Zasebna obrt tako in drugače
Od začetka lanskega leta do 15. decembra je bilo v naši občini na novo prijavljenih 182 samo-stojnih obrtnikov, dejavnost pa jih je v tem času odpovedalo 150. Kljub večjemu številu obrtnih delavnic oziroma obrtnikov pa se je v tem času zmanjšalo število zaposlenih v samostojnem oseb-nem delu - kar za 141 Ijudi.
Če pogledamo podatke o odjavljenih in na novo prijavljenih obrteh in jih primerjamo, vidimo, da se je kar za 22 lokalov povečalo število prodajaln na drobno, za 10 je večje število svetovalnic in za devet število obratovalnic za popravilo in izdelavo elektrotehničnih predmetov.
Razlogi za prenehanje obrti so različni. Največ obrtnikov je odjavilo dejavnost zaradi upokojitve - 39, devet jih je obrt opustilo zaradi pomanjka-nja dela, zaradi zaposlitve v združenem delu pa 23. Le v petih od vseh 150 primerov odjave obrti so obrtniki kot vzrok navedli previsoke davčne obveznosti.
V razpravi o zasebni obrti v naši občini je IS predlagal, da je treba gradivo, ki ga bodo obrav-navali delegati zborov naše občinske skupščine dopolniti še z nekaterimi podatki. Tako je treba gradivu dodati povzetek informacije o oblikova-nju in poslovanju PlC-a, pregled obrtnikov, ki so odjavili dejavnost in njihove davčne obveznosti, podatke o prizadevanjih za prenovo in usposobi-tev lokalov ob Eipprovi ulici... V gradivu bi morali biti navedeni tudi prevideni posegi v pro-stor v letošnjem letu ter opredelitve v zvezi s pro-dajo poslovnih prostorov v naši občini.
Stane Droljc je ob razpravi o zasebni obrti v naši občini tudi povedal, da je bilo v zadnjem času pri nas ustanovljenih več kot 150 zasebnih podjetjih, ki rastejo tako rekoč kot gobe po dežju. V zvezi s tem je le še pripomnil, da bi si novi »podjetniki« za svoja podjetja verjetno lahko iz-mislili kakšna bolj smiselna, če ne že vsaj tnalo bolj slovenska imena.