:: nci (1 mijkv iIkiv is uo o.vigcn in tlie ;iir iiKin aiul woiik'I) thev lost iheir hair aslien iacvs, legs thal sland »husls and goblins walk in this land ulicn lli^dav becoines yesteiday and tomorrow becoineselernilv when ihe soul, vvhen tlu- soul goes baby 011 wlieu lile is taken ;md llicv aiv 110 baby's 1'all \\lieiv iheiv is noone and Ihene is cvervonc loinonou \vill be tlie 22 nd cenhnv tomnrrovv will bc ... tomorrovv vviil bo . . . il \vill be, it \vill be. it vvill Ik- llie 21 st ccnlury vvas here and gone iiiul llie 20 Ih century vvas the down llit" bei>iiiiui> (»1 the eud \vas Uie 2 I st, v\as tho 20 Ih, was ... lv)v)0 \vas ihe year when thi' plav sluck pcople ll>,SS \vas tlie venr vvlicn tlui inan stuck np o\ frc^dom peoplc said, peojjlc said tliciv was iio cause llicre vvas no reason and theiv was no call 1972 was right on thc way Irom that dove bleasted all through the day ] ii«ht way, left way, middlo ot' thc roud ivllash, red stoking libciation oi vvomaii libcration ot man .-- tomorrovv \vill bt1 llie 22 nd centigv lonuniovv will bc ... ] ((»morrovv will bc ... :! lomorrovv \vill bc ... ^ it \vill be, it \vill be, il will be . . ivvolution ol aniinals ; to animals man and bcasts ; llyiny and non Hving thiiA^s ___ jivvolution of nnisic for slie loves a life se\\ tliangiug, changiug, clumging inan as vvoinen, \vomen is bad even vour braiu is not your brain i vojur hat is a plastic thing llien can be c«t tlicrc are iu> niore deceasses llien can be cot inan become the thing vou vvill shock man fullv beconie as god lliat vvas Ihe day that inan and vvomen shortly becume favilt inan bcconie as good and man become as evil j man become as god and inan bctoiiic as devil lnmorro\v will be the 22 nd century voung women \vith their funny cause big doubts. big doubts, big doubts living in niarble lodge young inan, young man died in tlic spring boys of sliepered falling iu love vvedding, vvedding, n cdding, wedding you know 1 am wedding in the thing dont want jio preachermun \vln)'s change give mi vour band llian take my liand tliis is better than a preacherman tlic true, the true is uow Hutault seven vears, seven vears so I am tall dont sway me over (lon't tfy to svving me ovcr Co your day because, because your day vour day will go away tomorro\v will bc the 22 nd century toinorruw vvill be the 22 nd century lomorrovv will be the 22 nd centurv it will bc\ it vvill be, it vvill be . . . EXUMA. THE OBEAH MAN LJUBLJANA. 22. M A J A 19 TRIBUNA KOT UNIVERZITETNI LIST Tribuna je že v svojem konceptu zapisala, da je politično anga-žiran študentski list, ki bo spremljal, razvijal in spodbujal progre-sivne težnje v boju za samoupravljanje na univerzi. V tem smislu mora biti Tribuna nosilec za to pomembnih informacij in predvsem medij izražanja progresivnih teženj v univerzitetnem prostoru. Če želi aktivno soustvarjati javno mnenje na univerzi, pa Tribuna ne more in ne sme ostajati zaprta v probleme študentov in njihove organizacije. Univerza predstavlja v vsej svoji kompleksnosti skupek družbe-nih odnosov, hotenj in interesov, v okviru katerih se študentje v vzgojno izobraževalnem procesu oblikujejo v samostojne in kri-tične osebnosti. Učinkovitost tega procesa je odvisna tudi od ne-prestanega in temeljitega pretoka informacij. Če želi kreativno in kritično vrednotiti procese na univerzi in v družbi, pa Tribuna nikakor ne sme pristajati na zaprtost in omeje-nost v parcialne interese določenih struktur in skupin na univerzi. Študentje so samo del univerzitetne javnosti, zato pomeni vse-binsko omejevanje samo na študente zapiranje v določene okvire. Če pa želi biti politično angažiran list univerzitetnega življenja, Tribuna ne sme biti zaprta, tj. enostranska. Ni slučajno, da je Tribuna v svoj koncept oziroma v svoje te-meljne akte zapisala svojo programsko usmeritev v prihodnosti. Dogajanja na univerzi mora nenehno spremljati, kritizirati, vzpod-bujati kritičen časopis, ki pa se mora zaradi večdimenzionalnosti dogajanja na univerzi opirati predvsem na napredne in osveščene sile. Interesi za študentsko (univerzitetno) javno mnenje soodgo-vorno Tribuno so bili izraženi večinoma v pobudah posameznikov v izdajateljskem svetu ali posameznikov, ki so neposredno z zapisi vplivali na koncept Tribune. V prihodnosti bo potrebno pomisliti tudi na druge (neposrednejše) vplive. S tem bo Tribuna bolj avten-tično spremljala in vzpodbujala dogajanja na univerzi. To povezu-jemo z uveljavljanjem združenega dela na univerzi, kar pa razu-memo kot uveljavljanje neposrednejših in tvornejših oblik delovanja univerze, posebej še njenega pedagoškega in znanstvenega dela. Zavedamo se, da so to programske osnove in da jih je dolžno realizirati predvsem uredništvo. Tvorno delovanje uredništva Tri-bune pa je neposredno pogojeno z možnostmi posameznika, da vpliva na odnose na univerzi (in v družbi). Uredništvo ne more uresničevati svojega koncepta, če za to niso ustvarjeni pogoji v smislu demokratičnega univerzitetnega prostora in (ne nazadnje) če ni urejena finančna podpora. Do zdaj se je vse prevečkrat do-gajalo, da nekateri bistveni elementi niso bili izpolnjeni. Kot prvi korak v razvijanju univerzitetnega lista Tribune bi bilo potrebno znatno okrepiti tekoče informiranje o dogajanju na uni-verzi. S tem bi Tribuna postala dobrodošel informator za vse štu-dente in univerzitetne delavce. ,,Dolžnost" (ob razumevanju vsebine to ne bi bila nobena dol-žnost) na univerzi delujočih organizacij oziroma struktur (Skup-nost študentov, univerzitetni komite ZKS, univerzitetni sindikat, univerzitetno in fakultetna tajništva - administracije ...) bi bila pravočasno obveščati bralce Tribune in s tem tudi celotno univerzi-tetno javnost o svojem delu in načrtih. To na primer pomeni, da bi za študente Tribuna objavljala vse razpise, objave, izpitne roke, informacije o štipendijah... Podobno bi veljalo za informacije o delu in sklepih Skupnosti študentov , UK ZKS, sindikata, o delovanju fakultetniJh in univerzi-tetnih samoupravnih organov ... Dolžnost uredništva pa bi bila te informacije, poročila, gradiva, objaviti. Za tak pretok informacij z vseh nivojev univerzitetnega življenja bi bilo potrebnio uredništvo razširiti s študenti in tudi z neštudenti, ki bi zastopali ostalo univer-zitetno javnost. Ne smemo pa ostati samo pri univerzi. Potrebno je tudi pravilno informirati in svetovati srednješolcem: o študiju, o univerzitetnem življenju o delovanju samoupravnih in drugih organov na univerzi oziroma na fakultetah, o možnostih za stanovanje, štipendijo, prehrano... V ta namen pripravHa Tribuna tudi INFORMACIJSKO ŠTEVILKO ZA SREDNJESOLCE. Ta naj bi poleg razpisa Univerze posredovala vse informacije za bodoče študente in jim tudi po-magala pri izbiri študija. V smislu prej povedanih misli predlagamo konkretno tole: 1. Priprava in tisk informacijske številke za srednješolce. Vse na univerzi delujoče organizacije objavijo informacije t*.r pregled svoje dejavnosti, tiste, ki bi bile za bodoče študente zanimive. Torej: Univerza (tajništvo) objavi razpis Univerze z vsemi pogojji ter informa-cijami, katerih poznavanje je pri vpisu potrebno. Fakultete objavijo detajlnejše informacije o študiju, študijskih programih, potrebnem predznanju... Skupnost Študentov LVZ predstavi svojo organiziranost, možnost delo-vanja študentov v samoupravnih organih fakultet, predstavi specializirane organizacije, kjer študentje lahko obštudijsko delujejo . .. UK ZKS predstavi svojo dejavnost in opiše način in možnosti vključe-vanja mladih komunistov v (nove) osnovne organizacije ... Potreben bi bil še razpis za štipendije, študentske domove (tega bi posre-dovala uprava študentskih domov), informacije o možnostih prehrane, dodatnega izobraževanja, možnostih zaslužka (slednjo posrediije študentski servis), zabave, rekreacije .. Financiranje te številke bi si zaintereskani sporazumno razdelili. Stevilka bi izšla predvidoma v začetku junija in bi jo poslali po vseh srednjih šolah Slovenije. Tu predstavljeni program je okviren in bi se ga dalo po potrcbi dopolniti! 2. Ze jeseni 1974, to je že v naslednjem študijskem letu bi se na Tribuno obvezno naročilj vsi študentje in univerzitetni (predvsem pedagoški) delavci. Študentje bi poravnali naiočnino že ob vpisu. To bi izvedla tajništva fakultet, ki vpisujejo študente. Fakultetni delavci pa bi poravnali naročnino ob prvem mesečnem do-hodku jeseni. 3. V vse dokumente, statute Univerze se vključi Tribuna kott univerzitetni list ter se jo kot tako tudi financira. 4. Pravočasno pošiljanje informacij, razpisov in gradiv, fcako da bi jih Tribuna lahko objavila. To bi bila dolžnost fakultetnih tajniištev (admini-stracij) in vseh organizacij, ki bi želele objavljati svoje informacije oziroma prispevke za študente in fakultetne delavce (objavljanje vseh izpitnih rokov, razpisov, sklepov pomembnejših sej...). 5. Potrebno bi bilo zaeotoviti izhaianie Trib letno). Znan moral biti urnik izhaiania. kar^ čen datum končne redak^iji tem urniku bi se ravnali vs javnost. 6. Financiranje Tribune morSkblti namreč zahtevajo dvig naklade zacije, ki so zainteresirane za ir^oan eni: točnž iteVlk iii datirtn konceptualno usmeritvijo v univer; ;it stni list. To se tiče tako univerze kot fajcultet, S sindikata. Teh šest točk, ki smo jih pred: takdli, pomfent tu>j Prepričani smo, da bodo vsi, ki živijb in delujejp na realizaciii načrta in podprli program, kj si gaje Tribuna^! Sprejeto na seji 10 SSLVZ 13. 5. lh*T~^y mora, biti dolo-ijenega izida. Po orlnicije-za^šVšo univerzitetno rribi ne vsaldh 14 dni (25 številk Io! tno (i FinanciT me oziri lavedene akcije laj bi jo organi- se strinjajo s \UK ZKS, jalog. NEKAJ 0 ORGANIZIRA-NOSTI SŠ FF Vsebina nam kaže, da mora-mo izpremeniti obliko delova-nja. Kaj pomeni to? To pomeni preiti na delegatski sistem, s tem pa mora SŠ PZE prevzeti take naloge kot SŠ FF, torej samoupravne. Po začasnem sta-tutarnem sklepu Fakultetnega sveta FF, v katerem je upošte-van tudi predlog FO SS FF, imajo študenti v PZE štiri pred-stavnike, ki polnopravno zasto-pajo interese študentov PZE, odločajo o vseh zadevah v PZE in imajo pravico glasovanja. Ob eventuelnem sporu bo deloval na FF poseben arbitražni organ, v katerem bi bila dva predstav-nika FO SŠ FF, ki imata pravi-co veta. S tem, ko so preneseni pedagoški in znanstveni procesi na PZE, se mora spremeniti tudi delovanje SŠ FF. Najprej bi želeli opozoriti na sledeče oblike delovanja SŠ. Osnovna oblika dejavnosti na FF je v PZE. Tako se tudi v PZE konstituira SŠ PZE. (PZE je prejšnji oddelek^ Najpomem-bnejši organ v SŠ PZE je skup-ščina SŠ PZE. SS PZE (ODDELEK) 1) SS PZE (skupnost študentov pedagoško znanstvene enote) ima svojo skupščino, v kateri imajo pra-vico sodelovati vsi študentje. To je baza, v katero se vključujejo VSI študenti FF. 2) Skupščina voli 10 SŠ PZE (Izvršni odbor SŠ PZE) - iz vsakega letnika se voli (v 10) najmanj enega predstavnika - skupščina voli predsednika 10 SS PZE in predsednika študijske komisije pri 10 SŠ PZE - skupščina voli predstavnika absolventov v PZE - celoten 10 SŠ PZE sestavlja najmanj 5 (pet) članov - 10 SS P7F uUmn« ?h,*ioU- komisijo, ostale pa po potrebi - IO SŠ PZE izvoli štiri (4) štu-dente-predstavnike v svet PZE, kjer zastopajo interese študentov (iz vsa-kega letnika eden). SŠFF 1) Skupščina SŠ FF sestoji iz: - delegatov iz 10 SS PZE in sicer iz vsakega letnika po eden (skupaj štiri) - predsednikov 10 SŠ PZE (16 x 1) - predsednikov študijskih komi-sijpriI0SŠPZE(16xl) - predstavnikov absolventov (16 xl) - delegatov študentov v delega-ciji FF v zboru združenega dela (5 delegatov) 2) Skupščina SŠ FF voli v FO SS FF: - iz vsakega 10 SŠ PZE enega predstavnika (16 x 1), ki ga delegira 10 SŠ PZE (ga lahko tudi odpokli-če), katerega skupščina samo potrdi - izvoli predsednika študijske komisije FO SŠ FF, ki mora biti eden od predsednikov študijske ko-misije pri 10 SŠ PZE ščini SŠ FF tudi predstavnika absol-ventov - FO SŠ PZE je odgovoren skup-ščini, ki ga lahko odpokliče KRATICE (V PODUK)! FF Filozofska fakulteta SŠ Skupnost študentov TOZD Temeljna organizacija združenega dela PZE Pedagoško znanstvena enota (prejšnji odde- lek) FO Fakultetni odbor 10 Izvršni odbor OSTALE KRATICE: 10 SŠ LVZ Izvršni odbor skup- nosti študentov ljub- ljanskih visokošolskih zavodov UK ZKS Univerzitetni komite zveze komunistov Slo- venije KTK Komisija za telesno kultuio NUK Narodna univerzitetn knjižnica KAP Komisija za aktualno BODOČNOST ŠTUDENTOV SKUPNOSTI Zvezni forumi, tako ZM kot SS, ki so bili največkrat nesposobni slediti pobudam republik, se tudi tokiat niso izkazali. Logika njiho-vega delovanja ostaja ista in nespre-menljiva. Kljub vsem naporom in morebitnim dobrim nameram se v Beogradu ne zgodi nič, s čimer bi bili lahko zadovoljni. Organi ZMJ in ZŠJ do danes še niso našli skupnega jezika. To je potrdil tudi sestanek predstavnikov vseh republiških študentskih organizacij, ki je bil pretekli teden v Beogradu. Prisotni so se na tem sestanku seznanili z najnovejšim osnutkom statuta nove mladinske organizacije. Dokument še vedno vsebuje vrsto pomanjklji-vosti, med drugim tudi takih, ki pričajo, da pisci teksta niso upošte-vali nekaterih bistvenih in argumen-tiranih razprav, še manj pa stališča IB predsedstva ZKJ. V osnutku statuta ni opredeljen univerzitetni nivo organiziranja študentov, prav tako ni govora o republiškem in zveznem koordinacijskem organu za študente. Se vedno ne moremo biti zadovoljni z opredelitvijo kolektivnega članstva v novi organi-zaciji ipd. Samovoljo piscev tega doku-menta seveda omogočajo tudi ne-soglasja med republiškimi štu-dentskimi organizacijami. Ta so največkrat plod površnega gledanja na probleme in zato tudi neizdela-nih stališč. Videti je, da večina orga-nizacij kljub nesogjasjem zapušča delo na zveznem nivoju in se po-sveča svojim specifičnim rešitvam. Ker razprava o osnutku statuta ZSM, čeprav naj bi se začela že 1. aprila, v Sloveniji še ni stekla, po-glejmo, kaj je naredil odbor za pri-pravo kongresa. Na svoji prvi seji, ki je bila 14. maica, si je 20 članov tega odbora zadalo vrsto konkretnih nalog, od katerih sta bili uresničeni samo dve. Dogovor o datumu slo-venskega kongresa mladih je bil enostransko spremenjen s strani ZM. SŠ je bila do teh dogajanj, kakor tudi do raznih provokacij v dnev-nem časopisju, zelo tolerantna. Motda je šla v svoji dobrohotnosti celo predaleč, toda poudariti je treba, da je to skoraj izključno posledica njene dobronamernosti. Vsaka stvar pa ima svoje meje, in tako je republiška konferenca Zveze skupnosti študentov Slovenije, ki je bila v sredo v Mariboru, sprejela vrsto odločno postavljenih sklepov glede dela na podiočju organizi-ranja. Sklepi se nanašajo predvsem na delo odbora za pripravo kongre-sa, med njimi je tudi tak, ki pravi, da se morata ZM in ZSŠ dogovarjati in iskati rešitve predvsem v okviru odbora. Tu naj bo res prostor za skupno delo. ZM je do sedaj vse preveč stvari urejala mimo odbora, ki je tako ostal brez smisla svojega obstoja. Tak način dela pa omo-goča, da ena organizaoija kaj lahko postane žrtev napak, ki jih dela druga. Odboi se je zopet sestal 11. 4. 1974. Po slabem začetku in dolgo-vezni razpravi, to pa predvsem zato, ker so dobili člani materiale za razpravo v roke tik pred sejo, je odbor sprejel naslednje sklepe: slovenski kongres mladih naj bi bil 2., 3. in 4. oktobra v Murski Soboti. 17. t.m. morajo biti napisani vsi materiali. Zaradi zagotovitve uspeš-nosti javne razprave v SŠ bo skupna konferenca ZM in ZSŠ, ki bo mate-riale potrdila, 24. t. m. Javna raz-prava bo -potekala ves mesec maj, ZM pa jo bo podaljšala do avgusta. Tako postaljeni roki so za študente edino sprejemljivi in bomo na njih odločno vztrajali. Na mestni oz. občinski ravni smo fli pri organiziranju mladine najdlje. v pričujočo šbzvitko (ltribune" Sedanje uredništvo ,,Tribune"je soočeno z nekoliko nenavadno situacijo, ki je sicer bolj znana zgolj znotraj uredništva samega. Ta ,,nenavadna situacija" se nafprej in predvsem nanaša na krog sode-lavcev, ki se je vsaj do sedaf omefeval (prostovoljno) na precej ozek krog. Od tod tudi tako majhno število domačih prispevkov na eni strani ter prevladovanje prevodov na drugu Očitki so sicer upravi-čeni, vendar pomanjkljivi v spraševanju po svojem lastnem sodelo-vanju. Mislimo, da je takšno stanje zlasti zaradi dveh sovpadajočih vzrokov: (1) Prejšnji koncepti časopisa so temeljili na (predvsem) poli-tični komppnenti študentskega življenja; ker pa se je politična de-javnost potegnila bodisi v institucionaino dejavnost, bodisi v priva-tizem, je nastala neka določena ,,praznina". Sedanje uredništvo se je tako znašlo v nekem sicer dovolj odprtem prostoru, vendarfe to povzročilo neko neoprijemljivost, nedoločenost, kar je izobliko-valo sedanfi profil časopisa (tu nimam namena vrednotiti, ocenjeva-ti). V tim. konceptu Tribune je profil sicer nakazan, vendar pa je v svoji realizaciji aktualiziran v nedogmatično fleksibilnost. Nezado-voljstvo s Tribuno je v prvi vrsti pogojeno z drugačno predstavo o našem časopisu, vendar, dokler se ostaja samo pri (več ali manj neargumentiranem) mrmljanju brez Jastnih prispevkov, ostaja tudi takšno nezadovoljstvo zgolj imperialistično blebetanje in šopirjenje z iluzijo svoje lastne vsemogočnosti (to velja od literature, poezije, študentske problematike pa tja do t.im. teorije, in seveda tudi ekologije, in čez). Upam, daso ti pojmi vsaj pri nekaterih mrmrajo-čih žolčih jasni -... to pa zaradi kar precejšnje ,,izolacije" ured-ništva in sodelavcev, ki kljub stalnim pozivom in odprtim vratom ne pristopajo k časopisu z dovolj (konec koncev kakršnimikoli) prispevki Zakaj? Zdi se, da je vzrok iskati tako v uredniških spo-sobnostih same Tribune kot v (2) vse prej kot zavidljivem finančnem položaju samega ured-ništva s prodajalci vred. Neizplačani uredniški in avtorski honorarji od novega leta sem - z izfemo 10. številke - so v veliki meri povzročili zgoraj opisani položaj Tribune. Zdi se torej, dajefunda-mentalno vprašanje vprašanje denarja (beri: normalno izplačanega), čeprav se lahko vsaj delno sluti, kaj pomeni finančna blokada za neki časopis, ki nima hollywoodskih strani... seveda, če živimo za neko idejo, hočemo od te ideje tudi živeti... V takih delovnih pogojih se je uredništvo tudi odločilo za te-matsko izhajanje časopisa ter temu primerno tematiko, izhajajoč iz koncepta. Pričujoča Tribuna je po svoji vsebini ,,ekološka cifra". S tem hočemo prezentirati različna pojmovanja tim. ek,ološke krize, ki so afirmirma v različnih družbenih sredinah. Dejstvo, da prevladujejo prevodi, opozarja na nezadostno udeležbo tim. domačih avtorjev iz naše študentske sredine. Seveda, objava tekstov nikakor še ne pomeni, da se z njimi uredništvo kakorkoli strinja ali ne. Ne. Branje teh tekstov naf bo odprto, nedogmatično in kritično, kar naj omogoča ,,naprejšnje mšljenje", ter tako ustvarja vaše prispevke, ki jih bomo objavili v naslednjih številkah Že vnaprej hvala. uredništvo Čeprav malo pozno in ne brez za-pletljajev sta se MK ZM in SŠ LVZ dogovorili o bodoči organiziranosti študentov v okviru nove mladinske organizacije. Potem ko prvi sestanek ni uspel, sta se oba foruma na svo-jem drugem skupnem sestanku, ki je bil preteklo soboto, sporazumela glede bistvenih opredelitev organizi-ranosti študentov na ravni univerze. Bili so sprejeti naslednji sklepi: - univerzitetna konferenca ZSM v Ljubljani ima statuf občinske konference, ki se po delegatskem principu organizira iz osnovnih organizacij na LVZ; - univerzitetna konferenca se enakopravno z ostalimi občinskimi konferencami povezuje v mestu in republiki; - v Ljubljani naj se formirajo aktivi oz. klubi študentov, ki se delovno povezujejo v konference mladih v izobraževanju; - ljubljanski študentje se kot občani vključujejo v delo osnovnih organizacij ZSM Slovenije v krajev-nih skupnostih; - občinske konference ZSM naj se s posameznimi visokošolskimi zavodi in akademijami dogovoie o oblikah posvetovanja in sodelovanja. Sprejeti sklepi so prav gotovo velik korak naprej in resnična podla-ga za delo. Storjeni so prvi trdni koraki, čaka pa nas še veliko dela. Vsi do-kumenti in sklepi morajo v javno razpravo, čas pa je precej omejen. Prav tako ostaja še vrsta odprtih vprašanj tako glede zveznega statuta nove organizacije kakor tudi vseh republiških dokumentov. Robi KOVSCA ODPRTO PISMO SLOVEN-SKIM ZALOŽBAM Ali bo kdaj izšel kakšen prevod kakšne od knjig Kurta VONEGUTA (Cafs Cradle, Piano Player, Good Day Mr. Rosewater, Slaughter House Five ...) ali pa boste, ve sloven-ske založbe, še kar naprej ohra-njale svoj častitljivi zaostanek na vseh knjižnih področjih? S spoštovanjem Darko Štrajn POROČILO KOMISIJE ZA EKOLOŠKO PROBLEMATI-KO PRI10 SŠ LVZ Dne 4. III. 74 je bila na pobudo uredništva Tribune ustanovljena ko-misija za ekološko problematiko pri 10 SŠ LVZ, in sicer z namenom, da bi zbrala vse študente, asistente in profesorje ter ostale, ki se kakorkoli zanimajo za probleme, imenovane ,,kriza okolja in njegovega človeka", v skupino, ki bi vzajemno delovala na tem področju. Iniciativna skupi-na študentov je formulirala osnutek osnovne delovne orientacije komi-sije: zbiranje informacij, predavanja, srečanja (tudi mednarodna), skozi konkretno problematiko kreirati globalne socialno- ekonomske štu-dije itd. Obseg zarisanega delovnega programa je sicer osredotočen zno-traj naše družbe, vendar jo presega z zavestjo, da je tim. ekološka kriza planetarno dogajanje, ki zadeva tako nas kot druge. S tem se afkmira internacionalna in transnacionalna zavest, zavest človeštva kot celote (osnova nam je Komunistični mani-fest). Menimo, da je zgoraj omenjena problematika pri nas še zelo rudi-mentarno osvetljena (vsaj med študenti) ter nezadostno zastopana tako v celotnem izobraževalnem procesu samem kot v zavesti posa-meznika. S sočasnimi ,,ekološkimi problemi" nastajajo tudi nujnosti, da te piobleme, ki so življenjskega pomena v svetovnem obsegu, jasneje ekspliciramo ter argumentiiano analiziramo in tako prispevamo k celovitejšemu pregledu te proble-matike ter k njeni zadovoljivi razre-šitvi. V ta namen je komisija organizi-rala panel-diskusijo o ekološki problematiki pri nas posebej in v svetu nasploh. Ta razgovor je bil 8. IV. 74 v sejni dvorani 10 SŠ LVZ. Poleg majhne skupine študentov (povečini humanisti z FF) so se ga udeležili tudi predstavniki Skup-nosti za varstvo okolja SR Slovenije (SVOS)-drugi povabljenci in tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja se razgovora niso udele-žili. S predstavnikj SVOS smo štu-dentje izmenjali koristne informa-cije ter se zavzeli za trajnejše in globlje sodelovanje z vsemi tovrst-nimi organizacijami tako v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi po svetu. Vzpostavljeni so kontakti z ekološkimi skupinami v Holandiji, kjer so ti problemi še posebej pere-či. V mesecu maju bo v Ljubljani siečanje kolegov iz Belgije, Nizo-zemske in Vefike Britanije, z name-nom, osvetliti ekološko krizo v evropskem oz. svetovnem obsegu. Za jesen pripravlja komisija svoj prispevek za delovni sestanek ekolo-gov iz Italije, Francije, Holandije, Vel. Britanije in Kanade. Hkrati bo seveda nenehno aktivna tudi na domačih področjih. Komisija bo o svojem delu redno poročala, bodisi interno, bodisi v Tribuni. S.J. & u n i Malo pred francosko revolucijo je nemšk?' klasLpa < fil estetsko kritiko realnosti, in podobni motivLše znoya poktvlj in štiridesetih letih v radikalno demokfatičrfem gihinju, ki je Marxom. / K Mikhail Lifshitz: The Philosophy of Art;/fl Kat] Marx,l London-1973, str. 13. ^ ~v ' Z)a«es smo priča splošnemu zatonungkdajefekt aktivnosti tako v razvitih*deželah zahodnS^vxQLt§. deželah vzhodnega bloka, kjer se je študentsko giba, V vseh okoljih, kjer se je pojavilo študentsko gibanje, tisto, kar je bilo edina njihova racionalna možnost (na< šitev v splošnejšem revolucionamei^abanju), ki bi organiziralo mase za destmkcijo kj^alističnega sis\ stavitev revolucionarne diktature pn pozitivnemu cilju približali v Franft KPF na čelu s svofim pristajanjem možnosti preobrata v razmerju moči). V ZQA _ študentsko gibanje kljub svoji intenzitetLrrifti&elGgt ekonomsko-politične močl « da do celotnejše spreinembe sedanjega^ predvsem z globljo spremembo v ce, Bolj kot kadarkoli prej postaja subjekt ni kar dan s samo struk vprašanje revolucionamega subje ieset^h liralo z^ luto Press, identske ir v tistih jjavljalo. \i zgodilo posplo-Jij efektno in vzpo-se temu ~ t \i blah s/ fifa 'ozol ih,, ti Procl to vpraš Tevpluciom fsamerr, vpraša\ vnei nastajanja in ahtualiztftje. Iz proletariatu lat gibanju 03 lato bomo alnosti osvobodii mu s svoje pozi Študentska imenujejo neu vendarle pojav na met rezultate mogoče prU Ravno bolj ali manj pris> lirano v različnih konkre nihanjem v študentskem gib> je usmerjalo zdaj na spre odnosov v celotni mentu gibanja, ,,Staatsgefahri politizaciji re dimenzije ki so to gibanje revolta pa je še govi politični ra preosnovi gibanja. Zdi se, da ob d verzah (Heidelberg, razmišljanjih v tov prihaja spozn času pnpraša v\sq prcn Vpraš spremer >jektu takš^ pa je še tezl da more prit imperializma. evoludonar. ]a\ vi frevl venet ko\ inja {tslcem gih to nakaz: hljenjsko z dmmtBUR*mikQv r&foit realne w^edvfpni lt*"0ši¦jddmii obliki. oe^b^e tega kG&itfekM.(formu- rvacijah) je Sbo^mfo stalnim ^rmiranja, študentska gibanja pomenijo nepo- _ slej ko prej člen v globalni reprodukcijfi kapitala, in zato ravno tako kot tovarna mesto sabotiranja sistema. Toda to je le abstraktna ugotovitev, ki sama po sebi ne pove veliko. Gre nam-reč za opredelitev vsebin, ki naj postanejo predmet spreminjanja, iz česar morajo izvirati alternativne rešitve. V celoti umiverze gre za uveljavitev druge kulture življenjskega procesa na un&verzi. Ravno zaradi specifičnega položaja univerze v ,,buržoaznii kulturi" se preseganje obstoječih kultumih horizontov kaže kot temeljna mediacija posplošitve te?enj po osvoboditvi Kultura;, o kateri tu govorimo, je seveda mišljena v širšem pomenu tega. pojma. Gre torej za sproženjaprocesa, za katerega je univerza nedvomno kompetentna, za ^vrpces spreminjanja obstoječega mednostnega čistevia^zt} uveliavtK^kritičnega mišljenja ali, če hočete, elemen-e ''v isisMffii znanosti, t.j. vključitev ontoloških, gnose-Šgih kritičnih izhodišč zaradi antropologizacije zna--t0 pa terja ustrezen institucionalni okvir (oz. gre titucijo antiinstitucionalnosti), kign morepred-demokratizacija sedanje univerze. Univerza se rdštpreti tehnokratskemu pritisku na način destrukcije vtoritame strukture, posredovme skozi hierarhiziranost lega procesa na njej. Povsem jasno je, dmtakšen proces terja poboditev študenta. Študentskoajmnfe torej more pome-retizacijo tega procesa. J&InM, osnovnih nalog v tem bimotfa biti organizadjNcomunikacije unaverze z osta-nega življenjaix) principu ,,vsaik se uči od unjjterza precfftavljala javno tribw.no znanstve-igrati svojo nenadomestfjivo vlogo v ki morev,svoji posplošitvi roditi težnje m QlTUBW&jjt^loMefWužbe. po ukiniitvi obstoječe or^iprn^^jn vi razrednfaazdeljene družlbe. tavljenemu projektu štuja kulture arja možno ega dogaja- mbe: ^Alzraz je Habermasov (pri 2fe K -aeform" Sukrkamp Verlag) in p< •?r:5* Vterminom misli na prevelikopotezri nje- čarski rimi se skriva ^. kanalizirali gibjinfe v1 ugotoviti, dfproti sish ta- liOso levi- Kakkth tqhte&, za k&f upulatoi^i poskut) da bi Toda prekmalu so morali 'imajo v rokah policijo in armado pSzarja na realno dosegljive cilje. jLiki naimanj diskutabilno (če bi imel pros , 1 trditi, da zgrešeno) zaznava vlogo estetsi še posebej pa vlogo t.im. nove senzibilnoš" 'onaitshciiG 2. Te trditve imajo svojo podlago vnekaterih i — jQ na naših tleh, ki niso izzvali očitkov ^antisamoupra1 ZU V^^cNkritikini l ffjav&stf nCfeel tr ', ia^fi/iuai fibanju, inanih pos ,elitizma" ipd. Filozofske ebu, poskuse tudi nekatere Mislim na nekatere eksperimente v okviru ljubljans fakultete, poskuse na kulturnih maratonih v Ljubljani Oganiziranja zunajštudijskega življenja v komunah in n specificirane ideje o reformi študija. Mislim, da bi diskusiija o različnih neizkoriščenih aspektih možnosti dejanskega študentskegai gibanja med zainteiesiranimi študenti rodila ideje ne samo za tvorjenje razMčnih ,,teorij", ampak za radikalno delovanje in ,,konstruktivno" akcijo samo.. ZGODBA MIKLOSZA HARASZTIJA, KOMUNISTlCNEGA PESNIKA, KI NE PISE O DUSl, AMPAK O AKORDU (1) IN JE ZARADI TEGA IZZVAL PROCES Ime mu je Miklosz Haraszti. Kot mlad, 18-leten pesnik je postal znan leta 1963, študkal je filozofijo in ruščino na univerzi v Budimpešti. Dve leti kasneje je sodeloval v Solidarnostnem komiteju za Vietnam, ki je razen demonstracij pred ameriškim poslaništvom organiziral tudi kolektivne delovne dneve ,,Vietnam-Subotniks", katerih izkupiček so poslali v Hanoj. To solidarnostno gibanje so akademske avtoritete, ki dopuščajo le oficialno solidarnost, po krajšem času razpustile; organizatorje so obsodili zaradi frakcionaškega stališča do komunistične mladinske organizacije in jim očitali naklonjenost maoizmu. Poleg tega je ta primer obravnavala tudi policija, ki je vzela Harasztija pod nadzorstvo, posledica tega pa je bila graja (2) s strani univerze v novembru 1966. Leto kasneje je Haraszti za krajši čas zopet padel pod »policijsko kontrolo" zaradi ,,državi nevarne aktivnosti". Junija 1968 so v Budimpešti obsodili skupino ,,maoističnih zarotnikov", kateri je pripadal tudi Haraszti. Istega leta je dobil dovoljenje za nadaljevanje študija. V onih letih je bil mladi pesnik eden od promotorjev ,,Protestsongs" na Madžarskem; prevedel in uredil je antologijo ,,Poetje, pesmi, revolucije", ki vsebuje revolucionarne pesmi velikih lirikov iz okoli petdeset dežel. Istočasno je sem in tja objavljal pesmi v časnikih in antologijah sodobne lirike. V letih 1968-69 ga je službena kiitika napadla zaradi ,,utopističnega" in ,,psevdorevolucionarnega" stališča. Leta 1969 je na konferenci mladih pisateljev v Lillafuredu v svojem referatu govoril o družbeni atmosferi, v kateri mladi pisatelji žive in snujejo. Parafrazirajoč Bernsteina je dejal, da je v madžarski družbi ,,mir vse, cilja pa nič", da gredo ,,škarje med maso in elito vedno bolj narazen, da se razlika povečuje, da so družbene strukture otrple, in vsakdo, ki bi zmogel te pojave analizirati, bi bil prisiljen podvreči se bistvenim problemom". Haraszti je terjal svobodno in odprto razreševanje in tolmačenje različnih tendenc in šol. Njegov prispevek so deloma natisnili v literarnem tisku, in Haraszti-kritik takrat ni bil oficialno spodbit. Decembra 1969 je časopis ,,Uj Iras" priobčil njegovo pesem z naslovom ,,Kaj govori zoper Che-ja", v kateri je parodiral birokrate, ki kritično in sumljivo zro na Cheja zaradi njegovega nekonformizma in ,,utopizma". Centralni organ partije ,,Neposrabadsag" je reagiral na to ironijo s člankom, naslovljenim z ,,Revolucija ali anarhija", kjer se trdi, da se Haraszti izreka za ,,neko brezkrajno demokracijo" in za ,,revolucionarni asketizem". Haraszti je dobil možnost priobčiti odgovor v istem časopisu. Storil je to in obsodil oblastno sektaštvo pisca članka. Od tedaj tisk ni več ojavljal njegovih pesmi. Maja 1970 je bil Haraszti prijet in po treh dneh spuščen na prostost. Istočasno je policija uvedla preiskavo proti njemu, zaradi ,,huj-skanja" in tega, ker je na nekaterih literarnih večerih bral svoje pesmi in dajal izjave, ki so bile režimu nevarne. (Npr. ,,V Sovjetski zvezi ni več Sovjetov".) Policija je zaplenila itd ... zbirko Leninovih citatov, ki so jo nekateri študentje, med njimi tudi Haraszti, pripravili ob stoti obletnici Leninovega rojstva. Zbirka je bila tudi v programu razstave, ki naj bi bila medtem, vendar so jo akademske avtoritete prepovedale. Zdelo se je, da uprava ni našla zadostnega materiala in je Harasztija zato le pokarala. Policija pa ga je vendai dala pod ,,policijsko kontrolo"; kasneje so ga zopet vrgli z univerze, kajti po uradni policijski verziji je hotel ,,sistem od spodaj gor podreti, s tem da je proniknil v vrste delavskega razreda". Policijsko nadzorstvo je ukrep, ki velja predvsem za obsojence, spuščene iz zapora, in sestoji iz takihle dolžnosti: biti vsak dan do desete ure zvečer doma, javiti se enkrat tedensko policijskemu nadzorstvu, spoštovati prepo-ved obiskovanja javnih mest, potrebno pa je tudi zapustiti prebivališče za šest mesecev. Trajanje ukrepa se lahko podaljša še za nadaljnjih šest mesecev, lahko pa se ga uporabi tudi kdaj kasfteje; v takem primeru ponavadi zado-stuje interval nekaj dni. Če se teh dolžnosti ne spoštuje v redu, meščana lahko doleti trideset dni dolga internacija, vse to pa sodi v pristojnost poli-cije. Potem ko je univerza Harasztija pokarala (3), je delal v različnih tovarnah prestolnice, med drugim kot strokovni delavec v tovarni traktorjev ,,Rdeča zvezda". Ko je minilo obdobje prvega ,,policijskega nadzorstva", je bilo takoj obnovljeno pod pretvezo, češ da ni prekinil stikov s svojimi nekdanjimi tovariši v zaporu. (Haraszti ni bil nikoli v zaporu.) Skupaj z nekim tovarišem, ki je bil zaradi drugih, vendar sličnih vzrokov v istem položaju, se je Haraszti branil izvrševati v ukrepu določene naloge. V pojasnilu, ki sta ga poslala službenim organom, mnogim osebnostim javnega življenja in intelektualcem, se sklicujeta na izjavo notranjega ministrstva, da ,,policija pri ideoloških vprašanjih ne sme posredovati". . Policija je obadva obsodila na 25 dni ječe, v znak protesta pa sta ves čas izvajala gladovno stavko. Po izpustitvi je policija umaknila sklep o nadzor-stvu, za kar gre zahvala intervenciji filozofa Georga Lukacsa in drugih inte-lektualcev. Leta 1968 je založba Magveto sklenila s Harasztijem pogodbo o izdaji pesniške zbirke, toda knjiga ni izšla. Isti založnik je kasneje podpisal po-godbo za reportažo, katere predmet bi bil položaj delavcev. Haraszti jo je napisal leta 1972, naslanjajoč se na lastne skušnje iz tovarne traktorjev. Toda založnik je marca istega leta rokopis z naslovom ,,Akord" odklonil zaradi ,,sovražnega duha". Maja so Harasztija zaprli zaradi razširjanja rokopisa ,,Akord" med intelektualci, katerega vsebina je bila označena kot ,,podpi-hovalna". Policija je zaslišala precej ljudi in pretaknila ducate stanovanj; med drugim tudi stanovanje pisajelja in sociologa Gyorgyja Konrada, ki ga je policija smatrala za sokrivca. Zaradi obtožbe je Haraszti vztrajal pri trditvi, da ni ,,nobene razlike v položaju delavcev v kapitalistični, ali socialistični deželi". Konec julija je državni pravdnik predložil obtožnico. Proces naj bi bil predvidoma jeseni (4). Obtožnica bremeni Harasztija ščuvanja, sovraštva do temeljne državne uredbe, to je do plačilnega sistetna, in razširjanja roko-pisa med mnogimi intelektualci. Sodbo bo izreklo budimpeštansko sodišče, kasneje, v primeru pritožbe pa najvišje sodišče. Sojenje lahko dobi posebno pomembnost, kajti interpre-tacije veljavnih zakonov s strarii najvišjega sodišča, kroženje rokopisa, lite-rarna, umetnostna in znanstvena diskusija lahko vse skupaj še bolj utesnijo. Kar se tiče knjige, se zdi, da gre za umetniško, pozornosti vredno in literarno zanirnivo delo, ki poleg tega daje objektiven opis položaja delavcev v oni tovarni, ki pa ji je zaradi predhodnega bankrota nekega velikega po-djetja to nekako podtaknjeno. Neki sociološki časopis je sicer sklenil pri-občiti nekaj izvlečkov iz knjige, vendar to sedaj ni več mogoče; časopis je razen tega menjal tudi urednika. Obtožnica predvideva kazen od dveh do osem let, zanjo pa se bo treba spokoriti v težji od tr-eh obstoječih jetniš-niških možnosti. Postskriptum redakcije: Proces proti Harasztiju je bil 16. 10. 1973 preložen za nedoločen čas. Obnovljen bo takrat, ko se bo našel primeren postopek proti levim kritikom. Zato pa se moramo solidarizirati. (Primerjaj pismo Pia Baldellija, v istem zvezku, stran 219) (5). Prevedel: JoR Onombe prevajalca: 1. Puščamo kar pkord, čeprav je jasno, da gre za delo, ki je plačano po učinku oz. uspehu. Pa vendar. 2. Verjetno so rau zažugali tako, da ni mogel več v šolo. 3. Zopet isto. 4. Ta jesen je že preteklost, kakor tudi čas pisanja pisma; izšlo pa je v nemškem prevodu leta 3 974 v knjigi ,,Internationale Marxistische Disku^sion 45" pri Merve Verlag GmbH, Berlin. 5. O tein pa še kdaj dtugič. UREDNIŠTVO: Cene Filipič - glavni urednik (študentska organizacija, informacije), Daniel V. Levski v. d. odgovornega urednika (teorija, politika, seks), Blaž Ogorevc (kultura), Peter Pal - pomočnikjlavnega urednika (reforma študija), David Plut (teorija, prevodi), Jadran Sterle (ekologija, subkultura), Edi Stefančič - likovni in tehnični urednik, Darko Strajn (reforma univerze, teorija), Ivan VoJarič (literatura), lektor: Bora Zlobec-Jurčič, desk: Pavle Zgaga. Izdajateljski svet: Božidar Debenjak, Pavle Gantar, Franc Jakopin, Sonja Lokar, Jure Mikuž (predsednik), Boris Muževič, Gorazd Sancin, Primož Žagar. TRIBUNA, študentski list. Izdaja 10 SŠ LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1/11 - 86. Tekoči račun 50101-678-47420. Tiska tiskama Ljudske pravice v Ljubljani. Letna naročnina 35t,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1 /72. Nenadom. i ekološki krizi, zaradi katere naj bi bilo treba gospodarsku ia»t iiujno zavreti, če ne celo ustaviti, je v kapitaUstičnih deželah imela šoku podoben učinek. Dejstvo, da je kapitalistični produkcij-ski način zadel ob svoje naturalne meje, je spravilo na barikade skupaj na-ravne apostole, naskakovalce strojev (Maschinensturmer), kulturne pesi-miste, opremljene z neomaltuzijanskimi teorijami in njenimi variantami. Zdi se, da se uveljavlja spoznanje, da je treba takoj zaustaviti splošno poslabšanje . naravnih produkcijskih in reprodukcijskih pogojev. Politika okolja naj postane velika skupna naioga. Pred nekaj časa je izšla računalniška študija teama raziskovalcev na Massachusetts Institute of Technology (MIT) z naslovom »Meje rasti". Ta knjiga se je doslej izredno razširila v mnogih deželah in v glavnem določa merila in nivo aktualnih političnih in znanstvenih razprav o gospodarski rasti posebno kapitalističnih industrijskih držav. Študija vsebuje nekaj tez o prihodnosti človeštva na bazi izjav tipa ,,če-potem", ki naj bi jih dokazali mnogovrstni modelni izračuni. Knjiga hoče ustreči naraščajoči potrebi mnogih ljudi, da bi dobili na množeča se vprašanja po smiselnem obliko-vanju človeškega okolja tudi zaobsegajoč odgovor, ki bi presegel razlago posameznega pojava. Ždi pa se nam, da se to dogaja na način, da ni treba sama podvomiti o vsebini in rezultatu razrskave, ampak da je treba vprašati tudi po tem, kakšno politično funkcijo naj taka knjiga ima v zdajšnji fazi kapitalizma, ko se protislovja družbenega sistema odkrito odpitajo v pro-dukcijski in reprodukcijski sferi in se izražajo ravno tudi y poslabšanju človeškega okolja. Obratno pa naj bi bilo dejstvo, da vprašanja oblikovanja okolja in ekološkega usmerjanja zmeraj bolj silijo v politično zavest širokih slojev prebivalstva, zadosten razlog, da se kompleks takoimenovanih pro-blemov okolja analiziia tako obsegajoče kot le možno. I. MEJE RASTI Po dolgoletni evforiji je meščanska znanost o rasti zašla v krizo. V eko-nomski teoriji rasti so konstruirali komplicirane« formalne modele, ki so briljirali v svoji logični konsistenci, žal pa so imeli to napako, da z resnič-nostjo niso imeli nič opraviti. ,,Konstrukcija abstraktnih ,modelov\ ki naj v matematični obliki opisujejo tiste kompleksne odnose, ki določajo proces gospodarske rasti, spada med najljubša opravila gospodarskih teoretikov. Po nesreči pomanjkanje detajlnega znanja o v realnem svetu eksistirajočih pogojih prisiljuje konstruktorja modelov, da opre mnogo ali celo vse svoje splošne ključe na najrazličnejše a priori domneve, ki jih izbere bolj zaradi matematično lahkega ravnanja z njimi kot zaradi soglasja z opazovanimi fakti. Odgovora na vprašanje, kako je mogoče doseči v kapitalistični družbi optimalno gospodarsko rast ob hkratnem preprečenju konjunkturnih kriz, meščanska ekonomija ni dala. Po teoriji je zašla v dilemo tudi praksa. Če je bilo mogoče za določen čas demonstriiati letni uspeh z ugodnimi stopnjami rasti socialnega produkta, blagovne produkcije ali dohodkov, pa so vendarle tem koeficientom uspeha zmeraj bolj stali nasproti vznemirjajoči sporedni pojavi gospodarske rasti. Ne v teoretičnih modelih rasti ne v mikro- in makro- ekonomskih bilancah teh sporednih pojavov oz. postranskih učinkov produkcije in konsumpcije niso zajeli. Poročila o oškodovanju okolja pa so povzročala, da so v javnosti zmeraj bolj relativirali in postavljali pod vprašaj uspehe rasti in podatke o napredku. Kritika in neugodje zaradi miselnosti napredka sta se pojavila prej spontano kakor kot rezultat znanstvene analize. Diskusija o poslabšanju pogojev okolja zaradi tega poteka sicer glasno, njen učinek pa ostane indiierenten, ker iščejo vzroke in strategije rešitev v tehnično-znanstvenem območju, in ne v ekonomsko-družbenih pogojih produkcije in konsumpcije v vsakokratnem družbenem sistemu. Tako se da tudi razložiti, zakaj se danes politika okolja da tako harmonično uvrščati v politične programe še tako nasprotnih strank. Druga stvar pa je, da jje s še tako uspelimi programi za okolje mogoče prikriti DEJANSKE posledice na videz brezmejne rasti samo deloma in le za kratek čas. Če se problemi okolja potem naenkrat pojavijo, lahko sprožijo panične reakcije, ki so večinoma prav tako radikalne kot iluzorne. Taki radikalni programi za okolje, začenši z zahtevo po vrnitvi k predindustrijskim produkcijskim oblikam tja do pred-loga rasti ,,nič", škodijo trezni oceni problemov okolja in zapirajo pot k politično realistični analizi sedanje situacije okolja. Centralna teza študije MITa je, da bo ob nadaljevanju sedanje rasti iri brez pomembnih političnih in socialnih sprememb človeštvo v manj kot sto letih zašlo v katastrofalne razmere. Ta razvoj označujejo izčrpajoče se zaloge surovin, hiter porast onesnaženja okolja, naglo zmanjšanje hrane in industrij-ske produkcije na osebo in - kot posledica tega - nenadno nazadovanje svetovnega prebivalstva, vzporedno z lakotami, visokimi stopnjami umrlji-vosti in ekstremno nizkim življenjskim pričakovanje. Pisci prognosticirajo, da bo ob nepretrgani gospodarski rasti dosežena najprej neka optimalna vrednost, da pa se bo človeštvo potem zelo hitro povrnilo v revno eksi-stenco. Omembe vredno je, da napovedujejo zlom človeštva za trenutek, ki je tako blizu, da ga bo naslednja generacija že doživela, vsekakor pred letom 2100. Po takih resnično ogrožajočih in prestrašujočih izgledih za prihodnost Zemljanov ponudijo takoj recept, s katerim bi se dalo doseči odložitev ali celo preprečitev propada človeštva: stanje svetovnega ravnotežja, dosegljivo s prostovoljnimi omejitvami rasti, s kontrolo stopnje rojstev, z omejitvijo rasti kapitala, z zamnjšanjem industrijske produkcije, itd. Stanje svetovnega ravnotežja označuje stabilizacija števila prebivalstva in konstanca angažmaja kapitala. Ce bi hoteli preprečiti večje eksistenčne kiize in lakote dela ali celotnega človeštva, bi bilo treba takoj v svetovnem merilu začeti uvajati prehod od rasti k stanju ravnotežja. Pet minut pred dvanajsto je, človeštvo naj se pravočasno zave. Pogte^jmo najprej znanstveno metodo, na kateri temeljijo tako grozeče izjave. Pisci uporabljajo za svoje računalniške izračune svetovni model, ki so ga v zadnjih letih razvili na MITu in s pomočjo katerega je mogoče razisko-vati dinamiko kompleksnih sistemov. Ta model bistveno preseže golo meto-do ekstrapolacije trendov ekoloških ali socialnih dogajanj, tako da skuša medsebojne učinke različnih spremenljivk zajeti v okvir kompleksnega sistema. V uporabljenem svetovnem modelu se spravi v medsebojno zvezo 99 relevantnih spremenljivk, začenši z ne regenerirajočimi se surovinami pa tja do poljedelskih investicijskih stopenj. Računalniški izračun se začne z letom 1900 in se konča z letom 2100. Koeficiente modela določajo statistični podatki za časovno obdobje od 1900 do 1970. Funkcije svetovnega modela v posameznem niso izkazane, bralec dobi v vpogled le tekoče diagram (Flu diagram) z 99 spremenljivkami. V toliko rezultati študije glede določanja funkcij in statistične konsistence za bralca te knjige niso preverljivi. V modelih izračunih vključno z variacijami je končno kvantitativno pokazan časovni potek petih odločilnih količin: ,^:azvoj prebivalstva", ,,industrijska celotna produkcija na osebo", ,,produkcija hrane na osebo", ,,onesnaženje okolja" in ,,zaloge surovin, ki se ne dajo regenerirati". S pomočjo poteka krivulj teh količin pridejo pisci študije do svojega pesimističniega pogleda na svet; s pomočjo simulacije in variacije posameznih količin razvijejo strategijo za pjeprečitev pretečega propada človeštva. Centralni dve spremenljivki svetovnega modela sta prebivalstvo in indu-strializacija. V glavnem delu knjige obravnavajo dinamično vedenje teh dveh količin, pri čemer posebej poudarjajo medsebojna vplivanja, ki rast pospe-šujejo ali zavirajo. Kot karakteristično značilnost svetovnega modela nava-jajo prepletenost posameznih spremenljivk, ki je taka, da se v kompliciranih regularnih krogjh (Regelkreis) izoblikujejo pozitivni vzvratni efekti. Najprej ugotovijo za glavni spremenljivki ,,rast prebivalstva" in ,,industrijsko rast" pozitivno vzvratno spojen regularni krog (positiv mckgekoppelter-Regelkreis). Nato raziščejo ostale količine, ki določajo svetovmi model, glede na njihove možnosti in meje rasti. Stmitev spremenljivk v svetiovnem modelu potem dopušča izjave o vedenju dinamičnega sistema. Centralni metodični problem raziskave je v dani oz. domnevni EKSPO-NENCIALNI RASTI spremenljivk. Neodvisno od logične konsistence konstruiianega svetovnega modela bo kakovost te raziskave odvisna najbrž predvsem od tega, ali za osnovo vzete eksponencialne stopnje rasti dejansko lahko zrcalijo zgodovinski razvoj. Prvo odločilno težavo takih domnev moramo videti že v tem, da brez specifičnega razlikovanja obravnava fizične restrikcije in količine rasti kot npr. nahajališča surovin ali ptorebno energijo enako kot socialno-ekonomske količine rasti, kot sta ,,prii;astek prebival-stva" ali ,,akumulacija kapitala". Očitno pa je, da fizične količine po tej strani in socialno-ekonomske količine po drugi strani popolnoma razjično reagirajo na spremembe dtužbenopoliticnih podatkov in pogojev. Sploh je dvomljivo, ali je mogoče take spremenljivke, ki jih smemo jemati samo v zvezi z vsakokiatnimi produkcijskimi razmerji, s preprosto domnevo pozi-tivnih vzvratnih efektov za obdobje dolgo več kot 100 let dovolj natančno prognosticirati. Težko metodično hibo študije je treba zato videti v tem, da se naturalni, osnovni pogoji rasti obravnavajo enako kot tiste količine, ki so neposredno podvržene ekonomskim in družbenim zakonitostim. Tukaj se pokaže, da je*kvaliteta izjav in rezultatov lahko ravno tako dobra kot kvali-teta same konstrukcije modela. Ker pa ostane še tako dober model za prognozo dinamičnega sistemskega raziskovanja omejen ina mehanično tekoče registriranje stanja (Fortschreibung), tudi če so zajete vse možne interdependence spremenljivk, lahko skelpi veljajo samo tako» dolgo, dokler ne pride do kvalitativnih sprememb v družbenem sistemu. Osnovna domneva eksponencialne rasti bo najbrž veljala za marsikatere od opazovanih trendov, kar je samo že vzrok, da imamo študijo za koristno. Za druge količine se bo po vsej priliki izkazalo, da je domneva napačna, kar pa zadostuje, da podvomimo o celotnem rezultatu. Marsikatera izjava študije na osnovi eksponencialne rasti se zdi kot ona prognoza iz preteklega stoletja, s katero so prerokovali, da se bo London že v nekaj desetletjih potopil v konjskem gnoju, če ne bi omejili prometa. Žnanstveniki MITa postavijo v svoji študiji vprašanje po zakonu gibanja Zemlje (svetovni model) in ga najdejo v eksponencialni funkciji Centralna kritika njihove raziskovalne metode se nanaša na enostransko in mehanično upoštevanje produktivnih sil. Njihovo razumevanje Zemlje kot dinamičnega sistema različnih in druga na drugo vplivajočih spremenljivk rasti izključuje vpogled v ekonomske zakone gibanja družbenih sistemov. Čeprav vzamejo za osnovo raziskave časovno razdobje 300 let, ostane le-ta nehistorična, ker ne izluščijo morda socialno ekonomskih determinatnt sistemov v časovnem poteku, ampak vzamejo iz zgodovine samo podatke s ciljem, da bi kar najbolj natančno prognostictrali potek krivulje neke količine v danih poli-tičnih pogojih. Tipično za popolno zanemarjanje analize produkcijskih razmerij je agregacija vseh diužbenih sistemov v enoten svetovni model. Čeprav na posameznih mestih zaradi zavarovanja podatkov še razlikujejo na primer med industrijskimi državami in deželami v razvoju, pa so v ,,vročič-nih krivuljah" (Fieberkurven) svetovnega modela tehnični in ekonomski koeficienti prikazani neodvisno od svojega političnega in socialnega ozadja. Zanemarjanje razrednih razlik, izkoriščanja, imperialističnih gibanj oblasti,. itd., imunizacija družbenopolitičnih nagibov rasti v vsakokjratnih produk-l cijskih načinih nasproti navidezno splošno veljavnim indikatorjem napredka" depolitizira substanco študija v tem smislu, da se ne analizirajo več zakoni gibanja nasproti družbenih sistemov glede njihove sposobnosti ali nesposob-nosti za dolgoročno planiranje rasti, temveč da se rezultati vsakokratnega produkcijskega načina osamosvojiijo in povzdignejo v objektivni zakon. Potem ni več bistveno vpraševati, ZAKAJ se surovine izkoriščajo nekontro-lirano in razsipno. Dovolj je ugotoviti, DA bo prilaščanje snrovin nekoč zadelo ob svoje fizične meje. Ekstrapolacija družbenega konteksta iz naturalnih in monetarnih tren-dnih gibanj ima pri tem pomembno politično funkcijo. Odvrača od konkret-nih problemov kapitalističnega produkcijskega načina, tako da posplošuje njegovo naraščajoco nesposobnost, da bi načrtno usmerjal prilaščanje narave in uporabo naravnih virov. Svarilni klici o ,,položaju človeštva" naj natve-zejo, da naraščajoča obremenitev okolja, breznačrtno zapravljanje naravnih snovi ali nekontrolirani porast svetovnega prebivalstva niso rezultati dolo-čenih produkcijskih razmerij, ampak izključno nujni spremni pojavi indu-strializacije, katerih se je zdaj treba lotiti z neke vrste svetovno notranjo politiko. Če bi lahko sedli skupaj pravi strokovnjaki in bi nacionalne vlade bile uvidevne, bi bil ravno še čas, da bi človeštvo rešili njegovega propada. Ta nerealistični tehnokratski zasnutek za dolgoročno načrtno usmerjanje gospodarske in socialne rasti temelji na tajitvi specifično družbenega značaja produkcije in reprodukcije. S svojo idealistično pozicijo se avtorji podajo v pomembno protislovje. Pq tej strani drastično opisujejo težave uvrednotenja kapitala, ki jih je pričakovati zaradi zmeraj večjih fizičnih mej in o katerih mislijo, da jih bodo lahko odpravili s strateškimi priporočili y okviru kapita-lističnega družbenega sistema. Po drugi strani pa bi realizacija njihove stra-tegije rasti, namreč da bi spravili svetovno rast v stanje splošnega ravnotežja s popolno konstanco dveh odločilnih spremenljivk ,,kapitala" in ,,piebival-stva", kapitalističnemu produkcijskemu načinu zadala smrtni udarec, ker bi uvrednotenje kapitala brez akumulacije kapitala funkcijsko sposobnost kapitalističnega sistema prignalo ad absurdum. Nespoznanje povezanosti med razvojem produktivnih sil in produkcijskimi razmerji je avtorje torej spravilo v neprijeten položaj, da rezultati študije ne zadostujejo niti znan-stvenim potrebam uvrednotenja kapitala niti niso uporaben zasnutek za kritiko kapitalistične ideologije rasti. Ce imajo nekateri interesni zastopniki kapitala knjigo vendarle za pomemben prispevek k družbeni politiki, tedaj zavoljo tega, ker je v njej razširjeni pesimizen giede možnosti rasti družbe-nega bogastva primerno gojišče za zahteve kapitalskih frakcij državi, da naj izboljša objektivne produkcijske pogoje v prid poslabšujočih se pogojev uvrednotenja kapitala s sredstvi in v škodo celotne družbe. II. DELOVNA PODROČJA Namen tega prispevka je spodbuditi znanstveno in politično delo na področju načrtovanja okolja in ekologije. Čeprav smo mnogo preudarkov tu mogli samo nakazati in so zato ostali na površju, je iz povedanega mogoče podati nekatera delovna področja za historično-materialistično analizo pogojev okolja. Ta delovna področja bomo navedli strnjeno. 1. ANALIZA PRODUKCIJSKIH RAZMERIJ GLEDE NA NJIHOVO DELOVANJE NA NARAVO Vedenje ljudi do narave določa vsakokratna družbena oblika. Natava se prisvaja samo v okviru te družbene oblike in z njeno pomočjo. Vsi odnosi narave so podvrženi temu družbenemu razmerju. Prekapitalistične družbene formacije imajo torej drugo historično ustvarjeno razmerje do narave kot kapitalistična ali socialistična družbena oblika. Znanstvena zasnova za po-jasnitev in odstranitev poškodb okolja torej ni toliko pri tehnično-nara-voslovnih strategijah reševanja kot v analizi vsakokratnih produkcijskih razmerij glede na njihovo delovanje na naravo. Splošne teorije rasti in repro-dukcije ne morejo dati smiselnega vpogleda v ,,položaj človeštva". 2. RAZVOJ PRODUKTIVNIH SIL IN PRISVAJANJE NARAVE V KAPITAUSHČNEM PRODUKCIJSKEM NAClNU Razvoj produktivnih sil v kapitalizmu je omogočalo naraščajoče obvla-danje naravnih sU. Istočasno vodi to obvladanje do takih oblik prisvajanja narave, pri katerih nastopajo precejšnja ogrožanja in uničevanja naravnega okolja. Niso pa vsi ti pojavi probletnov okolja samo tehnološke motnje kot neizogibna posldica povečanja produktivnih sil, temveč so tehnološke motnje kot izraz protislovne družbene organizacije produkcije in repro-dukcije. Današnje pojavne oblike uničevanja okolja v kapitalističnih dižavah je treba konkretno raziskati glede na to povezanost. Prisvajanje narave s pomočjo človeškega dela se v kapitalističnih deželah dogaja na zelo visoki ravni produktivnih sil. Zaradi znanstveno-tehnične revolucije je mogoče v produkcijskem procesu izrabiti naravne zakone v doslej neznani meri. isto-casno pa lahko v uporabne vrednosti spremenjene količine naravnih snovi ter sekundarni efekti produkcije povzročijo precejšn^ gospodarske rasti in družbene reprodukcijske baze, kar se danes v kapitalis ičnih deželah izraža kot pomanjkanje surovin, izčrpanost naravnih virov ali i ot uničenje okolja. Tu obstaja presenetljivo protislovje med zapravljanjei. naravnih snovi (embalaža, smeti) na tej strani in postopnim zmanjšanjem 1 aravnih virov na "drugi strani. Pri tem ne mislimo samo kvantitativnih meja naravnih snvvvi. Ekološko stabilnost ogrožajo tudi fizikalni, kemični in biokemični posleu:čni procesi produkcije. ,,Stranski efekti" prQdukcije postanejo najvažnejši p^vzročitelj uničenja okolja. Meščanska ekonomska znanost v svoji teoriji ksternih efektov in socialnih stroškov prezre dejansko povezanost kapitalistične produkcije in ogrožanja okolja. ¦ V marksističnih delih o rasti in reprodukciji v kapitalističnih produk-cijskih razmerjih je bila doslej v ospredju MONETARNA stran reprodukcije družbenega celotnega produkta in njegove razdelitve, medtem ko se je SNOVNA stran zanemarjala. MatKOve zasnutke, da bi razmerje med družbo in naravo laziskali s pomočjo procesa presnavljanja v produkciji in konsum-pciji, skoraj niso razvijali naprej, čeprav bi ravno znanje o družbenih in ekonomskih pogojih snovnega krožnega toka lahko odločilno razširilo teorijo rasti in reprodukcije. Tukaj je tudi korenina za kritično oceno sve-tovne diskusije o zaščiti okolja. Treba bi bilo pojasniti, zakaj v kapita-lističnem produkcijskem načinu tovarne same od sebe sploh ne morejo imeti interesa, da bi se kontroliral celotni proces presnavljanja znotraj in zunaj tovarniških meja glede njegovega obremenjevanja človeškega okolja. V posameznem bi bilo treba pokazati, zakaj ekonomski zakoni kapitalistične produkcije nujno privedejo do snovnih meja proizvodnje uporabnih vred-nosti, ki pa so le meje tega specifičnega produkcijskega načina. Obratno bi bilo treba vprašati, ali in kdaj se take snovne meje gospodarske rasti in, reprodukcije pojavijo v drugih družbenih sistemih. ¦ 3. RAZVOJ PRODUKTIVNIH SIL IN PRISVAJANJE NARAVE vl SOCIALISTICNEM PRODUKCIJSKEM NAClNU ¦ Kapitalističriim deželam pri odvračanju pozornosti od vzrokov uniče-vanja v tojiko ni težko, ker je pogosto najti v socialističnih državah enake ali podobne pojave. Površno gledano se zdi, da je problem rasti in reprodukcije mogoče neodvisno od družbene formacije zvesti na industrializacijo. Obratno pa nikakor ni dovolj, če povemo, da so pojavi uničenja okolja v kapitalističnih in socialističnih sistemih enaki, bistvo pa da je različno. Razvoj produktivnih sil se v socialističnih deželah pogosto dogaja v pogojih, v katerih je treba y relativno kratkem času preteči več stopenj znanstveno-tehnične revolucije in so posamezne faze gospodarskega razvoja časovno tesno skupaj. Po večini socialistične dežele ne morejo poseči po razvitem nivoju kapitalistične produkcije, ampak morajo odstranjevati relikte malo produktivnih družbenih formacij, kot je fevdalizem. Hitri razvoj produktivnih sil zato postavlja posebne zahteve na načrtno izkoriščanje naravnih virov in na obvladanje spremnih pojavov v produkciji. Treba bi bilo raziskati, s kakšnimi strategijami je mogoče odstraniti nastopajoča proti-slovja pri oblikovanju okolja v socialističnih deželah, da bi se objektivne možnosti sprave med družbo in naravo, ki v socialističnih produkcijskih razmerjih so, dejansko izrabile. ¦ 4. IDEOLOŠKA FUNKCIJA ZNANOSTI O OKOLJU * Meščanska ekonomska znanost ima to funkcijo, da z navideznimi rešit-vami problema okolja po eni strani legitimira kapitalistični produkcijski način, po drugi strani pa odvrača od dejanskega poslabšanja družbenih produkcijskih in reprodukcijskih pogojev. Ima funkcijo ideologije. Z imuni-zacijo problema okolja nasproti družbenopolitični kritiki na produkcijskih razmerjih naj se ustvari splošna pripravljenost prebivalstva, da k rešitvi eko-loških nalog prispeva svoje. Z idealizacijo in utopizacijo razmerja med druž-bo in naravo, kar je mogoče zaslediti npr. v marsikaterih znanstvenih pri-spevkih k zaščiti narave in oblikovanju okolja, se dejanski povzročitelji zavarujejo pred možno kritiko. Živahna debata o zaščiti okolja v mnogih deželah kaže, da prebivalstvo pojmuje poslabšanje svojih življenjskih pogojev kot bistveno politično vpra-šanje. Prikaz dejanskih vzrokov za poslabšanje človeškega okolja torej vse-buje precejšnjo nevarnost kritike kapitalističnih produkcijskih razmerij. Istočasno skušata znanost in država z ustrezno propagando mobilizirati prebivalstvo za to, da bi izboljšali splošne produkcijske pogoje in ogrožene pogoje uvrednotenja kapitala s pomočjo infrastrukturnih ukrepov. Cilj kritične ekologije bi moral biti, da razkrije te ideološke funkcije zdajšnje politike zaščite okolja v kapitalističnih državah. Das Argument 82, November 1973, str. 804-822 ¦ Prevedel PW ' V Mestni kmetje kultivirajo tudi parke, majhne zelenice med sivimi hišami. Vsak kotiček Amsterdama hočejo napolniti z ,,zelenim življenjem". Foto: Maarten Kloos orejt zngoričnik: pe^mi o pLehu l.pesem PEUGEOT 404 renault 10 mercedes benz 200 opel record 1900 fiat 128sport 1 zastava 101 fiat 850 special škodašllOl audi 601 opel ascona automatic 16 sr fiat 127 alfa romeo giulia 1300 ti T volkswagen 1300 » opel cadett 1 mercedes benz automatic 210( zastava 1300 *S| austingilderlOO zastava 1300 fiat 125 zastava 750 k SILVER GHOST ROLLS ROYCE 2. pesem OPELRECORD1700 tam500 vw 1300s dtroen gs fordl7ml700s ford taunus 1 fiat850 vw 1200c renault 12 tc audil simca 1100 special alfa romeo giulia super_lj6_ man as 1500 citroen ami 8 peugeot 204 zastava fiat 850 simcalOOOgc vw 16001 škoda lOOOmb tnercedes benz 230 opel capetan mercedes benz 200 fiat sport 850 ami 6 citroen ford 12 m OM LUPETTO 25 3. pesem ZETOR 5511 TRACTOR ford 5000 tractor vwk70 lotus husci sigma grand prix pininfarina bmv/ 2000 gs tractor pele ergonatic cab bmw pininfarina racing mini miniaustin vw 1500 salon mini moris bmw 1800 s field car pat app porsche austin maxi marta formule 1 formula 1 SIMCA C C FORDCORTI« 26 -(864. 111) + i kaj je glagol glagol je be&da — |j Jkje je pacifik pacifik je na svetu * kdo je bil napoleon napoleon je bil koliksje: x. x x . x =y izum brez izumitelja knjiga brez avtorja glasba brez izvajavca slika brez slikarja živalski svet brez živali morje brez vode elektromotor brez rotorja drevo brez debla čopič brez dlake slikar brez barv televizija brez ekrana pisatni stroj brez tij' škatla brez dna >napairte GOSPOD ODLOŽITE VENDAR KLOBUK GOSPOD ODLOŽITE PLAŠC DAM VAM KAMENČEK IN ZAČRTAM RIS PA SE IGRAJVA ODLOŽITE VSAJ MALO SVOJO AKTOVKO GOSPOD MORALI BI ODLOŽITI ŠE GLAVO ZEMLJA NI FRNIKULA ZEMLJA NI FRNIKULA ZEMLJA NI FRNIKULA SAJ SE ZEMLJA NE VRTI OKOLI SEBE ZEMLJA SE VRTI OKOLI SONCA SONCA NE MOREŠ DATI V ŽEP BRCAŠ GA PO ULICI TUDI NE WO HUDIČA JETA TO NAVIL |Van Kob LjubLjanici (Po Gregorčiču) Kalna si, trmnnjrfhAritii. gnusna v zmaffmii lepoti ko trgpeblatenih plitvin lopafe, krampa zvenk ne moti, Kalna si, hči dolin. Tvoj tekje len in je mehak, kot hod deklet v dolini, in gosta si kot mestni zrak, kot ježik viješ se gibak starikavi škrbini -kalna si, hči dolin. Nič rad ne giedam ti v valove, v zmesi meščanske tvoje nove: temačni duh močvirskih tal in vonj, ki nudi ga kanal, sta v tebi se združila; v oblakih mrkega neba, na lužah barja pustega gnusobo to si pila. — Kalna si, hči dolin! Ti meni si neljuba znanka, spomin na dolge šolske dni, od Laha se mi zdiš poslanka, nesoča srd, ki ne skopni. Vrag vzemi te tu sred ravni! . .. Kako ti voda zeleni, kako obilno se vali ko pred Ljubljano še stojiš! A ko spustiš se med zidove, zakaj gre voda v barve nove? Zakaj izgine ti obilje? Saj tukaj niso kraške špilje. Težko se ločiš v dva rokava, skoz mesto nič ti ne diši, v obilje sili te narava pa vendar moraš v dve smeri. Ah, dvojno bol pač tu trpiš, v tej boli skisana, cmerava, kot ženska solza se mi zdiš, kot solza še — norčava! Kalna si, temna hči dolin, gnusna v zmaličeni lepoti, ko ti preblatenih plitvin lopate, krampa zvenk ne moti! Juh, konec tvojega bo blata, mož zbor strašan te bo napal prihrumel bo od magistrata, ki moč jim nad teboj je dal; tedaj zapela bo lopata -le žal, da daleč je ta dan! ad tabo mesta bo gospoda zijala vate noc ia iiaii. Vsahnila bo takrat ti voda obrajen tok bo v dmgo stran. Znoj delavcev te bo pojil. gospode pot te bo kalil; a kadar delo bo končano, glej, praznik bo za vso Ljubljanc tega vesel bo sam župan, obiskal te bo večkrat ban. Takrat se spomni, temna reka, kar mrzlo ti srce nareka: Kar bo luči ti ob bregovih, gospode na nasipih novih, tačas pripelji vse na dan, naj tok ne bo ti več zaspan, naj v luči voda bo škriat Gnusobo prejšnjih lepote lačne tuice Ijubljansko me |^H^|^^S^H^^B^^H^K~da je videti 0K'in ga |^H^^H^^H^^9^^^H^^^^^^^^Bsprašuješ, čejimje všeč, ^^¦^¦^^¦^^¦^^¦^^^¦^^^^¦pr) tviu jim Hstiče s po- ^I^H^H^^H^^I^^H^^^I^K /ačeti proizvod- ^H^I^M^H^S^^H^Bfl^^^P u^ na svetu, ki H^H^H^H^^H^^P^^^H^^HHb zmišljajo o tem, S^I^H^H^H^^I^^S^^^I^v1 >aj se, če hočejo j^S^H^H^^I^H^^^I^^R^^^H' r^a drevesa ab- ^l^n^^l^H^^H^H^^^I^^H^B' /a kakšne barve 9^H^H^H^H^^|^H^^^|^Ht imetni klasično m^H^H^^I^n^^H^H^^^^V- >k\m sistemom) ^|0^^|^^^^H^H^^^|^H^^V podnebju lahko S^^I^R^^I^S^^H^S^^^I^Hv ^a moramo vse- |S^Hfl^^|^n^^H^9^^^|fih Ti> ^a s° °ni |9^|H^|9^HH^H in da zato ^^|fl^^|^R^^H^M|^^H^H^Bb njiliovo pomoč, da bi n^HH^^^^P^^H^H^^^f^Hppotzvodnjo, da hoče biti I^^^Hfl^^Hfl^^^l^H^^^^K^ čiti, ko bo za to ^HH^^H^^^^H^^^^^^^H^^^k v tako pomemb- ^^|9^^|0^^HH^^^|^H^K ^k°r v odločilni MOJ BOG TEHNIKA ,,Takšni so tudi oni, kijihgradijo." Iz Psalmov Centralna kategorija, ki naj pojasni bistvo ekspanzije znanosti in tehnike je ,,racionalnost". To kategorijo je začel v tem kontekstu uporabljati Max Weber in z njo označuje obliko kapitalistične ekonomije, privatno — pravno občevanje in pojav birokratske organizacije. To osnovo prevzemamo tudi mi, seveda v razširjenem obsegu in vsebini. Gre za vdor ,,racionalnosti" na vsa področja družbenega delovanja. Industrializacija, tehnologizacija družbenega dela ima za posledico vdor instrumentalnega delovanja na vsa druga življenjska področja, npr. tehnizacija prometa, programirano obnašanje, komercializacija erotike, etc. Tisto, kar je bistveno za znanstveno — tehnološko ekspanzijo, je afirmacija namensko-racionalnega delovanja. Planiranje — ,,tudi" medčloveških odnosov — je eden bistvenih elementov tehničnega delovanja, njegova funkcija je vpeljava, izboljšava in razširitev samih sistemov namen-sko-racionalnega delovanja. Stopnjevanje racionalizacije sovpada z institucionalizacijo znanosti in tehnike; institucije postanejo repre-zentanti racionalnosti, koristnosti in s tem potrebnosti. Začenja se sekularizacija in demistifikacija kulturnih izročil, znanost pričenja demistificirati človeka take kulture, vendar ne v hotenju po odpravi mistiflkacije nasploh, temveč v nadomestitvi z mistiko znanosti in tehnike same. Človekovo delovanje, usmerjeno mimo znanosti, kaznuje znanost sama s scensko montažo neuspeha, in kot tako je to delovanje brez svojega raison d'etre. Marcuse pa je prepričan, da se za ,,racionalnostjo" (Weber) skriva nekaj drugega^Namreč: ne gre toliko za uveljavljanje racio-nalnosti kot prakse (ta opredelitev je avtorju tega teksta sporna), kot gre za prikrito eskalacijo določene forme političnega gospo-stva. Ta racionalnost se razširja samo na relacijah možne tehnične razpoložljivosti in zahteva tip delovanja, ki implicira gospostvo ljudi nad ljudmi (družbo) in naravo. Kajti obvladovanje narave (physis) pomeni obvladovanje človeške narave, in namensko racionalno delovanje je ohranjevanje in izvrševanje permanentne kontrole. Racionalizacija je zato poistovetena z institucionalizi-ranjem gospostva, ki pa ima nujno politično ozadje. Marcusejeva kritika Webra se končuje takole: ,,Pojem tehničnega razuma je pač samo ideologija. Ne šele njena uporaba, ampak že tehnika sama pomeni gospostvo (nad ljudmi in naravo), metodično, znanstveno in preračunljivo gospostvo. Določeni nameni in interesi niso šele ,,naknadno" in od zunaj aktivirani v tehniko, nahajajo se že v konstrukciji tehničnega aparata samega; tehnika je zgodovinsko-družbeni projekt, v njej je projektirano to, kar neka družba in v njej prevladujoči interesi nameravajo narediti z ljudmi in stvarmi. Tak način gospostva je ,,materialen" in pripada formi tehničnega razuma". Izkaže se, da ima racionalnost v Webrovem smislu dvojen namen in pomeni: samo merilo za raven produktivnih sil, ki naj zakrijejo represivnost produkcijskih odnosov (odtujeno, nezaželeno, prisilno delo), ampak je hkrati tudi apologetsko merilo, ki upravičuje in opravičuje produkcijske odnose kot funkcionalne. Ideologija ,,racionalnosti" utemeljuje svojo projektiranost v kratki konsta-taciji: ,,Družba je napačno programirana." Znanstveno tehnični napredek in z njim povezano produkcijsko ozadje stopita v novo konstelacijo - sama postane ta legitimacijska osnova. To je tisti ,,svetovno-zgodovinski novum", na katerega Marcuse stalno opozarja. V znanosti in tehniki je fundiran ,,projekt" sveta, tista inten-cionalnost človeka evropske (planetarne) civilizacije, ki ima v narcizmu svoj raison d'etre. To pa pomeni — glede na izhodišča znanosti - zlasti dvoje: potenciranje obvladovanja (politična kontrola) ali pa odpravo te obvladljivosti, kar naj bi bil po Marcu-sejevih analizah edini namen tehnike, kar pa je glede na ,,naravo" tehnike v takšnem protislovju, ki se izmika ,,pomiritvi" (Marcuse). Po Marcuseju bi namesto tehnološkega obvladovanja narave (ljudi) nastopila osvobajajoča oskrba. ,,Obstajata dva načina gospostva: represivno in osvobajajoče"; seveda bi tu bilo potrebno analizirati ,,gospostvo" samo, čeprav je difuzna analiza nenehno prisotna. Vendar pa se iz Marcusejevega alternativnega stališča ne da izpeljati zamisli drugačnega karakterja tehnike: To postavlja pod vprašaj tudi vsak poskus ,,negacije obstoječega", bodisi v kontekstu ,,čiste" politične borbe, bodisi v ,,revolucioniranju visakdanjega življenja" (Lefebvre), kajti skušnja nacizma je pokazaha na osvo-bajajočo represivnost in na represivnost svobode. Beg od svobode (tako »svoboda od" kot ,,svoboda za") je ravno tako opravičljiv, kot je za politične sisteme upravičena njihova represivna mreža, kanalizirana skozi tehnološko kontrolo. Individuum kot generično bitje je v takem svetu svoboden zgolj v suženjstvu, iin njegovo celotno žitje in bitje je programirano glede na znanstvena izhodišča tehnološke ekspanzije. Programiranje ljudi se ne omejuje zgolj na neposredno tehnološko proizvajanje, temveč zaobjema (kontrolira) celotno človekovo življenje — spanje, zabavo, delo, erotiko, smrt, prehranjevanje etc. Tehnološka kontrola se vedno bolj koncentrira na območje emotivnega doživljanja (eklakantno področje te teze je reklama), kajti to je ,,izhodišče" za intelektualno usmeritev. Tehnološka obvladljivost človekovih emotivnih sfer je potovanje v še obsežnejšo manipulacijo najglobljih (genetičnih) slojev orga-nizma (J. Habermas) ... Znanost je Rosinant politike, in tehnikaje njeno (jahačevo) kopje. Kajti znanost je možna zgolj v henehni ekspanziji, bele lise civilizacije so ,,points de malheur" evropskega mišljenja: k bistvu znanosti (tehnične obvladljivosti) sodi njeno nenehno vladanje in permanentno preverjanje te obvladljivosti (n.pr. jedrski poskusi). Politično ozadje smo dovolj jasno osvetlili že zgoraj. Od zadnje četrtine 19. stoletja sta v kapitalizmu opazni dve tendenci: naraščanje državne intervencije in zmeraj večja sood-visnost nad raziskovanjem in tehniko, ki konstituira znanost za prvo produkcijsko silo. Kritično mišljenje ne more biti izključno kritika politične ekonomije, mimo političnega sveta posebej. Politika ni več neposredno orientirana na realizacijo (blokado) praktičnih ciljev, ampak to počenja z reševanjem in skozi reševanje tehničnih vprašanj, kar omogoča politiki, da zaobide neposredno politizacijo množic, čeprav ne more skriti svojega ovinka: plane-tarna tehnologija pomeni planetarno politizacijo. Tu se dogodi navidezna depolitizacija množic, ki je po Marcuseju možna tedaj, ko znanost in tehnika vzpostavita ideološke konsekvence svojih predpostavk. Pokritje političnega sveta za tehnološko mrežo omogoča zamegliti razredni značaj politične tehnologije (tehno-loške politike, v Marxovem smislu), kajti politika sama se izogiba tej transparenci. Razredna nasprotja so prerasli konflikti, pogojeni s produkcijskim načinom (tekoči trak, avtomatizacija .. .), ki niso1 razredne narave. To ne pomeni ukinitve razrednega karakterja družbe, temveč le ukinitev te transparence. Druga tendenca se kaže v ,,feed backu" razvoja tehnike oz. znanstvenega mišljenja. Habermas ugotavlja, da je jedro tehnokratske zavesti v eliminaciji razlike med tehniko in prakso oz. v prikrivanju diference med namensko racionalnim delovanjem in interakcijo. Naloga tehnike, kot jo zapopadajo nekateri ne ravno redki, je konstruirati takšno družbeno kontrolo, kot je kontrola narave, in sicer po vzorcu samoregulirajočih sistemov namensko racionalnega delovanja ter adaptivnega obnašanja, čeprav ne moremo mimo opozoritve na ekološko katastrofo, ki vedno bolj karakterizira tehnološko ekspanzijo v nedvoumno oceno. Naslov pričujočega razmišljanja se neposredno izteka tudi v to problematiko, ki pa naj (čeprav nenehno prisotna) zaenkrat ostane zunaj zastavljene naloge. Institucije tehnološke družbe kreirajo svoj tehnološki svet pač po projekciji svojega programiranja (glej tezo o narcizmu!), in ,,zunaj" te civilizacije so možni samo še rezervati, ki služijo tudi za turistična potovanja. Programirano obnašanje (,,etika tehnološke družbe", da ostanemo razumljivi filozofom) umirja svetovno stihijo v programirane kanale. Tehnološka družba ima vedno večje mož-nosti pomiriti to svetovno neurje v uniformno preglednost in racionalnost družbenih odnosov, vendar ostaja vprašanje, za kakšno ceno okusa. Leto 1968 v Evropi in približno 8 let nenehnih nemi-rov postavlja ostro pod vprašaj tako ureditev družbe, ki skozi teh-nično obvladljivost omogoča optimalno politično stabilizacijo. Stopnja družbenega obilja se je do sedaj stalno kazala premoso-razmerna s stopnjo nasilja takih družb ,,(družb obilja"), in preobrat znotraj teh istih družb lahko pomeni negacijo njihovih predpostavk in konsekvenc hkrati. Zlasti mladi ljudje, programirani v hierarhijo družbene podrejenosti odbijajo imperative tehnološke družbe s tehnološko družbo vred, in tu se odpira začetek heterogenosti, svojskosti življenja: izmik izpod tehnološke kontrole sodobnega militaristično-ekonomskega totalitarizma, zavračanje site sužnosti, ,,egipčanskih mesnih loncev" (Karl Marx). TehnoloŠka mreža — katere najbolj eklakanten reprezentant je vojno-birokratski aparat, vpenja v vozle svojega karakterja posa-meznika, vendar človeka nasploh, kot zamenljivo sponko; žrtve znanstvenega napredka so za znanost neobhodne, kajti znanost sama se je konstituirala kot neobhodna. Začetek novoveške ekspanzije (znanosti) - belo odkritje Amerike, nastanek ZDA -porodi dvom v vero in vero v razum: znanost kot inkarnacija uma prevzame vlogo in pomen religiozne zavesti ter se prezentira svetu kot Mesija modernega sveta, ki je sam od tega istega Mesije poznanstven. Znanost opravičuje svoj imperializem z reševanjem Izgon. Roboti mehanične civilizacije so prišli pregnat ljudi iz njihovih domov. Uprli so se jim, ti ljudje, s svojimi telesi... in ostali... M sredi že pol porušene vasi. _ , m Foto: Wilna Hellnga svojih lastnih ,,problemov /napak": tako se upravičuje. Popolnoma jasno je, da ni možno niti teoretično, seveda še manj pa praktično odpraviti tehnološko družbo kot nečloveško družbo, kajti te opredelitve nastajajo v konkretni življenjski skušnji, ki pa je spremenljiva kot opredelitev sama. Konec koncev nam niti ne gre za opredelitve, ki bi hotele v svoji strogi definitivnosti osvetliti predmet naših analiz. Zgornji fragmentarni zapis naj bo le skica za razmišljanje: toje M lieeov namen. ¦ Na Brodu, 4. VI. 73 F. Adam - J. Sterle njegov namen. V mestno-industrijski družbi obstaja trdno ustaljeno iruienje o tem, kaj je prava mera našega razvoja, tistega, ki seže preko primitivnega. To je tista stopnja, ko postaja okolje, ki ga naseljujemo, bolj umetno, bodisi tako, da odstranjujemo vse prvinsko, kar je dala narava, ali pa z vnaprej planiranim pričakovanjem in kontroliranjem naravnih sil. Dejstvo je, da mora človeško okolje imeti vedno nekaj umetnega y sebi, Lahko bi skoraj rekli, da je žMjefijskemu prostoru človeških bitij usojeno biti ,,naravno umeten", in sicer do tiste mere, kolikor se ta bitja spontano obkolijo z artefakti in institudjami in s preVidnim vsakodnevnim preudarjanjem o svoji prihod-nosti. Cloveška bitja izumljajo in načrtujejo in domiselno okrašujejo - in rezultat je kultura, skrajno področje tistega, kar je človek naredil in človek zgradil in to enako ustreza človeštvu, da ga naseljuje, kot rastlini in živali, da živi v svoji sferi rasti in refleksov ter instinktivnih reakcij. Toda če upošte-vamo kultuine sposobnosti človeških bitij, ne smemo prezreti dejstva, da naravno okolje dejansko obstaja - svet vetra in valov, zveri in cvetja, sonca in zvezd - in da so predindustrijski ljudje tisočletja živeli v tesnem spoju s tem svetom in da so se trudili, da bi uskladili svoje lastne stvari in misli s temi ne-človeškimi silami. Ritem kroženja in ritem letnih časov, to je bila prva ura, ki so jo ljudje poznali; z usklajevanjem teh fluidnih organskih ciklov z lastnimi fiziološkimi ritmi so časovno merili svoje aktivnosti. Vse kar so jedli, so pobili ali vzgojili z lastnimi rokatni in jih omadeževali s krvjo ali umazanijo svojega napora. Učili so se od favne in flore svojega okolja, se z njima pogovarjali, ju častili in jima darovali. Prepričani so bili, da je njihova usoda tesno povezana s temi ne-človeškimi prijatelji in nasprotniki. V svoji kulturi so jim namenili prostor in častili njihov način obstoja. Sploh ni mogoče pretiravati v tem, kako je za razvoj človeške zavesti pomembno to dolgo sožitje med človeškim in ne-človeškim. In vendar tega spoznanja ni lahko ponovno zajeti tako, da bi presegli verbalna je onemogočalo takMo aroganco, kot je malodušno prepričanje o koznfiični absurdnosti, od kalerega je obsedena sodobna kultura. | V našem časpjse je možnost, da živimo življenje, popolnoma ovfto s človeško-narejenidpl in človeško-kontroliranim, izredno hitro in do velike mere povečala. 'Sifcp na poti, da bomo trpeli od tega, čemur lahko uptavi-čeno rečemo k^fklizma urbanizacije. Komaj leta 1850 je Anglija, prva industrijska dri^fe, postala 50-procentno meščanska. Dandanes žhri v mestnem okolju4|:oraj 40 procentov celega sveta. V nasiednjih petnafetih tetih se bc» ta 4ft«rtlka povečala na preko 50 procentov. In v nasle<»jih petdesetih letih bo skoraj 100 procentov zemeljske populacije živelo po mestih z več kot milijon prebivalci in po največjih megalopolskih kom-pleksih z več kot bilijon prebivalci. Ta super-velemesta bodo le integrirane verzije tega, čemur danes rečemo mestna razvejanost: tak Bosnywash se bo raztezal od Bostona preko New Yorka in Philadeiphije do Washingtona; tak Difrangeles bo potekal po pacifiški obali od San Francisca do San Diega. Taka bliskovita koncentracija mest, naj nam bo jasno, nima nič opraviti z industrijskimi potrebami in nima nič opravka s populacijskim pritiskom. Industrijo, ki ni več zasidrana v nekakšno nepremično gmotc parne moči, bi lahko dandanes mirno in z velikimi prednostmi decentralizirali. In hitra urbanizacija mnogih dežel v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki poteka na ceno . pohabljujočega odseljevanja iz vasi in podeželskih področij, ki so vsa še vedno popoinoma sposobna nuditi življenje na višji ravni, kot je to mogoče po predmesfiih, ki obkrižajo Kalkuto, Limo ali Stanleyville. Lahko bi mirno rekli, da je Mtra in množična urbanizacija tako v razvitih kot tudi v neraz-vitih družbm skrajno antifunkcionalna, čeprav se je doslej le malo eko-nomistov uiikrjalo s tem problemom. Vsi, tako tisti, ki odločajo o poteku zgodovine|lpt tisti milijoni, ki so njihovi verujoči podaniki, so enostavno, kot nekajf^mo po sebi umevnega, sprejeli urbanizacijo kot merilo razvoja, radi ali n^. Zmotili so se v tem, ko so zamešali stil življenja za nujnost življenja. Prav zato moramo obravnavati urbanizem z industrializmom kot posebno in vzporedno silo temu, kar pojmujemo kot modemizacijo sveta. Gradnja megalopolskih kompleksov ni posledica industrializacije, ampak je le nujnost sama zase, kajti le v mestno-industrijskem načinu žiivljenja so njeni proizvodi in njene vrednote najbolj razvidne in zastrašujoče impozantne. To je oder, za katerega smo se odločili, da bomo na njem odigrali dramo našega časa; to je fizično utelešeno področje našega kokktivnega duha. Že samo super-velemesto jamči maksimalno izumetničenost, kar pa nam potneni nevprašljivi cilj vsega napredka. Že sedaj so se milijoni meščanov in milijoni iz predmestij na zahodu in na Japonskem navadili na skorajda hermetično zapečaten in sanitariziran način življenja, kjer se je le majhen del njihovih izkušenj sploh kdaj dotaknil ne-Človeških fenomenov. Tistim izmed nas, ki smo rojeni v takem načinu bivanja, sploh ni več mogoče verjeti, da obstaja še kaj izven območja člo-veškega prilagojevanja, obvaldovanja in izboljšanja. To je učna ura o neči-mrnosti, ki nas jo uči mesto vsak trenutek vsakega dne. Kaj ti z vseh strani vidimo in slišimo in vohamo dokaze človeške premoči nad maravo, prav tja do hrupa in stnredu dražečih snovi, ki zasmrajajo zrak, ki nias obdaja. Kot Narcis so modemi možje in žene ponosni, ko vidijo sebe v odblesku lastnih proizvodov in lastnega načrtovanja. Cim več umetnega, tem večji napiedek, čim večji napredek, tem večja varnost. Naš tehnološki imperializem potiska-mo v ospredje pred naravno okolje, dokier ne doseiemo točke, ko pride do začudujočih in ne čisto verj^tnih novic za naše mestne množice; zaskrbljeni ekologi naenkrat pripovedujejo ljudem, da ima njihov obstanek opj4»ti z zrakom, vodo, zeinljo, rastlino ali živaljo. Se sploh lahko čudimo, da je te ekološke napovedi težje sprejeti kot vse druge znanstvene ekspertize? Kolikšen del svojega okolja večina meščanov sploh vidi in uporablja v ,,surovi obliki"? Iziedno malo, posebej če to primerjamo z ogromno količino tega, kar pride ^o njih že pakirano, aranpi-rano, izčiščeno, preoblikovano, in če sodimo |io najbolj zanesljivih virih, ,,obogateno". Tako zlahka pozabljamo, da zada>;za tehnično membrano, ki posreduje naše življenjske potrebe, navsezadnje obstaja svet, ki ga nismo mi naredili in iz katerega dobivamo vse tisto, kar nas vzdržuje. Airconditioner je še vedno odvisen od zračne atmosfere; klorirana in fluonrana vodovodna voda- mora biti §e vedoo spojena s pitnimi jezeii in rekami; prijetno razpo-stavljene konzerve, kozarce in škatle po supermarketih morajo še vedno polniti s hrapljivimi sadeži zemlje in s prebavljivim mesom njenih živali. Se vedno se spominjam dneya, ko je moja hči prvič spoznada, da je meso, ki ga jemo doma, meso pobitfti živafi. Takrat je biia stara o sem let in pol», rojena in vzgojena v mestu, in to strašno resnico je spoznala š*ele, ko je prvič vstopila v neko mesnico v Evropi. Tam je rrtšeiotljivo zagledala trupla krav, prašičev, ovc in perutnine, ki so bila odkrito razpostavljena. Ta povezava se je zgrnila nadnjo kot krut udarec; in ravno tak udarec sem doživel jaz, ko sem spoznal, da vse do takrat še ni poznala tako temeljnega dejstva življenja. Ampak končno, kako bi ga pa mogla? V Ameriki je poznaJa meso le kot nekaj, kar smo kupovali v supermarketu, nekaj zmiznjenega, lepo zrezanega in ovitega v plastiko. Nobenega kopita ali kiemplja ali kakšne krvave kože! Ti kosi hrane so enostavno prihajali iz zagrnjene sobe v ozadju trgovine, kamor so skrili kri in drobovje pred pogledi ljudi. VedeLa je, da meso ,,prihaja" od živali; ampak mislila je, da živali dajejo meso ravno tako kot krave dajejo nUeko. Ta dogodek je bil zame prav tako poučen kot za mojo hči. Živo sem se zavedel dejstva, kako oddaljeni lahko postanemo od osnovnih sredstev našega vsakodnevnega življenja. In rezultat je, da posta-, nemo brezupno nevedni o našem razmerju do naravnega okolja. Živimo od1 zemlje in gozdov, živali, rastKn in mineralov; toda kaj vemo o i\jihoyih ekoloških potrebah ali o integriteti njihovega obstoja? Le kako lah^ mi, v naši nevednosti, delamo odgovorne odločitve o teh osnovnih sredstvih, koj #&$* Jahko spoznamo in imenujemo šele takrat, ko pridejo do nas pre* dolgega procesa predelave? In tudi če bi že iskali naše življenjske potrebe prav rfSSiaj, v njihovef dozdevnem izvoru, bi se končno soočili z nepremagljivimi zaprekarai umej nega^. ki zakrivajo prvotno naravo tako pred tistimL ki vzgajajo in proizvajg našo *^atano, kot pred nami samimi. Tako zelo siRp postali odločeni, naravno okolje podvržemo. Kmetijstvo je danes v gkvnera vrsta industrijsl masprodukcije, pridelane na zemlji, ki je postala kotnaj malo več kot ke* mični pivnik. Vedno bolj požirajo to proizvodnjo konglomerirane družbe, ki" očitno nimajo niti ljubezni niti znanja o kmetovalstvu, ampak vidijo zemljo in njend proizvode le kot toliko drugih statističnih dobičkov in izgub v »ke ojih poslovnih knjigah. Ze samo sadje in zelenjavo so preoblikovali po omercialnih določilih, do katerih je prišla raziskovalna prehrambena industrija; ta zahteva že točno določeno barvo, obliko, velikost, okus in aromo prav za zadnji grozd in fižolček. Raziskovalci vedo, da je naravni ptodukt nesprejemljiv za oči in usta potrošnikov, ki so se tega naučili iz knjig in reklam, pač pa bo konzervirana hrana taka, kakršna naj bo videti in ima okus prave hrane. Naša jajca izvlečejo iz previdno hranjenih, umetno osvetljevanih kokoši, ki nikoli m vidijo dnevne svetlobe. Naše meso prihaja iz tovarniških kmetij»"kier krariijo nepremičrie in na hitro zdebeljene krave in prašiče točno ob d4MfaLI'Vta^* inki jih umetno pomirjajo, da bi zatrli često divjo tesnobo^u^HIhga od doživljenjskega zapora. Te zveri, ki jih jemo, so navaden tovarniSko proizvedeni ponaredek; niti te časti jim ne damo, da bi vsaj enkrat v življenju postavile pogo na prosto. Kajti, navse-zadnje, kaj ,,nas" briga ,,njihov" ponos? Meso<3e meso, kajne? Umetno okolje nas ne samo zaslepi pred obilico dejstev naše ekologije, postajaHlb celo preptičani, Ja obstajajo človeška nadomestife za vse, kar izčip|pq| ali zastrupimo. Znanstveniki lahko proizvajajo vitamine in čudež-na zdravila, ali ne? Priča*ajo lahko blago in gradbeni material iz čistih ^ kenučnih snovtflj^s^V%da^če je pojrebno, potem lahko dobavijo tudi sonce, , svež zrak, čisto^Mj^aaHlt snovi iz svojih čarobnih poskuSoih cevi... ali pa najdejo način, kafco pozdraviti bolezni, ki se pojavijo, če vseJfa tega ni. Ali nam niso obljubili že programirane genetike in kirurške nesmrtnosti, ko presajajo bistvene orgaue? ,,Ne moremo reproducirati božjega dela, je izjavil neki medicinski znanstvenik v Newsweeku (24. aprila 1967), ,,lahko pa se temu zelo približamo." Obžakovati lazširjajoči se imperij uibanega industrializma je eno najsta-rejših, in zdi se, eno najbolj neumnih delovanj družbene kritike. Prav od Rousseauja in romantikov poteka sovražnost do umetnega okolja skozi našo kulturo kot nežen, liričen protiudaiec naraščajoči kakofoniji stroja. In vendtt;, fcottdjrautfret uspeha ima lahko romantična kritika, vse dokler čutifoJtoriMKHmnŠtne kot moralne pridobitve naraščajoče izumetni-čenosti dfibj^^^bM) ha j&0jkOJ® tako spontano pomen nečesa, kar več-kiatno »poJ|H^»ženo cCTioJKeld tako netehtne vrednote, kot so kreativ-nost, pcmoFinngroteenlf soJPljudski fantaziji postale neločijivb povezane z našo močjo obvlada« naravo in se obdajMi s proizvodi visoko razvite tehno-logije. Začeli smo mislitftdjflti člove*W nikoli tako bistveno človeško kot takrat, ko je vključerif^Md|o *,,homo tfljMfcJ^Jzumu stroja nam pravi Buckminster Fuller, df^e ,,človek^.. zaČR^prvicjgsnično uporabljati svoj JABronowsr"^ razuiiyia najpomembnejši nači«" kjer se je človeški dih najp^ wh«L tehničnMyrtosežkov ov^ma to čustvo, ,,tu, iral: v mestJk^ ki stojijo na samem ""- -- v polnem cvetu veliki Prevod M. B. S. - T. S. Alternativna kultura, kot jetjfvetljči^^^dlični knjigi Theodorja Roszaka The Making of a Ceunt^t Culture, FW|ronons on the technocratic society-and its youthful opposition; Anchot books, New York 1969, je v Holandijt centrirana na agrikultume skupnosti oz. na tim. organske farme, ki vsepovf sod rastejo na še pieostalih plodnih tleh; apolitično gibanje nove levič*j(l), ki je doživelo več organizacijskih transformacij, je sedaj locirano zlasti n* farmah. Vendar z neko bistveno korekturo: ne čuti se več tako stroga tična osttina, kot je prisoten njen ,,posvetni" značaj (močna spominja na udejanjanje Marxovega Židovskega vprašanja!). PolitičnoJM||Move levice se je formiralo v PPR (Political Party of Radicals), katerega^gHS^najvidnejši ljudje iz Svobodne pomarančne države (Orange vrijsta«rTh» alternativk society of toihorrow in the world of today). Ta država je imela obseg^^ne^f1 funkcije) dižave v državi v letu 1970 do novembra 1971, znana tudi podf imenom Država palčkov (Kabouterstaat). Vidnejši začetki tega gibanja yk vzniknili v sredini 60-ih let, ko je Roul Von Duyn ustanovil magazin Provcj, glasilo istoimenskega subkulturnega gibanja na Holandskem. Provosi so nastali iz levega pacifizma, nepolitičnega protestnega gibanja pod vplivon| eksistencializma in Jamesa DeiM^»%iJggpenarjev (Grootwelt, Vintenoog). Nasprotovali so mobilnosti in k^bSHemm pozicijam, odklanjali so kapita-listični princip storilnosti in terdrkfcAma. Borili so se proti onesnažewiflu zraka, bili so za človcško, ne pa iostituflonalno demokracijo, proti nai^uu za knautivao^t^—. Q) Vse to je v fazličnih oblikah še vedno pri^gtno, oe*€v ne vec "rtte^HRSakraO kot v preteklih letih permanentnegg gH^iji šnjim niefDdHfcJ^Tovnarija so se pridružile resne kfitične analize Jl Wdružbenega položaja v Holandiji~(3). To seveda nikakor ne pomeni, da se Bfaltcrnativna kultma utaplja v kulturo biznisa (sveta, ki mu je vodilni motto: Business g^MiL^P|tte; tu aludiram na knjigo Marshalla McLuhana), temveč pomeni naspmtnOT^raditev tistega člo^škega sveta, ki je daleč stran bd shizoidnih pa22lbidov bete civilizacije, ki se začenja z Judeževim izdajstvom in konča s križanjem človeka ... Kakorkoli je že prikazana in interpretirana tim. ,,kriza okolja in njegovega človeka" (ali, če hočete, samo ^aiza')(4), zlasti mladi ljudje na Holandskem - m fljftfljijimi je večina intelektualcev — ne zmorejo več iluzije radikalnega mišljeT^a ob pofriem hladilniku in pred TV — colour-set-om. To je konec konceCESmična tragedija. Se tisto malo diobtinic zemlje, ki so ostale od ^požreMMj^apetitov industrijsko-političnih korporacij, so - legalno ali ik-ilnoj^Hfesedli in pričeli, ped za pedjo, čistiti zemljo blagodejnih strupov jmiofflPgnojil, betonskih travnikovin mehaničnih živali. To gibanje je z shnoktatskih stolpov organiziranega kapitala (Galbraith) videti šicer pritli-avo mobčutljivo, vendai je ravno njegova YTk*UVavn^>,^ftX' p" zemlji, tista trdnost korakov, ki jo ima kmet, ko si "g^-rtvj**-1( Naspioti industrializaciji poljedelstva, z WKK^^0tnMbLll^Epvim\ in ™Bnepremišljenimi posledicami za ekosfero, se je razvilo gjbanje za ,,otgansko" ^^oz. ,,biološko" poljedelstvo, ki ima po celem swtu zahodne civilizacije in ¦ tako tudi v Holandiji vedno več pristašev. To gibanje je nastalo zlasti na osnovi del E. Pfeifferja in rijegove biodinamiČne šole v Nemčiji. Albert Howard, angleški agronom, je to šolo z uspehom prakticiral in populariziral v Indiji. Njim so se pridružili tudi mnogi drugi biologi in agronomi, razisko- fr-valei in praktiki v mnogih deželah Evrope in Amerike. Znani francoski ^Bčasopis ,,Nature et progres" takole deflnira organsko poljedelstvo: ^W ,,Kaj je v bistvu moderno poljedelstvo? V svoji osnovi je to industrijsko podjetje za vzgojo lastlin ali živali, ki stiemi k maksimalni proizvodnji v čim krajšem času; to pomeni čim večja možna količina proizvodov ob čim manjših proizvodnih stroških. Bistf^BB|kratkoročna usmeritev, kjcr se produktivnost meri neposredno, npr. v^asu zetve; in nikoli se je ne obrav- nava in upravlja za čim daljšo plodnost zemlje. Odločilen je faktor cene glede na to pač, da pomeni stroške vlaganja v delo, zemljo in višek vloženih investtcij, toda nikoli ali zelo redko so upoštevani tudi socialni stroški zaradi poškdttovanja zemlje s pomočjo napačne in škodljive uporabe. Modeino poijedelstvo je kolonizirano s sjtnj^g^gjjjg^g^ spričo njenih proizvod- nih postopkov, njenih metod, fcgBBTBCTHB^B^Jprav se nenehno ukvarja z živitni oiganizmi, ne pa - B|H|dJBSjVlz^Hovno proizvodnjo pred- metov." (Zgotnji tekst je bil razmnož^H^niflMci v Stockholmu 1972.) 4 Industrijsko poljedelstvo ni več pUWbeif q^5beni sektor s posebnim cužbenim slojem — kmeti, temveč je neposredno odvisno in integrirano v ldustrijsko proizvodnjo nasploh in inoderni način življenja nasploh. Takšno oljedelstvo zahteva zelo dobro mrežo poti in komunikacij, draga vlaganja v |judi (poljedelski strokovnjaki ali ,,agro-telmiki") in material, velike parke jrezhibnih strojev (in zato jih morajo vzdrževati in nadzorovati mehaniki), iporabo kemičnih in mehaničnih sredstev pri vzgoji, stalno opazovanje iozorevanja žetve, razvito meteorološko in zaščitno službo, razvito mrežo 'distiibucije itd." Seveda je popolnoma Jasno, da se ne more prcko noči preiti Jfe-iz tradicionalnega na industrijsko poliedelstvo, temveč je to dolg proces z zelo velikimi vlaganji v kapitalu in v ljudstvu. Tako postaja strokovnjakom jasno, da je naivno vsako verovanje, ki vidi rešitev pfehrambene krize Trctjega sveta i v hitremi prehodu na industrijsko poljedestvo. Toda niso vprašljivi samo ekonomsffl^azMp. ^m, kar je sedaj vprašljivo, je eksploata-torski karakter imlusttkkega poljedaRtva v odnosii do zemlje nasploh.!.(5) "^. Na lem ozei^ft ftolandije je zentlja že v ogromni meri zastrupljena s ^Stici^ herbicid(Ls4wnJčninu.ipedlinami iz zraka, s spremenjeno (izginja-jgejfcc^o gf^fivalstvom, z nenehno luJpanizacijo in industrijsko ^ R^' na ^ nd^m x krčijo tako P^HJie plodne zemlje kot tudi nost zemlje. Tlm. organske farme zaobšegajo 450 ha celotne površine obdelovalne zemlje, to je okoli 0,2 % od 1200P00 ha obdelovalnih površin v tej deželi, vključujoč tudi cvetlične nasade. Poleg te zemlje pripada tudi 200 ha obdelovalnih površin, ki pa niso legalne. (,,Protizakonito" so za^dli zemljiško last korporacij, ki čakajo, da se prodajna cena zemljišča . V glavnem prevladujejo naslednji tipi organskih farm, pač glede na zastrupljanja zemlje in temu ustrezen čas, da pride zemlja na tim. KhdSlodnost" (Farme se razlikujejo tudi po metodah kultiviianja.): ¦--¦-' i (ANOG); čas startne obnove je 1 leto lcti isi :|a *# ča$' mziteti ter razp^ač lAptrupljevanja iz " ^emperatiiKiega^ar "" iJppo^ro^JiJi^p zemlja zo^e^ "¦ loje, izvp producents' ^^^ . zastrupljanje je različno po Bm^ca^B^ede-pa j^mjo permanentnega " 'fadioaKtivaifT ttafii^zvočnih eksplozij, na lokacijO farma^r An*fee, ki so jih opravili 5° to časovno dobo k6t nujni piredpogoj, da začne tvjjat^svoje balamirano živalsko.rastlinsko ravnotežje. « zasttufM^j^udiJu ni mogoče izogniti. iia. d^felH^Kaah je povezana v mrežo skc^kdnsumpcijske RfOfne organizacije po mestih, seveda s tendenco negirati karakter vzporednega poljedelstva industrijskih korporacij. Mc^o se afirmira princip decei^Blizarije in samoupravljanja. V samcm AmstdBam^^SDl PTttttB&^JeV^^&f t, sedaj je žc 12 takšnih takih trgovin z organsko hrano, večina tudi ilegalnih. (Cene so zaradi indivi-dualno proizvodnje v povprečju višje za 10%; vendar je kvaliteta hrane boljša za 30—50%.)... Piijatelj Arry, simpatičen mladenič umirjenega pogleda, mi je z nasmehom dejal: ,,Sem optimist. To je boj med Davidom in Golijatotn ..." Tudi tako poskušajo mladi ljudje minirati kapitallzem . . . Na zemlji, ki je (bila) okupirana z monopolom monokultur, uvajajo polikulture: nasproti logiki tržišča postavljajo logiko prirode. Vendar pa je prehrana letnih časov, kot sami imenujejo to kmečko hrano - kije v naših agrainih področjih IfeJaoiača, iepcav jo tudi pa-»as ia>-izpodriva industrij-ska hrana (plastic t^nifp, —^ŠH&ju^j.^četnih bau^^aL^JK.cs. barikadah. Na Holandskem (in ne?\ntWHMpHEb i vso rcJBIipCa?BM«ornno o tim. revo-luciji želodta. In sicer'dVOjni: revolucija industrijske lirane z vsem svojim karakterjem modernega življenja (ponazarja jo American way of life) ter temu nasprotna revolucija otganske hrane. Katera jc kontrarevolucija, naj presodi bralec ^ani... jja skoraj nobeni farmi ne upoiabljajo kemičnih gnojil; zlasti kravjeg^ giTt^jtetovolj, čeprav to zahteva tudi biološko čišče-nje travnikov (laoajbskultmfacija zemljc). Kajti več kot očitna je logika kemične industrije gRJjIl: JBi toliko poljedelstvo tisto, ki potrebuje kemično industrijo, kolikoi je kemična industrija tista, ki potrebuje ,,neosvojena" področja poljedelstva. Tr* *d "*'**¦*** '"^ ff^jp pntponiti profita, potem stori to, kar je storila z km od Amste* je kupila mcs vasi porušila t morskega pcs kompleks. Vi severni wrter, školike majhne vasice kakšnih 15 o^približno kot Ljubljana, vse tamkajšnje prebivalce, šest metrov dcbelo plastjo petrokemični industrijski s peskom umetne puščave se v pesku bleščijo mrtve že do 3/4 porušeno vasico, mu imperializmu. S čim? S rojenih otrok . .. Kajti oni vidijo mlji, ne pa v frižiderjih in -, o-j _ . .„___Sut^gpoita^liJfC^diiflHBijje zavesti in akcije, Casopis za kritiko znanosti, domiŠjijo in novo antiopologijo, št. I, 1973/74 3) gtej J. Goričar: Sociološki zapis XIV. - Nova kvica, Naši razgledi, št. 6, 22. III. 1974 4) glej objavljene tekste v pričujoči št. Tribune 5) R. Supek: Ova jedina Zemlja, str. 174 (glej tudi E. Pfeiffer in E. Riese: Der erfreuliche Pflanzgarten, Darnach 1954; A. Howard: An Agricultural Testaroent, London 1940; C Aubert: L'agriculture biologique, Paris 1970; A Voisin: Productivite de Therbe; Paris 1970) jja uncu> 5^ maja 1974 Jadran Sterle Hans Magnus Enzensberger. Prevedel: Veseljko Simonovič Ekologija kot znanstvena veda je stara skoraj natanko stoletje. Izraz ,,ekologija" je prvi uporabil nemški biolog Ernst Haeckel 1. 1868 v svoji Naravni zgodovini stvarjenja (Natural History of Creation), kjer je predlagal, da bi tako poimenovali posebno vejo zoologije, in sicer tisto, ki bi prouče-vala celoto odnosov med živalsko vrsto in njenim anorganskim oziioma organskim okoljem. Če imamo pred očmi stopnjo razvoja, na kateri je eko-logija danes, se nam zazdi Haecklovo pojmovanje te vede razmeroma ozko in netočno; netočno zato, ker je postavil živalske vrste nad rastlinske in tnakro-organizme nad mikroorganizme. Z odkritjem ekosistemov so postali njegovi nazori zastareli, namesto tega pa je stopil v ospredje pojem ravnotežja in medsebojne pogojenosti vseh prebivalcev ekosistema. Ekologija se je seveda razvijala v tej smeri in je postala v razmeroma kratkem času zelo obsežna in zapletena znanost; od tistega trenutka, ko je vključila v svoje raziskave tudi posebno živalsko vrsto - človeka, pa je postala tudi znanost polna nasprotij. Na ta način si je sicer zagotovila ogromno publiciteto, vendar pa je istočasno zabredla v krizo, v kateri postajata vprasljivi tako njena znanstvena neopo-rečnost kakor tudi metodologija. Izhoda iz te krize zaenkrat še ni videti. Ekologija človeka je hibridna znanost, saj se pri svojem delu poslužuje kategorij in metod naravnih in družbenih znanosti, kar pa niti malo ne pripomore k teoretičnemu reševanju zapletov, do katerih prihaja zaradi te dvostranosti. Ekologija človeka si prizadeva, da bi spravila pod svoje okrilje čedalje večje število drugih ved in jih uskladila s cilji svojih iaziskav. Te tendence ekologjje ne opravičuje z znanstvenega stališča, pač pa tako, da poudarja nujnost čim hitrejšega reševanja zastavljenih problemov, ne glede na način ali sredstva. Pod pritiskom javnosti postajajo ekološke ugotovitve v zadnjih letih čedalje bolj prognostične. Dokler je ekologija veljala le za eno izmed podiočij biologije, je bila ta ,,futurološka deformacija" zanjo povsem tuj pojem. Sedaj pa pričenja zagovarjati popolno in nespomo vrednost svojih prognoz, kar pa ji kot znanosti samo škodi. Dalj kot posega s svojimi ugoto-vitvami v prihodnost, manj se je zanašati na znanstvenost teh ugotovitev. Ker ne more nihče jamčiti točnosti ogromnega števila podatkov in dognanj vseh mogočih znanosti, na katerih gradijo ekološke hipoteze, se moia ekologija omejiti zgolj na uporabne sinteze zbianega gradiva, posledica tega pa je splošna metodološka zmeda. Paul in Anne Ehrlich, avtorja enega izmed najbolj znanih ekoloških priročnikov z naslovom Prebivalstvo, Viri, Okolje (Population, Resources, Environment), sta se pri pisanju oprla na dognanja naslednjih znanstvenih panog: statistika, teorija sistemov, kiberne-tika, teorija igei in prognoziranja, termodinamika, biokemija, biologija, oceanografija, mineralogija, meteorologija, genetika, fiziologija, medicina, epidemiologija, tosikologija, agronomija, urbanizem, demografija, različne vrste tehnologij, teorije o družbi, sociologija in ekonomija. Seznam pa niti ni popoln. Težko je opisati metodološko zmedo, ki nastane ob poskusu sintetiziranja dognanj tako različnih znanstvenih panog. Prav v tem leži torej metodološka vprašljivost ekologije. Osrednja hipoteza Ekologija, ki je bila še do nedavna znanost, potisnjena nekam na rob, je v nekaj letih postala žarišče polemik. Tega pojava ni moč razložiti samo z učinkom, ki ga je imela na rnlado znanost publiciteta. Gre namreč predvsem za osnovno usmerjenost ekologije človeka, namieč usmerjenost v prihod-nost, tako da so vse ugotovitve ekologije istočasno prognostične in hipo-tetične. Po eni strani se te ugotovitve tičejo nas vseh, saj se nanašajo na obstoj človeštva, po drugi strani pa jih ne more nihče preveriti. To, ali živi današnja ekologjja glede prihodnosti v zmoti, bo pokazala prav prihodnost. Vse ekološke ugotovitve do sedaj lahko stinemo v naslednjo hipotezo: industrializitane diužbe povzročajo ekološka protislovja, ki bcxio v ne tako oddaljeni prihodnosti pripeljala do splošnega razsula. Za raziiko od prejšnjih teorij o katastrofi, ki nas čaka, zgomja domneva ne izhaja iz enosmernih in enovzročnih dejstev, pač pa uvaja več medse-bojno pogojenih faktorjev: 1) Posledica industiializacije je nenadzorovan porast števlla svetovnega prebivalstva. Hkrati s tem naraščajo materialne potrebe prebivalstva. Ceprav bi industrijsko proizvodnjo še bolj razširili, obstajajo možnosti zadovoljitve potreb vsega prebivalstva samo v zmanjšanju njegovega števila. 2) Osnova industrijskega procesa so viri energije, ki se v glavnem ne obnavljajo. Sem spadajo fosilna goriva kakor tudi zaloge urana. V dolo-čenem času bodo te zaloge izčrpane. Novi viri energije, ki bodo nadomestili stare (tako na primer energija na principu zlitja atomskih jedler), so teore-tično že možni, niso pa še praktično uiesničljivi. 3) Industrijski proces temelji tudi na porabi mineralnih siurovin, zlasti kovin, ki se ravno tako ne obnavljajo. Izkoriščanje teh surovim se stopnjuje tako hitro, da lahko predvidevamo skorajšnjo izrabo nahajališč. 4) Potrebe industrije po vodi so danes že tolikšne, da jih naravni vodni krogotok ne more več zadovoljivo kriti. Industrija posega že po zalogah talne vode, to pa povzroča neizbežne motnje v ciklu izparevanja in padavin, ena izmed posledic pa je tudi sprememba podnebja. Edina možna rešitev tega problema je desaliniranje morske vode, vendar terja ta postopek zaen-krat toliko energije, da bi na ta način samo pospešili proces, omenjen pod točko 2. 5) Naslednji dejavnik, ki tudi ni neomejen, je proizvodnja hrane. Površin obdelovalne zemlje, kakor tudi hektarskega donosa, ni mogoče poljubno večati, Poskusi, da bi dvignili produktivnost kmetijstva nad določeno mejo, povzročajo rušenje ekološkega ravnotežja v naravi - posledica tega je erozija tal, kontaminacija s strupenimi snovmi (škropiva) in zmanjšanje genetične variabilnosti. Tudi proizvodnja hrane iz moija se sooča z ekološkimi omejit-vami, vendar druge vrste. 6) Naslednji dejavnik - vendar le eden v sklopu mnogih — je razvpito onesnaževanje Zemlje. Sam izraz ,,onesnaževanje" je zgrešen toliko, kolikor predpostavlja ,,čisto" Zemljo. Na Zemlji namreč nikoli ni bilo ,,čistega" okolja; še več: takšno stanje z ekološkega stališča ni niti možno niti za-želeno. Kar je dejansko mišljeno pod pojmom ,,onesnaževanje", je rušenje ekoloških sistemov in nepravilno delovanje raznovrstnih metabolizmov med naravo in družbo. Ti pojavi so nenamemi stranski učinek imdustrijskega procesa. Mnogozvočna povezava sklopa takih stianskih učinkov je skoraj nepredstavljivo zapletena. Zastrupljanje s pesticidi, raioaktivmimi izotopi, detergenti, zdiavifi, umetnimi gnojili, dodatki v hrani, s sviincem, živim srebiom, fluoridi, karcinogeni in števiinimi diugimi strupi, je le ena izmed mnogih plati problema. Eno izmed mnogih plati problema predstavlja tudi problem odpadkov, ki jih ni moč reciklirati. Upoštevati moramo še atmo-sferske spremembe in spremembe v hidrosferi, to se pravi klimatske spre-membe (zlasti pojav stnoga), zastrupljanje rek, jezer in morij. 7) Znanstvene raziskave naslednjega ekološkega dejavnika so šele na začetku. Za to, kar označujemo z imenom ,,psihična polucija", namreč še ni splošno veljavnih in priznanih meril. Sem spadajo: izpostavljenost hrupu in drugim umetnim dražljajem, psihične posledice pregoste naseljenosti v velemestih in ostale oblike stresa. 8) Toplota se sprošča pri vseh tistih procesih, pri katerih prihaja do ptetvaijanja snovi v eneigijo, in prav ,,termalna polucija" predstavlja zadnjo kritično mejo. Zakoni termodinamike nanueč kažejo, da te meje ni moč preseči brez posledic. Kakšne bi utegnile biti te posledice za Zemljo, še ni povsem jasno. Osnovna težava pri posiavljanju - ali izpodbijanju - ekoloških hipotez je v tem, da procesi, o katerih je govor, ne potekajo zaporedno, pač pa isto-časno in v tesni medsebojni vzročno-posledični povezavi. Prav s to težavo se srečujejo tudi vsi poskusi iskanja poti iz ekološke krize. Pogosto, če ne vedno, se namreč dogaja, da uspešno nadzorovanje enega kritičnega pojava omogoči drugemu kritičnemu pojavu, da se iztnuzne izpod nadzora. Opraviti imamo torej z vrsto ciklov, ki se med seboj prepletajo na različne načinc. Vsakdo, ki razpravlja o vzrokih današnje krize talco, da jih obravnava posa-mič, ne vidi pa njihove soodvisnosti, bo nujno zgrešil bistvo problema in se spustil pod nivo sodobne ekološke polemike. Kljub mnenju, da pelje sodobni proces industrializacije v neizogjbno katastrofo, ostajajo v zvezi s to napovedjo še vedno tri vprašanja, na katera nimamo jasnega odgovota. Najprej vprašanje časa: kdaj bo današnja tenden-ca ekološkega razvoja presegla tisto kritično točko, s katere ne bo več povratka? Ocene se gibljejo v razmaku med nekaj desetletji in nekaj stoletji - od 1990 do dvaindvajsetega stoletja. Glede na to, da je treba priizdelavi takih ocen upoštevati skoraj neskončno število spremenljivk, se taki razliki ne gre čuditi. (Kritiki Meje rasti, znanega poročila z Massachusets Institute of Technology, se na primer ne strinjajo z ocenami, ki jih to delo navaja, češ da je matematični model razvoja, kot so ga prikazali oni, vse preveč enosta-ven, število spremenljivih faktorjev, ki so jih upoštevali, pa vse premajhno.) Drugo nerešeno vprašanje izhaja iz prvega - ni še namreč jasno, kateri je tisti kritični faktor, ki je v največji meri ,,odgovoren" za katastrofo, ki nas čaka. To je npr. sporna točka v polemiki med Barry Dommonerjem in Paulom Ehrlichom. Medtem ko prvi meni, da je kritični faktor moderna industrijska tehnologija, vidi drugi glavnega krivca v prenagli rasti svetovnega prebivalstva. Popolna analiza vseh faktorjev, ki so vpleteni v to, pa bi bila seveda izredno težavna z metodološkega stališča. Polemika med Commo-nerjem in Ehrlichom ostaja tako nedorečena. In tretjič - ni še jasno, kaj naj si predstavljamo pod pojmom ,,katastrofa okolja" ali ,,ekološki propad". 0 tem, kaj nas čaka v prihodnosti, obstaja vrsta različnih mnenj - takih, ki jih narekuje strah, in takih, ki jih narekuje upanje. Nekateri ekologi vidijo ekološki propad predvsem v stopnjevanju fizio-loških, klimatskih, družbenih in političnih ,,motenj", drugi, med njimi Šved Gosta Ehrensvard, napovedujejo propad družbenih struktur, ki temelje na industrializaciji. Nekateri gredo celo dalje. Takoimenovani ,,doomsters" (angL doom — obsodba, usoda, pogubljenje, smrt, op. prev.) napovedujejo izumiranje človeka in sploh sesalcev, primatov in vretenčarjev. Ton, v kate-iem so podane tovrstne ekološke hipoteze, se giblje od blagih opozoril pa do popolne vdanosti v usodo. Osnovni moment, po katerem se te hipoteze razlikujejo, je seveda tudi vprašanje, kako dolgo je moč dovoliti, da proces uničevanja in nenadzorovanega izkoriščanja naravnih bogastev teče naprej — vprašanje, kdaj bo ta proces dosegel in presegel kritično mejo, ko ne bo več mogoče odpraviti posledic. Pri iskanju odgovora na to vprašanje upošteva strokovna Uteratura tako analizo vseh elementov procesa kakor tudi časovne parametre. Ker pa niti analiza elementov niti časovni parametri ne morejo biti zapopadeni v vseh potankostih, pomeni to, da lahko na to vprašanje dobimo samo hipotetične odgovoie. Se vedno so v manjšini avtorji, kot Ehensvard, ki so prepričani, da se bliža konec industrijske družbe in se že pripravljajo na novo, post-industrijsko družbo, ki si jo predstavljajo precej idilično. Večina ekologov pa meni, da je dosedanjo škodo še mogoče popraviti. Njihove predloge, kako naj bi to storili, oz. kako naj preprečimo katastrofo, ki jo napovedujejo, bo potrebno kritično preučiti. Ekološko gibaiije Ekološke domneve o usodi industrijske družbe so prodrle v javnost, vsaj v razvitih kapitalističnih državah, preko sredstev javnega obveščanja. Ekološke polemike so postale last množice, zlasti v anglosaških in skandinavskih drža-vah. Pojavilo se je razsežno, čeprav ne preveč kompaktno gibanjc, katerega politični potencial je težko oceniti. Ker je področje ekologije slabo določe-no, saj se glede tega razhajajo celo mnenja samih ekologpv, daje tudi mišlje-nje ekoloških skupin vtis zmedenosti in nepreciznosti. Ze samo dejstvo, da so principi, ki jih zastopajo, namenjeni široki javnosti, pomeni, da razprava na tem nivoju običajno izgubi precej svoje doslednosti in vsebine. Ekološke probleme obravnavajo posamič, iztrgane iz celote, pozomost posvečajo posameznim ,,spektakularnim" primerom onesnaževanja, posameznim rezul-tatom ekoloških raziskav pripisujejo popolno veljavnost, itd. ,,Industrializi-rana" publiciteta je torej do neke mere zameglila ekološko problematiko, kot da ta ne bi bila že dovolj zamegljena brez tega. Takšno pomanjkanje jasno izdelanih načel je torej ena glavnih značilnosti ekoloških skupin, ki se sicer aktivno spoprijemajo s problemi, ki jih postavlja prednje ekologija -oziroma bolje rečeno: to, kar je od ekologije še ostalo. Najmočnejšo izmed teh skupin tvorijo tehnokrati, ki se nahajajo na vseh nivojih državnega aparata in industrije. Prizadevajo si najti kar najhitrejši način za reševanje posameznih problemov. Njihove rešitve so izključno tehnološke narave, v praksi pa jih izvajajo samo takrat, kadar obstaja možnost, da bi neki nerešen ekološki problem povzročil ekonomske ali politične konflikte. Pripadniki tehnokratske skupine se imajo za popolne pragmatike - to pomeni, da so sluge tistega razreda, ki se trenutno nahaja na oblasti. Prave zavesti o ekološki problematiki nimajo. V ekološko gibanje so vključeni samo toliko, kolikor jim to dopuščajo njihovi nadrejeni, in samo tako dolgo, dokler si od svoje udeležbe obetajo korist. Njihovi politični motivi in interesi so v večini primerov na moč očitni. Tak je na primer Rimski klub, ki je sestavljen samo iz direktorjev in tehnokratov. Precej manj očiten pa je politični značaj druge oblike ekološke zavesti in njene praktične izvedbe. Gre za manjše skupine tim. ,,prizadetih in odgo-vornih državljanov", kot jih imenujejo v ZDA. Ta naziv nedvoumno kaže na razredno ozadje pripadnikov teh skupin. V največji meri gre za pripadnike srednjega razreda, precej pa je tudi drobne buržoazije. Njihovi cilji so v splošnem skiomni. Borijo se za ohranjevanje pokrajine in dreves, v šolah organizirajo akcije čiščenja obal in rekreacijskih področij. Bojkotirajo izdelke, spravljene v embalaži, ki se ne razkraja pod vplivom atmosferilij. Skromnost teh projektov pa zavaja. V resnici dcrivajo namreč te skupine v sebi precejšnjo moč. Samo nekoliko drugačen cilj potrebujejo, in že se povečajo, njihova moč pa se prične sproščati. Tedaj lahko preprečijo grad- njo letališč ali rafinerij nafte, lahko dosežejo, da polože kable z visoko napetostjo pod zemljo ali da se avtocesta izogne njihovemu mestu. Toda celo tako pomembni dosežki pomenijo samo začasno mejo njihove moči. Če se bodo domneve ekologov pričele vsaj delno uresničevati, bodo te skupine postale najvplivnejši politični dejavnik, ki ga poslej ne bo več moč spregle-dati. Zahteve, ki jih zastopajo skupine ,,odgovornih državljanov", so upravi-čene, njihove akcije pa so usmerjene proti takšnim ciljem, ki jim ni moč pripisati političnega pomena. Prav to dvoje lahko pomeni idealno kritje za demagoge in zainteresirane ,,tretje stranke". Še enkrat naj poudarimo, da ne gre zanemarjati dejstva, da utegnejo prav tovrstne skupine, kljub trenutni omejenosti zastavljenih programov, v pri-hodnosti preiti v pravo množično gibanje. Končno je tu še ena vrsta ekoloških skupin. Predstavniki tim. ,,eco-freaks" se smatrajo za jedro ekološkega gibanja, čeprav igrajo v resnici le malo pomembno vlogo. Značilnost teh skupin - večinoma so se odcepile od ameriških protestnih gibanj - je sistematičen beg iz mest in proč od civilizacije. Žive v skupnostih ruralnega tipa, hrano pridelujejo sami in skušajo najti rešitev v »naravnem" življenju. Njihov razredni izvor je enak kot pri hippijih šestdesetih let - prihajajo iz srednjih razredov, zastopane pa so tudi nekatere obrobne skupine. Ideološko se nagibajo k sektarianizmu in obskurizmu. V splošnem torej lahko zaključimo, da je za ekološko gibanje - morda bi morali reči ,,gibanja" — značilen izredno zmeden in zapleten preplet znanstvenih vidikov ekologije in cele viste političnih interesov in motivov. Slednji so lahko bodisi očitni ali pa zamaskirani. Pri vsem tem obstaja še vrsta družbeno psiholoških momentov, ki pa jih je težko dokazati. To so: upanje na spreobrnitev in zveličanje, veselje ob razkroju, občutek krivde in vdanost v usodo, eskapizem in sovraštvo do civilizacije, V teh okoliščinah torej ni nič nenavadnega, da evropska levica ne sode-luje v ekološkem gibanju. Res je sicer, da je v svoj program boja proti kapitalizmu vključila določene teme s področja problematike okolja, res pa je tudi da obstaja glede osnovnih principov sodobne ekologije še naprej skeptična; prav zato ne navezuje stikov s skupinami, ki so usmerjene izključ-no v reševanje ekoloških problemov. Namesto tega si je levica zadala dru-gačno nalogo - ekološko problematiko obravnava s stališča ideološke kritike. Namen levice je potemtakem razjasniti in odpraviti brez števila mistifikacij, ki so značilne za današnjo ekološko misel.