,	«*eept B«t«réBJ».
*d¿¡£» »d Holldafa.
prosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredallkl In eprevalikl proetoHi IMT S. Lawndata Ave.
Office of Publication: 8667 South Lawndslo A v*. TvUphono, Rockwall 4904
rrwYEAR XXVL j, uoo
__________Chicago, M- poadeljek, 29. maja (May 29), 1988.	STRV—NUMBER 104
Acceptance for awfllmr »t gpocial rate af pwUp prorldW «¿' to —ctioa 1101,	H
Načrt predviduje vladno garaa» cijo bančnih vlog ■ .
konvencija odpravila po-sojevanje na posestva
idoče mora biti jednotin denar investiran le v prvovrstne federalne, državne in municipalne bonde. Predlog, da jednota odpre vrata drugim narodnostim, propadel. Plače znižane za petnajst odstotkov
zadnjih treh sejah 10. t konvencije SNPJ ^v petek „boto (V soboto popoldne encija ni zborovala) je bi-«jetih več važnih zaključita o investicijah je bila učena v petek predpoldne fbata je bila zelo vroča in »ri je govorilo najmanj 60 »tov in gl. odbornikov — > je prišlo do glasovanja, predlog gl. porotnika Pod-da se posojila na posestva
v	ustavijo, sprejet s 115
vi	proti 82.
to je Olip, član gospodar-i odseka, predlagal, da oe »imensko glasovanje o tej i. Dvajset odstotkov dele-t je podprlo njegov pred-Poimensko glasovanje, ki ijalo okrog 20 minut, je iz-121 glasov proti poeo-iju na posestva članov, 87 rojevanja in eden nevtra-
kih. Sklenjeno je, da dobe po $3 na dan in spalni voz, kadar to dovoli gl. upr. odsek; zunanji gl. odborniki imajo pa po $7.50 na dan in spalni voz, kadar jim I komercialnih bančnih institucij, to dovoli gl. upr. odsek.	v teku enega leta namesto v dveh
Nato je prišla zadeva plača-1 letih kot predviduje Glaoaova
Washington, D. C., 26. maja. Višja kongresna zbornica je včeraj sprejela Glassovo bančno predlogo zaeno z amendmentom, ki določa, da vlada garantira bančne vloge do vsote $2,600.
Drugi amendment, katerega j« predložil senator Bulkley ln kateri določa ločitev firm, ki oe vijo z vrednostnimi papirji, od
H^afeSteS,
ODPRAVO IZPLA CIL V ZLATO
ll
tem sklepu jednota v bo-nalaga svoj denar le v te-ne, državne in prvovrstne tipalne bonde. Odsek za icije je dobil navodilo, da vi resolucijo glede onih v, ki že imajo posojila od te in bi jih radi obnovili, »tečejo.
petek popoldne je bilo 6e poimensko glasovanje o ogu, da SNiPJ sprejema vse kavkaškega*. plemena, tat glasovanja: 110 proti ogu in 92 za predlog. Osta-starem, da se sprejemajo >vani in neslovanski zakon-rugi Slovanov, vencija je nadaljevala s Sprememba, ki je vred-se omeni, je, da suspen-neplačanje asesmenta v traja le pet dni po pla-asesmenta.
»tek popoldne je konven-«•etil Frank E. Vranlčar leta, gl. nadzornik J<SKJ, «dravil je delegate v sloni in angleškem jeziku, k za pravila je nadalje-enajsti seji v soboto pred-Na dnevni red so pri-iče gl. odbornikov in dnev-
delegatov.
k za plače in dnevnice je fal, da dnevnice delega-kon venci je znašajo $6.60; to brez debate. Nato je predložil sledečo lestvico
odbornikov: predsednik $4Z.50 teden-prvi gl. podpredsednik 140 drugi gl. podpredsednik tno, gl. tajnik 42.60 teden->olni4ki tajnik $41 teden-tilaKajnik $40 tedensko, u->42.50 tedensko, uprav-425<) tedensko, predsednik *h"rn<Ka odseka $18.60 ir> dva ostala nadzornl-$® mesečno, pn-dsednik «niga odseka $34 meseč-°»tali porotniki po $9 me-predm«dnik gospodarske-$'50 mesečno in oata-JčUna k^a odseka po $20
*t*r<- plače, sprejete na »i konvenciji, so znižane *» ta 15%. Predložena
*	J« bila sprejeta brez in brez posebne do-
1 I'* J< d« l>ata glede pia£e »<iravnika. Odsek __
*	Polagal, da gl. odbor, £* travnika, mu .me
J**> $75 «sssCM, Na ¡* ,,r ''«čnlka, delegata od * u	zvifcana na
•V* J**» J'' tudi bila gte-r -Mno nastavljenim kadar potujejo P' jednotinih oprav-
nih počitnic za člane gl. upr. odseka in nameščencev v gl. uradu ponovno v razpravo. Kon venci-1 ja je prejšnji dan odglasovala, da ae te počitnice odpravijo, to-j da nameščenci so naslovili apel na konvencijo, naj spremeni svoj sklep, kajti počitnice ao| potrebne in jednoto nič ne stanejo. Bila je dolga debata, kon-1 čno pa je Fr. Zaje, predsednik gl. nadzornega odaeka, predlagal, da se prejšnji sklep razveljavi s poimenskim glasovanjem. Predlog je bil podprt in poimen« sko glasovanje je izpadlo: 166] glasov za razveljavljenje, 25 proti in 17 je bilo nevtralnih. Konstatirana je bila dvetretjln-l ska večina in prejšnji predlog| je bil s tem razveljavljen. Novi predlog, da počitnice ostanejo, | je bil sprejet z veliko večino.
Sprejetih je bilo še nekaj no-1 vih točk v pravilih. Med temi je točka, da se nova društva SNPJ ne ustanavljajo več v Kanadi. Društva dobe novega odbornika in ta bo zastopnik jednotinih publikacij; lahko pa je društveni tajnik obenem ta zastopnik.
V soboto popoldne je bila de-| legacija olikana pred vhodom jednotino dvorimo in popoldne oo bili delegatje prooti. Konvencija se nadaljuje v ponde-j ljek, 29. maja.
predloga, je bil tudi sprejnt
Amendment bo prisilil velike privatne bančne hiše kot ja na primer J. P. Morgan A Co., da bodo morale opuotiti investicijske posle ali pa sprejemanje vlog.
Na podlagi začasnega garancijskega načrta bodo federalne rezervne banke uotanovile poae-bni fond, ki bo garantiral bančne vloge do omenjene veote. Ta načrt naj bi stopil v veljavo že 1. julija 1.1
tarif BrSBAVSlIsI ekada ovni pivpuvnuai eiiuss
Glvil UberHeo sni*
Bojazen pred nemiri je la pretveza. Deputijl razbili radarski urad
Zadevna resolucija predložena v| obeh zbornicah kongresa
Francija In Japonaka ae ne strinjata s br I tako-ameriškim načrtom
Ženeva, 26. maja. — Na razo-rošitveni konferenci je prišlo včeraj do odprtega raskola, ko ,oo se representanti velesil ras-pWaahlngton. D. C., 27. maja. Mili v dva nasprotujoča ai ta-— Rooseveltova adminiotracija bora „^i dveh viUlnlh vpra-je včeraj zahtevala od kongresa fcnj _ razorožitve in varnosti, formalni preklic klavsule glede praI)CijA |n Japonska oU pobi-izplačil v zlatu v voeh obotoječih jaU waohingtonake in londonske pogodbah, vladnih ln privatnih, navalietične pakte, dočim oo jih Dodatno k temu adminiotracija isstopniki Velike Britanije, A-zahteva, da v bodoče nima noben merike in Italije branili, upnik pravice zahtevati isplači- velika Britanija je naaproto-1» v sl»tu.	vala pookuou Rusije in Franci-
Načelnik sveznega sakladnlš- je !n tavsanlkov alednje, ki oo kega departmenta Woodin je po- hoteli prisiliti konferenco na jasnil to zadevo kot blotvo akci- sprejetje atroge definicijo "napa-je, ki je bila še podvzeta, ko ao dalca", kar je Pariš sahteval kot Združene države odpravile Blati bazo garancij varnosti. Italija otandard in prepovedale koplčen- |n Nemčija ata podpirali atallšče je zlata v privatnih rokah. Velike Britanije in Združenih
Zahteva adminlotrscije je bi- držav, la predložena v obliki reeoluclje Sir John Simon, britokl suna-v obeh sbornicah kongresa. Kon- nji minister, se je odpravil s le-gresnik Steagal, načelnik odse-1 talom proti Parizu s namenom, ka za bančne ln denarne sadeve,Ida pridobi premljerja Daladier-jo jo predložil v nižji zbornici, ja za redukcijo oborožene ollo ln oedator Fletcher, načelnik aenat- za oprojetjo revidiranega Kua-hega odaeka sa bančno sadove, sollnljevsga pakta, a so jo Iona-pa v senata.	lu vrnil v Ženevo, ker se j# mo-
Sprejetje reooluclje, katero je falo letalo apuatlti na tla v go-odobril predsednik Roooevelt, bo rovju zaradi veliko megle. SI-pomenilo, da oe obligacije ispla- mon Je potem vsel drugo letalo luje z denarjem, ki ga vlada pri- ln odletel proti Londonu, da so-zna za legalnega, tudi v slučajih, deluje pri reševanju kabinetne kjer pogodbe izročno zahtevajo krize.
Zs draatitao obdev6esje| visokih dohodkov ,
Sedemnajst članov vlAje kon-1 grešne zbornice podprlo načrt
Washington, D. C. — Sedem-najet senatorjev se je izreklo zs ] decentralizacijo bogastva potom drastičnega obdavčenja do-
Benton, HL — <FP) — Oblasti okraja Franklin so odboru Civil Liberties unije demonstra ti v no dokazale, da so Civilne svobodščlne v tem okraju mrtve za progresivne rudarje.
Odbor, ki preiskuje razmere v stavkovnem okrošju, je »eil-fa Robinzona in državnega pravdnika zaprosil za dovdljo-] nje za obdržavanje ohodov v Zieglerju in West Frankfartu. Oblasti so to prošnjo odklonile, češ, da je nevarnost za nemire, do katerih bi mogoče prišlo vsled shodov. Odbor je bil pripravljen vzeti riziko, ampak, ni uspel.. Serif je dovoljenje krat-komalo odklonil in s tem dokazal, da je on — poetava.
Depdtiji oo zopet navalili na urad progresivnih rudarjev v Zieglerju, razgnall okrog 600 o-seb, ki so bile v dvorani, in razbili pohištvo. Pri tem sa niso obnašali preveč kavallrsko niti napram ženskemu spolu. Ru-
izplačils v zlatu.
Iz ilat-p kovM|« okrožja
Vzdrževanje «st v IMaoMUh m-dtetrlktlh stane veli-
Tudi v slučaju, da bi bil Simon dospel v Pariš, je dvomljivo, da bi kaj doaegel, kajti francookl zunanji minister Boncour Ja ia prej podat izjavo, v kateri ja poudaril, da FVaaelJa no bo rovki! rala svojega stališča.
TnylorvlMe, HL — Miličniki, ki se nahajajo tukaj in v okraju Chrlstian od 4. janusrjs t. 1., bodo v kratkem odpoklicani, oe gla-| oe poročila.
Čete so bile prvič pozvane vi ta okraj 18. septembre lanakega
hodkov in dedščin.
Senator Huey P. Long zago-| darje so še potem podili po me-varja ta program, odkar Je| stu. Pred več tedni so jim bili član kongresa, in ga je predložil kot amendment k predlogi, nanašajoč se na davek na gaso-lin. Amendment določa, da vlada zaseže dohodke, ki presegajo en milijon dolarjev na leto, ln da nihče ne cme podedovati več ko pet milijonov.
Senatorji, ki so podprli Lon-gov program, so bill Cutting, Frazier, Norrls, La Follette, Nye, Robinson, Bone, McGill, Neely, Overton, Pope, Reynolds, Trammell, Dill, Wheeler in Ship-stead.
Senator Long je dejal, da en
razbili pomožno postajo.
KaaaMi iokxaiftar|
ppjaji
Unije skušajo preprečiti ne redukcije
Moatreal, Kanada. — Direktna pogajanja med reprezentan-ti Canadian Pacific in Canadian National železnice ter uradniki železniških unij se nadaljujejo.
__________________________Pogajanja se tičejo vprašanje
odstotek ljudi Tastu je 69 odstot-1 redukcije mezde za 20 odstotkov narodnega bogastvs in ds kov. je U koncentracija odgovorna Pričakuje se, da bodo repre-za depresijo. Kriza bi bila kma- Uentanti železnic predložili spi-lu končana, ako bi vlada vzela sana poročila, nakar bodo vodl-bogastvo iz rok male skupine ln telji železničarjev določili na ga razdelila med ljudstvo. daljnjo akcijo.
"Zakaj smo tako nežni na- Spravni odbor, ki je bil Izprani ljudem, ki posedujejo več bran v soglasju s določbami že bogastva kot ga potrebujejo, ko lezniškegs zakona, je proučil si milijone ljudi stradaf je vpra- tuacijo in v avojem poročilu pri-šal Long. "Ml smo odrekli pod- poročal redukcijo mezde za poro vojnim veteranom, vzeli odstotkov, smo delo in zaslužek delavcem. Železniške unije zastopa v le toda kadar kdo sugestlra, da galnih zadevah odvetnik W. r prisilimo bogatine na delno pre- tfConnor. On pravi, da Je bila vzetje tega bremena, nam pra-1 procedura apravnega odbore ne vijo, da smo radikalcl ln da za- legalna in na bazi te izjave m gotfarjamo politiko, ki bi uniči- bodo železničarji borili prot la ameriški narod, ako bi jo Iz- nadaljnjim redukcijam, vsajali.	I Na prvi konferenci med mag
"Ker amo odvzeli kupno silo nati in železničarji, ki je k ameriški masi in mora radi te-1 sklicana v februarju, so ekrd ga stradati na milijone ljudi v pristali na redukcijo mesde za deželi izobilja, ali je še potreb- 10 odstotkov, toda magneti za no vprašanje, zakaj Imamo tež-l htevajo aedaj nadaljnje reduk
ke čaosr	clj«.
Japonski h KHaJako
Kltajaka so odpovedala vaem
provokscljsktm činom In pri-atala na nmsknltev čet
, Tokio, 86. maja. — Včeraj Je ^ta, po okopi osi j i bomb v poslop- t, j|0 gklenjeno formalno premlr-u Časopisa "Breese" In v uradu j9 med Japonsko In Kitajsko, na-rudarskega poddlatrlkta UMWA, inanjs Japonski zunanji urad. ki ae nahaja v Durr bldg. Mili- Pogajanja ao oe vršila v Hwal čnikl oo bili odpoklicani 28. de- jUi v mestu, ki Je oddaljeno 60 cembra, a oo bili ponovno poela- m{|j od Polpinga. ni v okraj 4. januarja, ko oo na- Premirje še ni bilo podpisano, stali izgradi v bližini premogov- t to se zgodi y pondeljek. V I-nika Peabody Coal Co., v kate- menu Kitajsko bo premirja pod rih oo bile tri oeebe ubite ln 20 p|na| general Ho Ying-č!n, vojni ranjenih.	minister, v imenu Japonska pa
Nekaj čaoa se je nahajalo se- vrhovni poveljnik japonskih Čet <|em kompanlj miličnikov v stav- Kitajska Jo dala obljub* da kovnem okrožju. Stroški vzdr- bo prenehala s vsemi "pravoka-žavanja oborožene sile v okraju eljsklmi čini" ln da bo umaknila Chrlstian, Sprlngfieldu ln PeoriJI „V0Je Četo na črto, ki oe paične znašajo dooloj nad $800,000. | 50 milj severno od Peiplnga In
se vleče severno od velikega sidu skosl mesta Cangping, ftunji Pa*
Washingtpn, D. C., 26. maja.l^	^r^TLtsl
N. včerajšnjem zasllšanju| 80 ml1' ,#V6rno 06 TUoUI"
na.
Japonski sunanjl urad Ja dalje naznanil, da je mandšnrska
(ootidge na Morgaaovl liatl
pred senatnim odsekom za ban
čne In denarne sadeve Je prišlo	_
na dan, da Je tudi blvžl predaed-l '{'.""T^r,'" r^Zj™ nik Združenih drtav Calvin Coo- ^	. " Ho
lidge kupil delnice od Morgano- J* •
ve finančne hiše pod tržno ce- ^J» ^t^u Č^unii uTt nn HmIMm u Wi r.il x ooo d«i I v Mandžuriji, ki j« skupna laot
nte v poletju 1. 16W. Ge.irge r-	t| Mmndtortjl
Whitney, Morgsnov partner, h\ . li— 7«	* Rn«H»
izpovedal, da Je Coslldgo huM aklens f kupčijo z Hualjo
delnice na prigovarjanje Thoma-
sa Cochrane, drugega Morgano- Nove sleparijo v sadovi reliefa vega partnerja, kmalu potem, ko	odkrite
je zapustil Belo hišo.	| Chicago. 27. maja. — Charles
E. Ma*<>n, državnik pravdnlk za
Nižja zbora lea odobrila pregraml okraj Uks, isivljraj
javnih del	I da se obtoži 40 družin v Highland
Washington. D. C., TJ. maja.	i« l
- Nižja zbornica Je včeraj .pre.	n^^vlčt jela predlogo, ki ,^dvldeva $8A*** > ^^u ^aTEZ
,100.000,000 za Izvajanje progra-	nI ^f^in ^^ 64W m. javnih del. s 324 proti 76 gla-
sovom. Propozlcljo, da ae ta de-	v
la financira iz dohodkov blagov-	na Ima $2,000 v poštni hranl n^
nega davka, je zbornica zavrgla«Pj^^iT z 265 glasovi proti 191. Hlri bo ^upn. vosU. kljo ma o te dra
šel aedaj v višjo zbornico in pri	h~B,lBtel' **
čakuje ae. do bo aprejet. Progre-| $20.000 si vel, ki so se najbolj borili pro-
VANDALIZE! V NEMČIJI SE NAMUIJE
Fašisti razbijajo detavako tlakar-no In domove, kolikor jih aloo zasegli. Socialistični poslanci Izključeni Is zbornic
Curih, Svlsa. — Semkaj dospela poročila pripovedujejo, da oe vandaliaem nad imovino nem-Ikega delavatva še vedno nadaljuje. Hitlerjev "narodni socializem" demonotrira dan sa dnem, da pomeni aboolutno izkoreninjenje vsega delavakega gibanja, na drugI atrani pa protekoljo pri-vatne, nedelavake Imovine ln o-hranltev kapitalizma.
Ob pričetku "tretjega roi-cha" je Hitlerjev rešim zatrl voe opozlclonalno Časopisje na levici in poleg šldovoklh roprioalij a-retlral na tlaočo delavskih voditeljev ln agltatorjav. Mnogo teh ja bilo po fašlatlh umorjenih po dolgem mučenju ln pretepanju In drugi po kratki proceduri. Na deoettieoče Je bilo poslanih v konflnacljske kempe.
Fašiotične drhall oo lotočaono pričele tudi s rasbijanjom tiskarn, domov ln drugo imovino, katero so zgradile številno delsv-oko organizacijo. Hitler Jo od ss-četka glaal la strokovnih orgsnl-zaclj le ouopondlral ter odredil da morajo naročniki dobivati fašiotične Hote, To je bil uvod k saoešbl strokovnih unij in zadružnih orgaalsscij, ki Js bil spremljsn ob fantaotlčnom kriku o korupciji dolsvoklh voditeljev.
Napram socialističnim In komunističnim Ustom, kakor tudi ram članom, so pa fašisti pri-s pravcatim terorizmom, ki
r vehemehet nima para v zgodovini. Delavske domovino oo večinoma okupirali, urade, tlokarno n knjižnice pa rasblll. Samo na tiakarskih strojih Js na milijona škode; v mnogih slučajih oo tako pokvarjeni, da bi popravila stala več kot pa novi stroji Posebno so ss maščevali nad uradniškimi in upravnimi uradi, ki oo Jih večinoma popolnoma razdajali.
V	nekaj tednih oo fašistični vandali uničili oad in žrtve nad 60-letnega dela. Delavoko gibanje Je popolnoma uničeno. Kar ga Ja ša ootalo, Jo v podssmiju Ko se sopet obnovi, bo treba sačo-ti graditi nanovo, slično kot prsd 70 loti.
Medtem ko Jo bUa komunistična stranka proglašena sa nelegalno, socialistična stranka nI dosti na boljem, v mnogih slučajih podvržena še večjim porss-kucijsm. Fašisti jo drobe polago-, V Bavariji so bili U zbor-niče vrlenl vsi socialistični dr-Žavni poslanci; prav tako oo bili odvzeti mandati vsem socialističnim občinskim zastopnikom v Berlinu ln Munihu, ki oo bili Is-voljeni pri zadnjih občinoklh volitvah nekaj dni po splošnih volitvah. Ker Je mandate rasvs-Ijsvll pruski notrsnjl minister, pomeni, da bo enaka usoda sedela vse socisllstlčne odbornika v tej največji nemški državi.
V	državi Hrunsivick oo sagro-zill vsakemu socialistu, ki bi priglasil svojo kandidaturo. Rezultat tega Je bil, ds oo nI prijavil nlkdo.
Potili 1 ao ar polastili strokov« nih unij tudi v svobodnem mestu Odanskem, ki Je pod auve-renlto Lige norodov. Tja oo poslali svoja dva «miaarja, ki ota pod protekrljo policije odstavila unijske voditelje In eebe prokla-m I rala za vrhovna vodja centralne unije To Jo — "narodni eociaJIsem."
ti propozirijl blagovnega davka, ee veeete zmage, kajti o tem Je] bilo odvzete davčno breme rov-ne>41 m slojem in naloženo ered-| njemu sloju.
NAROČNIKOM
Zaradi . Dar. Prosveta v torek, 80. maja
Otvoritev svet «vae raaolava Chicago — V soboto je bila otvorjena svetovna rasatava v Chicagu s velikansko parado, petjem In govori. Krog 200,000 ljudi se je udeležilo otvoritvenih eeremonij. Krog 260,000 ljudi Ja obiskalo proulore razstavo v oo-boto in nedeljo.

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT tfUUMLO 111 LASTNIMA SLOVBNBBB
MASODMB •i mmé
PODPOBMB JSOSOTB kr Ik-
Ui is Uruimmm árlmmm (b*M CM-
__t ****** M N mm Uf.	«• M
ZI ». M „MKMI!« CM««*» to Ctaf* ET M 7I »• pol M* i too-
H °* raiM t for U. U.HH suu.
a»<4 CmmmI« MS* F» r«r. OilnigT «Ml CUM« IIA« P* ym Mtitoi IM« P*
•cripta «UI m* k« rauir—A
NaaWv «• «... Ur IM -Uli • Itot—l 1'ROHVETA MI H S«. I^wmámlm Ar«.. CUmpm,
MCMbKK or tub pepbbatbp t»»—-
Glasovi iz m
Zanimive
krajev
"Partnerstvo" vlade
Federalna vlada Ima zdaj Iti v partnerstvo (sodružništvo) z ameriškimi industrijami po nar ¿rtu predsednika Roosevelta. Beseda "partnership", ki se uporablja v načrtu, je le kamofla-ža za kontrolo. Predsednik bi rad z lepo besedo omilil bistvo stvari, pa naj pomeni kar ie hoče, da bo manj jeze v taboru "žilavega individuaiizmg". Jeza pa bo kljub temu, zlasti če bo "federalni partner" odločen i*t trd.
A že v začetku so znamenja, da se ameriškim kapitalistom ni treba dosti bati in jeza nI potrebna. Se več — pametni kapitalisti morajo pozdraviti ta korak vlade, kajti zdaj bodo lahko vse svoje kozle položili pred vrata Bele hiše, Češ, federalni partner naj bo odgovoren. Načrt vlado za kontrolo industrij je namreč tak miAmaš, da ne vel, kje ima glavo in kje Je rep.
Načrt je zmaiilo treh ali štirih planov za pobijanje depresije. Najprvo so mislili na Javna dela, ki naj absorbirajo par milijonov brezposelnih delavcev, a videli so, da to ne bo dosti pomagalo; nato je prišel iz senata Blackov načrt za 30-urnl delov-nik v tednu, ki naj pomnoži število uposlenih delavcev. Ta korak je bil šamana sebi dober, in ker je bil dober, je bil takoj ob-aojen na smrt. Končno so začeli misliti še na splošno kontrolo glsvnih industrij, da bodo lahko kontrolirali tudi mezde in cene, produkcijo in razdirajočo konkurenco.
Vse to so potem zmaAill skupaj in rezultat je zdaj na dlani.
Tridesetumlk je izginil. Delovni čas sfe bo ravnal po "lokalnih razmerah in potrebah"; ponekod bodo delavci morda dobili šestumlk, drugod pa bodo delali osem in tudi deset ur, če bo "treba". Takisto bo z mezdo. Umerjena bo "po razmerah". Zakon ne bo Imel nobenih določenih mej ali številk. Delovnik In mezda ostane stvar "medsebojnega dogovora" med delodajalci In delavci; le v primerih, kjer se delodajalci In delavci ne bodo mogli sporazumeti, bo imel federalni administrator odločilno besedo.
CltatelJ lahko razume, koliko je lak "dogovor" vreden v praksi. Koliko volje ln poguma za pogajanje bodo Imeli reveži, ki se (K) dolgem času vrnejo na delo Izstradani in zadolženi do vratu 1 Ne vemo, koliko pravice do Atraj-ka Ae ostane delavcem; mislimo, da m» dopti. Federalni partner bo enostavno prepovedal A t raj k in določil mezdo, delovnik in druge sporne točke po svoji volji. Ta volja pa ne bo volja rebelnih delavcev. Federalni administrator bo namreč Hugh S. Johnson, ki je sam fsbrikant!
Demokratska vlada je reAila banke zato. da pomaga Unkir jem. Federalna kontrola bank Je prišla v Interesu bankirjev, ne Interesu \ tožnikov. Zdaj pride fe. deralna kontrola — pardon, par-tnerstvo! — Industrij zato, da Imi |M»magano privatnim industrijskim magnatom, ne delav cem. Koliko časa Imi to Alo, nam pove iMMločnoat.
Omejitev pradokrii* p»enlee
Ženeva. — Načrt, ki predvideva znižanje produkcije pšenice aa 10 odstotkov. Im» predložen svetovni ekonomakt konferenci, ki ae otvori prihod nji meeec v l<omionu. Poročila ae glaaaf da ao štiri država — Amerika, Kanada. Avstralija In Argentina, ki pridelajo največ pAmics, odobrile ta načrt.
. s Konvenčni humor Chleago. — V konvenčni kuhinji so vsi noži skrhsni. To pa zato, ker je Brus pobegnil k T5e-hom.
e e e
Delegat Vick je zato tako bled, ker je spremenil hrano. Njegova
ljubezen do močnika se je ie o-hladila.
' e e e
Popoldanski zapisnikar se je že tako navadil na rmene rože, da se mu tudi solata že zdi rmena.
Nekaj se govori,A« cleveland-skl "žnidar" morda/zdaj poskusi s štrukljl, ko ni rtiočnika pri roki.
e e e
Delegata Zelnika ni bilo v Chicagu v soboto. Na banketu je manjkalo zelja. Morda se Je zelnik zato odstranil, ker se je zbal, da bo na 'kontrofeju' preveč zelj-natih — glav.
Tiata živaHca, ki skače.
II	'» -
Ongavi delegat je zahteval, da. mora "maček" ven iz zapisnika. Večina je odločila, da ostane v zapisniku.
e e e
Ker smo Slovani plodovitl, ne bo nič s "kavkaško nevarnostjo". ■ U	e e e
Vse nejasne točke bomo zavili at celophane, da bodo čiste, e e e
Odbor za pravila bo zanaprej predlage "steriliziral." m	e e •
Delegat št. 430 želi vedeti, koliko odškodnine bomo plačali članu, ki mu je glava odtrgana. Ce plačamo za drugo, zakaj ne za izgubo glave I
e e e ,
Plače ostanejo mastne. Dose-daj so bile "preveč mastne", zato delegat št 208 priporoča 10% znižanje.
e e e .
Nove operacije. Del št 800 priporoča, da se uradniki "zmanjšajo". Nikar!
e e e
Delegat, ki nima več brk kot kos "špeha", je proti sprejetju Macedoncev v SNPJ.
e e e
Vse se boji Ovna. Je predsednik odbora za pritožbe in ima kar dva "blajštifta" v žepu. Pričakuje velikih razkritij, e e e
Benedikt se jako poti. Nekateri mislijo, da je vodeničen. e e s
Išče se: zapisnik Odbora za plače. &Li so zakurili z njim? Jojmene! Ako se ga ne najde, ne bo ne "foršusa" ne plače, e e e
Treščilo je! 8iakovich je zadovoljen. Krulz pojasnjuje, da so dali daljši "fjua" — domove je pa le raznealo.
•	en
Gl. tajnik je proti volitvi mrt-vakov. Vprašanja: Ali ime mrt-vak biti kandidat?
•	e e
Nove inšuranco kompanije Odbor za pravila jo aa "življen-ske zavarovalnice". Kaj pa za« varovalne družbe?
•	a S
Najlepši "karpot" v Chicagu ima preiskovalni odbor. Oven ga "fajn pegla".
e e .e
Del. Bolha Jo šol k odboru za prošnje, da spremeni Ime.
Joa. {Makov ich
Izobraževalal klub Mllvraukee, Wla. — Dela vel
in kmetje! Stopite v organizacijo, da boste pripravljeni za vsak slučaj. Caal ao resni ln ie resnejši postajajo. Torej, če bomo organisiranl, bomo močn tako, da se ne bomo bali nikogar in se lahko poatavill v bran proti vsaki sili. Ce pa rta bomo organizirani, se v bran postavit ne bomo mogli. Poglejmo kapi Uliatični razred, ki «teje od ce-kikupnega prebivalstva koma, 10% in ki je dobro organisiran ps tudi lahko dela s ogromno maso delavcev In kmetov, katera šteje 90%, kar aa mu poljubi.
Organizacijo, v katero bi moral pristopiti vaak mllwauškl aloveaakl delavec in imeti po-pnlno zaupanje vanjo, smo ustanovili v nedeljo 21. maja 1933 in ji dali ime Slovenakl delavski i sob reševalni klub "Ivan Cankar". Ta organizacija Ima na-
men voditi slovensko rblhvatilke
delavce po poti, po kateri bomo v resnici prišli do izboljšanja življenja. Vaa kličemo na ves glas, da pristopita takoj v to novo organizacijo, v kateri vam
jamčimo, da čutili.
ae boste dobro po-Začaani odbor.
Smrt starega člana Herminie, Pa. — Na 15. maja je tukaj preminil John Hrovat, zvesti član društva št. 87 SNPJ. V smrt je šel prostovoljno s tem, da ai je prerezal Žile na obeh rokah. Kaj ga ja gnalo v smrt, ni znano, skoro gotovo pa obup. Pokojnik je bil star 69 let in doma is Čezsoče na Primorskem. Imel je 11 otrok, ki pa so že vsi mrtvi. Umrla mu je tudi soproga, tako da je revež na staraj leta ostal popolnoma sam. Pogreb je bil dna 17. maja po civilnih obredih; Pokojniku bodi ohranjen trajen apomin!
Kdor še ni član Slovenake narodne podporne jednote, naj pristopi takoj, ker naša jednota nudi pomoč avojim člpnom v bolezni, nesreči in ob času smrti. « Fllaa, tajnik.
' Srebrna poroka San Franclaco, Calif. — Na 18. maja je bila v bližnjem Oak. landu velika slavnost, ko sta zakonca Anton in Joaophine Tomšič praznovala 25-letnico zakon skega stanu — srebrno pbroko. Zbrala se je velika družba pri jateljev in znancev, ki so prišli čestitat slavljenoema. Tone Tomšič je znan po svoja« humorju in tako tudi njegova živ-Ijenska družica. Opolnoči ae je vršila "srebrna poroka" med občim veseljem in rajanjem, ko sta si zakonca ponovno obljubila zvestobo še za nadaljnih 26 tet.
continued and that the voice of the menibers be devoid of porso-
al verbiage and limited number oI replies.
Another caucus ' was held Thursday night, May 25, 1988, where the following isaues were gone over and agreed upon: ¿1. Amend by-laws to permit a grievance committee to become the first step in settling disputes.
'2. Recommend the adoption of the American Experience liable for all new applicants and those of the present members tkat desire to change. ' 6. Urge the adoption of plan B, "Which is a graduated scale of payments of operation and disability claims.
Recommend that no new applicants can become insured in the $3 sick benefit class.
S, Recommend that the by-wa be changed to pemit mem->» to insure for death benefit and diaability and operation benefits only.—D. J. L. '■■if Cit: a 1 " V,1 '*;'.' I
Nadvlada Wall Streeta li-
MIJU wall«
grovja vpnv
Mnenje prevladuje, da nfo-ralo delavstvo pod prltiak<foi maane psihologije revidirati evojo politiko
.'I,
New York. — (FP) — Počasi se jasni v Wall streetu, v industrijskem in finančnem ka-pitolu, da kapitol ob reki Poto-mac utrjuje svojo pozicijo ln gradi podlago za velikanski preobrat z oz i rom na kontrolo nad industrijami, financami in djs-trjbucijo produktov. Z drugimi besedami to pomeni, da se bo Washington polastil moči, ki je sedaj koncentrirana v Wall
etjreetu
Zelja vseh mM, >ki sme bili na-t PrÄviJ°» da je Lenin rekel 1.
vzoči, je, da bi sp resnično spet sešli skupaj na njuni zlati poro« ki dne 18. maja 1958! > „ Sledeči so bili navzoči pri.slav-ju: Družine J. Barich, J^ Billiard, J. Briški, S. A. Hanzel, F. Kalcich, A. Lekaan, R. Miimrich, A. Miller, J. Malnar, J. Seiak in J. Parkel ml. ter mrs. A. JJchy ln sledeča dekleta: Fannie Lek-se, Josephine Osnick, Rose Tomšič, Stella Marenovich, Mary ti-
1921: "Po vsaki revoluciji pride
Žmtrarevolucija in mi moramo edati, da obdržimo svojo." V smislu kot se je smatralo Lenl-rik za kontrarevolucionarja, se smatra Roosevelta za revolucionarja, to je, da je slednji spoznal, da se obstoječi ekonomdki titttem bliža polomu, kot so se-<raj že pozabljeni tehnokražje Napovedovali. S svojimi pote ^jrini je Roosevelt prehitel ko-
chy, June in Julia Billiard, M&- 'muñíste, socialiste ln fašiste 'in
rie Spolyar in Mary Ivanoyich. Dalje: Harold Brown, tieorge Barich, John Kambich, Leo Kbe-nig, John Krupich, Rudolph Kraints, Joe Koline, Florian Koch ev ar, Louie Lekse, Frank O-snlck, Frank Ramuta, Anten A-grusa, John Seiko, Jack Skor-janc, Loula Souza, Joe Taimaie, John Tomalc, Frank Tomsic, Joe Malnar, Frank Vidmar, Peter Kurnick in Robert Mtnerich ml.
Zakoncema, ki alavita zlato poroko: Se na mnoga leta! 1 A« LeldNM.
Piknik
Llbrary, Pa. — Društvo št. 172 S9PZ je sklenilo na seji dne 14. maja, da priredi piknik dne 4. junija pri Hlapniku. Uljudno ste vabljeni vsi jugoslovanski prebivalci od bllau in daleč. V prijasni senci se bomo razvedrili in poveaelili v prijetni druibl. Tudi plesali bomo. Pripravljalni odbor bo preakrbel za lačna ln žejne. Na svidenja 4. junija!
A. Kuna, taplanlkar.
English Speaking Delega tea
On Monday evening, May 21, 1938, some 26 delegates representing English speaking lodted, directly or In combinations, in a special caucua to unite upon the course they would pursue garding matters of especial lih^ so terest to Engliah speaking of the SNPJ. Two subjects widely discussed and agreed upon in principle. The first athletics and the other the volon of the members column.
Members djacuaaed other jects. All agreed that auch cusea were beneficial becauaa In them, everyone had a chance la express himself freely, eliminating considerable on the convention floor, caucuaaa serve another pu thst of acquainting the vi Knglish speaking delegates wWk one another and bringing U better understanding.
Out of this caucua
3e pripravlja na izvedbo svoje Revolucije".
. «New York Times je te dni objavil intervju ve svojih poroČe-^cev z Rooseveltovlmi svetovalci, da pripravi Wall street na bodoče dogodke. Značilna je ^izjava pomožnega poljedelskega tajnika Tugwella, "da ae mnogo liudi zaveda, da kar se je zgodijo v novembru lanskega leta njao bile volitve, temveč revolucija, izvršena na poseben ameriški način.
..Temelji starega socialnega reda so se pričeli nevarno majati že prej In to je ugladilo pot za u vpljavljenje novega programa, pa je Rooaeveltova adminstra-cija izrabila priliko, ni nič presenetljivega, ker je bila v to prialjena." Tugwell, ki se na prišteva med radikalce, pozna Mar», sovjetsko Rusijo in pomen modernih revolucij bolje kpt mnogi revolucionarji, razu me pa tudi pomen načrta vlad ne kontrole nad industrijami i vseh detajlih.
fttirl moderne revolucije — ruska, italijanaka, nemška Id spdsj ameriška — imajo neka tea aorodne značilnosti, daai se r» mnogi h oairih temeljito razi i-šcujejo. Ameriška revolucija aa raalikuje od vseh drugih v tem, prihaja polagoma. Trditev» bile novemberake volitve jevolucija, sicer nima podlage, MU niti eden med milijoni vo-Uloev ni alutil, da bo Roeaevel-tQva administracija skušals u-valjaviti vladno kontrolo nad llHluatrijami, finančnimi insti-tncijami In agrikultura Ameri Hm revolucija nima značilnosti plemenskega sovraštva kot nemška. skrajnega nacionalizma kot Italijanaka in nemška in razrednega boja kot ruska, vsi opa-Snah govalci altuadje pa aa strinjajo vr#»m, da bodo morale delavske grupe zavreči staro poli Uko In oprijeti se nove taktika, ker jih ho v to prisilile nova maana psihologija, ki bo sledila "reVo-
inut.
Močan mfiml za tla-
rostía PMZÍ jo
je že 16 držav sprejelo penzijsko zakonodajo, Id je boljša od prejšnje. Pokojnino ima 25 držav. Predloga v kon-'
New York. — (FP) — Kljub temu, da je bilo ob pričetku leta malo upanja za uzakonitev predlog za starostno pokojnino, se je leto 1988 v tem pogledu izkazalo zelo dobro, po izjavi Abrahama Epsteina, tajnika . American Ass'n for Old Age Security, ki je imela te dni svojo letno konferenco.
Iz njegovega poročila je razvidno, da je v tem letu sprejelo starostno penzijo že 16 držšv, kar je zvišalo Število teh drž|w na 25. Nad 52 milijonov oseb je š tem protektiranih — prizadete države imajo namreč toliko prebivalstva.
Ob pričetku leta je bilo na pensijski listi 100,000 oseb, t pridruženjem 16 nadaljnjih dr lav ae bo to Število v prihodnjih par letih znatno zvišalo. Omeniti je treba, da so nove države po prebivalstvu večinoma vae majhne, ker njih povprečno prebi valstvo znaša manj kot milijon.
Na drugi strani je pa kvaliteta zakonodaje boljše kot izza prejšnjih par let, ko so bili sprejeti prvi zakoni. Letošnja zakonodaja je obligatorična za vse okraje, medtem ko je večina prvotne zakonodaje prostovoljna, to je, da ao legislature prepusti-. Ie izveditev penzije posameznim okrajem.
Epstein je nadalje poročal, da je gibanje doseglo tudi kongres, kjer se v obeh zbornicah naha jajo predloge za zvezno subven cijo držav, ki imajo starostno zakonodajo. Tem državam bi zvezna vlada prispevala eno tretjino stroškov. Epstein je omenil, da so dobri izgledi za «prejetje te zakonodaje tudi v kongresu.
O upravljanju penzijskih si stemov so poročali razni urad-
h
New York. — (PP),
Liberties unija poroča, i
procesu priziv proti dral
obsodbi 19-letnefa zame
iE«lo Herndona v Georgij
bil kaznovan od 18 do 2»
če, ker je organiziral bel
poselne in črnce v skuj
fanizacijo.
Unija pravi, da je to i
drastična kazen, kar jik
zgodovina v področju t
švobodščin v mirne«
Hern don je bil obtoiea:
lagi zakona izza civilne
.... .,	nanašajoč se na upor.
ilki, ki so zaposleni pri tem de-l ^t je bi,t da je m
lu ali pa imajo ozke stike. Eks
periment se Je dobro obnesel v ^ gmrtno kazen, ampak
štirih največjih državah. Nad starim sistemom (okrajni domovi za onemogle) ima velike pred nosti, ker je bolj humanitaren.
Treba pa bo še velikega izboljšanja, ker dosedaj nima nobena država vzornega ali idealnega sistema. Zakonodaja je tudi v najboljših slučajih, tik primer v Kaliforniji* ki ima najboljšo postavo, pomanjkljiva. Največja hiba je izredno visoka starostna kvalifikacija. Ta problem bo poatajal vedno akutnej ši, ker so mnoga podjetja zaprto vrata celo delavcem srednje starosti. Splošno pa je znano, da star delavec danes dela nikjer ne dobi. Ce država ne priaili podjetnikov na bolj človeško poato-panje a temi delavci, jih bo md-rala sama podpirati.
Bada zdrižije brazposal-

Ustanovili m svojo legijo, po-' tan katere al bodo
aboljftatl svoj bedni položaj
New York. — (FP) — LegK Ja breidomske mladine je naj novejša organizacija v veliki armadi brezposelnih. Ustanovili ao jo mladi fantje, ki žive po "flop housfh" (meatnih in privatnih prenočevalnicah), romajo po de-ieli brez cilja in ameri. Že ime pove, da ao brez domov, od ka terih jih ni odtrgal in oropal socializem, ampak Mapitallaem.
Mladinaka legija brezposelnih ja aktivna na vzhodu in na la-padni obali. Kar je mlada, še nI
*>NDEUEK( 2|
jo, da "človeAkiZiJ JJ^niniti toliko kZSl Je froba, vendar ¿ ¿M mera.	^
r Položaj v jtVB{k. 1
£ h «finskih bro opisal neki b^Zl •jerzitetni araduantT^l
ni*v revij?' I^^Tl Pai križem d^t^
Po reformah kričeč ¿1
Wija med drurirl odpravo naredb in 1 katerih posebno v Preganjajo brezdo^J "o jim ohlaatidaion. 1 mesU ali v J^J »Por pomeni delo v -¿1
, V mnogih aliaCajTI lasti oddajajo v na^J
T°rjem P»-i javnih delih J imajo koristi vsi, razen J ki morajo zastonj garatil način si neskrupulozni «i »rade premoženje, k^ kontraktorji. "PontavTi sužnost slepa. .
Legija vodi agitaeij, brezdomsko mladino ta Rooseveltovim
kempam, ker je mnenja, «jo militarizmu. Njen, ParoU je: delo ali pa oib jim družba danes zaniki
Prtziv preti dndioali
te«
I	! t	■
Vrhovno sodišče bo zavrže odlok godiUa čaju mladega zamorca
'uporniške vsebine.' Zali
rota priporočala obzira« nik mu je naložil od II let ječe.
O tem slučaju je Civil ties unija izdala broiuH »lovom "Twenty Year« k ^¡Speech". Unija nima < v svojih rokah, pač pa i ft International Labor D Apelira tudi za prispe« kritje prizivnih «troikov, do znašali $1500. Zadevi pred državno vrhovno i bližnji bodočnosti.
Druga ceatraiijska irUf Walla, Walla, Wssk. -tralijske žrtve odhajaji drug za drugim. T« dri , za tumorjem Jame« Si služil 20-letno ječo ker je bil omrežen pri svojih tovarišev, ki * žično in justičnol Iter so lets 1919 brsnili d I WW, kstero je napadk premirja slepefs patM polna drhal. >' James Smith je k f tev, ki je podlegla vikd hekucije. Wesleyji l"* drhal razseksiraJa ii t llnčala, dvs its umrU r dva zunaj. Eden tw Smithov brst, po poki«
Ilk, ki si je nakopal rizadevanja, da jim pravico. Trije io tor. Britt Smith, Ray Baker J Bland, ki čakajo l^M j)va sU bil* pomik**» par leti.
Aretacija ^
ma dosti članov — par ato. Njen	» atfJ
pojav je snačilen največ vsled T'L todT ^ * tega, ker je to krik mladega šlr- ,,HÄrof
Ijenja. ki je potianjeno v tla in teptano, Aa preti no je imelo priliko ao rnsviti. Je to krik protf laži. da Amerika nudi vsem, ki ae pridni In dobrega karakterja, ne le priliko do življenja, nogo tudi se pov speti do Mageetanja In sreče oziroma bogastva.
Legija bo skušala Izboljšati pololnj v prenočevalnicah ln javnih kuhinjah. Ljudje danoa živijo v njih paaje življenje, v premnogih slučajih «a slabše. Hrana je redkokje uftltna, ker al odgovorni faktorji pač miali-
lik udarec.
»wpn"lnesti
presega to vse
ln to aa dogsji W tuksjšnji okottd- ^ davkov isrfWf u
ne morejo ptoča»^
ostanejo v	,
delne or***"*" roštvs zs aje
Da oprav**** davčni ii^^rlSs
jim preti
s - _ j
odstotkov »**taif

mpeu**'
29. MAJA.
eseta
PR08VKT«
"' 1 i

ZAPISNIK
DESETE REPNE KONVENCIJE maVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTE ^ v	stsnn 8NPJ 04 22. maja do — 1989
f<c|. uročite vse te nasvete in priporočila odseku
krt*- . ■
edlags, da naj odseki podajo konvenciji svoje r'J r k'I|H-■» sklep ali ps sklepe večine in msnjšihe. Zbor-ukk8 katerikoli sklep sprejme, ssvrie, pošlje ssdevo nazaj
V uma razpravlja o nji. ' ISLi ugotovi, ds je ssm mislil Isto, s se je br. Lotrich fJTrsto umakne svoj predlog ter podpirs Lotrichevega. VMtarirh (294) je odločno proti Lotrlchevemu predlogu, kTvEsns beseda delegstom. Br. Stsnich (812) sporoča L društva, ki želi, da bi se razpravljalo na skupni seji, k stran izbere po tri delegste, ki naj podajo vaški svoje ^kar w tudi prihranilo ns čssu, ker ne bo toliko dele-
«navijalo eno in isto stvar,
•par delegatov govori vj istem Bmislu proti predlogu brata
R.mac (711) ieli, da bi se delegatom ne krstila pravica Konvencija je zato tu, da sama odločuje in ima seveda
EF
, Vorfch predlaga, ds ima konvencija v vsaki zadevi ik>l-- Ta predlog se mu zdi potreben, ker Lotrlchev ni po-Uien kdo ima odločujočo besedo.
Petrovich predloga brate Vogricha ne upošteva ter ugo-m u konvencija najvišja oblast. r Godina se strinja s predlogom brata Lotrichs. Ta pred-do vol j demokratičen in se ne more nobeden pritoževati, da komu pravico. V prilog Lotrichevemu predlogu govori tu-Wsij, ki j« prepričan, da bo s. tem predlogom prihranjeno
¿JM.
Klopčič pravi, da Lotrichev predlog ne ustvarja ničessr, ie naravno v parlementarnem redu Pečnik nima ničesar proti predlogu, ker je is isjsve kon-i predsednika jasno, da ima končno in glavno besedo ved
ncija.
> Bsrbič omenja poslovanje na prejšnjih konvencijah in prepričan, da ae bo prihranilo mnogo času, ako se sprejme
y predlog.
Zevnik je vesel, da se zboruje po odsekih. Stari sietem ¿iwl. Nikomur ni vzeta beseda, kajti vsak ima pravioo iti istojni odsek ter predložiti svoje nasvete ali priporočila. Groznik (254) poziva k dnevnemu redu ter ieli, da se ne
js ie izrečenih mnenj, m • Mah nič (461) vprašaje, Čemu eo delegsti sploh prišli v
L ¿e se jim ne misli dati besede.
LekAe je radoveden, koliko zborovalcev je še čitalo par-itami red, ko ga nekateri tako radi vlačijo na dan. Bil je ie nogih konvencijah ter je sam videl, kako je kaka klika vo-■Je proti temu, da bi se tu prepustilo kaki mali skupini,
počenjala s konvencijo po svoji volji. Zsitz, predsednik nsdz. odseka, je videl v "Prosveti" več
Br.
liil, da se da konvenčnim odsekom polno moč, vendsr pa .	k a^^LIT^ii! '"¡¡ZaT^LJu'rJiltLTa•
mana niti ena organizaega, kjer bi se to izkazalo bogvekako	sledjjo^dnev^emu redu. Nato imenuje reditelja,
h
Sedaj imamo samo en nov odsek. Odseki lahko olsjšsjp
ijo delo, če pa konvencijs z njih sklépi ne bo zadovoljna, [ajpada zavrgla ali pa dala nazaj. Pozabiti pa ne smemo, ujiina ne bo mogla diktirati, pa naj bo sprejet Lotrichev
ali ne.
PrevK (716) se boji, da bi odseki imeli prevelike moči. naredi, če njegovih nasvetov ne bi hoteli upoštevati? IPetrovieh mu pojasni, da bo lahko predložil svoje nasvete «n «lučaju konvenciji, ako jih bo hotela upoštevati. ■ Gradièek (131) nima dosti zaupanja v odsek za pravila, snatrs ga za orodje mašine, ki ga je imenovala že, ko so «litje 6e doma. Zgleda, da ni bil zbran poštenim potom <We*atov. Po LotricheVem predlogu bi imel te odeek pre-■oč, pa bi recimo njegove nasvete kratkomalo prezrli, ker j* ni njih pristaš.
1'etrovich ugotovi, da je bil odsek za pravila, kakor vel »«venčni odseki, pravilno izvoljen. Vsak delegat bo lahko
» »voja priporočila.
Ikrbi* ieli le mimogrede omeniti, da je čital parlamentarni P» ga spreminjajo in ga seveda lahko I mi.
»tnajat minut odmora. J odmoru predseduje br. Somrak.
• <J'P poroča, da je odsek za resolucije konstituiran. Vsi, J* kaka poročila, naj jih blagovolijo takoj izročiti.
m>(,a bi »e z delom nadaljevalo tako hitro kot vče-
k»*dict (121) pozove vse tiste, ki imajo kaka pripora-M™kJa l,ravils. da ista takoj izročijo tajniku odseka
^lagati je zaključek debate. Predlog je podpiran in' i jSKhaPOraien' NadaljuJe * ^^ razprava o predlogu
J* <408) je mnenje, ds je predlog bil zsdostno pojss-£ J* očividno, da ims konvencija zsdnjo besedo, trebs
*™«ti m ni priporočljivo kar hiteti. O važnih zadevah «Povijati in razčistiti pojme, četudi vzame čae. Mogdôe k predlogu brata Lotricha, da sme dele-
odloči, da tak dodatek nI potreben, ker predlog ■WJe deUte, kadar jo konvencija hoče.
(450) je odločno proti temu, da ee bi krajšalo 'ta om. Manjšina je že dovolj udarjena. Nepravilno Mh odseki kar naprej imenovani, tako da nekateri ™ >*> «nell prilike biti izvoljeni. JU delegatov govori v smislu, da mora delegacija hnetl VttWW> (268) se boji, da bo manjšinapoho-s J* dalo na konvenciji bsssde delegstom, todo psr t «TSi Prihajsitl iniciativni predlogi.
«borovnice skupsj. Cemu se trebs vi , *** n* b» nikdar v nobenem bloku *u Jr*t ,,a w noj odpovejo vsem blokom In nsj pustijo Isr » »u 7:	zbadanjam se ne t " " *
-, J ,,ro<lloire, je bilo dovolj pojaanjeno.
^mn.nu'1'^' ,ako n! Plinoma vseeno, ako delegat •"«ti tu I	ali ns skupni ssJL Ako bs veak
kitsdnï. *** ' Uko** prkl* lmé v «Msnlk, bomo nsj-j h^l
"■^ncnU^1***'(U za pravila predloži ven prlpo-
sa talko. Podpirano.
Nflts dâ u l'îlot nI na meetu, ker je bil etsvljen
+ J,,oUv|j». da j« pri ssdnjem glasovanju glede 1 ^ "ira J <K,loéil* ee nsdsljuje Z debato. Vendar
1 ^ ^ mor,> "lotevati, ker Je isto že v bUtvu Lotri-
olja S.N.P.J.
Na šeljo brata Vratariča sspisniksr še enkrat prečite predlog brata Lotricha.
Predlagan je zaključek debate. Podpirano in s večino epre-
jeto.
V prilog Lotrichevega predloga govore še bratje BsrbMf, Msčak (88) in Godina. Br. Grešnik (B54) omeni, ds bo msnjšlna vedno pogorela, pa naj.bo tak ali drugačen sistem; tudi bloki bodo vedno, dokler bo članstvo različnega mišljenja. •
Br. Malovrh bi rad videl, dA bi imeli nekoliko več zsupsnja eden v drugega in da bi skupno delovali ss nspredek jednote.
Br. Zorko (64) predlaga, ds se govorniško listo črte.
Br. Sorarak ugotovi, dp je govorniške lista isčrpana in se preide na glasovanje.
Predlog brata Lotricha M sprejet s 99 glasovi proti 80.
Br. MsUčll (204) pravi, da je opasll v "Prosvetl," ds gl. odbor sodeluje pri svetovni rasstsvl. Želi, ds bi konvencije odločile, ds ne sme imeti jednota nikakega opravka s to rasstavo.
Br. Somrak odloči, ds t6,spads pred odsek ss rasoluolje. .
Br. mants predlags, ds se preide z dnevnim redom ns razno. Podpirano.
' Br. Calnkar uvidi potrabo, da gredo vsi odseki na delo, tu ps se nsj odloči, sli se preskoči neksj točk dnevnegs reds.
Govorijo o tem bratje Torčelj, Stlgel in par (Jrugih.,
Br. Zšits, predsednik nadzor, odseke, protipredlags, da se prečita zapisnik dhige seje, nakhr ae naj sejo ssključi. Podpirano. , . Br. Somrak pozove člspe konvenčnih odsekov, ds ss teko j podajo ns «voje delo, nsto pozove zapisnikarja, ds Člte sapisnik zadnje seje.
Bi*. Jontss. prečita zapifinlk druge seje, ki je s mslimi popravki sprejet.
r Br. Lotrich poročs, da oo poslala brzojavne pozdrave sledečs društva in organizacije: delegfttinje Slovenske šeneke zvezo v Clevelandu,, društva št. 29^ 383 in 83. Piemene pozdrave ps društVS št. 827, 4, 665, ter Ameriški-slovenski klub v Clevelandu ter brat Anton Rednsk iz N. Braddock, Ps., v svojem in v imenu več drugih členov.
, Br. Slskovich predlags, da ss pošlje brsojsvnt pozdrav konvenciji Slovenske Ženske zvese v Clevelsndu. Podpirano in enoglasno sprejeto.
Br. Lokar priporoča, ds se da delegatom, ki so v \slabem finančnem položaju radi brezposelnosti, majhen predujejn, teko ida jim bo omogočeno preživljanje.
Br. Vogrleh poroča, da pričakujejo, da bodo lahko vosnl stroški izplsčsnl Ee jutri zvečer.
Br. Lokar ss zadovolji s pojasnilom brsta Vogricha. Ako do četrtka ne bi bilo mogoče voznih stroškov izplačati, se bo takrat lahko določilo glede predujmšL
Br. Troha vpraša za imsns tajnikov odsekov.
Br, Somrak pojasni, da odseki sami is svojs srede isberejo tajnike in druge uradnike.
Seja je saključene ob ll45 dopoldne. Matt Petrovich, konv. predsednik. ( Jacob Zupančič, sapienikar.
' X SEJA 28. nidja popoldne
Br. predsednik otvor! nejo ob eni popoldne in oposorl dsls-
sprejme delegat Zamik
Stavljenb je vprašanje br. rire^sednika na redni poverllni odbor, ali je pripravil poročilo.' .
Br, Mrmolja odgovori, 4a je pripravljen ter poroča, da so ,razen dveh nsvzoči vsi delegati.
Br. predsednik naznani^ da preidemo na dnevni red, ker pa pdbor za pravila nI še pripr^en poročati, sugestira zbornici, naj osvoji sklep, da se kliče delegate po Vrsti, da bodo podali priporočila ovčjih društev, kar ee mu vidi priporočljivo In koristno za nadaljni potek konvencije. Nsmesto da bi posnsje, ko pride pred nss najvažnejše delo, razprhvljall o teh priporočilih, storimo to sedsj, ko konvenčnl odbori Š4 zborujejo, ksjtl s tem bomo prihranili ns čssu ter se izognili posnejšemu sestoju.
Predlsgsno, ds konvencijs osvoji sugsstijo br. predsedniks. Predlog soglnspo sprejet.
4 Sledi kratka razpravs, koliko čsss nsj ss dovoli posameznim delegntoip za .poročanje.
Stavljen* sta dvs predloga.
Prvi, ds se določi pet nilnut zs possmesnegs delegate. / DrugI, da se rastegne ns deset minut.
Prvi predlog je priporočan, češ, pet minut je dovolj, če bomo flovolili ve£ Časa, se bo poročanje preveč zavleklo.
Zagovorniki drugega predloga menijo, da delegati združenih društev ne bodo mogli podati Ovojih priporočil v petih minutah.
Delegat Zamik je pa mnenja, da nI treba delegatom združenih drnštev govoriti delj časa kot delegatom poeamesnih društev.
Siedl glasovanje, ki js izpadlo kot eledl: r- Za prvi predlog 64 glasov; , ■■■■■■ . -------
Za drugi predlog 66 glasov.
Torej sms vsak delegat govoriti deeet minut
Zs besedo vpraša delegst Bruse (17) ter prodlsgs, nsj ee ne zanaša v zapisnik poročil delegatov, temveč da ee zanesejo vanj zgolj imena delegatov, ki bodo podajali ovoja priporočila In številke društev, 1d eo jih poslslS.
Delegst Zamik se ne strinja e predlogom ter protipradiht*, naj veak delegat poda izčrpno poročilo, ki nsj ee zsneee v sspisnlk.
K predlogoma govori delegst Joseph Trebeč, kl priporoča predlog br. Bruse.
Predsednik nsto odredi giaeovenjs, ki js Itpsdlo v prilog prsd-logu br. Brusa, ss katerega Je bilo oddsnih 88 glasov, dočlm Js ostal protfpredJog br. Znrnlha o 57 glasovi v msnjšlnl.
' V soglasju s tem sklepom je zapisniksr rešen dolžnosti zanašanja priporočil delegatov v sspisnlk ter beleži esmo imsns delegatov In društvsns številke. ** V
1 Zs društvo št. 1 (delegst Oven zadržan na eejl konvenčnega odbora); št. 1 Frank Lepfch; It. 4-54 Mary Darnach j št. 6 Somrak; št. 6 Jacob Dermota; It. 7 Lsranc Sturm; št. 8 Frank Gorane; št 10 Matt JoviČ; št. 10 Demšdr; št 18 John Rsboi; št. U Frank fesdfr in Frank Jtupec; št. 16 Mike Soatarič Is Frank Zaje; št tT John Broce; št. 10^76-106411 Martin Oberlan; št 00 Luka Veritovnik; št. 21 Frank Boltezari št 28-200 MnU Drop; ftt 26-290-861 V. Jeksetlč; It 87-206-281 Rok Firm; št 86 Chsrtss A. Grosdeck: št. 84 John MsteHč; št 20 poroda delegat dr. št. 86 Frank Bsrbič; 86-140 John Dolenc; št 87-188-277-446 Albert Lučtt; 86-66-606 Frank Zsftmkovec; 80 Frank Pečnik; 41-76*60 T. Mllhsrt*; 46-111-678 JullS Modle; 44464464 Ignac Grosnlk; 45-666 Joseph Toglar; 47 Louie Pokol; a Anton Yakich; 281-306-461-474 Frank Mahnič; 02 John Žitnik; 66 Frank Bnrtlš; 60-811-740 Frank Wotgemuth; 60-461 Jseob Debevc; 61-167 Ms-rinn Korach; 6£J00 Peter Paskk; 66*117468 Frank Medvod; 66-201-881-714 George Presknr; 60 Jaek Ambroššč; 70-276406 Frank TSrabula; 72-22^-228 John Hoševnr; 78416-466466 Martin 74486468467-028 John Išomss; 76 John Majnarich. Predsadnik določi petnajst minut

Seja se nadaljuje ob 3:30. Nadaljevanje poročil delegatov,
79 Vinko Banksh; 81-112-424 Kajetan Ersnožnlk; 82 Mlchsel Krofins; 84428-318 Mstijs Mavrovič; 86 John Morsi; 87 John Strvaanik; 88 Frank Msček; 91401 Frank Koehevar; 92-187 Louio Karlinger; 96 John Gorens; 97-167 Joeeph Glsvsn; 98 Lsvoelsv Zevnik; 102-449 Mathew Kure; 104 Anton Demahar; 106 Frank Auguštin.
Delegat Barblč zahteva nujno beeedo. Poverllni odbor namreč želi, naj vaak delegat napiše na listek svoje mnenje flede višine delegatskih dnevnic in svojo društveno številko tor listek odda odboru ss plsče, da bo Isti lažje tsdelal tozadevno priporočilo.
Sklenjeno, ds ee temu ugodi.	s
Nadaljevanje poročil deiegetov:
107 Frank Žvanut; 110 Anton Hren; 118-227406 Charlea Bizjak; 115-189 Frank Sterniša; 116-184-567 Anton 8tigl; 118 Nick Povshe) 119 Antonis Besek; 120 John Pleše; 181 Leo Junko; 128-181-209 Msrtln Jurečko; 124 Frank RsUie; 126460 Rudolph Perpich; 126 John Gabrenja.
Poročanje je za nekaj čsss prekinjeno In predsednik opssofi zbornico, da je to podajanje priporočil raznih društev priporočljivo, deal ne dvomi, da se marsikateremu delegatu Zdi dolgočasno. Skoro vssk delegst ims s seboj kskšns priporočila In seveds misli, da so njegova nsjbolj važna, čemur pa ni tako; potrebno je namreč, da ellšlmo vss priporočila, ds se mnenjs med nsmi Obrusijo in razčistijo. Apelira ps ns delegste, ki imsjo pripravljene dolgs pisana poročila, da ista kolikor mogoče omeje ter jih podajo sgolj v isčrpku, sloer ne bodo prišli ns vreto drugi, ki bi tudi radi pove-dsll svoje mnenje.
Nadalje^snje priporočil,
120 Joseph Trebeč; 180 Uršule Ambrošič; 181 Lswrenoe Grs-dlšek; 182 John Jsnc; 134-177-630 A. Psvlovleh; 186464444 Ca-milus E. Zsrnlck; 187 Antoinette Slmčlč; 138 John Koklleh; 198-477-667 Msx F. Traven; 141-715 Henry Pravte; 142 Louis Mr-
moljs.
Poročsnje priporočil deiegetov je prekinjeno tn konvenčnl tsjnik br. Lotrich prečite konvenciji posdrave, ki so prišli tekom dnevs.
, Posdrave deoetl redni konvenciji SNPJ eo poelsll:
Zs HBZ gl. predsednik Butkovlch in gl. tsjnik Sholleh; JBKJ Frank E. Vrsničsr, gl. nsdsornlk; glsvnl predsednik J&KJ Psul Bartel; zs Hrvstsko kstollčko sajednlco gl. prsdssdnlk Org« Rs-
kich in gl. tsjnik Anton Psus; nsdslje so poslali posdravs: društvo št. 20, društvo št 54, št 728, št. 59, Ivsns Baraga, Chlsholm, Minn., št. 358, št. 254, št. 540, Joseph Snoy, Bridgeport, O., lt. 9, št. 174, št. 287, Radoš Medenica, član št. 430, št. 7 In Joe Mskovso, št. 172.
Tsjnik Lotrich nato apelira ns vse delegsts sngleško poslu-jočih društev in angleško govoreče člane gl, odbora, naj se registrirajo pri konvenčnemu tajniku, da se bo vedelo, koliko Jih Je na konvenciji,
Delegat Leo poljšak poroča, da se snide nocoj odbor si publikacije, nakar predsednik zaključi sejo ob 5. popoldne,
Matt Petrovich,	Ivsn Jontss,
konvenčnl predsednik.	konvenčnl saplenlksr.
6, SEJA
t,J • * 24. maja dopoldne.	. 1
Br. Pstravleh otvorl sejo ob 8. zjutraj.	1
Predsednik Imenuje brata Dolencs (86) ss reditelje. Br. Mrmoljs poročs v imenu poverllnege odseke, ds eo nsvzoči 208 dslegatje In gl, odborniki.
Br. Somrak vpraša, ali oe bo dale U konvencije slikati, kakor je bila doslej* navada.
Br. Zsits« preds, nsdz. odssks, predlags, ds oe konvencijs ds sliksti ter ds se srsnžirsnje prepusti predsedniku priprsvljslnegs odbora čiksških društev. Podpirano.
Br. Kris (406) prsvl, ds sedenji časi niso primerni, da bi ss zsprsvljslo denar za take otvarl. Pojasnjeno mu je, ds bo sliko plačsl le oni, ki jo bo hotel Imeti.	J
Predlog brsta Zsitss js s večino glssov sprejet. Br. Vratsrlch (204) želi, ds se ne sgublja čsss. Predlags, se pokliče odsek ss prsvlls, ki nsj zsčne s svojim poročilom. ;/t Br. Pstrovich ugotovi, ds so poročila delegstov na dnevnem
redu.	i
Nsdsljuje se s poročili delegstov. Poročsjo sledeči: .f
Ime	, Poročs za društvo (s) št tf
Joseph Mihelich ........................ 143, .'UMI in 454
Anthony Cvetko ....................m 146, 144, 269, 306 In 554 ^
Leonsrd Poljšsk »...„.M......»M«* 147
154, 297, 188 In 416 158
John Kssh .......«....»„»»,..»•„,».»•••
Charles Wick
Matthew Kos ............................ 1« In 819
Blaš Brezovšek .....................- 1«« In
Louis Humar ...........«.............. 240, 288 In 505
....M..'"M.M. .....
Frank Zupančič ...............„«...m*
Joeeph Blatnik ........t..,....,."...'
Frank Havdek .................«»»••..»•
Jacob Muhvich ........................
Frank Završnlk .............,.*•.»».»•
Veljko N. Krivokapich.....»......
Frank Kaučič ............................
Louie Varl jen Frank Vratarich Charles IxHišen Frank Rsčlch
Mike Stlmae m..m........••...»m..mm«
Joeeph Htefanólé ....................
John Debelak a»**—»»***•*—***—**— Frances Bohinc „.................m«^
Louie Pistotnik ................
George Gatinač .................m
Ibmms Laush ............. ....m. m.. . .mm
Theodore Vučellch Joeeph Msvetz |
UH6ÉS Sfflir ............M,......MMM M»
John A. Oerm m.m... Andrew Ukšsn Heronlm Stsnich
Lawrence Habek .................. »M»
Mary Smolti ,..............».......»•«.♦
John Matekovlch Michael Fisher John Spende I Marko Habich John Pétrir h ...»«m.mm...mm»m«>m» Slava Jergovftč ....... ...............M«»
Oharies Pssmsn .....h............
Mathias Kamin ...m. Frank Klopčič
John l^ekše
M.....M..MMM0
i.iilwmwilHtHHUlM
172, 295 in 245 178
174	In 274
175	in 162
176, 276, 279 In 479 188 In 4.10
190	In 846
191	In 210
204	. i • T.
207
214, 657 in 704 216 In 888 216 In 660 226, 298, 641 in 267 282, 260 In 820 286 In 464 286 In 626 280 In 600
<268, 686, 638 in 781 .In 666 860 la 600
»00	A
i
§
i i.

... .......... MM*
#......*. . . . .. ..MM*
.................M
..... »m.... ........ ..M
...MM....M.M.MM..MM* .......M..........»«.M.**
816
816, 866 In 841 822
In 786'
464, 426, 56S In 646
847 la 821
i
. ••»»»•«»M»«.»..MMMM#
»«M«.M<mm»IH>MM»M
866 In 472
m
871
.............M.MM......
........... .^..»M*
877, 67, 466 la
. 1
Rr Pašnik prosi, da bi ee okrajšalo poročila ter tako prihranilo ns čssu.
Br. l*etnevkh pojasni, ds Js Is opetovene
da nsj bodo kratki e svojimi poraMII. Isssds _
u.	(Dalja v srede.)
o,	SI
	m
Tone Seliihar:
NASEDLI
Roman v treh delih
Zunaj na cesti zaklepečo peket konjskih kopit. Kakor bi jata Jahačev jezdila na nočni pohod. Oče se obrne v kuhinjo in pravi:
_ Dragonci jezdijo iz kasarne!
2
Opravo so nosili v stanovanje. Vse je še neurejeno; po tleh lete predali s perilom, o-mare so odprte, slike ob zid prislonjene, čez stole je nametana obleka. Zadnje drobne stvari nosijo z voza: škaf, v katerem je nekaj kuhinjske posode, košaro s posteljnino, med katero ao varno shranjeni krožniki in kozarci. Težka orehova omara z velikim zrcalom jim je nagajala. Stopnice so v vijugi preozke. Nesli so jo nazaj na dvorišče ter jo z vrvmi potegnili na balkon.
Balkon je vzdolž vsega prvega nadstropja. Na oni strani stanuje mojster iz tobačne tovarne, ki nima otrok, spodaj sta Še dve stranki. Neka ženska razobeša perilo na vrtu, ki je zadaj poleg velikega dvorišča. Odtod se lepo vidi na prostrani Mestni log in čez Barje do Krima. Poletna, vlažna megla viai nizko nad travniki, le obrisi dreves, ki rasto ob Gradiščlci in Malem grabnu, in samotna hiša, ki stoji sredi gmajne, se komaj razločijo. Poleg kuhinje je takoj prva soba, ki gleda na nizko mitnico in na visoke smreke Cesarskega vrta. Okna druge sobe gledajo na cesto, na kateri je ves dan živahno vrvenje. Sto in sto delavk in delavcev hiti v tobačno tovarno. Zvonec ob vratih klen-ka in jih priganja. Delavke z Viča in iz Ko-zarij hite tod mimo, da ne zamude. Ce se skloniš skozi okno, vidiš hišo, v kateri stanujeta stsra dva.
Vse je zgorsj. Voznika sta se že odpeljala. Justin in Adam stojita sredi te razvlake. Vroče jima je.
—	Počakaj va žensk, da ne bo kaj narobe! sklene Adam. Naj same odločijo, kje bo stalo to in kje ono. Vse Je šlo po sreči, nič se ni razbilo!
Justin sedi na žimnlci in kadi cigareto. O-gorek stiska med prsti in gleda skozi okno v nebo.
—	Mogoče bom danes zadnjič na tej postelji spal? reče tiho.
—	Ne razmišljaj o tem! NI tako hudo! ,
—	Vojna je vojna. Zgrešena krogla me lahko zadene!
—	Seveda, če človek samo na to misli, ga že zdaj boli. Sicer pa je lahka rana velika sreča za vojaka. Pride v bolnico, potem je zanj vojne konec!
—- Da .., Boli ga nekaj. Hitro potegne listnico iz žepa.
—	Se ničesar nisem vrnil, pravi samemu sebi očitajoč. Nikdar nisem utegnil —. mislil-pa sem mnogokrat na to!
Adam zamahne z roko.
—	Stiska me, pa bo tebe še bolj. Spravi! Ani pusti, ki bo potrebovala. Vojaška podpora je akromna!
Marta je prinesla toplo kavo. V tem svežem poletnem Jutru je bila kakor roža, ki je pravkar razprostrla svoj cvet.
—	Zdaj pa le hitro, Marta, pravi Adam. Mudi ae ml v službo.
—	Pričnimo v kuhinji, je dejala. Kredenco takole ob tole steno!
Pregledala je sobi in v duhu črtala sliko urejenosti.
Upognila sta so In premaknila omaro. Adam je bil al len, kadar so so mu napele mišice na razgaljenih rokah, Justin so jo takoj oznojil in je globoko dihal.
Dino Montanara:
PODZEMSKA ITALIJA
(Prevedel Mil« K lupili.)
ženskam je uspelo, da so odvedle kmetico a sabo. Krog nje se stiskajo jokajoči otroci — sicili-janski otroci jokajo zelo glasno — in tako jo vodijo v hišo neke sosedo. "Santa Madona, Santa Madona" Jih slišim, kako mrm-rajo. A tisti hip, ko stojia mala skupina v črno oblečenih ženak mimo ljudi na cesti, se dogodi nokaj nepričakovanega. Mogoče j* slišala kako opazko, mogoče jo Je razdražil nasmoh fantalinov-črnosrajčnlkov — kmetica se je nenadoma iitrgala svojim sosedam iz rok, potegnila predpasnik z obraza, ae vzravnala, da som zagledal njem» |K»gumno, rasvneto lice, In z vso svojo Jeso, svojo mržnjo, svojim obupom In preiirom globoko vzdihnlla In pljunila fašistu v oči.
Obetala Je odrevonelo, samo njeni veliki uhani so ae tresli. V naslednjem hipu je nastal hrup. Fašist jo je zgrabil, clvlliatl mu hočejo i »omagati, toda lenake ao navalila nanje, da osvobodijo so-sedo. Možje vidijo svoje lene v nevarnosti, obkoljene od žbirev, nič več ni nobenega brzdanja, s kričanjem, ki ni prav nič podobno človeškim glaaovom, so na-akoiill. Občinska policaja sta potegnila puške. Z vreščanjem In kričanjem ao ae pognale lenake v tek proti vaal. "Ven. ven. ao. sedo (iiovanno so vzeli! Strclja-
Sestavila sta postelji, previdno pritrdila marmornato ploščo na umivalnik, pribila nad okna obešala za zavese; naglo sta opravila vse težje delo, ki bi ga ženske ne zmogle. Adam Je moral v tovarno. Mgrts je polagala perilo v omare, Justin pa je zabijal žeblje za slike. Nič kaj lahko ni obesil na kavelj velike, težke podobe: viteza, ki se poslavlja na grajskem dvorišču od žene, ko odhaja na vojno. Ponosno zravnan stoji v bojni opravi, paž pred njim nosi ščit in lok s strelkami, gospa je potrta in se naslanja na njegove prsi. Spodaj pod grajskim zidom je videti konjenike z dolgimi sulicami.
Justin gleda v viteza in se čudi njegovemu izrazu. •
S kakšnim ponosom odhaja na boj, si misli. Zono ima, glej, grad in bog ve kakšno bogastvo. Jaz pa kakor mevža ...
Gre v drugo sobo in sede pri oknu na zofo. Po cesti škripljejo težko naloženi vozovi, zadaj za smrekami bobni vlak, pod oknom je čuti otroke, ki se igrajo.
Ziblje se z gorenjim telesom sem in tja. Njegove misli tko:
—	V meni ni nikakega navdušenja. Mrzim vojno, ki mi je prekrižala račune!
To sta dve stvari, ki jih je dognal danes, ko se je nekoliko pomiril.
Misel nagovarja misel in če do dna premisli vse vzroke te vojne ter si obudi vse navdušene časopisne članke in hujskajoče govore ljudskih tribunov, si vendar ne more razložiti smisla vsega tega. Hudič, zaradi dveh'oseb pognati milijone ljudi v nesrečo?
—	Da, si govori na znotraj, govore o neki ideji. Borimo in vojskujemo se za idejo. Za kakšno idejo, vraga, se naj borim jaz? Zato, da bom pomagal kaznovati umor, ki se me nič
ne tiče?
Vojna je pomenila zanj strašno izgubo. Od rinila ga je s ceste, po kateri se je vzpenjal. Zdelo se mu je, kakor bi mu nekdo od zadaj vrgel zanko okoli vratu in ga zviška potegnil v globino. Hipoma se mu je zazdelo vse nesmiselno, nepotrebno, brez vsake vrednosti. Sila, ki ga je snela iz vsega tega, se mu je kakor jarem obesila na tilnik. Moraš!
Stotisoči so se uklonili. Poslaniki so sedli na ekspres in se odpeljali. Ministri so zdiktirali ukaze. Telegrafi so brneli neprestano. Maziljeni starec se je zjokal in podpisal. - % Ukaz!
Milijoni so se upognili in zatrepetali.. Ka kor ovce. Niti zameketale niso. Da, pohjevne in hlapčeveke duše. Ce bi vsi ti milijoni naskočili peščico topoglavcev in diktirali: Ne! Ukaz! Prek i sod!
Niti za sekundo ni pomislil, da ne bi šel. Ne, ne. Se na um mu ni prišlo. Podvomil je ros v nesmisel vojne, toda v ukaz ni podvomil. Podredil se je brez vsakršnih duševnih zaplet-Ijajov v urejeno, prisilno priučeno miselnost zvestega državljana. Ne zaradi vere v zakon in odredbe. Ne zaradi spoštovanja oblasti, ne! Ker so jo ba^! Kajti človeka uče: če ne boš spoštoval zakona, boš kaznovan! Moj bog, kdo se naj spomni in uči ljudstvo ljubezni do sile.
Marta jo pogledala v sobo. Čudno se ji je zdelo, ko ga ni bilo nikjer slišati.
(Dalje prihodnjič.)
jo na nas! Ven, na cesto!" Iz vseh koč so se usull ljudje, ka kor <la jih je izbruhnila zemlja. S polja prihajajo v teku, dol z vi-nogradov hite. Možje in ženske in polodrasla deca a krepeljci, vilami, železnimi drogovi In deli bran. Pred hišo hrup. Puške prasketajo. Vrisk, kletve. Skupinica "reda" je Izginila, kakor da je sploh nikoli ni bilo. Nekje ob plotu leži fašistični miličnik. Množica se nikakor ne moro pomiriti. Neki ženski glas vrešči: "Soeedo Giovannat Odpeljali ao soaedo Giovanno!" Ljudje okrog nje odgovarjajo: "Kdo to pravi? Kje je? Ponjo gremo!" Nad vsem oster fantovski glas: "Na občino! Na kveaturo! Kelltl jo moramoP
V trenutku se postavi človek s sekiro na čelo trume. Z« njim ao planili molje In lenake s dvignjenimi krepeljei in noši v rokah. Neka ženska grosl t ftelezno gre-bljlco. Nič jih ne zaustavi. Krajevna policija je preslaba, fašistov pa je malo. V občinski hiši Je vae mirno. Niko«ar nI v hiši. Brez težave so vdrli vrata. Fa-šistični funkcionarji ao se poskrili, toda množica hoče žrtve. Predolgo so hrsdall mržnjo. Spi-si late iz omar, Črnilniki po spisih. Stole in m I se treskajo ob zid in skoči razbita okna. 7. zma-goelavnlm kričanjem vržejo na grmado fašistično uniform«, k ve-storja. ki jo je bil puatil in ub*. Žal v srajci. Kmalu satem sago-ri vsa hiša v dima In plamenih proti nebu.
Caltanisetta, junija lfc-
Kar se je dalo hitro sem moral Iz Catanlje. Vedel sem, kaj pride za takšnim puntom. Pride četa fašistične milice, aretacije, globe v denarju, ki pijejo siromašnemu kmetu kri, obsodbe na robljo, a mogoče tudi ustrelitv«. Videl pa sem, da živi med temi kmeti sovražnost proti fašizmu, ki je ne bo mogoče nikoli ugaai-ti. Ko pride čas, bo vsak slclli-janski kmet na svojem mestu.
Caltanisetta, junija 19—
Obiskal sem delavce v žveple-nih rudnikih v provinci Caltanisetta. Delavci tu žive v popolni sužnostl. Tu vlada še dandanea feudalizem. Ustniki rudnikov odločajo o višini mezd In delovnem času. Zakona o zaščiti de-lsvcev ni. Po 12 ur na dan delajo mladi ljudja, njih mezde pa so precej nižje od bednih plač v '»tali Italiji, žvepleni rudniki Sicilije dajejo največ za vojsko nesposobnih moških. Dvajaetur-no delo v zagatnem, s žveplom nasilnem zraku, brez kakršnihkoli varnostnih naprav, v stalni življenjski nevarnosti — to daje kar neverjetno visoko ItevDo u-mrljivoatl. to daje telesno In du-levno propadanje. Kriza žvepla je poetala pod fašističnim režimom akutna. Tu je opaziti, kakor »koro v vseh pokrajinah I-talije. atrašno nazadovanj« vae-gs gospodarstva, uvoea in Izvoza. Dviga ae *al*o kriminalnost In umrljlvoet. Težko nJem«, ki verjame fašističnim statistikam
Mnogo bolje, da bi prebiral pravljice.
Neapelj, junija 19— Ko sem šel davi s postaje, sem srečal "Corteo", eno od o-bičajnih fašističnih procesij. Prekrižali so mi pet, moral sem potrpeti, ds so šli mimo. Korakali so s kričanjem, piskanjem instrumentov, plapolanjem zlatih banderc, zastav in trakov. Gagliardetti, zastave s svežnji protja, ae blestijo v sto komadih na ozadju sinjega neba. Najprej nekaj za srce. Najmanjši od malih Balilla, obvezne fašistične organizacije za mladino, ki obsega vae deške in večino dekliških šol. Organiziacija je imenovana po fantinu Balillu, ki je ob uporu proti francoski posadki v Genovi prvi vrgel kamen na tujega zatiralca . . . Mali čmosrajčnik korakajo pod nadzorstvom svojih učiteljic in vzgojiteljic. Potem sledijo vočji Balilli v neskončni, sivo uniformirani procesiji. Majhni, suhi obrazi, ki majo — po zaslugi odlične vzgoje vzornih vzgojiteljev — že zda, drzni izraz osvajalcev.
Koliko staršev te mladine je v letih 1922 in 1923 izkrvavelo pod železnimi batinami fašizma koliko jih umira v ječah, koliko jih sedi oropanih pravic in obu božanih doma, trpeč pod občutkom nebogljene mržnje?! Iz tisoč otroških grl krikne drzn vrisk osvajalcev proti nebu: "A chi 1'Italia? A noi! A noi!" ("Za koga je Italija? Za nas! Za nas!") A nad vsem plapolajo in šume zastave. Sledi ženski Fas-cio v uniformi. Z v tla uprtim pogledi, z drznim nihanjem in drznimi usti. Nikjer nI moralno hinavstvo večje nego v teh italijanskih dekliških zavodih. Zdaj vodijo sprevod do spomenika kakšnega "neznanega junaka" ali "fašističnega mučenika". Govornik bo kakor gramofon odpe staro pesem o pohodu na Rim, o Mussolinijevi volji, o moški zve stobi in sijaju nacije. Tisočkrat bo muzika odlajnala pesem fašistične mladine, himno "Giova-nezza", in nihče se ne bo ozrl na ta teater, ki ljudem že presega kakor karnevalska maškerada, ki traja predolgo, ki traja vse leto. Potujem v Rim, s seboj sem vzel od Madopne di Pompei pravega duhovnika, ki je nasedel na moje limanice. Pri prijatelju krč-marju sem se preoblekel v du hovnika, a v hotel M. v Rimu ne bi mogel vzeti boljšega alibija, kakor je ta moj kolega. Iz hotela bom poslal svojo duhovniško prtljago na avstrijsko mejo, jaz bom izginil v hiši zanesljivega sodruga, da počakam priprav za najtežji del svojega potovanja. Moram namreč v ječo Portolongone.
Rim, junija 19— Vznemirjen pričakujem papirjev, ki mi bodo omogočili vstop v ječo Portolongona, kjer se nahaja mnogo sodrugov. Prelevil se bom v uradnika ministrstva za notranje posle, čigar kontrolni obisk je javljeo z avtentičnimi dokumenti. Pismeno vprašanje ne pride iz upravnega poslopja, jaz pa moram priti, preden postane opazno, da je odgovor na vprašanje izostal. Takele kontrole so zelo pogoste, pa je komaj verjetno, da bi bilo zanje kaj sumljivega v tem. Treba m. je samo poguma in drznosti. 2« teden dni traja moje radovolj-no jetništvo pri sodrugu. Nervozen sem.
Livorno, junija 19— Vse sem opravil. In srečo i-mam, da se je vse tako končalo. Pot od Rima do Portolongona se je vlekla v večnost. Pri vkrcava nju v Piombinu je prisostvoval mojemu odhodu neki karabinjer-skl oficir. Od daleč je videti vi soke pečine, kjer delajo ljudje, ki so najboljši v delavskem raz redu Italije. V Portolongonu pričakujemo pri izkrcavanju lcaznll-Oiškega direktorja z odvratno ljubeznivo prijaznostjo. Take kontrole utegnejo biti sanj neugodne. Njegova karijera zavisi od nadzornikovega razpoloženja. Seveda gre pri takih alužbenih obiskih ponavadi za prazno formalnost, ki ae z obeh atrani Čim P*) izvrši in konča z dobro pojedino v upravnem poslopju.
Portolongona je majhen gradič na otoku Elbi, Nova kaznilnica (temnica) leži tik stare nad-vojvodine Toacane. Skozi stara španska vrata atopim v zavod. V obeh temnicah ae nahaja fi*H) kaznjencev. V novi temnici aedi-jo kaznjenci, ki so obsojeni na samotni zapor.
U>*Us frtkešaJU.)
Na sliki je Marian Sullivan iz PhiladelphijVz je porodila na ulici, ko je bila brez doma. Njen n>oi okrog po deželi za delom.
MNOGI NE VEDO . . .
. . da je v Ameriki v časni-Štvo investiranih 26 do 32 milijard švicarskih frankov in da je skupna naklada vseh listov znašala 1. 1929 44 milijonov izvodov — na vsako poldrugo družino po en dnevnik.
a
... da so sl dali ameriški listi zadnjo papeževo encikliko, ki šteje 20,000 besed, s stroškom nad 50,000 lir brzojaviti preko velike luže. Oddajanje se je pričelo ob 10. dopoldne in je bilo ob 1. popoldne končano; tako se je moglo zgoditi, da so veliki newyorški listi imeli angleški tekst v času, ko ni imelo papeževo glasilo "Osservatore Romano" še niti italijanskega prevoda.
... da šteje
Presse" okrog S3|| kov, londonske Aumm
150. s
... da plačuje reklu igralne banke v Mod francoskemu tisku let« milijone frankov za prij in za — zamolčevanjt - * 1 ' ... da je panamski! ljal ustanovitveno družb ti 1400 milijonov fr&ak teh je prejel tisk 65 frankov.
V NAJEM 8E ODI 4-sobna stanovanja drugem in tretjem Cena zelo nizka. Oglasil 1162 W. 17th St., Chi
SI DNEVNIK UST PROSVET
t koaveadje ee sedaj lahko aareti t dvsaM tri Oaaa Is sm drnllae ta Is
stane sa vsa enaka, sa ¿las« tli •ae letne naročnina. Ker pa člani še plačajo pri asesasats ea »m te prišteje k aaračninl. Ml prištaja.. eten dr«
j«	Tmt* ""«J * viroks, re«,
drag sa člane S. M. P. J. List Proarata J« rdhT
v vaakl dmllnl nekdo, Id M rad «tal listTsaklaa priMke, da ee ta« VI naročite aa dnevnik Prosrote. Ceas
«are «■ *«s4e HM Za Ckoro 1.
i ™lk ..............ŠJt	1 tednik ia.
I tednika la............$M	t tedalka M
• tsJaflke hi............MS	S tednik« la
ssMPl
$1*1 •I t* k
CMcsf» I»..
IspeMte spodnji kepea, prilešHe potrebno vsoto ieeuk i Ordar t pismu In al naročite Proarata, Ust, U Ja vala ls*da«.
Pojaanlla:—Vselej kakor hitro kateri teh ¿lasov prsati» MU I •11 če se preseli proč od drulina ln bo aahtersl «asiifej Ha t «oral tisti član Is dotlčno drulina, ki J« tako skupno nsrotat Prosveto, to takoj naanaalU upravni*™ Mtta, ia oboDtn f vsote listu Proirota. Ako toga ae store, todaj nora «pi datum aa to vsoto naročniku.
PROSVET A, 8NPJ, MS7 So. Lairadale Ara, Chi«« Prilofeeo poŠUJaai aarotnlao aa Hat Pregreta rsste
-—-— ČL Mri
Uaterito tednik la «a pripišite k «ojl aarstaial sd tMttti
J&
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt
Tiska vabila za veselice In shode, vizitnk«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. * slovaškem, češkem, nemškem, angleške» jeiiks
VODSTVO TISKARNB APELIRA NA
S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
daja fošetro tiths«* enijsko dale m*
Pilite po lafeneerij« ds
S.N.P.J. P
2657-69 So. Lasradak A
Tasi ss dobe aa ftsljs todJ ns