/i/UM P difl nalili M pri En i kov, glasilo slovenske narodne podporne jednote mni .................. -■■....1............. Issutd d si h €xcepi mik/ FoHJm^s ^bUahed aaddiatribnted CHICAGO. ILL. PONDELiBK 11. MAKA (MARCU) 1MS ŠTEV.—NUMBER 18. NJIH TAJNIK BAKER V FRAHCIJI. m mol mrtvih v ameriški »nudi doma ia ▼ Franciji. VESTI z AMERI*KEOA bojiSCa. — Washiagton, 11. marea. — Voj ai department javlja, da ja vojai SSObaker aredno dospel v jiacijo, kamor ja t|jno odpoto-nl 27. februarja. Baker si boo-amariško fronto in obišče Washington, 11. marea. V | sedmih mesecih, odkar ja prviiontigent ameriških v Francijo, je Hip 968 moš f boju, odroma ja umrlo runih bolezni onkraj mor Zdruieaih državah je umrlo 1. marca 6721 maš pod oroš smrtni iločaji so: v Franoiji ........ 968 doma ....... armada ...... garda ....... , ; Skopaj ....... - Ameriške izgube. Weshington, 10. marca. — Voj-department je včeraj Objavil devetnajst mrtvih in 57 ra-I ameriških vojakov v Fran-To jc največji seznam iz-\>, kar je bilo uradno objavlje-do danea. Vojni department naznanja, da odslej ne bo obelodanil naslovov mrtvih in vojakov niti imen bliž-sorodnikov, kakor je bila do-navada. Objavljena bodo le dočim bodo najbližnji so obveščeni privatno. STRASEN VIHAR V TREH DRŽAVAH, V Ohla, Indiani ia Dlinoiau ciklon naredil veliko škc Dva maataaa podrta. DESET MRTVIŠ. ■■ . .^jB^fv „ Ohioago, Dl — Iz raznih mest držav Ohio, Indiana in IlUnois prihajajo veeti o hudem oiklonu, hi je podiral hiše, brzojavne, late lefonake naprave in ruval dre v j« Veat iz Lime, O., ze glasi, da je najmanj deaet oaeb izgubilo šiv ljenje a ciklonu, ki je divjal prek aeverozapadnega dela dršave. Mestece ContinenUl je akoraj popolnoma v razvalinah, mesta Van \JTert, Defiance, Mkidlepoint, Convoy, Jantoria, Bluffton, Ot tawa in Pindley ao kndo^rpela. Središče viharja je bilo menda v okraju Van Wert. Od tam je do-šlo poročilo, da sta dve oeebl abi ti. Prek mesta Harrizon, Union, Hoaglin in Waahington je ciklon divjal na širočino pol milje. Pot vrtinca je bila dolga dvajaet milj. Iz Ford Madieona, Ind., poročajo, da ae je parnik VKniaer* na reki Miaelaaippi pogreznil va-led ailnega viharja.VV^alparaiau, Ind., je vihar odtrgal atreho z vseučillščnega avditorija. V Quinceyju, Ul., je ciklon podiral dimnike in opeka je ranila dve osebi. Telegraflčne in telefonske naprave in električne vo -dilne lice za električno razavet-javo leže na tleh. Zapadno od Van Werta in Fort Wayna, Ind., so odšli farmarji na rešilno delo da izvlečejo iz podr-tin Žrtve viharja. Olaa je prišel, da sta mesteci Holgate in Halmer, akoraj popolnoma r&adejani KAJZERJEVO LASTNINO BODO PRODALI. Varuh sovražna laataine ? riki priporoča, da aa proda dal nemškega trusta | TOVARN V MESTU. 0. — Senatni aadave je ao-aanatu zakon Waahiagtoa, D, odaek za vojaške jrfnaao priporočil predlogo, Im- s drugimi drlavami, t rih aa šele pogajajo in pogo » z Veliko Britaniji in ki je le podpiaana. Zakonaka predloga aa uatano- Rv finančne korpo racije a $4,-000,000, ki je bila »prejeta v eenatu, je adaj pred zbornico, 4a jo reši. Zbornični proračunski odaek Ima sestavljeno poročilo o pogod bf in voditelji strank bodo pri ZAKON PROTI IN0ZEKJ SKIM MLACNE2EM. i. ojaško-naborne noaodbe a gtml državami aa otjo .Ajihovih dru DRUOO DELO KOMORESA | Ameriška fronU v Franciji, 10. ■ — Včeraj ao Nemci neameriške zakope severno od i brizganjem goreče teko-Bil je prvi napad te vrste Američane. Koao Nemci bria-ogenj na zakope, jih je žepa-ameriška patrulja z druge in pričela streljati. Patru -[se pridružili tudi naši brzo-v zakopih in Nemci eo o-I ognjemete na ničegaveiu ju in zbežali nazaj v avoje I Američani ao ze nato po-| ognjemetov, ki niso narc-druge Škode, kakor da eo už-nekaj lesa v zakopu. poročajo, da je v petek en sam ameriški vojak, kl [na straži, odpodil partijo 40 ■ ki ao ee bližali zakopu. | je uztrelil voditelja parti-, 1 oatali so se umaknili, ^■"-jl m včeraj odpodili zemških eroplanov, kl bi bili krožili nad ameriško bojno I . SE, (m JI VA. irr™*****0 V V0- UMff IMENIK. I IU — Registriranje M* volitve v Chicagu m » 12 marca t. 1. Govorica Mr. Palmer je dejal da v enem Minem mestni r lastujejo nemški kapitalUti sedem do osem velikih i o varen. Mesta ni Imenoval. "To je del nemškega truata v| tej deželi," je nadaljeval mr, Paluier. "Čokolado delam v Con* neeticutu, železniške tračnica v Pennsjrlvaniji, volneno blago v Vew Jeraeyju, kemikalije v New Vorku, lea v Floridi, aladkornl trat rabim na Portoriku ln Ha-vayakem otočju, pivo izdelujem v Chicagu, svinčnike v tfe*r Jer-aeyju, vodim vae te velike kom-ki imajo velik proflt^ vzrokov, m katere ie od* ' frebivalstvo v glavnem maatu govoren mvražnlk — vojnih ras- -ae tako mnoM, če ne zgrade po DOPUST __D. O. - Senatiia predloga, kl pooblaščnje voješke oblasti, da dajo dopuat farmar| jem ln možem, ld jih potrebujrjo v važnih industrijah, ja bila »pre-jete v kongresni zbornici. I'"«' logo je priperočll vojni depart roent General p-o^def je obvezi govemerje, da naj aa tmtje i». 'e trtoletnikl na poljedeleMk uči IIšNh vpišejo v mmm ' ški zbor, da bodo pi' mdUml v peti naborni razred, ker m v vo jaške službi ^ . mer. Če moram tu sedeti le radi tega, da vrnem oboje — glavnico in profit nemškim lastnikom po vojni, tedaj napravim veliko u-alugo nemškemu ceuratvu, našemu aovražniku. "želja je, da se lastništvo in Ime m trajno vzameta nemškim lastnikom. M*. Palmer ja dejal, da ameriška lutnlna v Nemčiji ne šteje nič v primeri z nemškimi Intereai v Združenih državah. 'Nemčija ravna tako z nami, kot hočemo mi storiti s njo," je dodal mr. Palmer, Razložil je, da je nemško ee-saratvo prepreglo Združene dr* lave z industrijalnlml podjetji in da je pametno, da se taka velika podjetja prodajo, da ne pridejo več v nemške roke. Ta podjetja laatujejo nemška vlada in junkerjl; nemško ljudstvo ne bo prav nič prizadtto, če bodo p<»l jetja prodana, ker ne leatuje teh padjatij. prvi novimoi leta 1911 0-f didejo v taborišča f VAfllLU.™ I ,, Waehington, D. 0. — V tukajšnjih informiranih krogih aodljo, da pripravljajo m druge nabom. Prvi novinci odidejo v vojaška taborišča menda v aprilu. Načrt m poziv je še Izdelan, toda šakati jc trelia na longrea-no akcijo. Btevllo rrkmtov raz-dele po državah U prvega razreda ln lz vseh registriraneev. Delajo tudi priprave, da pozo vejo v vojaško alulbo zaomree, ki ao bili potrjeid pri prvem na boru. Do sedaj ao jih poklicali le polovico, ati od 70,000 do M0.060: Zadržali ao jih, ker odidejo f eeV verna i«l»<».iWe ln po Izjevl zdravnikov bl bilo nespametno, če bl m lo zgodilo pozimi. KOLIKO JV DENARJA V zruzenih DRŽAVAH Waeblagton. D. 0. - Koncem api-lls lanskega leta je bilo v Z voluclonai m« vlade, ki m je moral umakMtl Kerenaklju, organiziral novo vlado v Niblriji, katera Ima aa adaj aedeš v Pekinga na Ki' tajnkem. Lvov bl rad pfišel i»n krmilo s pomočjo Jagoneep ln č|. ha, da m japonake Čete lakrOajo v Vladlvohtokui Brzojavna anaaa med Vladi vo«! .»kom lu Irkutskqm je pretrgana. So v jat v Vladi vo-mk% moblllslra rdečo armado, da se postavi v bran novemu nt • aprotniku. Nadalje javljajo u svežem gibanju koaakov v južni Hualji lu Sibiriji. General Hemenov ln ad* mirni Kolčak vodita protlbolUvl- sin Čeprav Leon Troekij je bil najaglliiejl član bolševiške vlade odkar Je stranka uajradikaluejših ruaklh aociallatov strmoglavila Karan-pnre dni novembra tu. I. je bil Lenin predsednik kabineta, je bil Trocklj glavni vo. dltelj vaega gibanja v Veliki Ru* siji do čaaa druga konference v Brest Litovsku. Bil je Troekij, kl je objavil tajne pogodbe med mdkil In Inoaemzki. mi vladami ln on je bil, kl ja, do< 1 premirje a centralnimi dr-Šavaml v začetku decembra, nakar m ja začelo mirovno pogaja > nje. Mirovna konferenca m Je razbila aredl februarja In tedaj je Nemčija ponovila ofenzivo, ka* teri.eo takoj hledili novi mirovni pogoji. Kolikor je dognati la (onfuanlh poročil, je Troekij na- ŠOLSKI VODJA IZOINIL eprotoval novim pogojnu u mir, vsled Šeaar ja prišel v konflikt z *ninom, kar ej menda povzroii o njegovo rezlgnaoljo. Troekij je predaednik« delavsko -vojaškega avata v Petrogredu. Zadnje ofh ijelno dala Troeki -ja jI bilo ~ kakor m glasi vmt — da ja zaeno z Leninom poslal brezžično brzojavko bolševišklui poslanikom na Švedskem »avsreč jih. da ne ameja delati nolienih zvez z nemškimi «x'laihitl Wekel| damannove frakcije Wyo. — Profesor J. B. MrPbomon, bivši vodja a eatklandake višje šole je legi-nil. Zagovarjati m je Imel radi grdega hudodelstva Izvršnega "l^^ete hudodelstva je it atal enkrat pred >ootnikl. K najin florotnlkov je reklo da ja kriv, eden je bil proti. Zdaj M je imel dragtč zagovarjati radi lo-gs ^ločine. Hvojlm ISineem je rele) da gre ne zajčji lov, a ka-terasa m pa ni vrnil Sodnik ja proglasil, da je njegovo poro. kt vo propadlo Ljudje m spravili v tir govori. Žid vatami Teseperatora v sad* njih 34 arak: Najvišje 36, naj nlljnlA kov e štrajkolomri, kot ao flrheidentanne, kl so IrflsjsleJ da-lavakega razreda," m glaal lirzo. javka. : V I , Unln je včeraj isdal dekret, s katerim naananja Izpraznitev vladnih biililiy te jppograila Komisarji ae danea aele v Moekvo kjer bo odslej aadef make vlada jvaaj začasno. Naašnl komisar Lu-hanarslkj ostpne v Petrogradu kot zastopni11 ^^ ln fl>,,,u & poverjena Izredna oblast t'rad na I lata aovjeta Izvzetja' U. 'Prav. da' izidets danea zadnji! v Pe. trogrodn nakar m preselite v Moekvo. "Pravda" ja všeraj poročela, da Nem«! la vedno nadaljujejo boje v okolišu Oomel In Novozib. kov. Na zahtevo bolvi kov je nemški generel Ifoffmaiin odgovoril v pH#k, da je nadaljevenje ok upor I je potrebno mrm ti nepro etanaga gilmnjs »lemlolli ruaklh lat; obenem javlja Hoffmann, da »KKlo nemške čete eetaviie vm o Večina aovjeta aa vojno. London, 10. marea. — Večina delegatov ruskega aovjeta a dele* ft je »proti mirovni pogodbi s Nemčijo In na vseruskem kougre- su, kl ae otvori vtorek, ' htevall, da se napove sveta centlialnlm državam. Pati ski In moskovski aovjet tlflclranje pogodbe kiji da bolševiške raaoplaje boj do skrajnosti. Iz Kodahja javljajo, nemške bajne ladje poto| ruska transportna parnlka od Alandskili otokov. .t« Rumunija je odbil« ln aprajala mir g Raalja. London, 10. marea. -v BreaŽIČ. na depeša la Petrograda pravi, da Je Rumanska zavrgla nemške mirovne pogoje in pogajanje je končano Na drugi atranl je ruinun ake vladA gklenlla mirovno po -godim a Husljo pod pogoji, da la-prazni llemrabijo, katero aasen^u« v in-u b»™k«h; poleg krarije novo nrsčelo, načelo aamoodločevanja m zavua... „,hi loto«. Prvih • a • 9*9 l_ _ X!»A t rt r\ /Afl/11 ali k večer T Ura kai« 9 dvakrat na dan. Op. ured) Tukajšnje taborišče obsega do gest kvadratnih milj prostora. Ba-ao manjše kot pa v taborišču erman; tU je aatno 44 mož v Canad* $8 m.tvo M 60 i ve* kmr Ima 9*k s -FROSVETA" * • * Živela ruska revolucija! Ot|M| Istaed šailjr countrlet. -PROSVETA" Datum v Mapej« a. ar. im vasa ja s * 8heboygan, Wis. — O ahodu R. S. Z., ki se je vršil dne 3. mar U je bilo v listih ta poročeno, i |S per yeevj vendar ae ga hočem tudi ja* ne I koliko dotakniti. Ko aem prišel v dvorano, je bi-I la la natlačena občinetva. Prihajala je ura otvoritve, a glavnega Uovornika^le ni bilo. Med par Imonarhlati je valed tega zavlada lo veliko veselje, ki ae je pa še povečalo, ko je predaednik otvo- tell poslužiti ruske taktike pod ob pol(*wnih zjutraj; vsakdo mora carjevo vlado, taktike, kakoršne bitllepo obrit iii obuValo* in oble-ae vedno poslužuje avstrijska av- ka mora biti čista. V več ozirih je tokracija, kajti moledovali so t0.atrožja disciplina kot ps je bHa okoli oblsstl, da nsm bi prepove v Camp SBerman. --------- dsle ahod. In taM ljudje nam pri- v soboto sm<7 imeli pregled čet. prid, si bo tudi isboijlalo povedujejo o kvobodi in demo- v^k vojak je bil opremljen z | razmere, k raciji! S svojimi denuncijanst vsem, kar potrebuje na fronti, vi so si pritisnili najaramotnejši Vrata je bila do sedem milj dolga. . „ r ,___«_.____utusu t.. I— . ,t ___ J»___t : r>««. ia __ I JIUIl ' aru, s---- £ ril ahod ln naznanil, da glavnega Obletnica ruske revolucije. govornika E. Kriatana le ni in miali, da ee je morda na poti mudil, ali ps se je pripetila kaka neareča. Zagotovil naa pa je, da ae bo ahod vseeno vršil. Nato ---' 1 i zaigra slovensks godba Orel A- Ruska revolucija je stara eno leto. Od 10. do 14. meijško himno. Zatem je naeto-marca 1917 »o bili v Petrogradu krvavi boji med del®v(;! £ in carjevimi hlapci, 11. marca je car izvršil svoj zadnjiSffgSSL5 P«H so isborno in tiranski odlok, ko je ukazal razpustiti dumo, in 15. marca lj ob6in(ttva so želi burno pri- je revolucija slavila svojo zmago. , 1 — Eno leto — kratka doba — ali koliko velikih dogodkov in sprememb Je zabeležilo! . _ Eno leto, odkar je padel car s svojo despotično vlado atoji Rusija daleč v ospredju pred vsemi ostalimi svetpv . _ ... , nimi dogodki in njena revolucija igra najvažnejšo vlogo na pozorišču svetovne trtigedije in ta vloga še ni odigrana, ^enh .P-ovodstvo^ čeprav je revolucija danes po enem letu v smrtnem spo- ,og|) ' Nftkang Demokratičnega in padu z največjim sovražnikom svobode in demokracije.Lvob(^o (t) liubečeaa farovža Ruska revolucija je bila kakor veliko solnce, ki J* ij> torej^ prodrlo črne oblake dolge, dolge noči, naznanjajoče mi- * lionom in miljonom tlačenih narodov, da končno pride dan. Bilo je, kakor da bi človek čital mično pravljico. Rusija je postala kar čez noč iz najbolj despotičnega car znanje. Nastop pevcev dfuštva Danica Iti Slovenije so hoteli *>< atranS farovža preprečiti s tem ds so prepovedali pevovodju, k je tudi cerkveni organist, nastopiti a pevci ob tej priliki Toda nvačm-K»' ^u? JM N^če ne ve, kdsj bu kon£ ta vojna, toda če bodo de^,. tične aile dovolj močne, gotov« preje ,da bo avt+raeijtt pora^ Svetovni mi« nam ne bo zasilna toliko čaaa, dokler ue bo imutii stična in kapitalistično imperljUj. ia reakcija poražena. Kad* bodo ljudatva imela kontrolo aaj seboj, industrijo in naravnimi t*, gustvi, takrat odpadejo vzroki J vojne. V Ameriki ima ljudstvo v* pogoje za dosego Uke drttfbe.-Vd odgovorni funkoljonarji se voli ji od ljudstva. Volilna pravics ji splošna in enaka. Kadar se je b» delavstvo naučilo izrabljati v mi kn * ,./»1 i 1 1 1 - —* . i-, jI ■ •>: ■ S. N. P. J. in dnevniku Proaveti vi ao ai pritisnili najaramumcjai i vrsta je nua ao seaern tuuj uwin».j*cltm mnogo napredka. Prosti madež v zgodovini ameriških Ju Korakali smo deset milj. Cesta je zelo pogrelam, ker jo nisem prejal goslovsnov v propagandi ztl (tlakovana in na o!>eh straneh ra-|že ves teden. J cra I je vino. Mi smo vedno trdili, borovci, M delajo prijetno Rojakom po naselbinah pa p* da tisti ljudjr, ki-ao sa monarhi- L^co v sedanjem gorkem vretne- poročam, naj TLTseh ozirih podpi, . jo, so tudi za reakcijo in absolu- nil Vojaki so bili zelo žldane volje rajo Slovensko republifandi tizem. Svoje politične nasprotni- hn M prepevali vesele pesmi. V 15. združenje, da se vam ne bo poat Wt)l pometali v ječo, kakor hi I bateriji' strojnih pulk so skoro |je očitašo, da niste ničesar stori tro bi bili dovolj močni in neka- vil ^jaki iz države Ohio, zato j-1--tere tudi poobesili. Med aktiv-la-n------r, I' '-"V I tro Di um uuvug — ------ | vai « —vw #«|za osvobojenje slovenskega naro. \ tere tudi poobesili. Med aktiv- bya pwem "Ohib" največkrat na da. Današnji boji ae vrle v veli. ] nimi pristaši jugoslovsnske mo-Lj.gU Morda bi jo urednik Pro- kem obsegu in za vsako uspeka narhije opazimo tudi ljudi, ki so Ufjftfe; če bi jo znal, še sam včasih borbo ao potrebne velike aRe. Par bil! vedno v vrstah nazadnjakov zazvilgal v pisarni ; začetek prve ljudi ne more niče^ in so se borili proti vsakim na- kitice se glasi: kar bi bilo podobno kakemuugj* Ipredku in demokratičnim preoa-1 Ohio, the hill send back hu. 2^to je potrebno, da se rdra novam v svojih lastnih organiza- the cry, I žite in predstavljate moč! cijah. Takim ljudem nai narod We are here to do or die, Ohio, Pozdrav rojakom in vojakom pa j ne more in ne sme zaupstl. OhioJ drugih taboriščih. i Občlfistvo na našem shodu se We win thla vrar .. itd. I Pvt- Lndwi bl mu kmfti0 vid vzelo, Mr. Walsh je prcčiul pismo, di, ni ravno težko. ^ ko je ogledal veliko kurje oko na ga je pisal W. B. Traynor Lr Slovencev je tu precejšnje Ste-1 nogi g^j bo m0rai0 ubogo F. Swiftu v letu 1917 iz Den vilo. Imamo tudi svoje drultvo kurje oko vzeti riovo od moje1, " ' -------x™v' Victoria, št. 220. SNPJ., kl precej | noge Acer mi pa ni prav nič _ „------ žal, četudi sem ga nosU že par let. dvajset delavcev, da ustavijo Najbližje meato od mojega biva- banja^mpd delavci za organi' lišča je Chatanooga, Tonn., cdda-Jeijo. Po vsebini pUma se jd ITlOIall tteiiu uuoitcr * ucievvi, ---- z živili in ostali parasiti naroda so zavzeli mesta prejšnjih političnih begunov in delavci so tirjpfcjjj račun. Skrat- R; ka: carlzem je bil mrtevt pH^ ■ Za prvim trlumfom so seveda priila razočaranja. Revolucija se n« da brzdati po željah posameznih ljudi. Revolucija je podvržena razvoju, kakor vsaka živa stvar in vsaka mlada demokracija ima svoje otroške bolezni. In tako smo videli, kako so se takoj v začetku pojavili • aa površju rasni elementi, ki so prihajali med seboj navskriž. Prvi voditelji, ki so bili n*krmilu, so hoteli, da ostane revolucija samo pri političnem preobratu in nekaterih socialnih reformah; temu protivno so zahtevali ra-dikalncj&i elementi, da se revolucija razširi v socialno in da se izvrši temeljit preobrat tudi na gospodarskem polju. V času tega boja med revolucionarnimi strankami je padel Miljukov, ki je bil sicer radikalec za časa carja; toda za demokratično republiko je bil prenazadnjaški; za njim je prišel Kerenskij, socialni revolucionaren veliko naprednejši kakor Miljukov, ali tudi on ni bil kos novim razmeram in zahtevam. Kerenskij je ponovil ofenzivo prdti Avstro-Nemcem in dosegel lepe uspehe, ali takoj potem . je prišla katastrofa na bojišču ln Rusi so isgublll male— ves teritorij v Galiciji ln Bukovint, hm Po osmih mesecih politične revolucije je sledila socialna revolucija. Kerenskij je padel in prišli so bolševik i z Leninom in Trockijem. Dali je prišla bolševišk« revolucija prezgodaj ali ne, je le nerešeno vprašanje; socialna revolucija v Rusiji še ni končana. Pri bolievikih je veliko ^idealizma, ki ss ne da prilagoditi sedanjim razmeram. Mir a Nemčijo se ni obnese! Uko, kakor so oni računal! In danes po enem letu mora gledati s težkim srcem ves demokratični svet, kako kajzerska Nemčija izteza ostre fcr . (temveč in muzi* mm imem n»eii*n»% vvumv pravico Veluw, veseije, je najširšo svobodo tiska* govora in zborovanja; fevdalna mea občinstvo«, ko smo končno ■Oblast zemljiških knezov je padla na ničlo, kapitalisti soUagledali v avo^ni gisvnegs go-morali deliti dobiček z delavci, miljonarski špekulantje >7* ,-rodn ^ uraali meato nreišniih JJ^JJ po'sdravilo. V Kovcm govoru nam Ja rf|j|| >ololaj s ozirom na razmere j čel je razvijati vzroke pri ko uah tega svetovnega klanja in X »hI ulice, ki jih ima vojna svetovni pololaj. Sploh, pov nam je reč, kot pa mow pov ti petnajst TroŠtov ln «njako Občiftstvo je do sadnj« «" da^ njegovim izvajanjem . Mor burno odobravalo. Na ahO-|a|a bilo navzočih tudi nekoliko naaprotnikov, aamoobaehi se rasums, da Je ni na svetu stvš-ri, ki bl ne imela ' nasprotnikov. 4|iraoči monnrhistl na _ ftašemu ahodu so pričeli govoijilku »taV-ljnti vprašanja, na katera jo ga-vornlk, če so bila stvarna povolj-no odgovarjal. Med |*aljevski..ii pristaši sta ae našU dva, ki, dolgo ne boata vedela kaj vpralanja. Ta dva ata na nika mesto vprašanj broha»*| masane osebne napade in govor-Ipdfc Mm Je »Mlgovorft aa na»ft, kot sa tskim ljudem mora odgo-varjati. KriaUnovlni f zavrnit-vam Ja dalo občinatvo duška s navdušetdm odobravanjem ia ži-vloklici, nad natolcevalcema pa je o^tal pečat oaramotenja, da ga ne boata mogla kmalo posabitl. Sicer se ignorantnost takih ljudi ua mora šteti v sle* njim ft-mlni, ker live pod upllvom dragih ljudi, ki ttrabljajo njlkovo neumnost. Tu ae splošno £rlpove- "H na stav- ____________va^4e- kajno^jAa infamija pruske avtokracije je naredila j JŠ^j^S dobro napreduje. Ije v enem oziru je ta kraj sa naa Slovence strašno neugoden. Napravljali smo si nedožno pijačo, kl jo tu imenujejo "čok" — t« kraj Ja namreč Msuh", toda pretečpni teden so nam vso uničili šerifov! ljudje. Povsod pre iskujejo, kje bi mogli še l*aj iz takniti in pobrali so ljudem tudi ves ječmen. Najslabše pri tej stvari je še to, da Je tudi voda v tem kraju selo slaba ln sa pitje celo škodljiva, (vsaj po enih krajih. 6e se ne bodo raamere kako zaattkale, bomo morali zapustiti ta kraj in iti drugam s delom. Ze sedaj se mnogi pripravljajo sa jbdhod.«' C.Mi^t r ' , Vreme Imamo prav pgljaaaoj farmarji ao pričeli s kmetovanjem; orjejo, se je jo in opravlja: jo druga farmarska dela. • ^ Premogarjl se pa jezimo ker nam ne puste piti drugega kot vodo, ker pravijo, da je greh u-živati kake druge pijače. Hi jim tega na verjamemo, vsled tega je naša jesa še toliko večjs. Frank Markele. Iinua je vvomanvug«*, j cnn., uijv. - —~ ljeno 14 milj. Koliko časa bomo še mour strinjal z akeijo. . i. i i . _r sl______; ... znižali Pisna naših vejikev demokratični svet, kako kajzerska Nemčija izteza ostre ^ m m ^ liudje * kremplje po najdemokratičnej« republiki na svetu, hoteča Vprašanja, ki ao jih jo zadaviti in raztrgati na ko«. ijaii na teiy|fca% akaal v Najnovejša infsmija pruske svtokracije js n**>(\\\* uK» i«| to, da se dramijo tudi tisti, ki so doslej slepo zagovarjali ' ^ - Naj rečejo velen.e-rA ejo, resnica govori. ■ ljudi so Isčni (llsdnlli noči in ko tudi dss^ ker na saaluiiK ^ _ _______ suženjstvo I ga bomo toliko časa, da ea I« t .l,nam«lAtA Ig ■ iM 1. RE8I0VH4L; %jgttaso OIBAVJE KUSKI ^U y Tilsito, desetkrat slabiš kot Jp. »edanji nemški pogoji. drugi tilaiški med severno Perzijo in južno Rusijo. , Nadalje je rekel Cecil, da bi morali patrijotični Rusi in vai za-, , „.„ imPCMln#Mlt lllflWB veznild pozdraviti akcijo Japon,LiuEiJTSSfi? Wuahigton. D. Č. — V drŽav predsednik Seidler obljubiti, da vlads predlo« parlamentu sledeče politične reforme: ■Vlaka naroftst mora Živeti zatirati druge narodnosti. •s^^sšate VJgrass hajr — —»» 'bodo odslej tajne. S tem so notr- n«ai»t .1L , dUi reuioat kantrovtrie, ki jIV J5£L" stala med Združenimi državami u- u« ^ , to, d. » n»« » toliko, kolikor dopuUtt. oknu« "• -*** »-"i' I w | rc^r *** (Uornja vest ne sme nikogar m ^__________L"1*-' :-----*»v w° i navdušiti vlakih tU proetora za vse begufle, Napoleonovega goepodstvs." gosi reokupiraM Jamburg London. — Ia Petrograda jav-L, da «o ruake revolucionarne njo "zllko med vojnimi cilji u. na saneh. zaveznikov Ne- re 8toritl ni? karP M b„ Uradna *s«tikareka agenturo ^ententni diplomat je celo ^korist narodom in hal,turški di-* Hatrogradu je »poročila, da je ** je odlok predsednika Wil-UBtiji obenem.) Kijev ie zmirsj v rbkab bolševi- naravnost presenetil HTez- ikih čet; prejšnja veat o padcuNgfc I Črnogorci odbili mirovno po- Kijeva je prišU k aovražnih vi- Zavesniški diplomat je skušajo nw|bo rov. To poročilo je datirano zad- vae načine prepričati ameri. Londoll( 10 mjm,a _ N,ko o aredo. ~ T \ ? ^^ Hajdukovič, črnogorski vojni mi (Nemški vojni atan je poročal N« i«* edini namen uetaviti pro- Liater, w b|vg y Iv0ndom, je u. .. marca, da ao Ukrajinci in Nem- ^anje Nemcev v Azijo. Japon- javil? dt je Nwn8ijt dHJg ei vzeli Kijev, toda od takrat ni aka ^kampanja bi povzročila^^ Li Gori MpAraien mir> toiva iz Wyomlngs v Oreely Vozila ata kar po travnikih iu nji-vah, da se ogneta šerifov. Pri nji-ma so našli klešče za ščipanje ograjne * - RADA BI IZVEDELA kje se nahija Jakob Matek. Na hrani Imam njegovega otroka in vsled tega bi rada vedela sa nje. gov naslov, Genjenl Rojaki in rojakinje, Če kdo ve aa njegov na I slov, naj mi ga naanani, laplačala mu bom $10.00 nagrade. Lahko ae pa tudi aam zglasi. Moj naalov js t France« Kukovič, 1554 Sobieek.v Bt,, La Salle, 111. Kater III tal AfPMafcirgh, Ps. ^OAOANSn takoj odpodiU. Angleške tedenake izgube. Londoti, 10. maroa. — V prvem tednu mesaea marca snašsjo is- gubo sngteške armade 3S43 mož. Mod temi je ubitih M častnikov in S2A prostakov, ranjenih bi po-grešsnih ps I1t iNfllmv ln »4T» proetakovJ Avstrije obljnbuje reforma Amaterdarn, 10. morrs. — Pro-rsČunaka kriza v avstrijskem par lamoBtn jo začasno Zbornica js i pomočjo nemških soeiallstov .prejela pr lsoriW proračun za prihodnje »tiri mc*e ee, toda pre j je moral ministrski Mo. - W. H. Esrdlcy se je selil ls hiše, ker je pO njegovem mnenju Strs&ilo v nji. W ^Oseetnlk E. C. Britt, ga je tožil za najemnino. Sodišče jo izreklo, da Ima Eardle? plačati Brittu $250 najemnine, ker nI zadosten vzrok sa atranko, da is •sli iz hiše, če si domišljuje, da straM v nji. ...... M ■ iPIJOV VA TRANSPORTU S bolaiimi obAutkl na .kluf^solojji^n. nSCojB^TomltaTr v iz akušnla, i ______ tf>>hka kiluiiMita MM>' S^M ^noiul TraiaS« Naprošaj vVMklekarna^ ( • (> A I* l«AI'llt< 'OT^JL?,. ' i' /fni ■ POZOR ROJAKI S italijanskem nišiSTH _. Md. — Na zveznem transportu ao zaaačlli mornarji Edward Otias v kajuti zs bro darjenje, ko je imel opraviti z In štrnmontl, kl kontrolirajo ko!«-j-prikradlo. Gornik ae je nahajal v nevarnem pasu in U bližal svro pe Jake mu prislsiilščurj^fllH« kajuti eo našli razne slike in 4o ■ falnienfc Otls trdi, da prihaja U Rusije, aodljo pa, da je doms v Vshodni Prmdjl. STAVKA KON EaHteon, Md. - fltavks tek stUnlk dsAveev v tovarni Mt Vernon-Woodl»errjr Cotton Doc k Mills ss blila koncu. General Goethe la js odred« mr fhapma na, da adpotuje v Bsltlmore In pinreduje, da oUvka konča. RsAa bi Izvedela aa brata Mar- tin, Franc in Andrej Florjane, doma ša Poissio pri Celju ns ftt* jerakem. Co jo komu kaj snana-ga o njih, ga uljadno prosim, da ■i to naznani, aa kar ma bom se- lo hvaležna. Ce bi bratje slučaj, no sami to čltall, naj so ml prijavijo na naslov; Airna Berdoner, R. R. 1, Bos 00, Weleetka, Okla- hopm, U. 8. A. ..... 2 ^ J — •—».. ... *■ i ■ ^ ......... RAD BI IZVEDEL za svojsgs prijatslja Louia liri- I EAJPREDEK, i. ' "Proarota 1 piše ss bli«aoUnje ljudstva. Aka ae atrinjaš i njeni-ml idejami, podpiraj trgove«, ki oglašajo ▼ Proaveti V aalegi Imam vao aa vsakdanji petrobAšt. no po imovai oobL o j ' ANTON lOlVB, liffk. fs PROF. DR. MULUN ZDRAVNIK - SPECIALIST 411—4th Avenue (VA SPROTI POltS PITTSi) UROK, f A. g \ ELEKTRIČNA____ siUdB Stari la skaleal alravalk, s M kise praksa. Zdravi aapošae Is hllre vse So> aorvoaooat, krvse bolaasl, baker ledi druga bolaasl nešhih. Oslrsri tM>l«a«.a kataro prevaMas v svoje Uporablja aajboljts avropshs, glad papslsaam JssOss. Pri rimvi valih« ftta vile Ifto vas ao v. Ovsdae aro o4 1. sjstrsj 4e $. svo«er, eb aa barja, doma ia vasi Lešs, osraj LltUs, Kranjsko. V ZdruVidii dr Mvak se nahaja ia nod št^i Ista. Klišsl aem, da js nekjs r držsvi < Kolorado. Prosim eonjene rojaka, še kdo ve m njegov naslov, d« ml ga naznani, aa kar mu bom zelo hvaležen j šs be pa asm /Ilal ta oglas, naj ae prijavi Poročali mu imam aelo volne stvari Prank Ifrtbsr, E E Bo« 104, (Vo*. ■■■•■■■■■■■■■■■BBBBiiiiiiuiBiBBaaaaiBi Sedaj je zapet čas ko ie premogarji selijo! Ako lllote dober prostor, kjer lahko stalno dolsta, Imate dobro hrano, Uvrstno stanovanja, dobro plačo, ograjeno dvorišč« In vrt, električno raavotlavo, kjer lahko redite krsvo, kokoši In praJiče, potom pridfto aa dslo KINGSTON, W. VA,, ali pa v WE*TIRL£Y, W. VA, v naše premogorove v Mwap Colllerie Co. na C. O. R, R. Islasnišnl progi. Za vsa nsdnljš* pojasnila obrnite ss osebno ali pismeno do; A. SZRCELI, 701 Honee Bldg., PITTSBURG, PA. ■BBBBBBBaBBIIIBBIBIIIIBBBBBBBBaBBBBnaBl w *""" ""'*""""T**L.'ITT1^— ~"'tv T-*""1*,''.T* .......»"fii NORTH SIDE STATE BANK ■kock srni/tos. xuyo. IMA MOTAM IN sszssve naa^sajs M6&. jBppKi iva«r «mT .Dve krogli »ta ga aa- Po tem odki o. Streli so bili oddani 1 lirah veo noč. kajti poznati je bilo laven prittak, T-m^..-* '--»m FtOSVBTA JKAVAS V ROMAN MONTEIL EDCAR Francozi ''Toda, za lovca nevredno ja streljati živgl ggt tleh, ali še miruje." "Seveda, jaz eem pa motal enkrat t ikiU, ker SKSKi "Pripoveduj, pripovedajl" "Videl aem aajea v gnezdu, prav podl nek« nizko mejo. 1 .».<»» ri«, «MaUm, /aj" •« Pw* Li čT£ejo, j« pa J3C —** ** aem nalet na oni Hranit" "Dva zajca." „ "Ta bi vendar ne bila kazm.' "Pa vsa} ne dojelo zajkot" "jfc, temveč .uvajaj* ja lafal mirno v travi in me zapiaat" "Zajca je obdržal ont". "Ne, aaj ga niti zadel niamn. "?u^'ia ena propejlca," ^JrUlon ^ je nihče ne mara, pedutta ae je jat. Ali nihče ne ugovarjat" . "Ne ne," vpijejo vek Koje bilo kXko»fano, Upraaj* ni w dJtaiojo * , tat« »**» * ""^la « j« p«a«u Utoni* _____ le nekoliko po planoti," je reksi "Ns svidenje, bivši župan," ^Po^^' "Lovaki poadrav," odvrne en In ae oddaj* "Tu gre tudi eden, kl na moaa poaabltl evo-k županske časti," rele Galtier. f '^Tbolj ga pa jezi, d. Je P^ Urško piaamo Chanat n," meni eden imned drtt*"Dal bi gotovo mnogo za njo, če bi jo mogel dobiti nazaj." ^ UmL "Notar ima vedno mnogo vpliva na 1 ud . Hieer pa ja bil I*foret jako pošt en," pravi Oahiar. v" I)a, to Ja pa bil." ; . ^ Solnce ja pripekalo a vao močjo, lovci ao izgubili polagoma veselje do lova, 'ual^ » * nekaj grm*, ker pa "I Mlo pH t^em ra^ ,'enju več upanja na kaj M«* eo na voz in ae "»1 od avojaga dalela tH prepe- H*\ ,dt r ravna ta košem, da bi ae veaeUli prijsuiji ia da bise to pefcaaalo.*5! _____ ,,.eproato, takoj ma bodete ra- Daneveril^aam ae le a ga^odaia inpni-^^Mlba poroka na Mjo Felibienovih sU M*v v uii h kraju bo vendar tudi v ltoyboni Skal c^vmTSivnLt. Od Saiat Marcellina ae pripelje Vaa evatevaka družbe na vozeh katere ir naročil moja h« v be« svileni obleki z mi rtov im veaoem in pajčolanom. Nale župna cerkev bo begata okralena a cvetlicami fa preprogami. za to aem ie vm plačal Potem bo župnik »lotil mala, ravna prav dolgo da * bodo ljudje lahko ogledali Emo v njeni kraaotl - imela bo svileno obleka . , • ,, "Belo »vil«no obleko .. .! "Da kepil aam sam evUo v Ljronu, je jako težka in lepa, naročil aem jo naravno« iz tovar-ae in jo dobil nekoliko ceneje. Po ma« bo v moji hišo obed, in razume se, ljubi Moneetrel, da gU vi. vala oepraga in hčerka moji g^je.^ f ^on^trel ee prikloni -v znak hvaležnosti a srčnim saiskljsjsm. "Toda rad bi, da bi bilo razven oerkvene sla vnesti ie kaj drugega, ne vsakdanjega. Baau-meta me, jaz sem «opan, notar in bogat, poro-čim svojo edino hčer z mladim molom, fci pr de od daleč, da ae naseli v Eojboni, on je tudi bogat ia stori tu mnogo dobrega, menil sem torej — občina bi bila skoraj primorana, da stori tudi b svoje strani kaj " "Vi zaslutite, gospod Chanat, vi zaslužite," pritrdi Moneetrel. > ...;, *„„ ■ i>Jči "Govoril aem o tem s gospodom župnikom, oo je z vmm »dovoljen, toda razumete, dragi orijatelj, da ae ne ame ne on ne jaz postaviti v ospredje. Zate ava minlils na vaa, ljubi Moneetrel, mislila sva, da M se vi najložje sporazumeli z na, ftimi prijatelji in jih pripravili, da W daj vaak kako majhao vsoto, da ae priredi kaka avečanost, namreč nekaj slavolokov, narejenih U vej, naj bi ee postavilo, eden pri vhodu v mesto, eden na glavnem trgu in eden pred naio bilo. Fantje naj bi streljali pri nalem prihodu, vae mesto pa naj bi bilo svečano okraleno, e preprogami, venci in sestavami na hilah, pot naj bo potreeena a cvet ljicami. Vee bodi, kakor da praznuje vse mesto svečan dogodek v moji družini." "Z veseljm ae potrudim li to atvar," pravi Moneetrel, samo - aul Lucija, zakaj mi pa »te-pel na prste T " "Ja*," odvrne Lucija z nedolžnim obrazom, "popravila aem al stol" f •Drugič bolj pari, sedaj me p* boli." "To nI Ml moj namen," pravi in »ede k oknu. * h.* ||: VJ f\. ""t '..T' v ' 'Torej, hotel sem reči, telava leži aamo v tem, kako naj se pripravi, da dado ljudje denar, aaj veste, to ja jako kočljiva točka in v . ^ Da vem," pravi Chanat, "in -zato sem pa teh sto frankov. Vi prvi podpilete evo-hne na nablraino polo in daste teh sto fran- Kiko je v Nemčiji. in 600 ranjenih ▼ i* - Ma m mod nižjih <*>Jt •Dsm ti jih, ampak samo aa Loeljo." Ana je lla takoj k prijateljici. "0, M* prijazno od vas," pravi go^ Mo-nestrel veselo, ko jI Ana izroči darilo. ^ - ^ Potem pokliče mola: "Monestrel, pridi hltrol" "Zakajt" vprala u Iz sobe, ne da M te premaknil od pUalne mili. ' , "Ana ja tukaj." "Kaj me to briga." "Prinesla nam je divjaftna." * "DlvjaMnot O, to je |caj drugega," vrfdlfcna ln prihitl hitro von. "•Prepeilee In grmule, hvala, hvala, goapo-dična Ana, raa jako IJubesnjivo." Ana ae je poplavila. "Vel," je polepnHa Luciji, "prinesla aem jih samo radi taba.'^ ^ . s "To bo pa danes dobra velerja," nest rri avoji leni. "Toda vendar na vaa naenkrat!" odvrne "Menllt" pravi on neodločno, kajti njegova skopost se jc prepirala a "Gotovo, le pustimo prepeHee sa jutri, >l prihranimo kosilo." On ja sdihovaL "PrepeHee ao sicer svele nsjboljle, toda — pral lmal, Imsn.o g grmulaml dan« dovolj. mJ ■o jako debele." Po teb tal jih je ▼ roki in jih zadovoljen Uro-Čil avoji leni Pri večerji ja bU vaa navdulen, obiral ja ki* atl ln si nazadnje obllsnll eelo prste. "Isborno, iabomo," je hvalil neltetokrat. Ravno ko ao končali, pride notar Chanat. "Imeli smo danes grmule, Ikoda, da niste p rili! preje," pravi Moneetrel potem, ko je po-adrsvll prilleea. Gospa Monestrel ga je primorala, da ji BJt^r .....- ~ — ' "Kaj ee vaa nič več ne vidi, gospod notar," pravi ona. . "Sem Ml jako mnogo odsoten o aadnjeA če-mu, saj razumeta, stvar med menoj ln »Urili mo-jegs seta ee je morala spraviti v red, sedaj pa je vse gotova." i "An je dan le delefenf" "Ds, daaes oana dni bo poroka." "Gospodična Kmea je pri soprogo vik sta rlllh?" TflUk. "Da, ali »edaftar besed, ljuM Moneetrel, pri-Ivi sem, prosHI vaa aa malo usluge.'* "O, aaj veste, gospod notar, da g menoj lahko raspolagate," odvrne Monestrel. "Poroka ba t osmih dneh In v nedelja tedea prideaae a Baybana naaaj. "Zelo nas bode vaselSe . , ^ 'Ali, ali, goepod župan . . ." "Li'vzemite baz obotavljanja, at^rite mi u-alugo. Sedaj razumete, da vam ne bode treba M mnogo nabirati, saj ne atane velikp, če ae najame vos h) polljt- z njim par fantov, mislim, da bo celo aadoUalo aa raaavetljavo, nabavite tudi Imrvaate luči. Posebno pa, ljubi prijatelj, na po-zabit« prigovarjati, da nam pridejo ljudje do pr-vega slavoloka naproti in da bodo eeate oživljene." f "La zanesite se na me, avojo atvar le napra* vim iavratno.*?!^ >» - -" ' -K "Z mojim potnikom aem se lp dogovoril, pri nalem prihodu bo Imel slavnosten govor, v vaem drugem pa se aanalam na vaa, ljubi Mo-neatrel." ■ • fr- • "To atorHa lahko brez akrbi, goepod fcipan." <4Jutri zjutraj odpotujem. NI poraba, da bi izvedel kdo kaj o mojem nocojlnjam oblaku pri vaa. Oalo atvar ste ai torej imnialHI vi in naii skupni prijatelji. Da čestita avojaga župana In mu delate veselje, to ja vendar popolnoma naravno, ali nat" V , vj ^ "Gotovo, gotovo, la naredim le, da bo prav." "NdHfit bi bilo, le greste najprej k Slepi-čevlm, U dva vam bod^a rada pomagala." : I a "To bo moja prva pot" 1 ' "toraj je reč končana I" H 'f "Želim vsm srečno pot" "Hvala, hvala. Vesel aem, da bo ia vendar enkrat poroka, aadnjl čaa aam WUl raa mnogo danarja." m "Da, ali, zato be vaa atvar tam aijajnajla.", 1 Komaj je aapri Chanat ^Tata aa ael>oj( ko ja vdarila jLueija v glasen smeh, toda premotil jo js nOV obiak Pritel je gospod I^feret, Id je potegnil Mo-nestrela v kot, čel, da mn Ima povedati »kriv- JbBEs^U^^^^^^^^h lamaoa zaupati t Vala molčečnost," Kdor "AU T "Gotovo lahko.•• "Svojo Mar sem saročll t gospodom Provia-rom Iz GrenobU." '^' i " '[ ^ "Čestitam ; ali ja val sat aln ftnpaaa v Gti-noblaf" "Ne, on ja pUarnilki predstojnik pri enem J.ourjev." "Torej aa pnaell vala hčer v GrenoblT" "Ne, moj sat prida aam." "AH bo Mval kot aaaabalkf" "Na, postati hoče notar " "AH mn balete kupiti Malansavo pisarno t" "Ne, ta nI saaU, hočem knpKi raja evoja staro naaaj." hm "Kaj, t Ko aem priiel v Monakovo, aem uaiel žalostno mesto. Tam sem bil vat tednov in v tem čsau sem ob-mkal sosedne vasi Govoril sem s »toterimi ljudmi in bil navaoč na icotdosetih shodih bratskih orga ij; ti shodi ao večinoma taj- ni. Med ljudstvom juine tn neverne Nem&je vlada velik« naaprot-stvo. Da me ne bo kdo narobe razumel, naj poja*niin, da to nasprotje ni politično. Ustvarila ga je eesaraka vlada a avojo politiko prehrana Mi j® urejena Uko, da morajo vse jufee države zalagati Prusijo. Medtem ko jc Prusija večjidei indisrtrijalnav država, svete na nemškem jug« poljedelstvo ln poljaki paiielki morajo DopreneCioma romati na pruski sever. Posledica tega je, da v južni Nemčiji ljudje bolj stradajo kot pa v Pruaiji. Cesarska vlada je nagromadila dovolj živil, da |l-hko hrani vi|je in srednje sloje, ki ao glavna opora nične milfta -riatlčne kaate. Videl aem tudi, da dobe člani močnih delavskih organizacij in Uj|mdp boljtt odmerek živeža, kakor pa ljodje srednjega sloja. Najbolj stradajo pr€*>ivaloi ^>od-njega srednjega sloja, kamor spe dajo v Nemčiji učitelji nižjih ial, m sli trgovai in uslužbenci maj-jnih podjetij. V Monakovem sem bil priča živežu* izgredov. iPet je bilo xelo resnih, ki bi se bili gotovo razvili ▼ lokalno revolucijo, <6e ne bi bilo Monakovo v Nemčiji. Pri enem i/.gred u sem videl več pohabljenih [vojakov kot civilistov. Policaji s golimi sabljami v rokah so pa imeli do bivših vojakov * želez -i trm i križci na porih toliko spoštovanja kakor do psov. Kakor so mi povedali, je bilo aamo v okrožju Monakova Mizo leetdeset izbru -hov nemira odkar traja vojna in vsega skupaj je bilo ubitih 294 in ranjenih vol kot 600 molkih in ženak. V Monakov^m je okrog 7000 molkih zaprtih, ki eo bili obsojani zaradi živefaih iagredov ali delavekih nemirov ia Itrajkov. Majhen iaprehod po feakaimi -ljanovi ulici v Mbnakovem mora prepričsti vsakega tujca, kako zelo trpe prebivalci zaradi vojne. , Ni ga okna, na katerem bi na bHo črnega platna v^namenje, da rod-a žaluje za očetom, soprogom aktom, padlem na bojliSu. (Povedali ao mi, da v začetim vojne ao .imeli ovsod na črnem platnu velik napia "Padel za ee -sarja in domovino." Poaneje so večinoma okrajlali napia "(Padel sa domovino" — toda tekom aad-njih dvdh lat ao koatali malone vsi taki napiai, vaa| v južni Nemčiji. fcjudstvo noče ve« priana, vati, da možje padajo «a kajzerja ln domovino, kar je vnekakor zna čilno|Ha vaem avojarn potovanju aem naltel aamo sedemindvajset napisov v oknih, kl ee ie tflaae: "Pa^lel za kajzerja in domovina.^ Živožni položaj je naravnost neznoaen. Obiskal aem znanca, 60 -1 e t nega at«i| kl Ji bH pred vojno precej premoian. Naiel aam ga f tu*v£h raamerab. Okent eo. rudnikov — med temi dva «*U — mn je obležalo na fronti. Ena hči ja umrla valed žaloati in draga je holiitfMo* ima denar na banki ir v delnicah, toda banke tapla^uje-jo le papirnat denar. Vladna re-Mjaka karta dovoljuje oaefbi toliko ln toliko iiveša na teden, afi v prodajelnieah ga nI toliko, da bi zado«till,, vsem- ff«oimumenlom. boče plaosi vizredno veliko .„ ga Urila, Ijh doW beaa kar-toda4rgov«l ne sprejmejo diagače kakor r zlatem _(jn. Visakinja mojega znanje čakala va* dai po Mri do ur a košarico na trgu. da dobi odmerek, navadno «e je I pa vrnila a prašno fcolarieo Ta-i kili slučajev je na tftmče In ti«nče, najbolj stradajo tisti ki m ne za delo in kl Imajo ves deležen v vrednostnih papir. TI papirji aa adaj absolutno vsake vrednosti.« primer naj aluži moja lastna ba. V Itirih tednik mojega bivanja v nemčiji oa miaguhil petna jat funtov telesne teže — to je vsak dan pol funU. Ko sem prišel v Nemčijo, sem tehtal 914 funtov, in ko aem po ieKtih mesecih pre koracil naoAo n»J°. imal 158 funtov. Neki drugi znanec mi je povedal. da 90 odstotkov ljudi srednjega stanu strada na emrt. Oh |č«u bivanja v metropoli južne Nemčije aem obiakal 36 domov in nmel aem le enajat družin, ki se nieo pritožile o lakoti. Toda te njeme so Mli uradniki tn pa Uki, ki ao znali Vtihotapiti živila iz BLjl^t' ■ (Dalje prihodnjil.) -. 1 28-letui baudii ataji naduliČne železnic« ^JL v oči Robert Steebetu, staj^T nesel denar tvrdki ('harlee KaJl man and Co^ da izpla&S^H Pobil ga je na tis in pognbfl ^ bo, v kateri je bilo $4,572. s p^ j nom je tekel po »topni,■«(, lludoJ in pri&el v roke 26-letneias Krehoffu, ki je zagrabil tolov^k Bandit je poUgnil muiokits, ta da policaj, ki je prihitel m ^ moč, mu ga je prituuii na De Sanre je i^mvedal, d* „ dcU že od novembra. Polieija « nažla pri njem v Žepu ponare^ brke in -—■ Benjamin Kaufman je 4irom Amerike.Kreho,fu'ki je ujel r I* denar in P" tem riskiral a^ NEMŠKI KAJZEE - PEAVA Baltimore, MUL — Peter Becht, bivši vojak v nem&ki armadi, riskiral ■ je življenje, en dolar nafiifc Kasneje je dejal, da mu bo H panija darovala najbrž večjo] V Plantarjev hotelu je policija bivši vojak v nemški armadi, se prij če je imel ivtnt je imel dobiti istega dne, ko je Lovra|nik0II1. ' j| l|ila napovedana vojna, v k .......- ^LaJ Svet je poznal od marsikatere I PBED BOOIMi strani kajzerja. Učil je vojake, V ' ^ da morajo streljati na očeta in oiovalaid, Ohlo. — Ha mater, če Uko Streljanje Ljupp je pred sodnikom Ktm nosi koristi. Nekaj novega pa je, . m j^v^i, kako jc da je sam pretepal vojake, Če mn \ Hled netveatobi svoje mm se je njemu zdelo, da jim je šel kaj ^ ^^ BVojegs Uka premalo idežel v kosti in možga-l Char!eil l. j0yca. j ne pruski vojaški alužbovnik. Hupp je opisal dogodrk Jd Kajzer je prava sirova žival. I. -------1 j— io {.murk UDAEILA GA JE S SKLEDO JVBM PO 0LAVt^jF, j je odigraval dne 10 januar^ njegovem domu, ko jc tam na svojo ženo z Joyccm. N»W Joyca v podstrešju ln oddal ' nanj štiri strele. Pittabnrgli, Pa. - Pred aodni - yedel delM/ kom R A. Kennedyjem je stal , ^ tre.votka, Welley Wokač, da ze zagova^a ^* takipHl .- ker Je aapustil svojo leno.W.W JJ./eno sols, in jt.5ja,\darie doli zagrinjalo n.1 »klado juh« po gl»Ti in d« jc mo-1• rd ».Uriti »vojo uro in dru«. nu- gŽ^ml M prodmet«, d. J. ImeU ton* deo« * ^Re u aa potrata. f. , večkrat mu je užcl j« prične novo življenja. i ^ jt. relJllWP.kJ Buai»u«mA, Oanaialimg Pa. - Za kroja-Uvoje larfe. Bopro»» F* i! S Iko delavnico Gust Pondekasa so la ln mu obljubila, cU m našli mrtvega S5-letnega ItaHja-Ul več -eatol.. na Frank Fleria Zadelo ga naj 1. UM te. m ibrrr Chanat o vo piaamo t' "Te vam ne pro4i nikdar, kola ja edstepHI svsjman aetn." ?,. . ™ « % ;•. j (Dalja MLT M hJ^mliHSam L1S3 ZLr., M ______ ______ ______ okrog tretjini tepggjr je nb«oloU| prehrana r.drjre-r pa ljudje Ker lit la tega odmerka MM si je lahko ■iN od smodnika. Pieria jalmesecev vmko n^ kon^-v roki aamokrea, ki doka- odločil, da prične življavi suje, da aa je hotel braniti, a da va. Došivel je IJ-JM« jabii prapoaan. tS- 4 dveh Tdržila^ Oblasti so aratirale dva oaum- je, da soprog« nI drta«« ene. in ju odvedle v zapor v lj„be in d. ga la n*» > Waahlngton. ! V Chieagl je izvede'- da »ona le STAVKA PEOTI SAMpPAtMO- izvriU Hamoumor JM ^ t"i * z^t:;phmj ,1 HPP tovarni Klectrie kompanije ja aa-okoli 1000 delavcev, ker odpustila dala vee, kf ao ' Ji ■t^fcl«...... n i O. - Trijt banditjt aa oropal« ziataioa^ oo*r • r«*"* v al DOBI prek Coal dva $750,000 Fairmont-Dani/ porabijo sa ega BK^tu prek reke bi giiMi viaduku una, kl deli mesto V mov, je pa ženo v njeni aobl * hA ln sledilo je dejanja J