■Domoljub « m Celo SO • Siea>, 3€i i; Ctublg«sMH 28. tmM§a. 1937 Dolgoletna želim spolnjena Dolgotrajna je bila torba kmečkega stana za važno korporacijo, za ustanovitev Kmečke zbornice. Mnogi stanovi so imeli že pred vojno svoje stanovske korporaeije, ki so posegale v zakonodajo s svojimi predlogi in nasveti. Kmet ni imel primernega torišča, kjer naj !>i razpravljal in vodil borbo za zaščito svojih stanovskih iu gospodarskih interesov. Sedaj je ta ideja uresničena. Trgovci in obrtniki imajo tako korporacijo že dobrih 80 let, odvetniki in notarji prav tako že staro ustanovo. Po vojni so s» ustanovile Delavska, Zdravniška in Lekarniška zbornica. Skromna je bila danes otvoritev Kmečke zbornice, primerna resnosti in. ta« šega kmeta, ki sse zaveda, da bo treba še mnogo silnih naporov, da se bo Zbornica popolnoma organizirala, kajti jo še v razvojnem stadiju. V sejni dvorani mestnega magistrata so se izvoljeni člani Kmetijske zbornice zbrali ie mnogo pred določeno uro. Vsi so bili navzoči. Ban. sv. gosp, Jože Dolinar, pravni referent na kmetijskem oddelku banske uprave, je kot od bana določeni komisar za izvedbo volitev in konstituiranje Zbornice točno ob 9 otvorii prvo sejo članov Kmetijske zbornice, izvoljenih 27. junija. Ugotovil je, da ni bila v predpisanem roku 8 dni podana nobena pritožba zoper izvolitev kakega člana in so torej vsi člani pravilno in zakonito izvoljeni. Komisar gosp. Josip Dolinar je nato odredil čitanje izvoljenih članov. V tem momentu je stopil v dvorano gosp. ta dr. Marko Natlačen, burno pozdravljen od zastopnikov kmečkega stanu. Vsi so mu Priredili iskrene ovacije s klici: »Živijo!« V klenem in lepem govoru je nato gosp. pozdravil navzoče zborovalce: Banoi? m®govor Gospodje svetniki! Veseli m©, da morem kot predstavnik "Masti biti navzoč pri prvi seji naše kmetij-s™ zbornice in kot ban pozdraviti prve zako-m'e zastopnike slovenskega kmeta. Prepričan s®i, da je današnji prvi vaš sestanek vse po-»embnejši, kakor se na splošno misli. Zahte-v» kmetskega stanu po kmetijskih zbornicah 0:1 včeraj. Dolga leta jo je zahteval noš 1 poet sam, z njim pa tudi vsi njegovi prijate-'li, ki so vedeli iu vedo, da je kmečkemu stali kot najštevilnejšemu in zato najvažnejše-»* do v neutrudijivi skrbi za kmečki stan obenem skrbele za koristi državne celote in taka« krepile notranjo moč naše jugoslovanske dr* žave, ki ji je steber ravno kmečki stan. Želim vašemu važnemu delu, ki ga danca pričenjate, mnogo velikih uspehov. Zagotavljam vas, da bom s svojega mesta kot siri kmečke hiše vedno z vsem razumevanjem podpiral %'aše napore. Z združenimi mo&ni bomo delali za lepšo bodočnost slovenskega kmeta in vsega naroda ter s tem za moč in veličino kralja in države. Vsemogočnega Boga pa prosim iz dna duše, naj vaše delo blagoslovi. Zahvalm g. f$roDOMOLJrBt. dne 28. {uiija 1837.________čievjg Poslanski htmb ka. za tajnika pa France P rele-g. posestnik v Zagojičib pri Ptuju, ter štirje odbor. Biki. Peedmdnikee gosmt Zs izvolitev se je aajsopVje zafcvalU izvoljeni gosp. predsednik, ki j« omenjal: Gospodje srretmki, dragi stanovski tovariši! Za čast, ki ste mi jo z izvolivijo za prvega predsednika slovenske Kmetijske zbornice izkazali, se vam lepo zahvaljujem. Takoj pa pristavljam, da se zavedam dolžnosti, pa tod! težavnosti mesta, ki sie mi ga zaupali. Kmet sem kakor ste vi, sam nosim težave svojega poklica kakor vi in z vami vred vem, koliko nujnega, neodložljivega dela nas čaka vse, zlasti pa mene, ki naj to novo našo stanovsko ustanovo vodim. Z božjo pomočjo in i vso dobro voljo upsm, da bomo delo uspešno »Seli. Ob tolikih letih pričakovanja, priprav, truda in napora se je končno kmečkemu stanu izpolnila želja m zahteva po lakonitem zs-stupstvu. Znan« je, da srno kmeije že pred vojno, slasti pa po vojni r svoji narodni državi stalno vztrajali pri zahtevi, da se nam morajo priznati z ustanovitvijo Kmetijske zbornice pravice, kakor jih dresi stanovi s svojimi zbornicami že imajo. Naša zahteva je bila leta 1924. bo je vodil v Davidovič-Koro-Seevi vladi kmetijsko ministrstvo slovenske kmečke matere sin dr. Frane Kulovec, tik pred uresničitvijo. Izdelan je bil vsestransko dober osnutek zakona o Kmetijskih zbornicah, da ga minister predloži narodni skupščini. Zaradi padca vlade je vse delo propadlo in osnutek je bil pokopan. Pozneje se vlade niso dosti brigale za to vprašanje: zlasti v letih nastopajoče gospodarske stiske, ki je nas kmete posebno hudo zadela, se je čutilo, kako bi bile na mestu Kmetijske zbornice. Položaj, v katerega je kmečki stan in njegovo gospodarstvo zašlo zaradi neuvidevnoeti me-rodajnih činiteljev, bi ne bil tako obupen, 6e bi bili imeli oa eni strani kmetje svojo svo. bodri o dovoljeno stanovsko zastopstvo, na drugi strani pa, če bi odgovorni faktorji imeli več smisla in razumevanja za kmečkega človeka, njegove težave in potrebe. Z veseljem moram ugotoviti, d« smo danes na tem prvem sestanku zbrani na podlagi mkonite uredbe, ki jo je izdala vlada, v kateri odiiino sodelujeta največji slovenski sin minister dr. Anton Koroiec in njegov sodelavec minister dr. Miha Krek in da smo se eeili v času, ko vodi slovensko banovin,') ban dr. Marico Natlačen. Za kar merodajni čini-Uilji v vseh dolgih letih niso imeli volje, da bi uresničili, je sedanja vlada pokazala razumevanje in našo dolgoletno ieijo izpolnila. Srečen sem, da morem s tega mesta kot prvi predsednik slovenske Kmetijske zbornice izreči kraljevski vladi toplo zahvalo vsega slo. venskega kmečkega ljudstva sa njeno dejanske izkazano delo v prid kmečkemu, stanu. Kdor pomaga kmetijstvu do napredka, iz-vrSuie najvažnejše nacionalno delo, kajti krnet j« jedro vsakega naroda. Mi se tega natanko zavedamo. Vsa naša prizadevanja bodo imela vedno en sam veliki cilj: dobro naroda in države. Z gospodarskim izboljšanjem kmečkega doma bomo dvignili slovensko narodno moč in »avest. Močne slovenske domačije pa bodo hkrati kakor gosti piloti, na katerih bo slonela moč naše narodne dinastije in državne »»lote. Slovenski kmetje smo vsekdar bili in 2e v zadnji številki smo poročali, da je težišče parlamentarnega iivljeaja v $m\nu-«kih klubih, tajti ti ao tiste ediaiee, ki sestavljajo narodne skupšČia© in tudi vlado. V klubih najprej obravnavajo vse tekoč® zadeve m sklepajo, kakšno stališče naj *avssaBtejo poslanci posameznih strank do posameznih tekočih vprašani. Klubi dajejo posameznim svojim članoM-poslancem šele pravi pomen, od moči klubov je odvisno, koliko članov bo dobila kaka skupina v posameznih skupščinskih odborih, kjer se vrši prav za prav glavno — čeprav javnosti navadno nevidno parlamentarno J«» sem si r gel, sedaj naj' si pa še kdo drugi-* Zopet štirje lepi tabori Preteklo nedeljo dne 25. julija se je slovensko ljudstvo vnovifi zbralo in sicer na štirih krajih, da manifestira za slovensko in katoliško stvar. Lep je bil kmetski tabor v Kotljah na koroški meji, združen z razstavo živine. Pod vodstvom člana kmetske zbornice kmeta Be-na Kotnika se je nad 1000 kmetskih ljudi, mož in fantov povezalo v navdušenju za dobrobit kmetskega stanu in domovine. Tako dopoldanski resni del, kakor tudi popoldan-gjjj _ igrali so zanimivo igro >Koroška kmetska ovset« — je ohranila čisto kmetski značaj brej luje navlake iu je v vsakem oziru izvrstno uspela. Zelo lepo je bilo v Mengšu. Na predvečer je Prosvetno društvo priredilo slavnostno akademijo s koncertom mengeške godbe in ?, nastopom fantov in deklet. Akademija posvečena'40-letnici Prosvetnega društva je bila sijajna. Nedeljsko slavje v Mengšu so počastili s svojo navzočnostjo med drugim minister dr. Krek in ban dr. Nallačen z go. soprogo. Ogromna množica se je zgrnila okrog oltarja na prostem, kjer je kamniški dekan, fastni kanonik g. Rihar daroval sv. mašo, krasen cerkveni govor pa je govoril jeseniški g. kaplan Križman. Po službi božji je bil tabor tisočglavih množic, na katerem je urednik Kremžar govoril o sodobnih socijainih vprašanjih in povdaril tudi sledeče: Naša ver« ne sme biti le beseda, marveč mora biti v prvi vrsti dejanje. To dejanje bodi pridobivanje mlačnih in odpadlih z besedo in z vzgledi svojega življenja. Nihče naj sc ne izgovarja, češ da naj to dela Cerkev ne pa mi. Zavedajmo se, da delavskih množic, ki so se odtujile Cerkvi, ne bomo pridobili s še tako dolgim člankom še tako učenega profesorja, pač pa z deli gorečih katoličanov. V to pa je v prvi vrsti poklicana katoliška mladina delavskega in kmečkega stanu, ker je mladina najbolj dovzetna za zvestobo, ljubezen in žrtve. Prva naloga naših katoliških delavskih in kmečkih fantov pa naj bo, da v skrbi za dušni in telesni blagor slovenskega naroda iztrebijo iz vsake slovenske hiše in iz vsake slovenske družine ves protikaioliški, protikršCanski in pa proti- verski tisk. Druga neizrečeno važna naloga je, da v množici s svojimi dejanji razširjamo ta evangelij tako, da bo res veselo oznanilo. S tem pa še ni vse storjeno. Nastopiti moramo z vso odločnostjo proti vsem socialnim krivicam, ki se delajo delovnemu ljudstvu v imenu kapitalizma. To smo dolžni storiti in opravičeni, ker nam to nalaga Evangelij pa tudi Cerkev, ki je po pažeu Leonu XIII. in Piju XI. katoličanom nakazala pot v tej smeri. Da se je innogokje v boju delavskih množic zalegel komunizem, smo tega krivi v prvi vrsti katoličani sami, ker smo bili za glasove učeče Cerkve ali gluhi ali pa smo papeževe V f!ot'a veruje tudi hudič. Treba pa nam je besede kritizirali ali pa nad njimi zabavljali. Nauk evangeljsko ljubezni je treba zanesti v vsako hišo. Vse to delo pa najlaže opravljajo v mno- žici majhne organizirane celice odločnih, zve* stih in organiziranih katoličanov — vsak v svojem okolju in poklicu. To je pravi duhov« niški poklic. Zlasti mladina je poklicana na to delo. Vera nam nič ne velja, če ni dejanj, poleg močne vere v božično in velikonočno skrivnost tudi vere v Duha, po katerem bomo usposobljeni za goreča dejanja evangelj« sko ljubezni med slovenskimi brati. Zeio se je postavila na Jakobovo nedeljo Suha krajina, ki je imela svoj labor v Žužemberku. Ogromen je bil manifestacijskl sprevod. Nad 2500 glav broječa in lepo v skupine razdeljena množica je korakala v njem. Vrstili so se: novouniformirana žužem-berška godba, nad 100 fantov in deklet v narodnih nošah, pestre skupine članstva in naraščaja fantovskih odsekov in dekliških krožkov, skupina vseh županov in obč. odbornikov iz okoliša — prijateljev katoliško prosvete, nato pa nepregledua vrsta mož in žena, fantov in deklet, razdeljenih po posameznih župnijah. Geslo je bilo: ne gledalci, ampak sodelavci hočemo biti na taboru. Po sveti maši je sledilo zborovanje, kjer sta ravnatelj dr. Jože Basaj in inšpektor dr. Ivan Dolenc razvijala prekrasne misli o. nalogah krščanske prosvete in o nevarnostih, zoper katere se je treba katoliškim prosvetarjem borili. Popoldne je bila telovadba in kon« cert pevskih zborov, pri katerem je bil na* vzoč tudi minister dr. Krek. Sledila sta sre~ golov in domača pesem z domačim poštenim veseljem. Prav nič ni zaostajal za drugimi tabor pri Sv. Gregorju, prijazni dolenjski vasici, V rojstnerai kraju pokoj. dr. Kreka, Množice so napolnile prostoren trg pred cerkvijo. Sv« mašo je opravil vseučiliški profesor dr. Luta man. Gospod profesor je imel na zbrane globok cerkven govor, v katerem je raačlenjo« val pravice in dolžnosti človeka do vsega zemeljskega stvarstva. Takoj po službi božji so je pričel tabor, kamor sta prišla borno od več tisočglave množice pozdravljena minister, (Nadaljevani® na prihodnji »traoi spodaj),' De! množic na prosveten taooru v Člani fantovskih odsekov v sprevodu ob priliki prosvetnega tabora v MengS«. Sa odru na desni strani minister dr. Krek in ban dr. M. NatiaP«n KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI d Kaši biserotmašniki in riatomašniki. če Bog da, opravijo v tem letu biserno sv. mašo tledeči zaslužni slovenski duhovniki gg. Suš-ink Ivan, stolni kanonik v Ljubljani, Šmidov-nik Anton, župnik v Prečni in Molj Janez, župnik v p. v Kamniku. ZlatomašniStvo pa proslave gg. Hladnik Jaues, dekan v Št Vidu pri Stični, Zupane Ignacij, župnik v Fre-dosijah, Češenj Andrej, župnik v Podgradu, Pokom Franc, župnik v p. na BreznicL Naj mogočna roka božja prežastite gospode jubilante blagoslavlja tudi v bodoče in jih ohrani zdrave in čvrste do skrajnih mej iloveškega življenja! Bog živi! d J tihih f dele. Gospa Ima Stopica, lastnica veletrgovin« z čeleznin® v Ljubljani, obhaja 35 letni jubilej svojega trgovskega udej-stvovanja. Pred dvema letoma ji jo ravno na predvečer srebrno poroke umrl njen soprog, ki mu jo bila v življenju idealna žena in pri trgovskih skrbeh prvovrstna pomočnica. Od takrat vodi podjetje sama s pomočjo svojih sinov. Gospa Irma je predvsem velika dobrot-nica revežev in sirot. Kot taka je predsednica odbora za postavitev sirotišnice dolenjskim sirotam v Smihelu pri Novem mestu Bog jo ohrani še mnogo let! d 75 let je dopoiBi! posestnik Jakob Jane-žič v Malem Mengšu, je že 30 let naročnik »Domoljuba*. Živijo! d Na Kitajsko je odšel misijon&rit g. Drago Pokom, duhovnik Misijonske družbe. Bog blagoslavljaj njegovo veliko delo! DOMAČE NOVICE domačih plemenitašev, ki bi vodili nas narod. Služiti smo morali od nekdaj tujim velikašem. Slovenska kme&a hiša je pa bila tisti vir, ki je krepil narodove življenjske sile. Duhovščina, ki je od nekdaj izhajala pretežno iz vasi, izpod kmečkih streh, je bila našemu narodu od nekdaj dragocen nadomestek domačega plemstva, saj je plemenitila naš narod v verskem, kulturnem in gospodarskem pogledi;. Kmežki h Bi se imamo Slovenci v veliki meri zahvališ za naš narodni obstoj ia razvoj, zato naj Bog živi ia blagoslavlja slovensko vas ia slovensko kmečko hišo! — Banov« prekrasne misli in besede so napravile na vse navzoče najlepši vik. d Patrijarh srbske pravoslavne cerkve Var-nava je po večtedenskem bolehanju dne 24. julija 1037 odšel pred večnega Sodnika. d Slomškova dražba bo imela svoj redni občni zbor na Brezjah v soboto 2i. avgusta. Prejšnji večer bo, kakor običajno, prijateljski sestanek, d Ban dr. Natlačen si je 19. julija ogledal nekatere ustanove v Soboti v Slovenski krajini. V Rakičanih je posetil kmetijsko šolo, nato pa še obiskal dom novomašnika g. Rajnarja, kjer je imel sledeči nagovor: Slovenci nisrno imeli d Za gasllslka druitva. člani in naraščaj-niki prostovoljnih gasilskih čet uživajo po čl 41 splošnega pravilnika o voznih olajšavah 30 odstotni popust na železnicah, kadar se vozijo na skupne ali župne gasilske izlete, in sicer: a) Če jih potuje z istim vlakom vsaj šest v skupini in imajo vsi članske izkaznice, b) Ce izda gasilska četa vodji potovalne skupine v dveh izvodih objavo, ki mora vsebovati; Zgoraj: Naziv gasilske edinice, dalje progo: od (želez, postaje .... do ... .), odhod dae .... povratek dne .... Ime vodje in imena članov, ki potujejo, c) če potuje več kot trideset člajiov, mora četa prijaviti to vsaj 24 ur preje postajenačelniku odhodne (vstopne} že), postaje. d Izvoz našega lesa. Za 551 milijonov din vseh vrst lesa smo izvozili v prvih šestih mesecih iz naše države. Glavni kupci so Anglija, Italija, Nemčija in Madžarska. V Anglijo smo lesa prodali za 101 milijon, v Italijo za 135 milijonov, v Nemčijo za 88, v Madžarsko pa za 39 milijonov dinarjev. Za temi državami pa prihajajo na vrsto še Grčija, Avstrija, Češkoslovaška iu Belgija. Tako je bilo samo v šestih mesecih izvoženega iz naše države 63% od določenih količin. d Konec boja med kamniško mestno občino in meščansko korporacijo. Prizivno sodišče v Ljubljani je z odločbo z dne 16. VIL 1937 naročilo kamniškemu sodišču, da izvrši popravo zemljiške knjige in vpiše kot lastnico vseh gozdov in hiš Meščansko korporacijo. Komisar za 'dr. Krek in ban dr. Natlačen. 0 Kreku in slovenski vasi je zelo lepo govoril gregorski rojak zobni zdravnik dr. Oblak, nato je stopil na govorniški, oder urednik Tersegiav, ki je obranaval »Vstajenje slovenskega duha<. ,V živahnih besedah je orisal ona leta, ko se je zdelo, da je slovenski duh zaspal v smrtnem spanju. V žgočih besedah je bičal tedanje mogotce, izdajalce slovenskega naroda, ki so boteli — samo svojemu razbrzdanemu pohlepu po vladanju na ljubo — uničiti vse, kar je slovensko in katoliško. Toda slovenski duh ni propadel. Ponovno je vstal in na taborih, ki se nedeljo za nedeljo vrste po slovenskih krajih, ljudstvo še bolj kakor Maj poprej izpričuje ta slovenski duh. Govornik je v kremenitih besedah pojasnil pojm In bistvo slovenstva in njega odnos do jugo-»lovanstva, kakor ga mora pojmovati vsak 4* dober Slovenec, ki hoče biti dober jugoslovanski rodoljub. Nadalje je silno lepo opisal vero v Boga, ki je najčistejše in najkristal-nejSe prepričanje, katerega more imeti človek in pozdravil razveseljivo dejstvo, da imamo danes Slovenci že krašno Število katoliških šolancev — neduhovnikov, ki bodo razbre-meaili slovensko duhovščino pri njenem po-žrtvovalnem delu za slovensko katoliško omiko. — Oba govora sta napravila na poslušalce neizbrisen vtis. Popoldne so bile pete litanije:, telovadni nastop in koncert pevskih zborov iz ribniške dekanije. Ljudske množice so z vseh Štirih taborov proJ!a nedelje odšle na svoje domove s trdno zavestjo, da ostanejo neustrašeno zveste slovenstvu in katolištvu v skupni domovini, pa naj pride karkoli. agrarne operacije je naredil poročilo za popravo zemljiške knjige in prizivao sodišče je to poročilo odobrilo ter ukazalo prepise v smislu tega poročila. Istočasno s prepisom te imovine na nove lastnike se bo odpisala šola, ki jo je kupila Mestna hranilnica v Kamniku. Ta kupna pogodba je bila pred kratkim odobrena od komisarja za agrarne operacije, odpis se bo pa izvršil na podlagi zgoraj omenjenega sklepa prizivnega sodišča. Ob tej priliki bodo odpisane tudi druge parcele, ki jih je Meščanska korpo-racija odprodaia v zadnjih letih, a se odpisi na kupovalce niso mogli izvršiti. Sedaj bodo mogli upravičenci Meščanske korporacije bolj mirno presojati predlog o povečanju naše občine, ker je odpadel vsaki strah, da bi jim povečana občina odvzela njihove pravice. Gotovi gospodje so ravno s tem orožjem delali nerazpo-loženje proti povečanju mestne občine, češ, da bodo upravičenci izgubili dosedanji svoj vpliv in bodo izročeni na milost in n«nik«t novemu občinskemu odboru. Spor o lastnini te velike imovine je končan v korist Meščanske korporacije ter bodo v prihodnjih dneh že izvršeni prepisi v zemljiški knjigi. d Dijaški dom ob Bohinjskem jezeru. Ob navzočnosti ministra dr. Kreka ia bana dr Natlačena je š'cof dr. Rožman blagoslovi! te dni dijaški dom pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. Dom je postavil svojim dijakom v okrepitov Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Škof dr. Rožman je imel ob tej priliki kra.-en nagovor. Pri vsej slovesnosti so dijaki pod vodstvom svojega profesorja peli lepe pesmi, zložene prav za to slovesno priliko. Ži.¥if30feicši Z dodatkom (MrilMMNHP pr*»a*»t» in sj»»as*®0a i»e«psis,«ta „OSAK" boste povatEaii d«i9©dfea pri živini, ker vam l-o živina zdravo in naglo doraSčata in se raje debelila. Krave vain bodo dajale več in mastnejega mleka. Okoristite se z napredkom znanosti. Obširna navodila in nasvete daje zastonj: „KA$TIL" d. d., Zagreb 8, poštni predal 50 d Zveza bojevnikov (socialni odsek) v Ljab-Ijani razpisuje 12 podpor po 150 din iz ustanove »Podporni sklad Martina Colariča«. Pravico do podpore imajo državljani kraljevine Jugoslavije, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju dravske banovine, in sicer: revni bojevniki (vojaki) iz svetovne vojne (1914 -1918), revne vdove in sirote umrlih vojakov v svetovni vojni, revni invalidi, vdove in sirote tudi iz drugih vojn in revne sirote sploh. Prosilci p podpore morajo predložili pismeno prošnjo in dokazi .a invaliditeie, potrdilo občine o pristojnosti in bivališču ter izjavo občine o ubeštvu in vedenju. Rok za vlaganje prošenj je od 10. avgusta 193/. Prošnje naj se pošiljajo na tajništvo Zveze bojevnikov, Ljubljana, Tyrževa cesta 99- d Proti trdi stoKci is stati Sili, *drtw*m i »av«l©aa krvi, atdpaaje« src« 5» glavobolom je mar&vna »Frans-Jocetov«« grenka voda t" od davnine preizkaleao domače sredstvo. Prava »FfaMB-Joaeleva* voda milo ačihkuje in sigurno .otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. 0*1. ier. S. br. SNN/W. d Za novi IjflfeKaiu« kofodv®*. V ljubljanski magistrata! dvorani-je bi! on dan večji sestanek gospodarskih krogov, ki se je izja\ proti sedanji »flikarijk glavnega totoovffita sprejel naslednjo zahtevo: 1. žefczntfs uprau« naj nujno preStadira ter izdela pogtobktven: n. črt ter proračun r. uvaževanjem potreb «»«> banovine in mesta. 2. Železniška uprava m Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NlVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da iahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si le danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite; Samo originalna NIVEA vsebuje Eacerit, M krepi kožo. takoj usmeri vsa deia, ki se izvajajo na ljubljau- i skem kolodvoru v obsegu že odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprotju 3 poglobitve-nim načrtom. Po nujno potrebni preureditvi kolodvorskega poslopja naj predvsem premesti kurilnice in sestavljanje vlakov iz mestnega osrčja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi rriedtirne hodnike, dostopne z mostički. Postopoma, po določenem programu naj končno železniška uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po poglobitvenem načrtu. d Smrt najstarejšega jagoaiov, državljana. V Tetovem v južni Srbiji je nedavno umri najstarejši jugoslovanski državljan 131 letni Jovati Stankovič. d Pričetek sadaega izvoza. Sveža jabolka in slive so začeli te dni iz naše države izvažati v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Letina je kolikor toliko dobra, še najboljša pa v Bosanski Posavini. V Albanijo pa se bo začela izvažati koruza. Vlada v Tirani je namreč dovolila, da se iz Jugoslavije uvozi v Albanijo 131)00 stotov. d Elektrifikacija sušaške železniške prog«. Prva pride na vrsto proga od Sušaka do Škrije-va, na kateri sc nahaja tudi znani tunel, ki povzroča potnikom in tudi železničarjem največ muk Tunel je dolg 1837 metrov, najhujše je pa dejstvo, da se proga stmio vzpenja in doseže v tunelu 21 pro mile vzpona. Vlak se v tunelu samem dvigne za okroglo 40 metrov. Lokomotive strmino komaj zmagujejo, dima pa se naredi toliko, da je 2 njim ves tunel gosto nabasan. Proga jc- enotirna, zaradi tega ni pravega prepiha. Najboljša rešitev je v elektrifikaciji. Novi stroji in napeljava so preračunani na 'tO milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo je že razpisalo licitacijo za električne lokomotive. Preureditev tega dela proge bi v mnogočem koristila tudi tujskemu prometu. d Precej meč*« potresni seaek so čutili oni torek v Splitu, vendar pa brez posebne škode. d Nov aatia ureditve aapiieiae v savski bsnoviai. Z novo uredbo, ki jo je podpisal ban dr. Ružič, se ukinja posamično dajanje napitnine, pač pa se bo na računu zaračunavala napitnina v znesku 10 odstotkov računa. Natakarjem bo prepovedano posebej jemati napitnino ter bodo morali lastniki lokalov zaradi tega na vidna mesta obesiti posebne napise, ki bodo javljali gostom, da je napitnina že vračunana v račun. Zaenkrat v tej novi uredbi niso vzete v poštev kavarne. Vprašanje napitnine je s tem rešeno na nekoliko bolj reden način, vendar se bodo čule s strani gostov velikokrat pritožbe, ter se 10 odstotkov napitnine nanaša seveda tudi na velike račune. d Več ko ga spijejo, več ga je... Veliko vina imajo se vedno v zalogi mnogi dalmatinski vinogradniki. Kupcev ni, čeprav so cene običajno nizke. Zaradi tega je sklenila splitska »Gospodarska sloga« pozvati centralo v Zagrebu, naj i7.posluje dalmatinskim vinogradnikom, da bodo vino zamenjavali za koruzo in pšcnico iz onih krajev, kjer imajo tega v izobilju, vino pa kupujejo. S tako zamenjavo se nočejo izogniti igri, !ti jo uprizarjajo s cenami razni špekulanti. d Pri zaprtju c!i pa pri motujab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Jose!« vode. d Trenja mtd »Urokatolieaai. Marko Kamera bo že vedno ostal edini škof hrvatske starokatoliške cericve, ker je državni svet razveljavil izvolitev protiškofa Ante Donkoviča. p'ed dobrim letom je natrtal med upravitelji 8;wokatoliške cerkve spor, iz katerega se je iz-ctinila izvolitev novega škofa v osebi Ante Donkoviča, ki je bil v tej cerkvi prej le neke vrste »kanonik«. Ta skupščina je obenem izključila iz cerkve dosedanjega škofe Kalogjero. »Razkolniki« so se včlanili v Utrehtsko unijo evangelskih cerkva, ki je izvolitev Donkoviča tudi potrdila. Takoj nato so zahtevali od vlade, naj prizna novega škofa. Toda ministrstvo je potrditev odklonilo, nakar so se »razkolniki« priložili na državni svet. Državni svet se je postavil na enako stališče kakor vlada. Ker v naši državi ni priznana Utrehtska verska zveza, ne more biti govora o priznanju škofa Donkoviča. Kako se bodo s ta roka to I i ča ni odslej naprej med seboj menili, se pa ne ve. d Dve znamenji sta ga dali pravici v roke. V Črešnjicah pri Frankolovem »o pri Tereziji Pristovnikovi zalotili tatu, ki je kradel in klal kokoši v hlevu. Gospcdinjin brat je neznanca udaril po glavi in po hrbtu, vendar ie tat z dvema kokošima ušel, pustil je ie klobuk. Orožniki so začeli poizvedovati, kje bi kdo mogel biti poškodovan po desni strani glave, ker je Pristovničin brat Franc — levičar. Tatu so kmalu imeli. Je to Janez Guzej iz Sojeka, ki je res poškodovan po desni strani obraza in po desni polovici hrbta — torej od leve roke. Ti dve posebni znamenji sta ga dali pravici v roke. d Že štiri tedne traja stavka stavbinskih delavcev v Splitu. d Nad 10 miijonov din škode je doslej napravila toča v Sloveniji. Naj merodajne oblasti to upoštevajo! d To presneto tihotapstvo sc zlasti na tna-djaraki in avstrijski meji kar ne da zafcreti. Zaradi prepogostih tihotapskih pohodov nc oblasti ojačile obmejne straže ter finančnim stražnikom pridelile orožnike. Pri Čakovcu so orožniki zvedeli, da se bosta tisto noč vračali domov dve skupini tihotapcev, ena iz Avstrije, druga pa iz Madjatuke. Pomnožene straže »o pazile in re* zagledale onstran mej« afcotapce. Čhn «0 prestopili mejo, so jih stražniki pozvali, naj se udajo. Toda za odgovor so tihotapci začeli stre- ljati. Vnela ae je bitka, nakar so tihotapci brez sledu pobegnili, še prej so pa vso robo odložili. Straža je našla na stotine vžigalnikov, kresilnih kamenčkov, mnogo zavojčkov saharina ln igralnih kart. d V vednost ia opomin slovenskim služkinjam, Vse belgrajsko časopisje obširno poroča o primeru, ki se je te dni pripetil slovenski služkinji Angeli Seftaj. Pred dnevi je prišla služkinja iz Virovitice v Belgrad, da bi si tam poiskala boljšo službo. Nekega večera pa sla se ji pridružila na ulici dva fantina, češ, da sta pripravljena, da ji preskrbita službo. Toda njun namen jc postal kmalu jasen. Odvedia sta jo nasilno na svoje stanovanje. Ko je dekle »poznalo, &aj nameravata ta dva fantina z njo, je začelo klicati na pomoč. Teh klicev se je eden teh fantičev ustrašil ter pobegnil. Drugi pa se ni zmenil niti za to in je hotel dekle zlorabiti. Da bi se rešila, se je Angela Šeftaj vrgla z drugega nadstropja na ulico. Pri tem je dobila težke telesne poškodbe, ki sicer niso amrtaon«varne, vendar pa bo dekle ostalo vse življenje pohabljeno in nesposobno za delo. Ob tem primeru znova opozarjamo slovenska dekleta, naj ne hodijo od doma v tuja mesta na delo sama ali pa prej, dokler nimajo zagotovljene službe. Pri prihodu v Belgrad se naj takoj javijo v Slomškovem domu v ulici Vojvode Mštenka 46, kjer bodo pri slovenskih sestrah dobila vsa po trebna navodila. d Zopet eden iz stare szmoviike dražbe. Zaradi vlomov in velikih tatvin že skupno na 10 let kaznovani Jože Anžur, je zopet na delu. Oblasti ga zasledujejo zaradi večjih tatvin, ki jih je Anžur po vseh znakih sodeč izvršil v ljubljanski okolici. Z nekim svojitn znancem — Ljubljančanom — pa je v noči od 18. na 19. julija vlomi! pri tesnem industrijalcu in tesarskem mojstra Antonu MaStu v Spodnji Zadobrovi ter odnese! dva velika jermena v vrednosti 3000 dinarjev. Maček je takoj drugo jutro, ko je opazil tatvino, obvestil o tem vevške orožnike« ms IZ DOMAČE POUTjKB Prosvetni tabor pri Sv. Gregorju d V znamenju tipanja. Predsednik jug«5': narodne stranke Svetisiav Hodjcra se jc te d"1 mudil v Ljubljani. S svojimi prijatelji in stran; kinimi sodelavci je razpravljal o organizacij svoje stranke v dravski banovini. Hodjcra i® sklenil prirediti v avgustu in septembru neka shodov, med temi prvega v Mariboru. Tantjtaj bo tudi sam govoril. Pa je v Ljubljani hiti opravil in odpotoval dalje na Sušak. d Hrvati slave svojega voditelja. Za !' ček svečanosti ob 58. rojstnem dnevu dr. Via Mačka so Zagrebčani priredili velikanski ognjemet. Na igrišču športnega kluba »Concordij^ se je zbralo izredno mnogo ljudi — Prav'l°'of) jih je bilo na igrišču in okoli njega preko 50. . Ograja igrišča je bila okrašena z žarnicam' . zelenjem, tribune pa v hrvatskih zastava«. • Orožniki so obkolili Anžurjev dom. Tatu so zgrabili njegovega znanca Ljubljančana. Anžur pa je pravočasno pobegnih v hribe. Ljubljančana so pripeljali v sodite zajiore. d Za tiste, ki se zanimajo za dražbe. Na oglasni deski ljubljanskega okrajnega sodišča so za mesec avgust razpisane velike dražbe, ko pride na boben šest jx»sestev v okoliških kastr-skih občinah in osem v razširjeni Ljubljani. V okolici bodo dražbe v katastrskih občinah Sla-nežice, Kašelj, Brezovica, Log tn Dobrunje. V mestu samem bosta dve veliki dražbi, druge pa v občinah, ki so bile lani priključene mestni občini. Cenilna vrednost vseh posestev iri hiš, ki bodo prišle avgusta na dražbo, je določena na 8,958.645 din, skupen najnižji piomidek pa znaša 4,633.068 din. V juliju, ker so sedaj sodne jk>-čitnice, je bilo razpisanih ie nekaj manjših sodnih dražb. Glavne dražbe se prično od 12. avgusta naprej. Dolžniki se trudijo, da bi dosegli z upniki kak sporazum in da bi nato od dražbe odstopili. V nekaterih primerih je upati, da bo dosežen sporazum. d j En inav« ga je dobro, preveč pa ne. Da bo 48 ur brez prenehanja pil vino je stavil v Čepincu pri čakovcu delavec Martin Greguš. Martin je ime! svoj god. V veseli dmžbi je začel Martin pogovor o tem, kdo zna in more največ popiti. Kaj hitro se je sklenila stava, s katero se je mislil Martin pred vsemi postaviti. 48 ur bo brez |irestanka pil vino, tako je skleni! stavo. 36 ur je že pil. Ko pa je hotel vstati od mize in iti po noto vino, se je zgrudil. Prijatelji so mislili, da je le tako močno pijan. Toda nekaj minut kasneje so ugotovili, da mu je nehalo biti srce. Zaradi prevelike količine alkohola je nastopilo zastrupljenje. d Kmetijski strokovnjaki so zborovali ob zelo pičli udeležbi zadnjo nedeljo v Ljubljani v dvorani Kmetijsk" družbe. Po poročilih sta bili postavljeni dve listi z nosilcem Sancinom in Gosakom. Zmagal je Gosak. Na fem zboru je bi! izvoljen tudi odposlanec za kmetijsko zbornico. Izvoljen je bil proti Pucljevima prijateljema Sancinu in Ureku, g. Konrad Pečovnik iz Maribora in kot njegov namestnik gosp. Ambrož iz Črnomlja. d Bogoskrunska tatvina. Kip Matere Božje je v neki šibeniški cerkvi okradla žena župana v Ninu lka Glavan. Ko ni bilo nikogar v cerkvi, se je priplazila do kipa, ki je bil okrašen z raznimi dragocenostmi, ki jih darujejo pobožni kristjani. Snela je hitro zlato krono z glave Člani slovenske Kmetiisk« zbornice. V sredi (J bs n sednik Kmetijske zbornice g. Martin Steblovnik, u a Dciinar. Slika je posneta prr d dr. Natlačen, na njegovi desni strani novi pred-levi komisar Kmetijske zbornice g. ban. sv. Joit magistralnim poslopjem Foto Vranjo Dolenc, Ljubljana, Stari trg Matere Božie in pobegnila. Tisi i hip jo je pa zagledala neka kmetica in se pognala za njo. Tatica ji vrgla zlato krono v stran, vendar so jo kljub temu ujeli. Ko je mož zvedel za to, je takoj vložil tožbo za ločitev zakona, češ, t!a ne more prenesti sramote, ki mu jo jt žena naredila z bogoskrunsko tatvino. d Skoro šest milijonov litrov alkoholnih pijač je popil Zagreb v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Mesa so pojedli Zagrebčani en milijon 700 kg, pretežno svinjine. d Zanimivo tele z dvema glavama in štirimi očmi se je rodilo v Dopsinu pri Osijektt. Tele ima na glavi dve gubi, a vsaka guba ima svoje oko in svoj jezik. Med obema gubama sc pa nahaja vdrtina, v kateri sta še dve očesi. Sicer je pa tele običajno razvito in ni nevarnosti, da bi poginilo. Le težko stoji, ker je glava pretežka. d Med so kradli. Petčlanska družba, ob stoječa iz mlajših maloletmkov in nekega starejšega fanta, ki je bil nekak glavar, je od oktobra 1935 do lani avgusta v okolici Šmarja in Skofeljce vlamljala v čebelnjake in kradla med. Ponekod je odnesla kar cel panje. Maloletniki so o kor tudi v vsem ostalem, navodil rediteljev! Beti krajini zdravstveni dom f V zadnjem času se je pri nas začelo vzbujati živahno zanimanje za zdravstveni dom. Beiokranjci smo pri vsakem napredku vedno zadnji, vseh dobrot smo deležni nazadnje, potem ko so drugi ž njim ie prenasičeni. Enako je tisdi zadeva zdravstvenega doma zadela pri nekaterih na velik odpor in to zaradi malenkostnih stroškov, ki padejo na posamezne občine. Namen zdravstvenega doma je, približati domu in družini zdravje, in to brez razlik« stanu in slojev. Ma/sikaka družina je toliko močna, da za zdravljenje in zdravnika m more dobiti ubožnost-nega »pričevala, dasi bi bil zdravnik za hišo zelo potreben, po drugi strani ji pa zopet ne dopuščajo razmere, da bi na lastne stroške klicala zdravnika. Posledica je, da tako hiša ostane brea zdravniške pomoči. V dravski banovini je takih domov 18. Da je prav posebno v Beli krajini, kjer je revščina na vsak korak in umrljivost dojenčkov tako velika, tak dom velike važnosti, ni treba poudarjati. Ko na mbanska uprava ponuja tako važno ustanovo, je ne smemo sami odbiti! Če hočemo, da bomo močni, moramo biti prej zdravi. Zdravje se ne da nikdar preplačati. Kolikega pomena bo r,dravstvem dom, kjer bodo dobivali zdravstvene nasvete odrasli, otroci in matere za dojenčke in to brezplačno. Celo nekaj zdravil se bo dobivalo brez voalce odškodnine. K tem ugodnostim pristopa še neka nova, ki ima zlasti za Belo krajino tolik pomen kot zdravstveni dom sam: v domu se bo uredil protitnberkulo2m dispanzer, kamor bo tedensko zahajal zdravnik specialist. Taiko bodo odpladia težka in draga pota v Karlovec, Ljubljano, Novo mesto. Kdor ima zdravje, ima na evetu vise. Iz vsega povedanega je jasno, da je zdravstveni dom za R A Z N O Abesinke se pripravljajo na vojno. Nič manj navdušeni za vojno so poleg abesinskih moških tudi ženski vojaki. Sestavile so Abesinke že prvi polk, ki se nahaja že na bojišču in pričakuje prvih spopadov. Po-veljnica tega čudnega polka nosi angleško čast-niško_ uniformo, njene podložniee pa «o seve sila preprosto opremlje-in napravljene. Odlikuje fa ženski polk predvsem njegovo navdušenje za boj, vendar je njegov uspeh sila dvomljiv. Ženskam pač prija, da prihajajo sedaj do besede, jjočim bo v navadnem življenju samo sužnje svojim možem. Moderno mrtvo morje, v Siciliji se nahaja majhno, črno - zelenkasto je-j?ro z imenom Minaja. Krog jezera je vse pralno in mrtvo, na obrežju "« grmičevja, ne tra-Ve> no drevja. Nihčo se »a upa v njegovo bliži-n°> ker so nad vodno gladino strupeni plini, ki "morijo vsakogar, ki bi "e upal k bregu. Velike napisno tablo svarijo, naj »"kdo no približa jarem, v davnih dobah eo la" jetnikom kozarec L. Ganghofer: 35 Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž PozniB Prestrašena, v solzah jecljajoč, se je vrgla Edelrota pred Reko na kolena, ji potegnila roke z lic in jo skušala tolažiti z nežnimi besedami. Iu Rekine solze so usahnile. Z glasom, kakor privre iz prsi povodi lilepečega človeka, je ovila roko okoli Edelrole in obsipala njen obraz z vročimi poljubi, kakor bi si žgočega hrepenenja po ljubezni, prebujenega tako v njenem srcu, ne mogla več potešiti. 7, usti ob ustih, priviti v objemu, sta sedeli obe, v tem. ko j© zunaj sivi somrak teranel v večer. Tedaj so jo iz podzija gradu razlegel tožeč; ptičji krik. Tik pred Rekino izbo je bil sokolinjak, nizek zidan prekat z zamreženimi okni. Na goli steni je zavarovana z žičnim pletežem gorela lojena leščerba s kadečnn se plamenom. Ob steni naokrog je bilo zgrajeno leseno stalo, kjer j© na najvišji palici, v komolec dolgih presledkih vsaksebi, sedelo pet skobcev in štirje sokoli selci, privezani nanjo za kremplje s kratkimi jermeni is jelenjega usnja. Beli sokol gospoda Vaceja je sedel ločeno od drugih lovskih ptic. Od stropa sta visela na motvozih dva velika obroča; v vsakem je sedel kragulj s pokrilo glavo in zvezanimi perutnicami. Deček, sedeč na pručici, je ne-nehotna zibal obroča. Poleg obroča je »tal Henink in poizvedoval, ali sta se ptiča, ki so ju Be « prerl krattim ujeli, že kaj prida udomačila. Nato je šel dalje ob drogu in obstal pred sinjim sokolom. Bil jo med vsemi sokoli najlepši, ponosn.-t ptica % žametnim perjem in bistrim pogledom: Bdilo, Rekin ljubljenec. Henink je hotel ptiča prijeti; loda sokol se je raz-čeperil in udaril z ostrim krempljem. Heninkove ustnice je spreletel zloben nasmeh. »Ali me sovražiš tudi ti, kakor ona, ki si njen?« Dvignil je oči proti stropu — lam zgoraj je bila Rekina izba. »Čakaj samo, ti f Danes si me pripravila ob moje veselje — poplačam ti!« Segel je v leseno torilc©, v katerem jc bila voda za sokola, in s© jezno zadri nad strežajem: »FaiotI Plice imajo mlačno vodo!« Deček je prestrašen šinil pokoncu. >Ne, gospodi Pravkar, prej ta čas, sem jim nalil nove vode.« »Lažeš! Ven k vodnjaku in mrzle vode seml Ali pa ti podkuriin pod noge!« Deček se ni več odgovarjal, temveč vzel vrč in zapustil prekat. Urno je stopil Henink k mizici in vzel z nje dolgo, tanko iglo, kakršne so, kadar si je bi) sokol na lovu zlomil krilno pero, vtikali v prepognjeni tulec, da bi poškodovano pero zopet trdno naravnali. Počasi je stopil k Rek i 11 emu ljubljencu, naglo pritisnil, preden so jo utegnil sokol braniti, ptici eno roko na hrbet in ji porinil z drugo iglo v drobovje. »Tu imaš svoj del k se j© zasmejal in izpustil sokola. »Preden pogineš, se še naužijem veselja, ob katerega me je danes pripravila: tvoja gospodarica!« Sokol je stresel perje, pritulil glavo, med ramena in se nemirno premaknil na drogu sem ia tja. Henink je vrgel iglo na mizo, in ker j© čul, da prihaja fant, je stopil k obročema in zazibal oba kragulja« Ko je fant ralival novo vodo v torilca in prišel dol Edila, so je ptič plašuo umaknil na stran; toda gibanj« ga je menda bolelo, ukrivil j© hrbet in tožeče kriknii. Krik je prodrl v Rekino izbo, v katero se je skozf okna svetlikal samo še moten soj izginjajoč,oga dneva. »Ali ga slišiš?« je zašepetala Reka in si oprostila roko z Rotičnega vratu. :To je moj ljubljenec. Hrepen* 8 Bito krajino tako važna pridobitev, da se niti oceniti ne da. Bodimo hvi!»toi bansJci upravi, ki je pripravljena nositi dvakrat t'" stroškov, kot vse občine skupaj; porabili' činski sveti naj z veliko dajoče zneske, da ugodil na«. Malenkostni dina' " ji Odločilni ob-t odobrijo pripa-ne bo šla mimo stotero obresto- uiw> . ------------ vati na zdravju belr .SKeja ljudstva! -n Srašno t rje v Dobrepolfah V ponedelek ,>r' Šestih popoldne je nad dobrepoljsko kotlin 7 ' "vihta, da je bilo 6trah in groza. Silen r ie e toča zasačila na tu ako zbila, da eo jo umirajočo prepelji. --fišča. Vsa pokrajina je bila na debelo pc jdenim kamenjem Skoda je ogromna, kaj ..ičeno ni le sadje in stoječi poljski sadeži, ampak je zdrobljeno tudi žito po kozolci in uničene shrambe po hišah. Posamezni posestniki imajo do 50.000 din škode. Skupno pa gre škoda v visoke milijone. Ljudstvo je obupano. Nimajo, s čimer bi pre-hraniii sebe iti živino. Točnih podatkov zaenkrat še r.' mogoče dobiti, ker so pretrgane vse brzojavne zveze. Tudi električni vod je pretrgan. Nesrečne ljudi priporočamo usmiljenim srcem in upamo, da jim bo tudi oblast priskočila na pomoč. Iz razmik kraje® Mosrs-Meerbcck, Zvezi Jugosl. kat. in narodnih društev v Nemčiji priredi 20. avgusta potovanje v domovino, prihod na Josemce 21. avgusta okoli 10 dopoldne, odkoder se podamo na L«sce. kjer imamo časa dovoli, da «e odpeljemo na Bled ns Marijini otok, kjer bo dana sv. maša. Po-pokin« <>dj>eije!fio na Bressje, kjer prenočimo. Po cerkveni alovaanonti odhod v Ljubljano. Oni, ki želijo že isti d«ii k avojeem. lahko zvečer že iz Ljubljane odpotujejo. Chsi, ki želijo c®t®ti d»5j časa aa Bledu, «e vrnejo.na Bled 24. avgusta zjutraj. To zaradi tega, da jim je dana priložnost udleežiti se izseHeniškega kongresa, ki bo 23. avgusta. Vožnja iz Buisburga ali Easena do Ljubljane stane 50.30 RM. Varm udeležence«! toplo priporočamo, da prejmejo sv, zakramente sa Brezjah. Odhod u Ljubljane je JO. septembra dopoldne oko« 10, tako da smo zopet 11. septembra na svojem m&stu. Vsak udeleženec sme vzeti s seboj tO RM kovanega denarja,ostalo v »ReisekredUbri«-iu«. Kreditna pisma izdaja »Lloyd-Rcisebiiro G. m. b. H., Bssen«. Ta objava naj velja sorodnikom v domovini, ki te Hi o uričakujejo veselega svidenja, Št. Urška gora. Po večletnem napornem delovanju v naši gorski liri se j» od nas poslovil župnik Franc ftmit in odšel v dolino —- v lepo ihansko laro. Težko nain je bilo. Bali salo se, da bomo ostali br«z duSnega pastirja, ki bi e požrtvovalnostjo za nas skrbel. Z veseljem aao sprejeli vest, da bo k nam prišei pastirovat g. Silvester Skebe, kaplan iz Viinj® go*€. Za njegov sprejem 8o postavili iantje in dekleta slavolok pod vasjo. Pozdrav ključarja, otrok, deklet in fantov vpričo velike večine iaranov je pokazal g. župniku, da ga z največjim veseljem sprejemamo z željo, da bo med nami sejal bežjo besedo m na« varoval lažnivih naukov. Ob slavoloku smo po®luiali prvo besedo g. župnika in njegovo srčne željo: Živimo med seboj v braiovski ljubezni. Vera bodi naša moč. Z božjo pomočjo se trudimo, da bomo vsi dobri farani vdani Cerkvi in duhovnikom. Tako bo vsakdo, ki bo priiel med nas, lahko priznaj: tu pa živ« ljudje kot pravi kristjani, ki niso krisrt-iani le po krstni kre/igi. V slovesnem sprevodu smo »premik g. župnika sJiozi va« v cerkev. — Prostor pred cerkvijo in nanovo preslikanim žup-niščem je bil lVen! Ven!« »Reka?« je jecljala Edelrota in vstala. Vacemanova hči je globoko dihala iu potegnila roko čez oči. »Poglej, kako se je stemnilo! Pojdi, Rotica, popeljem te domov!« Vzela je izmed dragotinja, ki ae je v ntraku samo še motno iskrijo, zlat prstan in prijela Rotico za roko. Tako sta stopili ven v družinsko izbo, kjer so na svetilnem obodu že gorele sveče. Gospod Vaee je sedel še vedno pri oknu, stara Ula je pogrinjaia mizo, in Henink je baš slopil iz veže v izbo. iRotica>- je spregovorila Reka glasno iu nataknila presenečeni deklici obročec na prstanec njene leve roke, >s poljubom svn si zaobljubili posestrimstvo, in varovati te hočem in objemati s svojo zvestobo kakor moj obročec tvoj prstanec!« Edelroti so stopile solzo v oči. Hotela je govoriti, toda Reka ji je z dlanjo zaprla usta in smehljaje ae dejala: »Ne govori! Pojdi, popeljon t© domov - pozno je zek Mimo Heninka je peljala Reka deklico ven v vežo. Na odprtih stopnicah jima je prišel Ajlbert nasproti; z bratom Hartvikom, ki so jo usajal sredi dvorišča nad hlapci, se jo bil vrriii z brezuspešnega lova. Ko ie bii 'Ajlbert spoznal dekleta ob strani svoje sestre mu ie vzplamtelo v očeh; toda preden jo utegnil spregovoriti, je Reka že odšla z Edelroto mimo njega. Tedaj mu je iz izbe udaril na uho očetov glas in jezni Heninkovi odgovori. Vsaka beseda, ki se je govorila tu notri, se je dala razločiti. Čez čas je stopil Henink na prag. »In četudi je prišla pod krov, iu če jo jo sprejela moja sestra za posestrimo ali ne,« je zavpil nazaj v izbo, »dekle je moje! Tega mi ti ne boš ubranil! Ti ne! In sestra tudi ne!« »Toda jaz!« se je oglasil Ajlbert sa njim. Henink se je obrnil, premeril z iskrečimi se očmi od mraka zabrisano postavo svojega brata in se med smehom spustil po stopnicah. Ko je prišel na dvorišče, je zamrmral: »Čas je, da sežem po svoji lastnini.« Poklical je hlapca, ki je bii opoldne stal zanj na preži, in slopil z njim v temno senco /idu. »Mislim, da se smem zanesti nate.« Hlapec ie prikimal. »Oboroži se za boj in bodi pripravljen, kadar se vrne domov moja sestra!« »Kam gre nočna pot?« »H gnezda, iz katerega koSem pobrati zalo ptičko.c Hlapec je razumel. »Toda za ta primer bi skoro dejal, da sva dva premalo, Ribič ima pesti ko kladiva,« »Ribič?« se je zasmejal Henink. »Tega naj ti ne bo mar! Ta ima danes tih opravek zunaj na jezeru. Ti pobij samo Viha. Ptičko vzamem iz gnezda sam.« V tem ko sta se oba tiho pogovarjala, jo padel pri grajskih vratih verižni most, in Reka je stopila z Edelroto ven v nastajajočo noč. Nista šo bili prešli mosta, ko jima je planil v prestrog Viho in stegnil roke. »Viho, ti?« se je zasmejala Edelrota, »Kdo te jo poslal?« vode tega jezera in Sin so izpili' vodo, so mrtvi omahnili na tla. Dognali so, da eta na dnu dva btudenca z ogljikovo Kislino, ki je izredno strupen plin. Po njej jc zastrupljena voda m vsa ozračje nad jezerom m okoli njega. Vi potrebujete dali«1 počitek, da ne boste preveč delali s pomočjo glave. — Nemogoče, jaz m"1 brivec. Čevljar — politik- 1 Newyorku je umrl Poprosi Čevljar, Luc? P imenu. Kljub svoji preprostosti je imel veiw» veljavo. V njegovo delavnico je prihajal preo desetletji dijak Coolidge in z njim kramljal o litiki. Dijak je dob » pri preprostem mojstri svojo prvo pohUSnO obrazbo, bi mu ie M>® pripomogla, da jo P*1«1 predsednik USA. Ostal je svojemu učitelju tudi potem in se z «») sfrom posvetoval o m važnejših državnih J " vali. Vrli mož ol> mu je pametnega ran««1' nasveloval. : Osem stoletnih i« v Avstriji. Zv«m ur»a» letopis ve poy«datl, " o priliki zadnjega ld»* ga štetja našteli tud> (tfdnjim neredko >faK»p«a«. Mnogokrat že kaznovanega flO pred pM leti orofcniki zapel zasledovali. To pa «e i11® fe dokaj časa spretno umikal, Po rekiu, »da vsak vs^S aafcrait poči«, je le prišel v roke pravic«. Bi! ofooisojeai na ve6iel.no ječo ia prisilno delavnico, p« zaradi pomanjkanja dokazov slednjič iz/puščen, Toda, kogar vzame/jo orožniki pod svojo »zaščito«, mu radi veŠkrat posvete svoje, pozornost. Pa eo tudi sedaj, k« jim je bilo jav-Ijeno, da je pri Janu na Brezovem odnešena molka obleka, sil na »-oglede« h Gorcncu. Oprezujof (b ja zalotili, da je prinesel pol" nahrbtnik v 6vojc stanovanje, Ido-č za njun, »o dobili 6 zaldar.ih kokoši. — Zaradi poal°dic padca e češnije je v bolnišnici v Krškem umrla Marija Klemenčič iz Ardra. Večni mir! Črnomelj. Dne 20. julija je minulo 50 let, kar sta si 23 letni Matija Jože Skubic in 15 letna Marija Kapš pred oltarjem obljubila večno zakonsko zvestobo. Odtlej se je v hiši St. 133 rodilo 10 otrok, od katerih jih živi danes že 6: trije sinovi in tri hčere. Skubčeva družina katoliškemu prosvetnemu življenju v Črnomlju ni dala damo nad vse zna-čajnih, pristno belokranjsko iskreni!] in neuklon- nja jubilantka Marija. jPo krščanski vzgoji se je voljno prenašala težave zakonskega stanu. jega moža nobenega . glasu. Bival je v Ame- riki, m je gotovo neznano kje umrl. Ambrožič je tudi vzor materinstva in zgled marsikateri moderni materi. Nien zakon je bil blagoslovljen s 15 otroci, katerih živi Se 8, ki so po večini razkropljeni po svetu. Le en ain in hčerka sta še pri njej na domu. Anškovi materi pa lahko rečemo tudi mati redovnic. Dve če živita in so znane po imenu sestra Bernarda v Sinju in šolska sestra Pulherija v Ameriki. Jubilantka je še mladeniška in opravlja še vsa najtežja ]X>i jska dela kot prava čebela, ki je od 3 zjutraj do pozne noči na nogah. Vse težave pa še danes voljno prenaša, moč pa dobiva v krščanskem berilu. Ziasti je navezana na »Domoljuba*, ki je pri hiši od njegovega začetka do danes. Tako Anžkova mati tudi z »Domoljubom..' praznuje BO-letni jubilej. Zato ji kličemo: Bog jo živi še dolgo let tako čiio in zdravo med nami. Timjice pri Kamniku. Naša župnija ponovi v nedeljo, 8. avgusla ob 3 popoldne na prostem znano igro »Miklova Zala« po Davorin Petančičevi izdaji. Igra nam živo dokazuje, kako so se tiaši pradedje borili za katoliško vero, za svetinje slovenskega naroda in za čast slovenskih deklet in žena. Pri prvi predstavi je bila igra zelo častno obiskana in so igravci dobili veliko pohvalo. Zato v nedeljo, 8, avgusta, vsi v Tunjice, da so. skupno uži-vimo v težke čase, ki so jih naši pradedje trpeli. Višarskim romarjem v vednost. V soboto 31. fulija zjutraj odpelje posebe« vlak ob 7.30 z glavnega kolodvora. Vsak romar mora imeti s seboš izkamic-o, katero i c prejel iz pisarne, poleg izkaznice bo dobil na vlaiu vsak romar proipustaloo in vozni kontrolni listek. Ne -pozabite vzctd s seboj uradniško al,i p!a.nwW spominja, kedaj so H postavljene ostale Koče Njegova koča, ki °l> že 100 let, je sredi- Z;.. " i® °dp°- ™>nJtvo našlo V isti vasi « deset drugih stoletnih Reka je odrinila jecljajočega hlapca s komolcem stran in dejala: »Ali ne slišiš, kako se smeji? Mar se ti Vacejeva hči ni zdela dovolj varno zavet jo za tvojo gospodarico?« Molče se je Viho umaknil in krenil za obema dekletoma, ki sta za roke se vodeč in potihoma kramljaje šli po tenmi jezdni cestici proti dolini. Ko sta dospeli do šumeče Ahe, je poljubila Reka Rotioo na usta. »Proiim te, naj gre Viho s teboj domov,« je dejala Edeirota, »popolnoma se jo že stemnilo.« »Za svojo pot vem sama. Pojdi domov, moja draga tovarišica, in pomni eno: ne stopi nikoli zopet v hišo mojega očeta, razen, če bi prišla jaz sama po tebe in te vodila z lastno roko I« Nežno je pogladila Reka z obema rokama Roiico po laseh, jo poljubila na čelo in krenila, med temnim drevjem izginjajoč, proti jezeru tja k strmim kamnitim stolbam čez falkenštajnsko steno. Edeirota jo gledala za njo. »Viho? Tako lepo in dobro mi je bilo danes pri njej, zakaj neki m© zdaj svari?« »Bo že vedela zakaj!« jo zagodrnjal hlapec in prijel deklico za roko. »Pojdi, požuriva so domov!« Prešla sta brv in zavila ob plotu; ko sta stopila na dvorišče, jo Viho izpustil dekletovo roko in zaprl vrata. Lahkonogo je stekla Rotica po giiču navzgor; toda na pol pota jo obstala; iz veže, iz katere se je skozi odprte duri svetil rdeči žar ognja, so ji udarile na uho tiste Zigenotove besede: ,Ko sem klečal pred njim in molil, kjo je bila tedaj njegova zvestoba, kje njegova pomoč? Nato je slišala, kako je zavpil ,Moj moč!' In črno se je prikazala njegova postava v ožarjenih durih. »Zigenot!« je jeknila. Ob zvoku njenega glasu je za hip obstal ko otrpel, nato je planil proti sestri, jo prijel za roko m jo potegnil v svetli žar med duri. »Tvoje oči se svetijo čisto!« Oddahnil se je, kakor bi se mu odvalil kamen s prsi, »Rotical Rotical« In njegove roke so jo objele. čudeč se, je upirala vanj oči, v tesnobni slutnji nevarnosti, grozljivo prepadena kakor smejoči »e otrok, ki je iznenada pogledal čez prepad v globoko, temno vodo. Po brežini je prišel Viho. »Ali veš, kje je bila? Vi Vacemanovem gradu! ln pri zaobljubi, ki sem so zapri« segel z njo tebi v roko, ne bi bil tvoji sestri nikoli po. magal, ako ne bi...« »Ako ne bi bil pomagal Tisti, katerega roka je močnejša ko tisoč mož v orožju in oklepu!« »Tisti?« Viho je zmajal z glavo. »Ne, gospod, bila jo ženska roka, ki je bila tako močna. Boljše ko jaz je ščitila tvojo sestro Vacemanova hči ln jo pospremila skozi noč sem do brvi čez Aho.« Sunkoma je bil zgrabil Zigenot hlapca za roko in mu bolščal v obraz, ki ga je obseval žar ognja; potem se je molče odvrnil stran in sedel na klop pred hišo. Iz veža je prihajal Rotičin glas. Pripovedovala je materi o naročilu, ki ji ga je bil prinesel Henink, in o vsem, kar je doživela v Vacemanovi hiši. Zigenot je sedel in poslušal s pridrževano sapo. Njegovi pogledi so strmeli v noč in se upirali v temni vrh falkenštanjske stene, Tedaj se je zabliskal zgoraj v črnem pasu zidu žar luči, Nad skalnatimi stolliami so se bila odprla durca, ia hlapec je stegnil trpolečo plamenico ven čez steno, da bi razsvetlil Reki pot, Zigenot je vstal in stopil v hišo. Večerja je bila pripravljena; toda nihče ni jedel. Ko sla bili uro pozneje mati Mahtilta in Edeirota legli spat, je ostal Zigenot sam za kamnito mizo. Prišel je Viho in vpraSal: »Gospod, aH še kaj ukazujete?« IZ ŽIVLJENJA SMOKI, inipstc W Zel® f^tm® vpmšmnje Prvič «o «• U poaedeljffifc zbrali v slovenski 1w«rioJtaid zakoaHo šzvoljiroi kmečkega etanu — možje is kmečkih »rst — da pnčao p»s«U aovo dobo slsmssriiisž« kmet« v ksiel^ki sbor-ašei. PrapriSani emo, da ja to psrro zborovanje nosili ksetSkik isutOfKukor vaJatejš«. kakor «i 4o pov-prt (n« pradtetavljaaao. — Zahteva osjega kmečkega ataau po amaji šasstttfeki twtMK>«, ki naj ima i poetsvo waj*mtiotao«t «la*«wkeg* kmetijstva, tolik« bodo te koristi priStu r dobre ioai vsa-k««? panmaiiM, poaaaMcaiicB pa tvabolj, {i» pri&seie «š feo »um prissadevaS, da A« Iz »o- Si ia s batekai hs»žbkmsS4BŠ -Sokolu do koristi. Č« a. pi. kmetijski iborakd t raznimi koraki posreči i* 'JnljM mm kmetijska® pridat-kom (to -rps-siiiiffiie j« Hak isJtjitoii bo asei od Utfc kšfeo!.'J»iSMi korist t prvi noti oni, ki m aam trudi, da bo ime! o praveas č«w« todi kaj jw»- ntsditi sa prodni na ei4 imel ®» prizad«- **nj» Aoraic« a* bo pomagalo. Od ta m Um nt ie S« ešiJslo. iaj *&< »»m kmetom kmetij»k» rfiorniea fi* bo jkomajala. Ko to govorili b««s lnaet«Hs, so ari»!iii eutmo essai Nokateri tli stvar predatavijsfo tako, d* ti atki, ki to jik postali v «aorniao, ne bodo im«li dratfeja dela te posia, kakor da «« ba viak ijtrned oiib »» ksiplie vlekel za posamezne kra»te iz okraja. D« bo glsvao in netnar« tdiao oitifofo delo, da Uo vtakemu Kmečkemu človek« na razpolago ob vsakem čsau in na »<»■ k«» kraju ta g« bo M dol^dlor «i kmetijsko zbornico tako pa-ed-ata*Ha — kot ssekakSao posredovalnico za vsakega pOKamesr.ika — ta bo gotovo razočaran. Ne rečens. da «e bo t jotorife primerih treba poteguiti tudi z*, posameznike in posebej aa nekatere vasi m Slovenski dom JB 3AS CENENI POPCLDSiSVMK, a? 0& SVOJIM CITATKI 'KM TOPU) I KIPOROfA SO. IZHAJA V8A& »gLžVNSS OB »8 STAM18 MKBfiKO 8A9SO iS »I8A8JBV. Zh OKSOA, KI 8S KB S08B MARO^ITS »SLOVENCA« JU »SL0V1KSE! 00M« POFOL!!© »i A W) KRSTILO. PtfilTB SA DOPISNIC! ITPSA^I »SI/OlflBSEKOA DOMA« V LJOBLI A HO, RAJ VAM POSLI! SEKAJ ŠTEVILK LISTA SA ©GiJgB. Varaj«, todc to dataž si f Mranaki- Poglavitni naaan kmetija«« zbornice je vanj« «pk>WS tf^podanskik vprnJani, ki zadnajj kmečki atan, ktkw cena prideBtom. davki. c»riB« na Umetijake stroje, mitotaa, razni zakotu ia uredba. ki #o z napredkom kmeSikkaja žoapodaratv, r »esoi zvezi, »itrrb za izobrazbo kmečkeg« Jlovškj v strokovnih iolah itd. Saj j* teh stvari toliko, d, človek n® ve. kje bi začel. Taktno in podobna ba delo moi, ki ste jih poaf&K v zbornico Priporoča nsvsetn, kki berete te beiede, d» jih vzamete k srcn, da iih vedno upoštevate sani, ps o njih poučite t&di druge. Nikakor — po nati nalepi in nepravi navadi — ne navalite na ie^a rastopnika z Meh etrani « svojimi drobnimi težavami zasebne narave in ne osuilt in «. d ulita i njimi, če hočete, da ba (rrii! svoic doižnait on in v*a zbornica. Vprašanje naisga kmelijskogit jJoapodsretT» asfeakor ut zsvkji od reiitve tafe-h zsLsebn«! etvari, marveč od zadovoljiv* in p.aviča« reSitva kardinatnih vpratanj apioinega značaiiL. Kdor bo po«la«tftvo kmetijeka zbornic« ia po-sameznih svetnikov motril « tega vidika — ki« edino je pravilno — potem bo tudi sleherniku aa prvi pogled jame, da a« «ssp«fci zbornice »e bedo pjkazali čez aoč. jatri, v ao«o tednu. Tjebi bo vztrajnega, tihega pa premiMtene^a dela. ki bo trajajo nekaj (sa*. plod on se bo kaj poznalo. Sai ti mstsje v ponedeljek aiaa aaiii gladko ničes«. Zbrsii ao aa v tuji aa ««io, zbornica nima ne statutov, po katertk bo poslovala, ne pravilnikov, ne avojsga izrada, ci."«.3r. Treba bo vse ii t«mi-i|ev graditi. Vi vel čez noč. Tako bo tadi treba p&bplieni» in dobre voife od vaše ata-aai, dragi kkmečki Ijudj«. pa u-opaaia m sodelovanja, četttdi sta bodo uspehi takoj takfai, kakor ai j& predatavijsti ifl želite. Fra?i-tao- zaupanja m aodM»TM»a! Soatiirst je bila di-isti: dsjte, da boaw SsrasSj« «a«si pepeli za delo ia svoj ataa, bo druK«čci Glu^Sa — ustreženo vam je! Pet in dvaisot mol, »amib pravih kroeton i« v zbornici. Aii to vodite, da ti možje iz vaših »ni, ki gotovo hočem kmečV«5«na stanu poimagati. aj bodo uspevali, četudi iraajo zakonito možnost, ne bodo čutili podpore od raa, od stanu kot celot«. Strnite «a v (rtwwr«i! skftfmoai — r njej strajaai st« naprama^ivi vi ia *aiSi zsarfopsiki t rborasc« Če bo pa vsi vedb-o ia povsod videl aaraegs — č» »e boat* med eerboj z« orfovsko smeo kavsaii ia »kupnooit rahljali, potem bodo vaii za-stoipn3 mečev, ki »o udarjali drag ob dragega. Takoj potegne svojo dsraaičaako iu z vzklikom: »Doli a sovražniki velikega Harisaa!« plane na roparje, * ecim mahom podere prvega na tla in se požene nato na dva draga, ki sla ravno holela razorožiti tnoža, okoli katerega sta bila vrgla vrv. Udari slepo na vrv, da bi jo preseka!, pri tem pa zadene enega obeh roparjev tako močno na roko, da mu jo odseka; s strašnim krikom se ropar zruši aa kolena. Zdaj se obrne četrti, ki se je boril 2 drugim možem, proti Saidu, ki se je še bojeval 8 tretjim; toda ko vidi mož, okoli katerega so bili vrgli vrv, da je prost, potegne takoj svoje bodalo in ga potisne napadalcu od strani v prsi. Ko to vidi četrti ropar, vrže sabljo proč in zbeži. Said je kmalu vedel, koga je rešil; kajti večji iimed obeh mož je stopil k njemu in mu rekel: >Čudno je vse to, ta napat na moje življenje ali na mojo svobodo kakor tudi nerazumljiva pomoč in rešitev. Kako ste mogli vedeti, kdo sem? Ali ste vedeli za nakano teh ljndi?« »Vladar vernikov,« odgovori Said. »kajti ne dvomim, da si ti, zvečer sem šel po cesti E! Malek za temi možmi, kojib tuje in skrivnostna govorice sem se nekod naučil. Govorili so o tem, da bi teba ujeli, čestitega moža tu pa, tvojega vezirja, ubiii Ker pa je bilo ie prepozno, da bi te svaril, sem sklenil iti na kraj, kjer so hoteli nate prežati, da bi ti pomagal.« »Zahvaljujem se ti,« je dejal Harun, »sicer ps ni dobro muditi se na tem kraja; vzemi ta prstan iss pridi s njim jutri v mojo palačo. Tam se natančneje pogovorimo o tebi Sa ivoji pomoči in pogledamo, kako te morem najbolje poplačati. Pojdi, vezir, ta ni dobro ostati, lahko bi zopet prišli,« Tako je rekel in hotel velikega vezirja 8 seboj RAZNO Kajne varaejša rib* o! mogoče morski som, w bo marsikdo mislil. » južnem nwij" rita, ki ja nenavadno divja a nevarna. Imenujejo !» Barafeuda in ima v e™-jetn žrelu nič manj ko t vrste zobovja. Sprednje zobovje je koničasto m aliči malim bodaicem. Eadnjs deluje kot k«« žaga. Opazovali so. « zmelje riba ljudi, kiten ji po nesreči pridejo * bližino, v nekaj niiDUtan v krvavo kašo. A opojnost strašne živali je « večja. Mornarji, katere je riba samo ugriznila, a w jih mogli rešiti, so untf na strašnih bolečinah ss »trupljenja. Duaajiki ieledec. i£45 Onnajcam spravili 1,065.184 mess. Med drugim » pojedli sriajiae, govedine. 687.72* 263.412 ceoto? i23.w?. centov govedine. oogjjj} e, telečjega »J" rib, 14 mesa, uiesa, -meaa, 108P 3008 1004 konjske«9 e, oivjega e kozje?' japrnjetin«. rneaa, i*®*' .k0,-21« e. klobas « "I *" 7 iT •s« V^"1 letom tS34 1« M. svinjine in del. medtem ko J« po svojih ijmoinoatlh ta dobri volji povsem aa to ak>v««no prilika črno smatrali, da m» moramo na to opozoriti. V naSih bescdak ni nič Očitanja in nič Siiiiavštine, ampak umno iskrena f«jja prijateljev kusrfkcg« stanu, da bi *« eloveo-Asuiu kmotu a pomočjo sborsie* tare« pričeli aovi lepi i asi. Storite vsak svojo dolžnost, Bog bo dal «voj blagoslov in uspel« I« gotov, prva zastopnike kmetijske jsboraice pa tudi •Domoljub« toplo pozdravila, želeč jim mnogo — »nogo uspehovI Ktif &o«io deissli Poiied*l*tvo, Za setvijo ajde prkle aa vreto selev tepe, ki je brazd,vcaano važeu RtraUčni aa-dež; kmetovalci bi zelo težko izhajali brej; nje, VeKk pomen ima za prehrano kmetekega prekival-elvs, pa tudi živina »jo seka r«d» uživa. Posebno dobro služi sa prehrano goveje živine in prašičev. Pridelek repe lahko lastno Avj^otmo, ako mudimo n njen razvoj vse potrebne predpogoje. Zemlja icora biti dobro pripravljena, zadosti gnojena, semensko blago pivovretmo io dobro kaifivo. Za ča-w rasti jo moramo skrbno pleti ia vkopavati. PravotasJi-a moramo zatirati rasšte Škodljivce, kateri se zelo pogosto pojavijo na repi. Ako izpolnimo vse te predpogoje in da ne nastopi suša, bomo doeegli lepe uspehe; repa bo hitro raetla in te bo kmalu začela debeliti. Z žki shod dne 7. in 8. avgusta. Na veselo svidenje pri zagorski Materi božji! RADiO LJUBLJANA Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Pioišče, 14 Vrerue, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. Četrtek, 19. julija: 19.80: Nac. ura. 16.50: 10 minut zabave. 20: Melodija z juga, valček. '20.10: Slovenščina za Slovence. 20.80: Koncert spevov ia dvospevov. 22.15: Trio mandolin. — Petek, SO. julija: 19.80: Nac. ura, 19.50: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Žena in Šport. 20.30: Maudrovo dudacka kvarteto. 21.15: Plošče. 26LS0: Angleške plošče. —■ Sobota, 81. julija: 18: Radijski orkester. 18.40: Mizarska obrt v St. Vidu. 19.30: Nac. ura. 19.50; pregled sporeda. 20: 0 zunanji politiki. 20.30: Tempo! Tempo! 22.15: Koncert Radijskega orkestra. — Nedelja, 1. avgusta: 8: Radijski orkester. 9: Cas, poročila. 9,15: Prenos cerkvene glasbe. 9.45: Verski govor. 10: Orgelski koncert. 10.45: Plošče. 11.30: Otroška ura. 12: Radijski orkester. 17: Kmet. ura: Iz življenja vinske Irte. 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe. 19.30: Rac. ura. 1P.50: Srce in denar — spevoigra. 20,50: Plošče. 21: Operni spevi. 22.15: Radijski orkester. — Ponedeljek, 2. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19,50: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Zdravniška ura. 20.30; Slovenske narodne. 22.15: Mandolinistični trio. — Torek, 8. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19.50: Slovenske pesmi. 20.10: Narodni jezik — kulturna dobrih na. 20.80: Koncert pevskega zbora »Sloge«. 21.15:, . Radijski orkester. 22.15: Plošče, — Sreda, 4. avgusta: 19.30: Nac. ura. 19.50: Plošče. 20.10: Mladinska ura. 20.80: Preno3 simfoničnega koncerta. 22.15: Kromatična harmonika. *um lelečjega mesa na-rastel za 13.769 centov. Dnevno so kor.zumirali Bunajčani povprečno 2972 centov, predlanskim I>a 3181 centov mesa. — Dalje je bilo lani na dunajskih trgih prodano 1 railij. 171.338 centov ze-lenjadi. 464.054 c. krompirja, _ 459.817 c. sadja, 150.025 c. južnega sadja, «2 c. gob, 15.106 centov surovega masla, «2 milij. 105.000 kom. Jajc. Mleka w porabili na Dunaju ».213 hI. Slepi bodo Sitali. Naravoslovnemu zavodu v ruskem mestu Kijevu se je P° dveletnem napornem ?clu Posrečilo reiiti vpra-kako naj elepi be-"10 knjige. Sestavil j« "Io zvito sestavljen stroj, K! 1» nekoliko podoben Pisalnemu stroju in s po-mo«|o tega stroja se črke m I,----1 ' --—„ prenesejo »u-?m elektrike na posebne ki jih slepci hitro Poznajo, Prvi poizkusi so f aobro obnesli in so »i lahko čitali knjige. larna težava je okoli "°vega aparata: drag je .»' Sa bodo lahko naba-«amo zavodi za slepce. Premeteni tihotapci, Ca-»a poljsko-nemški opa- ^ d« razvijajo ta- potegniti, potem ko je mladeniču na prst nataknil prstan; vezir pa ga je prosil, naj Se trenutek počaka; obrne se in poda presenečenemu mladeniču težko mošnjtco in pravi: »Mladi mož, moj gospod, kalif, te lahko napravi, za kar hoče, celo za mojega naslednika; jaz sam pa morem le malo storiti, in kar morem, se zgodi danes bolje kakor jutri, zato vzemi io mošnjico. S tem pa seveda moja zahvala ni odkupljena. Kadar boš imel kako željo, kar k meni pridi.« Sreče pijan je hitel Said domov Tukaj pa je doživel slab sprejem; Kalum-Beka je najprej skrbelo, ker ga tako dolgo ni bilo nazaj, potem pa je bil ne-voljen, zakaj mislil je, da utegne izgubiti lepo izvesko svoje trgovine. Sprejel ga je s psovkami m divjal m norel, kot bi bil iz uma. Said pa, ki je bil pogledal v moinjo in videl, da bo v njej sami zlati, je pomislil, da potuje zdaj lahko v domovino tudi brez kalifov« milosti, ki gotovo ni bila manjša kakor vezir jeva zahvala; rato mu ni ostal nič dolžen, ampak mu je kratko in gladko povedal, da ne ostane več pri njem. Sprva se je Kalnm-Bek silno prestrašil, potem pa se je zaničljivo zasmejal la dejal: »Ti nepridiprav in postopač, ti uboga reva! Kam se pa hočeš zateči, če ti odtegnem svojo roko? Kje dobiš kosilo, kje prenočišče?« , _ . »To naj vas n« no skrbi, gospod Kalum-Bek,« odvrne Said trmasto, »imejte se dobro, mene ne boste več videli I« . , „ , _ . Tako je dejal in stekel skozi vrata, Kalum-Bek na je debelo gledal m njim. Drugo jutro, ko si jo stvar dobro premislil, je razposlal svojo raznasalce, nai ubežnika isrtaknejo. Dolgo so ga zaman Iskali, slednjič pa pride eden nazaj in pove, da je videl Saida, trgovskega služabnika, priti iz ueke moSeje m iti v neko karavansko gostišče. Da je pe ves spremenjen, da nosi lepo obleko, bodalo in sabljo ia krasen turban. Ko je Kalum-Bek to slišal, se je rotil in kričal! »Okradel me je in se s tem opremil. O jaz revež!« Tekel je k policijskemu nadzorniku in ker se je vedelo, da je sorodnik nadkomornika Mesarja, mu ni bilo težko dobiti nekaj stražnikov, da bi Saida prijelij Said je sedel pred karavanskim gostiščem in sa mirno raagovarjal z nekim trgovcem, ki ga je tam našel, o potovanju v Balsoro, svojo rodno mesto; kar ga zgrabi nenadoma nekaj mož in čeprav se jo branil, mu zvežejo roke na hrbtu. Vprašal jih je, ka| jim daje pravico za to nasilje, in odgovoriti so mu, da so to storili v imenu policije in njegovega zakonitega gospodarja Kalum-Beka. Obenem pristopi mali, grdi mož, zasmehuje in zaničuje Saida, seže v njegov žep in potegne z zmagovitim krikom — okoli stoječi so začudeno gledali -- veliko mošnji) zlata iz njega. »Glejte! Vse to si je polagoma pri meni na-kradel, hudobnež!« je vzkliknil in ljudje so s studom gledali na ujetnika in vzklikali: »Kako! Tako mlad, tako lep in vendar tako hudoben! Na sodni jo, na sodnijo, da jih dobi po podplatih!« Vlekli so ga proč in velikanska množica ljudi vseh stanov je šla za njimi; vpili so: »Glejte, to je lepi trgovski služabnik z bazarja; okradel je svojega gospoda in zbežal; dvesto zlatnikov je ukradel.« Policijski nadzornik je sprejel ujetnika s temnim obrazom; Said je hotel govoriti, toda uradnik mu je zapovedal, naj molči, in je zaslišal le malega trgovca. Pokazal mu je mošnjo in ga vprašal, ali mu je bil ta denar ukraden. Kalum-Bek je prisegel; toda njegova Pretekli teden je stal tako Belgrad, kakor vsa Jugoslavija pod vtisom boja za konkordat. Uvod v razpravo je bil sijajen govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, ki je jasno dokazal, da nam je sporazum v vsakem pogledu nujno potreben. Da bi nasprotnikom konkordata zbil že vnaprej orožje iz rok, je naš ministrski predsednik predlagal dodatek, da iste ugodnosti, kakor katoliška, v živa tudi vsaka druga' od države priznana veroizpoved. Tistim, ki menijo, da morajo v skupščini nasprotovati tudi važnim drža. vb i m potrebam in za vsako ceno, dr. Stojadinovičeva pojasnila niso zadostovala. Med temi so poročali zlasti nekateri kolovodje Jug. uae. stranke, ki so, pozabljajoč da je načrt konkordata pravzaprav njihovo delo in da je bil sporazum s sv. stolico srčna želja pokojnega kralja, hujskali belgrajske pravoslavce in napravili zmedo tudi med delom pravoslavne duhovščine. Pri neki od oblasti prepovedani procesiji, ki naj bi bila prošnja za obolelega patrijarha, a je imela v resnici zlorabljena od gotovih elementov, ost proti konkordatu in dr. Stojadinovičevi vladi, je prišlo celo do spopada s policijo, kar je napravilo na inozemstvo, sicer vajeno balkanskih načinov dokazovanja in obračunavanja, zelo mučen in zelo neugoden vtis. Čeprav je bila agitacija proti konkordatu nezaslišana, je bil dogovor s sveto stolico v belgrajski skupščini v petek 23. julija 1987 vendarle sprejet. Za konkordat je glasovalo 167, proti konkordatu pa 129 poslancev. Konkordat pride jeseni še pred senat. Upanje je, da merodajni nasprotniki do takrat boj proti konkordatu, torej proti enakopravnosti katoliške Cerkve v državi opuste in se sprijaznijo z dejstvi, ki so neizbežna in ki tudi pravoslavni cerkvi ne morejo biti v škodo. Konkordat je bil sprejet v prvi vrsti z glasovi večine srbskih poslancev. Tega Slovenci ne bomo pozabili, kakor tudi ne bomo pozabili, da so bili slovenski liberalci vseh kalibrov tisti, ki so poskušali sporazum s sveto stolico na neverjetno ogabne načina onemogočiti in so tudi, — čeprav še slovensko govore in so še vpisani v katoliških krstnih knjigah — izdajalsko glasovali proti konkordatu. čakal na smrt ali pa rešitev. Ker reševalca nista mogla pomagati, sta poklicala še druge v Košuti se nahajajoče hribolazee na pomo* Toda tudi leti niso nič opravili. Nato so po. zvali telefonskim potom turiste iz Celovca in šele v soboto dopoldne se je podala nova reševalna ekspedicija na lice mesta in po celodnevnem ter zelo napornem delu prinesla živega in ubitega dijaka v Seie. Strašne ur« je moral preživljati še živeči hribolazee, ko je visel dva dni in dve noči v slabi obleki in brez hrane na skali ob deževnem vremeni', blisku in gromu. Smrtno ponesrečeni dijak Kari Kues je bil rodom iz Grabštajna iu sin edinec. V nedeljo so ga z mrtvaškim avtomobilom odpeljali na šentpetrako pokopališč«. Smtina nesreča v Košuii V sredo dne 7. julija sta se podala dva mlada dijaka iz Celovca v Košuto, da bi na-rejala v njenem skalnatem kraljestvu ture, ki so veljale dosedaj za neizvedljive in si s tem izvojevala rekord pri plezanju po skalah Košute. V ta namen sta si postavila šotor na Grosovi planini, odkoder šta se hodila »sprehajate v Košuto. Prvi dan sta plezala po dosedaj nedostopnih delih na Košutniko-vem turnu, drugi dan pa sta se odločila še za bolj nevarno in težavno turo. Ko ju v napovedanem času v čeirtek ni bilo nazaj v planinsko kočo, ata se podala dva turista v slutnji, da se je pripetila nesreča, na ogled. In res sta se dijaka ponesrečila, eden je visel na vrvi ubit, drugi pa je sloneč ob steni d A kar si spravil, čegavo bo? V Trbovljah so pokopali Martina Pusla-Spanca. -- V Zireli so djali v grob posestnika Ivana Lengerja. - V Stožicah pri Ljubljani je odšel po veaio plačilo zlatomašnik g. župnik v p. Janez Hromeč. — Na Vrhniki je umrl upokojeni železničar Iva« Jerovšek! — Na Jezerskem je odšel po večno plačilo dr. Jože Štular, sodnik v Ljubljani. - V Imovici pri Lukovici jc zatisnil na veke ofi Lovro Mav, zadnji župan bivše prevojske občine. __ V Železnikih je umrla najstarejša žena Primožič Jerica, mati šolskega upravitelja v Sp. Šiški. — V Ihanu v> pokopali sobnega slikarja Franca Mcrčuna. — V Ljubljani so umrli: vdova po liivšem tovarnarju Josipina Bahovec; vdova mestnega požarnega čuvaja Helena Lu-kežič; učenka H. razr. meščanske šole Antonija Stražar; podpolkovnik v p. Josip Rom; Josipina Cepin, rojena Maroh; knjižničar licealm knjižnice v Ljubljani dr. Jože Puntar; vdova po železniškem strojevodji Franja Verderber i tajnik poštne direkcije v p. Ivan Kozovinc. - kriva prisega mu je koristila le toliko, da je dobil zlato, ne pa lepega trgovskega služabnika, ki je bil K&nj tisoč zlatnikov vreden, kajti sodnik je dejal: >Po postavi, ki jo je moj premogočni gospod kalil šele pred nekaj dnevi ostro zabičil, se kaznuje vsaka tatvina, ki presega sto zlatnikov in se je izvršila na bazarju, z dosmrtnim pregnanstvom na pust otok. Tale tat mi pride ravno prav, izpolni namreč število dvajsetih takih ptičkov; jutri jih naloie na ladjo in odpeljejo na morje.« Said je bil ves obupan; rotil je uradnika, naj ga posluša, naj mu dovoli, da spregovori ie eno besedo £ kalifom: ni našel nobene milosti. Kalum-Bek, ki se je zdaj kesal svoje prisege, je prav tako zanj govoril, toda sodnik je dejal: >Svoje zlato imaš ln si lahko zadovoljen, pojdi domov in ni i raj, sicer te kaznujem za vsak ugovor i desetimi zlatniki.c Kalum je osupel umolknil, sodnik pa je pomignil in nesrečnega Saida so odpeljali. Zaprli ao ga v temno, vlažno ječo; devetnajst malopridneže? je tam ležalo na slami. Sprejeli so ga kot svojega sotrpina s surovim »mehom in kletkami proti sodniku in kalifu. Strašna usoda se mu je obetala, grozna je bila misel, da bo pregnan aa pust otok, vendar je našel nekoliko tolažbe v tem, da bo le naslednjega dne rešen te grozovite ječe. Toda aek) se je motil, ko je mislil, da bo na ladji zanj boljše. V najgloblji prostor, kjer ni bilo mogoče stati pokoncu, so vrgli onih dvajset zločincev, ki so se suvali in bili za najboljše prostore. Dvignili so sidro in Said je pretakal grenke Boke, ko so je začela premikati ladja, ki ga je imela Odpeljali daleč proč od njegove domovine. Lc enkrat M dan so jim dali malo kruha in sadja ia poiirek gveie vode in tako temno je bilo v ladijskem trebuhu. da so morali vedno svetiti, kadar so jetnikom dali hrane. Skoraj vsak drugi ali tretji dan so našli mrliča med njimi, tako strupen je bil zrak v tej povodni ječi in Saida je ohranila pri življenju le njegova mladost in čvrsto zdravje. Štirinajst dni so bili že na vodi, ko so nekega dne začeli valovi siineje šumeti in je nastalo na ladji nenavadno vrvenje in tekanji. Said je slutil, da se bliža vihar; bilo mu je prav, saj je upal, da bo vsega konec. Vedno siineje se je premetavala ladja, naposled je s strašnim hreščanjem obtičala. Vpitje in tuljenje jo donelo a krova in se mešalo z bučanjem viharja. Slednjič je vse potihnilo. Takrat pa je zapazil eden izmed jetnikov, da voda prodira v ladjo; trkali so na ioputo, toda si bilo nobenega odgovora. Ko pa je voda vedno siineje pritekala, so so z združenimi močmi uprli navzgor ob vrata in jih odprli s silo. Drveli so po stopnicah navzgor, toda našli niso žive duše več. Vsa ladijska posadka se je bila rešila v čolne. Skoraj vseh jetnikov se je lotil obup; kajti vihar je divjal vedno huje, ladja je pokala in se pogrezala. Se nekaj ur so sedeli na krovu in se po-slednjič gostili z zalogami, ki so jih našli na ladji, potem pa se je znova dvignil vihar, ladja ae je odtrgala s pečine, na kateri je tičala, in se razbila. Said se je bil čvrsto oprijel jambora in se ga držal še vedno, ko se je ladja že razsula. Valovi so ga premetavali sem ter tja, toda prišel je veslaje % nogami vedno zopet na površje. Tako je plaval v neprestani smrtni nevarnosti kake pol ure, Tedaj mu zopet pade verižica n piščalko te obleke; še enkrat je hotel poskusiti, ali se ne bo morda oglasila. Z eno roko se je jambora trdno oprijel, t drugo jo je nastavil na usta, pihnil, in jasen, čist glas je zadonel. motnji tihotapci pr»* i"' vah«« promet ia ipr«»' ljajo preko meje ,">•<• blaga bres carinskih pačil. Niso p« mogli priti tihotapcem na sled. Km* no Sel. »e j« »el Uj.tM pod i*™ mejo v drugo i .0 nato »tuli » M* ljenja j« »enkrat k<"J ZbimK« »Ti,lih. malem francoskem W« j. bil nedavno «WJ« ogla.: Za zbirko rtg primer« ^, .ti dam lepo, ** •Uro »do » 5 ««0 opremljenim, sobam iS k*, metrov okolici mesta Ženeve Kdor hoče tore, b. '^ koč posestnik krasne naj Air« znamke! IjiMa, pa &Pr«'8 ' „,jo 100.000 V njem, »P«® druga drugo- •B" •*"" M) 19 Radio m katoličani Katoličani imajo le v nekaterih državah sekaj vpliva na radio. Na najboljšem v. tem oziru *o katoličani v Avstriji in na Irskem in to pač vsled katoliške usmerjenosti njihovih vlad. Močan vpliv imajo pri radiu tudi katoličani na Poljskem, kjer je bil leta 1933 sklenjen dogovor med episkopatom in radio družbo. Na Holandskem imajo katoličani svoio lastno radio oddajno postajo in so pri oddajanju orograma popolnoma samostojni. Dokaj ugodnosti imajo tudi katoličani v Ameriki, kjer so oddajne postaje v rokah privatnih družb. Tudi imajo poleg tega že 6 samostojnih oddajnih postaj, ki so v rokah verskih ustanov in katoliških univerz. O delu katoličanov pri radiu bi bilo sledeče poročati: Na Poljskem uporabljajo radio za prenos slovesne službe božje, nadalje oddajajo postna pridige, predavanja apcloge-tične, d og matične in prav posebno pa misijonske vsebine. Vsi programi brezbožne ali prolikatoliške vsebine so na Poljskem strogo prepoved ni. Mnogo uporabljajo radio v namene bolniškega apostolata. Na Holandskem je država svoje oddajne postaje izročila v uporabo štirim velikim družbam, in sicer katoliški, protestantovski, socialistični in splošni kulturni družbi. Te družbe prihajajo pri oddaj: svojega programa v določenih turnusih na vrsto. Katoliška radio družba ima na razpolago 60 tedenskih ur. Y Združenih državah Severne Amerike oddaja katoliški program narodni svet katoliških mož, ki prav posebno propagira katoliško akcijo. Cez 100 tedenskih ur, ki jih imajo na razpolago sa oddajo katoliškega programa, uporabijo za oddajanje Iiturgičnih obredov iz raznih cerkva in za poučevanje katoliškega verskega nauka. Velikega pomena j? za Ameriko tako zvana katoliška ura (Cathoiic Hour), katero je vpeljal kardinal Haycs. Na 45 postajah oddajajo v teh urah cerkvenc pesmi in katoliške pridige. Podoben spored oddaja tudi Ave Maria ura (Ave Maria HoarJ, katera izvajanja posluša do 3 milijone poslušalcev. Po ameriškem zgledu vpeljujejo katoliške ure tudi v Venzueli in Portoriki. Prav posebno je potrebno pohvalno omenjati delavnost belgijskih katoličanov pri radiu. Najbrže še niso katoličani v nobeni drugi { državi s pomočjo radia dosegli tako velikih | uspehov, kakor belgijski katoličani. Na 6. katoliškem kongresa, ki »e je vršil v sepiejabtn ; janskega leta, so o radiu mnogo raz.pravljali i 'n debatirali Napravili so velikopotezne in Prav praktične sklepe. Določili so program za i oddajanje, ki popolnoma odgovarja duhu in : smernicam katoliške akqije. Med drugim so 'peljali posebne ure za pouk in vzgojo otrok, i udi francoski katoličani imajo pri radiu mno-So uspehov. Na Francoskem je vodstvo in uporaba radia izročena posebnim radio svčtom, kateri so izvoljeni od poslušalcev. Zavedajoč , sc velike važnosti radia, so šli katoličani skup- j no v hoj in so pri volitvah leta 1935 pri 8 radio s*«ih iztojevali večino. Kakor je iz povedanega razvidno, imajo katoličani vsaj po nekaterih državah pri radiu """ogo uspehov. Vendar »o pa katoličani v Pretežni večini držav še vse premalo organi-| ';lrani, da bi mogli biti kos vsem nalogam, ki ,Ul čakajo na tem polju. Katoličani po vsem »vetu bi sc morali predvsem zavedati, da ni 0 Potrebno, da bi ustanavljali svoje Jast-116 oddajne postaje, marveč njih naloga je Predvsem v tem, da dobijo že obstoječe postaje d Svol vpliv in da programe prekvasijo s >0~f hrcLv neiranvf! Sl.nčnr opeki i ne: r,!/*,'. koža, mehurji, razpokliue, mrzlica in luida vnetju, tako gre po vrati — v skrajnih slučajih pa se lahko pokažejo Se mnogo Inij;- posledice. Celo najbolj rdrava koža pri neposrednem sončnem obsevanju preveč ■T1 ae *3£'ii"'. vname in razpoka. Izognite se temu vnaprej! Pred zračno kopetjo dobro namažite s Solea kremo, ako pa kopet dalj časa traja, storite to ie ponovno. Kclesterin, ki krepi kožo, ji dovaja tudi' potrebnih, hranilnih snovi, p naredi odpornejšo iti skrbi za to, da more prodreti vanjo dovolj krvi. Solea krema stvori na koži učinkovito varovalno plast proti sončnim opeklinam, br.mi kožo pred neugodnimi posledicami ostrega vre. mena in sploh vedno, kadar preveč trpi. Dopolnit- svojo kožno nego s Solea mitom, ki vsebuje fiktivni teci-lin. Krema in milo drug drugega dopolnjujeta. katoliškimi idejami. Kajti, če bi ustanavljali svoje lastne postaje, za obstoječe bi se pa ne brigali, bi prav gotovo zgrešili svoj cilj. S veli Oče iskreno želi prekvasiti človeško družbo s katoliško miselnostjo in je zato prav izrecna želja papeževa, da resno vzame v svoj, program vprašanje radia. Potom radia mora izžarevati katoliško mišljenje in življenje. Oddajali naj bi liturgične slovesnosti, evangelijske resnice, odlomke cerkvene zgodovine, katoliške umetnosti, literature in prav posebno pa predavanja misijonske vsebine. Iz programa oddajnik postaj je treba odstraniti vse, kar bi omalovaževalo zakonsko, družinsko življenje in kar hi pohujševalo mladino. Sistematično je treba šolati očete in matere, da bodo radi poslušali govore, ki krepijo rast in zdravje katoliških družin in pospešujejo katoliško vzgojo otrok. Katoliški starši morajo biti tako vzgojeni, da bodo odločno protestirali proti j vsemu, kar bi rušilo družinsko življenje, sme- | Soeijeli in hlače Stalin, trinog nesrečne Rusije, obišče kolhoz, ogromno boljševiško kmetijo. Obrne ee k mužiku, siromašnemu delavcu, in ga vpraša, če je zadovoljen to sreče«, — Seveda sem... Toda ... — Za9t*j p» »toda«? ~ Pod carjem sem imel troje hlač, a sdaj imam komaj ene... tn io te so tako raztrgane, d« m n»i v** vidi... ■ — Ab, to m niSl Ali ne veS, koirko |e zamorcev, ki iBploti nimajo hlsi? Siroronlc »• »h hip atamiasli: — Zamorcev? Gotuvo « a — v j »t i ie več. let kakor mi... šilo stare katoliške navade. Ker pa na žalost ne bo nikdar mogoče popolnoma preprečiti slabega vpliva radia, mora katoliška akcija vzgojiti vest katoličanov tako, da bodo katoličani . zaprli aparate, kakor hitro bi se žalil verski ali moralni čut katoličanov ter odločno protestirati. Tudi katoliško časopisje je poklicano k sodelovanju. Njegova naloga je pač v tem, da s primerno kritike, kakor na kino, tudi aa radio blagodejno vpliva. V nekaterih državah je katoliško časopisje v tem pogledu že mnogo dobrega storilo. Prav posebno so poklicani k sodelovanju pri radiu katoliški umetniki, znanstveniki, kritiki, govorniki in vzgojitelji. Premožnejši katoličani pa naj radio gmotno podpirajo. Vsem se odpira krasno in široko, a težavno polje, da po svojih možeh sodelujejo pri radiu, da bo ta velevažna moderna iznajdba v korist človeštvu a ne v škodo in propast. Židovski prazn.u Kakor kažt tale najnovejši »vic«, ki ksroži. v htUesnkem raj« od. uSee do ušes, so Netaci kljub nasilju nacistov š° obraaili emisel za humor. Radoveden, kaj ga ie čaka, gre diktator k ve-deževajki in jo vpraia: — Kdaj bom umrl? Vražarica natančno pregleda karte io kovino goščo.ter reče: — Na židovski praznik. Ftlhrer se silno razburi in zahteva poiasnila: —, Kdaj? Kateri dan? B*»&rovidka mirno odvrne: —- Naat bo dan ta «li oni — za Žide ko praaaik. T NAŠIM ODJEMALCEM Poletni obutvi smo ukiniti ' : banovinsko trošarino in znižati cene• Pridite im prepričajte se Mali 'ogrtasrtiK Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja zs eakrai Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo ssrno polovico, ako kupujelo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSč.eio ooslo« oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev io narobe. Pristopil« zs nate •gte» » plaluje sapici. ffisas? vaiene"a k0Dj- issb^sjs .■ sprejme v župnišče. Plača po dogovoru. Naslov v upr. Domolj. pod št 11.818. fW&a 2 fr«H«H stroja> moško kolo, več orodja za mehanike, tesai-je in mizarje. Beričevo štev. 48 gssstiflsisBjska ksia z vrtom, v okolici HIS8 Ljubljane prodam. Naslov v upravi »Domoljuba: št. 11.526 Ns« »pnvliirith na oljnati osi naprodaj pri J. Pretnar, Zabrez-nica 24, p. Žirovnica. IfHiMil R z« koristne predmete. Z« odgovor znamko! Ponudbe na upravo li-sia pod šifre »Eksistenca« 11.824. jglaiMa17