Leto 1894.
223
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 12. maja 1894.
(Obsega štev. 82.-83.)
8 2.
kuž trgovinskega ministerstva z dné 3. maja 1894. 1.
astran meroskusa in kolkovanja mernikov o porabi elektrike.
(Drž 1- Vizvršil° zakona z dnč 23. julija 1871.1. b°do Za ^ 1®’ 'z 1872.) se ukazuje, da naj aiki ni<,los^usu ia kolkovanju zavezani obrtni mér-^eril e<n’aD! elektrike (mérniki elektrike) [elektriko-obrag’ 1"“kielektrike), katerih podatki sov podlago k0m mec' dajateljem elektrike in med porabni-
2 k	’v
takjr a.r Se °Prave 'n drugačne kakovosti rOskus'lerU*^°V	in pa kar se tiče njih me-
pristoju’ lnei .nJ’^ pogreškom, njih kolkovanja in pa ve|jaj0 1D’	Ie plačevati za njih ineroskus,
Izdani ^ ^.° c' k°misiji za pravilni meroskus glasi ’.Sl)0(^aJ objavljeni splošni predpisi in pa razkolniku ^ ßa P°^slav‘ l^h priobčijo v Državnem
ako ne v flredj té vrslei ki so že v rabi, morajo lem preT ^°Zai° tem predpisom že takö, vravi v merosk* IS<im vstrezno 'n v vsakem slučaju p ^Us aajkesneje do konca 1903. leta.
srnéjo el ^'- S. c*Qém januvarja 1897. lob l°čke 1 0 ,ri^' Stebliki, ki spadajo pod dolo JI 'r\S aV'jati v ov°dje samö, če so preskuš mku gig.. ., Vfjinei k vsakemu preskušenemu š 11 e izdane „izvidnice“ naj dajatelj e (8l°v«u,oh)_
trike, kadar štelnik vstavlja v vod, za porabnika določeni izvod izroči poslednjemu.
5.	V omejenem obsegu bo štelnike elektrike komisija za pravilni meroskus uradno preskuševala v svojih uradnih mestnostih in v mestnostih zasebnih stranek od 1. dné januvarja 1895. 1. do 1. dné januvarja 1896. leta, v polnem obsegu pak od 1. dné januvarja 1896. leta počenši.
Wurmbrand s. r.
Predpisi
za
meroskus in kolkovanje mérnikov o porabi elektrike.
I.	Morsko enoto.
1.	V meroskus in kolkovanje pripuščeni merniki o porabi elektrike (mérniki elektrike, štelniki elektrike), morejo množino skozi nje tekoče elektrike ne gledé na napetost zaznamovati po ampèrskih urah ali pa z ozirom na napetost produkt iz množine z napetostjo po wattskih urah, kilowattskih urah ali konjskosilnih urah.
2.	Razmerje zgoraj imenovanih v elektrotehniki sedaj navadnih merskih enot k metričnim enotam se ustanavlja tako-le:
a)	Za ampèr velja jakost tistega toka, kateri, tekoč skozi trden tokov krog in pa na tem krogn navpičen premičen tokov krog, —teh krogov vsak s premerom enega metra —*), pod uvetom, da gré ravnica drugega kroga skozi središče prvega kroga, dodeli premičnemu tokovemu krogu vrtilni, na razdaljo enega metra reduciran moment, ki je enak tistemu vrtilnemu momentu, katerega pro-vzroči masa0-000000012580241 kilograma na en meter dolgi vzvodovi rami pod delovanjem jakosti teže 9-806652 metrov**).
Množina elektrike, ki pri tokovi sili enega ampera teče skozi kako vodilo v eni sekundi src dnjega solnčnega časa, velja za kulomb.
Ampèrska ura obsega torej 3600 ku-lombov.
h) Po zakoniti konjski sili v eni uri storjeno delo veljâ za zakonitokonjskosilno uro. Enakonjsko-silna ura znaša 735-4989 zakonitih wattskih ur. Tisoč wattskih ur je ena kilowattska ura.
c) Kolikor se pri meroskusu mernikov elektrike nahajajo za istotoke in menotoke še nadaljne tehniško-znanstvene mérske enote in definicije, naslanja se komisija za pravilni meroskus v svojih delih in spričevalih na sklepe pariške mednarodne konferencije 1884. 1. od aprila do maja in 1889. leta meseca avgusta in pa na sklepe mednarodnega kongresa elektrotehnikov v Chicagu (avgusta meseca 1893. 1.)
II.	Meroskusno obl asi vo.
3.	Meroskus in kolkovanje prometnih instrumentov se opravlja pri c. k. komisiji za pravilni meroskus na Dunaju.
4.	Ako bi bilo treba, bodo se v ta namen s potrebnimi pripravami opremili c. k. meroskusni uradi, ki se določijo od slučaja do slučaja.
5.	Tistim zasebnim strankam, katere si oskrbé po komisiji za pravilni meroskus od slučaja do slučaja predpisane in pod uradno zaporo hranjene tehniške priprave, moči je mernike elektrike uradno preskuševati tudi v njih mestnostih.
*) Pri tém se šteje, daje razdalja središč obéli krogov tako velika, da je moči v nemar pustiti razmerje njunih premerov k ti razdalji.
**) Taopredelba ampèraje istöstnas sedaj navadno: 1 amp. = 0-1 k. g. t., in sè zgorenjo formulacijo se je dosegel sklad z določili zakona z dné 12. januvarja 1893. 1. (Drž. zak. št. 10.).
Mčrniki elektrike, po katerih meroskusu v uradnih mestnostih komisije za pravilni meroskus bi ti komisiji nastali v primeri z meroskusnimi pristojbinami neprimerno visoki stroški, preskušujej0 se in potrjujejo samo v mestnostih stranke.
6.	V slučajih, navedenih pod točko 4. in 5-preskušujejo uradoma mernike elektrike samö i*| edino odposlani organi komisije za pravilu* meroskus.
III.	Pripustili sestavi in njih preskusevauj6,
7.	V meroskus in kolkovanje se po predpis*1 odstavka I. pripuščajo vsakatero vrsto toka zaznamujoči mčrniki elektrike kakoršnega koli sestav;*-samö da sestav zadostuje tém-le pogojem:
a) Mernik mora biti tak, da je na razloči*0 ošteviljeni in z izbrano enoto („ampčrsk0 ure*, „wattske ure“, „kilowattske ure > „konjskosilne ure“) označeni cifrenici m0°> naravnost in zanesljivo brati mérjeno množino*)-
b)	Mernik elektrike mora delovati zanesljh0 ter biti sestavljen takö, da je stanovitno^ njegovih podatkov v meroskusno pripust*11 meji pogreškov zajamčena vsaj za dvé leti.
c)	Zlasti se ne smejo podatki štelnika rastočem in pojemajočem obrcmenilu (rnagnel*-zaciji) za isto obremenilo menjavati za več° meroskusno pripustnost, kakor je v odstavk*1 IV. navedena.
d)	Pri menotočnih štelnikih ne smé odvisno*5 njih podatkov od številke tečajeve mène, oj1' like tokovih krivulj in napetosti, pri istotočn* j štelnikih pa ne odvisnost od napetosti h* tolika, da bi pri praktičnih obratnih P° gojili provzročevala sistematične odstop0 od srednje povedbe v znesku polovične nie*-0 skusne pripustnosti.
Za srednjo povedbo veljatukaj povedbaPj1 50 odstotkih največinskega obremenila šteiu kovega in srednjih obratnih pogojih tokovj1 (primerjaj odstavek 12. h.).
8.	Sestavi, kateri naj se pripuščajo v merosJ*llS in kolkovanje, preskušujejo se pri c. k. komisij* /-a pravilni meroskus, katera odločuje o pripustil**.
*) Štelniki elektrike s tako zvano štclniško konsta° ( se morejo jemati v meroskus samô na podstavi prehod j določil (primeri odstavek 22. in 23.).
9- Komisija za pravilni skl‘su koliko Praktične rabi.
meroskus bo pri premoči v poštev jemala vsakočasne razmere, v katerih naj se štelnik elektrike
v 0. Ako bi pak pod št. 9. označeno preskuše-slr^t- ^rovzr0('a^° neprimerne stroške, dolžna je an a, da tudi preskus dâ popolnoma ali deloma °prav,tl P« smislu odstavka 5.
kol' ^ Ako b' se °d mernikov elektrike katerega foskSeStava 'zmed števila tistih kosov, katerih me-t(le se8a najmanj 2 leti nazaj, k dodatnemu šen °Skusu ne Ponesla vsaj polovica njih z neporu-vcl.° P'oo'^o (primerjaj odstavek 13. in 14.), raz-Javi se zopet dotičnega tipa pripustilo v prvi Poskus in prvo kolkovanje.
^ * i'ij)ustni prometni instrumenti, njih meroskus in meja njih pogreškom.
delo ^vn|,mu prometu namenjeni merniki a It lnoraj0’ ako naj' bodo kolkovani:
. 'ti oznamenjeni z imenom in bivališčem izdelovalca in pa s tekočo številko fabrikacije b) .naive^im pripustnim obremenflom.
isti štčlniki elektrike, katerih podatki so odvisni od napetosti, točajeve mene ali oblike tokovih krivulj, morajo poleg tega imeti tudi natančno oznamenilo tiste podjetbe, v katere ov°dje naj se vstavljajo.
Tč vrste mérnikom elektrike (primerjaj odstavek VI.) se potrdilnica izdaje samö tedaj, adar so obratne razmere imenovane podjetbe omisiji za pravilni meroskus natančno znane
m .kadâr se ta podjetba zaveže, da bo komi-J' za pravilni meroskus naznanjala vse izpre-'nembe obrata, ki vplivajo na podatke upo-rabljanih štelnikov.
■ Meroskus in kolkovanje tistih štelnikov ■ c ^r'ke> ki kažejo od napetosti, številke teča-Pod lneile 'n °W'ke tokovih krivulj neodvisne jilo 1 *e’ n's*a zavezana tukaj navedenim orne-
^ kate^*n*^* °^ektrike morajo biti zaprti v okrovu, in	° mo^' zavarovati s svinčeno zaporo
dj p Le8ar gledalno steklo je vloženo od znotraj, nav ,n.'Groskusu> kateri se opravlja po načelih, g,]6 .!;nih v odstavku 9. in 5., ovč se odstop ni ovili podatkov od dolžnih podatkov, ako ?k*ersedrugače ne vkrene, smétaodstop, največ^ S6 ^ebl'k potrdt, na več ali manj znašati
"ajvečega obremenila
Pr' 100»/o .
*	50°/o . .’
•	»o«/«. . !
svojega podatka
. . . 4-Oo/u . . . 4-0»/0
............4 °/„
% se mora štelnik varno zazibati.
e)	Tukaj navedene meje pogreškov se bodo, ako gré za prvi meroskus, od 1.dné januvarja 1898. leta znižale na tri četrtine zgoraj imenovanega zneska, od 1. dné januvarja 1903. leta pak na polovico zgoraj imenovanega zneska ter se takö spravile v sklad z mejami pogreškov pri drugih mérnikih porabe.
Za dodatne meroskuse ostane merodajna vsakočasna pripustnost prvega meroskusa.
V.	Kolkovanje.
13.	Merniki elektrike, ki vstrezajo zgorenjim pogojem, kolkujejo se takö, da se na notranji strani gledalnega stekla najedka številka uradnega zapisnika in letnica prvega meroskusa in pa da se okrov z vrvčasto plombo zapre takö, da ga ni mogoče odpreti, ako se plomba ne poruši.
Plomba ima na eni strani kolek c. k. komisije za pravilni meroskus, na drugi strani pa številko leta in meseca prvega meroskusa, oziroma dodatnega meroskusa.
VI.	Izvidnica.
14.	K vsakemu kolkovanemu merniku elektrike se izdâ izvidnica v dveh enakoglasnih izvodih, od katerih je en izvod namenjen za narejnika, drugi pa za porabnika elektrike.
15.	Izvidnica, katere besedilo naj se posebe prilega dotičnemu tipu mérnika elektrike, obsega poleg podatkov, ki merilo označujejo individuvalno, pri merilih, o katerih je govor v odstavku 12. b), tudi povedbo tiste podjetbe, v katere ovodji se mérnik elektrike smé uporabljati.
16.	Izvidnica obsega tudi potrdilo o mero-skusnih pristojbinah, ki so se pobrale uradoma.
17.	Veljavnost izvidnice in opravljenega meroskusa, kateri se ž njo potrjuje, znaša dvé leti in en mesec, računčč od dneva, katerega seje izvidnica izdala.
VII.	Meroskusne pristojbine.
18.	Za preskus kakega tipa štelnikov elektrike (odstavek 8. in nast.). ki ga je v ta namen predložiti v vsaj petih kosih, od katerih se eden pridrži kot vzorec pri komisiji za pravilni meroskus, plačati je naprej pristojbino 200 gl. a. v. Ta pristojbina znaša samö 100 gl. a v. za tiste tipe, o katerih se dâ dokazati, da jih je že sedaj na Avstrijskem v rabi vsaj 100 kosov.
426
aja 1891.
m
19.	Za preskus prometnih instrumentov jc ne gledé na to, ali se je kolkovanje opravilo ali ne, plačati:
a)	Osnovno odredbino...............gl. 1.—
b)	Za vsakih lOOampèrovali 10.000 wut-
tov pripustnega imenskega največins-kegaobremenila priklado ....	„3.—
20.	Za Stélnike elektrike, kateri se zastran lahko vidnih nedostatkov v sestavi zavrnejo brez posebne preskušnje, je plačati manipulacijsko pristojbino od kosa „ 0'70
21.	Pri tistih preskusnih delih, katera se opravijo po zmislu določil odstavka 5. in 10., mora stranka dati električni tok in morebiti potrebne pomožne delavce ter plačati stroške za odposlane meroskusne uradnike.
Ako se v takih okolnostih predloži več kakor 100 kosov mčrnikov elektrike istega tipa, da se uradoma preskusijo, in ako se vkrenejo take priprave, da je moči vsaj tri prirede ob istem času preskuševati, plačati je namesto pristojbine, predpisane pod 19. b), samö znesek 1.50 gl. za vsakih 100 ampèrov ali 10.000 wattov največinskega obremenila.
VIII.	Prehodna določila.
22.	Štčlniki elektrike, ki ne zaznamujejo naravnost (primerjaj odstavek 7. a) veličine, katero je odmériti, ampak to veličino dadč še le najti po računu iz oznamenjene številke, pripuščajo se, ako je dotični sestav sedaj v Avstriji že praktično uporabljan, do 1. dné januvarja 1898. v prvi méroskus in do 1. dné januvarja 1903. v vnovični meroskus.
23.	Pri té vrste Stélnikih elektrike se obkolko-vanju na notranji strani gledalnega stekla najedka opomnja:
„Porabo elektrike je po določilih potrdilnice preračunih iz podatkov toga štčlnika“,
dotični predpisi pa se vzprejmejo v potrdilnico.
Na Dunaju, dné 3. maja 1894.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
§»•
Zakon z dné 10. maja 1894.1.
o dolžnosti zglaševanja črnovojnih zavezancev P° kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbor* ukazujem takö:
§• 1.
Tisti črnovojni zavezanci, ki so pripadali voj-stvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi (vštev»1 tudi njih nadomestne reserve) ali žandaremstvir in pa drugačni črnovojni zavezanci, ki so za sluM’ da se črna vojska skliče, določeni za posebno službo-vanje in katerim so se v ta namen dodelile naine' nilnice, imajo dolžnost, v vsakem letu enkrat ° času, ki se ustanovi z ozirom na pridobitne razing sploh, predstaviti se pri županstvu njih bivališča,11 samö, kjer bi to ne zadostovalo v izpolnitev namen‘(’ pri osebi ali pri oblastvu, kise določi z ozirom na b1' vališče. Za tö se ne smé zahtevati izguba več kak°r enega dneva.
Minister za deželno bran more v posebnj^1 razmerah posameznim osebam dovoliti, da zglasl opravijo pismeno.
črnovojni zavezanci, katerim so se dale name nilnice, dolžni so vrhu tega, vsako izpremc® svojega rednega stanovišča v 30 dneh osebno * pismeno zglasili poklicanemu oblastvu.
§. 2.
*	I £>|ll
Zastran prestopka dolžnosti, določenih v 1 zakonu, naj se uporablja drugi odstavek §•0 v vojnem zakonu iz 1889. leta.
§■ 3.
Ta zakon zadobi moč in veljavo z dném glasitve, in izvršitev njegova se naroča Moje ministru za deželno bran.
V Lainzu, dné 10. maja 1894.
Franc Jožef s. r.
r*
Windisch-Uraetz s. r. Welsersheimb s’