Pomeiiki o siovenskem pis a nj i. XXVIII. U. Ali ali (wobl, ja wohl) — pravi Dolenec, pa tudi: Bali bali — kaj je vendar to? T. To je, da ^Gorenci v nebesa ne pojdejo!" V. Oho! morebiti jih pojde več kakor Dolencev. T. Morebiti; vendar — tako sem slišal ne deleč od bele Ljubljane, ako bo sodnji dan Gospod po slovenski govoril — javalne ?! 17. Kaj je že to: tpga ne umeni. T. Ako porpče sodnji dan Gospod tistim, ki bodo na njegovi desnici, po dolpnski: ,,Balite, blagodarjeni mojega Očeta!" — se bodo vzdignili tedaj Ie Uolenci ter pojdejo za njim v npbpsa , ker Gorpnci np bodo vedili, kaj ce s lem reci! U. Kdo si je pa spet to izmislil? T. Oponašali so to nekdaj Metplkovcem, ki so po njegovi slovnici spravili v knjigo dolensko ,,balite balite" namesti ,,pridite". On sam piše na vpč krajili od ie besedp p. str. 23, 168 in 153, kjpr pravi, da se slovenski be (ja wohl, ey wie) vjema s českim in ruskim ba, in da temu Dolenec pritika li ali le v bali, bale; in slednjič fcf. giranaz. letn. 1864) sp bere po njem, da imajo Xenici iz slovenskega bpsedico bald (v alemanskem bale) od bali, balp, to pa od bpsedice bi, ki jo imamo v želivnem naklonu, s sicpr navadno pretiko polglasnega i v a itt natiko vpzine bpspdice li ali le, od tod velivninaklon: bali ali bale, balita, balite, kakor: jeli, jelita, jplite Cse'*j gelten's, sag, sagpt ja, bpjahet es), kjer ima Murko: jpli, je li (\vas, ist's so? nicht wahr?) jeli da oder jelita, e (nicht wahr ja ? nichtuahr?) — kaj 1 e, was nur ? itd. V. Kali, ali kali — pravimo poprasevajp. T. Iz k aj li je k a li; teže je razdrobiti besedo javalne, Potočnik javolne, Janežič javelne (vermutblicb nicht, schwerlich). U. Kako pa jo razlagajo? T. Večidel iz j a - a I i - n e , j e - a I i - n « , vpndar od kod in čemu v vmes? ali je samo zavoljo Ippoglasja, da ne zevamo preveč izrekovaje ja-a ali je-alne? — V hrov. imajo sicer jali (odpr), jaui (gprade so, wip) ; v rus. in stsl. jaj?', jave , v jav' t. j. očito, javno, javalne — očitno , res ali ne (valetne , cf. valpre, sl. veljati, neraš. gelten itd.) U. Javalne rečpm, in več povem, kakor ti z vsim svojim razlaganjem! XXIX. U. Zavoljo lepoglasja — in unkrat si pisal za tega voljo; zakaj pa ne pišeš zarad lepoglasja in zarad tega, kar je v novejših pisanjih tolikrat brati ? T. Zakaj ne; če ti ni prav, pišem lahko zavolj, zastran, zadel, za delo, zbog in zboga, radi in zarad in šp porad — lepoglasja, in celo zategavoljo, zategadelj ild! U. Kakor nalasč, tvarine dokaj; popiši in razloži mi te predloge ali razmpri mi one razmernike posamesno , ne pa kar na mprnike! T. Za voljo in za tpga voljo (um Willpn, um vvillen, volo, vplle, laško vogli lat. voluntas) je zaano, kakor (udi, da sp v pisanji laliko sklpne: zavoljo in na koncu o sme sneti z a v o I j (cf. d o v o I j, zarano, zares; meni, lam itd. namesti niemo, tamo). Prav znano je tudi stran ali zastran (seitens, cf. kraj, konpc, dpl). U. Kako , da se piše zadel, zadelj in za dplo? T. V stsl. inia Miklosič: dplja, <ipl'nia in del'uii (propter iungitur cum genilivo, cui postponitur); v nsl. se da po tem izppljpvati iz a) del, dpliti (pars , dividere, cf. stran, plat) in b) delo (opus) in sp vjema z gprškim pa tudi latinskim ergo (ergon.) [)a nekteri Ij (dplj) pišpjo, niislim, da s tem znamnjajo stsl. jerpk, ali pa, da se ima / glasiti, kar se razvidi tudi iz pisave delo. U. Janežič iina str. 182 opombo : Prcdloga zavoljo in za- delj fna Koroskera je tu pa tam sli.šati tudi nescsiavljeni delj —cf. rus. dle) vzarueta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoje dobrote voljo. Dalm. Za naših pregreh delo. Guts. — Za tega delj, za tega voljo itd. T. Prav tako, kpr skuppj pisati jp vpiidar preokretno, p. zategadelj, zategavoljo! — Sicpr inaa Mikl. nsl. za našp dplo propter nos res. za naših progrehov delo res. za tega deli res. croat. dil luč. lit. del, delej let- del. U. Kako se pa zbog iu zboga vravna ali zboga? T. Zbog in zboga, časih *bog kakor .vbor, *loga, .vaiispl itd, je navadno lc bolj ob Iirovaški mpji in pri druzih južnih Slovenih. Kako bi se razlagalo, ne vem. Ali iz a) z Bog, za Boga (um Goltps Willen, sprb. vid. Mikl.), ali iz b) zbogati se (cf. causa), ali morebiti cpIo nampsti z bok (n. pr. polpg in polek) iz bok v stsl. in nsl. latus, Seite (cf. stran , zastran). U. Zarad se je raladim pisateljem, ali kakor jih je Metelko rad imenoval, novakom kej priljubilo, da ga vseskozi pisarijo. T. Jaz bi že raji pisal po stsl. radi: tega radi, sego radi, in za sego radi fob, propter, gratia). V hrov. in serb. sostavljajo in spreminjajo : rad-i, zarad-i, porad - i. U. Kaj le pomeni beseda sama na sebi ? T. Derznem si jo razlagati ali iz a) rad, a, o (lubens, gratus), torej lat. gratia, ali pa iz b) raditi euram gprere, curare, facere, torpj lat. causa, ergo, in slov. del, zadel, za delo. Potočnik ima str. 83 celo toraj (radi tega) folglich; zato darum; zavoljo tega, za tega voljo, desswegen. In kar velja o razpostavi v gerškem in latinskem (virtutis prgo , bestiarum causa, bominum gratia), skorej vse to velja v slovenskpm. ln kaj piše Janežič od teh razmernikov ? U. Omenjpni samostavni predlogi (lat. propter, causa — nemšk. wegen) kažejo vselpj vzrok kacega djanja, in so časi vezniki v sklepavnih ali poslpdičnih stavkih (lat. propterea, quapropter, itaque — deshalb, dps\vegen, darum, demzufolge, folglich) ter naznanujpjo posledek, ki izvira iz prednjpga reka, n. pr. Blagor zavoljo pravice preganjanim. Met. — Ogibljimo se prepira zarad malih stvari. Napr. — Bog je zadelj nedolžnih otrok tudi starše rešil nesrečne smerti. Slomš. — — Slaba tovaršija spridi dobro zaderžanje; zatorej ne zaliajaj med slabe tovarše. Slomš. — Skušnjave so povsod; torej bodi vedno pazen , da va-nje ne zabredeš.