rad postal. Toda kaj pomeai poedinec, če je nje« govo hotenje še tako silno in njegove zmož= nosti še taiko izredne. Sodolbnemu člove>ku stoji pa na razpolago v njegovem stremljenju učirikovito sredstvo — organizacija. Kjer stoji posameznik brez moči, in se zdi naloga neizpeljdva, ovire pa nepremagljive, se njegove sile potisočerijo, kakor hitro tse združi z enakostremečimi v krepka falango. Značilno za našo ddbo je dejstvo, da imajo vse socialne, pravme in kuls turne reforme, izvedene po državi, svoj izvor v borbenih organizacijah, ki so izbojevale svojemu naziranju in svojim potrdbam od« goivarjajoče soc. ustanove in pravne cbliike. Pomisliti nam je le, kak vpliv na izoibrazs bo moderne človešlke druižibe imajo mebrojne organrzacije, 'ki se bore dain rza dnevom s koncentriranimi gmotniima in propagandnimi sredistvi ter z naporom izfora-ne mteligence za uresničenje svojega plemenitega stremjjenja. Kdo bi mogel našteti vlsa mogoča društva, ki se bore s času primernejšo vzgojo mladine, za skrbstvo mladoletnih, za varstvo mater, vdov, sirot in nepreskrfoljenih otrok, za p-o* habljence, hirajoče in omemogle; za reformo stanovanj, za pacifistiono propagaodo, seksu* alno reformo itd., itd. Za vsako važno naeelo javnega življenja ima modemi človdk v odgovarjajoči načelni Orgainizaciji hvaležno torisče, ikjer naj skuša svoje prepričamje s pomočjo istomislečih uveljaviti v korist in lajšanje trpeičega člove* štva. Ne p&zahimo, da se more modermi člo» vek le v organizacijah izživeti vn koristno izralbiti svoje sile, bodisi pa še tako naoelen andividualist. Organizatorji postajajo najvažnejši in najpotrebnejši člani človeške dru|žibe. V njis hove roke je dana usoda sodolbnih ljudstev. Od njihove spretnosti in vztrajnega smotres nega dela je odvisno, če bo mogoč& rezultate znanstva učinkovito obrniti v blagkijo člo« veštva v napredek kulture. Izsledki znanosti, ki bi spretno in socialno pravično obmjeni moigli prinesti blagoslov med trpeče čllove« štvo, s.oje ncizrabljeni, ali pa celo krivično urorabljeni. Stvar organizatorjev je, dvigniti ta zaklad ter iga dati na raizpolago mjiim, ki jim je namenjen po najplemenitejlših člove^ šikega rodu. To delo je danete potrebnejše od vsakega drugega. Organizatorji bo postaji moderna aristokracija, socialna aristojkracija. Tudi slovenski učitelj nima višjega crlja v svojem stremljenju, nego da postane o r -¦ gani'zator 'kolektivnega življa svojega na» roda. Vse trpljenje, vsi problemi izlboljšanja našega življenja so< socialnega izvora. Zato mora biti boj za boljšo ibodočnost dobojevan s socialnim sredstvom, z organizacijo. To je beseda moderne vede najmlajšega datuma. Te dni se zbere drugič iskupina naj? bolišiSh iz vrst slovenskega učiteljstva, da v večdnevnem resnem skupnem delu pregleda kompleks najvažnejših nalog, iki jo čakajo v naslednjem Jetu, da z združenimi mo6mi' ioči 'bistveino od nebistvenega, važno od nes važnega, nujno od odložljivega. Šest dni napornega razmišljanja, da se bo vršilo delo v prihodnjem letu sistema* tično in učinlkovitOL Najboljši izmed učitelj? Stva hočejo postati organizatorj.i slovenskega ljudstva. Hočejo na pot, !ki edina vodi do uspeha. Pozdravljeni mlaidi borci, organiza= torji dela! Uspeh vašega tečaja bo uspeh pravega narodnega dela!