■Domoljub
«	m	Celo SO • Siea>, 3€i
i; Ctublg«sMH 28. tmM§a. 1937
Dolgoletna želim spolnjena
Dolgotrajna je bila torba kmečkega stana za važno korporacijo, za ustanovitev Kmečke zbornice. Mnogi stanovi so imeli že pred vojno svoje stanovske korporaeije, ki so posegale v zakonodajo s svojimi predlogi in nasveti. Kmet ni imel primernega torišča, kjer naj !>i razpravljal in vodil borbo za zaščito svojih stanovskih iu gospodarskih interesov. Sedaj je ta ideja uresničena. Trgovci in obrtniki imajo tako korporacijo že dobrih 80 let, odvetniki in notarji prav tako že staro ustanovo. Po vojni so s» ustanovile Delavska, Zdravniška in Lekarniška zbornica.
Skromna je bila danes otvoritev Kmečke zbornice, primerna resnosti in.	ta«
šega kmeta, ki sse zaveda, da bo treba še mnogo silnih naporov, da se bo Zbornica popolnoma organizirala, kajti jo še v razvojnem stadiju. V sejni dvorani mestnega magistrata so se izvoljeni člani Kmetijske zbornice zbrali ie mnogo pred določeno uro. Vsi so bili navzoči.
Ban. sv. gosp, Jože Dolinar, pravni referent na kmetijskem oddelku banske uprave, je kot od bana določeni komisar za izvedbo volitev in konstituiranje Zbornice točno ob 9 otvorii prvo sejo članov Kmetijske zbornice, izvoljenih 27. junija. Ugotovil je, da ni bila v predpisanem roku 8 dni podana nobena pritožba zoper izvolitev kakega člana in so torej vsi člani pravilno in zakonito izvoljeni.
Komisar gosp. Josip Dolinar je nato odredil čitanje izvoljenih članov.
V	tem momentu je stopil v dvorano gosp. ta dr. Marko Natlačen, burno pozdravljen od zastopnikov kmečkega stanu. Vsi so mu Priredili iskrene ovacije s klici: »Živijo!«
V	klenem in lepem govoru je nato gosp.
pozdravil navzoče zborovalce:
Banoi? m®govor
Gospodje svetniki!
Veseli m©, da morem kot predstavnik "Masti biti navzoč pri prvi seji naše kmetij-s™ zbornice in kot ban pozdraviti prve zako-m'e zastopnike slovenskega kmeta. Prepričan s®i, da je današnji prvi vaš sestanek vse po-»embnejši, kakor se na splošno misli. Zahte-v» kmetskega stanu po kmetijskih zbornicah
0:1 včeraj. Dolga leta jo je zahteval noš 1 poet sam, z njim pa tudi vsi njegovi prijate-'li, ki so vedeli iu vedo, da je kmečkemu stali kot najštevilnejšemu in zato najvažnejše-<u med stanovi treba dati priliko, da preko v°je stanovske zbornice v važnih kmetijsko-»^podarskih, stai.jvskih in splošno-gospodar-vPiašanjih pove svojo tehtno besedo in
Znlif	'< u jt M jt., * »VUJU UIIU
va tw varuje svoje pravice.
Danes je ta prilika dana; v življenje so poklicane kmetijske zbornice, ki bodo zakonite zastopnice kmečkega stanu, boriteljice za zboljšanje njegovega položaja in glasnice lepših dni našega kmeta. Od danes dalje se bo poleg trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, zraven delavskih, odvetniških, notarskih, zdravniških in drugih zastopnic posameznih stanov slišal v našem državnem in narodnem življenju tudi glas kmečkega stanu, ki v naši banovini danes prvič pošilja svoje zastopnike na delo za svojo boljšo bodočnost.
Svobodna kmečka volja vas je, gospodje svetniki, poslala semkaj, da to delo pričnete. Zavedajte se, da vaše naloge niso lahke. Lahko zlasti ne zaradi tega, ker si morda kmečki stan, ki vas je izvolil za svoje zastopnike, hitreje ob«ta od kmetijske zbornice uspehov, kakor vam jih bo mogoče pri naj-zvestejšem delu doseči. Ne morejo se na mah rešiti vprašanja, ki so se leta in leta odlagala; ni mogoče naenkrat rešiti težke kmetijske krize, ki nas je zajela. A da se stan sam v svoji zakoniti ustanovi loti važnih vprašanj in da se mu nudi možnost, da jih po svoji zahtevi uveljavi, to je velika in važna pridobitev, ki jo je na današnji dan treba posebej podčrtati.
Lahka ne bo vaša naloga, ker je treba to novo ustanovo pričeti čisto na novo graditi. 2e v pregovor je prišlo, da je vsak žačetek težak. Ničesar nimate danes: ne zborničnega urada, ki bo postal osrčje zborničnega dela, ne statutov in pravilnikov, po katerih bi bilo mogoče prijeti za delo, ne prostorov za svoje delovanje. Vse boste morali vi, gospodje, izvršiti in pripraviti, ker tega še nimate. Imate pa, o tem ne dvomim, trdno voljo, da čim več storite v dobro kmečkemu stanu, ki mu pripadate, pa tudi potrebne sposobnosti, da bo vaša volja postala meso in kri. In to js mnogo!
Pri tem in pri vsem vašem bodočem delu naj vas vodi neomajna zavest, da vsak izmed vas ne zasiopa v zbornici le svojega okraja in svojih volilcev, marveč, da je sleherni med vami zastopnik celotnega kmelkega stanu. Nihte med varni v tej ustanovi naj ne služi koristim poedincsv, ampak vsi koristim kine-(leefia stanu kot celote. Svesti si bodite tudi še tega, da vaše zbornice iu njenih članov naloga ni samo, da ozkosrčuo zagovarjate samo interese stanu, ki mu pripadate,' marveč, da vedno upoštevate pri svojih zahtevah in predlogih tudi koristi narodne in državne skupnosti in da umete svoje želje koristno spraviti v sklad s koristmi splošnosti. Tako tvorno d*-lo bo prav gotovo našlo na od ločilnih mestih polno razumevanje in pomoč ter bo na ta na-
čin tej zbornici najbolj gotovo zstjamčea uspeh. Nihče, ki mu je poverjena dolžnost, da skrbi za dobrobit ljudstva in da vodi usodo naroda in države, ne bo mogel preslišali tako pretehtanega glasu kmetijskih zbornic, ki t>»* do v neutrudijivi skrbi za kmečki stan obenem skrbele za koristi državne celote in taka« krepile notranjo moč naše jugoslovanske dr* žave, ki ji je steber ravno kmečki stan.
Želim vašemu važnemu delu, ki ga danca pričenjate, mnogo velikih uspehov. Zagotavljam vas, da bom s svojega mesta kot siri kmečke hiše vedno z vsem razumevanjem podpiral %'aše napore. Z združenimi mo&ni bomo delali za lepšo bodočnost slovenskega kmeta in vsega naroda ter s tem za moč in veličino kralja in države. Vsemogočnega Boga pa prosim iz dna duše, naj vaše delo blagoslovi.
Zahvalm g. f$ro<twfa
Kmetijska zbornica je sprejela govor (»„ bana z viharnim odobravanjem. Nato se ja gosp. Janez Brodar zahvalil gosp. banu s kratkim govorom, feag-iašujoS:
Počastili sto nas s svojim otvoritvenim govorom naše nove ustanove, Kmetijske zbornice, za katero mi vsi vemo, da ste mnogo pripomogli do njene ustanovitve ter s tem pokazali naklonjenost našemu trpečemu kme» čkemu stanu, ki je ravno v današnjem času pomoči toliko potreben.
Zato se vam, go3p. ban, v imenu svetnikov Kmetijske zbornice za ves vaS trud iu delo, ki ste ga pri tem imeli, naj topleje hvaljujem. Hkratu pa vas tudi zagotavljam,; da se hočemo p<? svojih močeh kot Mani Kmetijske zbornice potruditi, da bo naša zbornica s svojim delom pokazala, da se v polni meri zaveda svoje nalog© in tako upam, da bo njeno delo rodilo obilen sad za težko prizadeti kmečki stan.
Prosimo vas, gosp. ban, da nam ostaneta še nadalje naklonjeni, posebno še naši novi ustanovi, Kmetijski zbornici, za kar vam bomo zelo in yedno hvaležni. Zato še enkrat gosp. ban: »Najlepša hvala! Bog vas živi!«
Po kratkem prestanju, ko so se dali n® dvorišču gg. člani z gosp. banom slikati, j« Zbornica nadaljevala z delom, prehajajoč na dnevni red, ki vsebuje sklepanje o načinu glasovanja, volitev verifikacijskega odbora in volitev začasnega izvrševalnega odbora, ki sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in štirih odbornikov.
Pri nato sledečih volitvah so bili soglasno izvoljeni: Martin S t e b 1 o v n i k is Šmart-nega ob Paki za predsednika, Janez Brodar "iz Hrastja pri Kranju in Jauez Štrein iz Kaplje vasi pri Komendi za podpredsedni-
>DOMOLJrBt. dne 28. {uiija 1837.________čievjg
Poslanski htmb
ka. za tajnika pa France P rele-g. posestnik v Zagojičib pri Ptuju, ter štirje odbor.
Biki.
Peedmdnikee gosmt
Zs izvolitev se je aajsopVje zafcvalU izvoljeni gosp. predsednik, ki j« omenjal:
Gospodje srretmki, dragi stanovski tovariši!
Za čast, ki ste mi jo z izvolivijo za prvega predsednika slovenske Kmetijske zbornice izkazali, se vam lepo zahvaljujem. Takoj pa pristavljam, da se zavedam dolžnosti, pa tod! težavnosti mesta, ki sie mi ga zaupali. Kmet sem kakor ste vi, sam nosim težave svojega poklica kakor vi in z vami vred vem, koliko nujnega, neodložljivega dela nas čaka vse, zlasti pa mene, ki naj to novo našo stanovsko ustanovo vodim. Z božjo pomočjo in i vso dobro voljo upsm, da bomo delo uspešno »Seli.
Ob tolikih letih pričakovanja, priprav, truda in napora se je končno kmečkemu stanu izpolnila želja m zahteva po lakonitem zs-stupstvu. Znan« je, da srno kmeije že pred vojno, slasti pa po vojni r svoji narodni državi stalno vztrajali pri zahtevi, da se nam morajo priznati z ustanovitvijo Kmetijske zbornice pravice, kakor jih dresi stanovi s svojimi zbornicami že imajo. Naša zahteva je bila leta 1924. bo je vodil v Davidovič-Koro-Seevi vladi kmetijsko ministrstvo slovenske kmečke matere sin dr. Frane Kulovec, tik pred uresničitvijo. Izdelan je bil vsestransko dober osnutek zakona o Kmetijskih zbornicah, da ga minister predloži narodni skupščini. Zaradi padca vlade je vse delo propadlo in osnutek je bil pokopan. Pozneje se vlade niso dosti brigale za to vprašanje: zlasti v letih nastopajoče gospodarske stiske, ki je nas kmete posebno hudo zadela, se je čutilo, kako bi bile na mestu Kmetijske zbornice. Položaj, v katerega je kmečki stan in njegovo gospodarstvo zašlo zaradi neuvidevnoeti me-rodajnih činiteljev, bi ne bil tako obupen, 6e bi bili imeli oa eni strani kmetje svojo svo. bodri o dovoljeno stanovsko zastopstvo, na drugi strani pa, če bi odgovorni faktorji imeli več smisla in razumevanja za kmečkega človeka, njegove težave in potrebe.
Z veseljem moram ugotoviti, d« smo danes na tem prvem sestanku zbrani na podlagi mkonite uredbe, ki jo je izdala vlada, v kateri odiiino sodelujeta največji slovenski sin minister dr. Anton Koroiec in njegov sodelavec minister dr. Miha Krek in da smo se eeili v času, ko vodi slovensko banovin,') ban dr. Marico Natlačen. Za kar merodajni čini-Uilji v vseh dolgih letih niso imeli volje, da bi uresničili, je sedanja vlada pokazala razumevanje in našo dolgoletno ieijo izpolnila. Srečen sem, da morem s tega mesta kot prvi predsednik slovenske Kmetijske zbornice izreči kraljevski vladi toplo zahvalo vsega slo. venskega kmečkega ljudstva sa njeno dejanske izkazano delo v prid kmečkemu, stanu.
Kdor pomaga kmetijstvu do napredka, iz-vrSuie najvažnejše nacionalno delo, kajti krnet j« jedro vsakega naroda. Mi se tega natanko zavedamo. Vsa naša prizadevanja bodo imela vedno en sam veliki cilj: dobro naroda in države. Z gospodarskim izboljšanjem kmečkega doma bomo dvignili slovensko narodno moč in »avest. Močne slovenske domačije pa bodo hkrati kakor gosti piloti, na katerih bo slonela moč naše narodne dinastije in državne »»lote. Slovenski kmetje smo vsekdar bili in
2e v zadnji številki smo poročali, da je težišče parlamentarnega iivljeaja v $m\nu-«kih klubih, tajti ti ao tiste ediaiee, ki sestavljajo narodne skupšČia© in tudi vlado. V klubih najprej obravnavajo vse tekoč® zadeve m sklepajo, kakšno stališče naj *avssaBtejo poslanci posameznih strank do posameznih tekočih vprašani. Klubi dajejo posameznim svojim članoM-poslancem šele pravi pomen, od moči klubov je odvisno, koliko članov bo dobila kaka skupina v posameznih skupščinskih odborih, kjer se vrši prav za prav glavno — čeprav javnosti navadno nevidno parlamentarno <Jelo. Klubi in ne posamezni poslanci so odgovorni za. vse uspehe ia neuspehe. Skratka: poslanski klub je pravo središče vsega političnega in parlamentarnega dela.
Glede na to je seveda samo ob sebi umevno, da je vsaka stranka in vsak narod v najvišji meri interesirass na tem, da je njegov poslanski klub res na višku, kajti le tedaj bo kos vsem neštetim in težkim nalogam, ki jih stavija parlamentarno delo posameznim strankam. Ogromna večina volivcev in celo vodilnih zastopnikov strank v posameznih okrajih navadno nima pojma o tehniki, o načinu in nalogah parlamentarnega dete, zato se ti pogosto zavzemajo za tega ali onega veljaka iz svojega okraja, ki bi ga radi zrinili aa poslanca, a voditelj stranke, ki je odgovoren za njene politične uspehe in neuspehe, prihaja le prepogosto v velike škripce, ker je na eni strani težko postaviti se po robu želji okraja, na drugi strani pa zopet ve, da bi s takim poslancem v klubu ne vedel kaj začeti ter bi bil le za golo število, a delali bi morali namesto njega drugi. V največjo korist vsake stranke ia vsakega naroda, a pri tako majhnem, kakor smo mi Slovenci pa še prav posebno, je tedaj, da volivci, oziroma strankini okrajni odbori pač povedo vrhovnemu vodstvu stranke svoje mnenje in
nt,»»• ,im«w»wnmi mmr»»»wi« tmmimmmtmmmmtHmmmi
hočemo ostali zavedni in zvesti Mevenei in kot taki v dobrih in hudih časih neomajni sinovi Jugoslavije.
Preden primemo za deio, se obračam še na gosp. bana kot predstavnika oblasti s toplo prošnjo, naj naše predloge na merodajnih mestih podpira ln priporoča. Nič ne dvomim, da imamo v njegovi osebi največjega, prijatelja in sodelavca. Isto prosim s tega mesta kraljevsko vlado v Belgradu, da našo Zbornico kot svoje dete, ki ga je poklicala v življenje, zvesto neguje in hrani, da se razvije v krepak organizem, ki bo mogel veliko dobrega storiti sa kmečki stan. Končno pa, ko z največjim poudarkom » tega sn-esta perd rs v-i jam ves slovenski kmečki slan in z njim vse našte stanovske tovariše brate Srhe in Hrvate, prosim slovenske kmete, da s polnim razumevanjem spremljajo naše delo. Naj ne zahtevajo vseh mogočih zboljšanj čez noč in naj zato ne devajo našega dela v nič. Mi bomo tukaj t» Zimrmci toliko močni, kolikor be močna ntntjfcna skupnost slovenskega krnela, ki bo vsekdar vedela, kaj hoče, pa tudi koliko je mogoče v danife razmerah doeeči. S složnim delom je zmaga prej ali sloj gotova!
Začnimo bratje! Začnimo po stari kmečki lepi navadi: V imenu Očeta in Sina in Sv. Du-| ha! Amen!
želje kandidatov, a da koačno odločitev dsrie prepmste stranki, dft postavi take kandidate, ki jih stranka v svojem klubu neob. feedno potrebujejo, Jto hoče tm vršiti tisto delo ln dosegati tiste uspehe, ki jih' volivci priča-kujejo in zahtevajo.
Kakor smo povedali že zadnjič, moremo katoliški Slovenci računati na kakih 32—85 poslancev, a samih skupščinskih odborov j« okoli 20. ?.e iz. tega sledi, da bo motal biti skoraj vsak poslanec sajasanj v enem odboru, magari celo v dveh, a v kako obupnem položaju je voditelj kluba in stranke, če ima v klubu vrata peslascev, ki niso po svoji izobrazbi in zmožnosti kos delti v nohtnem odboru. Velike stranke dobe v odboru recimo 3—5 članov in če sla le "2 dobra, petem k uveljavita rahteve in stetiide »voje stran««, če ima pa klub v odbora enetra samega ut-stopnik* in Se ta ni res sposoben, je neuspeh neizbežen.
Vsaka odgovornosti se zavedajoča politična stranka, zlasti manjša, zato kratko in malo mora gledati na to, da bo njen poslanski klub sestavljen iz mož, ki bodo v v«ak«i oairu kos vsem nalogam, ki jih bosta stavil« nanje klub in stranka, a tudi volivci posameznih okrajev bodo imeli koristi ie od takih poslancev, ne pa od takih, ki hodijo v Bel grad le po plačo, nko pa sposobni za nobene resno delo. Skupščina ima, kakor muo dejali, okoli 20 stalnih odborov, m vsak važnejši zakon se po izvoli Se poseben odbor, ki zs konski načrt najprej temeljito preuči in ga popravi, na kar pride pred zbornico, kjer te .navadno nespremenjeni sprejme. Stranka in klub morata zato ie pred volitvami dobn) premisliti, da najdeta res sposobne kandidate za vse take odbore, kjer bodo res spMohni zastopati in uveljaviti stališče stranke in kluba. Samo v korist okraja je tedaj, če s« ekloB želji stranke in »prejme »a kandidata v svojem okraju moža, v katerega ima stranka zaupanje, ki ga po&aa in na katerega ve- ™ ga bo v tem ali onem odboru, na tem »» onem polju parlamentarnega dela neobhoto potrebovala. Vsak uspeh kluba in st««*® pride namreč tudi v korist dotičnega _okraj»-dočim nesposobni poslanec, ki ga vsili okraj stranki, ne Škoduje le svojemu okraja, temveč vsej stranki in tudi vsem drugim okrajem, v našem primeru vsej Sloveniji
Poslanski iiufe, ki nas bo v pritaji' narodni skupščini zastopal, bo moral rej izbran iz najsposobnejših mož in s tak .. ! vidika, da bodo sedeli v njem resnični siiro-kovnjaki z vseh polj, in ki bodo tudi dov«l : okretni za politično parlamentarno delo j da se bodo ludi popolnoma posvečali svoj poslanskim dolžnostim,
Eda glavnih dolžnosti vsakega k.uba l-tudi, da vlada v njem zelema disciplina. »' sebojno prijateljstvo in velika poirtvovaiiu • Klub mora stati kakor skala, pripravljen u» na najtežja osebne žrtve, ki v politične'1» Ijenju niso ravno redke. Samo oe stranka poslal« v prihodnjo narodno ščino može z vsemi opisanimi more naše ljudstvo pričakovati todi « ^ in uspešnega dela- Bnkrat sa vsotel P* rajo izginiti ia političnega življenj« • kakor oni dol«ijsM liberalni veljak, " ^ ^ Je vtiče vib volitvah na vprašanje, ' ^ kandidiral, otigovorii: >J«» sem si r gel, sedaj naj' si pa še kdo drugi-*
Zopet štirje lepi tabori
Preteklo nedeljo dne 25. julija se je slovensko ljudstvo vnovifi zbralo in sicer na štirih krajih, da manifestira za slovensko in katoliško stvar.
Lep je bil kmetski tabor v Kotljah na koroški meji, združen z razstavo živine. Pod vodstvom člana kmetske zbornice kmeta Be-na Kotnika se je nad 1000 kmetskih ljudi, mož in fantov povezalo v navdušenju za dobrobit kmetskega stanu in domovine. Tako dopoldanski resni del, kakor tudi popoldan-gjjj _ igrali so zanimivo igro >Koroška kmetska ovset« — je ohranila čisto kmetski značaj brej luje navlake iu je v vsakem oziru izvrstno uspela.
Zelo lepo je bilo v Mengšu. Na predvečer je Prosvetno društvo priredilo slavnostno akademijo s koncertom mengeške godbe in ?, nastopom fantov in deklet. Akademija posvečena'40-letnici Prosvetnega društva je bila sijajna. Nedeljsko slavje v Mengšu so počastili s svojo navzočnostjo med drugim minister dr. Krek in ban dr. Nallačen z go. soprogo. Ogromna množica se je zgrnila okrog oltarja na prostem, kjer je kamniški dekan, fastni kanonik g. Rihar daroval sv. mašo, krasen cerkveni govor pa je govoril jeseniški g. kaplan Križman. Po službi božji je bil tabor tisočglavih množic, na katerem je urednik Kremžar govoril o sodobnih socijainih vprašanjih in povdaril tudi sledeče:
Naša ver« ne sme biti le beseda, marveč mora biti v prvi vrsti dejanje. To dejanje bodi pridobivanje mlačnih in odpadlih z besedo in z vzgledi svojega življenja. Nihče naj sc ne izgovarja, češ da naj to dela Cerkev ne pa mi. Zavedajmo se, da delavskih množic, ki so se odtujile Cerkvi, ne bomo pridobili s še tako dolgim člankom še tako učenega profesorja, pač pa z deli gorečih katoličanov. V to pa je v prvi vrsti poklicana katoliška mladina delavskega in kmečkega stanu, ker je mladina najbolj dovzetna za zvestobo, ljubezen in žrtve. Prva naloga naših katoliških delavskih in kmečkih fantov pa naj bo, da v skrbi za dušni in telesni blagor slovenskega naroda iztrebijo iz vsake slovenske hiše in iz vsake slovenske družine ves protikaioliški, protikršCanski in pa proti-
verski tisk. Druga neizrečeno važna naloga je, da v množici s svojimi dejanji razširjamo ta evangelij tako, da bo res veselo oznanilo. S tem pa še ni vse storjeno. Nastopiti moramo z vso odločnostjo proti vsem socialnim krivicam, ki se delajo delovnemu ljudstvu v
imenu kapitalizma. To smo dolžni storiti in opravičeni, ker nam to nalaga Evangelij pa tudi Cerkev, ki je po pažeu Leonu XIII. in Piju XI. katoličanom nakazala pot v tej smeri. Da se je innogokje v boju delavskih množic zalegel komunizem, smo tega krivi v prvi vrsti katoličani sami, ker smo bili za glasove učeče Cerkve ali gluhi ali pa smo papeževe V f!ot'a veruje tudi hudič. Treba pa nam je besede kritizirali ali pa nad njimi zabavljali. Nauk evangeljsko ljubezni je treba zanesti v vsako hišo.
Vse to delo pa najlaže opravljajo v mno-
žici majhne organizirane celice odločnih, zve* stih in organiziranih katoličanov — vsak v svojem okolju in poklicu. To je pravi duhov« niški poklic. Zlasti mladina je poklicana na to delo. Vera nam nič ne velja, če ni dejanj, poleg močne vere v božično in velikonočno skrivnost tudi vere v Duha, po katerem bomo usposobljeni za goreča dejanja evangelj« sko ljubezni med slovenskimi brati.
Zeio se je postavila na Jakobovo nedeljo Suha krajina, ki je imela svoj labor v Žužemberku. Ogromen je bil manifestacijskl sprevod. Nad 2500 glav broječa in lepo v skupine razdeljena množica je korakala v njem. Vrstili so se: novouniformirana žužem-berška godba, nad 100 fantov in deklet v narodnih nošah, pestre skupine članstva in naraščaja fantovskih odsekov in dekliških krožkov, skupina vseh županov in obč. odbornikov iz okoliša — prijateljev katoliško prosvete, nato pa nepregledua vrsta mož in žena, fantov in deklet, razdeljenih po posameznih župnijah. Geslo je bilo: ne gledalci, ampak sodelavci hočemo biti na taboru. Po sveti maši je sledilo zborovanje, kjer sta ravnatelj dr. Jože Basaj in inšpektor dr. Ivan Dolenc razvijala prekrasne misli o. nalogah krščanske prosvete in o nevarnostih, zoper katere se je treba katoliškim prosvetarjem borili. Popoldne je bila telovadba in kon« cert pevskih zborov, pri katerem je bil na* vzoč tudi minister dr. Krek. Sledila sta sre~ golov in domača pesem z domačim poštenim veseljem.
Prav nič ni zaostajal za drugimi tabor pri Sv. Gregorju, prijazni dolenjski vasici, V rojstnerai kraju pokoj. dr. Kreka, Množice so napolnile prostoren trg pred cerkvijo. Sv« mašo je opravil vseučiliški profesor dr. Luta man. Gospod profesor je imel na zbrane globok cerkven govor, v katerem je raačlenjo« val pravice in dolžnosti človeka do vsega zemeljskega stvarstva. Takoj po službi božji so je pričel tabor, kamor sta prišla borno od več tisočglave množice pozdravljena minister,
(Nadaljevani® na prihodnji »traoi spodaj),'
De! množic na prosveten taooru v
Člani fantovskih odsekov v sprevodu ob priliki prosvetnega tabora v MengS«. Sa odru na desni strani minister dr. Krek in ban dr. M. NatiaP«n
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTI
d Kaši biserotmašniki in riatomašniki. če Bog da, opravijo v tem letu biserno sv. mašo tledeči zaslužni slovenski duhovniki gg. Suš-ink Ivan, stolni kanonik v Ljubljani, Šmidov-nik Anton, župnik v Prečni in Molj Janez, župnik v p. v Kamniku. ZlatomašniStvo pa proslave gg. Hladnik Jaues, dekan v Št Vidu pri Stični, Zupane Ignacij, župnik v Fre-dosijah, Češenj Andrej, župnik v Podgradu, Pokom Franc, župnik v p. na BreznicL Naj mogočna roka božja prežastite gospode jubilante blagoslavlja tudi v bodoče in jih ohrani zdrave in čvrste do skrajnih mej iloveškega življenja! Bog živi!
d J tihih f dele. Gospa Ima Stopica, lastnica veletrgovin« z čeleznin® v Ljubljani, obhaja 35 letni jubilej svojega trgovskega udej-stvovanja. Pred dvema letoma ji jo ravno na predvečer srebrno poroke umrl njen soprog, ki mu jo bila v življenju idealna žena in pri trgovskih skrbeh prvovrstna pomočnica. Od takrat vodi podjetje sama s pomočjo svojih sinov. Gospa Irma je predvsem velika dobrot-nica revežev in sirot. Kot taka je predsednica odbora za postavitev sirotišnice dolenjskim sirotam v Smihelu pri Novem mestu Bog jo ohrani še mnogo let!
d 75 let je dopoiBi! posestnik Jakob Jane-žič v Malem Mengšu, je že 30 let naročnik »Domoljuba*. Živijo!
d Na Kitajsko je odšel misijon&rit g. Drago Pokom, duhovnik Misijonske družbe. Bog blagoslavljaj njegovo veliko delo!
DOMAČE NOVICE
domačih plemenitašev, ki bi vodili nas narod. Služiti smo morali od nekdaj tujim velikašem. Slovenska kme&a hiša je pa bila tisti vir, ki je krepil narodove življenjske sile. Duhovščina, ki je od nekdaj izhajala pretežno iz vasi, izpod kmečkih streh, je bila našemu narodu od nekdaj dragocen nadomestek domačega plemstva, saj je plemenitila naš narod v verskem, kulturnem in gospodarskem pogledi;. Kmežki h Bi se imamo Slovenci v veliki meri zahvališ za naš narodni obstoj ia razvoj, zato naj Bog živi ia blagoslavlja slovensko vas ia slovensko kmečko hišo! — Banov« prekrasne misli in besede so napravile na vse navzoče najlepši vik.
d Patrijarh srbske pravoslavne cerkve Var-nava je po večtedenskem bolehanju dne 24. julija 1037 odšel pred večnega Sodnika.
d Slomškova dražba bo imela svoj redni občni zbor na Brezjah v soboto 2i. avgusta. Prejšnji večer bo, kakor običajno, prijateljski sestanek,
d Ban dr. Natlačen si je 19. julija ogledal nekatere ustanove v Soboti v Slovenski krajini. V Rakičanih je posetil kmetijsko šolo, nato pa še obiskal dom novomašnika g. Rajnarja, kjer je imel sledeči nagovor: Slovenci nisrno imeli
d Za gasllslka druitva. člani in naraščaj-niki prostovoljnih gasilskih čet uživajo po čl 41 splošnega pravilnika o voznih olajšavah 30 odstotni popust na železnicah, kadar se vozijo na skupne ali župne gasilske izlete, in sicer: a) Če jih potuje z istim vlakom vsaj šest v skupini in imajo vsi članske izkaznice, b) Ce izda gasilska četa vodji potovalne skupine v dveh izvodih objavo, ki mora vsebovati; Zgoraj: Naziv gasilske edinice, dalje progo: od (želez, postaje .... do ... .), odhod dae .... povratek dne .... Ime vodje in imena članov, ki potujejo, c) če potuje več kot trideset člajiov, mora četa prijaviti to vsaj 24 ur preje postajenačelniku odhodne (vstopne} že), postaje.
d Izvoz našega lesa. Za 551 milijonov din vseh vrst lesa smo izvozili v prvih šestih mesecih iz naše države. Glavni kupci so Anglija, Italija, Nemčija in Madžarska. V Anglijo smo lesa prodali za 101 milijon, v Italijo za 135 milijonov, v Nemčijo za 88, v Madžarsko pa za 39 milijonov dinarjev. Za temi državami pa prihajajo na vrsto še Grčija, Avstrija, Češkoslovaška iu Belgija. Tako je bilo samo v šestih mesecih izvoženega iz naše države 63% od določenih količin.
d Konec boja med kamniško mestno občino in meščansko korporacijo. Prizivno sodišče v Ljubljani je z odločbo z dne 16. VIL 1937 naročilo kamniškemu sodišču, da izvrši popravo zemljiške knjige in vpiše kot lastnico vseh gozdov in hiš Meščansko korporacijo. Komisar za
'dr. Krek in ban dr. Natlačen. 0 Kreku in slovenski vasi je zelo lepo govoril gregorski rojak zobni zdravnik dr. Oblak, nato je stopil na govorniški, oder urednik Tersegiav, ki je obranaval »Vstajenje slovenskega duha<. ,V živahnih besedah je orisal ona leta, ko se je zdelo, da je slovenski duh zaspal v smrtnem spanju. V žgočih besedah je bičal tedanje mogotce, izdajalce slovenskega naroda, ki so boteli — samo svojemu razbrzdanemu pohlepu po vladanju na ljubo — uničiti vse, kar je slovensko in katoliško. Toda slovenski duh ni propadel. Ponovno je vstal in na taborih, ki se nedeljo za nedeljo vrste po slovenskih krajih, ljudstvo še bolj kakor Maj poprej izpričuje ta slovenski duh. Govornik je v kremenitih besedah pojasnil pojm In bistvo slovenstva in njega odnos do jugo-»lovanstva, kakor ga mora pojmovati vsak 4*
dober Slovenec, ki hoče biti dober jugoslovanski rodoljub. Nadalje je silno lepo opisal vero v Boga, ki je najčistejše in najkristal-nejSe prepričanje, katerega more imeti človek in pozdravil razveseljivo dejstvo, da imamo danes Slovenci že krašno Število katoliških šolancev — neduhovnikov, ki bodo razbre-meaili slovensko duhovščino pri njenem po-žrtvovalnem delu za slovensko katoliško omiko. — Oba govora sta napravila na poslušalce neizbrisen vtis. Popoldne so bile pete litanije:, telovadni nastop in koncert pevskih zborov iz ribniške dekanije.
Ljudske množice so z vseh Štirih taborov proJ!a nedelje odšle na svoje domove s trdno zavestjo, da ostanejo neustrašeno zveste slovenstvu in katolištvu v skupni domovini, pa naj pride karkoli.
agrarne operacije je naredil poročilo za popravo zemljiške knjige in prizivao sodišče je to poročilo odobrilo ter ukazalo prepise v smislu tega poročila. Istočasno s prepisom te imovine na nove lastnike se bo odpisala šola, ki jo je kupila Mestna hranilnica v Kamniku. Ta kupna pogodba je bila pred kratkim odobrena od komisarja za agrarne operacije, odpis se bo pa izvršil na podlagi zgoraj omenjenega sklepa prizivnega sodišča. Ob tej priliki bodo odpisane tudi druge parcele, ki jih je Meščanska korpo-racija odprodaia v zadnjih letih, a se odpisi na kupovalce niso mogli izvršiti. Sedaj bodo mogli upravičenci Meščanske korporacije bolj mirno presojati predlog o povečanju naše občine, ker je odpadel vsaki strah, da bi jim povečana občina odvzela njihove pravice. Gotovi gospodje so ravno s tem orožjem delali nerazpo-loženje proti povečanju mestne občine, češ, da bodo upravičenci izgubili dosedanji svoj vpliv in bodo izročeni na milost in n«nik«t novemu občinskemu odboru. Spor o lastnini te velike imovine je končan v korist Meščanske korporacije ter bodo v prihodnjih dneh že izvršeni prepisi v zemljiški knjigi.
d Dijaški dom ob Bohinjskem jezeru. Ob navzočnosti ministra dr. Kreka ia bana dr Natlačena je š'cof dr. Rožman blagoslovi! te dni dijaški dom pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. Dom je postavil svojim dijakom v okrepitov Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Škof dr. Rožman je imel ob tej priliki kra.-en nagovor. Pri vsej slovesnosti so dijaki pod vodstvom svojega profesorja peli lepe pesmi, zložene prav za to slovesno priliko.
Ži.¥if30feicši
Z dodatkom (MrilMMNHP pr*»a*»t» in sj»»as*®0a i»e«psis,«ta „OSAK" boste povatEaii d«i9©dfea pri živini, ker vam l-o
živina zdravo in naglo doraSčata in se raje debelila. Krave vain bodo dajale več in mastnejega mleka. Okoristite se z napredkom znanosti. Obširna navodila in nasvete daje zastonj: „KA$TIL" d. d., Zagreb 8, poštni predal 50
d Zveza bojevnikov (socialni odsek) v Ljab-Ijani razpisuje 12 podpor po 150 din iz ustanove »Podporni sklad Martina Colariča«. Pravico do podpore imajo državljani kraljevine Jugoslavije, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju dravske banovine, in sicer: revni bojevniki (vojaki) iz svetovne vojne (1914 -1918), revne vdove in sirote umrlih vojakov v svetovni vojni, revni invalidi, vdove in sirote tudi iz drugih vojn in revne sirote sploh. Prosilci p podpore morajo predložili pismeno prošnjo in dokazi .a invaliditeie, potrdilo občine o pristojnosti in bivališču ter izjavo občine o ubeštvu in vedenju. Rok za vlaganje prošenj je od 10. avgusta 193/. Prošnje naj se pošiljajo na tajništvo Zveze bojevnikov, Ljubljana, Tyrževa cesta 99-
d Proti trdi stoKci is stati Sili, *drtw*m i »av«l©aa krvi, atdpaaje« src« 5» glavobolom je mar&vna »Frans-Jocetov«« grenka voda t" od davnine preizkaleao domače sredstvo. Prava »FfaMB-Joaeleva* voda milo ačihkuje in sigurno .otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
0*1. ier. S. br. SNN/W.
d Za novi IjflfeKaiu« kofodv®*. V ljubljanski magistrata! dvorani-je bi! on dan večji sestanek gospodarskih krogov, ki se je izja\ proti sedanji »flikarijk glavnega totoovffita sprejel naslednjo zahtevo: 1. žefczntfs uprau« naj nujno preStadira ter izdela pogtobktven: n. črt ter proračun r. uvaževanjem potreb «»«> banovine in mesta. 2. Železniška uprava m
Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NlVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da iahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si le danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite; Samo originalna NIVEA vsebuje Eacerit, M krepi kožo.
takoj usmeri vsa deia, ki se izvajajo na ljubljau- i skem kolodvoru v obsegu že odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprotju 3 poglobitve-nim načrtom. Po nujno potrebni preureditvi
kolodvorskega poslopja naj predvsem premesti kurilnice in sestavljanje vlakov iz mestnega osrčja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi rriedtirne hodnike, dostopne z mostički. Postopoma, po določenem programu naj končno železniška uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po poglobitvenem načrtu.
d Smrt najstarejšega jagoaiov, državljana. V Tetovem v južni Srbiji je nedavno umri najstarejši jugoslovanski državljan 131 letni Jovati Stankovič.
d Pričetek sadaega izvoza. Sveža jabolka in slive so začeli te dni iz naše države izvažati v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Letina je kolikor toliko dobra, še najboljša pa v Bosanski Posavini. V Albanijo pa se bo začela izvažati koruza. Vlada v Tirani je namreč dovolila, da se iz Jugoslavije uvozi v Albanijo 131)00 stotov.
d Elektrifikacija sušaške železniške prog«. Prva pride na vrsto proga od Sušaka do Škrije-va, na kateri sc nahaja tudi znani tunel, ki povzroča potnikom in tudi železničarjem največ muk Tunel je dolg 1837 metrov, najhujše je pa dejstvo, da se proga stmio vzpenja in doseže v tunelu 21 pro mile vzpona. Vlak se v tunelu samem dvigne za okroglo 40 metrov. Lokomotive strmino komaj zmagujejo, dima pa se naredi toliko, da je 2 njim ves tunel gosto nabasan. Proga jc- enotirna, zaradi tega ni pravega prepiha. Najboljša rešitev je v elektrifikaciji. Novi stroji in napeljava so preračunani na 'tO milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo je že razpisalo licitacijo za električne lokomotive. Preureditev tega dela proge bi v mnogočem koristila tudi tujskemu prometu.
d Precej meč*« potresni seaek so čutili oni torek v Splitu, vendar pa brez posebne škode.
d Nov aatia ureditve aapiieiae v savski bsnoviai. Z novo uredbo, ki jo je podpisal ban dr. Ružič, se ukinja posamično dajanje napitnine, pač pa se bo na računu zaračunavala napitnina v znesku 10 odstotkov računa. Natakarjem bo prepovedano posebej jemati napitnino ter bodo morali lastniki lokalov zaradi tega na vidna mesta obesiti posebne napise, ki bodo javljali gostom, da je napitnina že vračunana v račun. Zaenkrat v tej novi uredbi niso vzete v poštev kavarne. Vprašanje napitnine je s tem rešeno na nekoliko bolj reden način, vendar se bodo čule s strani gostov velikokrat pritožbe, ter se 10 odstotkov napitnine nanaša seveda tudi na velike račune.
d Več ko ga spijejo, več ga je... Veliko vina imajo se vedno v zalogi mnogi dalmatinski vinogradniki. Kupcev ni, čeprav so cene običajno nizke. Zaradi tega je sklenila splitska »Gospodarska sloga« pozvati centralo v Zagrebu, naj i7.posluje dalmatinskim vinogradnikom, da bodo vino zamenjavali za koruzo in pšcnico iz onih krajev, kjer imajo tega v izobilju, vino pa kupujejo. S tako zamenjavo se nočejo izogniti igri, !ti jo uprizarjajo s cenami razni špekulanti.
d Pri zaprtju c!i pa pri motujab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Jose!« vode.
d Trenja mtd »Urokatolieaai. Marko Kamera bo že vedno ostal edini škof hrvatske starokatoliške cericve, ker je državni svet razveljavil izvolitev protiškofa Ante Donkoviča. p'ed dobrim letom je natrtal med upravitelji 8;wokatoliške cerkve spor, iz katerega se je iz-ctinila izvolitev novega škofa v osebi Ante
Donkoviča, ki je bil v tej cerkvi prej le neke vrste »kanonik«. Ta skupščina je obenem izključila iz cerkve dosedanjega škofe Kalogjero. »Razkolniki« so se včlanili v Utrehtsko unijo evangelskih cerkva, ki je izvolitev Donkoviča tudi potrdila. Takoj nato so zahtevali od vlade, naj prizna novega škofa. Toda ministrstvo je potrditev odklonilo, nakar so se »razkolniki« priložili na državni svet. Državni svet se je postavil na enako stališče kakor vlada. Ker v naši državi ni priznana Utrehtska verska zveza, ne more biti govora o priznanju škofa Donkoviča. Kako se bodo s ta roka to I i ča ni odslej naprej med seboj menili, se pa ne ve.
d Dve znamenji sta ga dali pravici v roke. V Črešnjicah pri Frankolovem »o pri Tereziji Pristovnikovi zalotili tatu, ki je kradel in klal kokoši v hlevu. Gospcdinjin brat je neznanca udaril po glavi in po hrbtu, vendar ie tat z dvema kokošima ušel, pustil je ie klobuk. Orožniki so začeli poizvedovati, kje bi kdo mogel biti poškodovan po desni strani glave, ker je Pristovničin brat Franc — levičar. Tatu so kmalu imeli. Je to Janez Guzej iz Sojeka, ki je res poškodovan po desni strani obraza in po desni polovici hrbta — torej od leve roke. Ti dve posebni znamenji sta ga dali pravici v roke.
d Že štiri tedne traja stavka stavbinskih delavcev v Splitu.
d Nad 10 miijonov din škode je doslej napravila toča v Sloveniji. Naj merodajne oblasti to upoštevajo!
d To presneto tihotapstvo sc zlasti na tna-djaraki in avstrijski meji kar ne da zafcreti. Zaradi prepogostih tihotapskih pohodov nc oblasti ojačile obmejne straže ter finančnim stražnikom pridelile orožnike. Pri Čakovcu so orožniki zvedeli, da se bosta tisto noč vračali domov dve skupini tihotapcev, ena iz Avstrije, druga pa iz Madjatuke. Pomnožene straže »o pazile in re* zagledale onstran mej« afcotapce. Čhn «0 prestopili mejo, so jih stražniki pozvali, naj se udajo. Toda za odgovor so tihotapci začeli stre-
ljati. Vnela ae je bitka, nakar so tihotapci brez sledu pobegnili, še prej so pa vso robo odložili. Straža je našla na stotine vžigalnikov, kresilnih kamenčkov, mnogo zavojčkov saharina ln igralnih kart.
d V vednost ia opomin slovenskim služkinjam, Vse belgrajsko časopisje obširno poroča o primeru, ki se je te dni pripetil slovenski služkinji Angeli Seftaj. Pred dnevi je prišla služkinja iz Virovitice v Belgrad, da bi si tam poiskala boljšo službo. Nekega večera pa sla se ji pridružila na ulici dva fantina, češ, da sta pripravljena, da ji preskrbita službo. Toda njun namen jc postal kmalu jasen. Odvedia sta jo nasilno na svoje stanovanje. Ko je dekle »poznalo, &aj nameravata ta dva fantina z njo, je začelo klicati na pomoč. Teh klicev se je eden teh fantičev ustrašil ter pobegnil. Drugi pa se ni zmenil niti za to in je hotel dekle zlorabiti. Da bi se rešila, se je Angela Šeftaj vrgla z drugega nadstropja na ulico. Pri tem je dobila težke telesne poškodbe, ki sicer niso amrtaon«varne, vendar pa bo dekle ostalo vse življenje pohabljeno in nesposobno za delo. Ob tem primeru znova opozarjamo slovenska dekleta, naj ne hodijo od doma v tuja mesta na delo sama ali pa prej, dokler nimajo zagotovljene službe. Pri prihodu v Belgrad se naj takoj javijo v Slomškovem domu v ulici Vojvode Mštenka 46, kjer bodo pri slovenskih sestrah dobila vsa po trebna navodila.
d Zopet eden iz stare szmoviike dražbe. Zaradi vlomov in velikih tatvin že skupno na 10 let kaznovani Jože Anžur, je zopet na delu. Oblasti ga zasledujejo zaradi večjih tatvin, ki jih je Anžur po vseh znakih sodeč izvršil v ljubljanski okolici. Z nekim svojitn znancem — Ljubljančanom — pa je v noči od 18. na 19. julija vlomi! pri tesnem industrijalcu in tesarskem mojstra Antonu MaStu v Spodnji Zadobrovi ter odnese! dva velika jermena v vrednosti 3000 dinarjev. Maček je takoj drugo jutro, ko je opazil tatvino, obvestil o tem vevške orožnike«
ms
IZ DOMAČE POUTjKB
Prosvetni tabor pri Sv. Gregorju
d V znamenju tipanja. Predsednik jug«5': narodne stranke Svetisiav Hodjcra se jc te d"1 mudil v Ljubljani. S svojimi prijatelji in stran; kinimi sodelavci je razpravljal o organizacij svoje stranke v dravski banovini. Hodjcra i® sklenil prirediti v avgustu in septembru neka shodov, med temi prvega v Mariboru. Tantjtaj bo tudi sam govoril. Pa je v Ljubljani hiti opravil in odpotoval dalje na Sušak.
d Hrvati slave svojega voditelja. Za !' ček svečanosti ob 58. rojstnem dnevu dr. Via Mačka so Zagrebčani priredili velikanski ognjemet. Na igrišču športnega kluba »Concordij^ se je zbralo izredno mnogo ljudi — Prav'l°'of) jih je bilo na igrišču in okoli njega preko 50. . Ograja igrišča je bila okrašena z žarnicam' . zelenjem, tribune pa v hrvatskih zastava«. •
Orožniki so obkolili Anžurjev dom. Tatu so zgrabili njegovega znanca Ljubljančana. Anžur pa je pravočasno pobegnih v hribe. Ljubljančana so pripeljali v sodite zajiore.
d Za tiste, ki se zanimajo za dražbe. Na oglasni deski ljubljanskega okrajnega sodišča so za mesec avgust razpisane velike dražbe, ko pride na boben šest jx»sestev v okoliških kastr-skih občinah in osem v razširjeni Ljubljani. V okolici bodo dražbe v katastrskih občinah Sla-nežice, Kašelj, Brezovica, Log tn Dobrunje. V mestu samem bosta dve veliki dražbi, druge pa v občinah, ki so bile lani priključene mestni občini. Cenilna vrednost vseh posestev iri hiš, ki bodo prišle avgusta na dražbo, je določena na 8,958.645 din, skupen najnižji piomidek pa znaša 4,633.068 din. V juliju, ker so sedaj sodne jk>-čitnice, je bilo razpisanih ie nekaj manjših sodnih dražb. Glavne dražbe se prično od 12. avgusta naprej. Dolžniki se trudijo, da bi dosegli z upniki kak sporazum in da bi nato od dražbe odstopili. V nekaterih primerih je upati, da bo dosežen sporazum.
d j En inav« ga je dobro, preveč pa ne. Da bo 48 ur brez prenehanja pil vino je stavil v Čepincu pri čakovcu delavec Martin Greguš. Martin je ime! svoj god. V veseli dmžbi je začel Martin pogovor o tem, kdo zna in more največ popiti. Kaj hitro se je sklenila stava, s katero se je mislil Martin pred vsemi postaviti. 48 ur bo brez |irestanka pil vino, tako je skleni! stavo. 36 ur je že pil. Ko pa je hotel vstati od mize in iti po noto vino, se je zgrudil. Prijatelji so mislili, da je le tako močno pijan. Toda nekaj minut kasneje so ugotovili, da mu je nehalo biti srce. Zaradi prevelike količine alkohola je nastopilo zastrupljenje.
d Kmetijski strokovnjaki so zborovali ob zelo pičli udeležbi zadnjo nedeljo v Ljubljani v dvorani Kmetijsk" družbe. Po poročilih sta bili postavljeni dve listi z nosilcem Sancinom in Gosakom. Zmagal je Gosak. Na fem zboru je bi! izvoljen tudi odposlanec za kmetijsko zbornico. Izvoljen je bil proti Pucljevima prijateljema Sancinu in Ureku, g. Konrad Pečovnik iz Maribora in kot njegov namestnik gosp. Ambrož iz Črnomlja.
d Bogoskrunska tatvina. Kip Matere Božje je v neki šibeniški cerkvi okradla žena župana v Ninu lka Glavan. Ko ni bilo nikogar v cerkvi, se je priplazila do kipa, ki je bil okrašen z raznimi dragocenostmi, ki jih darujejo pobožni kristjani. Snela je hitro zlato krono z glave
Člani slovenske Kmetiisk« zbornice. V sredi (J bs n sednik Kmetijske zbornice g. Martin Steblovnik, u a Dciinar. Slika je posneta prr d
dr. Natlačen, na njegovi desni strani novi pred-levi komisar Kmetijske zbornice g. ban. sv. Joit magistralnim poslopjem
Foto Vranjo Dolenc, Ljubljana, Stari trg
Matere Božie in pobegnila. Tisi i hip jo je pa zagledala neka kmetica in se pognala za njo. Tatica ji vrgla zlato krono v stran, vendar so jo kljub temu ujeli. Ko je mož zvedel za to, je takoj vložil tožbo za ločitev zakona, češ, t!a ne more prenesti sramote, ki mu jo jt žena naredila z bogoskrunsko tatvino.
d Skoro šest milijonov litrov alkoholnih pijač je popil Zagreb v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Mesa so pojedli Zagrebčani en milijon 700 kg, pretežno svinjine.
d Zanimivo tele z dvema glavama in štirimi očmi se je rodilo v Dopsinu pri Osijektt. Tele ima na glavi dve gubi, a vsaka guba ima svoje oko in svoj jezik. Med obema gubama sc pa nahaja vdrtina, v kateri sta še dve očesi. Sicer je pa tele običajno razvito in ni nevarnosti, da bi poginilo. Le težko stoji, ker je glava pretežka.
d Med so kradli. Petčlanska družba, ob stoječa iz mlajših maloletmkov in nekega starejšega fanta, ki je bil nekak glavar, je od oktobra 1935 do lani avgusta v okolici Šmarja in Skofeljce vlamljala v čebelnjake in kradla med. Ponekod je odnesla kar cel panje. Maloletniki
so o<l sodišča prejeli strog ukot, glavar pa jt bil obsojen na štiri mesece strogega zapora pogojno za tri leta. Ko so kradli med, so napravili ogromno škodo čebeljemu zarodu. V razlogih je obtožnica navajala, da so kradli med bolj iz sladkcsncdnoeti ko pa iz koristoljubja.
d Ljubljanski hotel *Slon< podirajo. Prostor ob Tyrševt cesti so zagradili z \isokimi plankami. Tudi Frančiškanska ulica je zagraje-na ter je puščen le ozek pas za prehod pešcev v eno ali drugo smer. Začeli so že odkrita!! streho na onem delu, ki ga bodo najprej podtli. Drugo nadstropje je v glavnem že popolnoma izpraznjeno. Uprava »Slona« prodaja staro bo telsko pohištvo, okna, staro opeko, les in drugo.
d Lepo je uspel bojevniški tabor, ki je bil v nedeljo, 18. julija, v Trbovljah. Govorili so: Mirko Ratej, France Košir, Rudolf I ukež in Rudolf Wagner. Ob koncu avgusta bo na Brezjah proslava polaganja temeljnega kamna za skupni spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne.
d Potrebna odredba. Poštni minister gosp dr. Kaludjerčič je izdal odlok, s katerim naj se kraji Ljubljani priključenih bivših občin (Moste, Vič, Zg. Šiška, del Jezice in Dobrunje) v pogledu poštnih pristojbin za krajevni pr<Wel izenačijo z Ljubljano. Ta odredba je bila silno potrebna in jo bo prebivalstvo gotovo poz*3' vilo.
Okno na vzhod
sredi glavnega odra pa je bila iz 4000 svečk sestavljena velika slika dr. Mačka.
d Gospodarski napredek države je odvisen od gospodarske politike vlade. To opažamo na primer pri dohodkih naših železnic. Višek proti proračunskim dohodkom za 1936/37 znaša sko-raj 144 milijonov din. Ta številka govori iasno, da so se gospodarske razmere v naši državi v splošnem zelo izboljšale in da je to izboljšanje v neposredni zvezi z zdravo gospodarsko politiko kraljeve vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Trditev, da so se splošne gospodarske razmere v Evropi popravile in da imajo te razmere vpliv tudi na izboljšanje pri nas, ne drže, kajti po tej miselnosti bi se morale popraviti gospodarske razmere brez izjeme povsod, kar pa ni dejstvo-V istem času, ko se gospodarsko življenje v večini evropskih držav dviga, pa gre javno gospodarstvo v Franciji navzdol, čeprav je Francija ena najbogatejših držav na svetu, kar dokazuje, da je gospodarski napredek v sleherni državi konec koncev vendarle odvisen od gospodarske politike vlade.
d Posvetovanja brez konca. Odposlanec Da-vidoviča, dr. Boža Markovič, je prišel v Zagreb ter imel daljši sestanek z dr. Mačkom. Pri tej pi;!iki mu je dr. Maček razložil, zakaj je sprejel predloge zc-mljoradtiikov in zaradi katerih stvari je izrekel še svoje pomisleke.
d Sprejem v podčastniške šole. Artilerijska podčastniška šola v Čupriji in Inžinjerska podčastniška šola v Mariboru (starost od 18 do 21 let;i Pomorska vazduhoplovna (od 18 do 21 let starosti); Strojna mornariška (od 15 in poi do 18 in po! leta starosti) in Strokovna mornariška (starost od 18 do 20 let). Pojasnila se dobijo pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti kolek ali znamko za 6 din za odgovor.
NESREČE
d Mlin jc pogorel do tal. Od one sobote na nedeljo je pogorel mlin Jakoba Bračka v Rad-vemih v Slovenskih goricah. Vneli so sc ležaji, 'genj je hipotna zajel leseno ogrodje in valjčne stroje. Rešiti se ni dalo ničesar. Mlin je pogorel do tal.
d Kozolec-dvojnik je zgorel v vasi Krki pri Novem mestu. Ker je bilo tam veliko desk, vozovi in drugo, trpi lastnik, posestnik Jerman Frane veliko škodo.
d Strela je udarila v velik kozolec posestnik i Polaka Janeza v Hramšah nad štajersko Galicijo .
d Gospodarsko poslopje je uničil požar
kmetu Sp. Košu v Št. Andražu pod goro Oljko P'"i Velenju.
d Ker so sc saje vnele. Kajžarjeva hči Mafija Unger na Tolstem vrhu pri Slovenskih Konjicah je hotela peči kruh. Zanetila je ogenj, od katerega so se vnele saje, po njih pa seno v pod-strešju. Hiša namreč nima dimnika, kuhinja pa ne stropa. Hitro je bilo vse v plamenu. Reševati »i bilo moči ničesar in je vse pogorelo do tal. Škode je okrog 15.000 din.
d Ker je zavora odrekla. 57 letni posestnik Jožef Ketič se je peljal s kolesom od Sv. Jakoba
1 Maribor. Na strmem klancu pa mu je nenadoma odrekla zavora ter jc kolo zdrvelo z vso silo naprej. Ketiš je poskusil kolo zavirati z no£o, pri tem pa ga je vrglo ob tla ter si je ^i padett zaradi silovitega udarca razbil lo-»anjo. Pripeljali so ga nezavestnega v maribor-5lio bolnišnico.
d Ni mogel ustaviti vozila. Te rini se je železniški delavec 45 letni Franc Čeme iz Krnice
Slovanska akademska mladina in inteligenca je ca mednarodnih kongresih katoliških akademikov začutila, da se predstavniki posameznih slovanskih narodov ne morejo uspešno uveljaviti v mednarodnem krogu, ako se prej ne sporazumejo z drugimi Slovani za skupni nastop. Ravno Poljaki kot najmočnejši slovanski narod so začutili potrebo zveze slovanskih katoliških akademikov in inteligentov. Zveza sa je zasnovala na poljskih tleh. £e pri rojstvu so je naslonila na ciril-metodijsko idejo. Takoj po rojstvu pa jo iskala zavetja med Slovenci, na ozemlju najmanjšega slovanskega katoliškega naroda, da bi si mogla v luči naših ciril-rnetodijskih slovanskih tradicij začrtati program za svojo rast. Ni se varala. Ljubljanski kongres slovanske akademske mladine pred sedmimi ieti je najsvetlejša in najtrdnejša iočka v mladi zgodovini te zveze.
Po sedmih letih se je Zveza slovanske akademsko mladine in. inteligence zopet povrnila na slovanska tla, da si v naši družbi in z našim sodelovanjem prebije jasen pogled in trdno pot skozi mnoge težave in krize naših dni. Nič ne skrivamo, da trenja med večjimi katoliškimi slovanskimi narodi, med Poljaki in Ukrajinci, Poljaki in Cehi, Čehi in
vračal z dela domov po cesti iz Gorij pri Bledu. Na sredi vasi pa mu je privozil nasproti avto Janka Bačarja. Dasi je bil klanec, vendar v naglici voznik ni mogel zaustaviti vozila in je zavozil naravnost v Černeta, ki je dobi! lažje poškodbe na glavi, a težje notranjo poškodbe. K ponesrečencu je bi! takoj poklican zdravnik z Bleda, ki je takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico.
d Samomor ali nesreča? Že 9. julija je izginil iz Sel pri Slovcnjgradcu malo slaboumni Boltažar Poklač. Iskal; so ga po vsej okolici, pa zaman. Sedaj pa je voda Paka razodela njegovo žalostno usodo. Našli so njegovo truplo v potoku, Bilo je precej razpadeno, znak, da je že dolgo mrtev, Ne ve se, ali je po neprevidnosti zašel v deroče valove potoka, ali pa si je sam poiskal smrt.
d Med ovce je udarila strela. Kar 245 ovac je ubila strela v Kladovem Polju pri Kalino-viku nad Sarajevom. Ono sredo je divjalo hudo neurje nad tistimi kraji. Na pašniku je bila tudi velika čreda ovac, ki sta jih brata Nikola in Mate Kuzman prignala iz Hercegovine. Ovce so se zbrale, takrat pa je udarila strela in vse ubila. Težko ranjena pa je obležala tudi pasti-rica. Brata Kuzmana trpita škodo okrog 50 jurjev, ki je toliko večja, ker so bile ovce njuno edino premoženje.
ci Trhla deska se je prelomila. Na Kozjaku pri Mislinjah se je smrtno ponesrečila Frančiška Kotnik. Razkladala je z možem in hlapcem voz sena. Stala je na podstrešju. Naenkrat se je pod njo prelomila trhla deska, nesrečnica je izgubila ravnotežje, omahnila in padla 13 m globoko na kamenita tla. Zlomila si je nogo in roko. Obležala je mrtva. Nesrečna žena je pričakovala 'veselega dogodka.
d Nova smrtna nesreča pod Storžicem. Oni petek zjutraj se je pripetila pod Storžičem v bližini kraja, kjer se je pred štirimi meseci ponesrečilo devet mladeničev, nova smrtna nesreča. Raz strmo pečino Storžiča je padel kakšnih 60 metrov v prepad 27 letni čevljar Florijan Likar z Golnika. V četrtek zjutraj sta šla Flori-
Slovaki neugodno pretresajo slovansko aka« demsko zvezo. A zavedamo se, da je vzviše-i na misel te zveze tako močna in svella, da je oblaki in udarci medslovanskih nesporazum-Ijenj ne morejo in ne smejo niti streti niti zatemniti. Ta zavest je dala spodbudo, da so se predstavniki katoliških Slovanov te dni zbrali na kongresu v Ljubljani.
Kongres, ki je tri dni zboroval v Ljubljani, na Brezjah in Bledu, ni bil hrupna vnanja manifestacija, temveč trezna delovna konferenca, resno posvetovanje na podlagi dosedanjih izkušenj.
Idejni program kongresa je bil razdeljen v dva dela: pogled v preteklost slovanske krščanske misli, drugič pogled na grozečo skupno nevarnost brezbožne anarhije, ki je Slovanom nevarnejša nego drugim na-1 rodom. —
Po davnem krščanskem običaju je slo« vauska akademska mladina hram katoliške slovanske vzajemnosti obrnila proti vzhajajočemu soncu in odprla okno na Vzhod, odkoder nam je prisijalo sonce krščanstva po naših blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu. V, tem je krščanski smisel vzajemnosti katoliških Slovanov.
jan Likar in njegov prijatelj Jernej Dolenc, oba z Golnika, na Storžič, baje z namenom, da bi nabirala planike. Povzpela sta se na Storžič ter sta prišla do bližine avstrijske meje. Tam sta prenočila, nato pa sta nadaljevala pot. Na neki zelo nevarni stezi, ki gre pod vrhom Storžiča v smeri proti Preddvoru, pa je Likarju naenkrat spodrselo, tako da je.strmoglavil v približno 60 metrov globok prepad. Nesrečni Likar je bil na mestu mrtev, ker si je pri padcu razbil glavo, zlomil rebra ter stri vse ude. Njegov prijatelj je od blizu videl Likarjevo nesrečo ter je sam poskušal, da bi ga rešil, ali da bi vsaj prinpsef njegovo truplo v doKiio na Golnik, kar pa se mu ni posrečilo. Ko je ugotovil, da je I.ikar že mrtev, je odhitel v dolino ter sklical več moških, ki so prinesli v soboto zvečer Likarjevo trupio na Golnik. Likarja so pokopali v Križah.
d V potok je padel. Ono nedeljo okoli 18 so se v Zaborštu, občina Dol, otroci igrali pred Gostinčarjevo hišo. Poleg hiše teče potok Mlinščica. Komaj štiriletni Jožek Gostinčarjev se je o-l ostalih odstranil in šel proti potoku. Kaj je tam počel, se ne ve, dejstvo je, da je padel v potok. Nikdo ni slišal njegovega krika na pomoč. Voda ga je nesla še kakih 800 metrov daleč do zatvornice tovarne »Jub«. Tu je čez pol ure zapazil otroka Polde Letttar, ki je poklical v tovarni zaposlenega delavca Pirša. Ta je utop-Ijeneka potegnil na suho. Brž so poklicali slučajno tam mudečega se ljubljanskega zdravnika dr. Pogačnika, ki pa ni mogel otroka rešiti z umetnim dihanjem in je le ugotovil smrt.
d Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Martina Drea pri Sv. Andražu nad Velenjem; 75.000 din škode.
d Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžile zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Osrt. rog. S. br. MJ7S/S3.
RAZGLED PO SV
Bratomorno hlan$e v Sp€9fsi;i
Ogrožene borbe se nadaljujejo zapadno od Madrida okrog mesta Brunete, ki prihaja iz rok v roko. Silno krvavi spopadi še niso odločili zmage na tem delu španskega bojišča. Na severu okrog Santandra in povsod drugod vlada zatišje.
Časopisje piše, da je prišel v Francovo Španijo znani italijanski maršal Badoglio. Če je ia vest resnična, stojimo na pragu odločilnih dogodkov v španski bratomorni vojni.
AVSTRIJA
s Korotaaske vesti, V St. Janžu v Rožu so pokopali 67 letnega Matevža Krasnika, — Smrt je prerezala nit življenja Heleni Krištof v Šmarjeti v Rožu. — Za gradnjo in popravo cest bo v letošnjem poletju Koroška dala 7 milijonov šilingov. S tem je dobilo delo in jelo nad 3500 delavcev. — Tomaž Jank iz Brda pri Šrno-horju se je zaletel v motorno kolo in odnesel hude poškodbe.
PALESTINA
s Palestino so razdelili Po zadnjih nemirih v Palestini je bila več mesecev na delu posebna kraljevska komisija, ki je imela nalogo kolikor mogoče nepristransko rešiti spor med Arabci in Židi, ki sc se v zadnjih letih pričeli v velikem Številu naseljevati v svoji nekdanji domovini. Kraljevska komisija je pred kratkim objavila svoje sklepe, ki vsebujejo sledeče predloge: Palestina naj se razdeli na tri dele, ob morju s pristaniščem Hajfo pripade samostojni judovski državi, notranji deli dežele ob reki Jordanu pa naj se priključijo samostojni arabski državi Transjordaniji. Jeruzalem s pristaniščem Jaffo ter nekatera sveta mesta pa naj bi ostala pod neposredno angleško upravo. Obe novi državi skleneta z Anglijo nove pogodbe, ki jamčijo, da angleške koristi v teh delih ne bodo ogrožene. Doselje vanje Židov v Jeruzalem v bodoče ne bo več dovoljeno, enako tudi ne v tisti del Pafestine, ki ostane Arabcem. S to rešitvijo niso zadovoljni ne Arabci in ne Židi. Oboji ogorčeno ugovarjajo. Predlagano razdelitev bo obravnavala jeseni Zveza narodov in če zamisel potrdi, se bodo morali židje in Arabci najbrž uklonili.
ITALIJA
s Drobiž. Tržaška fašistična zveza pošlje letos na počitnice okoli 7500 otrok in sicer deloma k morju, deloma v hribe in kmečke vasi. f~- Mussolini je sprejel med drugimi tudi okoli dvajset deklet v Krasa, ki so prišle v narodni aoži. Bile so iz vasi: Bazovica, Lokev in okolice. Pozval jih je na dolžnost:, ki jih ima vsaka italijanska žena, — V guriški pokrajini so pridelali letos 75.000 stotov pšenice, dočim lani samo 55.000. — Pred kratkim so odprli oporoko Marconija in našli, Ha je zapustil 1 milijardo 300 milijonov dinarjev premoženja, Oporoka določa, da pripada polovico te ogromne zapuščine sedemletni Marconijevi hčerki
Elettra, ki pa bo poleg tega dobila še eno četrtino od ostale polovice, ker predpisuje italijanski zakon, da mora biti vsaj polovica vsake zapuščine enakomerno razdeljena med otroke. Marconi pa je imel štiri otroke. Njegova vdova pa bo uživala obresti od polovice deleža, ki pripada hčerki Ekttri in sicer do svoje smrti. Oporoka ne navaja nobenih drugih določb ali zapuščinskih daril. Slednja ugotovitev je javno mnenje osupnila, ker so pričakovali, da bo Marconi zapustil velike vsote v dobrodelne namene, ker je njegovo premoženje nastalo večji del zaradi velikih podpor, ki jih je užival od strani države, ki rcu je omogočila, da je mogel nadaljevati svoje znanstveno delo, — Tržaški listi poročajo, da je rimska vlada odobrila predlog, da se v Iliriski Bistrici zgradi poslopje za popolno oseinrazredno državno gimnazijo, Poleg gimnazije nameravajo zgraditi v Ilirski Bistrici tudi novo poslopje za okrajno sodišče, kakor tudi pripadajoče prostore za ječo. V načrtu je tudi zgradba državne bolnišnice. Vse te nove zgradbe, ki bodo dale ilirski Bistrici značaj malega podeželskega mesteca, bodo zgrajene na novo kupljenem zemljišču, »Videm« imenovanem. — V Fužinah nad Ajdovščino je zgorela domačija Marije Vovk. — V Ajdovščini je požar uničil hilo kmeta Lojzeta Bratine, — Franca Sapljo, 59 let starega moža iz Fužin pri Ajdovščini so našli mrtvega v miakuži.
AMERIKA
s To ia ono. 55 letnico svojega obstanka Je praznovalo Prvo slovensko podporno društvo v Ameriki, društvo sv. Jožefa v Calumetu Mich. — V Mi!wauchee je umrl za poškodbami pri avtomobilski nesreči 52 letni Jurij Dvoršak iz Majšperga na Štajerskem. —- V Forest City Pa je preminul 60 letni Mihael Polenšek iz Le-skovice nad Škofjo Loko. V Chikagu je odšel v večnost Rajmund Potuček iz Ljubljane. — V Clevelandu je zapustil solzno dolino 56 letni Viljem Sitter iz Trbovelj. — Pred sto leti v drugem tednu julija je čez širni Atlantski ocean plula ladja jadrnica, na kateri so bili med drugimi potniki tudi trije slovenski izseljenci; prav za prav eden izmed njih se je zopet vračal v Ameriko, ostala dva sta bila pa še novo-
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v nali državi. Ima vedno lepe slike v bakro« tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
došleca. Ta trojica naših potnikov je bila: misijonar Friderik Baraga, njegov novi služabnik Andrej češirek z Viča pri Ljubljani in Baragova sestra Antonija, poročena oziroma vdovela pl. Hoeffern. Sestra velikega škofa Barage je bila prva Slovenska, ki je ravno pred sto leti stopila na ameriška tla. V Waukeganu je umrla Marija Završcn roj. Gram iz Horjula pri Vrhniki. — V Little Falls je preminul Frank Kolar iz Dol. Logatca. — V Frantenac Kans je odšla v večnost 57 letna Marija Bogataj iz Račove vasi pri Žireh. — V Canon City Colo je na veke zatisnila oči 71 letna Marija Rož-man roj. Čampa iz Sp. Straže na Dolenjskem. — V Clevelandu O. je v bolnišnici umrl 72 letni Gašper Vidrih iz Trnja pri Št, Petru na Krasu. — V Pittsburghu so pokopali Alojzija Kosa iz Šenčurja na Gorenjskem. — Islotara je preminula Antonija Mesnar iz Ljubljane.
DROBNE NOVICE
V Rimn je cnir! oče moderne radijske telegrafije senator Marconi.
AgleškS kralj Jurij pride jeseni v Francijo k odkritju spomenika v svetovni vojni padlim avslralskim vojakom.
Za predsednika svobodne irske države je bil od irskega parlamenta z 82 proti 52 glasovom izvoljen De Valera.
78» šoloobveznih poljskih otrok je p-išlo iz Nemčije na počitnice v domovino. Vse stroške nosi poljska država.
Novo češkoslovaško vlado je zopet sestavi! dr. Milan Hodža.
Velika napetost med Japonska in Kitajsko še ni popustila.
Italijani odlikujejo svoje zaslužne tekmovalce z zlato medaljo, s katero je v zvezi zavarovalna polica za 10.000 lir.
Okrog 609.000 kanadskih kmetov je prišlo v najtežji položaj radi strašne suše.
Iz berlinske bolnišnice usmiljenih bratov je moralo oditi vse duhovniško osebje.
Kakor slap so padale vode mm. tms
V okolici Thunskega jezera v gvici je vladalo ono popoldne strahovito neurje. Nad jezerom se je utrgal oblak, nakar se je vlila ploha kot jo prebivalci tega kraja že ne pomnijo. Pred nalivom je bilo slišati votlo grmenje, nakar je pridrl vihar, ki je podiral pred seboj drevje in hiše. Lepa letoviška vas Gunten, ki leži na desni obali jezera, je postala žrtev te naravne nesreče. Ogromne količine skalovja, peska in blata so se odtrgale od strmih brežin, ki lo vas v ozadju obdajajo ter navalile na Gunten. Velikanski divji hudourniki so prigrmeli iz gorovja ter navla-čili vedno več blata in kamenja proti vasi, ki je bila v kratkem času tskorokoč zasuta. Opazovalci, ki so nesrečo gledali, se čudijo odkod so ae v tako kratkem času vzele vso te vode, ki so lik siapu padale na vas ter jo
zasipale z gramozom, ki so ga trgale od gorovja. Oblasti so takoj poklicale na pomoč okoliška gasilska združenja ter dva bataljona v bližini uahajajočih so vojakov. Toda ti sploh niso prišli do nobenega reševanja, ker se nikdo ni upal v bližno nesreče. Do sedaj še ni znano, če so tudi človeške smrtne žrtve in koliko jih je. Ljudje so vsi zbegani, prestrašeni in objokani divje bežali na vse strani, da si rešijo vsaj golo življenje. Seboj nikdo ni imel časa kaj jemati. Skoda kot so 1« mogli v prvih trenutkih oceniti dosega gotovo pet milijonov švicarskih frankov (50 milijonov din). Upajo, da je mnogo dragocenosti in pohištva, ki so ostale v zasutih msan. nepoškodovano in da bodo ljudje še P"311 do svoje laslnine, ko bo enkrat mogoče razvaline razkopali.
PO DOMOVINI
Belokranjski prosvetni iabor
v Črnomlju, dne 8, evgusia
Beiokranjci z navdušenjem prebiramo poročila o velikih uspelih ljudskih taborih širen; eiovenske zemlje. Čas je, da se tudi mi zganemo in javno pokažemo sadove ©kritega, a vztrajnega dela po društvih, krožkih in odsekih. Zato že danes opo-ari.imo vse svoje rojake ua ta belokranjski tabor, ki bo 8- avgusta iu jih obenem prosimo, naj ee ločno držijo navodil, kajti le e poslušnostjo, z zavestjo odgovornosti in železno disciplino bomo do-tegli svoj cilj.
Spored: Sprejem poetov na postaji po prihodu ljubljanskega turietovskega vlaka, nato sprevod po mestu iu sv. maša v Iitpni cerkvi.
Po maši zborovanje pred cerkvijo, kjer govorila gg- Fr. Tereeglav in dr. Vebie.
Popoldne ob 2 litanij*, nakar sledi telovadni nastop na »Kaplanici«, enako tudi nastop belokranjskih pevskih zborov. — Po nastopu prosta zabava.
Obračamo ee do vseh zavednih Btlokranjcev in Slovencev, da ae 8. avgusta v čim večjem žtevilu udeležite našega tabora, da bodo v skupni manifestaciji prišla do izraza naša načela tudi na belokranjskih tleh.
Prosvetni tab&r v Cerknici
Prosvetni tabor bo v nedeljo, 1. avgusta v Cerknici, ki ec že eedaj i vso varano pripravlja ca t« svečan dan. l.-ahko br«z skrbi trdimo, da je uspeh tega tabora povsem zasiguran.
Danes samo kličemo vsem tistim, ki mislijo, da Notranjska spi, predvsem, da epi katoliška Notranjska, naj pridejo na dan tabora v Cerknico, da se na lastae oči prepričajo, da je le te »nekoliko« kmetov, delavcev, obrtnikov, pa tudi nalili izobražencev, ki to eš nekoč in ki sa sedaj upajo vsem in vsakomur pokazati tudi javno, da eo katoliki, da ljubijo katoliiko prosve-tol Se več! Često pravimo, <la ima oni bodočnost, za komer je
mladina! Tudi v tem oziru bomo imeli na dasi tabora priliko prepričati «e, čigava jo bodočnosti
Program tabora bo:
Na predvečer, v soboto: Kresov! p« okolici Cedknic-e.
V nedeljo, 1. avgust«; Manifesta oljski sprevod po Čebulici. Po spre-vodii bo na glavnem trgu »v. maša na prostem, ki jo bo daroval g. vseučilišči jmoI, dr, Fr. Lukman ia imel tudi sam primeren cerkven nagovor. Pri maši bo tjudeko petje.
Po sv. maši bo tabor na istem mestu, Govorili bodo gg. minister dr, Miha Krek, Mirko Javornik in dr. Jože Bcsaj.
Popoldne bodo ob dveh litanvje. Po teh bo teJovadni naet&p članov, članic, obojega naraščaja ter na koncu orodna telovadba.
Po telovadnem nastopi* bo prosta zabava.
Končno dajemo le nekaj podatkov:
Za prehrano j« v lastni režiji poskrbljeno. Obedi bodo pripravljeni za vsakogar, ki se bo prijavil. Cene za obed in na veseličnem prostoru bodo msket
Sotedme odst-ke vabimo, da se udeleže tabora z zastavami) Cerkničane prosimo, da ta dan okrase hiše z zastavami! Vse pa prosimo, da se bodo reo pokorili nalogam posebnih rediteljev, da bo šlo vse v redu na,prej.
Pri priretlitvi sodleuj« godba cefkenižke-gr, Gasilskega druStva in godba Prooveiaega društva iz Bol. Logatca. Prav tako bodo svečanost povzdignili ie združeni pevski zbori, ki bodo zapeli neitai pesmi.
Tabo? no Izlakah
Zagonsko prosvetno okrožje priredi dne 8. avgusta velik prosvetni tabor na Izlakah pri Zagorju ob Savi.
Dnevni red: Ob 9 dopoldne sprejem gostov in uvrstitev sprevoda. — Ob 10 sv. maša na prostem. — Po maši ljudski tabor. — Popoldne telovadni nastop. — Po telovadbi proeta zabava.
Pri vsej prireditvi sodeluje rudniška godba iz Zagorja. Udeleženci, upoštevajte eiedeča navodila:
Kdor pride z vlakom, si kupi nedeljsko polovično karto do Zagorja, karnor moramo priti s prvimi jutranjimi vlaki. Zberemo se na štadionu pri Zadružnem domu v Zagorju, od koder odkorakamo z godbo ob 8 proti Izlakam. Vsi ostali udeleženci, ki pridejo peš ali na vozovih na Izlake, ee zbero tam ob 9, da se na določenem mestu vključijo v sprevod, ki pride iz Zagorja.
Društva prineSo e 6eboj prapore! Kdor ima kroj ali narodno nošo, pride v kroju ali v narodni noži! V sprevodu, na zborovalnem prostoru in na telovadišču pojemo. Držite se v tem pogledu, ka-> kor tudi v vsem ostalem, navodil rediteljev!
Beti krajini zdravstveni dom f
V zadnjem času se je pri nas začelo vzbujati živahno zanimanje za zdravstveni dom. Beiokranjci smo pri vsakem napredku vedno zadnji, vseh dobrot smo deležni nazadnje, potem ko so drugi ž njim ie prenasičeni. Enako je tisdi zadeva zdravstvenega doma zadela pri nekaterih na velik odpor in to zaradi malenkostnih stroškov, ki padejo na posamezne občine.
Namen zdravstvenega doma je, približati domu in družini zdravje, in to brez razlik« stanu in slojev. Ma/sikaka družina je toliko močna, da za zdravljenje in zdravnika m more dobiti ubožnost-nega »pričevala, dasi bi bil zdravnik za hišo zelo potreben, po drugi strani ji pa zopet ne dopuščajo razmere, da bi na lastne stroške klicala zdravnika. Posledica je, da tako hiša ostane brea zdravniške pomoči. V dravski banovini je takih domov 18. Da je prav posebno v Beli krajini, kjer je revščina na vsak korak in umrljivost dojenčkov tako velika, tak dom velike važnosti, ni treba poudarjati. Ko na mbanska uprava ponuja tako važno ustanovo, je ne smemo sami odbiti!
Če hočemo, da bomo močni, moramo biti prej zdravi. Zdravje se ne da nikdar preplačati. Kolikega pomena bo r,dravstvem dom, kjer bodo dobivali zdravstvene nasvete odrasli, otroci in matere za dojenčke in to brezplačno. Celo nekaj zdravil se bo dobivalo brez voalce odškodnine. K tem ugodnostim pristopa še neka nova, ki ima zlasti za Belo krajino tolik pomen kot zdravstveni dom sam: v domu se bo uredil protitnberkulo2m dispanzer, kamor bo tedensko zahajal zdravnik specialist. Taiko bodo odpladia težka in draga pota v Karlovec, Ljubljano, Novo mesto.
Kdor ima zdravje, ima na evetu vise. Iz vsega povedanega je jasno, da je zdravstveni dom za
R A Z N O
Abesinke se pripravljajo na vojno. Nič manj navdušeni za vojno so poleg abesinskih moških tudi ženski vojaki. Sestavile so Abesinke že prvi polk, ki se nahaja že na bojišču in pričakuje prvih spopadov. Po-veljnica tega čudnega polka nosi angleško čast-niško_ uniformo, njene podložniee pa «o seve sila preprosto opremlje-in napravljene. Odlikuje fa ženski polk predvsem njegovo navdušenje za boj, vendar je njegov uspeh sila dvomljiv. Ženskam pač prija, da prihajajo sedaj do besede, jjočim bo v navadnem življenju samo sužnje svojim možem.
Moderno mrtvo morje, v Siciliji se nahaja majhno, črno - zelenkasto je-j?ro z imenom Minaja. Krog jezera je vse pralno in mrtvo, na obrežju "« grmičevja, ne tra-Ve> no drevja. Nihčo se »a upa v njegovo bliži-n°> ker so nad vodno gladino strupeni plini, ki "morijo vsakogar, ki bi "e upal k bregu. Velike napisno tablo svarijo, naj »"kdo no približa jarem, v davnih dobah eo la" jetnikom kozarec
L. Ganghofer:
35
Roman Iz začetka 12. stoletja
Poslovenil Blaž PozniB
Prestrašena, v solzah jecljajoč, se je vrgla Edelrota pred Reko na kolena, ji potegnila roke z lic in jo skušala tolažiti z nežnimi besedami. Iu Rekine solze so usahnile. Z glasom, kakor privre iz prsi povodi lilepečega človeka, je ovila roko okoli Edelrole in obsipala njen obraz z vročimi poljubi, kakor bi si žgočega hrepenenja po ljubezni, prebujenega tako v njenem srcu, ne mogla več potešiti. 7, usti ob ustih, priviti v objemu, sta sedeli obe, v tem. ko j© zunaj sivi somrak teranel v večer.
Tedaj so jo iz podzija gradu razlegel tožeč; ptičji krik. Tik pred Rekino izbo je bil sokolinjak, nizek zidan prekat z zamreženimi okni. Na goli steni je zavarovana z žičnim pletežem gorela lojena leščerba s kadečnn se plamenom. Ob steni naokrog je bilo zgrajeno leseno stalo, kjer j© na najvišji palici, v komolec dolgih presledkih vsaksebi, sedelo pet skobcev in štirje sokoli selci, privezani nanjo za kremplje s kratkimi jermeni is jelenjega usnja. Beli sokol gospoda Vaceja je sedel ločeno od drugih lovskih ptic. Od stropa sta visela na motvozih dva velika obroča; v vsakem je sedel kragulj s pokrilo glavo in zvezanimi perutnicami. Deček, sedeč na pručici, je ne-nehotna zibal obroča. Poleg obroča je »tal Henink in poizvedoval, ali sta se ptiča, ki so ju Be « prerl krattim ujeli, že kaj prida udomačila. Nato je šel dalje ob drogu in obstal pred sinjim sokolom. Bil jo med vsemi sokoli najlepši, ponosn.-t ptica % žametnim perjem in bistrim pogledom: Bdilo, Rekin ljubljenec.
Henink je hotel ptiča prijeti; loda sokol se je raz-čeperil in udaril z ostrim krempljem. Heninkove ustnice je spreletel zloben nasmeh. »Ali me sovražiš tudi ti, kakor ona, ki si njen?« Dvignil je oči proti stropu — lam zgoraj je bila Rekina izba. »Čakaj samo, ti f Danes si me pripravila ob moje veselje — poplačam ti!« Segel je v leseno torilc©, v katerem jc bila voda za sokola, in s© jezno zadri nad strežajem: »FaiotI Plice imajo mlačno vodo!«
Deček je prestrašen šinil pokoncu. >Ne, gospodi Pravkar, prej ta čas, sem jim nalil nove vode.«
»Lažeš! Ven k vodnjaku in mrzle vode seml Ali pa ti podkuriin pod noge!«
Deček se ni več odgovarjal, temveč vzel vrč in zapustil prekat. Urno je stopil Henink k mizici in vzel z nje dolgo, tanko iglo, kakršne so, kadar si je bi) sokol na lovu zlomil krilno pero, vtikali v prepognjeni tulec, da bi poškodovano pero zopet trdno naravnali. Počasi je stopil k Rek i 11 emu ljubljencu, naglo pritisnil, preden so jo utegnil sokol braniti, ptici eno roko na hrbet in ji porinil z drugo iglo v drobovje. »Tu imaš svoj del k se j© zasmejal in izpustil sokola. »Preden pogineš, se še naužijem veselja, ob katerega me je danes pripravila: tvoja gospodarica!« Sokol je stresel perje, pritulil glavo, med ramena in se nemirno premaknil na drogu sem ia tja. Henink je vrgel iglo na mizo, in ker j© čul, da prihaja fant, je stopil k obročema in zazibal oba kragulja«
Ko je fant ralival novo vodo v torilca in prišel dol Edila, so je ptič plašuo umaknil na stran; toda gibanj« ga je menda bolelo, ukrivil j© hrbet in tožeče kriknii.
Krik je prodrl v Rekino izbo, v katero se je skozf okna svetlikal samo še moten soj izginjajoč,oga dneva.
»Ali ga slišiš?« je zašepetala Reka in si oprostila roko z Rotičnega vratu. :To je moj ljubljenec. Hrepen*
8
Bito krajino tako važna pridobitev, da se niti oceniti ne da. Bodimo hvi!»toi bansJci upravi, ki je pripravljena nositi dvakrat t'" stroškov, kot vse občine skupaj; porabili' činski sveti naj z veliko dajoče zneske, da ugodil na«. Malenkostni dina' "
ji Odločilni ob-t odobrijo pripa-ne bo šla mimo stotero obresto-
uiw> .	------------
vati na zdravju belr .SKeja ljudstva! -n
Srašno t rje v Dobrepolfah
V ponedelek ,>r' Šestih popoldne je nad dobrepoljsko kotlin 7 ' "vihta, da je bilo 6trah in groza. Silen r ie <diral drevje m poslopja. Padala je do	'« toač, ki je
dobesedno eklestila naša po.,	ve, drobila
opeko po strehah in šipe v okrnil, 'a je voda drla od vseh strani v poslopja. Vsle ega naliva je voda narasla tako, da jc zalivala in so ljudje prestrašeni bežali nz podstrešja. " 16 letno dekle >e toča zasačila na tu	ako zbila, da eo jo umirajočo prepelji. --fišča. Vsa pokrajina je bila na debelo pc jdenim kamenjem
Skoda je ogromna, kaj ..ičeno ni le sadje in stoječi poljski sadeži, ampak je zdrobljeno tudi žito po kozolci in uničene shrambe po hišah. Posamezni posestniki imajo do 50.000 din škode. Skupno pa gre škoda v visoke milijone.
Ljudstvo je obupano. Nimajo, s čimer bi pre-hraniii sebe iti živino. Točnih podatkov zaenkrat še r.' mogoče dobiti, ker so pretrgane vse brzojavne zveze. Tudi električni vod je pretrgan. Nesrečne ljudi priporočamo usmiljenim srcem in upamo, da jim bo tudi oblast priskočila na pomoč.
Iz razmik kraje®
Mosrs-Meerbcck, Zvezi Jugosl. kat. in narodnih društev v Nemčiji priredi 20. avgusta potovanje v domovino, prihod na Josemce 21. avgusta okoli 10 dopoldne, odkoder se podamo na L«sce. kjer imamo časa dovoli, da «e odpeljemo na Bled ns Marijini otok, kjer bo dana sv. maša. Po-pokin« <>dj>eije!fio na Bressje, kjer prenočimo. Po cerkveni alovaanonti odhod v Ljubljano. Oni, ki želijo že isti d«ii k avojeem. lahko zvečer že iz Ljubljane odpotujejo. Chsi, ki želijo c®t®ti d»5j časa aa Bledu, «e vrnejo.na Bled 24. avgusta zjutraj. To zaradi tega, da jim je dana priložnost udleežiti se izseHeniškega kongresa, ki bo 23. avgusta.
Vožnja iz Buisburga ali Easena do Ljubljane stane 50.30 RM. Varm udeležence«! toplo priporočamo, da prejmejo sv, zakramente sa Brezjah. Odhod u Ljubljane je JO. septembra dopoldne oko« 10, tako da smo zopet 11. septembra na svojem m&stu. Vsak udeleženec sme vzeti s seboj tO RM kovanega denarja,ostalo v »ReisekredUbri«-iu«. Kreditna pisma izdaja »Lloyd-Rcisebiiro G. m. b. H., Bssen«. Ta objava naj velja sorodnikom v domovini, ki te Hi o uričakujejo veselega svidenja, Št. Urška gora. Po večletnem napornem delovanju v naši gorski liri se j» od nas poslovil župnik Franc ftmit in odšel v dolino —- v lepo ihansko laro. Težko nain je bilo. Bali salo se, da bomo ostali br«z duSnega pastirja, ki bi e požrtvovalnostjo za nas skrbel. Z veseljem aao sprejeli vest, da bo k nam prišei pastirovat g. Silvester Skebe, kaplan iz Viinj® go*€. Za njegov sprejem 8o postavili iantje in dekleta slavolok pod vasjo. Pozdrav ključarja, otrok, deklet in fantov vpričo velike večine iaranov je pokazal g. župniku, da ga z največjim veseljem sprejemamo z željo, da bo med nami sejal bežjo besedo m na« varoval lažnivih naukov. Ob slavoloku smo po®luiali prvo besedo g. župnika in njegovo srčne željo: Živimo med seboj v braiovski ljubezni. Vera bodi naša moč. Z božjo pomočjo se trudimo, da bomo vsi dobri farani vdani Cerkvi in duhovnikom. Tako bo vsakdo, ki bo priiel med nas, lahko priznaj: tu pa živ« ljudje kot pravi kristjani, ki niso krisrt-iani le po krstni kre/igi. V slovesnem sprevodu smo »premik g. župnika sJiozi va« v cerkev. — Prostor pred cerkvijo in nanovo preslikanim žup-niščem je bil l<fpo ozaljian z mlaji in venci. V zelo lepo okrašen: cerkvi smo prejeli prvič blagoslov od novega pastirja, — Boig daj, d* bi s pomočjo novega gospoda, postali v«ri farani dobri in globoko verni člani awete Cerkve,
Zalog pri Ljubljani. V noči od sobote na nedeljo je pijana družba, vevškim orožnikom že več ali manj znanih ljudi, napravila na vaški kapelici in na mnogih drugih, seveda v prvi vrsti na »klerikalnih hišah« nap'se: »Živela demokracija«, "Živela madridska vlada«, »Proč s fašizmom«, »Dol s krvnikom Franeom«, Poleg napisov so ponočeja-ki naslikali tudi sovjetsko znamenje: kladivo » srpom. Na neki hiši je bil aapis, ki ga ne moremo ponatisniti. Ce bo šla tako naprej, bo marsikdo misli!, da je Zalog z okolica že podružnica sovjetov. Leskove« pri Krškem. Dne 13. julija smo imeli pri nas velik praznik. Obhajali smo novo mašo. Darova! io je č, g. Jote Pire iz Gorenje vasi. Les-
k o vika župnija se i6 za io priliko dobro postavila Okrasitev cerkve, trga in ulic i« bila na višku, IV di sprejem je bil lep. Slavnostni govornik jc preč. g. Alojzij Kožmerlj, mestni župnik iz t^. liane. Govori! je take navdušeno in prepričeval, no, da ga ae bomo pozabili, Čez nekaj let bomo ako Bog da, to slovesnost ponovili; imamo r.amret še enega bogoslovca, ki je že v 3. letniku. Zanj. manje kaplana Štruklja za dijake v«ndar ni ostalo brez uspeha. Hvala Bogu! Je pa tudi prav, da (a. ko velika župnija, ko! je Leokovec, vzgoji nekaj delavcev za vinograd Gospodov. '	Ihan. V Biščab je
umrl cerkveni slikar goepod Frane Merčirn, Prestrašeni so so ljudje izpraševali, & j« vest o njegovi smrti resnična. Saj veadar ni bil bolan, temvet ie Se zjutraj odšel i Radomlje, kjer je ali, kal cerkev. Tudi frančiškansko cerkev v Kamniku je imel istočasno v delu Str,r pa je bil šeie 56 let,
G. Mereun ju od dela v Radomljah pri.
Sel čisto potrd domov, Zvečer ob 9 je nenadoma sede zaspal za vefao. Pokojnik jo bil sposoben in delaven. Poslikal j! poleg domače cerkve v Ihanu Je mnoge cerkve ia kapele, ined njimi cerkev na Rakovniku, pri D. M. v Polju, v Dolu pri Ljubljani, v Dolskem ia še mnogo drugih, lako si je postavil najlepši spomenik. Bil je skrben oče svoji mnogoštevilni družini, ki bo bridko pogrešala svojega rednih, saj je izmed 6 otrok še 4 nepreskrbljenih, najmlajša sta stara komaj 5 in 3 leta. Bil je pošten krščanski mož in vedno odprtih rok, kadar je bilo treba podpreti dobro stvar. Zato ga je vsak spoštoval, kdor ga je poznal. To je pokazala tudi lepa udeležba pri pogrebu. Prišla sia tudi g župnik Jože Hostnik iz Radomelj in g. pater Beiijamm Mlakar, gvardijan pri o. frančiškanih v Kamniku, ki sta skupno z domačim župnikom opravila pogrebno molitve. Pokojnik ie bil dolgoletni naročnik »Domoljubat. Pokoj njegovi duši!
Raka pri Ktršltem .»Skrbinc«, to je 10 letni Janez Gorenc iz Deri. Radulj, ki š* spadajo v rjv:r raških orožnikov, j® pravcati rokomavh, ter osje
po meni in toži, ker ga nisem že dolge dni zibala na svoji roki, da mora sedeti med zoprnim zidov jem, ko ga žeja po zraku in soncu v visokem poletu.« Njen glas je drhtel, in zopet so se njene roke oklenile dekleta.
»Ah, Rolica! Kakor mojemu Edilu, jo pri srcu tudi nekemu drugemu plemenitemu sokolu. Ven se mu hoče v svetlo prostost in .zleteli želi visoko med oblake, proti toplemu soncu — in »nora vendar sedeti med zoprnimi zidovi, v gajbi med krokarji, kjer se hudobna zalega pretepa za mrhovino!« Z glasom studa je skočila kvišku, stresla lase v zatilnik in stegnila roke. >Ven! Ven!«
»Reka?« je jecljala Edelrota in vstala.
Vacemanova hči je globoko dihala iu potegnila roko čez oči. »Poglej, kako se je stemnilo! Pojdi, Rotica, popeljem te domov!« Vzela je izmed dragotinja, ki ae je v ntraku samo še motno iskrijo, zlat prstan in prijela Rotico za roko. Tako sta stopili ven v družinsko izbo, kjer so na svetilnem obodu že gorele sveče. Gospod Vaee je sedel še vedno pri oknu, stara Ula je pogrinjaia mizo, in Henink je baš slopil iz veže v izbo.
iRotica>- je spregovorila Reka glasno iu nataknila presenečeni deklici obročec na prstanec njene leve roke, >s poljubom svn si zaobljubili posestrimstvo, in varovati te hočem in objemati s svojo zvestobo kakor moj obročec tvoj prstanec!«
Edelroti so stopile solzo v oči. Hotela je govoriti, toda Reka ji je z dlanjo zaprla usta in smehljaje ae dejala: »Ne govori! Pojdi, popeljon t© domov - pozno je zek
Mimo Heninka je peljala Reka deklico ven v vežo. Na odprtih stopnicah jima je prišel Ajlbert nasproti; z bratom Hartvikom, ki so jo usajal sredi dvorišča nad hlapci, se jo bil vrriii z brezuspešnega lova. Ko ie bii 'Ajlbert spoznal dekleta ob strani svoje sestre mu ie
vzplamtelo v očeh; toda preden jo utegnil spregovoriti, je Reka že odšla z Edelroto mimo njega. Tedaj mu je iz izbe udaril na uho očetov glas in jezni Heninkovi odgovori. Vsaka beseda, ki se je govorila tu notri, se je dala razločiti.
Čez čas je stopil Henink na prag. »In četudi je prišla pod krov, iu če jo jo sprejela moja sestra za posestrimo ali ne,« je zavpil nazaj v izbo, »dekle je moje! Tega mi ti ne boš ubranil! Ti ne! In sestra tudi ne!«
»Toda jaz!« se je oglasil Ajlbert sa njim.
Henink se je obrnil, premeril z iskrečimi se očmi od mraka zabrisano postavo svojega brata in se med smehom spustil po stopnicah.
Ko je prišel na dvorišče, je zamrmral: »Čas je, da sežem po svoji lastnini.« Poklical je hlapca, ki je bii opoldne stal zanj na preži, in slopil z njim v temno senco /idu.
»Mislim, da se smem zanesti nate.«
Hlapec ie prikimal.
»Oboroži se za boj in bodi pripravljen, kadar se vrne domov moja sestra!«
»Kam gre nočna pot?«
»H gnezda, iz katerega koSem pobrati zalo ptičko.c
Hlapec je razumel. »Toda za ta primer bi skoro dejal, da sva dva premalo, Ribič ima pesti ko kladiva,«
»Ribič?« se je zasmejal Henink. »Tega naj ti ne bo mar! Ta ima danes tih opravek zunaj na jezeru. Ti pobij samo Viha. Ptičko vzamem iz gnezda sam.«
V tem ko sta se oba tiho pogovarjala, jo padel pri grajskih vratih verižni most, in Reka je stopila z Edelroto ven v nastajajočo noč. Nista šo bili prešli mosta, ko jima je planil v prestrog Viho in stegnil roke.
»Viho, ti?« se je zasmejala Edelrota, »Kdo te jo poslal?«
vode tega jezera in Sin so izpili' vodo, so mrtvi omahnili na tla. Dognali so, da eta na dnu dva btudenca z ogljikovo Kislino, ki je izredno strupen plin. Po njej jc zastrupljena voda m vsa ozračje nad jezerom m okoli njega.
Vi potrebujete dali«1 počitek, da ne boste preveč delali s pomočjo glave. — Nemogoče, jaz m"1 brivec.
Čevljar — politik- 1 Newyorku je umrl Poprosi Čevljar, Luc? P imenu. Kljub svoji preprostosti je imel veiw» veljavo. V njegovo delavnico je prihajal preo desetletji dijak Coolidge in z njim kramljal o litiki. Dijak je dob »
pri preprostem mojstri
svojo prvo pohUSnO obrazbo, bi mu ie M>® pripomogla, da jo P*1«1 predsednik USA. Ostal je svojemu učitelju tudi potem in se z «») sfrom posvetoval o m važnejših državnih J "
vali. Vrli mož ol> mu je pametnega ran««1' nasveloval.	:
Osem stoletnih i«
v Avstriji. Zv«m ur»a»
letopis ve poy«datl, " o priliki zadnjega ld»* ga štetja našteli tud>
(tfdnjim neredko >faK»p«a«. Mnogokrat že kaznovanega flO pred pM leti orofcniki zapel zasledovali. To pa «e i11® fe dokaj časa spretno umikal, Po rekiu, »da vsak vs^S aafcrait poči«, je le prišel v roke pravic«. Bi! ofooisojeai na ve6iel.no ječo ia prisilno delavnico, p« zaradi pomanjkanja dokazov slednjič iz/puščen, Toda, kogar vzame/jo orožniki pod svojo »zaščito«, mu radi veŠkrat posvete svoje, pozornost. Pa eo tudi sedaj, k« jim je bilo jav-Ijeno, da je pri Janu na Brezovem odnešena molka obleka, sil na »-oglede« h Gorcncu. Oprezujof (b ja zalotili, da je prinesel pol" nahrbtnik v 6vojc stanovanje, Ido-č za njun, »o dobili 6 zaldar.ih kokoši. — Zaradi poal°dic padca e češnije je v bolnišnici v Krškem umrla Marija Klemenčič iz Ardra. Večni mir!
Črnomelj. Dne 20. julija je minulo 50 let, kar sta si 23 letni Matija Jože Skubic in 15 letna Marija Kapš pred oltarjem obljubila večno zakonsko zvestobo. Odtlej se je v hiši St. 133 rodilo 10 otrok, od katerih jih živi danes že 6: trije sinovi in tri hčere. Skubčeva družina katoliškemu prosvetnemu življenju v Črnomlju ni dala damo nad vse zna-čajnih, pristno belokranjsko iskreni!] in neuklon-
nja jubilantka Marija. jPo krščanski vzgoji se
je voljno prenašala težave zakonskega stanu.
jega moža nobenega .	glasu. Bival je v Ame-
riki, m je gotovo neznano kje umrl. Ambrožič je tudi vzor materinstva in zgled marsikateri moderni materi. Nien zakon je bil blagoslovljen s 15 otroci, katerih živi Se 8, ki so po večini razkropljeni po svetu. Le en ain in hčerka sta še pri njej na domu. Anškovi materi pa lahko rečemo tudi mati redovnic. Dve če živita in so znane po imenu sestra Bernarda v Sinju in šolska sestra Pulherija v Ameriki. Jubilantka je še mladeniška in opravlja še vsa najtežja ]X>i jska dela kot prava čebela, ki je od 3 zjutraj do pozne noči na nogah. Vse težave pa še danes voljno prenaša, moč pa dobiva v krščanskem berilu. Ziasti je navezana na »Domoljuba*, ki je pri hiši od njegovega začetka do danes. Tako Anžkova mati tudi z »Domoljubom..' praznuje BO-letni jubilej. Zato ji kličemo: Bog jo živi še dolgo let tako čiio in zdravo med nami.
Timjice pri Kamniku. Naša župnija ponovi v nedeljo, 8. avgusla ob 3 popoldne na prostem znano igro »Miklova Zala« po Davorin Petančičevi izdaji. Igra nam živo dokazuje, kako so se tiaši pradedje borili za katoliško vero, za svetinje slovenskega naroda in za čast slovenskih deklet in žena. Pri prvi predstavi je bila igra zelo častno obiskana in so igravci dobili veliko pohvalo. Zato v nedeljo, 8, avgusta, vsi v Tunjice, da so. skupno uži-vimo v težke čase, ki so jih naši pradedje trpeli.
Višarskim romarjem v vednost. V soboto 31. fulija zjutraj odpelje posebe« vlak ob 7.30 z glavnega kolodvora. Vsak romar mora imeti s seboš izkamic-o, katero i c prejel iz pisarne, poleg izkaznice bo dobil na vlaiu vsak romar proipustaloo in vozni kontrolni listek. Ne -pozabite vzctd s seboj uradniško al,i p!a.nwW<e legitimacije, oni, ki niso poslali slik, po možnosti naj opravijo romarji spo-
ljivih moči, temveč ie v času, ko društvo ni imelo svojih prostorov, dali, svojo hišo na razpolago za društveno igre in nastope, pravtako tudi za orlov-»i;c akademije, ki se jih oba jubilanta z največjim veseljem spominjata. Ob zlati poroki se čestitkam njunih otrok, vnukov in vnukinj pridružujemo vsi, ki nam je pri srcu čim širši in čim globlji razmah slovenske katoliške prosvete, z željo, da bi ju Bog še dolgo ohranil v naši sredi vsa mladostno vedra kakor »la danes.
ved ie doma oz, v Ljubljani, da ne bo navala na Viiarjah, vseh romarjev je nad 700. Ker so noti hladne i« ni mogoče p»««Jcnbwti vsem prenočišč, vzemite toplo obleko e setioj. Na ViSarjah ee eicer lahko plačuje v dinarjih .vendar pa žeilijo, da so plača v lirah, katere <?<«bits v Ljubljani ceneje, ■kakor pa na Višarjah. Postelje se računajo po 5 lir. Na vlaku prejmejo »maiji tudi bakle zu večerno rimsko procesijo. Med procesijo in po službah božjah se bodo pele znane pesmi kot ob evhari-! stičnem koingresu. Kdor še ni poslal denarja 80 d»ri ali slike, naj to nemudoma stori.
Lahovče pri Komendi. Znani umetnik-samo-uk Franc Bergant jo napravil zanimivo ročno delo, ki predstavlja Noeta in njegovo družino, ko bo izhodu iz barke daruje Bogu zahvalni dar. Kad skupino je Bog Oče, obdan z mavrico in z razprostrtimi rokami blagoslavlja Noeta in njegove. V ozadju je Noetova barka. Okrog Noetove skupine se vrti 100 glav štirinogatih živali, pred
prazno ladjo je razna perutnina, na ladjini streh?, pa ptički, vsaga skupaj 200 glav. Vso je izrezljano iz losa. Umetnik je delal to veliko skupino dve zimi. Vsak si jo lahko ogleda na njegovem domu v Lahovčah št, 46.
itoletnih žen. Štiri od teh Živijo na Dunaju tn okolici, 103 letna Barbara Blažun, ki je Slovenka in živi pri Celovcu, ie druga najstarejša žena v državi, prekosi jo 104 letna ženica v štajerskem Frohnleitnu, Pri vsem tem je čudno to, da v vsej Avstriji ni niti enega stoletnega moža. Sicer pa jc ta pojav opazovati tudi povsod drugod jn Sa tolmačijo s tem, da je za moške vsakdanja borba za kruh napornejša «i težja.
Kje žive najstarejši ljudje? Moskovska vlada |e nedavno odposlala posebno komisijo, da pro-ucava življenje preproga ljudstva v Kavkazu, ^poslanstvo je dognalo, da žive v kavkaškem go-'ov|u ljudje, ki so stari več desetletij nad sto let, 'ako živi v neki vasi Gali možakar, star 132 let, je 88 ™ in zdrav ter šteje nad 90 vnukov in pravnu-Bil je tisti, ki jc ustanovil vas Gali in se ™°n> spominja, kedaj so H postavljene ostale Koče Njegova koča, ki °l> že 100 let, je sredi-
Z;.. " i® °dp°-
™>nJtvo našlo V isti vasi « deset drugih stoletnih
Reka je odrinila jecljajočega hlapca s komolcem stran in dejala: »Ali ne slišiš, kako se smeji? Mar se ti Vacejeva hči ni zdela dovolj varno zavet jo za tvojo gospodarico?«
Molče se je Viho umaknil in krenil za obema dekletoma, ki sta za roke se vodeč in potihoma kramljaje šli po tenmi jezdni cestici proti dolini. Ko sta dospeli do šumeče Ahe, je poljubila Reka Rotioo na usta.
»Proiim te, naj gre Viho s teboj domov,« je dejala Edeirota, »popolnoma se jo že stemnilo.«
»Za svojo pot vem sama. Pojdi domov, moja draga tovarišica, in pomni eno: ne stopi nikoli zopet v hišo mojega očeta, razen, če bi prišla jaz sama po tebe in te vodila z lastno roko I« Nežno je pogladila Reka z obema rokama Roiico po laseh, jo poljubila na čelo in krenila, med temnim drevjem izginjajoč, proti jezeru tja k strmim kamnitim stolbam čez falkenštajnsko steno.
Edeirota jo gledala za njo. »Viho? Tako lepo in dobro mi je bilo danes pri njej, zakaj neki m© zdaj svari?«
»Bo že vedela zakaj!« jo zagodrnjal hlapec in prijel deklico za roko. »Pojdi, požuriva so domov!«
Prešla sta brv in zavila ob plotu; ko sta stopila na dvorišče, jo Viho izpustil dekletovo roko in zaprl vrata. Lahkonogo je stekla Rotica po giiču navzgor; toda na pol pota jo obstala; iz veže, iz katere se je skozi odprte duri svetil rdeči žar ognja, so ji udarile na uho tiste Zigenotove besede: ,Ko sem klečal pred njim in molil, kjo je bila tedaj njegova zvestoba, kje njegova pomoč? Nato je slišala, kako je zavpil ,Moj moč!' In črno se je prikazala njegova postava v ožarjenih durih.
»Zigenot!« je jeknila.
Ob zvoku njenega glasu je za hip obstal ko otrpel, nato je planil proti sestri, jo prijel za roko m jo potegnil
v svetli žar med duri. »Tvoje oči se svetijo čisto!« Oddahnil se je, kakor bi se mu odvalil kamen s prsi, »Rotical Rotical« In njegove roke so jo objele.
čudeč se, je upirala vanj oči, v tesnobni slutnji nevarnosti, grozljivo prepadena kakor smejoči »e otrok, ki je iznenada pogledal čez prepad v globoko, temno vodo. Po brežini je prišel Viho. »Ali veš, kje je bila? Vi Vacemanovem gradu! ln pri zaobljubi, ki sem so zapri« segel z njo tebi v roko, ne bi bil tvoji sestri nikoli po. magal, ako ne bi...«
»Ako ne bi bil pomagal Tisti, katerega roka je močnejša ko tisoč mož v orožju in oklepu!«
»Tisti?« Viho je zmajal z glavo. »Ne, gospod, bila jo ženska roka, ki je bila tako močna. Boljše ko jaz je ščitila tvojo sestro Vacemanova hči ln jo pospremila skozi noč sem do brvi čez Aho.«
Sunkoma je bil zgrabil Zigenot hlapca za roko in mu bolščal v obraz, ki ga je obseval žar ognja; potem se je molče odvrnil stran in sedel na klop pred hišo. Iz veža je prihajal Rotičin glas. Pripovedovala je materi o naročilu, ki ji ga je bil prinesel Henink, in o vsem, kar je doživela v Vacemanovi hiši. Zigenot je sedel in poslušal s pridrževano sapo. Njegovi pogledi so strmeli v noč in se upirali v temni vrh falkenštanjske stene, Tedaj se je zabliskal zgoraj v črnem pasu zidu žar luči, Nad skalnatimi stolliami so se bila odprla durca, ia hlapec je stegnil trpolečo plamenico ven čez steno, da bi razsvetlil Reki pot,
Zigenot je vstal in stopil v hišo. Večerja je bila pripravljena; toda nihče ni jedel. Ko sla bili uro pozneje mati Mahtilta in Edeirota legli spat, je ostal Zigenot sam za kamnito mizo. Prišel je Viho in vpraSal: »Gospod, aH še kaj ukazujete?«
IZ ŽIVLJENJA
SMOKI, inipstc W
Zel® f^tm® vpmšmnje
Prvič «o «• U poaedeljffifc zbrali v slovenski 1w«rioJtaid zakoaHo šzvoljiroi	kmečkega
etanu — možje is kmečkih »rst — da pnčao p»s«U aovo dobo slsmssriiisž« kmet« v ksiel^ki sbor-ašei. PrapriSani emo, da ja to psrro zborovanje nosili ksetSkik isutOfKukor vaJatejš«. kakor «i 4o pov-prt (n« pradtetavljaaao. — Zahteva osjega kmečkega ataau po amaji šasstttfeki twtMK>«, ki naj ima i poetsvo waj*mt<M	ia «! postav* ini-
rajoSo 9BOŽ, j« a« stara. Plovno m i* iz kmečkih vs«t alšial k:ic: dajte Ram ksaetijsko ibttfoico, kjer bomo mogli «uni rsiavati svoja stanovska ia ti.ro-komao-fMpedaaafca TpraMaja. Sedaj i« t» žela km*$i&*msi ataa« ispoinil* ia preteklo nedeljo co prihajali i* atra&i alovaatka zemlje kmečki ssseije, aaapažki ia zas&aptsiki pasamessuh okrajev, da % dslasn prične?.
Z» vaa, drag! »Doass^tsbori« br*vei, j« v prvi vrcti vaJ&o kt zaašsaivo vfjražftaje, kak&ae bo vsak kmei asžib kisia&tk gospodarjev imel koriati od kmetijske iboroice. Kafti, Sa koristi ne bo, potem — take pravita — je trafca «ti bilo. Kolika ho torej koristi za posameznika? T« stvar i» treba razširiti m jasno povedasSi. Odgovor je pa tak!*i Tc-Kfee Š3Hf sa vttagMla pmsmmsiBu ksšsžiiska jraor-ntca k«« ta*, 5»ffibor Ki aa ste kol ceiete, Kajti »amen sboraiea »i ia ne mor« biti, da bi s® peča!« st vprašanji poaameraali kmečkih goapodaratev —-marveč bo marata osa ičititi, br&aiti ia varovati koritrti ksaočkega Slovaka s« apiofao; zahtevati «i«poMsv»flj* n* sarao we te$s m 4sg«, saarve-č za «ut, za ataa; zahtevati p«»i« sa cežo-lao kmetijsko gaspodaretvo. V kolikor »s 1»; sa «ti*»ki zbornici jsoareiilo doseči za «i>iotao«t «la*«wkeg* kmetijstva, tolik« bodo te koristi priStu r dobre ioai vsa-k««? panmaiiM, poaaaMcaiicB pa tvabolj, {i» pri&seie «š feo »um prissadevaS, da A« Iz	»o-
Si ia s batekai hs»žbkmsS4BŠ -Sokolu do koristi. Č« a. pi. kmetijski iborakd t raznimi koraki posreči i* 'JnljM mm kmetijska® pridat-kom (to -rps-siiiiffiie j« Hak isJtjitoii	bo asei
od Utfc kšfeo!.'J»iSMi korist t prvi noti oni, ki m aam trudi, da bo ime! o praveas č«w« todi kaj jw»-
ntsditi sa prodni	na ei4 imel ®» prizad«-
**nj» Aoraic« a* bo pomagalo.
Od ta m Um nt ie S« ešiJslo. iaj *&< »»m kmetom kmetij»k» rfiorniea fi* bo jkomajala. Ko to govorili b««s lnaet«Hs, so ari»!iii eutmo essai Nokateri tli stvar predatavijsfo tako, d* ti atki, ki to jik postali v «aorniao, ne bodo im«li dratfeja dela te posia, kakor	da «« ba viak
ijtrned oiib »»	ksiplie vlekel za posamezne
kra»te iz	okraja. D« bo glsvao in netnar«
tdiao oitifofo delo, da Uo vtakemu Kmečkemu človek« na razpolago ob vsakem čsau in na »<»■ k«» kraju ta g« bo M dol<o Široko posluJal. ko m ito ta razlagal svoj« tssiave ia težavice, ki jih jt cel ducati da ba potem n» ves spiav tek&i v LjabijasM na kmetiisko jiornicu, tsm zaci posredoval, {»itiskai kthAe in a® ne »mil. dokier oe bo do»tgel. kar oni čl«! sbornice iz nieiov«!« okraja od njega zahteva ia pričakisje. Ce ne bo uspel, ja bo celi &o«oski proglasil za atzmoiaega. nedeia-rne^a, brezbrižnega. Tako eden, tako mcatfi — večina. >^dlor «i kmetijsko zbornico tako pa-ed-ata*Ha — kot ssekakSao posredovalnico za vsakega pOKamesr.ika — ta bo gotovo razočaran. Ne rečens. da «e bo t jotorife primerih treba poteguiti tudi z*, posameznike in posebej aa nekatere vasi m
Slovenski dom
JB 3AS CENENI POPCLDSiSVMK, a? 0& SVOJIM CITATKI 'KM TOPU) I KIPOROfA SO. IZHAJA V8A& »gLžVNSS OB »8 STAM18 MKBfiKO 8A9SO iS »I8A8JBV. Zh OKSOA, KI 8S KB S08B MARO^ITS »SLOVENCA« JU »SL0V1KSE! 00M« POFOL!!© »i A W) KRSTILO. PtfilTB SA DOPISNIC! ITPSA^I »SI/OlflBSEKOA DOMA« V LJOBLI A HO, RAJ VAM POSLI! SEKAJ ŠTEVILK LISTA SA ©GiJgB.
Varaj«, todc to dataž si f Mranaki-
Poglavitni naaan kmetija«« zbornice je vanj« «pk>WS tf^podanskik vprnJani, ki zadnajj kmečki atan, ktkw cena prideBtom. davki. c»riB« na Umetijake stroje, mitotaa, razni zakotu ia uredba. ki #o z napredkom kmeSikkaja žoapodaratv, r »esoi zvezi, »itrrb za izobrazbo kmečkeg« Jlovškj v strokovnih iolah itd. Saj j* teh stvari toliko, d, človek n® ve. kje bi začel. Taktno in podobna ba delo moi, ki ste jih poaf&K v zbornico
Priporoča nsvsetn, kki berete te beiede, d» jih vzamete k srcn, da iih vedno upoštevate sani, ps o njih poučite t&di druge. Nikakor — po nati nalepi in nepravi navadi — ne navalite na ie^a rastopnika z Meh etrani « svojimi drobnimi težavami zasebne narave in ne osuilt in «. d ulita i njimi, če hočete, da ba (rrii! svoic doižnait on in v*a zbornica. Vprašanje naisga kmelijskogit jJoapodsretT» asfeakor ut zsvkji od reiitve tafe-h zsLsebn«! etvari, marveč od zadovoljiv* in p.aviča« reSitva kardinatnih vpratanj apioinega značaiiL.
Kdor bo po«la«tftvo kmetijeka zbornic« ia po-sameznih svetnikov motril « tega vidika — ki« edino je pravilno — potem bo tudi sleherniku aa prvi pogled jame, da a« «ssp«fci zbornice »e bedo pjkazali čez aoč. jatri, v ao«o tednu. Tjebi bo vztrajnega, tihega pa premiMtene^a dela. ki bo trajajo nekaj (sa*. plod on se bo kaj poznalo. Sai ti mstsje v ponedeljek aiaa aaiii gladko ničes«. Zbrsii ao aa v tuji aa ««io, zbornica nima ne statutov, po katertk bo poslovala, ne pravilnikov, ne avojsga izrada, ci."«.3r. Treba bo vse ii t«mi-i|ev graditi. Vi ve<ta, da atavba ne zraste ii t>l čez noč. Tako bo tadi treba p&bplieni» in dobre voife od vaše ata-aai, dragi kkmečki Ijudj«. pa u-opaaia m sodelovanja, četttdi sta bodo uspehi takoj takfai, kakor ai j& predatavijsti ifl želite. Fra?i-tao- zaupanja m aodM»TM»a! Soatiirst je bila di-isti: dsjte, da boaw SsrasSj« «a«si pepeli za delo ia svoj ataa, bo druK«čci Glu^Sa — ustreženo vam je! Pet in dvaisot mol, »amib pravih kroeton i« v zbornici. Aii to vodite, da ti možje iz vaših »ni, ki gotovo hočem kmečV«5«na stanu poimagati. aj bodo uspevali, četudi iraajo zakonito možnost, ne bodo čutili podpore od raa, od stanu kot celot«. Strnite «a v (rtwwr«i! skftfmoai — r njej strajaai st« naprama^ivi vi ia *aiSi zsarfopsiki t rborasc« Če bo pa vsi vedb-o ia povsod videl aaraegs — č» »e boat* med eerboj z« orfovsko smeo kavsaii ia »kupnooit rahljali, potem bodo vaii za-stoipn3<i možje 'oret: prave moči, p» če bodo tudi
m. hssbs - i. o.:
Said »e ai malo prestrašii tega naklepa- Sklenil |e, da takoj pobiti h kaliiovi palači ie gs obvesti o nevarnosti, ki mu preti. Ko pa jo lo preteke! več cest, se je domislil besed vile, ki trm je bila povedala, kako siabo je zapisan pri kalifu; pomislil je, da bi se morda smejali njegovemu poročilu ali pa ga smatrali za poskus, da bi se bagdadskemu vladarju prikupil. Zato se je ustavil, v mnenju, da je najboljše, če se zanese na svoj meč in reši kalifa osebno iz rok roparjev.
Zato »e ni vrnil v Kalnm-Bekevo hiSo, ampak je «£dei na stopnice neke moieje in čakal, da se je popolnoma znočilo. Potem je šel mimo bajtarja v ulico, ki so jo bili označili roparji, in se je »kril tu za pomolom aeke hiše. Stal je tam nekako eno uro, ko i° sliSal, da prihajata počasi po cesti doli dva moža; »prva je mislil, da sta kalif in veliki vezir, toda eden temed mož je zaploskal in takoj sta prihitela dva druga po cesti gori od bazarja. Nekaj časa so šepetali Sa se nato razdelili; trije so se skrili nedaleč od njega, eden pa je hodil po cesti gori its doli. Koč je bila zelo temna, a tiha, in tako se je moral Seid sanalati edinole na svoj ostri aiuh.
Zopet je preteklo skoraj pol ure, ko so se čuli od bazarja sem koraki. Tudi ropar jih je moral slišati; plaši se je mimo Saida proti bazarju. Koraki so ae bližali in že je mogel Said razločevati nekaj tem-Bih prstov, ko je ropar zaploskal in %o tis« trenutek oni trije planili is usede. Moža, ki sta bila napadena, eta morala biti oborožena, kajti začni je ivenket
č>
mečev, ki »o udarjali drag ob dragega. Takoj potegne svojo dsraaičaako iu z vzklikom: »Doli a sovražniki velikega Harisaa!« plane na roparje, * ecim mahom podere prvega na tla in se požene nato na dva draga, ki sla ravno holela razorožiti tnoža, okoli katerega sta bila vrgla vrv. Udari slepo na vrv, da bi jo preseka!, pri tem pa zadene enega obeh roparjev tako močno na roko, da mu jo odseka; s strašnim krikom se ropar zruši aa kolena. Zdaj se obrne četrti, ki se je boril 2 drugim možem, proti Saidu, ki se je še bojeval 8 tretjim; toda ko vidi mož, okoli katerega so bili vrgli vrv, da je prost, potegne takoj svoje bodalo in ga potisne napadalcu od strani v prsi. Ko to vidi četrti ropar, vrže sabljo proč in zbeži.
Said je kmalu vedel, koga je rešil; kajti večji iimed obeh mož je stopil k njemu in mu rekel: >Čudno je vse to, ta napat na moje življenje ali na mojo svobodo kakor tudi nerazumljiva pomoč in rešitev. Kako ste mogli vedeti, kdo sem? Ali ste vedeli za nakano teh ljndi?«
»Vladar vernikov,« odgovori Said. »kajti ne dvomim, da si ti, zvečer sem šel po cesti E! Malek za temi možmi, kojib tuje in skrivnostna govorice sem se nekod naučil. Govorili so o tem, da bi teba ujeli, čestitega moža tu pa, tvojega vezirja, ubiii Ker pa je bilo ie prepozno, da bi te svaril, sem sklenil iti na kraj, kjer so hoteli nate prežati, da bi ti pomagal.«
»Zahvaljujem se ti,« je dejal Harun, »sicer ps ni dobro muditi se na tem kraja; vzemi ta prstan iss pridi s njim jutri v mojo palačo. Tam se natančneje pogovorimo o tebi Sa ivoji pomoči in pogledamo, kako te morem najbolje poplačati. Pojdi, vezir, ta ni dobro ostati, lahko bi zopet prišli,«
Tako je rekel in hotel velikega vezirja 8 seboj
RAZNO
Kajne varaejša rib* o!
mogoče morski som, w bo marsikdo mislil. » južnem nwij" rita, ki ja nenavadno divja a nevarna. Imenujejo !» Barafeuda in ima v e™-jetn žrelu nič manj ko t vrste zobovja. Sprednje zobovje je koničasto m aliči malim bodaicem. Eadnjs deluje kot k«« žaga. Opazovali so. « zmelje riba ljudi, kiten ji po nesreči pridejo * bližino, v nekaj niiDUtan v krvavo kašo. A opojnost strašne živali je « večja. Mornarji, katere je riba samo ugriznila, a w jih mogli rešiti, so untf na strašnih bolečinah ss »trupljenja.
Duaajiki ieledec. i£45 Onnajcam spravili 1,065.184 mess. Med drugim »
pojedli
sriajiae,
govedine.
687.72* 263.412 ceoto? i23.w?. centov
govedine.	oogjjj} e,
telečjega	»J"
rib, 14 mesa, uiesa, -meaa, 108P
3008
1004
konjske«9 e, oivjega e kozje?' japrnjetin«.
rneaa, i*®*' .k0,-21« e. klobas « "I *" 7
iT •s« V^"1
letom tS34 1« M.
svinjine in
del. medtem ko J«
po svojih ijmoinoatlh ta dobri volji povsem aa
to ak>v««no prilika črno smatrali, da m»
moramo na to opozoriti. V naSih bescdak ni nič Očitanja in nič Siiiiavštine, ampak umno iskrena f«jja prijateljev kusrfkcg« stanu, da bi *« eloveo-Asuiu kmotu a pomočjo sborsie* tare« pričeli aovi lepi i asi. Storite vsak svojo dolžnost, Bog bo dal «voj blagoslov in uspel« I« gotov,
prva zastopnike kmetijske jsboraice pa tudi •Domoljub« toplo pozdravila, želeč jim mnogo — »nogo uspehovI
Ktif &o«io deissli
Poiied*l*tvo, Za setvijo ajde prkle aa vreto selev tepe, ki je brazd,vcaano važeu RtraUčni aa-dež; kmetovalci bi zelo težko izhajali brej; nje, VeKk pomen ima za prehrano kmetekega prekival-elvs, pa tudi živina »jo seka r«d» uživa. Posebno dobro služi sa prehrano goveje živine in prašičev. Pridelek repe lahko lastno Avj^otmo, ako mudimo n njen razvoj vse potrebne predpogoje. Zemlja icora biti dobro pripravljena, zadosti gnojena, semensko blago pivovretmo io dobro kaifivo. Za ča-w rasti jo moramo skrbno pleti ia vkopavati. PravotasJi-a moramo zatirati rasšte Škodljivce, kateri se zelo pogosto pojavijo na repi. Ako izpolnimo vse te predpogoje in da ne nastopi suša, bomo doeegli lepe uspehe; repa bo hitro raetla in te bo kmalu začela debeliti. Z<Wja ea r«(po mora biti dobro pripravljena ia zrahljana; v tako zemljo ima zrak mnogo lažji dostop. Hranilne snovi v sem-!ji se zaradi tega hitreje razkrajajo in »o rastlinskim koreninam lahko dostopne. — Zemljišče mora biti zadosti gnojeno; zemlja v »voji rodovitnosti ni neizčrpna, posebno aa naša plitva, slaba zemlja, ki je. ie precej izmozgana ta zahteva za oddano hrano nadomestilo v obliki hlevskega gnoja, drugih domačih in raznih um«tnih gnoiil. Repa zelo hitro raste in potrebuj* zalo mnogo lahko topljive hrane. Večkrat ji gnojimo eaGOG s hlevskim gno-iem in r. gnojnico. Hlevski gnoj pa izkoristi repa samo tedaj, če je dobro vležan in razkrojen; doka njene rasti je zelo kratka in zato ji moramo nuditi hranilne enovi samo v t aii obliki, v kateri lili lahko takoj sprejme. S »vežim hlevskim gnojem ii ne smemo nikdar gnojiti, ker ga slabo izkoristi. Gnojenje mora biti v«wlraiAo in popolno. Hlevski snoj ne vsebuje vseh hranilnih eaovi v zadostni meri; zalo moramo dodati umetno gnojila, da pridelek čim bolj zvišamo. Kepa je izrazito kalijeva
rastlina in zato ii mdiramo gnojiti v zadostni meri s kalijevo soljo. Na 1 ha računamo približno 150— 200 kg 45 »tUitokie kaMjeve «oli; zelo dobro učinkuje čilski soKter, kateri pospešuje njeno rast. Repe ne »mejno sejati nikdar prezgodaj; najprej posejano ajdo in na<to pride na vreto repa. Ako jo aejemo prezgodaj, trpi po bolhačih in postane toda ali pa puhla.
TrsvaiStvo; Na deteljiščifc so v tem času zelo rada. pojavlja predenica. Kjerkoli io opazimo, jo moramo takoj zatreti, iker nam lahko povzroči ogromno Škodo, Beteljišča uioramo večkrat pregledati in če opazimo predenieo še na tako majhnem prostoru, taJtoj uničiti.
Živinoreja; Da «e paš« bolje izrabi na planinskih ir. drugih paznikih, porazdelimo pašnik v oddelke, najprej popasimo z živino en oddelek, nato drugi, potem tretji in tako naprej, dokler nismo po vrsti popasli vseh oddelkov, nakar se zopet vr-n$mo aa prvega, kjer je medtem že zrsstla mlada pftia- S paseivjem živine brez pravega reda vsepovsod po pafn&u pašo le slabo izkoriščamo, ker živina pajo izbira, jo mnogo pohodi in uniči. Živino, ki ne bodi na pašo ali ne dobiva na pašnikih do\'olj paše. krmilno kakor dosedaj vedno s ovežo in zdravo zeleno krmo. Pri krmljenju zelene koruz* je treba dati med nfo domačo deteljo ali lucerao. Zelena koruza ima malo beljakovin, ki jih moramo nadomeščati z eno ali drugo deteljao zeleno krmo ali pa « kakšnim močnim krmilom.
n Vzgojni zavod uršuliitk v Mekinjah pri Kamnika leži med prijaznimi gozdovi 408 m nadmorske višine in 15 min oddaljen od Kamnika. Divna okolica nudi krasne Lletne točke. Svež genski zrak vpliva jako ugodno na one, ki so slabih živcev in na mestne otroke, ki nimajo prilik« bivati v prosti naravi. Naloga uršulinslcega zavoda v Mekinjah je telesna in umstvena, predvsem pa nravstvena izobrazba, Poleg postavno predpisanih predmetov en »udi gojenkam in učenkam prilika za pouk v laikem, francoskem, angležkem in tudi poleg šolskega pouka v nemškem jeziku ter za klavir, gosli in citre.
ti Sprejem v enoletno žolo za otroške negovalke traja do 26. avgusta. Gojeake se sprejemajo v dveh skupinah, in sicer v eno s 4 razredi ljudske šole, v drugo t meščansko ali ustrezno šolo. Starat 18 do 28 let, Pričetek šole bo 9. septembra 1937. Natančnejša navodila bodo objavljena v prihodnjem
»Službenem listu dravske banovine« in se dobijo tudi v dopoldanskih uradnih urah v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dete.
n Ob priliki prosvetnega tabora v Kranju, dne
11. avgusta je nekdo izročil g. ministru dr. Korošcu radi tiaplačila dve stari predvojni srečki« Ker do-iičttik tli dal svojega naslova, ga naprošamo, tla s« pismeno javi v kabinetu g. ministra za notranje zadeve v Belgradu.
Strma njiva, Paironsko opravilo sv, Radegun-de bo v nedeljo 1. avgusta, kar bo 8. avgusta tabor v Izlakah. — Žnpiu urad Kolovrat.
Zagorje. Vsem prijateljem zagorske božje poti vljudno sporočamo, da bo letos v Zagorju je«kov-> žki shod dne 7. in 8. avgusta. Na veselo svidenje pri zagorski Materi božji!
RADiO LJUBLJANA
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Pioišče, 14 Vrerue, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 19. julija: 19.80: Nac. ura. 16.50: 10 minut zabave. 20: Melodija z juga, valček. '20.10: Slovenščina za Slovence. 20.80: Koncert spevov ia dvospevov. 22.15: Trio mandolin. — Petek, SO. julija: 19.80: Nac. ura, 19.50: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Žena in Šport. 20.30: Maudrovo dudacka kvarteto. 21.15: Plošče. 26LS0: Angleške plošče. —■ Sobota, 81. julija: 18: Radijski orkester. 18.40: Mizarska obrt v St. Vidu. 19.30: Nac. ura. 19.50; pregled sporeda. 20: 0 zunanji politiki. 20.30: Tempo! Tempo! 22.15: Koncert Radijskega orkestra. — Nedelja, 1. avgusta: 8: Radijski orkester. 9: Cas, poročila. 9,15: Prenos cerkvene glasbe. 9.45: Verski govor. 10: Orgelski koncert. 10.45: Plošče. 11.30: Otroška ura. 12: Radijski orkester. 17: Kmet. ura: Iz življenja vinske Irte. 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe. 19.30: Rac. ura. 1P.50: Srce in denar — spevoigra. 20,50: Plošče. 21: Operni spevi. 22.15: Radijski orkester. — Ponedeljek, 2. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19,50: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Zdravniška ura. 20.30; Slovenske narodne. 22.15: Mandolinistični trio. — Torek, 8. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19.50: Slovenske pesmi. 20.10: Narodni jezik — kulturna dobrih na. 20.80: Koncert pevskega zbora »Sloge«. 21.15:, . Radijski orkester. 22.15: Plošče, — Sreda, 4. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19.50: Plošče. 20.10: Mladinska ura. 20.80: Preno3 simfoničnega koncerta. 22.15: Kromatična harmonika.
*um lelečjega mesa na-rastel za 13.769 centov. Dnevno so kor.zumirali Bunajčani povprečno 2972 centov, predlanskim I>a 3181 centov mesa. — Dalje je bilo lani na dunajskih trgih prodano 1 railij. 171.338 centov ze-lenjadi. 464.054 c. krompirja, _ 459.817 c. sadja, 150.025 c. južnega sadja, «2 c. gob, 15.106 centov surovega masla, «2 milij. 105.000 kom. Jajc. Mleka w porabili na Dunaju ».213 hI.
Slepi bodo Sitali. Naravoslovnemu zavodu v ruskem mestu Kijevu se je P° dveletnem napornem ?clu Posrečilo reiiti vpra-kako naj elepi be-"10 knjige. Sestavil j« "Io zvito sestavljen stroj, K! 1» nekoliko podoben Pisalnemu stroju in s po-mo«|o tega stroja se črke
m I,----1	'
--—„ prenesejo »u-?m elektrike na posebne ki jih slepci hitro Poznajo, Prvi poizkusi so f aobro obnesli in so »i lahko čitali knjige.
larna težava je okoli "°vega aparata: drag je .»' Sa bodo lahko naba-«amo zavodi za slepce. Premeteni tihotapci, Ca-»a poljsko-nemški opa-
^ d« razvijajo ta-
potegniti, potem ko je mladeniču na prst nataknil prstan; vezir pa ga je prosil, naj Se trenutek počaka; obrne se in poda presenečenemu mladeniču težko mošnjtco in pravi: »Mladi mož, moj gospod, kalif, te lahko napravi, za kar hoče, celo za mojega naslednika; jaz sam pa morem le malo storiti, in kar morem, se zgodi danes bolje kakor jutri, zato vzemi io mošnjico. S tem pa seveda moja zahvala ni odkupljena. Kadar boš imel kako željo, kar k meni pridi.«
Sreče pijan je hitel Said domov Tukaj pa je doživel slab sprejem; Kalum-Beka je najprej skrbelo, ker ga tako dolgo ni bilo nazaj, potem pa je bil ne-voljen, zakaj mislil je, da utegne izgubiti lepo izvesko svoje trgovine. Sprejel ga je s psovkami m divjal m norel, kot bi bil iz uma. Said pa, ki je bil pogledal v moinjo in videl, da bo v njej sami zlati, je pomislil, da potuje zdaj lahko v domovino tudi brez kalifov« milosti, ki gotovo ni bila manjša kakor vezir jeva zahvala; rato mu ni ostal nič dolžen, ampak mu je kratko in gladko povedal, da ne ostane več pri njem. Sprva se je Kalnm-Bek silno prestrašil, potem pa se je zaničljivo zasmejal la dejal: »Ti nepridiprav in postopač, ti uboga reva! Kam se pa hočeš zateči, če ti odtegnem svojo roko? Kje dobiš kosilo, kje prenočišče?«	, _ .
»To naj vas n« no skrbi, gospod Kalum-Bek,«
odvrne Said trmasto, »imejte se dobro, mene ne boste
več videli I«	. , „ , _ .
Tako je dejal in stekel skozi vrata, Kalum-Bek
na je debelo gledal m njim. Drugo jutro, ko si jo stvar dobro premislil, je razposlal svojo raznasalce, nai ubežnika isrtaknejo. Dolgo so ga zaman Iskali, slednjič pa pride eden nazaj in pove, da je videl Saida, trgovskega služabnika, priti iz ueke moSeje m
iti v neko karavansko gostišče. Da je pe ves spremenjen, da nosi lepo obleko, bodalo in sabljo ia krasen turban.
Ko je Kalum-Bek to slišal, se je rotil in kričal! »Okradel me je in se s tem opremil. O jaz revež!« Tekel je k policijskemu nadzorniku in ker se je vedelo, da je sorodnik nadkomornika Mesarja, mu ni bilo težko dobiti nekaj stražnikov, da bi Saida prijelij Said je sedel pred karavanskim gostiščem in sa mirno raagovarjal z nekim trgovcem, ki ga je tam našel, o potovanju v Balsoro, svojo rodno mesto; kar ga zgrabi nenadoma nekaj mož in čeprav se jo branil, mu zvežejo roke na hrbtu. Vprašal jih je, ka| jim daje pravico za to nasilje, in odgovoriti so mu, da so to storili v imenu policije in njegovega zakonitega gospodarja Kalum-Beka. Obenem pristopi mali, grdi mož, zasmehuje in zaničuje Saida, seže v njegov žep in potegne z zmagovitim krikom — okoli stoječi so začudeno gledali -- veliko mošnji) zlata iz njega.
»Glejte! Vse to si je polagoma pri meni na-kradel, hudobnež!« je vzkliknil in ljudje so s studom gledali na ujetnika in vzklikali: »Kako! Tako mlad, tako lep in vendar tako hudoben! Na sodni jo, na sodnijo, da jih dobi po podplatih!« Vlekli so ga proč in velikanska množica ljudi vseh stanov je šla za njimi; vpili so: »Glejte, to je lepi trgovski služabnik z bazarja; okradel je svojega gospoda in zbežal; dvesto zlatnikov je ukradel.«
Policijski nadzornik je sprejel ujetnika s temnim obrazom; Said je hotel govoriti, toda uradnik mu je zapovedal, naj molči, in je zaslišal le malega trgovca. Pokazal mu je mošnjo in ga vprašal, ali mu je bil ta denar ukraden. Kalum-Bek je prisegel; toda njegova
Pretekli teden je stal tako Belgrad, kakor vsa Jugoslavija pod vtisom boja za konkordat. Uvod v razpravo je bil sijajen govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, ki je jasno dokazal, da nam je sporazum v vsakem pogledu nujno potreben. Da bi nasprotnikom konkordata zbil že vnaprej orožje iz rok, je naš ministrski predsednik predlagal dodatek, da iste ugodnosti, kakor katoliška, v živa tudi vsaka druga' od države priznana veroizpoved.
Tistim, ki menijo, da morajo v skupščini nasprotovati tudi važnim drža. vb i m potrebam in za vsako ceno, dr. Stojadinovičeva pojasnila niso zadostovala. Med temi so poročali zlasti nekateri kolovodje Jug. uae. stranke, ki so, pozabljajoč da je načrt konkordata pravzaprav njihovo delo in da je bil sporazum s sv. stolico srčna želja pokojnega kralja, hujskali belgrajske pravoslavce in napravili zmedo tudi med delom pravoslavne duhovščine. Pri neki od oblasti prepovedani procesiji, ki naj bi bila prošnja za obolelega patrijarha, a je imela v resnici zlorabljena od gotovih elementov, ost proti konkordatu in dr. Stojadinovičevi vladi, je prišlo celo do
spopada s policijo, kar je napravilo na inozemstvo, sicer vajeno balkanskih načinov dokazovanja in obračunavanja, zelo mučen in zelo neugoden vtis.
Čeprav je bila agitacija proti konkordatu nezaslišana, je bil dogovor s sveto stolico v belgrajski skupščini v petek 23. julija 1987 vendarle sprejet. Za konkordat je glasovalo 167, proti konkordatu pa 129 poslancev. Konkordat pride jeseni še pred senat. Upanje je, da merodajni nasprotniki do takrat boj proti konkordatu, torej proti enakopravnosti katoliške Cerkve v državi opuste in se sprijaznijo z dejstvi, ki so neizbežna in ki tudi pravoslavni cerkvi ne morejo biti v škodo.
Konkordat je bil sprejet v prvi vrsti z glasovi večine srbskih poslancev. Tega Slovenci ne bomo pozabili, kakor tudi ne bomo pozabili, da so bili slovenski liberalci vseh kalibrov tisti, ki so poskušali sporazum s sveto stolico na neverjetno ogabne načina onemogočiti in so tudi, — čeprav še slovensko govore in so še vpisani v katoliških krstnih knjigah — izdajalsko glasovali proti konkordatu.
čakal na smrt ali pa rešitev. Ker reševalca nista mogla pomagati, sta poklicala še druge v Košuti se nahajajoče hribolazee na pomo* Toda tudi leti niso nič opravili. Nato so po. zvali telefonskim potom turiste iz Celovca in šele v soboto dopoldne se je podala nova reševalna ekspedicija na lice mesta in po celodnevnem ter zelo napornem delu prinesla živega in ubitega dijaka v Seie. Strašne ur« je moral preživljati še živeči hribolazee, ko je visel dva dni in dve noči v slabi obleki in brez hrane na skali ob deževnem vremeni', blisku in gromu. Smrtno ponesrečeni dijak Kari Kues je bil rodom iz Grabštajna iu sin edinec. V nedeljo so ga z mrtvaškim avtomobilom odpeljali na šentpetrako pokopališč«.
Smtina nesreča v Košuii
V sredo dne 7. julija sta se podala dva mlada dijaka iz Celovca v Košuto, da bi na-rejala v njenem skalnatem kraljestvu ture, ki so veljale dosedaj za neizvedljive in si s tem izvojevala rekord pri plezanju po skalah Košute. V ta namen sta si postavila šotor na Grosovi planini, odkoder šta se hodila »sprehajate v Košuto. Prvi dan sta plezala
po dosedaj nedostopnih delih na Košutniko-vem turnu, drugi dan pa sta se odločila še za bolj nevarno in težavno turo. Ko ju v napovedanem času v čeirtek ni bilo nazaj v planinsko kočo, ata se podala dva turista v slutnji, da se je pripetila nesreča, na ogled. In res sta se dijaka ponesrečila, eden je visel na vrvi ubit, drugi pa je sloneč ob steni
d A kar si spravil, čegavo bo? V Trbovljah so pokopali Martina Pusla-Spanca. -- V Zireli so djali v grob posestnika Ivana Lengerja. -
V	Stožicah pri Ljubljani je odšel po veaio plačilo zlatomašnik g. župnik v p. Janez Hromeč. — Na Vrhniki je umrl upokojeni železničar Iva« Jerovšek! — Na Jezerskem je odšel po večno plačilo dr. Jože Štular, sodnik v Ljubljani. -
V	Imovici pri Lukovici jc zatisnil na veke ofi Lovro Mav, zadnji župan bivše prevojske občine. __ V Železnikih je umrla najstarejša žena Primožič Jerica, mati šolskega upravitelja v Sp. Šiški. — V Ihanu v> pokopali sobnega slikarja Franca Mcrčuna. — V Ljubljani so umrli: vdova po liivšem tovarnarju Josipina Bahovec; vdova mestnega požarnega čuvaja Helena Lu-kežič; učenka H. razr. meščanske šole Antonija Stražar; podpolkovnik v p. Josip Rom; Josipina Cepin, rojena Maroh; knjižničar licealm knjižnice v Ljubljani dr. Jože Puntar; vdova po železniškem strojevodji Franja Verderber i tajnik poštne direkcije v p. Ivan Kozovinc. -
kriva prisega mu je koristila le toliko, da je dobil zlato, ne pa lepega trgovskega služabnika, ki je bil K&nj tisoč zlatnikov vreden, kajti sodnik je dejal: >Po postavi, ki jo je moj premogočni gospod kalil šele pred nekaj dnevi ostro zabičil, se kaznuje vsaka tatvina, ki presega sto zlatnikov in se je izvršila na bazarju, z dosmrtnim pregnanstvom na pust otok. Tale tat mi pride ravno prav, izpolni namreč število dvajsetih takih ptičkov; jutri jih naloie na ladjo in odpeljejo na morje.«
Said je bil ves obupan; rotil je uradnika, naj ga posluša, naj mu dovoli, da spregovori ie eno besedo £ kalifom: ni našel nobene milosti. Kalum-Bek, ki se je zdaj kesal svoje prisege, je prav tako zanj govoril, toda sodnik je dejal: >Svoje zlato imaš ln si lahko zadovoljen, pojdi domov in ni i raj, sicer te kaznujem za vsak ugovor i desetimi zlatniki.c Kalum je osupel umolknil, sodnik pa je pomignil in nesrečnega Saida so odpeljali.
Zaprli ao ga v temno, vlažno ječo; devetnajst malopridneže? je tam ležalo na slami. Sprejeli so ga kot svojega sotrpina s surovim »mehom in kletkami proti sodniku in kalifu. Strašna usoda se mu je obetala, grozna je bila misel, da bo pregnan aa pust otok, vendar je našel nekoliko tolažbe v tem, da bo le naslednjega dne rešen te grozovite ječe. Toda aek) se je motil, ko je mislil, da bo na ladji zanj boljše. V najgloblji prostor, kjer ni bilo mogoče stati pokoncu, so vrgli onih dvajset zločincev, ki so se suvali in bili za najboljše prostore.
Dvignili so sidro in Said je pretakal grenke Boke, ko so je začela premikati ladja, ki ga je imela Odpeljali daleč proč od njegove domovine. Lc enkrat M dan so jim dali malo kruha in sadja ia poiirek gveie vode in tako temno je bilo v ladijskem trebuhu.
da so morali vedno svetiti, kadar so jetnikom dali hrane. Skoraj vsak drugi ali tretji dan so našli mrliča med njimi, tako strupen je bil zrak v tej povodni ječi in Saida je ohranila pri življenju le njegova mladost in čvrsto zdravje.
Štirinajst dni so bili že na vodi, ko so nekega dne začeli valovi siineje šumeti in je nastalo na ladji nenavadno vrvenje in tekanji.
Said je slutil, da se bliža vihar; bilo mu je prav, saj je upal, da bo vsega konec.
Vedno siineje se je premetavala ladja, naposled je s strašnim hreščanjem obtičala. Vpitje in tuljenje jo donelo a krova in se mešalo z bučanjem viharja. Slednjič je vse potihnilo. Takrat pa je zapazil eden izmed jetnikov, da voda prodira v ladjo; trkali so na ioputo, toda si bilo nobenega odgovora. Ko pa je voda vedno siineje pritekala, so so z združenimi močmi uprli navzgor ob vrata in jih odprli s silo.
Drveli so po stopnicah navzgor, toda našli niso žive duše več. Vsa ladijska posadka se je bila rešila v čolne. Skoraj vseh jetnikov se je lotil obup; kajti vihar je divjal vedno huje, ladja je pokala in se pogrezala. Se nekaj ur so sedeli na krovu in se po-slednjič gostili z zalogami, ki so jih našli na ladji, potem pa se je znova dvignil vihar, ladja ae je odtrgala s pečine, na kateri je tičala, in se razbila.
Said se je bil čvrsto oprijel jambora in se ga držal še vedno, ko se je ladja že razsula. Valovi so ga premetavali sem ter tja, toda prišel je veslaje % nogami vedno zopet na površje. Tako je plaval v neprestani smrtni nevarnosti kake pol ure, Tedaj mu zopet pade verižica n piščalko te obleke; še enkrat je hotel poskusiti, ali se ne bo morda oglasila. Z eno roko se je jambora trdno oprijel, t drugo jo je nastavil na usta, pihnil, in jasen, čist glas je zadonel.
motnji tihotapci pr»* i"' vah«« promet ia ipr«»' ljajo preko meje ,">•<• blaga bres carinskih pačil. Niso p« mogli priti tihotapcem na sled. Km* no Sel. »e j« »el<s®,8 stražniku posrečilo, ds 1» opazoval, kako so tihotapci ve« sto ®«tro?, pred mejo izginjali v n«» jamo ia se vračali a «• ial* po več urah. S močjo tovarižev se |e » rinik podal k nje) » * kril dol* podzemski »»>
Uj.tM pod i*™ mejo v drugo i .0 nato »tuli » M* ljenja j« »enkrat k<"J
ZbimK« »Ti,lih.
malem francoskem W« j. bil nedavno «WJ« ogla.: Za zbirko rtg
primer« ^, .ti dam lepo, ** •Uro »do » 5 ««0
opremljenim, sobam
iS k*, metrov okolici mesta Ženeve Kdor hoče tore, b. '^
koč posestnik krasne naj Air« znamke!
IjiMa, pa &Pr«'8 ' „,jo
100.000 V njem, »P«® druga drugo-
•B" •*""	M) 19
Radio m katoličani
Katoličani imajo le v nekaterih državah sekaj vpliva na radio. Na najboljšem v. tem oziru *o katoličani v Avstriji in na Irskem in to pač vsled katoliške usmerjenosti njihovih vlad. Močan vpliv imajo pri radiu tudi katoličani na Poljskem, kjer je bil leta 1933 sklenjen dogovor med episkopatom in radio družbo. Na Holandskem imajo katoličani svoio lastno radio oddajno postajo in so pri oddajanju orograma popolnoma samostojni. Dokaj ugodnosti imajo tudi katoličani v Ameriki, kjer so oddajne postaje v rokah privatnih družb. Tudi imajo poleg tega že 6 samostojnih oddajnih postaj, ki so v rokah verskih ustanov in katoliških univerz. O delu katoličanov pri radiu bi bilo sledeče poročati: Na Poljskem uporabljajo radio za prenos slovesne službe božje, nadalje oddajajo postna pridige, predavanja apcloge-tične, d og matične in prav posebno pa misijonske vsebine. Vsi programi brezbožne ali prolikatoliške vsebine so na Poljskem strogo prepoved ni. Mnogo uporabljajo radio v namene bolniškega apostolata. Na Holandskem je država svoje oddajne postaje izročila v uporabo štirim velikim družbam, in sicer katoliški, protestantovski, socialistični in splošni kulturni družbi. Te družbe prihajajo pri oddaj: svojega programa v določenih turnusih na vrsto. Katoliška radio družba ima na razpolago 60 tedenskih ur. Y Združenih državah Severne Amerike oddaja katoliški program narodni svet katoliških mož, ki prav posebno propagira katoliško akcijo. Cez 100 tedenskih ur, ki jih imajo na razpolago sa oddajo katoliškega programa, uporabijo za oddajanje Iiturgičnih obredov iz raznih cerkva in za poučevanje katoliškega verskega nauka. Velikega pomena j? za Ameriko tako zvana katoliška ura (Cathoiic Hour), katero je vpeljal kardinal Haycs. Na 45 postajah oddajajo v teh urah cerkvenc pesmi in katoliške pridige. Podoben spored oddaja tudi Ave Maria ura (Ave Maria HoarJ, katera izvajanja posluša do 3 milijone poslušalcev. Po ameriškem zgledu vpeljujejo katoliške ure tudi v Venzueli in Portoriki.
Prav posebno je potrebno pohvalno omenjati delavnost belgijskih katoličanov pri radiu. Najbrže še niso katoličani v nobeni drugi { državi s pomočjo radia dosegli tako velikih | uspehov, kakor belgijski katoličani. Na 6. katoliškem kongresa, ki »e je vršil v sepiejabtn ; janskega leta, so o radiu mnogo raz.pravljali i 'n debatirali Napravili so velikopotezne in Prav praktične sklepe. Določili so program za i oddajanje, ki popolnoma odgovarja duhu in : smernicam katoliške akqije. Med drugim so 'peljali posebne ure za pouk in vzgojo otrok, i udi francoski katoličani imajo pri radiu mno-So uspehov. Na Francoskem je vodstvo in uporaba radia izročena posebnim radio svčtom, kateri so izvoljeni od poslušalcev. Zavedajoč , sc velike važnosti radia, so šli katoličani skup- j no v hoj in so pri volitvah leta 1935 pri 8 radio s*«ih iztojevali večino.
Kakor je iz povedanega razvidno, imajo katoličani vsaj po nekaterih državah pri radiu """ogo uspehov. Vendar »o pa katoličani v Pretežni večini držav še vse premalo organi-| ';lrani, da bi mogli biti kos vsem nalogam, ki ,Ul čakajo na tem polju. Katoličani po vsem »vetu bi sc morali predvsem zavedati, da ni 0 Potrebno, da bi ustanavljali svoje Jast-116 oddajne postaje, marveč njih naloga je Predvsem v tem, da dobijo že obstoječe postaje d Svol vpliv in da programe prekvasijo s
>0~f hrcLv neiranvf!
Sl.nčnr opeki i ne: r,!/*,'. koža, mehurji, razpokliue, mrzlica in luida vnetju, tako gre po vrati — v skrajnih slučajih pa se lahko pokažejo Se mnogo Inij;- posledice.
Celo najbolj rdrava koža pri neposrednem sončnem obsevanju preveč ■T1 ae *3£'ii"'. vname in razpoka. Izognite se temu vnaprej! Pred zračno kopetjo dobro namažite s Solea kremo, ako pa kopet dalj časa traja, storite to ie ponovno. Kclesterin, ki krepi kožo, ji dovaja tudi' potrebnih, hranilnih snovi, p naredi odpornejšo iti skrbi za to, da more prodreti vanjo dovolj krvi. Solea krema stvori na koži učinkovito varovalno plast proti sončnim opeklinam, br.mi kožo pred neugodnimi posledicami ostrega vre. mena in sploh vedno, kadar preveč trpi.
Dopolnit- svojo kožno nego s Solea mitom, ki vsebuje fiktivni teci-lin. Krema in milo drug drugega dopolnjujeta.
katoliškimi idejami. Kajti, če bi ustanavljali svoje lastne postaje, za obstoječe bi se pa ne brigali, bi prav gotovo zgrešili svoj cilj. S veli Oče iskreno želi prekvasiti človeško družbo s katoliško miselnostjo in je zato prav izrecna želja papeževa, da resno vzame v svoj, program vprašanje radia. Potom radia mora izžarevati katoliško mišljenje in življenje. Oddajali naj bi liturgične slovesnosti, evangelijske resnice, odlomke cerkvene zgodovine, katoliške umetnosti, literature in prav posebno pa predavanja misijonske vsebine. Iz programa oddajnik postaj je treba odstraniti vse, kar bi omalovaževalo zakonsko, družinsko življenje in kar hi pohujševalo mladino. Sistematično je treba šolati očete in matere, da bodo radi poslušali govore, ki krepijo rast in zdravje katoliških družin in pospešujejo katoliško vzgojo otrok. Katoliški starši morajo biti tako vzgojeni, da bodo odločno protestirali proti j vsemu, kar bi rušilo družinsko življenje, sme- |
Soeijeli in hlače
Stalin, trinog nesrečne Rusije, obišče kolhoz, ogromno boljševiško kmetijo. Obrne ee k mužiku, siromašnemu delavcu, in ga vpraša, če je zadovoljen to sreče«,
—	Seveda sem... Toda ...
—	Za9t*j p» »toda«?
~ Pod carjem sem imel troje hlač, a sdaj imam komaj ene... tn io te so tako raztrgane, d« m n»i v** vidi...	■
—	Ab, to m niSl Ali ne veS, koirko |e zamorcev, ki iBploti nimajo hlsi?
Siroronlc »• »h hip atamiasli:
—	Zamorcev? Gotuvo « a — v j »t i ie več. let kakor mi...
šilo stare katoliške navade. Ker pa na žalost ne bo nikdar mogoče popolnoma preprečiti slabega vpliva radia, mora katoliška akcija vzgojiti vest katoličanov tako, da bodo katoličani . zaprli aparate, kakor hitro bi se žalil verski ali moralni čut katoličanov ter odločno protestirati. Tudi katoliško časopisje je poklicano k sodelovanju. Njegova naloga je pač v tem, da s primerno kritike, kakor na kino, tudi aa radio blagodejno vpliva. V nekaterih državah je katoliško časopisje v tem pogledu že mnogo dobrega storilo. Prav posebno so poklicani k sodelovanju pri radiu katoliški umetniki, znanstveniki, kritiki, govorniki in vzgojitelji. Premožnejši katoličani pa naj radio gmotno podpirajo. Vsem se odpira krasno in široko, a težavno polje, da po svojih možeh sodelujejo pri radiu, da bo ta velevažna moderna iznajdba v korist človeštvu a ne v škodo in propast.
Židovski prazn.u
Kakor kažt tale najnovejši »vic«, ki ksroži. v htUesnkem raj« od. uSee do ušes, so Netaci kljub nasilju nacistov š° obraaili emisel za humor.
Radoveden, kaj ga ie čaka, gre diktator k ve-deževajki in jo vpraia:
—	Kdaj bom umrl?
Vražarica natančno pregleda karte io kovino goščo.ter reče:
—	Na židovski praznik.
Ftlhrer se silno razburi in zahteva poiasnila:
—, Kdaj? Kateri dan?
B*»&rovidka mirno odvrne:
—- Naat bo dan ta «li oni — za Žide ko praaaik.
T
NAŠIM ODJEMALCEM
Poletni obutvi smo ukiniti ' :
banovinsko trošarino in znižati cene•
Pridite im prepričajte se
Mali 'ogrtasrtiK Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja zs eakrai Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo ssrno polovico, ako kupujelo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSč.eio ooslo« oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev io narobe.	
Pristopil« zs nate •gte» » plaluje sapici.	
ffisas? vaiene"a k0Dj- issb^sjs .■ sprejme v župnišče. Plača po dogovoru. Naslov v upr. Domolj. pod št 11.818. fW&a 2 fr«H«H stroja> moško kolo, več orodja za mehanike, tesai-je in mizarje. Beričevo štev. 48	gssstiflsisBjska ksia z vrtom, v okolici HIS8 Ljubljane prodam. Naslov v upravi »Domoljuba: št. 11.526
	Ns« »pnvliirith na oljnati osi naprodaj pri J. Pretnar, Zabrez-nica 24, p. Žirovnica.
IfHiMil R z« koristne predmete. Z« odgovor znamko! Ponudbe na upravo li-sia pod šifre »Eksistenca« 11.824.	jglaiMa17 <io 20s!»" filfifi® rega gprejme. Ivan Gorjan. Linhar- ' lova 30, Ljubljana.
	fillS pssgstli 8 mernikov posetve, 2 njivi, travnik (3 voze sena), 3 orale zaraščenega gozda, hiša z opeko krita, ob drž. cesti, 5 minut od postaje naprodaj. Novak, pekarija, Grosuplje.
■aa aacarii hranilno SS9 pilili knjižic do 25.060 Din za nakup posestva. — Ponudbe upravi Slovenca pod »Posestvo« št 11.557.	
Minil mofnega, tre-nmgtM znega, nekadilca, sprejme za kmečka in domača dela trgovec v Ljubjani. Ponudbe upravi Domoljuba pod »Stalna služba;	
	dnina prvovrstnih n«lG»H znamk, od 500 Din naprej dobite pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve).
	lisalii sfpaji ^ Singer-Plaff in drugi skoraj novi, po zelo mir ki ceni naprodaj samo pri »Promet« (nasproti križnnska cerkve).
IJjHg Pošteno, zdravo ia pridno, vajeno molže in kuhanja sprejme gostilna v Ljubljani. Ponudb« upr. Domoljuba pod »Zanesljiva?	
iS
priredi OKZ v Kranju v nedeljo 22 avgusta. Dopoldan slavnostni eprevod skozi mesto Kranj, v sprevodu nastopijo posamezne krajevne kmečke zveze v svojih posebnih določenih skupinah, prikazujoč kmečko delo in življenje. Po sprevodu sv. maša »Sa planini? v Hujanskem gozdu. Po sv. maši kmečko-stanovsko zborovanje. Popoldne kmečka prireditev z prikazovanjem starih kmečkih običajev pri različnih slovesnih prilikah narodnega življenja. Na ta tabor eo vabljeni vsi Gorenjci.
DOBRO ČTIVO
k Vigred ženski izlet. Z avgustovo Številko bo začela V i gred prinašati življenjepis matere velikega pokojnika dr. A. B. Jegliča, ki ga je tik pred smrtjo prevzvišejii še eatr, popravil. Življenjepis bo opremljen a številnimi slikami in rodovnikom. —-Naročite se na Vigrsd pravočasno. Dobo se tudi še vse letošnje številke. Celoletna naročnina 25 dinarjev. Uprava Vigredi, Masarykova cesta 12.
k Zemljsvid Gorsnjsfes v merilu ! : 75.000 (v velikosti 94 X 50 cm), porabcn tako za turiste, kol^&arje in avtomobiliste. Sega na jugu od Skolje Loke in Hudejužne ter na severu malone do avstrijske meje, na vzhodu od Cerkeij ui Grintovca in na zahodu do Maagartove »kupine in Krna na ita lijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po naši lepi Gorenjski, Ker je zemljevid risan natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah in triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stan« ie 5 din. Založila ga je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljasi: 1917.
im fppsžfii obltbt iH .per-i!-0-?y-d-iIno.zop«!C5-
neje. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra št 14
MANUFAKTURO
tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zvezo dobite še vedno pri
CM»la£ilnIcl Slovenijo
Ljubljana, Tjršev* cesta 29 (hiša Gospodarske sreaj
m^r	kupuje OKOSLAV DOLENBC,
IvE^Cl Ljubljana, Wol!ova ulica 10,
kupuie po najvišji ceni & tfMtp., U08SSJ«IS«, Gosposvetska cj
¥refe@strsa paplrfe
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 Tslelon 37-52
mm\l\ mM
mm. mliaai
in obsežna skladišča v bivši Lebingerjevi trgovski hiši » tSS|j oddamo v najem. Pismene ponudbe sprejema MgsSsa fcriwltett* » tjMftti**!.
Majhna cens Velika zmožnost
t |	Izdeluje tvrdka
mmMIB HMiTUEI. tetaita 27. |
V vsako hišo »Oomoflutia«!
91
/e
ca vse blago
moške in ženske oblek«
Radi velike zaloge poletnega blaga dajemo
od 15. julija ti. naprej dokler traja zaloga ___ ,„ „__K________
Velika zaloga ostankov svile krepov, delenov, štofov za moške obleke, ostankov blaga iu predpasnike itd. po polovičnih cenah. Izkoristite ugodno prilike ter takoj pohitite v
F. S. UOeiČAM, E,SM2blSaraa." sv. I»«5*rai cest«
»Domoljub, stoae » OSn ta celo teto, za inozemstvo Oia. ___ „,„	„.
ŠSlli	!SJii*J!*J,p,VJ"	- Oglasi m zaračunavajo po posebnem ccntke.
' *• *****	""	»r.Gregorij 1» e 4 j a k. - Uredniki Jože Količek.
Dopise io spis* sprejema »iredisišivo »Domoljuba«, nsročnlno. ^
-----------------Tcfeloa aredafitva In apravei g
Z« jng»»lovansko tiskarno: Kare«