CFI.TE. 23 NOVEMBRA 1972 — STEV1LKL4 47 — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Poziv Kovinotehne BREZ DARIL! Celjsko trgovsko podjetje Kovinotehna je sklenilo, da 1)0 sredstva, ki so bila name- njena za novoletno obdaritev posameznih poslovnih part- nerjev, dodelilo v solidar- nostni sklad za pomoč Koz- jancem, in sicer . za gradnjo cest, šol ali drugih objektov. Delavski svet je sprejel tudi konkreten sklep, in sicer, da ia osnovni šoli v Loki pri Žusmu pet starih milijonov. Dbenem pa Kovinotehna |)redlaga vsem delovnim or- janizacijam celjske občine, jbmočja in Slovenije, da sprejmejo podobne odločitve. S sklepom Kovinotehne se sačenja uresničevati predlog, ti je bil že pred meseci izre- ien na seji občinske konfe- rence ZKS Celje. Takrat je v razpravi nekdo dejal, da naj ielovne organizacije omejijo lovoletna in druga darila, saj ta praksa slej ko prej vodi v zmaličenje poslovnih odno- sov in dobi drugačno vred- lost. V teh dneh je slovenski n jugoslovanski tisk poln ta- tih predlogov. Vsi se namreč tavedajo, da je lahko boj jroti nekaterim obdaritvam »slovnih partnerjev uspešen e, če se bodo tega zavedali r vseh delovnih kolektivih. 5e bo to enotno in splošno 3rivzeta odločitev. ; Na zadnji seji komiteja ob- činske konference ZKS v Ce- lju je bilo sprejeto odločno stališče, da morajo vse orga- nizacije in aktivi ZK v orga- nizacijah združenega dela pri obravnavi letnih planov za le- to 1973 posebej obravnavati vse stroške poslovanja. Med drugim tudi stroške kilome- trine, dnevnic in reprezentan- ce, nagrajevanje trgovskih potnikov in poslovanje s pri- vatniki, o vsem tem pa mo- rajo biti seznanjeni samo- upravni organi in delovni ljudje. Konkreten izraz te zahteve komiteja je odločitev in po- buda Kovinotehne, da že z novim letom (čeprav so mar- sikje različna darila že naro- čili) prenehajo z obdaritvijo poslovnih partnerjev, sred- stva pa dajo v solidarnostni sklad za Kozjansko. Prvi od- mevi v delovnih kolektivih kažejo, da pobudo pozdrav- ljajo in da jo bodo marsikje usvojili. V odločitvi, da naj bodo sredstva namenjena zlasti zaostalim krajem naše- ga območja, ni nobene milo- ščine. Zbrana sredstva, pa četudi bi jih bilo le nekaj desetin milijonov, bi lahko pomenila nov prispevek šir- še, solidarne družbene skup- nosti, da Kozjansko hitreje pretrga spone svoje zaostalo- sti. Zakaj je prav, da delovni kolektivi namenjajo sredstva prav šolam? V naši akciji predstavljanja šol — Naše šole vsepovosd — vsak teden znova ugotav- ljamo, v kako različnih in neizmerno težkih razmerah stopa kozjanski otrok na pot učenosti. Na tisto pot, ki mu najbolj realno kaže na njegov jutrišnji položaj v naši druž- bi. Njegov start je neenako- praven, neenak, pa močno drugačen v primeri z veliko množico njegovih sovrstni- kov. In čeprav se razmere na manj razvitih območjih s po- večano družbeno skrbjo spre- minjajo, so tudi solidarnost- ne akcije, kot naj bi bila ta, o kateri pišemo, zelo dobro- došle. Ne zato, ker bodo ne vem koliko resnično prispevale k premagovanju sedanjih raz- mer. Predvsem zato, ker ka- žejo na »vsebino« odnosov med ljudmi. Na toplo človeč- nost, na skrb za človeka, na to, da le počasi spoznavamo, kako mora vsak med nami malo pogledati iz svojega lon- ca — tja, kjer je potrebna materialna prisotnost družbe- ne skupnosti in kjer je do- brodošla solidarnost kot do- kaz, da moramo vsi skupaj hitreje presegati -ta čas, če hočemo bolje živeti. Tudi zato je poziv Kovino- tehne potreben — odmeva in posnemanja. J. VOLFAND MILAN HORVAT je v Šentjurju šele tri leta, pa se je še zelo vživel v druž- beno življenje Šentjurja. Kot predmetni učitelj je prišel iz Prekmurja, Iz Male Polane, in se tudi kmalu vključil v aktivno družbeno politično delo. Trenutno je predsednik Izvršnega odbora šentjurske Kulturne skupnosti in njemu gre zahvala za tako lep sprejem slovenskih književnikov na literarnem večeru ob Tednu srečanj s slovenskimi pesniki in pisatelji. Drago Medved PRVO NADALJE- VANJE S POTI PO INDIJI \ na ^. strani. Glasovanje za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov in delavcev je uspelo. Zmaga- la je solidarnost, že toliko, krat izpričana, zmagalo je spoznanje, da si mora tudi kmečki človek končno prido- biti pravice, ki mu bodo za- gotovile enakopravnejši polo- žaj v zdravnikovi čakalnici, pri zobozdravniku ali v bol- nišnici. Zelo ugoden izid gla- sovanja (za celjsko rizično skupnost 78,30 odstotkov) ka- že seveda na mnogo več kot na zgolj solidarnost. Kot le na prepričanje, da mora biti tudi kmet deležen pravic, ki mu po sedemindvajsetih le- tih nove domovine tudi pri- padajo. .Velik odziv kaže še na nekaj drugega. Kakorkoli že vzamemo, ta množični ZA je ljudski glas za nadaljnje učinkovitejše od- pravljanje socialnih razlik v naši družbi. Je tudi glas za Titovo pismo, ki postavlja pred vso ZK, pred celotno družbeno skupnost, da se še odločneje spoprime z vsemi obrazi neupravičenega soci. alnega razlikovanja v naši družbi. Za tako politiko, res- nično usvojeno politiko vseh delovnih ljudi, je uspešna so- lidarnostna akcija, kot je bil nedeljski in ponedeljski refe- rendum, tudi dober znak za konkretno odpravljanje neu- pravičenih socialnih razlik v vsakem delovnem kolektivu. Rezultati glasovanja pa so bili v nedeljo in ponedeljek takile: TVaš novinar Jure Krašovec se je srečno vrnil iz Indije. Od danes dalje boste lahko, dragi bralci, na zadnji strani prebirali zanimiva potopisna doživetja in srečanja z ljudmi v prijateljski ter neuvrščeni Indiji. Novinarska beležnica je res polna. V zadnjem NT se je v našo rubriko Z urednikove mize prikradla napaka Prihodnjič izide NT v povečanem obsegu, na osemindvajsetih straneh, s celostransko nagradno križanko in z, upajmo, bogato vsebino. V urednikovi mapi se je nabralo izredno veliko pisem in vse kaže, da bodo v praznični številki kar cele tri strani namenjene rubriki Bralci pišejo. Nekaterim se moram opravičiti, ker bi že morali priti na vrsto, pa... se ne da drugače. In če bo še naprej vse več takih odmevov, bo NT vsak dan zanimivejši. Danes vas vabimo, da preberete, kaj delajo v Grižah, kako se pripravlja Veljko Kolar na konferenco ZKJ o mladih, kakšni so odmevi v kolektivih o akciji, da bi prenehali z obdarovanjem po- slovnih partnerjev in... prijetno branje! VaS urednik 2. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 23. november 1972 Intervju s Tonetom Rozmanom Krajevna skupnost OTOK t Celju je pirav gotovo ne- kaj svojskega, nekaj poseb- nega. Problemi, ki jih obi- čajno reštijejo v krajevnih skupnostih sirom po našem območju, so tu pretežno re- šeni. V mislih imamo pred- vsem komimalno ureditev. Seveda pa se na Otoku p>o- javlja vrsta drugih proble- mov, ki so pogojeni s samim značajem krajevne skupnosti, s strukturo prebivalcev, ki tod živijo, in ne nazadnje tu- di s posebnim načinom ži- vljenja, ki se pač odvija v no- vih naseljih mestnih krajev- nih skupnosti. Za intervju smo z-aprosili predsednika sveta krajevne skupnosti Otok TONETA ROZMANA, sicer uslužbenca celjskega Etola. NOVI TEDNIK: Krajevna skupnost Otok je prav goto- vo nekaj posebnega. V čem se po vašem mnenju kažejo njene značilnosti? TONE ROZMAN: Značilno za tako krajevno skupnost, kot je Otok, je predvsem to, da so vsi tisti problemi, ki jih krajevne skupnosti obi- čajno rešujejo s samo komu- nalno ureditvijo naselja, že urejem, vsaj v pretežni meri. So pa zaradi tega številne druge dejavnosti, kjer ugo- tavljamo vrsto p>omanjkljivo- sti. Pripravljenost ljudi na primer za, različne politične akcije je zelo skromna. Lju- dje ne kažejo navzven takega interesa za take akcije, ki bi imele splošno družbeno ko- rist. To je sicer lahko posle- dica dosedanje nezadostne aktivnosti družbeno politič- nih organizacij, nepravilnih prijemov oziroma slabo priT pravljenih programov. NOVI TEDNIK: Lahko tr- ditev podkrepite s primeri? TONE R02MAN: Vsekakor! Primer ogrevanja na Otoku je sprožil živo zanimanje vseh Otočanov, vendar gre tu predvsem za problem, ki je zadel slehernega stanoval- ca posebej. Zato interes za ureditev problema ni zaostal. Primer pa se kaže tudi v na- slednjem: posamezni hišni sveti in del prebivalcev skrb- no urejuje okoliše svojih hiš, še posebno zasebni last- niki hiš, o čemer pričajo šte- vilna priznanja turističnega oziroma Olepševalnega društ- va. Medtem pa večina skraj- no malomarno in neodgovor- no gleda na probleme uredit- ve okolja. Lomijo okrasno grmičevje, teptajo cvetje in uporno izsiljujejo poti po vogalih zelenic. Poseben pro- blem je tudi del mladine, ki se skrajno neodgovorno ob- našajo do posameznih objek- tov in naprav. Lokal na Tru- barjevi ulici, kjer je bila sla- ščičarna, so morali zapreti, saj so ga »gostje« praktično demolirali. Nekdo se je celo z mopedom pripeljal pred šank in zahteval pijačo. Od- rasli bi morali biti ix>zomej- šd od mladine. NOVI TEDNIK: Krajevna skupnost ima prav gotovo te- sne stike s hišnimi sveti. Kak- šni so ti odnosi? TONE ROž^L\N: Vse do- sedanje akcije krajevne skupnosti niso bile dovolj konkretno zastavljene. Hišni sveti so bili v veliki meri prepuščeni sami sebi in kot taki neorganizirani z relativ- no majhniani finančnimi sred- stvi, kar je onemogočilo nji- hovo učinkovitejše delovanje. Krajevna skupnost brez an- gažiranja hišnih svetov in njihovega konkretnega sode- lovanja ne predstavlja niče- sar! Takoj po izvolitvi seda- njega sveta krajevne skupno- sti so člani delo razdelili tako, da je vsak član sveta zadolžen za določeno število hišnih svetov ter z njimi kon- kretno kontaktirajo. člani sveta odhajajo na njihove se- stanke oziroma prisostvujejo posameznim zborom stano- valcev. Od te oblike dela si veliko obetamo. Pri prvem poskusu smo dobro uspeli. Člani sveta so obiskali vse hišne svete, kd jih je na Oto- ku preko 80, nato pa so na seji sveta posredovali njiho- vo problematiko. NOVI TEDNIK: Iz zaključ- kov prvega sestanka s pred- sedniki hišnih svetov ste pravzaprav oblikovali na Oto- ku konkretne pograme dela, ne samo krajevne skupnosti, temveč tudi vseh družbeno političnih organizacij. Načr- tujete tudi kakšno konkretno akcijo? TONE ROZMAN: Seveda! V okviru programa dela je krajevna konferenca SZDL na drugi seji sprejela zaključ- ke, v okviru katerih je kra- jevna skupnost med drugim zadolžena tudi za naslednji dve konkretni akciji: izboljša- ti moramo delo hišnih sve- tov ter povečati njihovo vlo- go pri razvijanju stanova- njske kulture, druga zadolži- tev pa se nanaša na ureje- nost in varstvo okolja na Otoku. Najprej bomo uresni- čili drugo zadolžitev, in si- cer v dveh delih. Organizira- li bomo javno tribuno o ure- jenosti in varstvu okolja, ki bo predvidoma meseca fe- bruarja. Organizirali pa bo- mo tudi konkretno akcijo za ureditev zelenih p>ovrštn, za zasaditev cvetja in okrasnega grmičevja. Zaključili pa bo- mo tudi nekatera manjša ko- munalna dela. NOVI TEDNIK: Kako ste si zamislili potek t« akcije? TONE R02MAN: K sode- lovanju mislimo pozvati vse prebivalce naše krajevne sku- pnosti. Poleg njih pa še vse družbenopolitične organiza- cije, delovne skupnosti, še zlasti s področja trgovine, lastnike zasebnih hiš, mladi- no, šole in vzgojno varstveno ustanovo. Pritegnila pa bomo tudi društva, katerih interes je ureditev in lep videz na- selij ter vse ostale zaintere- sirane. Uredili bomo vse ze- lenice, prehode za pešce, za- sadili okrasno grmičevje in cvetje ter namestili klopi ob posameznih poteh. Ob neka- terih hišah bomo zahtevali, da stanovalci odstranijo sme- ti in razno navlako. Od obča- nov pričakujemo konkretno sodelovanje pri zemeljskih delih. Tu mislim na urejeva- nje cvetličnih gred ter na iz- kope za okrasno grmičevje. NOVI TEDNIK: Ureditev, kot si jo zamišljate, bo tudi precej stala. Kako boste zbra- li potrebna sredstva? TONE ROZMAN: Pričaku- jemo, da bomo uspeli zbrati p>otrebna sredstva na tak na- čin, da bi tudi stanovalci pri- spevali svoj delež in sicer vsako gospodinjstvo ZA ENO VRTNICO. Del sredstev bo zagotovila krajevna skup- nost, enako pa tudi podjet- ja, za katera pričakujemo, da bodo krila vsaj stroške ureditve okolice njihovih ob- jektov. Nadalje bi občani s svojim udarniškim delom zmanjšali predračunsko vred- nost za vrednost opravljenih del, skupščina občine Celje pa bo zagotovila razliko do končnega pokritja stroškov. Vsaj tako so načeloma ob- ljubili. NOVI TEDNIK: In kak- šen odziv pričakujete od ob- čanov? TONE R02MAN: Prepriča- ni smo, da bodo občani pri tej akciji radi sodelovali, saj gre za lep zimanji videz na- selja, v katerem prebijemo pretežni del dneva, istoča- sno pa bo vsakomur prijet- no, če se bo lahko pred go- stom ali tujcem postavil z vzorno urejeno okolico svo- jega doma. Sedanje stanje nam prav gotovo ni v čast! Ob tem delu pa želimo še po- sebej angažirati tudi pionir- ske hišne svete, da bi tako urejeno okolico tudi v bodo- če ohranili ter tako zagoto- vili, da tudi mladi prispeva- jo svoj delež k lepšemu vi- dezu našega Otoka. Tako torej. Prvi koraki v široko zastavljeni akciji so že storjeni. Prepričani smo, da bodo tudi Otočani radi pri- spevali svoje, saj gre na kon- cu koncev za ureditev oko- lja, v katerem živi več ti- soč ljudi. Otok naj bi postal oaza cvetja in zelenic, okoljj skratka, ki ga bo vsak vesel. Tega pa ne bo mogoče dose. či, če se v akcijo ne bodo aktivno vključUi vsi prebival- ci, in če ne bo v nas vse pro. drla zavest, da je urejenost okolja na koncu koncev tudi odraz kulture ljudi, ki v do- ločeni stanovanjski soseski žive. Svet krajevnih skupnosti je pokazal dovolj iniciativnosti, na prebivalcih Otoka je se- daj vrsta, da pokažejo svoj odnos in store vse, kar je potrebno. Če bomo sodelova- li vsi, to ne bo težko! Razgovor pripravil; | ......BEfiNI STRMČNia Šentjur Pretekli teden je imel svo- jo sejo tudi občinski komite ZKS v Šentjurju. Na njem je bila podana analiza položa- ja po pismu predsednika Ti- ta in 29. seji CK ZKS. Pri tem so kritično ocenili tudi nekatere pojave v občini, ki sicer niso značilni, dajejo pa vtis delne neorganiziranosti, neurejenosti medsebojnih od- nosov in neenotnosti v nasto- panju komunistov v vseh po- gledih. Sekretar komiteja Vinko Jagodic je v svojem poročilu nanizal vrsto nepravilnosti, ki jih bo treba prej ali slej od- praviti. Pri tem se ne gre preveč uspavati z uspehi, ki so bili v občini doseženi ta- ko na področju gospodarst- va, kulture in splošne.ga druž- benega napredka. Bolj je važ- no spoznavati napake, kar je pogoj za napredek. V občin- ski upravi bo potrebna reor- ganizacija, saj doslej ni bilo dovolj avtoritete zlasti v in- špektorski službi. Nekateri so se preveč, drugi premalo angažirali. Precej nepravilnih stališč je bilo tudi v samo- upravnem delovanju, medtem ko je bil v šolstvu dosežen materi? Ini napredek, niso pa zadovoljni z izvajanjem so- cialističnih vzgojnih smotrov, ki jih nekateri prosvetni de- lavci še premalo izvajajo. SZDL v Šentjurju tesno so- deluje z občinskim komite- jem ZK, zato pa bo treba čimprej urediti mladinsko vprašanje, saj je bila na delo CK ZMS izrečena precej ostra kritika. Komisija za ugotav- ljanje premoženja je že ime- la nekaj primerov negativnih pojavov, ki pa jih menda ni veliko. Ta komisija naj ima tudi preventivni pomen, da bi bilo podobnih primerov čim manj. Podobne misli so se razple tale tudi v razpravi, ki je prav tako obelodanila nekate- re nepravilnosti: ekstremno- sti osebnih dohodkov v zdrav- stvu, premalo aktivnosti CK ZKS v delovnih organizacijah, neurejeni medsebojni odnosi med kmečkim živinorejskim društvom in kmetijskim kom- binatom, problem informira- nja, slaba disciplina v zdrav- stveni postaji in podobna Dokaj zanimiva je bila tudi diskusija o kmetijskem vpra- šanju, kjer so ugotovili, da je še precej možnosti v bla- govni proizvodnji, člani ko- operanti bi si tudi želeli bolj- še sodelovanje s pospeševal- no službo, ki jih ponekod še premalo obiskuje. Tudi davč- na služba v občini ni na za vidljivem nivoju, to pa pred vsem zaradi slabe kadrovski zasedenosti. V krajevni skup nosti Šentjur so samouprav ni odnosi slabo razviti pred vsem zaradi tega, ker je bili KS v glavnem le podaljšani roka Občine. To je bilo zla sti opazno pri razpolaganji sredstev. Ob koncu seje je sekretai CK ZKS Šentjur Vinko Ja godič pozval vse sekretar) osnovnih organizacij, naj dd sledno izvajajo sklepe, s č< mer bodo najbolje dokazal enotnost vseh komunistov. 4 ;t. 47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK 3. stran {ultura ^li so se delavci in komu- jti na področju kulture ivolj odločno borili proti ijavom, ki so tuji socializ- ki so ovirali razvoj sa- pupravnih socialističnih od- fiov v kulturi in njeno sa- jupravno, socialistično us- {Tjenost? Ali so kulturne tanove pri svojih program- ih zasnovah upoštevale raz- lino vsebino delovanja, ki se odpirale navzven in se iskušale kar najbolj afirmi- [i med delavskim razre- m? Kako poteka samo- iravno organiziranje kultu- ? Ali tudi na tem področju esničujemo zahtevo, da de- fSki razred zagospodari s Idtno družbeno reprodukci- ? Kakšen je potemtakem janski samoupravno orga- siran delavčev vpliv na de- ev sredstev v kulturi in na sbino delovanja kulturnih tanov? Ali smo lahko za- vel j ni s soudeležbo pred- ivnikov družbenih organiz- 3V v delovanju kulturnih tanov? In kako je s pove- vanjem med kulturno tvor- 6tjo in delovnimi organiza- fo še ni izčrpan seznam rašanj, ki jih je spodbudi- sedanje prizadevanje ZK, si na področju kulturne javnosti zagotovi večji liv, več idejnega usmerja- ti, več tvorne prisotnosti. I bilanca odgovorov na za- ivljena vprašanja ni naj- lOdnejša, je pokazal posvet, ga je komite občinske kon- rence ZKS Celje nedavno lical z delavci in komuni- i- v kulturnih ustanovah Ijske občine. Uvodno misel , posvetu je podal Boris ijer, predsednik komisije I ZKS za idejna vprašanja anosti in kulture. Wed uvodnimi izhodišči, ki 1 je za razpravo pripravila posebna delovna skupina, je bilo tudi vprašanje, kako se kulturni delavci vključujejo v napore za humanistično usmerjenost naše družbe. Mi- šljena je bila borba proti ma- lomeščanščini, zahodnjaški estetsko nevrednostni kultur- ni plaži in proti potrošniški miselnosti v kulturnih kro- gih. Skratka — kakšen je za- res ta boj za obogatitev kul- turnega življenja delovnega človeka. In če razmišljamo o tem, potem je treba seveda ugotoviti, kako kulturna tvor- nost prerašča svoje ozke pro- store in postaj-a delavcu živ- ljenjska potreba, ne pa ne- znana, odmaknjena dejav- nost. Dejavnost, ki je nekako rezervirana za »boljše ljudi«. V celjski občini je bilo že opaziti (zlasti v programski politiki SGL Celje) premike v približevanju kulturnih hramov delovnemu človeku (abonma Kozjansko, abonma kulturna akcija, povezava z gospodarskimi organizacijami ipd.) Vendar pa so te lastov- ke še nekam osamljene. V možnostih prostorskega .preraščanja domače kulturne tvornosti pa je mišljen tudi slovenski, jugoslovanski in svetovni, nacionalni, kulturni prostor, žal nekateri še ved- no govorijo o slovenski na- cionalni kulturi, mislijo pa na ljubljansko. Celje kot re- gijsko kulturno središče bo moralo v tem kulturnem od- piranju navzven izraziti še več ambicioznosti. Ne le z delom in umetniško kvaliteto profesionalnih kulturnih u- stanov. Tudi z akcijami in prireditvami (Teden srečanj s slovenskimi književniki je lahko ena, nekaj pa jih je še v zamislih), ki bodo morda le prebudile ljubljansko (!) televizijo in njeno dobrosrč- no razumevanje za dogajanja v provinci. Med vprašanji, ki so bila na posvetu posebej omenje- na, so bila tudi tale: kako poteka delovno povezovanje profesionalnih kulturnih us- tanov in amaterskih kultur- nih skupin, kakšni uspehi so doseženi pri uresničevanju ciljev kulturne akcije in kaj je potrebno na področju kul- turne dejavnosti v Celju spremeniti po pismu pred- sednika Tita in 29. seji CK ZKS. Razprava je med drugim pokazala, da bo potrebna v celjski občini boljša integra- cija vseh družbenih organiz- mov (izpostavljen je bil sin- dikat) za uveljavljanje kul- turne tvornosti med delovni- mi ljudmi. Kulturni delavci so na po- svetu sprejeli tudi akcijski piogram nalog, za katere so odgovorni člani ZK in celotni delovrL kolektivi. V vseh kul- turnih ustanovah morajo ko- lektivi na pooudo članov ZK samokritično razpravljati o razredni vsebini delovanja kulturnih ustanov, o samo- upravnih odnosih znotraj ko- lektiva in o samouprav- nem organiziranju kultu- re nasploh. Skupščina kul- turne skupnosti mora raz- pravljati o idejni angažirano- sti kaltnrnega dela v občini zlasti glede na vsebino delo- vanja posameznih kulturnih ustanov in glede na povezova- nje z združenim delom. Svet za kulturo in znanost pri celjski občinski skupščini mora spregovoriti o samo- upravnih odnosih v kulturi, po.sel)na delovna skupina pa mora pripraviti predlog kul- turnih akcij, ki bi spodbudi- le večjo kulturno tvornost med delovnimi ljudmi. Na posvetu so bile sprejete še nekatere druge naloge — vsem je skupna zahteva, da se delo v kulturni sferi še obogati in da postane skrb za »kulturno življenje« oziro- ma za novo ovrednotenje od- nosa do kulture vsakodnevna naloga vseh družbenih orga- nizmov. Posvet, o katerem je govor, je dobra zasnova za začetek tega novega ovredno- tenja. J. V. REFERENDUM VEMO _ Ni še dolgo tega, ko smo, v na- šem časiiiku obsežno pisali o te- žavahi in problematiki v EMO ter istočasno spregovorili tudi o tem, kaj čaka kolektiv v primeru, da pride do uresničitve združitve ko- lektiva EMO z Združenim podjet- jem ISKR.\. V javni razpravi so se ob tem iz- krlstaliairala mnoga stališča ter so delavci že ob tej priliki ugoto- vili, da se kolektivu obeta bol.j-ša perspektiva, če pride do omenjene združitve. Reorganizaci a v pro- izvodnji, s.anaci a trenutnih fi- nančnih razmer ter potrebna pre- usmer^lev v bodoče so nedvomno taka dejstva, ki zgovorno pričajo o tem, kaj je delavcem storiti. Ob vsem tem torej ni neupra- vičeno pričakovati, da so zaposle- ni v E>10 dodobra spoznali mož- nosti svojega perspektivnega raz- voja in, da se bodo na jutriš- njem glasov.inju izrekli ZA ZDRU- ŽITEV Z ISKRO! B. S. TOVARIŠ MILAN LOŠTRK, DIREKTOR KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCI- ALNO ZAVAROVANJE V CELJU 2e nekaj časa se raz- pravlja o zobozdiravstvu, ki nikakor ne more vsaj delno zadovoljevati prebi- valstva niti se ne izkopa- ti iz očitne stagnacije v strokovno - organizacij, skem smislu. Kljub pri- poročilu Skupščine socia- listične republike Sloveni- je, da je treba zobozdrav- stveno službo izboljšati, nd opaziti konkretnih sprememb v prid zobo- zdravstva. Ker je vaš za- vod glavni finanser zdrav- stvenega varstva prebival- stva, bd rad dobil odgo- vor,, kako je mogoče, da se dovoljujejo v zobo- zdravstvu ob največji o- sebni finančni soudeležbi zavarovancev tako slabe možnosti za pridobivanje zdravja in da se vkljub nezadostnemu številu ka- dra ne dovoljuje dodatno delo, češ da ni denarja. Ali se zobozdravstvo res ne smatra za sestavni del zdravstvenega varstva pre- bivalstva, da se mu ne dajo enake možnosti za razvoj in stimulacijo zobozdravstvenih delavcev za večje nudenje uslug. kot jih imajo v splošnem zdravstvu ob manjši par- ticipaciji zavarovancev? Zobozdravstvo obratuje z velikimi materialnimi stroški, ki so v ceni sto- ritev, za raaliiko od splo- šnega zxiravstva, ki ima za 23d'ravila poseben sklad in je toreg v vrednosti storitve v glavnem samo živo delo. Zato zobozdrav- stvo predvsem bije pre- nizka cena sifeoritev ter ne- pri2jnavanje strokovnega normativa, ki predstavlja p>oprečje in je za kvali- tetno in humano delo re- alen, in prevelik obseg participacije. Kaj mislite ukreniti za let-o 1973, da bi se stanje začelo izboljševati glede na ponovna priporočila skupščine SRS in ob po- zitivnem dejstvu, da so se izenačile pravice iz delav- skega in kmečkega zava- rovanja, ker predvideva- mo ravno v stomatološki dejavnosti precejšnje p>o- večanje pacientov. Predsednik podružnice DZDS Celje dr. ZABUKOŠEK FRANC portni delavci govorijo ^ žalski občini smo obiska- tri športne delavce, ki so S pred leti tudi v državnih Prezentancah, sedaj pa de- lo v raznih društvih TVD ftizan. Vsem smo zastavili 4ka vprašanja in to, kako tdajo na množičnost in kva. 6to športa na celjskem ob- »Čju ter kdo naj bi bil ^tnik oziroma športnica ^RAN VUČER (ŽALEC), 'krat v atletski državni re- 'ientanci, član upravnega bora TVD Partizan Žalec: zadnjem času beležimo 'ožičnost v vseh športnih ■steh, ko pa govorimo o Hiteti, lahko ugotovimo, da leta ne dviga v sorazmer- 2 množičnostjo. Kot pri- f lahko navedem, da — je o pred leti na našem ob- *čju veliko število državnih reprezentantov in rekorder- jev v raznih športnih pano- gali, danes pa so to le še osamljeni primeri. Prepričan pa sera, da bc sedanja mno- žičnost dala kvaliteto. Za športnico leta bi predlagal Natašo Urbančič, za športni ka pa Mira Kocuvana. ADI \1DMAJER (PRE- BOLD), učitelj telesne vzgo- je, pred leti še v mladinski državni atletski reprezentan- ci. Množičnost se je v zad- njih dveh letih dvignila naj- nianj za 30 odstotkov, vendar v glavnem pri šolski mladini oziroma pri ŠŠD. Razveselji- vo je tudi dejstvo, da je TRIM veliko prispeval k rekreaciji v delovnih organizacijah, ki je najbolj množična, če se bo množičnost še naprej tako stopnjevala, lahko pričakuje- mo tudi dvig kvalitetnega športa. Za športnico leta bi predlagal Natašo Urbančič, za športnika pa Mira Kocuva- na. RUDI PUR (ŽALEC), med- narodni košarkarski sodnik: Množičnost se v zadnjem ča- su dviga na vsem športnem področju. Občani čedalje bolj spoznavajo, da je telesna kul- tura sestavni del vsakdanje- ga življenja, pa tudi potreba pri tempu v katerem živimo. Na drugi strani pa je jasno, da z razpoložljivimi sredstvi ne moremo dovolj dobro fi- nancirati vseh športnih zvr- sti kvalitetnega športa, kar je tu preveč razdrobljenosti. Za športnico leta predlagam Na- tašo Urbančič, za športnika pa Romana I-^ška. FoLo lu tekst: T. T. Šentjur v nedeljo so občani občine Šent. jur pri Celju glasovali za združitev delavskega in kmečkega zavarova- nja. Občani krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje, Loka pri Žusmu, Prevorje, Kolobje. Planina pri Sev- nici in Slivnica pa so gla.sovali tudi za uvedbo krajevnega samo- prispevka za obdobje 1973—1977 za realizacijo programov krajevnih skupnosti. Referenduma za združitev delav- skega in kmečkega zavarovanja se je od 2489 vpisanih volivcev-krnetov udeležilo 2438 volivcev-kmetov ali 94.3 odstotka. Od tega je za zdru- žitev glasovalo 2276 kmetov aU 96,9 odstotka, proti 50 kmetov ali 2,5 odstotka, medtem ko je bilo 13 glasovnic neveljavnih ali 0,6 od. stotka. Od skupno 1929 obrtnikov, upo. kojencev i nnezaposlenih se je gla- sovanja udeležilo 1551 ali 89,7 od- stotka. Za združitev pa je glaso- valo 94,1 odstotka, proti pa 5,5 odstotka. 0,5 odstotka glasovnic je bilo neveljaniih. Poleg tega je bilo tudi glasovanje za uvedbo krajevnega samoprispev- ka za obdobje 5 let. Rezultati refe- renduma kažejo, da se je kljub slabemu vremenu — prav v neka- terih krajevnih skupnostih je za- padlo do 30 cm snega, referenduma udeležilo skupaj 91 odstotkov vseh vpisanih volivcev. Od tega je sku- paj glasovalo za uvedbo lirajevnega samouprispevka 86,4 odstotka, pro- ti 12,9 odstotka, neveljavnih pa je bilo 0,7 odstotka glasovnic. Ker so se občani odločali za uvedbo samo- prisiHJvka v okviru svoje krajevne skupnosti je potrebno ugotoviti, da je referendum v vseh sedmih kra- jevnih skupnostih uspel. V krajevni skupnosti Prevorjc se je referenduma za uvedbo krajev- nega samoprispevka udeležilo 76,5 odstotka vseh vpisanih volivcev, za uvedbo je glasovalo 90,4 odstotka. V krajevni skupnosti Slivnica se je referenduma udeležilo 91,7 od- stotka vseh vpisanih volivcev, »za« je glasovalo 80,7 odstotka, v kra- jevni skupnosti Dramlje 96,6 od- stotka, »za« je glasovau. 88,7 od- stotka, v krajevni skupnosti Loka pri Žusmu 98,3 odstotka, »za« 95,6 odstotka, v krajevni skupnosti Pla- nina 92,9 odstotka, »za« 84,4 odstot- ka. V krajevni skupnosti Kalohie se je referenduma udeležilo 86,0 odstotkov vseh vpisanih volivcev, »za« je glasovalo 78 odstotkov, v krajevni skupnosti Dobje 88,9 od- stotka, »za« pa je glasovalo 82.5 odstotka. Na osnovi uspelo izvedenega re- ferenduma, katerega nosilec so bile družbeno - politične organizacije skupaj z občinsko skupščino, se bo v obdobju petih let zbralo okoli 1,8 milijona dinarjev, od tega pa bo občina prispevala na vsak zbran dinar iz naslova krajevnega samo- prispevka še po 0.7 dinarja. Dodati je potrebno, da je bil v ostalih krajevnih skupnostih že iz- .glasoval krajevni samoprispevek za izgradnjo šole v .Šentjurju, odnos- no na območju KS Ponikva za mo- dernizacijo ceste Sele—Ponikva. FRANC SEMCA Občane Šentjurja nas je v soboto, dne 18. 11. 1972 hudo prizadela vest, da se je pretrgala nit življenja našega predsednika Fran- ca Svetine-Acija. V življenjski dobi, ki mu je bila kratko odmer- jena, saj je štela le borih 37 let, je bila njegova u- stvarjalnost enkratna. Kot bi podzavestno slutil, da mu ne bo dano dolgo živ- ljenje, je hitel delati in ustvarjati. Kakšna je bila življenj- ska pot našega predsed- nika? Rodil se je februarja 1935 v Šentjurju v hiši zdravnika; že kot otrok je izgubil mater, obiskoval je celjsko gimnazijo in se na- to vpisal na univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1959 .diplomiral na pravu. Služ- boval je na okraju v Ce- lju, postal je tajnik okra- ja in je to dolžnost o- pravljal do razpustitve o- kraja. Nato je bil na pra- vobranilstvu, od koder - je prišel na občino v Šent- jurju v svojstvu podpred- sednika in od leta 1969 dalje do smrti opravljal funkcijo predsednika ob- čine. Kakšno je bilo delo na- šega predsednika? Že kot dijak na gimna- ziji je bil vsestranski mla- dinski funkcionar, aktiven :lan šentjurskega prosvet- nega društva, član mladin- skega komiteja ter pozne- je podpredsednik celjske- ga akademskega kluba. Bil je zelo aktiven posla- 7ec organizacijsko-politič- nega zbora skupščine SR Slovenije, najbolj pa je bil uspešen kot predsed- nik šentjurske občine. Znal je prisluhniti upra- vičenim težnjam naših ob- čanov po hitrejšem in ena- komernejšem napredku. Prav zato je prvi dvi- gnil svoj glas v prid raz- rešitve zaostalosti in ne- razvitosti Kozjanskega. Nedvomno je velika za- sluga našega pokojnega predsednika, da je prišlo do sprejetja zakona o ne- razvitih področjih, ki je za nas izrednega pomena. Imel je tenak posluh za modernizacijo našega go- spodarstva in za razvoj prosvete in kulture. Le- tošnje odkritje spomeni- kov slovenskim skladate- ljem Ipavcem in ves kul- turni splet okoli tega je bila zamisel Acija Svetine. še in še bi lahko našte- vali vrline pokojnika, ki jih je imel ogromno. Od- šel je od nas, zapustil pa je tako bogato dediščino, da se ga bodo naši občani radi in pogosto spomi- njali. E. REČNIK 4. stran NOVI TEDNIK St. 47 — 23. november 197ž Krajevna skupnost GRIZE Občani krajevne skupnosti Griže so v preteklih letih okusili marsikaj. Po kratkotrajni stagnaciji, ki je sledila ukinitvi rudnika v Zabukovici, si je krajevna skupnost hitro opomogla. Največji pomen pri doseženih uspehih pa imata velika enotnost in solidarnost, ki je stalno prisotna med temi ljudmi. Tradicije bogate revolucionarne preteklosti (partijsko organizacijo so na primer v kraju ustanovili že leta 1934!) je pustila v ljudeh veliko pripravlje- nost za skupne akcije, za pomoč bližnjemu, za skupni napredek. Tod žive kleni in dobri ljudje, vedno pripravljeni sodelovati pri skupnih stvareh In pomagati drugemu' Nepoučeni, ki bi ga v teh dneh pot zanesla v Griže, bi ob pogledu na urejanje ne- katerih ulic v samem sredi- šču Griž kaj hitro napak so- dil. Kje le so bili doslej, da tako kasno urejujejo svoj kraj? Kje so bili Grižani? De- lali so in to ne malo! Toda najprej so se lotili drugih, po njihovem mišljenju važ- nejših nalog. V vseh okoli- ških in hribovitih krajih so ob sodelovanju zainteresira- nih speljali elektriko. Uredi- li in na novo zgradili so pre- ko 25 lokalnih cest na območ- ju krajevne skupnosti in tako povezal: z dolino tiste, ki so bili sploh brez cestne pove- zave Uredili so pokopališče, ki je eno najlepših v Savinj- ski dolini in še bi lahko na- števah. Cisto nazadnje pa so se lotili še urejevanja sredi- šča kraja. Res je, da so med zadnjimi krajevnimi skupno- stmi v žalski občini, ki ure- jujejo glavne ceste skozi svoj kraj, res pa je tudi to, da so najprej pomagali drugim, na- to pa so se lotili še svojega kraja. Redek in izjemen pri- mer! Po ukinitvi rudnika v Za- bukovici je kraj nekaj let stagniral. V tem kritičnem času, pravijo Grižani, je bilo tudi premalo razumevanja za njihove probleme pri občin- skih institucijah. Vendar se je odnos kmalu spremenil. Danes so s tem sodelovanjem zelo zadovoljni in radi se lo- tevajo vseh akcij, saj vedo, da jim bodo tudi pri občini staU ob strani. Takega sode- lovanja si želel tudi v bodo- če. Najprej se je pričela močno razvijati obrtna dejavnost in kmalu sta se pridružila še obrat Sigme in Minerva. Ob razgovoru v njihovem kraju niso ostali skritih želja, da si žele z obema podjetjema več sodelovanja in trdnejše po- vezave ... Letos so poleg modernizi- rane ceste zgradili v lastni režiji tudi most preko Arti- šnice, vso pozornost pa po- svečajo nadaljnji ureditvi ka- nalizacije. V Zgornjih Migoj- nicah je ta še vedno problem, ki čaka na ustrezno rešitev, toda prepričani so, da ga bo- do v bodoče prav gotovo kmalu in ustrezno uredili. Pravzaprav drugih večjih ko- munalnih problemov nimajo, rešujejo jih sproti, seveda pa bi radi marsikaj še izboljša- li, polepšali. V Bezovniku imajo na primer precej šibak električni tok, pa bo treba kmalu razmisliti o rešitvi tu- di tega problema. Sicer pa so Grižani ljudje, ki jim je lastna velika enot- nost in solidarnost. Ob letoš- nji akciji za poplavljeno Po- murje so bili prvi v občini, ki so zbrali pomoč in to tu- di največ. Rdeči križ, ki je organiziral nabiralno akcijo, je povsod naletel na razume- vanje in občani so radi pri- spevali. Tako pa je bilo tudi v vseh minulih letih, saj je ni bilo krajevne akcije, pri kateri občani ne bi segli v svoj žep in prispevali delež, čeprav so pridno pomagali tudi s prostovoljnim delom. V tem je tudi skrivnost nji- hovih uspehov in dosežkov, v tem je tudi porok razvoja za bodoče. Griže pa so nekaj poseb- nega tudi v tem, da mnogi prihajajo v zadnjih letih v ta kraj ter si tu grade svoje hiše, čeprav so zaposleni bo- disi v 2alcu, Celju ali kje drugje. Hiše rastejo kot gobe po dežju in tudi »prišleki« se hitro vključujejo v delo ii^, življenje kraja, se z njim spajajo t trdo in povezano celoto. Samo po sebi pa je umev. no, da so v kraju zelo aktiv- ne tudi družbeno politične organizacije. Svet krajevne skupnosti praktično vedno za- seda v razširjeni sestavi, ta- ko probleme lažje rešujejo, konkretneje pa načrtujejo tu- di njihovo rešitev. Precej ak- tivna je Svoboda s svojimi sekcijami, godba na pihala deluje pri društvu upokojen- cev, ki vdržuje tudi svoj bi- fe, mladina in ljubitelji špor- ta pa se udejstvujejo v Par. tizanu. Nova šola, ki so jo dobili pred tremi leti, je po- stala središče življenja v kra- ju, na široko odpira svoje prostore vsem, ki si to žele. Pionirski odred, ki deluje na šoli, sodi med najboljše v ob- čini. No, v kraju pa imajo tudi svoje probleme. S trgovino niso prav nič zadovoljni in Savinjski magazin bo moral nekaj ukreniti. Nadalje tudi nimajo nobene gostilne, kjer bi lahko nudili toplo hrano, pa še kaj drugega jih tudi žuli. O tem in še marsičem drugem, pa še kdaj drugič ... BERNISTRMCNIK Ernest Zupane Stanko Žagar Šolstvo Nekaj mesecev po sprejetju ustavnih dopolnil so se šele pričele prve konkretne raz- prave tudi v delovnih organi- zacijah. Vendar so ta razmi- šljanja mnogo bolj pristojna v gospodarskih organizacijah kakor v delovnih organizaci- jah na področju družbenih dejavnosti. Razlogov za to je nedvomno več. Vsi dosedanji razgovori so pri razreševanju konkretnih praktičnih vpra- šanj, kako v interni zakono- daji uveljaviti načela ustav- nih dopolnil, izpostavljali predvsem ekonomske vidike. Tu gre zlasti za vprašanja, kako čimbolj približati ugo- tavljanje in delitev dohodka neposrednemu samoupravlja- nju. V družbeni dejavnosti gre najpogosteje za drugačno vr- sto »proizvodnje«. Močna pri- sotnost proračunskega načina finansiranja teh dejavnosti iz- postavlja mnoge nove dileme. Ob uveljavitvi samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka je mnogo lažje oblikovati od- nose pri tej drugi fazi uve- ljavljanja ustavnih sprememb kakor pa v prvem delu, ko je potrebno razčistiti vprašanje, kako zagotoviti vpliv zapo- slenih pri oblikovanju dohod- ka. Če pa razmišljanja posta- vimo še na širšo osnovo, ta- ko kot jih ustavna dopolnila, potem se je ob pripravah na prilagajanje družbenih dejav- nosti ustavnim spremembam potrebno predvsem vprašati, kako zagotoviti interes delov- nih ljudi na tem področju. Tu gre za specifične relacije, saj pod pojmom delovni lju- dje ne moremo razumeti le zaposlenih v šolah, zdravstvu, vzgojnih ustanovah. Interes je širši, saj govorimo o usta- novah posebnega družbenega pomena. Zato je potrebno, če želimo ustavna načela uve- ljaviti, razmisliti tudi o tem, kako zagotoviti interes celot- ne družbe za skladen razvoj teh ustanov. Dosedanje po- vezovanje v okviru interesnih skupnosti v tej smeri prav gotovo ne daje še doslednih rešitev. Zato bo odgovor na to vprašanje morala dati dru- ga faza ustavnih sprememb. V mnogih zavodih še niso pričeli uveljavljati določila amandmajev, ker čakajo na te rešitve. Vendar pa lahko že danes ugotavljamo, da je načelo neposrednega samou- pravljanja in uveljavljanja ne- posrednih interesov zaposle- nih tudi v obstoječih organi- zacijskih oblikah mogoče iz- popolnjevati. Tako so odprta še mnoga vprašanja na po- dročju razvijanja neposredne samoupravnosti na relacijah šoisKi centri-Soie, šole in da I movi pri šolah pa tudi pjj i dijaških domovih odprtega tj. F pa. Prejšnji teden so se komo. ■ nisti dijaških domov D. Fin. | žgarja. Vere Slandrove in K«i I juhovega dijaškega doma se. I stali, da bi ocenili pedagoške, ' ekonomske, kadrovske in or. ganizacijske vidike združeva. ! nja. Ugotovili so, da združe. vanje omogoča boljše pedago, ško delo glede enotnega re. žima, širjenja svobodnih ak> tivnosti in večjega stroko«^ nega dela. Ocenili so, da b) I domovi lahko kot samostojne I enote, ki bi same oblikovale in delile dohodek ob združe. vanju sicer skromnih skladov, hitreje dosegli materialni ^a^ ' voj. Prav tako bi bilo mogo. če ob ustrezni specializaciji tehničnih kadrov dosegati bo. Ijše rezultate. Danes namreč zaradi majhnega osebnega de- la zaposleni opravljajo tudi po tri ali več funkcij. Seveda j zahtevajo priprave na zdru- | zevanje še razrešitev mnogih \ konkretnih vprašanj. Pomeni- ! bno je, da je bila ugotovljena potreba in spoznano dejstvo, "da omogoča takšno sodelova- nje večjo kvaliteto pedagoške ga dela. To pa je tudi širši družbeni interes. Prav bi za. to bilo, da bi iz podobnih vw dikov proučili sedanjo org4l niziranost tudi ostali vzgoj. | no-izobraževalni zavodi. Sa- \ mi, ne pa, da bi čakali na dt i rektive. Tako kot v gospoB darstvu bo seveda ta vrs^P vprašanj specifičnih, tako kot ' na primer tudi v zdravstvu I kjer prav tako potekajo vam tenzivne priprave in iskanJB najustreznejših rešitev, razmišljanja o tem bodo praill gotovo piokazala, da je ma - goče samoupravni sistem do- polniti in ga prilagoditi na- čelom ustavnih sprememb. ' dr. P, Naši znanci PIŠE: J. KRASOVEC PODPOROČNIK ZAMUJA Leto 1938. Mladi podpo- ročnik Tone Maslo je laii- ko izbiral tri gamizaje. Vleklo ga je k morju, iz- bral je Sušak, izbral je tudi Zagreb, bolj kar ta- ko, izbral pa je tudi Celje, kamor so ga dodelili. Njegovi gimnazijski to- variši so bili zdaj že štu- dentje, vendar znancev je bilo vseeno dovolj, časi so se resniM. Hitler je pri- ključil Avstrijo, zasedel kmalu češko. Rožljanje orožja je bilo -vse glasnej- še. Podporočnik Tone Ma- slo je v Celju služboval pod poveljstvom človeka, Podporočnik bivše jugoslo- vanske vojske Tone Maslo v času, ko je služboval na italijansko • jugoslovanski meji, ki je že čez nekaj let po- stal tragična osebnost t drugi vojni, pod Dražo Mi- hajlovičem. V nasprotju z zadrtimi Solunoi je bil vsaj kar zadeva vojaško usmerjenost, sodobnejšega kova. Tone je imel vselej težave z ranimi urami. Tudi takrat je bilo tako. Primerilo se je sem in tja, da sta se znašla na »ka- pi j i« z obrazom v obraz, v.sekakor pa v precej ne- enakopravnem pk>ložaju. Pa mu zamud ni zameril, kajti terjal je le ivestnost v službi, vestnosti p>a To- netu nikoli nihče ni mo- gel očitati, ne prej, ix>slej ne zdaj. Takrat se seveda Tone ni menil za politiko. Tako so jih vzgojili, da je bilo domoljubje najvišji izraz pohtične misM mladih čas- nikov. Imel pa je tudi dru- gačni red za svoj prosti čas. V Celju je doživljal svojo prvo ljubezen. De- kle, ki jo je omrežil, je bila v čisto drugem ta- boru, kot bi bilo vojaškim oblastem všeč, če bi se za pota mladega podpo- ročnika kaj več zanimali. Bila je levičarka, njen brat je padol med prvimi žrtvami kot prepričan ko- munist. SOOČENJE S TEORIJO Preden je mogel doživeti kakšno neprijetnost zara- di svojih osebnih zadev, se je nenadoma znašel v vojnem vestmku, kjer je pisal, da je premeščen v enoto, ki je utrjevala za- hodno mejo med Jugosla- vijo in Italijo. Spet je zložil svoje reči v kovček in p>otovai na Sušak, od tam v hribe pod Platakna Kamenjak. Bil je spet bli- zu svojega morja, toda v uniformi tostran meje, ki ga Je ločevaia od rod- nega kraja. Toda tu se je srečal z razločkom med teorijo in prakso. V akademiji so mlade kadete vzgajali v absolutni pokorščini pred- pisov. Jim vcepljali po- štenost, nepopustljivost. Kot intendantski oficir je Tone med drugim prevze- mal tudi klavno živino. Civilist, vojni dobavitelj, mu Je hotel p>odtaikniti ob neki priliki trop suhih, kummih govedi in Tone je to zavrnil. Liferant pa v svoj mercedes in h ko- mandantu. Komandant, sin ruskih beguncev, je EKKiporočnika nahrul za saboterja, ki bo kriv, če moštvo ne bo imelo hra- ne Tone se je branil ka- kor je vedel in znal, da ni prišel pred sodišče. Ka- ko bi le-to odločilo, je vprašanje, kajti Tonetu se je odgmila teoretska in idealistična mrena z oči. Videl je kako se vi- soki oficirji družijo s pre- varanti, videl Je, kako pro- dajajo dn-a za svoj žep, medtem ko je vojska zmr- zovala in kurila z drvmi, ki so jih vojaki nabrali po gozdovih. Še več. Nekoč, ko je svojemu komandantu pri- nesel plačo, ni mu pa tisti trenutek podpisal prejem- nice, se Je do kraja strez- nil. Komandant mu je pozneje, ko je prišel pK) podpis, v brk zanikal, da je plačo dobil. Maslo mu jo je moral nadomestiti iz svojega, pa so bili pri- hranki v višini dveh pod- poročnišOdh plač kooiaj zadosti. Prihodnjič: Rupnik hvali Wermacht §t. 47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 5 NOVINARSKI KROŽEK Tudi letos unamo nanar šd soli literarni Krožek, ki je združen z novinarskim. Na prvem sestanku smo izvolili urednika za šolski časopis Odmevi. Naš ča. sopis praznuje letos že šesto leto. Vsako leto izi- dejo po tri številke. Vsa- ka števil", ka izide v 250-ih izvodih. Letos bomo spre- menili naslovno stran ča- sopisa. Na sestankih dobimo na- vodila za spise. Večina učencev je nekaj spisov že napisala. Pošiljamo jih v razne časopise: Večer, Pio- nirski list, Piomr in Novi tednik. Nekateri pa pK>ši- Ijajo svoje prispevke v ra- dijsko oddajo Pionirski te- dnik. Vsi član. krožka pa spi- se in druge prispevke še raje pišemo, če so v časo- pisih objavljeni. Anica Skok, 7. c. razred OsnoTOa šola Štore SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! Pionirji in mladinci na osnovni šotli štore sodelu- jemo pri literarno - novi- narskem krožku. Izdaja- mo šolsko glasilo Odme- vi. Svoje spise, pesmi, pri- zorčke objavljamo v Ve- čeru. Sklenili smo, da bo- mo tudi v Novi tednik po- šiljali svoje prispevl^e, še rajši pa pišemo in poši- ljamo spise, če jih vidimo natisnjene v časopisu. Ti- pamo, da nam jih boste vsaj nekaj objavili. Vas pozdravljajo člani literarnega krožka Marica Zapušek Odgovor: Kar zmenimo se! Vi meni veliko pri- spevkov, jaz pa bom ob- javljal. Da boste še rajši pisali. Velja? ANICI SALMIČEVI ZA SEDEMDESET- LETNICO 'Življenje veliko lepega ti je dalo Le drage tvoje prehitro je pobralo. Krog prijateljev zbrala si pod streho V liriki in pesmi — našla si uteho! Srce še mlado, hotelo ved- no bi le gori Prišle bolezni in tlačile so te — doli, * Začaral .jih je po vrsti vse Dr. Žuntar, Boleznim tvojim ta čaro- dejni puntar! Kar je nad šestdeset vse podarovano, V dobrih delih naj bo na- daljevano — ! 'Želim ti, draga Anita, še mnogo let, žarke sonca, zelenja — tresljaja cvet! V spomin Ančki ob nje- nem še ne tako zelo viso- kem jubileju. Pepuša Novačanova NI POSREČENA Lepa vam hvala za po- slano stoletno pratiko. Nagradna igra Spoznaj- mo se ni najbolj posreče- na. Zaradi tega, ker lahko v njej sr>de!ujejo bralci sa mo iz določenega kraja, tam, kjer je bila si^ika po. sneta. K sestavku Naš-vaš tednik bi pripomnila, da je izdajanje enkrat teden- sko dovolj, pač pa naj bi bil NT v večjem obsegu. Z drugimi pripombami v se- stavku pa se pop>olnoma strinjam. Marija Gajšek, Gorica pri Slivnici Odgovor: Že naziv igre — Spoznajmo se — skriva v sebi glavni in edini na- men — da bi javnosti kar najbolj prikupno in zani- mivo predstavili ljudi, ob- čane, delavce, ki so v svo- jem delovnem okol.ju ali kra.iu zelo dejavni, pa jih ne poznamo dovolj Kaj bi radi, da bi spet predstav- ljali le kak.šne res znane osebnosti, o katerili naša informativna sredstva do- volj pišejo? Celo preveč! Zakaj se ne bi spoznali z ljudmi, ki so prizadevni in delovni, a .jim doslej še nismo javno, s predstavit- vi.io dali priznanje za nji- hovo družbeno delo? V na- šo igro bomo tu in tam tudi vključili res znane osebnosti kot sedaj New Swing Quartet, vendar pa pretežno Ljudi iz domačih krajev Odmevi na igro so zelo ugodni in prepričani smo, da ravnamo prav. ko predstavljamo, čeprav za nekatere le — navadne ob- čane. RIMSKE TOPLICE? MLADI IN KLUB Marsikdo izmed starej- ših pravi: »Poglej to ne- disciplinirano mladino, ki samo pohaja. Vedno jo vi- diš na cesti aU v gostilni. Stara pošta je po navadi polna in se človek še vse- sti nima kam.« Vsi pa danes preveč po- zabljajo, da se mladi radi srečujejo s svojimi sovr- stniki, se pogovarjajo o tem in onem m ker nima- jo svojega prostora, se pač napotijo v gostilno ali re- stavracijo. Stara pošta je za mlladince postala pravo zbirališče, kot »nadomesti- lo« za klub. Večkrat se je MA na raznih sestankih potegoval za uresničitev že- lje, želje po klubu. Toda - kmalu so njihovo prošnjo zavrnili s stavkom: »Kaj pa je mladina sploh nare- dila? Saj ne delate niče- sar!« Pa.eti smo želeli organi- zirati ples na bazenu. Mla- di so bili navdušeni, saj vsaj eno soboto ne bi oilo tako žalostno v Rimskih Toplicah. Pripravljeni so bih vsi, da bi zgrabili za delo. Toda iz tega ni bilo nič. »Ples na bazenu — ne mogoče!« Ce pobrskamo malo po spominih nazaj pa kaj kmafiU odkrijemo in se spomnimo, da so bili plesi na bazenu čez polet- je vsako soboto. Mladim, ki je danes tako »pokvar- jena«, ni bilo varno dovo- liti plesa, bilo bi preveč tvegano. Če hodiš danes po Rim- skih Toplicah, najdeš mla- de še vedno na cesti ah na Stan pošti Stanje je nespremenjeno. »Saj mla- dina ne rabi kluba, saj ži- vi svoje »pokvarjeno« živ- Jjenje, ki se ga ne da spre- meniti.« Toda presneto se motijo in prehitro pozabljajo, da je mladina nosilec bodoč- nosti. Kakšno mladino bo- do vzgojili, takšne nasled- nike bodo imeh Vsi pa si želijo, da bi bili mladi vsaj podobni njim, če že ne boljši. Toda zdi se mi, da tu nastaja velik vpra- šaj. Ali bo mladini uspelo postati takšna, kot si jo zamišljajo in želijo, če pa ji povsod zavezujejo roke? Z. Hohkraut, Rimske Toplice KNJIGA iN JAZ Ko sem bila še manjša in ko sem z očkom ah ma- mico hodila po mestnih uU- cah ter si ogledovala iz- ložbe, sem se največkrat ustavila pred izložbo Mla- dinske knjige. Državne za- ložbe ali Naše knjige. Pri- vabljale so me tanke knji. žice s pisanimi slikami na naslovni strani. Z \mojo prošnjo sem .kmalu dose- gla, da sem dobila knjigo. To so bile sprva barvan- ke, zatem slikanice in tudi pravljice, katere mi je prebirala stara mama ali mamica A ne dolgo. Ko sem prestopila prag šole ter se naučila brati in pisati, sem mamici in stari mami olajšala delo. Sedaj sem prebirala prav- ljice sama. Ob tem času pa sem se že srečala s šol- skimi knjigami (berilom. Cicibanom, Kurirčkom itd.). Sedai sem se mora- ila vsaj delno ločiti od pravljic in slikanic, kajti spoznala sem se s šolski- mi učbeniki, ki me bodo spremljali daleč na živ- ljenjski poti. Kljub temu pa se je še našel čas za domače branje. A takrat so pravljice zamenjale mla- dinske knjige. Predvsem so me zanimaile pustolovsko- kriminalne zgodbe. Nisem se mogla ločiti od knjige Pozor, črna marela. Pre- brala sem jo kar štirikrat. Od šestega razreda dalje pa sem posegla v realistič- na dela. Pn branju knjig sem se poglabljala v živ- ljenje ljudi, ki so mi bili do tedaj neznani. Tudi v strokovne knjige sem več- krat pogledala, kjer sem se seznanila s skrivnostmi zemlje, vesolja in še z marsičem, kar me je pač zanimalo. Torej, vidite. Tudi knji- ge so tiste, ki nam dopol- njujejo znanje, s katerim pridemo do boljšega po- kUca in tudi v življenju je takrat lažja pot. O tenr. pa govori tudi naš prego- vor, ki pravi: »Več znaš, več veljaš.« Irena Oset, I. Oš, 8. C razred, Cetje VOZNIKI IN PEŠCI Zima je tu in s tem zo- pet veCika nadloga za peš- ce, ki morajo iz službe pei po zasneženih cestah ti ulicah. Toda ni problem ^ tem, da moramo peš, mar več f odnosu vozni ko) osebnih avtomobilov dc pešcev. Ne morem razu meti, zakaj mora ravnt tam, kjer se pomika kak šen pešec, pritiskati m plin in s tem ogrožati mi moidoče. Zgodilo se je 15. t. m ob 7.45 uri zvečer, ko serr s prijateljico šel p>o Vrun čevi uhci. Kot je razum Ijivo, prvega one po za sneženju se ulice ne mo rejo popolnoma sčistiti Tako je bila omenjenega dne ta ulJca j>opolnoma zasnežena. Iskala sva vsah kotiček manj zasneženega prostora, saj voda prehi- tro rada zaide v čevelj, Kar naenkrat pripelje za nama fiat 750 s številko 482-41 in ne da bi temu primemo zmanjšal hitrost; odpelje mimo. Posledica tega je bila, da sva bila popolnoma mokra, poleg tega pa tudi umazana, ta- korekoč od pet do glave. Voznik seveda tega ni vi- del, vedeti pa bi moraT., ka- ko mora ob takem vreme- nu ravnati. Takih prime- rov je nešteto, zato se sprašujem ali se da to vsaj delno preprečiti? Vsak vomik bo morda misUl, se bo že posušil doma, vendar ni le to, vedeti mo- ra, da madeži na oblekah, na plaščih, hlačah ne gre- do sami dol, ampak je tre- ba v čistilnico in to tudi nekaj stane. Vprašal bi še samo to, kam naj se obrnem, da zvem za pravico pešca v takem primeru in kaj Cah- ko dosežem? Upam, da bom dobil ustrezen odgo- vor. B. G Celje ODGOVOR: Prijavite ga! KRAJEVNA SKUPNOST PREVORJE Vsebina protestnega pi- sma, naslovljena na razne republiške institucije in osebnosti ter skupščino ob- čine in komite občinske konference ZKS Šentjur pri Oelju zahteva določeno dobronamerno pojasnilo, v določenih primerih pa tu- di zavrnitve netočnih na- vedb. Ne spuščamo se v zapis novinarja v »Delu«, ampak nakazujemo nekatera dej- stva, katera podpisniki te- ga »protestnega pisma« ni- ste regularno iskali, pač pa pričeTu le z očitki in obsodbami. Najbrž je pr- va pot seznanitve, nato re- gularne kritike in dokazo- vanja dejstev Kritizerstvo, ki izhaja iz tega pisma, pa škodi delovnim ljudem, v katerem imenu ste podpis- niki podpisani, škodi raz- voju Kozjanskega, ugledu in političnemu vzdušju v SRS in SFRJ. Glede na vaše trditve v tem pismu in sklicevanje na nezaslišano kršitev kra- jevne iamouprave se mo- rate spomniti zbora voliv- cev v Prevor ju, kjer ni nih- če nasprotoval izgradnji makadamske ceste v nada- ljevanju že zgrajene gozd- ne ceste Gračnica—Plantn- ska vas, katera bi se po- daljšaila proti Lesičnemu. To je izpolnitev želja in zahtev občanov gravitacij- skih vasi in njihove dol- goletne želje, ki bi se re- alizirala v tem obdobju. Resnično nam je v tem pripračini, zraven te.ga P bodo z njimi vključili v teden drame, ki ga občinska zveza kuH' prosvetnih orjianizacij Velenje pripravlja vsako leto v ma,iu Mladi člani KUD »Stane Sever« iz Škal so lani uspešno i*' igro in klubski večer. Zdaj pa si želijo le še to. da bi činipr^^ šili vprašanje uporabe domačega koraj vsi odri, razen *'enjskega, so potrebni Preme. ^ razpravi so spvoročili po- ^0, da bi v novi knjižnici "^rat ali dvakrat na mesec ''ipravili kakšno prireditev, * bi bila sicer krajša, zato • ^ kvalitetna. J ^^Prejeli so tudi okvirni ^^gram za Prešernov praz- 2, V tednu pred praznikom ' ^0 pripravili tudi priredit- ' I Osrednja bo nastop Sale- ^ folklorne skupine. Uspel seminar Področno združenje gle- daliških skupin Slovenije je organiziral pri Občin- skem svetu Zveze kultur- no prosvetnih organizacij v Celju dvodnevni šmtn- kerski seminar. Udeležba je bila presenetljiva: več kot trideset mladih ama- terskih gledaliških delav- cev se je pod vodstvom priznanega strokovnjaka za maske prd RTV Ljub- ljana Zorana Lemajiča po- izkušalo naučiti osnove iz^ delovanja običajnih, ka- rakternih in fantazijskih mask Ugotovili so, da so sodobni, sicer nekoliko dragi, kozmetični materia- li postali velik in lažji pripomočeik pri opremlja- nju gledaliških predstav. Naučili so se tudi izdelo- vati tako imenovane »meh- ke« maske z razliko od prej šnjuh, ko so marsikje )>strasili« po odru igralci z grobo izdelanima pote- zami, črno nagubanimi obrazi, rdečiini lički — skratka dajali so videz ad hoc in površno sestavljene ekipe z velikokrat prav tako zrežirane predstave. Vse to bodo pvoizkušali vsaj nekoliko omlUti in si t-uda pametno porazdeli- ti delo. Doslej je bil re- žiser prav vse: scenograf, in še marsikaj. Temu mo- ra biti enkrat konec! cas zahteva kakovostne pred- stave (ostale so že vna- prej obsojene na propad), kakovostna predstava pa mora temeljiti na sistema- tičnem in primemo poraz- deljenem delu. Ta semi- nar naj bi bil prispevek k vsemu temu, izredno za- nimanje zanj pa kaže na občutne premike na tem področju. Kljub veliki prezaposlenosti in nenehnim težkočam za- voljo maloštevilnega ansambla se celjsko gledališče pri- pravlja na novi premieri, to si bosta sledili v zelo krat- kem časovnem razmaku. Prvega decembra bo premiera Cankarjevih ROMANTIČNIH DUS, avtorjevega gledališke- ga prvenca, ki so se ga* slovenski odri otepali vse od nastan- ka. Edina častna izjema je bil Milan Skrbinšek, ki je to delo uprizoril leta 1922, edinkrat in zadnjikrat. V režiji DUŠANA MLAKARJA, ki v Celju še ni delal, bomo lahko odkrili izredno moderno, presenetljivo in prav nič negle- dališko dramaturgijo Cankarjevega zgodnjega odrskega poizkusa, ki je, tipično za našo majhnost in kratkovidnost, za več kot pol stoletja utonil v pozabo. Vzporedno s Can- karjem tečejo vaje za novoletno igrico popularnega mla- dinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana FIGOLE FAGO- LE. Igrica je bila napovedana že lani, letos pa smo jo uvrstili v novoletni program. Režira jo JURE KISLINGER, na sporedu pa bo od srede decembra dalje. O čem nam pripoveduje ta situacijsko izredno bogata igra? To je zgodba o sprtih vaseh, ki ju ločuje skrbno zastražena in nadzorovana meja, zaslužek in vsakdanji kruh brumnemu stražmojstru Petelinu. Vsak na svoji strani pa živita Rok in Nežka, ki se imata rada, pa zaradi meje ne moreta drug do drugega. Poglavitna oseba je še imenitni šviga Švaga, ki po svoje izkorišča mejo in podpihuje zdrahar- stvo, da bi spametoval ljudi in končno spravil skupaj Ro- ka in Nežko. Konec je srečen in ves tak, kakor si ga že' lijo otroci, v skrbeh za svoje junake. Omenimo naj še zit- nanje sodelavce: nadvse domiselno sceno, ki z lučjo raz- polavlja oder v deželo, kjer malikujejo klobuke, in v de- želo, kjer častijo marele, je zasnovala akademska slikarka Melita Vovk-Stihova, kpstume pa Vida Zupan-Bekčičeva. Glasbo piše in jo bo tudi izvajal Edo Goršič. Nastopil bo domala ves ansambel. In pa dedek Mraz! šole in delovne kolektive vabimo, da tudi letos pri- pravijo novoletna praznovanja v gledališču in da si že dovolj zgodaj rezervirajo uro in dan predstave. Povpraše- vanje bo veliko, dnevov pred novim letom pa manj. Pra- vljica bo sicer še na sporedu po novem letu in bo po- sebno dobrodošla izletnikom šolarjem, ki se bodo mudili v Celj- J. Z. Ideja o tesnem sodelova- nju med FKDiklicnimi in ama- terskimi gledališčniki odlično uspeva. Že drugo leto je vod- stvo Slovenskega ljudskega gledališča v Celju uvrstilo v svoj program tudi poseben abonma za »gledališke ama- terje«. Letos so uspeli priva- biti še več obiskovalcev, hkra- ti pa so boljši in na višjem nivou tudi razgovori po vsaki predstavi. To je sicer postala že navada in običaj, vendar je bil zadnji nekaj prav po- sebnega: navzoči so bili vsi igralci ljubljanske komedije, njihov dramaturg Lojze Fili- pič, prevajalec teksta Dušan Tomše, režiser celjskega gle- dališča Franci Križaj, celjski dramaturg Janez 2mavc in številni predstavniki amater- skega gledališkega ustvarja- nja. Igralci Ljubljanskega mestnega gledališča so poleg ostalih resno in prisrčno od- govorjali na vsa vprašanja. Predstava je pomenila za obi- skovalce precejšnjo osvežitev, saj so doslej videli večinoma resne in izredno zahtevne tekste. Režiserji — amaterji so pričakovali tudi režiserja predstave Mileta Koruna, to- da leta je bil službeno zadr- žan. Radi bi se pomenili o celotni postavitvi, saj je bilo v predstavi veliko takega, kar bi jih zanimalo. Dvodel- no prizorišče, hkratnost do- gajanja na dveh prostorih, številne korunovske domisli- ce, prestavitev teksta na slovenska tla — vse to daje veliko možnosti, da se lahko m-arsikdo veliko nauči, saj so prav amaterji marsikdaj pri- siljeni igrati skoraj samo ko- medije. To je bil primer iz- vajalsko zelo zahtevne, za gle. dalca pa dokaj sproščene la- hkotne (bulvarne) komedije. Ob tem lahko zapišemo še ugotovitev, da so bili zadovo- ljni vsi: ustvarjalci predstave (gledalci so jih z navduše- njem sprejeli), vodstvo celj- skega gledališča, ki s tem us- pešno realizira misel o sode- lovanju z amaterji, amaterski gledališčniki pa bodo s tako zasnovanim delom sčasoma postali ne samo ustvarjalci predstav, temveč tudi odlični in vplivni propagatorji gleda- liške umetnosti. Podčetrtek v pričakovanju Gradnja nove šole v Pod- četrtku gre končno h koncu. Toliko pričakovana šola že kaže svoj obraz in vsak, ki jo je videl v teh dneh, lahko re- če, da se bo nova šolska stavba izredno funkcionalno vključila v okolje, zlasti pa bo poudarjen kompleks šol- skih zgradb in vseh pritlkltn šele potem, ko bodo omenje- ni elementi vsklajeni z novo stavbo, čeprav čaka učence tn prosvetni kader še veliko dela, preden bo nova šola res to, kar si žele, so prve težave, vendarle odpravljene in če si je že kdorkoli zaslužil pri- znanje na takšen način, kot je nova šola, ix)tem je to prav gotovo Podčetrtek. Ob uresničitvi načrtov, ki jih v Podčetrtku še imajo, omenili bi samo muzej na pro- stem, ki bo zanamcem ohra- nil vpogled na obsoteljslko starožitnost, lahko rečemo misel, da bo šola v Podčetrtku eden izmed najlepših šolskih kompleksov na Slovenskem in če bodo dela pri šoli kon- čana do dneva republike, se bomo o tem lahko prepričali tudi sami. MST 8. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 23. november 19 ŠENTJUR O zemljiščih Na zadnji seji občinsite sliupščine v Šempetru je bil sprejet tudi odlok o kompleksni razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo po- trjeni zazidalni načrti v šentjurski občini. Odlok je bil predlagan z namenom, da se pospeši stanovanjska izgradnja in povečajo sta- novanjske površine, ki so potrebne za gradnjo stanovanj ter ko- munalno opremljanje gradbenega zemljišča. Občina Šentjur ima že izdelane zazidalne načrte za nekatera pomembnejša naselja (Šentjur, Planina, Ponikva pri Grobelnem), za sam Šentjur pa je izdelan urbanistični načrt. Letos junija pa je bil v republiški skupščini sprejet zakon o razpolaganju z nezazidanim štabnim zemljiščem, v katerem je določeno, da mora občan, ki namerva prodati nezazi- dano stavbno zemljišče ponuditi to zemljieče v odkup občini. Ven- dar je v Šentjurju takšen primer, da je interes za- prodajo teh zem- ljišč majhen, za gradnjo pa velik. Zato so se pristojne službe šen- tjurske občine odločile za predlog skupščini, da sprejme omenjeni odlok. V Šentjurju so mnenja, da je sprejetje takšnega odloka nuj- no, če hočejo nadaljevati z organizirano stanovanjsko gradnjo indi- vidualnih stanovanjskih hiš in ostalih objektov v predvidenem kom- pleksu. CELJE V duhu ustavnih dopolni/ Danes, v četrtek, Z.i. novembra, se bouo na prvem rednem zboru sestali upravl,jalci celjske podružnice Ljubljanske banke. Na videz formaUio srečanje dobiva z uresničevanjem ustavnih dopolnil v okviru Ljubljanske banke kot celote izredno pomembno mesto. Ne gre samo za običajni razgovor o poslovanju banke v preteklem obdobju, marveč še zlasti za oceno dosedan.jcga poteka podpisovanja pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke in ne nazadnje o bodo- čem statusu celjske podružnice tega denarnega zavoda. L.jubljanska banka je prva v naši državi, ki prilagaja svoje me- sto ustavnim dopolnilom, kar hkrati pomeni, da daje tistim, ki sodelujejo pri zbiranju denarnih sredstev tudi vso samoupravno moč pri njihovi delitvi in razporeditvi. Prav zato bodo na zboru upravljalcev volili tudi člane izvršilnega odbora podružnice in ne nazadnje delegate za zbor banke. Ob zaključku dela bo stekla tudi razprava o osnutku novega statuta banke ter o razdelitvi anonirhne- ga dela kreditnega sklada celjske podružnice Ljubljanske banke. Dosedanje delo okoli priprav na zbor upravljalcev je bilo več kot uspešno. Prav takšno je bilo tudi podpisovanje tako imenovane ustanoviteljske pogodbe. MB LJUBLJANA Andrej Marine - mandatar PredseUSLVo skup.c.ne .-5i\ SiuVtnijf je syiej..-io preulog pred- sedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije ter sklenilo, da pi-edlaga skupščini SR Slovenije, da izvoli Andre- ,'a Marinca za mandatarja za sestavo izvršnega .sveta SR Slovenije. Andreja Marinca sn kot možnega kandidata podprle tudi vse občin- ske konference SZDL na celjskem območju. ROGAŠKA SLATINA /5 let zveze Jutri dopoldne bo v družbenih prostorih Nove terapije v Roga- ški Slatini razširjena seja upravnega in nadzornega odbora ob 1.5. obletnici zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slo- venije. O dosedanjem delu zveze bo poročal njen tajnik prof. Lud- vik Rebeušek. CELJE: Pogled vase Občinska konferenca SZDL v Celju je v preteklem tednu obrav- navala dve temeljna nalogi, ki stojita pred njo. Konkretna akcija po pismu predsednika Tita in zadolžitev v zvezi z glasovanjem o zdru- žitvi zdravstvenega varstva kmetov z delavci. Referat o nalogah po pismu je imel predsednik občinske kon- ference SZDL Janko 2evart. V referatu so bile izpostavljene neka- tere naloge, ki jih bo morala SZDL uresničiti. V o.spredju bo vse- kakor analiza dosedanjega dela, tako v krajevnih organizacijah kot tudi v občinski konferenci. Krajevnim organizacijam so že poslali vprašalnike, ki bodo odgovorili, kakšna je navezanost in povezava med posameznimi organizacijami. Socialistična zveza mora biti tudi tisti dejavnik je bilo rečeno v referatu, ki ho dajal po- bude, ki prihajajo iz ljud.<$tva in jih tudi analiziral. Treba bo uresničiti javne tribune, kjer bodo morale sodelovati vse organiza- cije pri odkrivanju anomalij v naši družbi. Vsak občan, zlasti pa komunist, naj si v sedanjem trenutku izpraša vest in pogleda vase ter vrne tisto, kar si je prilastil. Na to temo je bila ubrana tudi razprava, ki pa ni načela nobenega konkretnega vprašanja. Pokaza- la je samo potrebo yo čim večji povezanosti krajevnih organizacij SZDL z drugimi organizacijami. Socialistična zveza ne sme in ne more stati ob strani, ko se govori o pereči stanovanjski problematiki, zato mu bo v prihod- nje tudi namenila še več razmišljanj. »Orodje, ki smo ga nabru- sili, moramo brusiti sproti, da se nam ne skrha«, je na koncu raz- prave poudaril ing. Tone Zim.šek in jo s tem tudi zaključil. Na zadnji seji občinske konference SZDL je bila podana še obrazložitev, kako poteka akcija o združitvi zdravstvenega varstva kmetov z delavci. ' Z. S. Naše šole vsepovsod STOJI, STOJI, UČILNA SVETU Napisati reportažo o šoli, kjer je vse urejeno z največjim posluhom, tako da so skoraj dosegli idealne pogoje dela, je prijetna naloga. Rast in vzgoja naših najmlajših nam ni deveta skrb, zato je človeku pri srcu toplo, ko po nekajurnem pogledu v šolski organizem, ugotovi, da raste tu zdrav rod, ki je v pravih rokah. Zrcalna slika štorske »učilne zidane« raste pred nami v resnični podobi, ki ne pozna izkrivljenosti. Visoko dvignjena nad o.sta- li, z železnim oksidom prepo- jeni svet, se pne novo po- zidana osnovna šola v što- rah. staro šolo v starem pre- delu sO opustili in spremenili v stanovanja za učitelje in zgradili novo, leta 1967. Po- stavili so jo v naselje, nova domovanja štorskih železar- jev. Dovolj je velika za vso štorsko otročad, ki trga hla- če v svetlih in prijetnih učil- nicah, zmanjkuje pa ji pro- stora za podaljšani pouk, vendar stiska ni primerljiva s šolami v večjih središčih. Poleg matične šole v Što- rah zajema vzgojno varstveni sistem še podružnične šole na Svetini, Kompoljah, Te- harjih in varstvene ustanove v Teharjih in štorah. čeprav je to nedeljiv kompleks vzgojno varstvene povezano- sti, je tokrat namenjeno ne- kaj besedi le matični šoli v Štorah, kot eni najboljše or- ganiziranih šol v celjski ob- čini. HACETOV OBISK Naključje je hotelo, da smo šolo obiskali v času, ko je nepričakovano prišel na obisk komisai 14. divizije Matevže Hace. Nestrpen kot le kaj je s preprostostjo kmečkega človeka vstopil med štorske otroke in v hi- pu osvojil njihova srca. Okorno branje je zamenjala prisrčnost in odkritost. Tako je v času našega obiska vla- dalo v šoli prijetno vzdušje, ki pa šolskega reda ni iztiri- lo. Ne otrok, ne tovarišic, če- prav so se ob Hacetovem obi- sku obudili marsikateri spo- mini na vojne čase. Našla se je tovarišica, ki si je ohra- nila spomin nanj, saj mu je spletla nogavice, ko se je kot visok politični komisar sukal' po štorskih globačab. Majhne- mu dekletcu se je vtisnil v spomin, zato je bilo srečanje po tolikih letih res prisrčno. Se dolgo po njegovem, od- hodu je po šoli zvenel Hace- tov sonoren glas, ki je v pri- jetno pojoči govorici notranj- skega narečja pripovedoval o narodno osvobodilnem boju. V IDEJNOSTI POUKA PRVI Sprehodili smo se po sed- mih matičnih učilnicah in dvanajstih kabinetih, treh de- lavnicah in prenapolnjeni ku- hinji, v telovadnico nismo pokukali, čeprav je prav športna aktivnost tu najbolj razvita. Da je uspeh takšen, pripomore k temu veliko so- delovanje med TVD Partiza- nom, šolo in izvrstnimi peda- gogi. Uspelo jim je že ures- ničiti šolo v naravi, kjer pa prizadevanja niso dovolj. se vedno jim primanjkuje športne opreme in malo so upali, da jim bo' Železarna štore priskočila na pomoč. Sprejela je namreč nad šolo patronat, a z dolžnostim, ki temu slede, do danes še ni polagala nobene pažnje. Sicer pa deluje na šoli dva- najst izvenšolskih aktivnosti, med katerimi je zlasti v zad- njem času aktivna mladinska organizacija. Na dan našega obiska je pripravila predava- nje o koroških Slovencih in ima v sporedu, kar je hvale vredno, vedno aktualne poli- tične dogodke. Skrbi tudi za »činkani« pionirski naraščaj in jim pomaga pri delu. Skrb za preko 500 otrok v matični šoli in 200 otroci v podružnični šoli je naložena ravnatelju šole Jožetu Zu- pančiču, diplomiranemu geo- grafu. V svojem delovnem programu, ki ga je samo- upravno potrdilo tudi 44 pe- dagogov, je že spomladi, mar- ca meseca, izpostavil IDEJ- NOST POUKA in vlogo šole v naši družbi. Danes, ko se po mnogih šolah še lovijo z or- ganizacijo in delom, se tu že rojevajo prvi sadovi. Odločno so pregnali iz šole vso nepo- trebno navlako in v učne pro- grame vtisnili pečat napred- ne angažiranosti. Kolektivno delo se opazi povsod, pa tudi prisrčnost med pedagogi in učene naravna. Morda bi kdo p slil, da vlada zato anar Kje neki, le sproščenost več! S programom dela soj tudi SVET STARŠEV, li bil osnovan letos na pol šole. Ze se kažejo prvi ri tati, saj je povezanost šc starši tako krepkejša. P stejši so obiski, stiki s p gogi so boljši, ker klas roditeljski sestanki so ujf slabe in dcbre ocene, na tih staršev pa ostaja čas pogovor. Korak naprej v mokratizaciji naše šole! ne edini! štorska šola vključuje še v druge po\ ve. Sodeluje in to zelo tf s krajevno skupnostjo, je soudeležena pri vseh slavah in krajevnih pn kih. Pedagogi nastopajo kot mentorji po podrui nih šolah, vsak ima pa šf meljno zadolžitev v mal šoli. Vendar ta izvenšolska javnost osnovnega dela programu ne moti. Uči in učence le aktivira v nejšo podobo mladega č ka, katerega temelji so stavljeni prav v osemlet šolanju. Svoj pričetek pa obli že v predšolski dobi, vzgojnoučno osebje v št namenja izredno pozor najmlajšim, zato morajo bova prizadevanja za cel malo šolo obroditi usp rezultate, katerih sadovi do vidni šele takrat, kc šolo zapustila formi osebnost. Ker pa je soci struktura otrok še v( takšna, da izstopa od malnih pogojev (70 od kov staršev nima kon osemletke in je skoraj i smena), bo boj za ei pravnost vseh šolarjev š6 dno težak. Pa čeprav s( otroci šolajo v tako idež pogojih kot jim jih osnovna šola v Štorah s jimi naprednimi pedagogi Besedilo: Zdenka St Slike: Drago Me Ravnatelj Jože Zupančič Prijetno poteka pouk v zemljepisnem kabinetu. Osnovna šola na Lipi — ponos štoram St.47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo Sneg in blato. Strmina in blaten kolovoz nad ce- sto Slivnica—Kozje, vzpe- njajoč, kdo bi vedel kam in kako dolgo. Malo hiš, skritih za slemeni in maj- hne gazi v prvem, mo. krem snegu, vodeče kri- žem kražem po pokraji- ni, pomešane s sledovi zajcev in srn. Ob kmeti- jah psi in lajež, radoved- ne oči izza oglov in po- tem znova strmina, do- kler se svet ne prevesi v nov svet, svet Reckove Ju- lijane, matere šestnajstih otrok. Julijana živi na Jelcah, skriti vasici uro hoda od Slivnice, vasici, kjer je do najbližjega soseda ne- kaj minut hoda in do naj- oddaljenejšega mnogo, mnogo več. Tiste bajte so raztresene daleč po bre- govju in psi jih varujejo. To so bajte, koder so va- sovali štirje Julijanini si- novi s svojimi inštrumen- ti in sejali dobro voljo med ljudmi na svatbah, kožuhanjih in krstih. Se dalje od teh vasi je ho- dil Julijanin, pred tremi leti umrli mož orglat v okoliške vasi, v majhne cerkve, čepeče na sleme- nih. Julijana je mnogo- krat hodila z njim in pe- la in mnogokrat bila tudi žalostna, življenje mate- re s šestnajstimi otroki ne more biti veselo, ni- kjer to ni bilo in ne bo. Trpljenje je in odpoved sredi strmin. Da bi bila kupica trp- ljenja polna do vrlia, so poskrbele vojne, prva in druga. V poslednji so jim požgali dom, ko so se u- staške horde valile na koncu vojne iz objema partizanskih klešč. Se v poslednjih trzajih jim je pošast vzela to, kar sta Si z možem s krvavimi žulji pritrgovala od ust. Vzeli zato, ker sta pekla kruh za kozjanske borce, za XIII. brigado Mirka Bračiča, v kateri je bil tudi sin Lojz. Takrat je zgorelo vse žito. zraslo na rebreh, kjer krave za- soplo vlečejo plug in se poči je jo na vsakem kora- ku, da ob naslednjem znova zajamejo zrak in parajo slabo in skopo zemljo, kot je skopa na- rava tod okoli. Pa vendar Reckova Ju- lijana kljub dvanajstim še živim otrokom tu in tam še zapoje. To še ni- so ubili v njej, življenje še nikoli ni bilo tako kru- to in močno, da bi strto te ljudi, zakaj samo jih je prekalilo in zato se tr- masto upirajo vsemu, kar jim liodi na pot. Skoraj navada je, da ti ljudje ne stokajo in tudi Julijana ne. Ko se v u- bomo kočico, ki ji prizu davajo nov dom, lep in mlad, kot nevesta, stlači- jo otroci, raztepeni kot viharniki po svetu^ sku- paj z vnuki, trideset jih je, in pravnuki, trije ve- sele prababico, stlači vsa ta množica na njen god, ki ni več daleč, takrat so vojne pozabljene in pe- sem vstane, prešerna in tako domača, izza zidov in se razvleče kot megla po bregovih. Takrat vedo: Reckovi so doma, mati praznuje. In dolina pod domačijo, kjer lajajo psi in njive slabo rodijo, za- živi in v srcih ljudi je toplo. Ko odidejo, drug za drugim po gazi, se uleže nad bajto tišina in mati ostane sama, brez svojih kolednikov. Vnukinja piše nalogo, mati pa lušči fi- žol in vse je tako kot pred mnogimi leti in v prividu ji vstane čas, ko so pod kozolcem partiza- ni kuhali v velikem kotlu hrano in sta z možem rHa po zemlji in ji mu- koma trgala sadove. MILENKO STRAŠEK BISERNA POROKA Le redki so zakonski pari, ki dočakajo praznovanje bi- serne poroke. V vrsto teh redkih jubilantov se uvrščata tudi bisemoporočenca Jožef Jelen in njegova življenjska tovarišica Frančiška Jelen. Bi- serno poroko sta slavila v soboto v Žalcu. Ponovno ju je združil Jožko Rozman, predsednik skupščine občine Žalec. Jožef Jelen je bil rojen 25. 3. 1886 v Kalah, v čvrsti kmečki družini, Frančiška Jelen, roj. Bizjak, pa 26. U. 1890 v Andražu nad Polzelo, prav tako v kmečki družini. Zakonsko zvezo sta združila 20. novembra 1911 v Andražu nad Polzelo. Njun zakon je potekal v slogi, in razumeva- nju, iskrenem tovarištvu in pomoči ob nesrečah in tež- kih trenutkih. V njuni druži- ni ni nikoli manjkalo ljubez- ni, družinske topline in od- prtosti srca do vsega dobre-: ga. Dala sta življenje 11 otro- kom, od katerih jih še danes živi sedem, med njimi štiri hčerke in tri sinove. Zal pa so trije otroci umrli že v zgodnji mladosti, sin Ivan pa je padel kot 18-leten parti- zan v Zabrezniku, komaj šest tednov pred osvoboditvijo. Jožef in Frančiška Jelen imata 32 vnukov in 10 pra- vnukov. Vsi so danes zelo po- nosni na svojo prababico in pradedka, na babico in ded- ka, kakor tudi njihovi starši, ko družno praznujejo tako visok jubilej — biserno po- roko, ki je pri nas prava red- kost. Bisernoporočenca lahko po. nosno gledata na prehojeno pot, ponosna sta lahko na svoje delo, na svoj rod . . , Naj jima gredo tudi naše iskrene čestitke k tako viso- kemu jubileju. Darja GLANCNIK Minuli teden so v vojašni- ci Slavka šlandra pred sta- rešinami in svojimi starejši- mi sotovariši ter predstavni- ki dmžbeno političnih orga- nzacij mesta Celja zaprise- gli vdanost narodu z obljii- bo. da bodo branili svojo do- movino do poslednje kaplje krvi. Mladi vojaki, ki so ne- davno tega prišli iz vseh kon- cev domovine, da bi preživeli leto dni v našem mestu, ki jim bo poslej nudilo gosto- ljubje. Na vzorno urejenem poli- gonu vojašnice Slavka Šlan- dra so se v meglenem in de- ževnem dnevu zbrali vojaki in svečano prisegli, nekaj be- sed o življenju edinice in na- menu prisege pa je spregovo- ril komandant celjske garni- zije. major Milan Vuičič, za njim pa je t krajšem govo- ru mlade vojake p>ozdravil predsednik občinske skupšči- ne Celje, inženir Dušan Bur- nik, ter jim zaželel prijetno bivanje v našem mestu, zla- sti še v vojašnici, ki ima vzorno urejene kabinete, v katerih bodo lahko poslej čr- pali svoje znanje. Gostje so si ogledali tiidi vojašnico in bili presenečeni nad raznovrstnostjo učil, s katerimi bi se lahko pohvali- la vsaka šola. Pozornost je vzbudil predvsem miniaturen, toda pester muzej NOB, ki vsebuje zgodovino vojašnice in prerez dela heroja Slavka šlandra, po katerem nosi ime. Muzej še ni dokončno urejen, povedali pa so, da ga bodo še izpolnjevali. Vojaš- nica Slavka šlandra stoji še pred mnogimi nalogami in starešine skupaj z mladimi in starimi vojaki upajo, da jih bodo lahko čimprej rešili tako, da bo slehernemu no- vemu rodu vojske bivanje med sicer starimi zidovi ne- kdanje graščine celjskih gro- fov pestrejše in predvsem prijetneje. MlLtJNKO STRASiilK Toliko je stvari, ki jih še nimamo in toliko bi si Se želeli in zato ni prav nič čudnega, če iz dneva v dan beremo o referen- dumih za razne samopri- spevke, ki Tned ljudmi od- mevajo tako ali drugače. Vsi med nami se zaveda- mo, da je to potrebno, da drugače ne gre in da se moramo postaviti na lastne noge m da nam ni- hče drug ne bo pomagal. Referendumi pa teko in teko in odstotki udeležen- cev so za čudo veUki. Tolikokrat poudarjena za- vest naših ljudi znova pri- haja na dan v takšni in drugačni obliki. Prav vse- eno je, kje so ti ljudje in kje so referendumi, kjer ti ljudje glasujejo. Priha- jajo iz grap in zasneženih gora, iz stolpnic in vasi, stari in mladi in skoraj sleherni se zaveda, kaj mu je dolžnost. Le Tnalo jih je, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti, le malo, ki odklanjajo pomoč neko- mu drugemu. Te dm smo znova doka- zali, da mislimo tudi na druge in ne samo nase, da mislimo fudi na kmeta in delavca, na ljudi za plugom in brano, visoko v hribih in brez tiste go- tovosti, ki so jo tako ze- lo potrebovali na svoja stara letQ^_Ji.sm&ia.^S3nXL. se zavedeli svojega, sloven- skega kmeta in mu dali, kair si je zaslužil s suo- jim delom v dežju in sne- gu, v neprestanem trplje- nju. Vsega tega se je zavede- la tudi Terezija Kovačič, doma tam nekje blizu Slitmice pri Celju, ki ji je življenje naložilo na hrbet že deseti križ. Prišla je s hribov, zavedajoč se, da mora tudi sama pomagati in izreči svoj da. Ni je bilo strah snega in blata, ki ga je bilo te dni v ti- stih hribih na pretek in ni je bilo strah hoda v do- lino. Prišla je in rekla: »Prišla sem opravit svojo državljansko dolžnost.« Nihče ne ve, kako dol- go, in če sploh bo Terezija lahko uživala sa- dove referenduma. Najbri se tudi sama ni spraševa- la o tem — prišla je in tiho, kot je prišla, tudi odšla nazaj na jaso, kjer živi sama, ob socialni podpori v jfiseni svojega življenje. Njena državljanska dol- žnost, ki se je marsikdo ne zaveda tako koi ona, je opravljena. MILENKO STRAŠEK MIKOLI IZPETA PtStAA Odveč bi bilo na tem me- stu govoriti o človeški vzajem- nosti, o pomoči človeka člo- veku, nesebičnem žrtvovanju posameznika pomoči potreb- nemu. Tudi bi najbrž bilo od- več pisati o strpnosti, samo- odpovedi v prid bližnjemu. Preveč črnila je bilo že preli- tega za takšne in podobne stvari. Skoraj bi lahko mirne duše trdili, da je vse pisanje in sleherno opozorilo kaplja v morje, ki ne prizadene ni- kogar, najmanj pa množico, ki se dan za dnem preriva po prašnih ulicah, po mestnih trgih, ki se ne zanimajo za nikogar, kvečjemu le še zase in za svojo korist. In vendar vsaka krivica, prizadeta so- človeku, zapeče v srž, če že nisi kamen. A kamenja na ce- stah ne zmanjka ... Bila je sobota in nič poseb- nega ni bilo opaziti na tistem dnevu. Dan kot tisoče drugih, neopazen in uklenjen v čas. Avtobus je požiral kilometre, potniki so se ukvarjali s svo- jimi mislimi in nikomur se ni zahotelo pomisliti, kaj teži soseda in zakaj mladenič ne- nenehno strmi skozi okno. Ob oknu je slonel mlad fant petnajstih let in gledal ven. Morda jih je imel tudi šestruijst, a to za nas in naj. brž tudi za vse ostale ni po- membno in tudi ne sme biti. Na neki postaji je izstopil in malce močneje zaloputnil z vrati, kot bi bilo prav. Za- radi tega se avtobus sicer ni ne vem kako uničil, sprevod- nik pa je fanta vendarle po- svaril, kar je povsem lepo in prav. Prav že zaradi tega, ker je avtobus namenjen obča- nom ne samo za nekaj dni, pač pa za več let. Fant se je rmsmehnil... Včasih smeh boli, včasih sprošča, včasih pa celo pože- ne kri v žile. Ta je razbesnel. Avtobus je postal in šofer je izstopil, dohitel fanta in ga pred očmi vseh tako zelo pre- tepel, da je mladenič krvavel. To si je na mladoletniku brez dvoma lahko privoščil, ni mu mogelT vrniti... Karkoli več pisati o tem ne bi imelo no- benega pomena. Tudi ne bi imelo nobenega pomerm pisa- ti o tem. da mladeniču niso priskočili na pomoč starejši možje, ki so bili v avtobusu. Na pomoč bližnjemu smo že tako zdavnaj pozabili, zameri- ti se nekomu zaradi enega sa- mega nasmeha pa najbrž tudi nima nobenega smisla ... Zgodilo se je v soboto, na avtobusu, ki pelje iz Celja proti Vitanju, kraj, kjer je fant drago plačal svoj na- smeh, pa je bil Socka. Tudi ime šoferja je znano, vendar ga ne bi omenjal, saj za do- godek sam dobro ve, prav ta- ko pa zanj dobro vedo ljudje, ki so vse skupaj opazovali. Se svet res spreminja v brezoblično gmoto brutalno- sti in zaprtosti vase? MILENKO STRAŠEK KOKOV TEČAJ Pri delavski univerzi v Slo- venskih Konjicah so v začet- ku novembra pričeli tečaj za strokovno izobraževanje ne- zaposlenih delavk za obrat usnjene konfekcije KO—KO v Konusu. Vpisanih je več kot 30 mladih deklet in žena, ki se bodo približno štiri mese- ce usposabljale za manj zah- tevna delovna mesta v nave- denem obratu. Pretežni del stroškov za tovrstno izobra- ževanje bosta nosila komu- nalna zavoda za zaposlova- nje Celje in Maribor. Delav- ska tmiverza pripravlja v kratkem še en tečaj, za kate- rega že zbira prijave kandi- datk. OPOZORILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Zadnja seja medobčinskega sindikata, katerega sedež je zdaj v Žalcu, je na svoji zad- nji seji sprejela obširen pro- gram dela. Po opravljenem referendumu o združitvi zdravstvenega varstva delav- cev s kmeti je na vrsti anali- za vseh tistih organizacij, ki imajo blokirane račune in za- to po zveznem zakonu ne bo- do smele po novem letu iz- plačati 100 odstotkov osebnih dohodkov, ampak samo 90 od- stotkov. Na zadnjem sestanku med- občinskega sindikata v Žal- cu je bilo tudi poudarjeno, da je potrebno te delovne or- ganizacije pravočasno opozo- riti na neljube posledice. Med delovnimi nalogami, ki jih nameravajo v kratkem uresničiti, je tudi razprava o zdravstveni službi, ki je z združitvijo zdravstvenega var- stva kmetov z delavci, po- stavljena pred nove obreme- nitve. PRIPRAVE NA OSMI KONGRES SINDIKATOV Priprave na osmi kongres sindikatov so v celjski regi- ji v polnem teku. Gradivo zanj so dobile vse osnovne organizacije, delegati za kon- gres pa se bodo sestali v Ce- lju. Žele namreč tvorno so- delovati v razpravi in tudi predlagati organizacijsko spremembo v medobčinskem sindikatu. Stanje je danes namreč takšno, da nobeden od medobčinskih odborov strokovnih sindikatov ne po- kriva vseh osmih občin. Ta- ko po storitvi najmočnejši sindikat iz industrije in ru- darstva nima medobčinskega odbora. Izvoljena je petčlan- ska komisija, ki bo pripravi- la ustrezen program. USPEŠEN KONCERT Pretekli torek zvečer je bil v dvorani Narodnega doma v Celju koncert Nevir swing quarteta s pevko Tatjano Dre- melj. Tatjana je mlada Ce- Ijanka in z Nevf Swing Quar- tetom sodeluje že eno leto. Pravi, da je tega zelo vesela in da si želi, da bi jo za stal- no sprejeli medse. Najbolj pa si želi, da bi uspela. Morala bi nastopiti tudi El- da Viler in Franjo Bobinac, toda Elda se žal povabilu, za- radi nekega drugega nastopa, ni mogla odzvati, pri Franju pa se je že začela mutacija. Namesto Elde Viler je nasto- pila Eva Sršen. Poleg pevcev je nastopila tudi skupina Tehnične grad- bene šole in sicer iz 4. raz- reda, z recitalom America. New Sving Quartet in pev- ce so spremljale Cme vrane. Koncert je vodil znani celjski radijski napovedovalec Zvone Perlič. V dvournem programu je bilo zabave dovolj. Upajmo, da je vsak našel nekaj zase. Nastopajoči so se pač najbolj trudili, da bi zadovoljili ob- činstvo, toda vsak ima svoj okus in ... Pokrovitelj koncerta je bi- la tovarna EMO, ki je sku- paj z ETOLOM in TEHNO— —MERCATORJEM pripravila nagrade za obiskovalce. Teh pa ni bilo malo. Upamo, da bo tudi v mesecu decembru, ko bo imel New Sv\ring Quar- tet ponovni koncert, dvorana nabito polna. ZADOVOLJNI z izidom glasovanja o i ne načitvi zdravstvenega varstva delavcev in kmetov so v ve- lenjski občini zadovaljni. Na volišča je prišlo 590, to je 98,99 odstotkov kmetov, od 'eh pa se je za izenačitevt iz- rfklo 96.97 odstotkov. Delav- cev, upokojencev in obrtni- kov ja glasovalo 91,74 odstot- ka, za izenačitev pa ^1,45 od- stotka. MARJAN JUTERŠEK iz Gotovelj je med tistimi redkimi ri- biči, ki se jim je v letošnjem letu že nasmehnila sreča, da so ulovili sulca, kralja voda naše Savinje. Ulov sulca je za slehernega ribiča pomembna trofeja. V letošnjem letu je doslej največjega pred dnevi ujel ravno Marjan. Sulec je bil dolg 97 cm, tehtal pa je 8 in pol kilograma. Ni kaj reči, lepa trofeja! Sicer pa drži rekord še vedno Boris Debič, katerega pred dvema letoma ulovljeni sulec je bil dolg 113 cm, tehtal pa je 11,5 kilograma. NAGRAJENI REŠEVALCI Nagrade za nagradno kri- žanko NT je žreb razdelil ta- kole: 1. nagrada 100,00 din — Jože Zdovc, Rifengozd 24, La- ško; 2. nagrada 50,00 din — Ivanka Pirš, Prevozništvo, Celje; 3. nagrada 50,00 din — Herta Bardol, Vransko. Čestitamo! Nagrade bomo poslali po pošti! RESITKV: VODORAVNO: op, polom, kraal, naklada, KR, triko, metla, kreator, ra- ma, I^oti, mošt, alibi, EKA, napotek, akant, Akra, Štore, rataj, ocean, Ann, Eire, VS, korak, Arsen, aa, LK, kolo, anorak, osmeh, Jan, Watt, Eros, okolje, nav, klapa, mal- ta, Azana, atlas, arest, Tarim, oe, skobec, Orion, politikar, Tamara, Korpa, SK, raketa. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Miro Vengust Miro je mHad človek, ži- vahnih kretenj in nemir- nega duha. Morda bi lahko dodal še ugotovitev, da je nekoliko eksplozivnega zna- čaja. Po poklicu je strojni tehnik v celjski Kovino- tehna, doma pa iz Stranic in dobro pozna kmečko delo, hkrati pa tudi življe- nje v delovni organizaciji. Nanj sem naletel na mla- dinskem zborovanju v Do- brni in brez odlločanja sva se zmenila, da se pogovo- riva o nekaterih vpraša- njih, ki te dni vznemirjajo staro in mlado. Dandanašnji je povsod prisoten duh Titovega pis- ma in vsak izmed nas si je o njem ustvaril svoje mnenje? Pismo je bilo več kot potrebno. Bogatenja je bi- lo preveč. Vse to je šlo že v nemogoče. Delavec je z nezaupanjem gledal, bral in zbiral v sebi jezo in gnev. Zdao pa je tako, da bo treba začeti pri dellav- cu, ki naj kontrolira, kam gredo sredstva, kako jih vrniti nazaj družbi. Kon- trolne organe bo treba okrepiti, okrepiti pa bi bi- lo treba tudi ZK, ki bi prav v tem trenutku mo- rala biti močnejša kot kdajkoh. Močneje bi se morali angažirati tudi mla- di, za katere menim, da so premalo povezani. Prav tako tudi njihovi starejši tovariši. Ljudje se ne po- znajo dobro med seboj in marsikdaj se ne ve, komu zaupati kakšno pomembno nalogo. Spoznavanje ljudi bo poslej igralo važix> vlo- go v odpraviijanju nepra- vilnosti. Ker poznaš kmečko de- lo, poznaš tudi človeka, ki to delo opravlja. Nanj smo največkrat gledali s strani. Sedaj gredo te stvari na bolje. OdločUi smo se za izenačitev delavskih in kmečkih pravic. Res je, kmet je bil za- postavljen. Osip kmečkega prebiva;lstva je bil velik, zdravljenje predrago, goto- vost kmetove eksistence majhna. In vendar je bil kmet tisti, ki je dajal pod-_ poro sleherni revoluciji. Ko bomo to rešili, bomo vsaj delno popravili krivico, storjeno kmečkim ljudem. To je bil problem naše družbe že od nekdaj in vendar je vse to, tale refe- rendimi in drugo, šele za- četek pribCiževanja kmetu, ki mu nikoli nobena daja- tev ni bila tn ni smela biti prehuda. Dati mu je treba izobrazbo, mu vcepiti spo- znanje, izgubljeno z leti, da je enakovreden z vsemi ostalimi silami naše druž- be. Tako bodo ljudje ostali na kmetijah, dobili bomo dobre in sposobne gospo- darje in več bomo pridelali doma. Nas mlade bdli, ko vidimo, kaj vse uvažamo, vemo pa, da bi te stvari lahko pridelali doma. Mož- nosti so, le videti in spo- znati jih je treba. Nikar potem jokati nad mlado generacijo. POZIV DELOVNIM SKUPNOSTIM IN OBČANOM že štiri leta je prispe- vala vrsta delovnih skup- nosti in posameznikov v Sloveniji za boj proti ra- ku del sredstev, ki bi jih sicer porabili za osebne novoletne čestitke, katere je nato Draštvo objavilo na vidnem mestu ob No- vem letu. Letos nameravamo zbra- ti in objavita ta voščila z imeni darovalcev na vi- dnem mestu, ne samo v Delu in Dnevniku, ampak tudi v vseh ostalih slo- venskih dnevnikih in ted- nikih. Tako naj bi naša akcija postala vsesloven- ska in zadovoljila še ta- ko zahtevnega darovalca. Naomanjši znesek za eino objavo v enem časo- pisu bi bil 500.— din, za delovno skupnost, oziro- ma 100.— din za pKjsame- zauka. Cenjena six>ro6ila priča- kujemo do 4. 12. 1972, da vam lahko na vašo željo pošljemo ponudbo z os- nutkom naročilnice. Vljudno vas vabimo, da se odločite za tak nač.in voščil in tako podprete razširitev dela Društva ter čim prejšnjo uresničitev Centra za zgodnje odkri- vanje raka na dojki, za katerega zbiramo sredstva že od Dneva žena, 8. mar- ca 1972 dalje. Vsem darovalcem že v naprej iskrena hvala. DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, pp. 25, tel.: 322-862 od 9.-12. ure PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE 27. XI. 1972, ob 19.30 v Narodnem domu. Uvodni govor Mešani pevski zbor 2PD »France Prešeren« Celje: Slavico Mihelčlč— Sloven- ska pesem; Anton Lajovlc — Lan; Marij Kogoj — Stoji mi polje; Samo Vremšak — Trije koroški svatski reji; Matija Tome — Vuštnejša ja ni; Ra- dovan Gobec — Naša za- stava. Skuivina šestih recita- torjev AG »2eleaar« Celje — Store: Splet solistič- nih in zborovskih recita- cij sestavljen iz sledečih pesnitev: Lojze Krakar — Pozdrav 29. novembru; Kajetan Kovic — Domovi- na; Črtomir Šinkovec — Naša zemlja; Mira Aleč- kovic — Moja domovina; Zoran Hudales — Tam za gorami, tam za vodami. Komorni moški zbor Celje: Ferdo Juvanec — Slovenska zemlja; Gustav Ipavec — Slovenec sem; Josip Ipavec — Imel sem ljubi dtve; Benjamin Ipa- vec — Domovini; Peter Lipar — Partizanovo slo- vo; Rado Simoniti — Pod- gorski mornarji. Podelitev priznanj Ob- činsk^a sveta ZKPOS Ce- lje za dosežke na repub- liških in zveznih amater skih tekmovanjih oziroma festivalih. Srečanje Letos je CK ZK Slovenije v okviru družbeno politične- ga usposabljanja delavcev jo, politologijo in novinarstvo šolo na fakulteti za sociologi- jo, politologijo in novinarstvo V Ljubljani. Šola ima namen usposobiti mlade delavce za aktivno družbeno politično delo v delovnih organizacijah. Slušateljem je ta šola skupaj s kvalifikacijo poklica prizna- na kot srednja šola in se lah- ko z uspešno opravljenimi diferencialnimi izpiti vpišejo na višjo šolo. V letošnjem le- tu je na šoli 40 slušateljev- kvalificiranih delavcev iz vse Slovenije. Med njimi je tudi MRATINKOVIC Zvone, zapo- slen v Aero Celje, katerega je predlagal in mu omogočil usposabljanje občinski komi- te ZKS Celje. Petindvajsetletni Zvone Mratinkovič ima tri poklice; je KV avtomehanik, šofer in K V grafik. Je poročen in ima dva meseca starca sina. Do- slej je družbeno politično de- lal v Zvezi mladine in Zvezi Komunistov. Bil je član se- kretariata ZK, sindikata predsedstva ZM ter član sa- moupravnih organov. ZVONE, KAKO OCENJUJEŠ ŠOLO? »S šolo in usposabljanjem v šob sem zelo zadovoljen. Predavanja filozofije, sociolo- gije, politične ekonomije, zgo- dovine in druga nam bodo zelo koristila pri aktivnem delu v ZK in v delovni orga- nizaciji.« KAJ MENIŠ O IDEJI, DA BI TAKŠNA ŠOLA BILA TUDI V CELJU? »Idejo je treba pozdraviti in podpreti. Tako bi lahko usposobili še več neposrednih proizvajalcev. Takšnega kad- ra pa naše delovne organiza- cije potrebujejo! Stroški bi bili vsekakor veliko manjši, kot pa so sedaj v Ljubljani.« KAKO OCENJUJEŠ POLI- TIČNO USPOSABLJANJE DELAVCEV V NAŠIH POD- JETJIH? »Mislim, da je tega uspo- sabljanja premalo, ponekod pa ga sploh ni. To je tudi po- sledica slabih samoupravljal- skih odnosov in problemov v gospodarstvu. Zveza komuni- stov in sindikat bi morala v delovnih organizacijah temu vprašanju posvečati več po- zornosti.« KAJ MENIŠ O MLADI GE- NERACIJI? »Premalo je revolucionarna; morala bi biti bolj angažira- na pri političnem delu in raz- reševanju problemov. Prepri- čan sem, da bo 3. konferenca ZKJ dala nekatere konkretne zaključke o mladini.« Po najinem razgovoru pa je Zvone odhitel v Celje, v svoje skromno stanovanje, k družini. VIKI KRANJC Šoštanj Za prireditev smo izvedeli po radiu. Morda je zatajila pošta, mogoče se priredite- ljem ni zdelo vredno, da nas povabijo. Naj bo kakorkoli že, pripeljali smo se, poslu- šali simpatično in vedro pri- reditev, se tu in tam bežno pozdravili s prireditelji ter nastopajočimi in se s polnim trakom zabavnih melodij od- peljali nazaj proti Celju. Skle- nili smo, da bomo objavili vsaj bežen zapis o reviji za- bavnih ansamblov velenjske občine, ki je bila 9. in 10. novembra v Velenju, odnos- no Šoštanju. Temni oblaki so se kopiči- li nad Šaleško dolino. Marsi- kdo bi obupal. Pred industrij- skim tirom smo čakali dob- rih deset minut, »hvaležni« smo bili službujočemu želez- ničarju za sleherni žvižg in svetlobni signal. Končno smo le prekoračili to oviro, pri- jatelj je nervozno gledal na uro. Komaj smo se prerinili skozi nabito polno dvorano Šoštanj ske »Svobode« in iska- li primeren prostor. Našli smo ga, za odrom. Prvi an- sambel se je skoraj poslav- ljal, ko smo se dodobra na- mestili in si oddahnili, »ša- leški instrumentalni kvintet« je pod vodstvom Avgusta Suš- ca odigral še zadnjo polko; vrli fantje in eno dekle (pev- ka Zinka Trtnjak) so prvi ogreli dlani številnih šoštanj- fianov. Napovedovalec Vitomir Kolšek je že predstavil »ša- leške fante« — tu je sploh običaj, da so različni vokalni instrumentalni ansambli i'&di nadejajo ime svoje doli- ne. Franci Serdoner je pripe- ljal na oder, poleg svojega in- strumentalnega kvinteta, še Oioški vokalni kvartet. Vzduš- se je stopnjevalo in fantje So zadovoljni zapuščali prizo- rišče. Sicer vajeni nastopov (nastopali so že na festivalu ' Ptuju in drugje) so bih srečni. Napravili so zelo do- IJer vtis. Tokrat so bili po- plačani s prisrčnim ploska- tijem. Jožetu šaleju, sicer pozna- "temu razigranemu muzikan- ^, so za hip ugasnile salve sineha, njegov obraz se je zresnil. Igranje je sicer nje- Sov priljubljen hoby, vendar Sa jemlje skrajno resno, če- Pfav se ob izvabljanju melo- 'lij iz njegove stalne sprem- ljevalke — harmonike neneh- no smehlja. Urni prsti so za- plesali po tipkah, baritonist je držal takt, kitarist je vir- tuozno ubiral strune, klari- net in trobenta pa sta zdaj posamezno, zdaj skupaj ubra- no lovila melodijo. Pridružil se jim je še Jože Oštir, sicer član znanega »šaleškega vo- kalnega okteta« in s prijet- nim tenorjem poplemenitil njihov nastop. Za spremembo so uvrstili v spored tudi »folk« — skupino »Ave«. Ze sama zsedba instru- mentov je vzbujala pozor- nost: tri kitare, violina in tamburin. Vodja je Raj ko Djordjevič, ostali člani pa so še Mišo Malenšek, Vlado Šu- štar in Gvido Hauptman. Z dobrim petjem (vsi štirje so dobri pevci!) so olepšali že marsikateri nastop. Nastopili so že na oddaji »Mladi mla- dim« v Ljubljani in Zagrebu, zdaj pa se pripravljajo na dobrodelni nastop za mari- borsko bolnišnico. Kvintet »Planika« je zelo ponosen na mlado pevko Agato Šumnik in to tudi upravičeno. Agata je dobra pevka, nastopila je že v Vr- njački Banji, kjer sta s pev- cem Francem Rebernikom za- stopala slovensko Radiotelevi- zijo In dosegla največ glasov, resnično lep uspeh za mlado dijakinjo Glasbene šole v Ve- lenju. .Janko Blaznik je zado- voljen s svojimi fanti. Kari Pušnik je muzikant od glave do peta. Nastopil je kot baritonist in harmonikar na diatonični harmoniki, štiri melodije, kolikor jih je izva- jal vsak ansambel, so minile kot bi mignil. Valček je ko- maj »dohajal« polko, polka valček. Za veseli zaključek so na- stopili še »Velenjski potepu- hi« v sestavi: trobenta — Ra- do Holešek, klarinet — Polda Krevsel, harmonika — Franc Mlakar, kitara — Leopold Jelenko, bariton — Karel Pušnik; vodja ansambla je Rado Holešek. V pismu so nam poslali svojo sliko in nas naprosili, naj obvestimo bralce, da želijo igrati čim več. Za konec naj povemo še nekaj ugotovitev. Menimo, da so tovrstne prireditve prijet- ne, predvsem pa zelo potreu. ne, saj imajo ansambli, ki si- cer samostojno nastopajo in igrajo predvsem na veselicah, le malo priložnosti, da se med seboj primerjajo. Take revije naj postanejo kritični pogledi kakovosti tovrstne glasbene ustvarjalnosti in me- rilo za »legitimatico« javnega nastopanja. Ansambli se iz boječnosti, da bodo izgubili samostojnost, le poredko vključujejo v kulturna dru- štva. Za cilj morajo imeti tu- di rast, kakovost in original- nost in ne samo ali v večini primerih dobro zaslužkarstvo. Kaže, da se je v tem pogledu v velenjski občini premakni- lo na bolje. g. 2VIZEJ »Velenjski potepuhi« — vodi jih Rado Holešek »šaleški fantje« pod vodstvom Francija šerdonerja Kvintet Jožeta Šaleja iz Velenja Obširno sino že poročali o tem, da je ur©dniš.tiVo Nove- ga tednika in radia Celje v sodelovanju s celjskim in žal- skim občinskim svetom zveze kulturno prosvetnih organi- zacij Slovenije organiziralo teden srečanj s slovenskimi pesniki in pisatelji. Prvi večer je bil 13. novembra v Ko- strivnici, temu so sledili literarni večeri v Braslovčah, Vi- tanju, Rimskih Toplicah, Šentjurju in v Celju. V Šentjurju so, kot povsod, še posebej lepo sprejeli slovenske književ- nike: Miška Kranjca, Mirni Malenškovo, Danila Lokarja in Milo Kačičevo. Povprašali smo obiskovalce tega literarnega večera o vtisih in njihovem mnenju o tovrstnih prireditvah. DEBENJAK MARJANA, uradnica: »Takšnih literarnih večerov si še žehm, mislim pa, da nisem edina, saj smo vsi, ki smo poslušali naše pe- snike in pisatelje doživeli re- snično lep literarni večer. Najbolj všeč mi je bila pe- snica Mila Kačičeva, ki jo si- cer poznamo bolj kot igral- ko s televizijskega ekrana. Presenetila me je s svojimi besedami, polnimi čustveno- sti... ZOFKA KINCL, knjižničar- ka: Res, bil je lep večer. Pred tem si nisem niti mog- la predstavljati, kako bo to izzvenelo v Šentjurju. Veseli smo, ker smo pritegnili k so- delovanju tudi naše domače umecnike, ki so izvedli glas- beno točko. Prepričana pa sem, da če bo še kdaj literar- ni večer v Šentjurju, to pa je naša želja, da bomo še lepše sprejeli naše književnike. Hvala organizatorju! TATJANA ŽABERL, učenka 6. razreda: Očka ni bilo do- ma, pa sem šla z mamico na literarni večer, kjer pa so bi- li samo starejši. Toda bilo je zelo lespo, lahko sem spo- znala nekaj naših književni- kov in vse mi bo ostalo v le- pem spominu. Najbolj všeč mi je bil Miško Kranjec, pa tudi zaradi tega, ker smo se o njem ravno pred krafekdm učili v šoli pri slovenščini. DRAGICA RAUTAR, pred- metna učiteljica, dolgoletna režiserka v Šentjurju: Bili smo presenečeni, bil je to li- terarni večer, ves doživet. Takšnih prireditev nam ma- njka in so zato toliko bolj dragocene in doživete. Vese- lilo nas bo, če boste v Šent- jurju še kdaj organizirali kakšen literarni večer, pa lah- ko kdaj druigič tudi, ne samo ob kaikšnem večjem prazno- vanju. Taiko v Šentjurju, pa verjetno tudi drugod. Resnično doživetje, moč ustvarjalne besede — vse to je vzpodbudilo ljudi k pozornemu spremljanju literarnih večerov, mi pa upamo, da bomo uspeh še kdaj pripraviti takšna srečanja z ustvarjalci in bralci. D. MEDVED 12. stran NOVI TEDNIK St.47 — 23. november 1972 NEMIRNA LEPOTA ANINEGA SVETA Prav gotovo je Kostrivnica eden izmed najlepših krajev v šmarski občini, za kar pa, žal, največ ljudi sploh ne ve. še posebej jim je lahko žal zaradi mogočnih gospodarjev, ki žive tod, zaradi preprostih hiš in čebelnjakov, poslikanih bogvedi od katere roke in ka- terega leta, roke, ki je pod- zavestno zaslutila lepoto te deželice. Vaščani Kostrivnice so prijetni ljudje, še bolje pa je slišati dejstvo, da so vsi kot bratje in da skoraj ne vedo, kaj je to, nesloga. Vsi dihajo za enega, eden za vse in že sleherni korak pove to. Skozi vasico pelje asfaltni trak in pred njim in za njim se razprostirajo travniki in tišina leži nad njimi in le tu in tam jo zmoti mukanje go- veda, ropot avtomobilov, ter klic matere otroku, naj obrne kravo, da ne bo delala ško- do, naj preneha pretepati ubogo Lisko in še mnogo po- dobnega, kar je povsod, kjer je mir in tista znano nezna- na lepota, ki jo tako zelo po- grešamo. Človek ob tej lepoti nehote pomisli, da mora ta deželi- ca, še posebej ta vasica, ro- diti pesnike, umetnike, ljudi. ki jih kliče mogočna pesem narave, dih prvobitnosti, ne- pokvarjenosti in zanosa. V tej tišini, lebdeči nad vasmi in kravami, skrivenčenimi jalbla- nami in previharjenimi hra- sti, je to skoraj nujnost. Nisem se zmotil, ker se skorajda tudi zmotiti nisem mogel. Takšni ljudje zares ži- ve tod in vsi, ki jih poznajo, jih imajo radi. Njihova duša so in njihova vest, njih ža- lost in veselje. Tudi Tadino- va Ana spada mednje in še nekaj drugih, ki bi jih mor- da poimenoval posebneže, a to niso. Le ljudje, zasanjani v svoje so in tega ne morejo zatajiti. Tega ne more zata- jiti niti Ana. Odločil sem se, da jo po- iščem, da z njo poklepetam, da morda izrečeva kakšno še neizrečeno misel, kaj lepega in velikega, morda tudi ža- lostnega. Karkoli pač, samo da odprem to srce, pozablje- no v Dolini pod Bočem. Da mora delati, da mora prenesti na papir tisto, kar je videvala dan za dnem v tisočerih neizpetih barvah, ji je reklo nekje daleč v njej in Ana Tadinova, nikoli po- ročena, prijazna ženica, je vedela, da bo treba prijeti v roke karkoli in slikati. Slika- ti vse, kar je bilo okoli nje in kar je lahko opazila s svo- jimi očmi. Drugega takrat in tudi danes Ana ni opazila. In ko se je zavedela vsega tega, kar je bilo in kar je še, bila je mlada takrat, je znašala na papir prav vse, pridno kot lastovica in pred njo se je razkrilo bogastvo barv. Nihče ni leta 1920, ko se je rodila, zaslutil, da bo Ana kdaj sli- kala. Imela je veselje, voljo in ljubezen. Imela je vse, le nečesa ni imela: denarja ni bilo, ki bi ga sirota Ana tako zelo potrebovala. In ker tega ni bilo, tudi v uk ni bilo mo- goče. Ana, močno hrepeneč po znanju, je ostala doma, hodila je na pašo in — sli- kala. Kupila si je barvice in slikala Boč, cerkvico, sosedo- vega Martina, Jožeta, Petra ali kar je pač že bil, živali na paši, otroke, naravo in ne- bo. Sinje nebo nad Kostriv- nice, meglice nad Bočem. Ana pa je nenadoma začu- tila, da hoče in da mora še več. Vprašala se je, kako bi to naredila še drugače kot na papir in domislila se je gline. Tam naokoli po travnikih oko- li Kostrivnice je je dovolj. Tam so tudi vinogradi pa vi- ničarije, mogočne in trdne. A vse to Ane ni zanimalo. Po- membna ji je bila ilovica, s katero je lahko uresničila svoje načrte. Začela je gnesti ilovico in nastajali so liki, vzeti iz Ani- nega sveta. Na paši so Ani delali družbo glinasti pastirč- ki, ki so bili presenetljivo podobni sosedom. Krave, ne- mirno pasoč se okoli Ane, so nenadoma dobile svoje glina- ste prijateljice, pridružili pa so se tej pisani družbi še palčki, bitja, živeča le v za- vesti otrok, živali, ki jih je imela Ana rada in še marsi- kaj je bilo med pisano me- nežarijo. Ana je delala vsa nemirna in hkrati neznansko zadovolj- na ustvarjala svoj svet. Bila je zadovoljna s tem, kar je naredila, zadovoljni pa so bi- U tudi sosedje. Leta so tekla in Ana jih ni opazila. Kipce je bilo treba delati ponoči, delo je zahtevalo svoj čcis. Kipci pa so šli iz rok v roke. Ana jih ima zelo malo. V vaški trgovinici sem videl maršala Tita, delo Aninih rok. Naredila ga je po mar- šalovih slikah. Velikega poeta slovenske zemlje, doktorja Franceta Prešerna, so ji ote- li. Sedaj je nekje v neki knjiž- nici in otroške oči begajo mimogrede po njegovem ob- razu, delu Aninih nemirnih rok. Še b« delala Ana, kadar bo imela čas. Krade ji ga zemlja okoli Boča, zemlja, ki jo strastno ljubi in iz katere že petnajst dolgih, a vendar ta- ko kratkih let dela svoje ju- nake, ustvarja svoj svet, ki je last ljudi prelepe deželice. Ko sem odšel, se je sonce zama;kniIo za Boč in Anini kipci so se izpred hiše pre- selili v izbo. Na svetlobi so bili lepši. MILENKO STRAŠEK Ana Tadinova — polne roke topline, pa tudi spretnosti. Foto: M. Strašek Nisem si mugel kaj, da ne bi povedal vsega, kar me je težilo. Naj zve, da plebanuš Cotlin in dekan ne preganjata samo mene, ampak tudi Grafiča, ki je sin škofove sestre. Poudaril sem, da je sin škofove sestre. »Mislite, mati, da se za kongresom ne skriva tudi mno- go drugega? Salezijanci bodo pri spovedi spuščali v vreči- co pšenico in korv^zo.« Gorel sem od zadovoljstva. Hotel sem ji povedati, da je bila njena prizadetost brez pravega vzroka. Poslušala me je molče. Pogledala me je in prekinila moje pripovedovanje o Grafiču. »Tebi ni treba, da te kdo preganja.« To je rekla tako mimo, da nisem vedel ničesar več povedati. V prgišče sem ujel sonce, ki je prodrlo med iza- belinimi listi na mizo. Matere nisem mogel prepričati. Preveč dobro je po-' znala svet. Sla je v kuhinjo, jaz sem ostat zunaj in ji od brajde vpil, da bom šel k murskim rokavom. Prišla je na stop- nice vsa sključena v črni ruti in dobrodušno rekla: aSamo kmalu pridi.« Rekla mi je kakor takrat, ko sem v študentovskih le- tih šel lovit ribe. »Samo kmalu pridi. Treba bo nakositi travo in zapreti gudeke.« čas je le mnogo spremenil. Ni mi več rekla ne za tra- vo ne za gudeke. Reči moram, da se stara Mura v bistvu ni spremenila. Le bereki so drugačni. Vode v njih se sušijo počasi in več desetletij. Tulpike se nižajo z vodo. Vsako leto so pecljl visokih mesnatih listov krajši in listi rnanjši. Ko se voda posuši, tulpik ni več iz zemlje, žabe še nekaj let rogovilijo med smrdečimi rastlinami, potem tudi žab ni več. Tu po- žene vrba in svet se spremeni. Kjer so pred leti regljale žabe, kjer so cvetele tulpike, kjer smo lovili ribe, tam se- daj pastirji klestijo vrbe in pri velikih ognjih pečejo ko- ruzo. Sel sem k vodam. Pri stari Muri sem obstal. Sedel sem v travo in prisluhnil kramljanju ptic. Divja raca se je ogla- sila v šaru. Kaj bi rekel Krampač, če bi jo slišal. Dva črna popeka sta se podila po tulpikiniJi listih. Be- li ribič je priletel čez grmovje od Mure, se zadri, ko me je zagledal in se spustil pod vodo. Kjer je letel, se je pre- mikala voda, kajti ribe so v strahu hitele v globino. Rahela, kje si? Kjerkoli sem bit sam, je bila v trenutku pri meni. Zrl sem nad vodo, a nisem videl ničesar, ne popkov, ne ribiča, ne srobota. Bila je pred menoj ona, ki sem koprnel po njej, za katero bi dal vse, kar sem imel. Videl sem jo v črni oble- ki, s črnimi, spuščenimi lasmi. Boj med dobrim in zlim je bil v meni končan. Živel sem že v prepričanju, da je v meni duhovnik eno in na- vaden človek drugo. Dva svetova, vsak čisto za sebe. Po- polnoma združiti se to ne da. Mater sem razumel. Ona hoče, kar je nemogoče. Jaz tega, kar je nemogoče, ne morem doseči, a vem, da moja mati tega ne bo nikdar razumela. Moja mali ne bo spre- gledala tega, kar bi ji za zmeraj pokopalo srečo. Rahele sem se oklepal z vso močjo. Nasproti njej sem bil popolnoma brez moči. če bi mi rekla, naj skočim v vodo, niti za trenutek ne bi pomišljal. Zakaj me ni rodila druga mati! Zakaj moja mati tega ne more razumeti! Sence grmov so rasle. Se mene so dosegle. Vstal sem. Nekaj popekov, ki so med tem časom priplavali na sredo vode. je hitelo v šar. Cepetali so po vodi in si pomagali s krili. Sel sem proti domu. Po zaviti stezi sem prišel do visokih hrastov. Povsod sem se ustavljal. Ta kraj me je spominjal moje mladosti. Kadarkoli sem stopil v to »pribežališče«, kakor sva z Jančijem zvala vode in pro- dove, vedno mi je nekaj reklo: počakaj, tu si skrival kržak, tam si trgal tulpike, tu si videl prvič Vido. Bila je pač neumna mladost, lepa, kakor je lepa vsaka stvar, katero sem tu preživel. Mati me je že čakala. Truden sem se vrnil s prodov. »Rajši bi sedel doma. Vidi.š, da sem zmeraj sama,« mi je rekla. »Vode sem šel gledat.« »Kot da jih ne bi nikoli videl.« Molčala sva. »šola se je začela, mati. Zdaj bom imel manj časa,« sem začel. »Dobro.« Z vsem je bila zadovoljna. Le te^ ni smela niti slutiti, da bi njenega sina kdo vzel Bogu in njej. Vozil sem se proti Lendavi. Na zadnjem ovinku pred mestom sem srečal Rahelo. Vozil sem čisto počasi proti njej. Snel sem rokavico in ji dal roJco. »Tako ]X)zno na sprehod?« sem jo vprašal. »Mamo in očeta iščem.« Begala je z očmi od proge do potoka. »Pred Krampačevima vam nisem mogla snoči nečesa pokazati,« je rekla, šlo ji je na smeh. »Pridete kaj o priliki k nam?« Zameglilo se mi je pred očmi. Kcrniaj sem se zadržal, da ne bi pokazal, kako je vabilo vplivajo name. »Bom! Kdaj pa?« Pomislila je. Pojavila se ji je lahna guba na čelu. Z očmi je nehala begati in iskati starše. »Jutri dopoldne, utegnete?« »Velja! Samo radoveden bom preveč.« »Ne smete biti« Pomolila mi je roko in šla po trati k potoku. Kdo je bU srečnejši od mene? V Lendavi nihče. K Briinnerjevim sem prišel prezgodaj. Rahela je bila še v domači obleki. Ko sem pozvonil, mi je prišla odpirat. V prvem trenuticu se je začudila. Nato me je vsa drugačna kot po navadi peljala v svojo sobo. Sla je počasi po hodniku do svoje sobe in me spustila naprej. Ljubka sobica z eno posteljo, omaro, mizo, umivalnikom in veli- kim ogledalom, ki je segalo od strojxi do tal. Se nikdar nisem hil v sobi meščanskega dekleta. Jaz nisem imel svoje sobe, vse do tedaj ne, dokler nisem postal kaplan. »Ne zamerite, gospod! Dolgo smo spali.« Nasmehnila se je, saj sta bila oče in mati vsak dan zgodaj doli v trgovini »Čaj, gospod?« me je nato vprašala kratko, se prijela za naslanjač in nagnila glavo naprej. Velike oči so me vprašale, te oči, ki sem jih videl vse noči Nisem opazil sonca, ki je skušalo prodreti skozi zavese v ta prijetni prostor, kjer je itivela Rahela. Za trenutek je bil v sobi mir. Nisem vedel, kaj bi rekel. Ona je čakala. »Prosim,« sem dahnil. Saj mi je bilo vseeno, kaj mi bo jmnesla. Molče se je obrnila in odšla iz sobe. Tiho je zaprla vrata za seboj. št. 47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 13 Morda izzveni nekoliko čud- no, da je bilo kljub že spre- jetemu predpisu dano soglas- je republik, pokrajin in zvez- nega izvršnega sveta za do- sledno uresničevanje ukrepov zoper nelikvidnost in porabo sredstev brez kritja. Tega so glasja ne bi opravičevali z dejstvom, da smo neredko že sprejete predpise v praksi ali zanemarjali ali pa odlagali njitiovo uresničevanje. Prej velja namreč omeniti, da to soglasje izpričuje svojstveno odločnost, da gremo po poti stabilizacije ter politični po- gum in pripravljenost na zahtevrMi delo, ko bo treba v praksi urejati težave, na- stale z veljavo novih ukre- pov proti nelikvidnosti: šte- vilna podjetja ne bodo mog- la izplačati celotnih osebnih dohodkov in marsikje se bo treba lotiti sanacije. V bistvu bodo novi ukrepi prizadeli okrog 2.000 gospodarskih or- ganizacij v državi in precej- šen odstotek zaposlenih. Gre tudi za okrog 80 velikih pod- jetij, na katere odpade velik del neporavnanih računov in nepokritih naložb. I'rimer niške Fllektronske industrije kaže, da bi bilo pričakovanje o lahkotnem urejanju priča- kovanih težav samo vtikanje glave v pesek. Treba je takoj pripraviti sa- nacijske programe na vseh ravneh za tiste delovne orga- nizacije, ki jim je treba po- magati pri kritju izgub. To pa pomeni, da je treba tudi poiskati, vire za kritje izgub in poravnavo terjatev, odkri- ti možnosti za nadaljnjo, po- nekod le začasno razbremeni- tev gospodarstva, in tako na- prej, že iz povedanega je lah- ko spoznati, da posledice no- vih ukrepov proti nelikvidno- sti niso samo stvar gospo- darstva, ampak tudi družbe- no političnih skupnosti in ce- lotne negospodarske sfere. Marsikje bo boleče, vendar so stvari neodložljive. Pri tem se moramo zavedati, da je treba v prid stabilnosti naj- prej poravnati stare račune in omejiti včasih že kar gi- gantske apetite po silni rasti proizvodnje ne glede na po- sledice. In drugič, nujno je z razumljivo besedo in jasni- mi dejstvi pritegniti k snova- nju in uveljavljanju sanacij- skih programov vse delavce, da bodo to dejansko progra- mi za izhcd iz težav vseh za- poslenih, t«rej celotnih ko- lektivov in družbeno politič- nih skupnosti. TONE KRAŠOVEG Oseba tedna: OTO PESTNER KMALU NOVA PLOŠČA Nikakih velikih besed o Otu. Vse je bilo že pove- dano. Postal je pač oseba tedna in to sploh ni čud- no. Tudi ni čudno, da sva si oba ukradla čas. Jaz takorekoč od pisalne mize in od svojega de- la: neizmernih telefonl- jad, pisarjenja pisem in podobnega, kar je nujen spremljevalec takšnega posla. Privoščila sva si pogovor v stilu telefon- skega pogovora, za kaj več ni bilo časa. »Stanovanje vam obeta- jo že lep čas. Pravijo tu- di, da imaš dovolj denar- ja, da bi si lahko sam zgradil hišo?« »Čakam na lokacijsko dovoljenje.« »Glede na tvoje srebr- ne plošče bo to kmalu?« »Počasi prihajajo te sre- brne plošče, denar pa, kot da ga je sram, da bi se prikazal k hiši. Niko- mur se ne mudi, menda mislijo, da ima denar pri meni mlade.« Intermezzo: poštar. Kup pisem, sestrica piše do- mačo nalogo, vmes riše zvončke. Huda stvar, pr- vi razred. »Prihodnost je na nas mladih!?« Pripravljamo koncert- no turnejo po Sloveniji. Upamo, da bomo ustregli vsem, starim in mladim. To je naša prihodnost. Očitajo nam, da glasba mladih ni za stare. Ni res. Vsakdo sliši, da se vračajo stari časi tudi v glasbi.« »Kmalu boš maratonec pri ploščah?« »Tek na kratke proge. V sredi januarja nova, velika plošča z NEW SWING QUAR'rarrOM.« »Cas je zlato.« »Res, zato že sedaj pri- pravljam material za Slo- vensko popevko. Poslal sem že dve.« »Ljubezen v gimnazij- skih klopeh je nikoli iz- peta pesem.« »Kadar sanjajo o mojih pesmiih, potem vem, da sem uspel?!« »Pisma?« »Mnogo. Tudi takšna: Nikoli še nisem videla ta- ko lepega in nežnega pev- ca, kot si ti. Včasih si mislim, da bi mi pisala te stvari kakšna druga deklica?!!« »Ima to kakšno zvezo s tvojo najnovejšo pesmi- jo Poljubi me, ki še ni posneta (mimogrede re- čeno: zavrtel mi je trak in o hoho!!!)?« »Vsi mladi imajo iste probleme že od takrat, ko sta Adam in Eva ime- la svoje zgode in nezgo- de v raju.« »šola — petje — obo- ževalci — dom in ljube- zen. Kako to uskladiti?« »Problem slovenskih cest!« (To je moj komen- tar, zakaj teh besed Oto ni izrekel, je pa mislil nekako tako. Se oproš čam.) Za konec ugotovitev: zvezdništvo ni rentabilna stvar. ■ MILENKO STRAŠEK Spoznaimo se! v vsaki številki Novega teanika oo nasa totogralija, oDjavljeiia na ivm prostoru, pred stav^ila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na meslu, kjer se zbere mnogo obča nov* Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo m na njej obkrožite osebo, ki ste jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano fotografijo pa pošljite v pismu na naslov: Lredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, z (»znako SPOZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- tografiji Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- večkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to osebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, ki sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem bo Ljubl.janska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižif*- 1. PO 151» DIN 2. I*0 100 DIN 3. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš naslov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kak teden niliče od bralcev ne bi pravilno na- vedel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. Na fotografiji (kupon J), ki smo jo posneli obproslavi znane borbe II. grupe odredov na Dobrov- Ijah, ste prepoznali skoraj vse osebe. Največ glasov— 79 — pa je dobil Ludvik Zupane — Ivo. Torej, Ludvik Zupane je oseba tedna in v pribodnji številki vam ga bomo predstavili. Zdaj pa k žrebanju: 150,00 din — hranilno knjižico z začetno vlogo Ljubljanske banke — prejme Tatjana Herčak, Mozirje 190; 10,00 din prejme FrancZavolovšek, Pusto polje 7, Šmartno ob Dreti; 50,00 din pa prejme Štefka Mikuljan, Zeče n. h.. Slovenske Konjice. Čestitamo! Dragi bralci, sodelujte še! Nagrade so lepe inmožnosti je tudi dovolj. Kupone z odgovori, katero osebo ste spoznali, pošljite do ponedeljka, 27. novembra na naslov: Uredništvo Novega tednika, Gregorči- čeva 5, Celje, na kuverto pripišite Spoznajmo se. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 23. november 1972 5 poti po Srbiji in Kosovu Tako lahko rečemo za katedralno cerkev Matere božje Ljeviške, zgra- jeno že v X. stoletju v Prizrenu, ime pa ima po bližnjem naselju, ki se ime- nuje Levica. Stoji v stari čaršiji, zastražena od minaretov bližnjih džamij in kar nenavadno se zdi tujcu, kako se je lahko ohranila takšna velika katedrala skozi stoletja burne zgodovine, saj je cerkev že v XIII. stoletju opremil s freskami kralj Milutin. Sicer pa vedno ni bilo mirno. Zvedavemu turistu se ne more takoj razkriti tajna te mogočne zgradbe'. Mi smo imeli pri našem obisku se to smolo, ker smo prišli ravno ob času velikih obnovitvenih del te crkve — a istočasno so v Prizrenu restavrirali tu- di veliko džamijo Sofi Sinan paše. Toda nekako smo le uspeli dobiti nekoga, ki je vsaj malo vedel o zgodovini tega monu.nentalnega kultur- no zgodovinskega spomenika, ki se je leta 1756. moral spre- meniti v džamijo, šele po prvi svetovni vojni pa nazaj v pravoslavno cerkev. Deževalo je, nekaj je posku- šal tudi sneg, prebijali smo se po ozki kaldrmi, mimo dvoriščnih sten, izza katerih so se sramežljivo skrivale hi- še, toda dvorišč nismo vide- li. Tudi dvorišča so tajne in le cestno blato, ki nas je spremljalo v izobilju, ni bilo nič skrivnostno. Prozaično, kot je lahko le blato, je spravljalo v dobro voljo le našega starega znanca izpred Therande, ki je s košato krta- čo čistil naše čevlje in služil denarce. In ko smo prišli v zgodnjih dopoldanskih urah do cerkve Bogorodice Ljevi- ške, smo bili že pošteno blat- ni, okoUca pa je bila takšna, kot da se je čas ustavil ob življenju samega kralja Miln- ima. Kdor se je ozrl v ve- like, temne in žalostne oči oslička, ki je bil z vozom »parkiran« ob starodavnem zidu mestne tržnice, bi mor- da dobil pritrdilen odgovor. Cerkev Matere božje Ljevi- ške sodi med najpomembnej- še srbske kulturno zgodovin- ske spomenike, ker predstav- lja kombinacijo prvotne tro- ladijske bazilike in poznejše petkupolne na osnovi križa zasnovane cerkve. Zunanji narteks je zelo velik, človeka kar pogoltne s svojim mogoč- nim zidovjem, na katerem pa stoji tudi zelo velik zvonik. Sama vez med zvonikom in narteksom in spodnjimi obo- ki je prava mojstrovina, si- cer se pa lahko na sliki lepo vidi, kako zvonik povezuje okno. Od stare bazilike, nek- danje prvotne zgradbe, so ostale samo še bočne ladje, centralna kupola pa stoji na štirih stebrih, a vse ostale manjše kupole so postavljene diagonalno na skrajnih voga- lih. Besede plavajo pod izred- no visokim stropom, ki nam ga stebri vizuelno še poviša- jo, in kljub restavratorskim delom v samem objektu lah-1 ko takoj dobimo vtis, da smo v prostoru, v katerem je oh- ranjenih preko 400 kvadrat- nih metrov fresk vrhunske kvalitete, ki sta jih naslikala umetnika Nikola in Astrapa. Freske so znamenite pred- vsem po detajlih, ki jim da- jejo tolikšno vrednost. Opi- sujejo življenje, njegovo re- alnost poleg številnih fresk, ki ponazarjajo prizore Stare zaveze in Strašnega sodišča. Freske prikazujejo ljudi, na- ge like, zverine, ptice, ribe, drevje in cvetje. Toda vse te freske so bile zelo poškodovane, najbolj v času, ko so Turki cerkev spreminjali v džamijo in so vse freske prekrivali. S tem obdobjem pa se končuje tu- di vsa veličina znamenitega XIII. stoletja, ki je v slikar- stvu in arhitekturi na ozem- lju tedanje Srbije prišel naj- bolj do izraza v Mileševi in v Sopočanih. Nastaja novo obdobje živopisnega stila, ki dominira v XIV. stoletju pa vse do propada cesarstva. Ta- ko je vsa cerkvena slikarija dosegla vrhunec slikarske šo- le v času kralja Milutina. Sicer pa je sam objekt ze- lo zanimiv tudi arhitekton- sko. Cerkev je bila zidana iss- menično iz opečnih vrst in sige. Površine poživljajo dvojna in trojna okna, mno- gorat so uporabljani križci, spirale in drugi keramični elementi, originalne okraske pa sestavljajo tudi keramič- ni napisi. Niti eno okno ni obdelano na enak način, na vsaki hiši so okraski povsem drugačni. Poškodbe, ki so bile nare- jene v stoletjih, obstoja te cerkve pa ni moč popraviti, tudi z najbolj preciznimi ob- novitvenimi deli ne. 2e leta 1950 in 53 so opravljali na tem objektu velika konserva- torska dela, s fresk so sneli omet in apno, s čemer so bile prekrite v dobi turške vlada- vine. S kakšnimi občutki človek zapušča mogočne prostore ... je zelo težko povedati. Zgo- dovina je bila prebogata, da bi lahko kakorkoli prizanaša- la. Tudi človeško uho in ra- zum sta v tistem trenutku, ko z nekaj borimi besedami spoznavata neko veličino, mnogo premalo. Vse preveč osnovnih prvin, elementov je združenih v takšnem objektu, ki lahko s svojim pričeva- njem zadoščuje zgodovinarja, slikarja, kiparja, arhitekta in v nekem površinskem smislu tudi — zgolj ljubitelja lepih »reči« in zanj tudi vse, kar je videl, ostane lepo. Toda prepričan sem, da je to pre- malo. Dvonadstropni zvonik, nosi ga zunanji narteks Foto: D. Medved Ladjo krasijo številne kupole, vsako okno pa je obdelano na drugačen način. Foto: D. Medved Freska Matere božje je nastala v 13. stoletju, odkrili pa so io šele leta 1951. foto: D. Medved Z MOPEDOM MED PEŠCA TATJANA METELKO in FRANC ROGINA iz Šentile- narta, sta šla v23F>oredno po desni stram ceste proti Brežicam. Za njima je pri- peljal z mopedom brez vo- zniškega izpita RAJKO VOLCANŠEK iz Artič in zapeljal med oba pešca. Dobila sta htJde telesne po- škodbe in 90 ju prepeljali v brežiško bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST ALOJZ KEŽMAN iz Ce- Qja je vozoi po Čopovi uh- ci. Pri odcepiu ceste na Lavo ga je pričelo zamšaitd na levo stran in je obstal pravokotno na cesti. Izna^ sprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobi- la JANEZ ŠILAK iz Celja, in trčil v levi bok Kežma- novega avtomobila. Poško- dovana sta bila voznik Kežman ter sopotnik v Si- lakovem avtomobdUu MA- TIJA HORVAT, katerega so prepeljali v celjsko bolniš. nioo. Materialna škoda znaša 3.000 dinarjev. NEPRAVILNO PREHITEVANJE KARL STRMŠEK iz Bla- ta je vozU iz Celja proti Slovenskim Konjicam. V Ivenci je pričel prehitevati voznika tovornega avtomo- bila VINKA ZUPANA iz Celja v trenutku, ko je le- ta prehiteval drug tovorni avtomobili neznane regi- stracije. Strmšek je tako zavozil preveč v levo in zadel dva pešca, ki sta šla pravilno p>o svoji levi strar ni proti Konjicam. Težje je bil poškodovan pešec VIKTOR KOROŠEC iz Stražice, lažje pa je bila poškodovana MARUA Ka ROŠEC. Škode je za 900 dinarijev. PO NESREČI JE ODPELJAL ALOJZ FUREK iz Ptuja je vozil s tovornim avto- mobilom iz Konjic proti Celju. V nepreglednem ovinku v Križovcu je pri- peljal iz nasprotne strani tovornjak s prikolico po sredmi ceste. Z zadnjim levim delom prikolice je trčil v prednji del tovor- njaka ter nadaljeval vož- njo. Ugotovili so, da je vozil tovornjak s prikolico J02E TOMA2IC iz Grorice pri Postojni, škode na to- vornem avtomobilu je za okoli 4.000 dinarjev. Poročrjio se je 13 parov, od teh: Roman Romih, Latkova vas in Mar rijia Bogovič. Cedje; Jože Klep in Anioa Cvim, oba iz CeJJa; Igor Nunčič in Milena KJolnian, oba iz Celja. HRASTNIK Martin Traitar, elektrotehnik, Trbovlje in Marija Jevnišeik, vete- rinarski tehmk, Bmioa. ŠENTJUR PRI CELJU Miliael Sestaik, 26, delavec, Va- raždin in Miiena Pušnik, 22, de- lavika, Kostirivnica; Leopold 2u- rej, 25, poljedelec, Hrastje in Ida Dovha, 23, fl^lijedelka. Javorje; Mihael Kolar, 58, upokojenec, Ce- rovec in Mairiija Veteralk, 39, polje- c'elka, Medlog; Ru-dolf Kaibal, 78, upokiojenec. šentj^ur in Maitilda Brečko, 48, kmetciva.llka, Kostriiv- ndca;, Viktor SuSnik, 26, dela-vec, Kamiiiik in Frančiška Gračna, 25, delavka. Planina. CEUE 29 dec5kov m 27 deikhc ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklaoa ŠMARJE PRI JELŠAH 1 aekuoa SMRTI CEIJE Drago Karloma 1, 4, Polže; Šte- fan Gabsršek, 74, Celje; Franc Pesan, 65, Celje; Roaair a Polenik, 78, Klene; Matejka Lovrenčak, 8 dni, Svetina; Franc Krump, 61, Zavrh; Franc Koslč, 80, Žalec; Ja- nez Rebernik, 48, Prožins-ka vas; Anton Hrjbei-niik, 63, Celje; Va- lentin Nemec, 41, Celje; Matilda Mordej, 52, Puila; Stjepan Podvez, 70, Pesje; Alojz Pečečniik, 81, Pod- kr-ao; Jožefa Ocvirk, 59, Ncvo Ce- lje; Marija Baijs, 67, Veliko Širje; Amalija Koprive, 77, Paridol. GORNJI GRAD MarioB Piki, roj. Rifl, 86, inv. upoko enika, Doi. HRASTNIK Matija "Knez, 72, upo&ojenec, Hi-a&tnik. LAŠKO Frančiška Kožar, rog. Klerabas, 76, gospotJnja, Vrhove; Ciril Roz- man, 72, upokcijenec, Huda jama; Peter Podbevšek, 70, upokojenec. Rečica. ŠMARJE PRI JELŠAH Terezija Fajs, roj. Orač, 46, Je- šovec; Marija Kotušek, 76- Oreho- vec; Marija Plavčak, 66, Donačka gora; Karel Potočnik, 16, Dobovec; Alojzij Lovrenčaic, 57, Male Rodne; Tereaijja Golčer, rojena KolšeJc, . 75, Koze; Marija Bohorč, roj. Uzar, 64, Kozje; Marija Gmajner, 75, VojsJco; Aleiksa Mesaric, 67, Bistrica ob Sotli; Cecilija Blagšič, roj. Etobrina, 86, Srebrnik in Mi- hael Sega, 75, Kačji dol. 2ALEC KRISTINA STEBERN.4K, 70, upokojenka, Prebold; JOŽEF LONČAR, 54, upokojenec. Vin.ska gora; MATIJA PIKELJ, 57, upoko- jeiuK;, Brode; (JREGOR GOROPE- VSFK, 44, telefonist, Prebold; ALOJZ OCiR.\JSEK, 69, upokoje- nec, St-ščc; FRANC DOBOVIC- NIK, 67, upokojenec. Preserje in FRANC ARH. 68, soc. podpira- nec, Andraž nad Polzelo. KINO UNION- do 26. novembra ameriški« barv- ni film POTUJOČI KAVBOJ, od 27. novembra dajlje francoski barvni film UBIJALCI V IME- NU ZAKONA KINO METROPOL: do 26. novembra ameriški barv- ni film PLAMEN NAD SMIRNO od 27. novembra -dalje iftalijanstai barvni film SACCO IN VANZE- TTI KINO DOM: do 26. no-vembra ab 16. uri ame- riSki film OTOK ZAKLADOV, ob 18. in 20. uri ameriški barv- ni film VAMPIRJEVE LJUBICE od 27. novembra dalje ameriški barvni film ZADNJI VL.-VK T7 KATANGE SLG četrta*, 23. novembra ob 10.30 uri Ayoikborne: »Ljubezen druge polovice« za III. mladinski abo:i.na m izven. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Ob 19,30 uri Miloš Mikelnj »Sta- linovi zdravniki« — gostovanje v Kranju za red kolektivi če- trtek. Petek, 24. novembra ob 15.30 uri »Ljubezen druge polovice« Tsa. V. mladinski abonma in izven. Ob 16. uri za red dijaški II gosto- vanje s »Stalino-v-imi zdravniiki« v Kran:u, ob 19,30 uri pa prav tako v Kranju za red kolektivi petek Sobota, 25. novembra ob 16. uri »Z besedo in glasbo skozi Na- rodno osvobodtino bortco« — izvaja Pedagoška gimnazija Ce- lje Ob 18. uri Marlowe: »Tra- gedija o doiktorju Fauigtu« — zaključena prečrtava za gleda- liško karai-ano iz Savinijsi're do- line v organizaciji Občinskega sveta ZKPO Mozirje. St.47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 15 KOŠARKA: NESREČEN PORAZ Celjslu košarkarji Uidi še po 4. kolu niso okusih sLadkasU zma- ge. Na domačem igr.šču jih je premagala ljubljanska Ilirija s 84;S3 (46:49). Začelek tekme je pripadel gostom, ki so se bolje znašli in po.edii kar z 10:0, kar pa Celjanov ni zmedlo in so re- eultat kmalu izenačili in do kon- ca polčasa povedli s tremi toč- kami razhke. V nadaljevanju so Ceijani odlično zaigrali in v 26. minuti vodili že z oamimi koši razlike, takrat pa je stopil na sceno Ijubljaiiski sodnik Peter Kavčič, ki je dosodM Tonetu Sa- gaainu nekaj izmišljenih osebnih napa'k, IliTijani so njegovo odsot- nost s terena izkoristili in kmalu izenačili rezultat. Nato se je do kcnca tekme odvi ala na igrišču prava drama, gostje so vodili z 1—3 koši razlike, domačini pa so jih VJk. pred koncem stiet ujeli. 20 sekund prec. koncem t«kme je diraal Miloš Sagailiin priloiii:«*:, da prineie svoji ekipi zmago, to- da njegov met ni zadel c.ija. Po tekmi je razjarjeno o';jčin.stvo ho- telo obračuiiati s pristranskim .so- dnikom Petrom Kavčičem, kar pa so domači organizatorji prepre.n.i. Pri domačinih so najboljšo igro pokazali Tone, Milcš in Zma.£;o Sagaidin, pn gostih pa sta bila zlasti neustavljiva brata Macura. Koše za Celjane so dali: Miloš Sagadin 28, Tone Sagadin 22, Zmago Sagadin 17, Zujmnčič 9, Fink 3, Erjavec 2 in Ramsak 2. V naslednjem kolu gostu ejo Ce- ljani v Tuzli, ki je prav tako še veoiio brez točk in obeti se tež'ca borba. JANEZ CEPIN N.UBOUŠI 1972 Podobno kot prejšnja leta bomo tudi leto-.< v nasi redak- ciji i/birali najboljšega šport- nika. Tokrat za razliko od prejšnjih izborov ne bomo iz- birali najboljšega športnika Celja, ampak celotne celj.ske regije. .S tem bi vsekakor radi dali priznanje športnikom na- šega območja, ne nazadnje pa tudi popestrili .sam izbor. K temu vabimo že sedaj vse naše dopisnike, predsednike tele«iriokulturnih organizacij In druge športne funkcionarje ter prijatelje športa. i\lerilo za ocenjevanje najboljšega športnika celjske regije naj bi bil poleg športnih dosežkov tudi moralni lik ^fcortnika. Športnika, ki navdušuje z do- ssežki iu z vedenjem na šport- nem igrišču. Skratka športni- ka, ki ;e laliko za zgled mla- dini in ostalim športnikom. SOŠTANJČANI PRVI \ tekmovanju pionJ;'ske košar- kai-ske lige — vzhodna skupina, je letos tekmovalo le 5 ekip, kajti mladi I.aščani so iz tekmovanja izstopili že po prvem kolu. Sicer pa sta imeli ob koncn tekmova- nja ekipi Klektra-Toru-do iz Šo- štanja in Kovinar iz štor enako število točk. V ponovljeni odlo čilni tekmi pa so bili Storovčani boljši z rezultatom 4:^:33 in so s to zmago dobili pravico do sode- lovanja na pi>lfinalnem republiš-. kem tekmovanju. LESTVIC.^: 1. ELEKTRA-TORPEDO (Šoštanj) 8 7 1 360:230 14 -H30 2. KOVIN.4R (štore) s 7 1 336:286 14 -t- 50 3. 2.%LEt: 1 2 6 259:.333 3(—1) — 74 4. ZKK CEL.fE « 2 6 209:292 3(—1) — 83 5. RUD.\R (Velen.je) 8 2 6 25S:279 2(—2) — 23 VODI SIP Občinskega sindikalnega tekmo- vanja v namiznem tenisu občine Žalec se je udeležilo kar 26 ekip. Tekmovanje je bilo v dvorani HK Hmezad Žalec. Ekipe so bile raz- deljene v dve skupini. Rezultati polfinale I, skupiine: Feralit II,— KK Gostinstvo 5:0, Feralit I.— Tekstilna tovarna Prebold 5:1, fi- nale: Feralit I,—Feralit II. 5:1. Polllnale II. skupine: Garant I,— TT Prebold 5:2. Garant II.—Juteks 4:.j, finale: Garant I,—.luteks 5:3, Nato ni sta se .srečali zmagoval- ni ekipi I. in II. skupine. Zmaga- li .so igralci Feralita I, ki so pre- magali ekipo (Jarant I, z 5:3 in postali sindikalni prvaki v namiz- nem teni.su. Vrstni red: 1. Fera- lit I. (Žalec), 2. (iarant Polzela, 3. Feralit II. itd. Po osmih športnih panogah, ki »o bile do sedaj, vodi premočno pred Tovarno nogavic Polzela 1880. Tekstilno tovarno Prebold In Feralitom 1130, Juteksom 860 točk i«d ZaC.VR Kaže, da so se v zadnjem času v celjski regiji, zlasti pa v Celju samem začele precej tehtne razprave o stanju kva- litetnega športa v celjski regi- ji in zlasti v Celju samem, kjer je bila še do nedavna kvaliteta športa na precej za- vidljivi višini. V kolikor bodo razprave in prispevki o temi kvalitetnega športa, ki smo jih že in ki jih še bomo ob- javili v našem časniku, rodi- le kakršenkoli uspeh in na- predek, bo to hvale vredno. Pri tem pa moramo povdari- ti, da so strani našega časo- pisa odprte za vsakega, ki ga kvalitetni šport zanima, zlasti pa za tiste, ki so se že in ki bi se še naj ukvarjali s kvali- tetnim športom. Ne gre namreč prezreti dejstva, da se veliko razprav- lja o stanju kvalitetnega športa v tem trenutku, o tem, kako bi se naj stanje izbolj- šalo, kaj malo pa slišimo in berem.o besed o tem, kako je do tega stanja prišlo. Zato bi bilo dobro slišati predvsem ljudi, ki so bili včasih nepo- sredni »kreator j i« celjskega kvalitetnega športa, slišati iz njihovih ust o vzrokih propa- danja, kajti propadanje kvali- tetnega športa se že nekaj let nazaj, zlasti pa letos, dobro občuti. Pri tem je težko go- voriti tudi o »nihajoči« kvali- teti, ko pa lahko takoj vidi. mo, da je kvaliteta v posa- mezni panogi lahko tudi »za lase« privlečena. Samo prime- ri: hokejisti res tekmujejo v zvezni ligi, ki so jo letos pač zaradi kdove kakšnih vzro- kov slučajno razširili (da je to nesmisel, kažejo rezulta- ti), toda rezultati so vse prej kot kvalitetni; dvigalci so iz- padli iz prve zvezne lige, kar verjetno ni posledica kvalitet- ne ekipe (posameznik še ni ekipa); košarkarji v drugi zvezni ligi doživljajo usodo hokejistov (res z nekoliko manjšimi rezultati); hokejisti na travi v zveznem tekmova- nju že leta in leta ne morejo na zeleno vejo (kar pa sled- njič ni njihova krivda) in morda bi lahko našteli še kak primer kvalitetnega športnega dosežka, ki pa s pravo kvaliteto nima dosti zveze. Kaj storiti, to je zdaj vpra- šanje! Obstaja namreč boja- zen, da se bomo izgubili v iskanju poti do Kvalitete v škortu. Izgubili v raznih si- stemih reševanja problemov, izgubili v borbi mnenj in ne nazadnje tudi klubskih in ce- lo osebnih koristi. Da, tudi to se je že dogajalo v našem športu. Iskanje osebnih kori- sti. Tudi to je bila marsikdaj velika coklja, ki je zavirala vzkon kvalitete v našem športnem mestu Verjetno teh pojavov sedaj ni več, so pa še posledice in te so hu- de. Pa to je samo drobec. Vzrok za pomanjkanje kvali- tete je verjetno še kje drug- je. Verjetno tudi v pomanjka- nju splošne telesne vzgojno- sti naše mladine, ki se danes vse preveč izgublja v iskanju nečesa, kar še sama ne ve. Toda ali ji pri tem iskanju znamo pomagati? Jo znamo usmeriti na igrišča in zlasti v teic^vadnice? In ko smo jo usmerili v določen športni kolektiv, smo jo znali v njem tudi obdržati? Smo ji v njem posvetili dovolj pozornosti zlasti s kvalitetnim delom in navdušujočim pristopom? To je samo nekaj vprašanj, ki se porajajo ob razmišljanju o celjskem kvalitetnem športu. Porajajo pa se iz dejstva, da je bilo v skoraj vseh celjskih športnih kolektivih že veliko število odličnih mladih talen- tov pa jih nismo znali zadr- žati. Sicer pa marsikje niso znali zadržati tudi kvalitet- nih trenerjev in vzgojiteljev. Pa ne zato, ker ne bi bilo de- narja, ampak zato, ker pre- prosto ni bilo urejenih med- sebojnih notranjih odnosov v sami organizaciji. K tem od- nosom pa gotovo spada tudi usklajevanje klubskih načr- tov, ki se porajajo pri posa- meznikih, kar pa je seveda vzrok, da se načrti kluba, ali društva, ali ekipe spreminja- jo iz dneva v dan. Vse to pa prav gotovo ne jamči kvali- teten vzpon, ki si ga želimo. E. G. Kje je kvaliteta? Foto: D, Medveci Obisk pri SK Oljka Andraž v žalski Občini deluje eno smučarsko društvo in to SD Oljka iz Andraža. Ustanovlje- no je bilo že pred desetimi leti, vendar so se rezultati de- lovanja pokazali pred leti ko so zgradili kar dve smučar- ski skakalnici in to 30 in 50 m skakalnico. Da bi kaj več izvedeli o društvu, težavah, nalogah s katerimi se sreču- jejo v tem kraju, ki mu je to edini šport, smo poiskali predsednika društva Milana čremožnika in mu zastavili nekaj vprašanj. V Andražu in na Polzeli ste v kratkem času zgradili dve smučarski skakalnici. Kako vam je to uspelo? »Pri izgradnji teh dveh ob- jektov smo imeli precej te- žav. Najprvo smo se morali pogoditi s kmeti, da so nam odstopili oziroma dovolili, da lahko tu zgradimo skakalnici. Kmetje iz Andraža so poleg tega plačali še nekaj ur, ki nam jih je opravil buldožer, z lopato pa so naši člani dru- štva premetali več kot tisoč kubikov zemlje. V pretekli sezoni ste imeli več tekmovanj na 30 in 50 m skakalnici. In kaj bo v novi sezoni, ki je že pred vrati? 2e v mesecu decembru imamo po koledarju Smučar- ske zveze Slovenije meddru- štveno tekmovanje za vse ka- tegorije na 30 m skakalnici, nato pa še občinsko prven- stvo v mesecu januarju. V prvih dneh januarja pa bo tekmovanje na 50 m skakal- nici, ki pa bo veljalo za kate- gorizacijo članov, če bodo dopuščale vremenske prilike bomo verjetno v mesecu fe- bruarju pripravili še kakšno meddruštveno tekmovanje. Ali bodo skakalci tudi letos sami trenirali? 2e lani smo imeli v progra- mu, da se brez sistematičnih in rednih treningov pod stro- JssVBiOLJia^S&iim ne boioo. mogli uspešno udeleževati tekmovanj. Imeli smo na vo-^ Ijo že trenerja, vendar smo bili finančno tako sipki, da tega nismo zmogli. Letos bo treninge prevzel Jože Sreden- šek iz Velenja. Ker tekmovanja precej sta- nejo nas zanima, odkod vam sredstva? Pred leti ko smo imeli po eno tekmovanje v sezoni, smo zaprosili delovne organi- zacije v občini 2alec, ki so nam prispevale pomoč v obli- ki nagrad. Sedaj, ko pa ima- mo dve skakalnici, s tem tu- di več tekmovanj, posebno to velja za lansko leto, smo po- moči bili deležni le od Stroj- no industrijskega podjetja iz Šempetra, Krajevne skupno- sti Andraž in OZTK Žalec. Vsa ostala večja podjetja kot je Tovarna nogavic, nam lani za nagrade niso prispevali niti par nogavic. Letos name- ravamo prav tako zaprositi za pomoč in upamo, da bo- mo uspeli, saj so smučarski skoki edini šport v Andražu. Koliko imate tekmovalcev? Letos računamo na kar do- ber sestav smučarjev skakal- cev. Redno bo treniralo 6 čla- nov, 5 mladincev in pionirjev. Ali ima vsak skakalec svoje smuči? Do sedaj si je moral vsak skakalec kupiti smuči sam. Pred leti smo kupili dva i>ara smuči za pionirje, vendar včasih gremo na tekmovanje tako, da več skakalcev skače z enimi smučmi. T. TAVČAR Milan Čremožnik NOGOMET v v/hodni conski nogometni ligi preteklo nedeljo ni bilo kaj dosti uspeha za mo.štva iz celjske regije. Tako Šmartno, kot Kovi- nar in Olimp so do/Jvi!i poraze, uspešna pa sla bila le Dravinja m Steklar. Končna lestvici prvega dela je taka, da vodi po jisenskeni delu Šmartno pred vel.nj,kini Rudarjem. Steklar je 4., Dravinja 6., Olimp 8. in Kovinar il. nu-d d\anajstiini moštvi. itiigonietiiši Kladivarja so zaključili svoj« prvenst\o. Zadnji nastop je bil najbolj klavrn. Doma so izgubili v dežju, blatu in v vodi visoko 1:7 (1:2) proli josertskcmu pr.aku Zelezn.carju. l'oraz je pora/, in zmagalo je bolj.še moštvo, toda kljub temu ne moremo mimo spoznanja, da celjsko moštvo ni tok.ai pravilno ravnalo. Bosi- na in IVlotoh sta predčasno zapustila igrišče, poleg njih pa so ostali igralci v zadnjih desetih minutah popolnoma ob.^tali in prepustili vse svojemu vratarju .Štancerju, ki se je edini trudil, toda brez uspeha. Vsi na igri.šču so bili mokri, sneg in dež sta opravila svo- je, toda pod enakimi pogoji so igrali tudi gost.je. Ti pa so pokazali precejšnjo mero požrtvovalnosti in kond cije. Tega pri Kladivar.ju ni bilo. Krivda pa leži v.sekakor na igralcih pa tudi tehnično vod- stvo lii opravilo letos svojega dela kakovostno. Cieljani so na razpre- delnici predzadnji in ponovno se bomo spomladi tresli v vsakem nastopu celjske vrste. Vse pa kaže, da vedno ne bodo imeli sreče In ostali v republiški ligi. Edini zadetek srečanja je dosegel Reber- šak v 9. minuti in povedel z 1:0. jk JUDO v drugem kolu republiške judo lige so se v Celju pomerili domači borci »Ivo Reja« z Olinipijo in Nagaoko. Ker je slednje moštvo svoje tekme predalo, so tako Celjani dabili .srečanje z re- zult.-itom 7:0 (70:0), proti Nagaoki, v dru.gem srečanju pa so izgu- bili proti Olimpiji 3:4 (25:32). V tem srečanju pa so bili doseženi sledeči rezultati: Žnidar — Barči 0:7, Dovečar — Orlovič 0:10, Stuhec — Vlahinič 0:5, Tanko — Smerajc 5:0, Maruša — OSep 10:0, Operčkal — .-Irtač 0:10, Cepiiš — Klopčič 1(1:1. jk HOKEJ NA TRAVI Oba sloven.ska kluba v drugi zvezni ligi, Gaberje in Pomurje .9ta od.stopila od nadaljnjega prvenstva, vse dokler tekmovalna komi- sija ne bo razčistila in uredila razmer v tej zvezni ligi. Do rešitev bodo Celjani tekmovali skupaj s pomurskim moštvom v enotni republiški Jlg!. jk ATLETIKA Zadnje lepo vreme so izkoristili celjski atleti in imeli v za- četku preteklega tedna zadnji miting. Na njem so lahko atleti do- segli rezultate v disciplinah, ki sicer niso njihova specialnost. S tem pa so dopolnili tudi klubske tablice. Med ostalimi pa so ne- katere atletinje dosegle nekiij odličnih rezultatov. V prvi vrsti mo- ramo omeniti dva republiška rekorda. Danica Urankar je v teku na 3000 metrov postavila nov republiški rekord z rezultatom 10:.>3,2, mladinka Tatjana Kuzman pa republiškega mladinskega v času 11:09,8. Mimo njih pa je bila odlična še Nataša Dermol. V peteroboju je zbrala 3548 točk, po starih tablicah 4107 in pri tem dosegla sle- deče rezultate — 100 m ovire 15,3, krogla 992, višina 110, daljina 563 in 200 m 25,3. ODBOJKA Celjske odbojkarice bodo imele za praznik republike večji tur- nir v odbojki. Na njem bodo nastopile odbojkarice Ljubljane, Ma- ribora in Novega mesta. Moška vi'3ta pa je prejela te dni obvestilo od tekmovalne ko- misije, da je rezultat proti Bledu 3:1 za Gaberje, razveljavljen in se mora igrati novo srečanje. Ce bi Celjani v novem srečanju /nia-. gali 3:0, bodo sami jesenski i)rvak1. HOKEJ NA LEDU v soboto bi morali celjski hokejisti igrati prvenstveno srečanje proti vr.sti Kranjske gore za državno prvenstvo. Ker pa so imeli igralci Kranjske gore nesrečo in jim je zgorela celotna oprema, je bilo srečanje preloženo na 30. novembra ob 18. uri v Celju. Uprava HDK Celje se vseskozi trudi, da bi dobila nasprotnike za prijatelj- ske tekme, toda žal teh ni. Vsi zahtevajo nemogoče pogoje, in zelo nekorektne zahteve. Prišle so tudi ponudbe iz .Avstrije, toda zaradi znanih sporov na Koroškem letos v Celju ne bo mednarodnih sre- čanj, jk KEGLJANJE v 2. kolu tradicionalnega četveroboja v kegljanju za ženske, ki je bilo v Mariboru, so kegljavke štorskega Kovinarja Partizana zasedle 2. mesto. Pri tem je bila najboljša Lrhova s 420 keirl.ii, Ocvjrkova jih je podrla 416, Ludvigova pa 412. ŠAH Dvoboj 5. kola vzhodne slovenske .šahovske lige med Celjem in mariborskim Kovinarjem ni bil odigran, ker Mariborčanov ni bilo. Celjani so tako vložili pismeni protest. Sicer pa je CšK pri- redil prvenstvo čctrtokategornikov, na katerem je po tretjem kolu vodil IroS Keber pred ISaglavom in Koštumajem. ač NOV ŠAHOVSKI KLUB Pretekli teden so v Rečici ob Savinji ustanovili nov šahovski klub. V ta klub so združili šahiste iz Ljubnega, Rečice in iz Nazarja. Po končanem ustanovnem občnem zboru je član šahov.skega kluba Olje Stanko Pešec odigral simultanko na 26 deskah. Pešec je 19 partij zmagal, eno remiziral, ostale pa izgubil. To je prvi šahovski klub v Zgornji Savinjski dolini. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 23. november 1972 OBVESTILO Bralcem naše rubrike in vsem tistim, ki se obra- čate k nam po pomoč, bi radi sporočiii naslednje: Nasveti so pri nas brez- plačni, zato, ko prosite zanj, ne prilagajte nobene- ga denarja niti znamk za odgovor. Zgodilo se je že, da je prišel v pismu de- nar, ki ga nismo mogli vr- niti lastniku, ker je bil anonimen. Denar smo po- tem namenili za dobrodel- ne namene. Ce pa je na- slovnik znan, mu ga vr- nemo. Ker nam s tem otežkočate delo, prosimo, da ne prilagate v pismu nobenega denarja. Pa še nekaj! Se vedno prihajajo na naše uredni- štvo pisma, ki naj bi jih posredovali kot nekaka ženitna posredovalnica. Na primer, prišlo je pismo z naslednjo vsebino: »Jaz ne želim nobenega odgovora, samo želim, da to objavi- te. Dobil sem pismo ne- znanega dekleta, ki je do., bilo moj naslov čisto slu- čajno, pa se ni podpisalo. Piše pa mi, naj pišem v rubriko Novega tednika »Med štirimi očmi«, po- tem pa mi bo ona spet posSala svoj naslov. Jaz se vam nočem pretbitaviti, pišite oziroma objavite to- le pod šifro »Velenje 63232.« Takole pa se mi le ne bomo šli, se vam ne zdi! Igranje s šiframi, anoni- mno dopisovanje po rubri- kah in še kaj. Na taka pi- sma ne bomo odgovarjali, lahko pa si vsakdo izbere anonimno ženitno posredo- valnico, za katero v našem listu še ni prostora. JECLJAM Jecljam že od sedmega leta naprej. Ne vem, ali sem to dobil pri kakšnem padcu. Zdaj sem že v tri- indvajsetem Cetu in obu- pujem ter mi skratka ni do življenja, ker se zara- di govora ne morem spro- stiti. Izogibam se tudi družbe, me pa vleče va- njo. Moji poskusi prilaga- janja in govorjenja v druž- bi so bili obsojeni na ne- uspeh. Nekateri so mi svetovali operacijo, drugi pa so mi jo odsvetovali. Pričakujem vaš odgo- vor, ki mi bo vUl nekaj upanja. Imam velike načr- te, rad bi skončal osemlet- ko^ ter se potem vpisal v jvoklicno šolo. Končujem obupno pismo z upanjem, da mi boste svetovali kako in kaj! Obupan Spoštovani tovariš, kako naj odgovorim takš- nenm obupancu kot ste vi? Pismo sem, kot ste vi- deli, primerno skrajšala in ga malo bolj posodobila, da ne bi mislil kdo, da pri nas objavljamo pLsma na smrt obsojenih. Poznam in razumem vašo stisko, zato jo bova rešila skupaj. Naj- prej, ne bodite tako črno- gledi, kajti če bi bila jaz zdravnik, bi dejafla, da va- ša črnogledost pogojuje va- šo napako. Presojo o vaši motnji zato prepustiva zdravniku ali logopedu. Zdravnika, pravite, da ste že poiskali, za logopeda pa najbrž ne veste. Ta v Ce- lju dela v Posebni šoli ali ob Ljubljanski cesti. Vem, da tam pomaga otrokom, mislim pa, da bo znal in svetoval tudi odraslim. Za- to se nemudoma obrnite do njega in mu razložite svo- je težave. Veliko vaj in po- trpljenja bo potrebno, pa tudi samoobvladovanja, da boste zabeležili kak uspeh. Zato ne smete obupati, če ne boste takoj lepo govo- rili. Čudim pa se, zakaj se že prej niste obrnili po kakšno pomoč. Jecljanje je v večini primerov psihič- nega izvora in le malokdaj je pogojeno z organsko motnjo. NATAŠA BOUTIOUE ZA PLITEK ŽEP Tudi v posteln je sodob. na žena ali dekle moder- na. Ljubkost m udobnost v spalnici vam bo sigur- no nudila prisrčno prede- lana srajčka, kupljena ali možu »ukradena« ter do- polnjena po vašem okusu. Dekleti na konjičku vam bosta pomagali pri odloči- tvi za spalno srajčko, tre- tje dekle pa pn ideji za jutranjo haljo oziroma plašč, ki vam prt izdela- vi, zaradi svojega enostav- nega kroja, sigurno ne bo povzročal težav. V obeh primerih lahko uporabite blago različnih barv in vzorcev, ne poza- bite pa tudi na okrasne šive in obrobe. Bolj bo- ste korajžne, večja bo va- ša prikupnost. J. VERBIČ O PODLOŽNIŠKIH OBVEZNOSTIH: TLAKA Tlaka so bHa vsa dela, ki jih je bila gospoščdna upravičena zahtevati od kmetov. DeUla se je na tla- ko, ki jo je bilo treba opraviti z vprego, ročnim delom ali hojo. Dalje se je tlaka def.ila na nedoločeno ali neodmerjeno, določeno ali odmerjeno. Nedoločena ali neodmerjena tlaka je bila dolžnost tlačana, da dela za graščmo, kakor je ukazala aili se ji je zdelo potrebno. Pri določem tla- ki je imel podložnik odre- jeno število dni, ki jih je moral opraviti na leto; pri tem je bila vrsta dela na- vedena ali pa tudi ne. Pri odmerjeni tlaki je bdlo odrejeno, da mora kmet npr. pokositi ta aPA oni travnik, pospraviti določen del letine itd. Tlačan je moral za gra- ščino opravljati najrazlič- nejša dela na polju ali do- mu: okopavati, orati, ko- siti, se udeleževati lova, presti, drvariti itd. Kadar je bila vrsta deila določe- na, gospošotna ni mogla zahtevati drugačne tlake. Kjer je bilo določeno sa- mo število dni, je morala tlaka obsegati vse vrste del, ne da bd npr. kmet moral opraviti vso tlako s košnjo. Cela kmetija je morar.a opraviti na leto 156 dni tlake (3 dni na teden), četrtinska kmetija pa 39 dni na leto. Po patentih iz konca 18. stoletja je bilo tudi ukazano, da niti lju- dje niti živina ne smejo biti z delom preobremenje- ni. Graščak torej ni mogel zahtevati, da opravi tlačan toliko in toliko dela, mo- ralo je biti Qe opravljeno dobro m v normalnem ob- segu. Tudi ni bilo dovolje- no zahtevati, da bi posa- mezna kmetija hkrati opravljala tlako z \'prego in ročnim delom. Olajšave so bile tudi v času košnje ali žetve, ko zemljiški go- spod ni smeil zahtevati, da bi od posamezne hiše pri- šla na delo več kot dva delavca. Delovni dan je od okto- bra do marca znašal 8 ur, od aprila do septembra pa 12 ur z vmesnim eno ali dveumim počitkom. Izje- ma je bila ob sezonskih deUh, ko so v pruneru po- trebe lahko podaljšali de- lovnik do dve uri. V de- lovni čas se je štel tudi prihod na delo. Poleg kru- ha je moral dobiti tlaČEin tudi dva topla obroka hra- ne, zia živino pa krmo. Ce je bil podložnik dol- žan opraviti vožnjo s ko- nji, je moral za dan tlake opraviti 3 miilje poti tja in nazaj v krajšem in 4 mu je v daljšem letnem času. Za vprego z voh pa eno miljo manj. Pod dolgimi vožnja- mi so razumeli tiste, ki jih ni bilo mogoče opraviti v enem dnevu. V nobenem primeru niso smeli od po- dložnika zahtevati, da bd za dolgo vožnjo prispeval več živine, kot jo je gtlede na velikost kmetije laiiko. Voznik je moral dobiti s seboj hrano za sebe in ži- vino, prav tako denar za prenočišče in razne dajat- ve (cestnino, mostnino, mitnino itd.). Ceje bil pod- ložnik na dolgih vožnjah zaradi raznih ovir brez lastne krivde zadržan, se mu je morala zamuda ča- sa od tlake odšteti, kakor da bi bil dejansko na vož- nji. Končno podložnika ni- so mogli silliti, da bi v ča- su setve, košnje ali žetve moral na dolgo vožnjo. Iz vsega povedanega vi- dimo, da je državna oblast ob koncu 18. stoletja v marsičem skušala zaščititi kmeta pred prehudim iz- koriščanjem, da pa je pred tem bil izpostavljen hudi samovolji graščakov v vsem, o čemer je bilo go- vora. Stavni angleški romano- pisec Charles Dickens je bil nekaj časa poročeva- lec v poslanski zbornici. Ko so mu njegovi romani prinesli slavo in blaginjo, je opustil skromni poklic in se posvetil samo lepo- slovju. Ob slovesu je de- jal podpredsedniku: »Ne zamerite, a po mojem mnenju je edina koristna oseba tu tista starka, ki po končani seji zbornice pomete in zaklene.« Mea govorom slavnega odvetnika Enrica Pessine na porotnem sodišču je predsednik porote zaspal. Pessina je umolklnil. Ko ga je predsednik sodišča vprašal, zakaj ne nada- ljuje, je odgovoril: »Dva- najstina pravice počiva, pa počivam še jaz« Sodobni šjKinski slikar Pablo Picasso je ostal v Parizu tudi potem, ko so ga Nemci junija 1940 za- sedli. Nekega dne so Picassa poklicali na nemško po- veljstvo, kjer ga je oša- ben častnik nahrulil z vprašanjem: »Ste vi protifašistični slikar?« »Da, slikar sem!« je mirno odgovori Picasso. Nacist mu je pomolil pod nos fotografijo nje- gove slike Guernica, na kateri je prikaz opustoše- nja, ki so ga povzročili nemški bombniki med špansko državljansko voj- no. »Ste to napravili vi?« je zakričal nacist. »Ne.« je odgovoril sli- kar, »vi!« Književniku, časnikarju in dramaturgu Ginu Roc- cu se je neka lepa in mlada igralka pritoževala, češ da ji njen prijatelj ni hotel kurtiti za^^ipripan krznenega plašča. »Ta reva!« je rekla. »In pri tem se mi drzne reči, angelček moj!« »čisto prav je storil,« je razložil Rocca. »Kdaj ste pa že videli angele v krznenih plaščih?« * Angleški kralj Henrik VI. je vprašal zvezdogle- da, ali ve, kje bo preživel božične praznike. »Res ne vem, veličan- stvo,« je odgovoril zvezdo- gled. »Potemtakem,« je odvr- nil kralj, »sem pametnej- ši kot ti, ker vem, da jih boš ti preživel v Toioru.« In res je odredil, naj ga primejo in odvedejo v razvpito ječo. * Slavni češki čelist in glasbenik David Poper je kramljal s kolegom, ki se je hvalil da je v tujini mnogo zaslužil s svojimi koncerti. »Uganite, koliko sem za služil,« je rekel. »Polovico.« je brž odgo- voril Poper. »Polovico česa?« je za- čudeno vprašal prijatelj. »Oh,« je rekel Popper, »polovico tistega, kar mi boste navedli.« Jean Rostand, slavni francoski biolog, je dejal: »Kdor ubije človeka, je morilec. Kdor pobije mi- lijone ljudi, je zavojeva- lec. Kdor pobije vse, je bog.« * Slavni dirigent Arturo Toscanini je bil vse živ- ljenje silno mršav. Neki lombardski časopis je že- lel s tem seznaniti bralce in je objavil tole novico: »Včeraj zvečer se je pred Scalo ustavila praz- na kočija; iz nje je izsto- pil Arturo Toscanini.« Aleksandru Velikemu so povedali, da kralj Darej pripravlja veliko vojsko. »Volk se ne vznemirja pred veliko čredo,« je od- govoril največji osvajalec sfnreaa veka. 21 marec 20 april v prihodnjih dneh bodite ze- lo dovzetni za ravnanje svoje- ga partnerja. Finančno si bo ste lepo opomogli in še lepše zabavali. 21. april 20 maj Ne tožite za izgubljenim, am- pak se raje usmerite v pri- hodnost. Razmislite o pred- logu prijatelja, morda je boljši kot se zdi. 21 maj 21 junij Spustili se boste na spolzka tla tveganja in izgubili nekaj ugleda. Srečanje z neko ose- bo bo prišlo kot olajšanje p>o porazu. 22. junij 22 julii Enoličnosti ne boste pregna- li s tarnanjem, ampak z de- janji. Imeli boste priložnost, da se izkažete. Pričakujete veselo novico. 23 julij 23 avgust Za delo, ki so vam ga nalo- žili, ne boste dobili plačila, bo pa dobra naložba za boljši položaj. Potrpeti se splača. 24. avgust 23 sept Nekdo bi se vam rad pribU- žal, ker pričakuje svoje ko- risti. Ob koncu tedna vas ča- ka presenečenje in hladen tuš obenem. 24 sept. 23 okt. z vašim načrtom ne bo nič, zato ne poskušajte z glavo skozi zid. Premislite raje o neki ponudbi, ki bo skrajša- la pot do cilja. 24. okt. 22. nov. Ustrelili boste malega kozla, a vas to naj ne vrže s tira. V prihodnjih dneh si boste v marsičem poipolnoma na jasnem. 23 nov. 21 dec. Obljubo, ki ste Jo dali, bo treba izpolniti, čeprav bo še tako neprijetna. Finančno vam slabo kaže, zato se od- povejte potovanju. 22. dec. 20. jan. Radi bi dosegli uspeh, ne da bi se zanj potrudili. Ne zme- nite se za govorice, ki jih bo na vaš račun v nedeljo zelo veliko. 21 jan. 18 febr. S partnerjem niste zadovo- ljni, a tUdI po svoji krivdi. V soboto boste doživeli po- membno spremembo, ki vam bo dala misliti. 19 febr '>n marec v prihodnjih dneh vam bo šlo vse od rok, le v neki ma- lenkosti se bo zataknilo. Ne pozabite nekega datuma, da vam ne bo žal. St.47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 17 RADIO Celje Začetek dopoldanskih cdcaj ob dedavuikih ob 8.10 s poročila, 8.20 — dopoldanska srečanja, 8.50 — podTOčni zapisi. Zaključek ob 9.O0 uiri. Začetek popoldanskih oddaj ob delavniikih ob 16. lui s poročiiJi, ob 16.05 — naši poslušaJci čestita- jo in ipozdravljajo, ob 16.40 — aa- 'ba'vni gflobus, 17.00 Kronika, ob 17.15 obvestila, ob 18.00 — za- kJijučeik oddaje. Četrtek, 23. novembra: 8..SO — Poo' Konjiško goi-o, 17.30 — Kul- tuimi feljton, 17.45 — Zaibavni zvoki. Petek, 24. novembra: 8.50 — Po la&ki občini, 17.30 — Mladinska oddaja, 17.45 — Noši zbori. Sobota, 25. novembra; 8.50 — Celjski odmevi, 17.30 — PosluSat^ jih najraje. Nedelja, 29. novembira: 11.00 — Natpoived 6aaa in sporeda, 111.03 — Pogovor s posliiSalci, 11.23 — Obvestila, 11.38 — Zabaivni gilobais, 11.sa — Naši poslušalca cestitaijo in pozdravljaj o 12.45 — Literarna oddaja, 12.58 — Nedeljske glasbe- ne razglednice, 13.28 — 60 minut Ba razvedrilo, 14.30 — ZaJiljiiček odcJaje. Ponedeljek, 27. novembra: 8.50 — Križem po Kozjanskem, 17.30 — športni pregled, 17.45 — Čestitke delcJvniih kolektivov. Torek, 28. novembra: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — Tor- kcva reportaža, 17.45 — Čestitke delovnih kolektivov. Ljubljana PETEK, 24. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotka za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijska nasveti — Inž. Jože Šalamun: Pitovne lastnosti bikov rjave pasme; 12.40 Z doma- čimi ansaaiiblii; 13.30 Priporočajo vam. . . 14.10 Za otroke, otroške pesmi! 14.30 NaSi poslušalci če- stitajo in pozdra/vljajo; 15.30 Na- potki za turiste; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Operni koncert; 18.15 »Sig- nali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta Bumika; 20.00 Ob 15. letnici delovanja Ko- roškega akademskega okteta; 20.30 »Top—pofps 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Be- sede tn zvoki iz logov c^oniačih; SOBOTA, 25. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetij- ski nasveti — Inž. Tanja Hlišič: Dosedanji rezultati selekcije oreha in leske; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pe- smijo in besedo po Jugoslaviji; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 S kvarte- tom Helmuta Weglinskega; 17.20 Gresmo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otro- cdl 19.IS Minute z ansamblom Borisa Kovaffiča; 20.00 Spoznavaj- mo svet in domovino; 22.20 Od- dajaza naše izseljence. NEDELJA, 6.00—8.00 Dobro jut- ro! 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sre- čanje v studiu 14; 10.05 Se pomni- le, tovaa-iši . . . Pred tridesetimi leti je nova Juigoslavija dobila pr- vi ljudski parlament — AVNOJ. 10.25 Pesmi borbe in ctela; 10.45— 13.00 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo; — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iiz tujine; 11..50 Pogo- vor s poslušalci; 13.30 Nedel ska reportaža; 13.50 Z domačimi an- sambli; 14.05—16.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.30 Humoreska tega tedna — O. Henry: Zgubljena mešanica; 17..05 Badij,?ka igra — Paolo Levi: »Po čem je resnica«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas- bene razglednice; 20.00 V nedeljo f'«»ečer; 22.20 Zapie&t« z nami. PONEDELJEK, 27. NOVliMBRA: 8.10 GJasbena matineja; 9.05 Pisen svet pravljic in zgodb; 10.20 Pri vas doma; U.OO Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz tujjie; 12.30 Kmet:j.ski nasveti — Vet. Janez Marinšek — Doma pri- pravljeni mesni izdelki; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami;; 13.30 PritpoTočao vam . . 14.30 Naši poslušaloi čestitajo tn pozdravlja- jo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Poneo ali pa kaj lepega za v dnevno sobo? Ličen kristalni servis — tudi cena je dostopna In kaj porečete na tole porcelanasto garnituro? Kaj pa? No, da, že vse veste, kaj imajo v TEHNO- MERCATORJEVIH trgovi- nah, zdaj, ko se bližajo praznični dnevi, novo leto bo kmalu tukaj, dedek Mraz bo potrkal na vrata... Sicer pa, preprosto poj- dite v TEHNO-MERCATOR- JEVE TRGOVINE in sami se prepričajte, da še prav gotovo ne veste vsega. Vse polno je še najrazlič- nejših artiklov, ki jih še niste videli ali pa vam bo pogled rlanje olajšal izbiro pri nakupu novoletnih da- ril. Danes vam predstav- ljamo samo nekatere. Tudi to je lep okras — na pohištvu, mizici.. Prikupne copatke ... zima je pač tukaj in mošnjiček za cvenk ... Kristal — velika želja vsakega. Vaza, pa še kaj---- St. 47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 19 PRODAM GRADBENO parcelo 1250 kv. metrov ob glavni cesti — odcep Zreče prodam. Vi- ljem Crešnar, Nova Dobra- va 73 Zreče. MOTORNO kolo BMW 250 dobro ohranjeno prodam. Kozole Mirko Arclin 48 Vojnik. SIMCO 1000 letnik 1964 zelo ugodno prodam po delih. Vprašati pri Lavrič, Fran- kolovo 27. ŠTEDILNIK »Gtorenje« na trdo gorivo dobro ohranjen in nove lesene stopnice 3 metre prodam. Zg. Hudi- nja, Bezenškova 43. BLIZU Rogaške Slatine v le- pem razvijajočem se kraju prodam več gradbenih par- cel. Vknjižba, omogočena Interesenti naj dajo ponud- be pod »Parcela«. NOVE zimske gume Sem- perit 5.90 — 13 za Opel 1500 ugodno prodam. Gorenšek Janez Ulica XIV divizije 8 Celje. FIAT 600 motor 750 v voz- nem stanju ugodno pro- dam. Bernard Stanko Breg 4 Celje. NOVO leseno montažno gara- žo 4 krat 2,30 prodam. Pla- huta Alojz Lopata 24 Celje. MOTORNO žago znamke »Stihi« 0-50AV — novo ugo dno prodam. Vojnik št. 7. FIAT 850 letnik 1969 ugodno prodam. Vlado Veber, Can- karjeva 2 2alec. ZIMSKE gume Metzeler 1.55 SR-15 ugodno prodam. To- ne Maslo, Celje, Ljubljan- ska 33. Telefon 23 704. PEC na olje »Feniks« 7500 prodam. Kač, Ložnica 46 Žalec. MOTORNO žago — lažjo, rabljeno — prodam. Urat- nik Jože, Podvin 39 Polzela. KRAVO 8 mesecev brejo, mlado, vozno, hlevski gnoj kakovosten dostavim na na dom in 4 kub. m. drv mešanih prodam. Kosec Rudi Glinsko 7a Ljubečna. SKORAJ novo otroško poste- ljico in globok otroški vo- ziček prodam. Novak Vil- ma, Trnovlje 200 Celje. GLOBOK otroški voziček (rdeč z vezom) prodam. Pezdevšek, Celje šaranovi- čeva 9. DVOSOBNO stanovanje ta- koj vseljivo, lepo, prodam. Vrunčeva ul. 37 Ogled od 15. do 16. ure. HIŠO z vrtom prodam v Ce- lju. Zamenjava trisobnega stanovanja v bloku v Celju. Ponudbe pod »Dogovor«. UGODNO prodam 2400 kom. enozarezne rabljene opeke. Kunst Jože, Ar j a vas 49. KRAVO, vozno sedem mese- , cev brejo prodam. Koželj Riidoll, Medlog 41 Celje. ELEKTRIČNI biljard — nov — prodam. Bevc Raj ko. Dom pod Javorjem Parti- zanski vrh, Troovlje. ZAP.VDI selitve takoj pro- dam spalnico z vložki, hla- dilni«:, štectilnik na trdo go- rivo, pomivalno korito in jedilni kot Marija Arhč, Preko rje 8 ŽKolja vas Ce- lje. Hišo, starejšo, vseljivo, v lepi okolici Celja prodam po ugodni ceni za takojšnjo gotovino 80.000 din Elektri- ka, vodovod. Ponudbe pod »Lep topel dom«. ŽAG«) za hlodovino (reže de- ske in losne vseh dimenzij) in za tesanje prodam. Vpra- šati Dobrna 58 — nad Zdra- viliščem. STREŠNO opeko prodam 1,50 din. Brinarjeva 2 — Nova vas Celje. STANOVANJE Na STANOVANJE sprejmem enega fanta. Mariborska 176. .MIREN profesor išče v (Jelju mirno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »Profesor«. DEKLE išče .sobo v centru ali bližini mesta s soupora- bo kopalnice. Ponudbe pod šifro »Čimprej«. OPREMUENO sobo v centru mesta nujno iščem. Ponud- be pod »Prodajalka«. ZAKONCA iščeta neopremlje- no dvosobno stanovanje v Celju ali okolici. Ponudbe pod »Plačava dobro«. MIREN študent nujno išče ogrevano sobo v Celju. Po- nudbe pod »Soba« KUPIM VEČJO količino siare zidne opeke za velbanje kupim. Vinter Lopata 55. KARAMBOLIRANO školjko Zastava 750 novejši tip z ohranjenin. prednjim de- lom kupim. Pinter Janez, Sevce 6 Rimske Toplice. TRAJNO gorečo peč »Kiiper- busch« kupmi. Posedel Ma- rija Šentruptrt 24. GUMI voz 12 col in enobrazd- ni plug standardni kupim. Ponudbe pod »Plug«. V CELJU ali bližnji okolici kupim hišo ali začeto grad- njo. V račun dam nov F-1300. Bevc Rajko, Dom pod Javorjem — Partizan ski vrh Trbovlje. ZAPOSLITEV MOŠKEG.4 vajenca za žensko in moško frizerstvo sprej- me frizerski salon R. Gro- belnik, Celje Kocenova 2 — poleg Hotela Evropa. V POPOLDANSKEM času grem čistit pisarniške pro- store nekaj ur dnevno. Po- nudbe pod »Cistilka«. PODJETJE Koteks Tobus, odkupna postaja Celje, Ce- sta v Trnovlje 19 sprejme takoj mlajšega delavca za dela v skladišču kož. RAZNO INšTRl iJiA.Vl angleščino za gimnazijo in osnovno šolo. Ponudbe pi^d »Angleščina«. Ki»BE Ivan, Ljubljanska c. 73 Celje vam nudi vrtnice vseh barv po din 9,00. Priporoča se za naročila. Z NOVIMI pričeskami in barvo las po dunajski mo. di sezone 1972—73 se pripo- roča in vabi k obisku ŽEN- SKO IN MOŠKO FRIZER- STVO REZI GROBELNIK, Celje — Kocenova 2 —- po- leg Hotela »Evropa«. ZAMENJAM osebni avto Peu- geot 404 letnik 1964 za trak- tor po možnosti Steier. Te- lefon 230—94 ali Arčan Er- vin, Kasaze 66 Petrovče. USLUŽBENKA srednjih let s stanovanjem, avtomobilom in dobrimi OD išče inteli- gen ta za skupno življenje po možnosti s šoferskim iz- pitom. Ponudbe pod »Tudi jesen je lepa«. ZAMENJAM garažo v Vrun- čevi ulici v Celju (pri I. osnovni šoli) za garažo Na otoku II ali III v Celju. Vse informacije do 14. ure na telefon 23-395 Vidmai Celje. IšCEM garažo v centru me- sta. Ponudbe pod »1. de- cember«. KMETOVALCI pozor! Koru zo v storžih (tudi svežo) in v zrnju kvalitetno meljem. Mimik, Lopata 55. AU ZAPIS O TEM, KAKO ČLOVEK DANES PREMERI DALJAVO PETINE ZEMELJSKE OBLE, SKOČI S SREDIŠČA ENE CELINE V SREDIŠČE DRUGE, MIMOGREDE POSEDI ZA URICO V TREH PRESTOLNICAH — VSE SKUPAJ PA V PIČLIH DVANAJSTIH URAH. NAMESTO UVODA -~ POV- ZETEK PRIDIGE! »Vd ste nemaren asnačaj in, oprostite, nervoani tu- di. Očd vam neanimo be- gajo, kretnje vas izdajajo, da" ste v nekakšni stiski. Ostanite piri nas Heto dni. Vpeljali vas bomo v spret- nost yogi, v kontrolo svo- je duhovne osebnosti, čez leto dni boste odšli od nas diTUgačen človek, če ...« Tu je pomenljivo zastal s svojo pridigo in na krat- ko končal: »če boste še sploh hoteli oditi.« Zakaj za uvod tale pri- diga sikhskega diiho- vna iz delhijskega templja Gudwara Sis Ganj? Preprosto zato, ker se možak res ni motil. Toda rad bi viuel tega grurujev- skega filozofa, kje bi bil njegov mir, če bi bil teden dnd izpostavljen takšnim hitrim spremembam, če bi ga dogodki s takšno vrto- glavo hitrico zasuli z mno- žico vtisov. K Sikhom, k učenju njihovih svetnikov ali gu- ujev se bomo še povrnili, kajti zdaj moram k začet- ku, 2od nebo. Mala Azija je brez oblačkov. Za. nami je 1.390 kilometrov, pred na- mi do naslednjega pristan- ka 2.070 kilometrov. Ve- čerjamo in ko pogasnejo luči v temi opazujemo, ka- ko v globini devetih kilo- metrov pod nami bleščijo kupčki razsutih kristalov, luči mest. Teheran. V letalu smo vsi na nogah in tiščimo nosove na mala okenca Kamor seže oko, ena sa ma blesteča preproga luči Tisočletni Darij ev Persepo lis ima v Teheranu moder nega tekmeca. ZARES1 V PRAVI AZIJI ^ Naše letalo malone po. drsa po ravnih strehah Te- herana, zdrvi po betonski stezi sredi velemesta pred ogromne hangarje. Po lo- kalnem času je zdaj deveta ura, po Grenwdchu pet pred sedmo popoldne. V letališki stavbi nas z veli- ke fotografije prav po športno pozdravlja šah Reza Pahlawi, v letališkem »Duty Shoppu« pa pisana, lesketajoča, vabljiva gora spominkov, od filMgrana, usnjenih oblačil, krzna, rezbarij, narodnih noš. Se- veda. V središču Srednjega vzhoda. smo. Na stenah šah s Farah Dibo, Farah Diba s princem, Farah Di- ba ko reže velikansko tor- to. Perzijski trgovci nimajo sreče. Vsak stiska svoj de- vizni zaklad ljubosumno v žepu. Prodajajo le barma- ni, čeprav v iranski pre- stolioi ni vroče. Ni čudno. Teheran je nekje na višini Kredarice sredi Iranske visoravni. Po dobri uri spet vzleti- mo soncu naproti. Naj- daljši kos poleta je za na- mi. Polet postaja nezani- miv, čeprav je jasno, na tleh so lučke vse redkejše, še 1.950 kilometrov in glas stevardese nas zdrami iz dremavice. Spuščamo se v Karači, glavno mesto Za- hodnega Pakistana, ki kot polmesec obdaja razsežen zaliv ob izlivu Inda. Leta- lo pristane na pragu In- dijskega pKKikontinenta. Prizem!j ili smo se še v te- mi in po uri ix>stanka nas je pozdravilo svitanje z vzhoda. Veletok Ind se je zvijal pod krili letala, ko smo krenili na zadnji, 1.370 kilometrov dolg po- let. To je bila najkrajša . noč v mojem življenju. Trajala je osem ur, kot ob kresu. Srebmoplavi DC 9 se je lesketal nad rjavosivo pu- ščavo Thar, kjer se je s svojimi vojskami zaustavil Aleksander Veliki na svo- jem pohodu na vzhod. Ko pa so se v peščinah poka- zale prve oaze grmičevja in drevja, ko so se zale- sketale prve žile namakal- nih kanalov in krpice ume- tnih jezerc, smo že bili blizu svojega cilja. Pod nami je bila planota De- kan, dežela petih rek, sta- rosvetni Htndustan s svojo večtisočletno zgodovino in kulturo, s svojo krčevito sedanjostjo in hotenji, da se izvJje iz zaostalosti v moderno družbo. Letalo se spušča. Iz sd- vorjave ravnine sem in tja bodejo tektonske gube gri- čevij. Pred nami se t da- ljavi zasveti bleščeč trak kot kača zvite reke Ya- mxma. Zaokrožimo nad mestom, razprostranjenim na levem bregu reke. še smo v veliki višini, a New DeUiiju ne vidimo obrobij. Kakšna prostranost, kak- šna raztegnjenost? Če bi zložili dve Savinjski dolini vštric, bi ne bilo" dovolj prostora za DeUii. Z višine 3.000 metrov je prestolica prijateljske Indije izgleda- la kot drzen načrt moder- nega arhitekta-urbanista. Ravne avenije iz središča vodijo navzven kot sončni žarki, povezujejo jih kro- žne ceste kot prečne vezi pajčevino. Ko bi bil vedel, da je samo s ptičje per- spektive moč videti to ve- liko mesto, bi se bil manj ukvarjal s svojo prtljago. Doma je bila ix)lnoč, tu pa je sonce močno pripe- kalo na betonsko letališko ploščad. E>vanajst ur je preteklo od trenutka, ko sem po martinovanju v Brezi vstal in se spravljal na pot. Zdaj sem bil 6.700 kilometrov daleč, da tistih devetdeset kilometrov od doma do Bmikov sploh ne račimam. Malone ena pe- tina zemeljskega obsega v pičlih devetih urah čistega poleta. Pa bi PK) vsem tem. In tistem, kar je sledilo do srečanja v templju Gud- wara Sis Ganj, človek ne bil nemiren in nervozen? Pristali smo, pred tem pa še naravnaJi kazalce svojih ur za štiri ure in pol naprej. Dober dan, Indija! Jugoslovan si v prijateljski Indiji zlahka najde prija- telja. Tako sem se v teh petih dneh bivanja seznanil z mnogimi, z upokcjenim letalskim podčastnikom sahi- bom Sardar Singhom pa sva postala prava prijatelja. Ure, preživete z njim, bom opisal v enem naslednjih poglavij potopisa. Letalo DC 9 — Inex-Adrla aviopromet, ki je na poletu, namenjenem vmitrl naše hinmlajske odprave« vzelo na lo&rov« okoU .sto. pptnikpT — turistov t.,.UKUip lii.;Nepal. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organiaacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, LaSko Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 6, poStm predaj 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni to odgovorni arednik: Jože Volfand; rehnlčni urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milac Božič Edi Goršič Jure KraSovec, Milan Senlčai Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsa* ftetrteit - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk tn klišejl: CGP »Delo« LJubljana - Elokapiso« ne vračamo - Cena posamesaie Številk. 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 34 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredn:.^tT-' 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00