DELO w ŽIVLJENJE
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina živi
IIK 13________2IRI, 15. MAREC 1974
Rezultati poslovnega leta 1973
FINANČNI REZULTATI — celotni dohodek je porastel
Poslovno leto 1973 smo zaključili, sestavili zaključni račun ter ga predložili Službi družbenega knjigovodstva.
Ce se ozremo na preteklo leto, lahko ugotovimo, da smo se vse leto borili z mnogimi težavami. Tako vse leto nismo pokrivali povprečnih zalog z lastnimi viri niti s tujimi kreditnimi viri, zato nismo smeli vlagati sredstev v investicije, niti nismo bili sposobni najemati investicijskih kreditov. Prav iz omenjenih razlogov nismo pristopili k graditvi proizvodnih prostorov v obratu na Colu. Šele po razdelitvi ostanka dohodka na sklade podjetja, ko smo doti-rali sredstva tudi v poslovni sklad, nam je v tovarni uspelo pokriti povprečne zaloge. Ob tem pa ponovno opozarjam, da moramo tudi v bodoče stalno spremljati gibanje zalog. V primeru, da med letom zopet ne bomo pokrivali povprečnih zalog, nam bo poslovna banka, v kolikor nam bi do tedaj že odobrila investicijske kredite, prepovedala nadaljnje črpanje teh sredstev. Iz tega sledi, da moramo nujno znižati zalogo na optimalno višino, saj s tem, poleg že omenjenega problema, sprostimo na drugi strani pre-potrebna obratna sredstva, ki so nujno potrebna za redno poslovanje.
Tudi nelikvidnost nas je spremljala skozi 9 mesecev, predvsem pa v I. tromesečju. K boljši likvidnosti je prav gotovo v precejšnji meri pripomogla konverzija, to je sprememba kratkoročnih kreditov v dolgoročne kredite, z rokom vračila 6 oziroma 25 let.
Pri analizi poslovnega uspeha smo opozorili, da je celotni dohodek v primerjavi s preteklim letom porastel za 9 %. Prav tako so porastli vsi ostali materialni stroški in amortizacija. Poleg amortizacije po predpisanih stopnjah, ki je višja za 34%, obračunavamo tudi amortizacijo nad predpisano stopnjo, to je pospešeno amortizacijo, ki je za 15 % višja kot v letu 1972. Ce od celotnega dohodka odštejemo vse materialne izdatke, dobimo dohodek, ki je v primerjavi s preteklim letom porastel za 15 %. Iz dohodka smo krili pogodbene in zakonske obveznosti — prve in druge so procentualno močno porasle, ter osebne dohodke, ki so
v primerjavi z letom 1972 porastli za 15 %. Ostanek dohodka smo razdelili na sklade podjetja, in sicer rezervni sklad, ki smo ga formirali po predpisih 2 % od dohodka, sklad skupne porabe, kjer smo sredstva rezervirali za izplačilo regresa in druga izplačila, ki se po samoupravnem sporazumu krijejo izključno iz tega sklada, in na poslovni sklad, ki služi za razširjeno reprodukcijo, oziroma kot že omenjeno, smo s pomočjo do-tiranega zneska temu skladu uspeli kriti povprečne zaloge. Iz dohodka smo rezervirali tudi sredstva za kritje obveznosti po samoupravnem sporazumu v znesku 185 milijonov starih dinarjev.
Kakor v tovarni, tako je tudi v maloprodajni mreži porastel celotni dohodek, in sicer kar za 21 %. Prav tako so porasli materialni stroški, razen dnevnic in izdatkov za reklamo, ki so procentualno nižji, v primerjavi z letom 1972. Amortizacija po predpisani stopnji je višja za 36 %, amortizacija nad predpisano stopnjo pa za 44 °/o. Dohodek je v primerjavi z letom 1972 nižji za 2 °/o. Na padec dohodka je prav gotovo v celoti
vplivalo precejšnje znižanje cen obutve. Po pokritju pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov, ki so višji v primerjavi z letom 1972 za 19%, smo ostanek dohodka razdelili na sklade maloprodajne mreže, po istem načelu kakor v tovarni. Za kritje obveznosti po samoupravnih sporazumih smo iz dohodka rezervirali sredstva v višini cca 2,700.000 starih dinarjev.
V tovarni so bili v letu 1973 izplačani povprečni osebni dohodki v znesku din 2.046,10, v maloprodajni mreži pa din 2.569,85.
Ce ocenjujemo preteklo leto z vidika doseženega uspeha, potem moramo reči, da smo dosegli doslej največji celotni dohodek, amortizacijo, povprečje osebnih dohodkov, žal pa na drugi strani tudi največje znižanje cen gotovih izdelkov. Poleg omenjenega pa so vsi stroški v porastu in nam močno slabijo poslovni rezultat. Kljub temu lahko trdimo, da smo precej dosegli in,da moramo biti zadovoljni. V bodoče pa se moramo zavedati, da smo dolžni poiskati vse možnosti za premostitev raznovrstnih težav ter da z novimi izkušnjami izkoriščamo znanje in čas v prid novim, še boljšim uspehom.
NABAVA — močno pomanjkanje materialov na tržišču
Oskrba proizvodnje z osnovnimi surovinami in reprodukcijskimi materiali je tudi v letu 1973 bila kar zadovoljiva,
V letu 1973 smo nabavili:
spodnjega usnja, gume in drugih spodnjih delov
za čevlje	za ca. 28,5 milj. din
gornjega usnja in podloge,
krzna
in tekstila za ca. 77,0 milj. din fornitur za ca. 21,7 milj. din pomožnih materialov _za ca. 4,7 milj. din
Skupaj
za ca. 131,9 milj. din
Iz gornjih podatkov je razvidno, da smo nabavili in prodali proizvodnji za preko 13 milijard starih dinarjev materialov, t. j. promet, ki ga
—	prosti uvoz LB
—	GDK (globalna devizna kvota)
—	retencija
— iz sredstev amortizacije
—	devizni kontingent
38.081.811,65	din
824.464,15	din
1.407.812,85	din 231351,60 din 4.351.025,90 din
Uvoz materialov in opreme je bil v letu 1973 za 39 % večji, kot v letu 1972. Povečanje vrednosti uvoza je največ zaradi podražitve materialov in opreme na tujih tržiščih, deloma pa se je povečal tudi obseg uvoza.
ZALOGE
Zaloge materialov so v letu 1973 vezale največ sredstev,
odkar obstoja tovarna. To je povzročilo nabavljeno usnje v spomladanskih mesecih za ruski izvoz, katero je bilo uporabljeno šele v jesenskih mesecih, ker smo nepričakovano izdelovali čez celo poletje letne artikle za zahodnega inozemskega partnerja. Proti koncu leta nam je uspelo zaloge močno znižati in to žc precej pod optimalno črto.
PROIZVODNJA — vedno zahtevnejše izdelave
Za leto 1973 smo si plan proizvodnje postavili precej optimistično, na 1.100.000 parov, od tega 216.000 parov težke športne obutve in 884.000 parov lahke modne obutve. Po obsegu in stnikturi količinskega plana proizvodnje naj bi dosegli z realizacijo tega plana 187.868.070 din vrednosti proizvodnje.
Spričo večjih odstopanj v strukturi dejanske proizvodnje v primerjavi s postavljenim planom, smo količinsko izdelali le 1,052.777 parov obutve, oziroma smo ostali pod postavljenim planom za 4,3 % in to predvsem zaradi zahtevnejših izdelav posameznih artiklov že v izdelovalnicah zgornjih delov obutve. Se posebno pa je temu botrovala moda, ki je zahtevala v pod-platnih izvedbah platoje in ostale komplicirane izdelave, kjer je bilo vloženega mnogo več dela za posamezni proizvedeni par obutve. Poleg do
sedaj navedenega, smo se če-sto srečavali tudi s pomanjkanjem materiala, nedosledno tehnološko pripravo in redukcijo električne energije.
Vrednost proizvodnje v čevljarski dejavnosti v letu 1973 je znašala 197.133.443 din; tako smo postavljeni plan presegli za 4,9 %.
Ob primerjavi naše proizvodnje v letu 1973 z letom 1972 ugotovimo sledeče: količinsko smo v letu 1973 proizvedli za 3 % manj obutve, kot leto poprej, vrednost proizvodnje v letu 1973 pa je za 34,5 °/o večja, kot v letu 1972. Ti podatki so sicer točni, vendar jih ne moremo upoštevati kot realne, saj vemo, da je v letu 1972 prišlo do nepričakovanih podražitev osnovnih materialov, kar se je odražalo v strukturi kalkulacije drugega polletja 1972, predvsem pa v letu 1973. Torej lahko le del povečanja vrednosti proizvod-(Nadaljevanje na 2. str.)
če upoštevamo močno pomanjkanje teh materialov na domačem in svetovnem tržišču.
ustvarja že precej veliko trgovsko podjetje.
V okviru gornjih zneskov smo uvažali po posameznih uvoznih režimih takole:
Skupaj
44.897.566,85 din
Na sejmu je bilo za našo smučarsko in gorsko obutev veliko zanimanja
Težave V proizvodnji Rezultati poslovnega leta
Delo v lahki montaži postaja iz leta v loto zahtevnejše. Izvozni kupci, za katere izdelujemo precejšnje količine, hočejo imeti lepo in kvalitetno izdelano obutev. Tudi na domačem trgu so zahteve po kvalitetnejši obutvi vedno večje, kajti konkurenca domačih in tujih proizvajalcev obutve stalno narašča. Zanimajo jih naši problemi, ki jih imamo v proizvodnji, saj to je razumljivo in popolnoma naša stvar. Mi moramo izdelati obutev, ki bo ustrezala vsem zahtevam domačih in tujih kupcev.
Pri tem pa naletimo na ovire, ki jih ni mogoče vedno z uspehom premagati, ne da bi trpela kvaliteta in kvantiteta obutve. Tako, npr iz slabega materiala ni mogoče narediti takega čevlja, kot iz dobrega, kljub večjemu prizadevanju. Slab material ne potegne za seboj samo škart obutev, tomveč tudi veliko medfaznih defektov, ki jih je treba nadomestiti z novimi zgornjimi deli. Povzroča zmedo na trakovih in zmanjšuje tempo dela. Poleg slabih materialov se istočasno pojav-
Reorganizacija v montažnih oddelkih
Zaradi večjih sprememb tehnologije in proizvodnega procesa izdelarve smučarske obutve so se pokazale potrebe večjih premikov tekočih trakov in sekalnice v novi proizvodni hali. Pri proizvodnji lahke obutve je sekalnica dokončno osvojila kompletno pripravo montažnih podplatov za vse vrste izdelav. Glede na povečan obseg dela pa ima premalo prostora. Skušali bomo istočasno rešiti prostor-ninsko vprašanje sekalnice in organizacije nove proizvodnje brizganih smučarskih čevljev. Predvidevamo, da bo v bližnji prihodnosti proizvodnja klasičnih pancerjev povsem prenehala, oziroma jo bo zamenjala sodobnejša tehnologija brizganih pancerjev iz PU. Ker se ta proizvodnja ne bo odvijala na tekočem traku, bomo na mestu sedanjega traku 52-5 postavili nov Štirietaž-ni trak, kjer naj bi potekala proizvodnja sedanjega traku 52-6 in preostali del proizvodnje traku 52-5. Tudi na obstoječih trakovih imamo skupno na razpolago le štiri etaže, torej bo v bodoče proizvodnja
prav tako lahko specializirana, kot je sedaj.
Posebno pomembno je to, da bomo pridobili prostor, drugo pa, da bomo veliko prihranili pri kopitih zaradi hitrejšega tompa obračanja kopit na traku. Že samo to bo stroške nabave traku povrnilo v 2—3 letih.
Na sedanje mesto traku 52-6 bo prestavljen trak 52-7, s tem bo pridobila neobhodno potrebni prostor sekalnica, na račun sekalnice pa bo nekaj več prostora na razpolago za finiš, ki se bo moral umakniti iz severozahodnega kota proizvodne dvorane, kjer bo v naslednjih dneh postavljen nov stroj za brizganje PU smučarskih čevljev. Upamo, da bomo s temi premiki proizvodnih oddelkov dobili tudi ustrezni prostor za priročno skladišče strojev in bolj primeren prostor za izdelavo vzorcev.
Premiki tekočih trakov in ostala reogranizacija se bo izvedla med kolektivnim prvomajskim dopustom.
Anton Klemenčič
ljajo tudi druge napake, kot so: slaba priprava dela, to je preveliki ali premajhni zgornji deli, nevsklajenost kopit z notranjki, podplati ali ostalimi sestavnimi deli obutve. Zraven že omenjenih napak lahko prištejemo še napake šivalnice in sekalnice, katere združene pridejo v montažni oddelek, ki ima že dovolj svojih napak, pa mora odpravljati še napake drugih. Seveda vseh ni mogoče.
Pomanjkanje raznih materialov nam že pri tako majhnih serijah posameznih artiklov povzroči pravo zmedo. Redki so artikli, katere lahko naredimo kot je predvideno po planu. Zaradi tega imamo skoraj vedno namesto po dva artikla na posameznem traku, kar po šest ali pa še več vrst, ki se po izdelavi razlikujejo in ne gredo več skupaj.
To zahteva stalno preseljevanje delavcev z ene faze na drugo in veliko vroče krvi zaradi slabih osebnih dohodkov.
Precej težav imamo zaradi pomanjkanja delovne sile tako, da imamo pogosto na trakovih, kjer bi potrebovali kvalificirane delavce kar pomožne novince. Kako s takimi delavci doseči zaželeno kvaliteto poleg hitrega tempa dela, saj vemo, da celo pri poizkus-ni proizvodnji, kjer delajo najboljši delavci, ne dobimo zmeraj primernih rezultatov.
Naštel sem le par bistvenih primerov, ki nam delajo težave v proizvodnji, je pa še zelo veliko drugih, ki se pojavljajo vsak dan.
Prepričan pa sem, da bi se z večjo prizadevnostjo in doslednostjo nas vseh, dalo precej težav uspešno odpraviti. S tem bi se dosegla tudi boljša kvaliteta dela in večja storilnost, kar je pogoj za nadalj-no uspešno poslovanje celotnega podjetja.
Vinko Podobnik
Inventura — ogledalo poslovanja
Kot vsako leto, so tudi v letošnjem koledarskem letu inventurne komisije ugotavljale stanje poslovanja v našem podjetju. Popis zalog in poslovanja skladišč je bil opravljen po stanju 30.11. 1973. Vsi ostali konti in celotna prodaja brez skladišča pa po stanju 31.12.1973. Inventurne komisije pri svojem pregledu in ugotavljanju niso našle večjih napak. Bili so
sicer primeri, da se posamezne kartice niso točno ujemale s stanjem materiala, vendar je bil končni, primerjalni znesek pravilen. Komisije, ki so delale na področju skladišč nabave, so ugotovile, da so zaloge materialov realne, da so skladišča v prostorih Alpine vzorno urejena, medtem ko so zunanja skladišča v glavnem neprimerna in v sla-
V Žireh bo prodajalna večja
Žal, še vedno nimamo v Zi-reh svoje prodajalne, čeprav že dalj časa pripravljamo lokacijo za novo in smo že tretjič, v planu investicij, predvideli sredstva zanjo. Povsem sodeč še nekaj let nikakor ne moremo pričakovati nove prodajalne v Alpininih prostorih. Zato smo se odločili, da bomo obstoječo prodajalno, ki je last Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra Žiri, obnovili — adaptirali. Dosedanji prostori te prodajalne so za promet, ki ga ustvari, premajhni. Prosili smo predstav-
nike te šole, da bi nam odstopili del svojega prostora za povečanje prodajalne in moramo reči, da so našo prošnjo razumeli. Pripravljeni so odstopiti toliko svojega prostora, kolikor ga rabimo. Res, da nam prostor odstopijo za pro-tiuslugo, vendar se jim lepo zahvaljujemo za razumevanje.
Adaptacija prodajalne v Žireh bo napravljena v mesecu marcu. Večji prostori in nova oprema bodo prav gotovo napravili tudi to prodajalno bolj prijetno.
Ivan Capuder
(Nadaljevanje s 1. str.)
nje pripišemo zahtevnejši tehnologiji in daljšim tehnološkim procesom, ostalo pa je bilo pogojeno z višjimi cenami vdelanih materialov v obutev.
Kot že omenjeno, se je tudi naša proizvodnja precej menjala, in sicer v glavnem pri obsegu posameznih zvrsti ali tipov obutve, ki smo jih imeli v proizvodnji. Namreč sprijazniti se moramo s tem, da proizvajamo lahko le po zahtevah tržišča, od katerega smo odvisni. Proizvodnja nam diktira domače, zapadno in vzhodno tržišče, tu pa je izredno huda konkurenca. Tudi tehnologija se hitro razvija, posebno v proizvodnji smučarske obutve.
Prav gotovo so omembe vredni tudi podatki o razpoložljivem fondu ur in produktivnosti v letu 1972 in 1973.
V	letu 1972 je bilo v čevljarski dejavnosti oprarvljenih 1,441.773 dejanskih delovnih ur, oziroma 1,620.747 normiranih ur.
V	letu 1973 pa je bilo opravljenih le 1,379.946 dejanskih delovnih ur, oziroma 1,604.586 normiranih ur. Iz tega je razvidno, da smo imeli v letu 1973 61.824 delovnih ur manj na razpolago za čevljarsko proizvodnjo, kot leto poprej, kar pomeni, da je bilo v proizvodnji preko celega leta 30 delavcev manj, kot v letu 1972. S tem številom ljudi bi pod nor-
malnimi pogoji proizvedli 74.192 parov obutve, oziroma bi bila naša proizvodnja v letu 1973 lahko 1.126.969 parov in bi bil fizični plan proizvodnje za 2,4 »/o presežen.
OdtOk omenjene delovne sile je povzročila fluktuacija in preusmeritev delavcev v drugo dejavnost, predvsem plastika in računski center.
V letu 1972 smo imeli za poprečen par v proizvodnji normiranih 91 min, porabili pa smo le 78,73 min. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da smo kljub zahtevni obutvi za proizvodnjo zmanjšali dejanski porabljeni čas za proizvodnjo posameznega para obutve, kar pripisujemo lahko samo povečanju produktivnosti.
Ker ima Alpina svojevrstno zahteven proizvodni program in proizvaja le usnjeno, modno in športno obutev, je prav, da prikažemo še druge podatke. Po primerjavi s podatki o realizaciji proizvodnega programa obutvene industrije v SR Sloveniji za leto 1969,1970 in 1971 lahko primerjamo našo proizvodnjo po primerjalnem paru (tehtanem paru), kar pomeni po vloženem delu, ki naj bi bil povprečje za proizveden par obutve v Sloveniji in ugotovimo, da bi Alpina ob normalnem proizvodnem programu lahko proizvedla v letu 1972 1.944.896 parov obutve, v letu 1973 pa ob istem razpoložljivem fondu delovnih ur že 1.999.695 parov razne obutve.
PRODAJA — kljub težavam optimizem
bem stanju. Istega mnenja so bile tudi komisije, ki so delale v skladišču prodajne službe. Nujno je, da se čimprej pristopi k gradnji novih skladiščnih prostorov znotraj Alpine. Gotove obutve v skladiščih je bilo 130.381 parov, v prodajanlah pa 181.817 parov — skupne zaloge torej 312.198 parov. Večje nerešene primere je komisija obravnavala posebej in predlagala v razrešitev delavskemu svetu prodaje, proizvodnje in skupnemu delavskemu svetu. Obravnavan je bil primer o uvozu zgornjega usnja od firme DANILO - Danieli in o viških ali manjkih pri artiklih, ki so znižani v prodajalnah. Pri prvem primeru je DS potrdil odpis, pri drugem pa je sklenjeno, da se pri odstopanju navzgor ali navzdol od postavljene meje pošlje v kontrolo revizijska služba.
S potrditvijo SDS je bilo potrjeno pravilno delo inventurnih komisij, ki so svoje delo opravile vestno in v cilju zdravih in poštenih odnosov pri poslovanju našega podjetja.
Člani centralne
inventurne komisije
O potrditvi zaključnih računov za leto 1973 smo bili, poleg vseh težav, uspehov in neuspehov, vendarle zadovoljni s poslovnimi rezultati. Skoraj smo bili prijetno presenečeni nad končnimi uspehi, ki so skozi vse leto kazali, da bo žetev slabša, kot prejšnje leto. To nam daje novih moči in dovolj optimizma, da bomo zmogli uresničiti tiste cilje, katere smo si zadali ob začetku novega leta. Leto 1973 je bilo zelo naporno. Na domačem tržišču je kupna moč padla in smo v prvem polletju prodali precej manj obutve kot prejnšja leta. V drugem polletju je prodaja bolje stekla in smo vendar prodali nekaj več, tako da smo ob koncu leta prodali samo za 1 % manj obutve po količini, kot leto prej. Po vrednosti pa smo prodajo na domačem tržišču presegli za 21 °/o. Razmerje med domačo in tujo dobavljeno obutvijo se je povečalo v korist tuje obutve, po parih za 1,9 »/o, po vrednosti pa za 1,5 »/o. Pri domači obutvi smo imeli težave z materiali in roki izdelave, kar je povzročilo velika znižanja cen.
Izvoz je bil po parih manjši za četrtino, po vrednosti pa za šestino. Pri izvozu na vzhod so stvari potekale normalno; izvoz na zapad pa nam je povzročal velike težave. Ker je bil izvoz pancerjev v padanju, smo morali iskati nove kupce za lahko obutev, kar pa je zahtevalo veliko več naporov, učinek pa je bil 'kljub temu manjši kot prej.
Grosistom smo prodali za nekoliko manj obutve po pa-
rih, po vrednosti pa za 18 %
več.
Zaloge so bile v povprečju skozi vse leto precej večje kot leto prej, po parih za več kot petino, po vrednosti pa skoraj za polovico. To nam je vezalo veliko več sredstev in smo zaloge težko pokrivali.
Čeprav iz povedanega ugotovimo težave gospodarjenja, pa nam je dalo zadnje trome-sečje leta presenetljivo dobre rezultate. Veliko smo v tem času izvozili in tudi prodaja na domačem tržišču je bila zelo krepka. Lahko rečemo, da smo se ravno v tem tro-mesečju izvlekli iz vseh težav in prigospodarili vsaj toliko, kot vse ostale mesece leta.
Res, da imamo tudi letos težave z nabavo materiala in kvaliteto, vendar pa imamo od vsega začetka manj težav. Prodaja na domačem tržišču je zatekla kot še nikoli, saj smo samo v januarju prodali kar 22.000 parov več obutve kot lani, tudi v februarju se je tak tempo nadaljeval, marec pa bo gotovo zaradi snega nekaj slabši. Vendar se ni bati. Program prodaje je za letos postavljen, tako da bomo polovico obutve izvozili že znanim kupcem na vzhodu in zahodu. Pancerji iz PU mase bomo izvozili v večjih količinah in tudi za lahko obutev ni bojazni. Izdelavni roki za sezonsko obutev so se bolj približali potrebam tržišča. Ce bo šlo skozi vse leto po začrtani poti, sedaj gre, bomo lahko zmanjšali zaloge gotovih izdelkov in še bolj pospešili prodajo.
STRAN 3 r^T
Novoizvoljeni predsedniki o samoupravljanju
Novoizvoljeni samoupravni organi v TOZD in skupni organi že delajo. Tokrat vam želimo predstaviti njihove predsednike, katere smo prosili tudi za nekaj njihovih misli o samoupravljanju. Menijo naslednje:
Predsednik sveta delovne skupnosti skupnih služb LOJZE ŽAKELJ
Po sprejetju ustavnih dopolnil, ki so v ospredje postavile delavca, samouprav-ljalca z vsemi novimi pravicami in dolžnostmi, se je tudi pri nas začelo obdobje novih, poglobljenih družbenih odnosov. Ti novi odnosi naj bi tudi bistveno izboljšali poslovne uspehe našega podjetja.
Pri samemu organiziranju posameznih TOZD pa je tudi pri nas nastalo nekaj nejasnosti. Na izkušnje drugih se ni bilo moč opirati, ker teh izkušenj praktično še nihče nima.
Po začetnih težavah pa smo se sporazumeli, da se ustanovita dve TOZD in Delovna skupnost skupnih služb. Sprejet je bil tudi sporazum o združitvi. Od vseh nas pa bo tudi v bodoče odvisno, kakšni bodo naši uspehi. Ustavna dopolnila so nam odprla nove možnosti, sami pa bomo krivi, če bo vse to ostalo le beseda napisana na papirju. Predvsem pa sem prepričan, da je pri nadaljnem poglabljanju samoupravnih odnosov ena bistvenih postavk pravilna informiranost celotnega kolektiva. S skupno mislijo, da vsak na svojem delovnem mestu pripomore, kar največ pri uresničitvi skupnih ciljev, pa nas ni treba biti strah prihodnosti.
Predsednik delavskega sveta TOZD Prodaja MIRKO RIBIC
Z novo ustavo SFRJ razglašeno, 21. februarja letos, kakor po že prej sprejetih ustavnih amandmajih naše podjetje v duhu teh prepisov in s ciljem, da povečamo vpliv delavcev je naša delovna organizacija v začetku tega leta osnovala dve temeljni organizaciji združenega dela, in to TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja.
Logično je, da z ozirom na zares veliko zainteresiranost delovnih ljudi našega kolektiva, da se tudi posameznikom porajajo različna vprašanja:
1.	Kaj vsak delavec, kot glavni nosilec dela samoupravljanja pričačkuje od novoustanovljene organizacije in kakšna je njegova vloga in položaj?
2.	Kaj je naše podjetje kot celota s tem pridobilo oziroma, kaj se želi s tem doseči?
Cilj osnovanja TOZD je, da delavci dobijo več pravic in dolžnosti pri odločanju in de-
litvi dohodka, ki ga s svojim delom ustvarja. Spoznavanje vsakega člana kolektiva z vsemi problemi, ki se pojavljajo v tem zelo povezanem ciklusu proizvodnje in prodaje. Prav tako je eden izredno pomembnih dejavnikov v tem novem načinu dela osebna odgovornost pri delu in upravljanju. Osebno sem mišljenja, da je to najvažnejši in najpomembnejši spremljevalec vsakega člana kolektiva, kar bo v bodočem delu dalo še boljše poslovne rezultate, kajti od kvalitete in kvantitete dela vsakega posameznika zavisi tudi celoten uspeh našega kolektiva. S samoupravnim sporazumom o združevanju dveh temeljnih organizacij združenega dela smo dosegli novo politično in ekonomsko kvaliteto, ki imajo enote cilj, da bo vsak član nosilec samoupravljanja in istočasno tudi nosilec osebne in delovne odgovornosti. TOZD PRODAJA je s podpisom Samoupravnega sporazuma prevzela nase veliko odgovornost plasiranja in prodaje naše obutve na tržišču. Da bi bil ta cilj dosežen je osnovno in najvažnejše, da na tržišče pravočasno plasiramo tisto blago, ki ga kupec išče. Kvaliteta in čas so glavni barometer našega uspeha. Za želeni uspeh je potrebno veliko sodelovanje s TOZD Proizvodnja, ker samo s skupnimi napori in delom, kakor z vsestranskim razumevanjem lahko pričakujemo dobre rezultate. V takem ozkem povezovanju s proizvodnjo vidim naš skupni cilj — uspešno poslovanje.
Prav tako mislim, da je pravilno, da smo v naši delovni organizaciji ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela in to zato, ker je samoupravljanje v stalnem razvoju in vsako pode j t je se organizira po samoupravni in ekonomski formaciji. Napravili smo tisto, kar smo smatrali, da je najboljše, istočasno je to, po mojem mišljenju, prva stopnica k organiziranju po novem sistemu.
Da bi ustvarili želeni uspeh, je nujna vsestranska odgovornost vseh nas, tako pri delu kakor tudi v samoupravljanju. Ob skupnem razumevanju vseh nas, ob popolni podpori našemu vodstvu, ki vlaga velike napore, da uresniči začrtane smernice, lahko pričakujemo boljšo in svetlejšo prihodnost, i
Predsednik delavskega sveta TOZD Proizvodnje PETERJEREB
Minilo je že preko dvajset let, ko smo v ALPINI izvolili prvi delavski svet. Se pravi, preko dvajset let samoupravljanja v podjetju. Mnogo članov kolektiva je v tej dobi sodelovalo v delavskih svetih, v raznih komisijah in odborih. Marsikdo je spremenil mišljenje, da to ni nič, da so to samo figure, ko je spoznal, da je samoupravljanje v res-
nici, da je delavec tisti, ki o marsičem odloča. Ko je tudi sam, kot član delavskega sveta, posegel v razpravo, od začetka malo težje, malo bolj nerodno. Počasi pa je dobil pogum in korajžo, ko je videl, da se tudi njegov predlog upošteva, se o njem razpravlja in sklepa. Kajti samoupravljanje ne more biti želja posameznika, ampak mora biti želja, oziroma sklep večine. Se pravi, da ne more posameznik vsiljevati svojih želja ali celo koristi, ker mora upoštevati skupne cilje kolektiva. Le na ta način bodo člani delavskega sveta, odbora ali komisij zglasovali z večino njegov predlog.
Vsem nam je znano, da so pri nas organi upravljanja sklepali o vseh važnih in velikih stvareh, ki so se dogajale v Alpini.
Tako smo pred nedavnim sklepali o novi organizacijski obliki naše tovarne. Da ne bi ponavljal stvari, ki so ravno sedaj šle mimo nas in jih imamo še dobro v spominu, se mi zdi bolj potrebno, da dam nekaj misli za prihodnje:
1.	Vsi se moramo zavedati, da le z dobrim delom lahko pričakujemo dober rezultat podjetja. In si tako zagotovimo boljši kos kruha.
2.	Kvaliteta naših izdelkov mora biti boljša, nikakor ne smemo dovoliti, da bi le-ta padala, kar se, na žalost, v zadnjem času v precejšnji meri opaža. Zavedati se moramo, da je žirovski čevelj že od nekdaj bil pojem kvalitete in se moramo tudi naprej truditi, da ne zanemarimo tradicije naših prednikov.
3.	Ne samo kvaliteta, tudi količine so važne. Vemo, da
vsako leto vnaprej postavimo količinski in vrednostni plan. Na podlagi teh planov so sestavljeni vsi drugi plani, kot plan režije, amortizacije, itd. Vedeti moramo, da pri čim večjem številu parov imamo pri isti režiji manjše stroške na par. Pri čim večjem številu parov se nam poveča sklad amortizacije, ker vemo, da je le-ta vkalkulirana v vsak posamezni par. Z več amortizacijskimi sredstvi, ki jih bomo imeli pri večji proizvodnji, si bomo lahko nabavili boljše modernejše stroje, kakor zgradili tudi nove prepotreb-ne prostore.
4. Samoupravljanje moramo razvijati naprej, da bomo vsi skupaj sodelovali s člani delavskih svetov in tako bo članom lažje pri sklepanju in reševanju raznih problemov. 5. Sodelovanje z našimi druž-
benopolitičnimi organizacijami mora biti naša vsakdanja misel, kajti le s skupnimi napori in cilji lahko pričakujemo dober rezultat.
6. Delavci strokovnih služb so še posebej poklicani in odgovorni, da z vso vnemo opravijo zaupane jim naloge. Le z dobro pripravljenim delom bo naša proizvodnja do-
Na pobudo sodelavcev Toneta Trčka je 10 Sindikalne organizacije sklenil, da organizira solidarnostno akcijo. S pomočjo finančne službe smo ob izplačilu osebnih dohodkov, dne 15.2.1974 pobirali prostovoljne prispevke za našega sodelavca, ki je v zelo težkem socialnem položaju.
Ob tej priliki sodelavci v matičnem podjetju prispevali 7.675,75 din, delavci v obratu ALPINA Gorenja vas pa
segla to, kar se od nje zahteva in pričakuje (kvaliteta in kvantiteta).
Predsednik SKUPNEGA delavskega sveta IVAN URŠIC
2e v Ustavi iz leta 1953 je bilo sprejeto načelo, da naj bi delavci kar najbolj neposredno odločali o vseh važnejših vprašanjih v delovni organizaciji. Z ustavnimi spremembami je neposredno upravljanje še bolj čvrsto posta vlej no, s tem, da so se po podjetjih začele ustanavljati temeljne organizacije združenega dela, katere omogočajo delavcem še bolj neposredno ugotavljanje in delitev dohodka. Prav posebno pa še nova Ustava, katera je bila sprejeta letos, vsem delovnim ljudem nalaga in jih pooblašča, da odločajo, kako bodo gospodarili in seveda vodili svoje podjetje. V Ustavi je vse točno določeno, kako naj bi samoupravljanje potekalo, bilo je tudi veliko razprav in seveda tudi veliko napisanega. Vendar se moramo vsi zavedati, da samoupravljanje ne moremo diktirati, ampak moramo pustiti delavcu, da sam odloči o svojih zadevah, s tem pa bi samoupravljanje doseglo svoj namen.
Da pa to lahko dosežemo, moramo vsi delavci čimbolj aktivno sodelovati, ker bomo le na ta način utrdili samoupravljanje delovnega človeka.
Samoupravljanje v delovni organizaciji je pa še podrobneje določeno s statutom, kateri vsebuje organizacijske, poslovno proizvodne zadeve in seveda še mnogo drugega v zvezi z upravljanjem. Zato mislim, da bi se morali strožje držati pravil statuta. Tako bi ne prišlo do brezplodnega dogovarjanja in pregovarjanja.
Seveda se pa s tem daje tudi naloga delavcem, da čimbolj spolnjujejo zahteve statuta in, da vsi delavci sodelujejo pri samoupravljanju in odločanju. S tem se samoupravljanje utrjuje in uveljavlja.
Pogoj vsemu temu je čim boljša obveščenost celega delovnega kolektiva. Le če je delavec obveščen, in to pravilno obveščen, lahko potem neposredno odloča in samoupravlja!
2.090,90 din. Skupaj smo zbrali torej 9.766,65 din. Pobiralne akcije v obratu na Colu nismo organizirali, ker smo bili mnenja, da akcija najbrž ne bi uspela, saj tu ne poznajo tovariša Toneta in njegovih težkih razmer.
Denar smo začasno dali na hranilno knjižico in ga bomo porabili za plačilo gradbenih del v njegovi hiši.
Staži Filipič
Predsednik skupnega delavskega sveta Ivan UrSlč
Uspeh solidarnostne akcije
NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE —
Žena, varno delo in zdravje
Pri nas in v svetu stalno raste število in odstotek zaposlenih žena, čeprav sociologi še vedno ne vedo ali je temu pojavu vzrok premajhni dohodek družine, potreba za poklicnim uveljavljanjem ali kak še drug manj raziskan vzrok.
V SR Sloveniji je od skupno zaposlenih že več kot 42 % žena. Ta odstotek je višji kot v drugih republikah in pokrajinah, in višji kot v večini drugih držav. Kot primer omenjam, da je v Hrvaški od skupno 36 % žena, v Srbiji 30 %, v Bosni in Hercegovini 25 %, a na Kosovu le 18 %. V Avstriji tvorijo žene 38 % vseh zaposlenih, v ZR Nemčiji 37 96, v ZDA 28 %, a v Italiji le 26 °/o.
Največ žena je zaposlenih v trgovini in gostinstvu, v kovinski in elektroindustriji, v tekstilni industriji, v kulturno prosvetni dejavnosti, v zdravstvu in kmetijstvu.
Pravilna zaposlitev žena je, če žene dosegajo dober kvalitativni in kvantitativni delovni učinek, da pa pri tem ne pride do okvare njihovega zdravja in da so omogočene in zaščitene njihove biološke funkcije — predvsem, da rodijo in vzgojijo potomstvo.
Zal so pogosto žene bolj ogrožene pri delu kot moški.
Osnovni vzroki takega stanja so specifične anatomske, fiziološke in sociološke lastnosti ženskega organizma.
Dejavniki delovnega in tehnološkega postopka, ki bolj prizadenejo ženo kot moškega med delom so:
1)	težko fizično delo, nefizio-loški položaj telesa pri delu in preutrujenost,
2)	neugodno toplotno okolje, vibracije, ropot in ionizirajoče sevanje,
3)	neikatere strupone snovi.
Ženske so povprečno 13 cm
manjše. Globalna mišična moč žena je bistveno manjša in se da le zelo malo pridobiti s treningom. Splošna telesna sposobnost žena je cca 20 do 24 °/o manjša. Zene imajo gra-cilnejše mišičje in skelet ter manjši volumen srca in pljuč. Zato pri ženah med težkim fizičnim delom pride preje do preutrujenosti in negativnih posledic, predvsem na gibalnem in rodilnem sistemu. Zato se pri ženah med težkim fizičnim delom prej pojavijo deformacije hrbtenice in spodnjih okončin, deformacije medenice, ploska stopala in krč-ne žile. Posledice težkega dola na rodilih so motnje v menstruacijskem ciklusu in dislo-kacije maternice.
Težje fizično delo je posebno škodljivo v puberteti, med menstruacijo, v nosečnosti, med dojenjem in v meni.
Nefiziološki položaj telesa pri delu prizadene predvsem žene, ki morajo med delom pretežno stati, pa tudi tiste, ki pri delu samo sedijo. Zelo škodljiva so dela, kjer ženam pritiskajo na trebuh razni predmeti. Nadurno in nočno delo žene bolj utruja kot moške. Delo pod zemljo, delo v kesonih in delo v višini je za žene bolj škodljivo dn nevarno kot za moške. Škodljivo delo za žene je tudi delo na strojih, ki imajo nožni pogon, delo, kjer je potrebno stalno pripogibanje telesa. Zene težje prenašajo stojo, njihovo vezivno tkivo prej popusti.
Eventualno opravljanje ne-estetskih, nežonstvenih aH celo nagnusnih dol oziroma del, kjer so žene moralno ogrožene, zelo negativno vpliva na duševnost in sociološko veljavo žene in matere.
Zene težje prenašajo delo v neugodnem toplotnem okolju, predvsem so občutljivejše na zvišano temperaturo zraka in toplotno sevanje.
Vibracije in tresenje vplivajo na organizem žene zelo negativno. Ta vpliv je odvisen
od kvalitete vibracije in od mesta delovanja vibracije na organizem. Najbolj škodljivo delovanje vibracije je na trebušne organe in na rodila, posebej v času nosečnosti ali menstruacije. Delovanje vibracije na trebušne organe in rodila je hujše, če žena v času izpostavljenosti vibraciji sedi. Pri stoječem delu spodnje
okončine nekoliko ublažijo vpliv vibracije na organe trebušne votline.
Pri ženah pride prej do nevrasteničnih težav zaradi ropota kot pri moških.
Mnogi industrijski strupi bolj prizadenejo ženski kot pa moški organizem. Organska topila so posebej nevarna zaradi razširjenosti uporabe in zaradi načina delovanja na ženski organizem. Škodljivo vplivajo na kri in krvotvorne organe (slabokrvnost), na živčevje (nevrastenične težave, glavoboli, omotice) in na notranje organe (menstruacijske motnje, škodljiv vpliv na jetra). Posebej je nevarno delovanje organskih topil v času nosečnosti. Zal je prav na delovnih mestih, kjer se uporablja veliko organskih topil, zaposlenih mnogo žena (površinska obdelava kovin in lesa, tekstilna industrija, industrija usnja in obutve, industrija gumija, grafična industrija in obrt).
Nekateri poklicni strupi (svinec, živo srebro, arzen, fosfor) delujejo škodljivo na organizem žene in tudi na organizem plodu, ker prehajajo skozi naravno posteljnično pregrado. Nekatere poklicne strupe (trinitrotoluol, živo srebro, svinec, arzen in fosfor) zasledimo lahko v mleku no-
sečnic in dojilj tudi v strupenih količinah.
Nežna koža žene je dejavnik, zaradi katerega lahko poklicni strupi prej prodrejo v organizem. Ta dejavnik vpliva tudi na večje število poklicnih kožnih obolenj pri ženah.
Mnoga orodja, stroji, naprave in priprave s katerimi morajo žene delati, so projek-
tirana in izdelana za moške. Zato ni čudno, da so pri delu s takimi napravami pri ženah pogostejše poklicne okvare in poškodbe.
Nosečnice od tretjega meseca dalje ne smejo uporabljati motornih vozil.
Zene so vegetativno in hormonsko labilnejše, osebno so bolj navezane na delo in okolico, občutljivejše so za motnje v medsebojnih odnosih na delovnem mestu. Zene veljajo k»t pridnejše delavke. Lažje prenašajo monotonijo, manj fluktuirajo.
Pri enaki koledarski starosti so žene biološko mlajše zaradi hormonske zaščite, iz istega vzroka tudi dalj živijo. Obolevnost samskih žensk ni bistveno drugačna kot pri moških, pri poročenih je več obolevnosti zaradi komplikacij nosečnosti, porodov in nega otrok.
Opazili so, da so prezgodnji porodi pogostejši pri zaposlenih ženah.
Poklicnih bolezni in poškodb pri delu pri ženah ni več kot pri moških.
Puberteta žena je običajno zaključena že pred nastopom prve zaposlitve. Ce to ni, potem mladoletnica potrebuje posebno zdravstveno in socialno zaščito pri delu.
Kuharice pravijo, da se vedno mudi
Samoupravna kronika
4.	2. Razpisna komisija
Za predsednika razpisne komisije izvoljen Nejko Podobnik. Pripravljen predlog razpisnih pogojev za delovno mesto vodje TOZD Proizvodnje in vodje TOZD Prodaje.
5.	2. DS TOZD Prodaje
Obravnavan in sprejet plan investicij za prodajno mrežo
in prodajno službo. Obravnavan predlog pravilnika o potnih stroških, dnevnicah in nagradah vajencev v trgovski stroki. Sprejet plan realizacije za prodajno mrežo po posameznih prodajalnah za leto 1974. Rešena nekatera kadrovska vprašanja v prodajalnah. Določen podpisnik v odsotnosti predsednika DS TOZD Prodaja. Začasno potrjen podaljšan mandat šefu prodajne službe. Sprejet sklep
naj strokovne službe v podjetju poiščejo najboljši način za delitev stroškov znižanja na prodajo in proizvodnjo. Imenovana 5-članska razpisna komisija za vodjo TOZD Prodaje. Obravnavani 2 izredni prošnji za stanovanjsko posojilo ter sprejet sklep o zagotovitvi sredstev za odplačilo anuitet banki za najete kredite za stanovanjske namene. Odobren pristop k Samoupravnemu sporazumu za sofinanciranje komunanlih potreb v dveh občinah, kjer sta naši prodajalni.
11.2. DS TOZD Proizvodnja
Obravnavano poročilo centralne inventurne komisije o inventurnih popisih ob zaključku leta 1973 in sprejeti sklepi za likvidacijo razlik. Sprejet finančni plan in plan investicij za leto 1974. Potrjene amortizacijske stopnje za leto 1974. Odboru za sredstva skupne porabe dano pooblastilo, da pripravi natečaj za oddajo stanovanjskih posojil v letošnjem letu.
Odobreni nekateri odpisi na izredne izdatke. Sprejet sklep o zagotovitvi sredstev za odplačilo anuitet za kredit za osnovna sredstva. Odobreno podaljšanje roka koriščenja stanovanjskega posojila iz leta 1973. Za vršilca dolžnosti vodje TOZD Proizvodnje imenovan Anton Klemenčič.
12.2. DS TOZD Prodaje
Obravnavano in sklepano o letnih inventurnih popisih sredstev in virov sredstev
Osem ur na dan delajo v tovarni, nato jih čaka še delo doma
NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE — NAŠE ŽENE —
Ob zaposlitvi se običajno le za kratek čas kvantitativno spremeni menstruacija žene in prav tako le kratek čas spremeni splošno delazmož-nost. To je potrebno upoštevati pri vrednotenju delovnega uspeha žene v fertilni dobi.
Klimakterij občutno vpliva na delazmožnost, obolevnost in invalidnost žena. Tudi tokrat žena potrebuje posebno zdravstveno in socialno zaščito pri delu.
Zaposlena žena je v današnji dobi še zelo obremenjena z otroci in gospodinjstvom. Za štiričlansko družino porabi sodobna zaposlena žena
V tem mesecu smo praznovali DAN ZENA. Vsako leto ta praznik dvigne mnogo razprav in razmišljanj: o pomenu praznika, o praznovanju, o vlogi in sodelovanju iensk v druibeno-političnih organizacijah, o sodelovanju v samoupravnih organih in drugem.
Ženske res premalo sodelujemo v teh organih. Pa bi bile zmotne. In tudi morale bi sodelovati, saj podatki kalejo, da je v naši občini od vseh zaposlenih 50,1 % žensk. Torej dobra polovica. Vendar, če hoče tenska aktivno sodelo-
poprečno cca. 40 ur tedensko za delo v gospodinjstvu in v družini.
Pri dejansko pravilni zaposlitvi žene je njihova storilnost v nekaterih ustreznih ženskih delih enaka moški storilnosti ali celo večja. Zato moramo ženam praktično zagotoviti to dejansko pravilno zaposlitev s tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi pri delu, to je s prilagoditvijo de-ovnega mesta, delovnega časa ter z vsemi ostalimi potrebnimi pravnimi, socialnimi, psihološkimi,- tehničnimi in vzgojnimi zaščitnimi ukrepi pri delu.
dr. Marlo Kocijančič
vati v nekem organu ali organizaciji mora imeti čas. Pustiti mora otroke in še druge obveznosti jo ovirajo. Mislim, da bo še precej časa minilo, da bomo imele tenske v drut-benem delu res enake motnosti kot moški.
Privzgojiti bi si morali res pravo enakovrednost. Zavedati bi se morali, da je večina iensk zaposlenih, poleg tega pa imajo še dolinosti, so gospodinje, matere in iene. In če zakonec opravi določeno delo, ne bi smel poudarjati,
da je s tem napravil uslugo njej, kot da je edino tena po določeni tradiciji to in to dolina opraviti. Delo bi pač moral opraviti zato, ker je to potrebno. Ce sta oba, mot in tena zaposlena, naj si tudi doma delo razdelita.
Veliko se govori tudi o praznovanju in obdarovanju. To je poglavje zase ali pa tudi ne. Razveseli nas priznanje, da tudi tenske nekaj prispevamo za dom, delovno organizacijo in drutbo. Vesele smo drobne pozornosti ali skromnega darila. Neizmerno nas razveseli iskrena čestitka otroka. Ni pa prav, če je priznanje dano samo na praznik. Tudi med letom bi delale z večjim elanom, če ne bi kljub naši volji od časa do časa dobile »servirano«: »Ja, tenske so ženske«.
Skupno bi morali reševati vprašanje varstva in vzgoje otrok in druge vsakodnevne probleme in s tem bi skupno ustvarjali lepše pogoje za naše tivljenje.
Da praznik proslavimo v primerni obliki je razumljivo, saj se ob vsakem prazniku radi poveselimo. Od pomena praznika pa se prav gotovo oddaljujemo z veseljačenjem, in tega se moramo same Ženske zavedati.	M. J.
Kaj je pokazala anketa
Dan žena je za nami. Naj vam sedaj izdamo, kako smo se letos odločili za obdarovanje naših članic kolektiva.
Anketirali smo nekaj žena, postavili smo jim naslednja vprašanja:
1.	Želite, da bi sindikalna organizacija organizirala za 8. marec proslavo, kjer bi pred kulturnim programom nagradili in pohvalili najbolj delovne članice kolektiva?
2.	Ste morda za to, da bi organizirali za Dan žena skupno kosilo (večerjo) za žene?
3.	Se strinjate, da je najbolje, da sindikalna organizacija obdaruje vse žene s praktičnimi darili (kot prejšnja leta)?
4.	Ste morda za to, da vsaka žena dobi od sindikata določen denarni znesek v kuverti s čestitko, praznovanje pa si vsaka organizira po svoje? 5. V podjetju naj bi organi-
zirali le proslavo (ali sodelovali pri centralni proslavi v 2ireh) sredstva namenjena za darila pa bi namenili za vrtec.
6. Praznik žena želite praznovati sami (ali v krogu svoje družine), ne da bi pri tem sodelovala sindikalna organizacija?
Večina se je odločila za tret-
jo možnost, precej pa jih je bilo tudi za četrto inačico. Ostali odgovori so bili v manjšini.
Tako smo se torej odločali letos. Upamo, da so bile žene zadovoljne, vsaj naš namen je bil tak.
Sindikalna organizacija Alpine
2ene in dekleta pri delu v šivalnici
Delo prešlvalke zahteva: strokovnost, natančnost ln vestnost
Proslava ob 8. marcu
8. marec je za nami. Tako kot vsako leto smo tudi letos pripravili proslavo za naše iene, matere in dekleta in jim poklonili tisto malo pozornosti, ki naj bi jo imele kot delovne iene našega kolektiva vsak dan deletne. Menda je bilo letošnje leto prvič, da so se v kraju zbrale ves kulturno prosvetne organizacije in pripravile dokaj dober program. Z njim smo se vsaj deloma oddoltili našim delavkam, ki so si te dolgo tega pridobile enakopravnost, pa vendar je še marsikje ostala navada, da je žena zapostavljena in ji njene pravice niso priznane. Največja zanimivost programa je bil ljubljanski baletni ansambel, ki je v veliki meri pripomogel k pestrosti prireditve, kajti tega v Zi-reh ne vidimo vsak dan.
Najlepše pa je bilo videti sijoče obraze naših mamic, ko so se na odru pojavili njihovi otroci. Velikokrat so namreč otroci tisti, ki razveselijo matere po napornem dnevu in jim na nemalokrat upadle obraze zarišejo žarek sonca; otroške domislice so namreč enkratne.
Mislim, da bomo še kdaj počastili naše iene na tak način, kot smo to storili letos.
S prijazno besedo in dejanjem pa bomo našim delavkam pokazali, da predstavljajo velik del našega kolektiva in jim dokazali, kako zelo potrebujemo njihove pridne in natančne roke. S tem pa bomo dali našim sodelavkam tisto, kar jih najbolj osrečuje; lepo priznanje bo zanje največje darilo!
Viki Zakelj
Razmišljanje ob dnevu žena
maloprodajne mreže. Sklepa-no o nagradah vajencem, določen začasen procent delitve stroškov znižanja na TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja.
13.2. Odbor za sredstva skupne porabe
Pripravljen predlog natečaja za oddajo stanovanjskih posojil v letošnjem letu. Obravnavani odplačilni pogoji stanovanjskega kredita dveh delavk, ki sta prekinili delo v podjetju. Odobreno plačilo
daril za Dan žena in nekatere nabave za tovarniško kuhinjo.
14.2. Skupni delavski svet
Po predlogu DS TOZD Prodaje in Proizvodnje potrjeni plani podjetja in poročilo o inventurnih popisih. Potrjena sprememba pravilnika o povračilu potnih stroškov v delu, ki se nanašajo na inozemske dnevnice in na kilometrino za osebne avtomobile. Po predlogu Odbora za sredstva skupne porabe potrjeni pogo-
ji natečaja za oddajo stanovanjskih posojil. Obravnavana pripomba izvršnega odbora sindikalne organizacije glede časa kolektivnega dopusta. Po utemeljitvi, da je lc-ta določen glede na potrebe proizvodnje, delavski svet delovnega koledarja ni spreminjal.
25. 2. Svet Delovne skupnosti skupnih služb
Izvedeno konstituiranje sveta. Za predsednika izvoljen Lojze Zakelj, za podpredsed-
nika Vladimir Pivk. Prodlaga-ni kandidati za člane izvršnega odbora. Sklenjeno, naj se čimprej uredi interno zakonodajo, pristojnosti samoupravnih organov.
26.2. DS TOZD Proizvodnje
Obravnavan zaključni račun in sprejet sklep, da se predlaga skupnemu delavskemu svetu, da ga potrdi. Sprejet predlog za povišanje osebnih dohodkov, imenovani kandidati za izvršni odbor. Občirno
je obravnaval vprašanje kvalitete. Imenovana komisija, ki bo pripravila predlog za spremembo pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in sicer, da se v kriterije za nagrajevanje upošteva tudi kvaliteta izvršenega dela. Sklenjeno še, da je potrebno za izboljšanje stanja v proizvodnji razvoj in pripravo dela bolj povezati s proizvodnjo, vsake tri mesece sklicati sestanek tehničnega kadra, hitreje ukrepati, kadar se v proizvodnji pokažejo napake, točno upoštevati roke izdelave, (Nadaljevanje na 6. str.)
V spomin Pavlu Mravlje
2. marca smo se poslovili od naSega upokojenega delavca Pavla Mravlje iz Žiro v.
V podjetju je bil zaposlen od avgusta 1949, do konca avgusta 1950 in ponovno od avgusta 1954, do konca leta 1965, ko je bil upokojen. Pretežno je delal v montažnem oddelku, kasneje pa kot voznik dvigala.
Pavle Mravlje je bil zaposlen v podjetju prav v času, ko je podjetje močneje prehajalo iz obrtnega na industrijski način proizvodnje, ko se je bilo treba prilagajati novemu načinu dela in ko se je bilo treba odreči tudi delu dohodka za napredek in modernizacijo proizvodnje. Svoje delo in prizadevanja je vključil v prizadevanja celotnega kolektiva ter tako prispeval svoj delež k današnjemu uspehu podjetja.
Samoupravna kronika
(Nadaljevanje s 5. str.)
enako za domače kot tuje tržišče, pri nagrajevanju upoštevati kvaliteto in količino in privzgojiti boljši odnos do kvalitete.
27.2. Razpisna komisija
Pregled prijav na razpis za delovno mesto direktorja delovne organizacije in priprava predloga za skupni delavski svet.
27.2. Delavska kontrola
Za predsednika Delavske kontrole izvoljen Rudolf Po-ljanšek, za namestnika Stanko Demšar. Razpravljano o delu komisije delavske kontrole in ugotovljeno, da bo potrebna vsestranska povezava s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizaoijami in strokovnimi službami.
27.2. Skupni delavski svet
V celoti potrjen zaključni račun podjetja za leto 1974, ko je ugotovljeno, da so uspehi zadovoljivi.
Sklenjeno, da se povečajo osebni dohodki od 1.1.1974, in to 1 N din na urne postavke ; za maloprodajno mrežo odobreno enkratno izplačilo osebnih dohodkov v višini 6,5 % na leto 1973.
Izvoljen je bil 9-članski IZVRŠNI ODBOR. Obravnavano poročilo razpisne komisije o rezultatu razpisa za delovno mesto direktorja.
Po daljši razpravi in obravnavi pripomb osnovne organizacije Zveze komunistov in obravnavi načrta razvoja Alpine, ki ga je predložil edini prijavljeni kandidat, ugotovljeno, da prijavljeni kandidat ustreza oz. izpolnjuje razpisne pogoje. Izvedeno tajno glasovanje. Vsi člani skupnega delavskega sveta so volili prijavljenega kandidata in tako je direktor naše delovne organizacije ponovno Izidor Rejc, dipl. oec.
V slovo Karlu Berčiču
V 74. letu starosti nas je kot upokojenec naše DO zapustil Karel Berčič. Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili 7. marca 1974. Marsikomu, ki ga je poznal, je prišla solza v oko, ker se je le težko vživel, da našega Karla ni več.
Svoja mlada leta je preživel v Idriji, kjer je obiskoval
tudi srednjo šolo. Visoko šolo je nadaljeval v Ljubljani. Iz političnih razlogov je moral študij zapustiti. Ko se je vrnil v Idrijo, ki je bila ta-
krat pod Italijo, jo je moral takoj zapustiti, ker so ga fašisti imeli na seznamu političnih nasprotnikov. Naselil se je v Zireh. Toda tudi tu je bil zaradi naprednih idej preganjan. Leta 1941, ko so prišli Nemci, so ga izselili v Srbijo. Po končani vojni se je zopet vrnil v Ziri. Kmalu za tem se je zaposlil v takratni Cevljarni, kjer je delal v kasnejši Alpini vse do upokojitve.
Vsi, ki smo takrat z njim sodelovali smo ga imeli radi in smo ga spoštovali kot strokovnjaka na različnih področjih dela. Kljub temu, da je bil takrat precej starejši od naše takratne mlade generacije, je bil med nami priljubljen, ker nam je bil vsem iskren svetovalec in dober prijatelj.
Ko se je pred vojno naselil v Zireh je bil njegov glavni poklic zobotehnik. Tudi po vojni je z zobotehništvom nadaljeval v prostem času in mnogim Zirovcem pomagal iz težav, ker takrat pri nas to področje ni bilo dovolj razvito.
Njegov postranski konjiček pa je bilo ribištvo, kar je gojil strokovno in z veliko ljubeznijo vse do zadnjih let.
Kadrovske novice
Mesec februar je bil dokaj umirjen na področju fluktua-cije delovne sile.
Primerov sprejema novih delavcev ni bilo.
Z delom so prenehali 3 delavci. Vončina Ivanka, iz obrata Gorenja vas, je izstopila z dela zaradi bolezni v družini, Ivana Kavčič, prav tako iz obrata Gorenja vas,
Ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo: Pavli Otrin in Milanu Jerebu, Cvetki Pivk in Marjanu Kajnču, Nežki Osredkar, ter Mariji Platiša iz obrata Gorenja vas.
Bolovanja v letu 1973
V obratu v Zireh so znašali izostanki zaradi bolezni in nege družinskih članov (brez porodniških dopustov in skrajšanega delovnega časa doječih mater) 6,10 %, kar pomeni, da je bilo vsak dan v povprečju 51 delavcev v bolniškem staležu.
Z druge strani nam omenjeni procent pove, da je bil v preteklem letu povprečno vsak član kolektiva odsoten z dela 11,2 dni zaradi bolezni in nege družinskih članov.
Skupno število vseh izostankov v breme podjetja znaša 54,5 °/o, v breme ZSZ pa 39 °/o.
Strukturo bolovanj po trajanju in po zneskih izplačanih nadomestil pokažejo naslednji podatki:
_podjetja V breme ZS7 Sk"Pa-i
S""	1431	1197	2628
Skupno trajanje
odsotnosti
(v delovnih dnevih)
Nega 102 Nega 286 Nega	388
Ost. B 8764 Ost. B 5137,5 Ost. B	13901,5 8866 Nosečnost—porod
4989 NP NP	4989
Doj. 3971,5 Do j.	3971,5
14384,0	23250,0
NADOMESTIL 485.061,75 768.350,90	1.253.412,65 Povprečno trajanje
odsotnosti 6,19 12,01	8,84
(v delovnih dnevih)_
Povprečno nadomestilo ,, .,	r.
na dan_^_53.42	54,06
Pri bolovanjih v breme ZSZ je razumljivo, da odpade sorazmerno več na delavke kot na delavce, saj so tu vključeni porodniški dopusti, skrajšani delovni čas zaradi dojenja in nega otrok do 5 let starosti.
Po številu dni bolovanja pride izgubljenih 42,9 % na moške in 57,1 % na ženske. Iz tega je tudi razvidno, da je dolžina enega bolovanja daljša pri moških, kot pri ženskah.
Pri bolovanju v breme podjetja (do 30 dni) je delež delavk sorazmerno večji od deleža delavcev. Tu je vključena nega otrok nad 5 let starosti. Od skupnega števila obolelih je bilo 37,5 % moških in 62,5 % žensk.
Povprečno pride v preteklem letu na vsakega člana kolektiva 1,17 primera obolenja v breme podjetja. Jelica Diklič
Otroški dodatek v letu 1974
pa je prenehala z delom zaradi upokojitve.
V prodajni mreži je prenehal z delom Zivan Ignjatovič, poslovodja prodajalne v Kra-gujevcu.
Lavrič Vera je bila na osebno prošnjo premeščena iz lahke šivalnice v prodajalno obutve Škofja Loka II.
A. F.
Skupščina Republiške skupnosti otroškega varstva je sprejela SKLEP O DOLOČITVI AKONTACIJE ZA OTROŠKI DODATEK V LETU 1974 (za čas od 1.1.1974 do 31.3. 1974). Po omenjenem sklepu bodo dosedanji upravičenci prejemali otroški dodatek, in sicer:
1.	95,00 din za enega otroka in 150,00 din za vsakega naslednjega otroka, če je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na člana družine v letu 1972 od 600,00 din do 900,00 din, oziroma če je upravičenec prejemal otroški dodatek v osnovnem znesku.
2.	160,00 din za enega otroka in 240,00 din za vsakega naslednjega otroka, če je imel upravičenec povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana v letu 1972 do 600,00 din, oziroma, če je prejemal otroški dodatek v višjem znesku.
3.	Posebni otroški dodatek za otroke, ki so težje telesno ali duševno prizadeti in za
otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok, se n e spremeni in se izplačuje v višini 50%, oziroma 30 °/o od prejšnjih zneskov (npr. od 85,00 din oziroma od 140,00 din) za enega otroka.
Pripominjamo, da za leto 1974 še ni izdan predpis o določitvi premoženjskega cenzusa, ki je pogoj za uveljavitev otroškega dodatka in višine le-tega. Do izdaje novega zakona velja ZAKON O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOLOČITVI PREMOŽENJSKEGA CENZUSA KOT POGOJA O PRAVICI DO OTROŠKEGA DODATKA IN VIŠINI OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1974.
Upravičenci, ki niso dostavili pravilno izpolnjenih potrdil o osebnem dohodku v letu 1973 (obrazec 8,38) za zakonca, zaposelnega izven ALPINE, žal — ne bodo mogli prejemati otroškega dodatka po 1. marcu 1974.
Jelica Diklič
PIONIRJI NASE PRODAJNE MREŽE ODHAJAJO V POKOJ
Našima delavcema Ivani Kavčič, snažilki v obratu Gorenja vas in 2iva-nu Ignjatoviču, poslovodji iz Kragujevca, želimo ob odhodu v pokoj čim-boljše počutje in še vrsto let trdnega zdravja!
Tako je z novim letom zapustil naše vrste poslovodja prodajalne Alpina Kragujevac tov. Zivan Ignjatovič, ki je bil poslovodja od otvoritve prodajalne 1.4.1962.
Ves ta čas je prodajalno izredno skrbno vodil, brez vsakršnih poslovnih napak. Vzorno je vzgajal sodelavce v svo-ji prodajalni, sam pa jim je bil vedno najboljši vzgled. Ta-
ko smo lahko brez telav iz vrst njegovih sodelavcev izbrali novega poslovodjo te prodajalne.
Ob odhodu v zasluten pokoj mu ieli kolektiv Alpine, posebno pa še najoiji sodelavci mnogo zdravja in osebne sreče ter da bi še v naprej ostal v tesnih stikih z nami.
Ivan Capuder in Zorka Štajer
Nova samoupravna organiziranost v občini
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji obravnavala novo samoupravno organiziranost v občini in sklenila naslednje:
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavlja 45 delegatov delovnih ljudi, ki združuje svoje delo v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 32 delegatov delovnih ljudi in občanov, ki združujejo svoje skupne interese v karjevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov delovnih ljudi in občanov, ki so organizirani v družbenopolitčne organizacije.
Kot zbor občinske skupščine nastopa skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti, kadar občinska skupščina razpravlja in odloča z njenega delovnega področja.
IN O VOLITVAH
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri delu občinske skupščine.
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in v drugih z zakonom določenih oblikah združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, ki je določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo tšudentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma v
delovni skupnosti z manj kot 30 delovnimi ljudmi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena s statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združuje v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj in pristojnosti občinske skupščine, določanja • skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z delom občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije volile, na podlagi odloka občinske skupščine.
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in
skupnostih iz sestava teh organizacij in skupnosti neposredno s tajnim glasovanjem.
Člani delegacije se volijo za 4 leta.
V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delovni na vodilnih delovnih mestih v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Kandidate za člane delegacij samoupravnih temeljnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti, ki so organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata.
Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata.
Kandidacijski postopek za delegacije aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ izvajajo organi, določeni z zveznim zakonom.
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela, oziroma posameznih teritorialnih območij.
I. Gospodarstvo	40	od tega
—	industrija	24
—	gradbeništvo	1
—	promet	2
—	obrt	2
—	trgovina, gostinstvo	2
—	kmetijstvo-gozdarstvo	8 (redno zaposleni — 2
kooperanti in nekooperanti — 6)
—	obrt, komunala, stanovanjska dejavnost
(delavci pri zasebnikih)	1
II. Prosveta — kultura	2
III. Sociala — zdravstvo	1
IV. Državni organi, družbenopolitične
organizacije, društva	1
V. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ	1
Določitev delegatskih mest, oblikovanje konferenc delegacij in skupnih delegacij za določitev delegatov v zbor združenega dela se uredi s posebnim odlokom.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 32 delegatov.
Razdelitev delegatskih mest je naslednja:
Razdelitev delegatskih mest za zbor združenega dela po kriteriju zaposlenih je naslednji:
Število zaposlenih Število delegat, mest pod-	pod-
sku- skupina sku- skupina pina	pina
I. Gospodarstvo	13.756	40
—	industrija	7.750	24
—	gradbeništvo	345	1
—	promet	726	2
—	trgovina, gostinstvo	614	2
—	obrt	872	2
—	kmetijstvo, gozdarstvo 166	8 (redno zaposleni
—	552 kooperanti in nekooperanti — 2.614)
—	obrt, komunala, stanovanjska dejavnost
—	163 (delavci pri zasebnikih — 120)
II. Prosveta — kultura	406	2
III.	Sociala — zdravstvo	245	1
IV.	Državni organi, družbenopolitične
organizacije, društva	243	1
V. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v
oboroženih silah SFRJ_60_1
Skupaj_14.701_45
Na 330 delovnih ljudi je določeno 1 delegatsko mesto.
Razdelitev delegatskih mest za zbor krajevnih skupnosti je naslednja:
6»	, St. delegatskih mest
- Krajevna	°™)v na št. prebivalcev
i skupnost	10/2-1974 ga	nad skupaj
1.	Ziri	4.094	1	1	2
2.	Sovodenj	697	1	—	1
3.	Trebija	557	1	—	1
4.	Leskovica	342	1	—	1
5.	Hotavlje	597	1	—	1
6.	Gorenja vas	1.306	1	—	I
7.	Lučine	496	i	—	1
8.	Poljane	1.456	1	—	1
9.	Javorje	399	1	—	1
10.	Zapreval	154	1	—	1
11.	Log	509	1	—	1
12.	Zminec	507	1	—	1
13.	Skofja Loka	11.454	1	3	4
14.	Gosteče	282	1	—	1
15.	Reteče	720	1	—	1
16.	Godešič	490	1	—	1
17.	Sv. Duh	U69	1	—	1
18.	Lenart—Luša	316	1	—	1
19.	Bukovica	418	1	—	1
20.	Bukovščica	277	1	—	1
21.	Selca	1.168	1	—	1
22.	Dražgoše	510	1	—	1
23.	Podlonk	147	1	—	1
24.	Železniki	2.466	1	—	1
25.	Martinj vrh	213	1	—	1
26.	Zali log	414	1	—	1
27.	Davča	318	1	—	1
28.	Sorica_409_1_—_1
Skupaj_31.949_28_4_32
Vsaka krajevna skupnost ima 1 delegatsko mesto.
Krajevni skupnosti z več kot 3.000 občani pripada šq 1 delegatsko mesto na vsakih začetih 3.000 občanov.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov.
Na podlagi medsebojnega dogovora vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij je na predlog Občinske konference SZDL razdelitev delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru naslednja:
—	Občinska konferenca SZDL	6 delegatskih mest
—	Občinska konferenca	5 delegatskih mest
—	Občinski sindikalni svet	6 delegatskih mest
—	Občinski zbor ZZB NOV	2 delegatski mesti
—	Občinska konferenca ZMS	2 delegatski mesti
Preureditev prodajalne v Beogradu
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinska konferenca ZKS
—	Občinski sindikalni svet
—	Občinski odbor ZZB NOV
—	Občinska konferenca ZMS
6 delegatskih mest
5	delegatskih mest
6	delegatskih mest 2 delegastki mesti 2 delegatski mesti
V	Beogradu, v ulici Maršala Tita, smo adaptirali našo prodajalno. To je prva prenovitev letos. Le-te in pa odpiranje novih prodajaln bodo potekale z istim, če ne še z večjim tempom, kot so v lanskem letu.
V	Beogradu smo za delo porabili 12 dni in je prodajal-
na obnovljena od firme, izložb, poda, opreme, do galerije. Sedaj je lepa, funkcionalna in pričakujemo precej večji promet.
S tem smo izpolnili prvi cilj v predvidenih investicijah za prodajno mrežo za leto 1974.
Ivan Capuder
k o m p j u t e r k a
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINE 2IRI
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPFE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKELJ RUDOLF POLJANSEK
MAJDA JESENKO — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov
Fotografije: FRANC JESENKO
Tisk: Gorenjski tisk Kranj
Trgovina - želje in možnosti
Socialistična zveza delovnega ljudstva oziroma naš Krajevni odbor, kljub široki dejavnosti v zvezi z novo Ustavo in volitvami, razpravlja predvsem o praktičnih problemih našega kraja.
Na eni zadnjih sej smo ugotovili, da z našo trgovino ni vse v redu. Čeprav se zavedamo, da tudi trgovini ni lahko, sodimo, da bi se dalo z dobro voljo marsikaj popraviti. Mnenja smo bili, da ne kaže čakati na nov trgovski žirovski center, da moramo v akcijo takoj. Naše občane žuli predvsem naslednje:
—	preslaba založenost naših trgovin,
—	pogosto neupravičeno visoke cene,
Pri tej križanki je rešitev že zapisana, vendar z ustreznimi znaki ali simboli. Ce rešite le nekaj znakov se z njimi pomagate pri nadaljnjem reševanju.
Ko boste vodoravne vrste pravilno rešili, dobite v navpični 6. vrsti dve noviteti, s katerima je Alpina napredovala v preteklem letu.
VODORAVNO: 1. Naprava za proizvodnjo plina, elektici-teta...; 2. stroj za obdelavo kovin; 3. dobra zemlja, tudi vas; 4. spajanje različnih plinov ali tekočin; 5. zgoščevalec elektri-citeta, plinov — sestavni del vsakdanjih električnih in drugih naprav; 6. vrsta premoga; 7. pojav, če gledamo neki predmet iz bližine, toda iz dveh različnih kotov; 8. ostrina, nasprotje; 9. polprevodnik; 10. vrsta leče; 11. zakritost, tajnost; 12. sestavni del celote; 13. telekomunikacijsko sredstvo; 14. mezdni delavec; 15. luka, ki ni luka, mesto, ki ga je pred nekaj leti prizadel potres; 16. aparat za projekcijo diafilmov; 17. vaditelj, učitelj; 18. aparat za sprejemanje slik na daljavo; 19. domače zimsko delo mnogih naših delavk; 20. črkovnica, številčnica na pisalnih, računskih in drugih podobnih strojih.
Sestavil: Ivan Reven
REŠITVE pošljite do 30. marca 1974 uredništvu glasila. NAGRADE: 50.—, 20.— in 10,— din.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: POPULACIJA, AROMATIKUM, TALIA, POLA, POL KS, ANIT, KGZ SORA, ROJE, ATO, ELO, KNAP, BAR, LRS, STAR, SPAJKALO, PAN, VIDOMER, EIGER, IVO, EKI-PAZA, VESA, NAV, NEVERA, ATOS, COL, ARAM, TAK, JA-ROMIR, PA, LAZARET, VAT, NOTAR, SVETE, NAS KRAJ ZIRI, BACIL, TRASAT, ALAH.
Prejeli smo 110 rešitev. Moram priznati, da takega odziva nismo pričakovali. Veseli smo tega in vas vabimo, da sodelujete še naprej. Zreb pa je bil naklonjen naslednjim:
I. nagrada BOGATAJ MARIJA, Stara vas 180 II. nagrada MLAKAR MILENA, Dobračeva 169 III. nagrada GLUHODEDOV STEFAN, Ziri 29
Čestitamo!
V Ljubljani sejem »Moda 74«
V času od 25. februarja do vključno 3. marca 1974 je bil odprt v Ljubljani sejem »Moda 74«. Lahko ga imenujemo že tradicionalni sejem za tekstil, konfekcijo, pletenine, usnje in usnjeno galanterijo, skratka za stvari, na katere ima moda močan vpliv. Za spremembo od prejšnjih let so ga fetos prestavili v februar oziroma v začetek marca, medtem ko je bil prejšnja leta že v januarju.
In kaj nam tokrat prinašata? Opaziti je bilo, da se noben proizvajalec obutve pri kreiranju modelov ali pri določanju barv ni spuščal v modne skrajnosti, z razliko nekaj moških modelov z izredno visoko peto. Pri ženskih modelih prevladujejo še vedno platoji, srednji in nižji in temu primerna višina pete. Pomladanske in poletne barve so žive, sveže, še vedno priljubljeni sta rdeča in rumena, pa seveda tradicionalna bela barva.
Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos naše podjetje razstavljalo na tem sejmu. Predstavili smo se z vrsto lepih, zanimivih modelov in za marsikatere bi lahko trdili, da so osvežitev našega trga. Precej zanimanja je bilo za skupino zaprtih sandal iz grupe 19. Kot kaže, smo stopili z modo v korak, in to pogumno. Tudi skupina smučarskih, tekaških in planinskih čevljev je bila zanimiva in pestra. Zelo lepi so bili novi modeli smučarskih čevljev od predstavnika za najmlajše pa do zahtevnih smučarjev .
Ni glavni namen našega razstavljanja na sejmu sklepanje kupčij, oziroma angro prodaja, kot je to značilnost podobnih sejmov, ampak da širšo javnost o naši dejavnosti, o naših proizvodih, da se približamo neposrednemu potrošniku. Mislim, da smo s tem razstavljanjem to tudi dosegli.	Helena Rejc
— slaba preskrba z mesom.
Zavzemamo se tudi, da bi v Zireh ustanovili tržnico poljščin in drugih tržnih artiklov.
Krajevno vodstvo SZDL prosi občane, da pošljejo svoja pismena mnenja na naš naslov: Krajevni odbor SZDL Ziri, ali v naš nabiralnik. Ce bo na naš naslov prišlo dovolj mnenj in ycdlogov, v kar pa ne dvomimo, bomo s problematiko seznanili tudi občinske upravne organe in uprave veletrgovin, ki imajo v našem kraju svoje poslovalnice. Z rezultati te akcije vas bomo seznanili v časopisu Delo - življenje.
Krajevni odbor SZDL Ziri