fil]i
v PETINDVAJSETLETNI SPOMIN SMRTI
1. SLOlŠII-1
UČITELJEM, ODGOJITELJEM IN PRIJATELJEM ŠOLE
SPISAL
FRANC S. JAMŠEK,
NADUÔIÏBLJ IN BIVŠI 0. K. OKRAJNI ŠOLSKI NADZORITELJ V BEICHENBTJBG-U.
NATISNIL IN ZALOŽIL J. B. MILIC. 1887.



S^^NTON >tARTIN 0LOMŠEK.
KA^AÏaO.
Strau
Uvod.................V
Anton Martin Slomšek:
Predgovor................
I, Slomšek od svoje zibeli do svojega groba......5
II.	Slomšek o domači odgoji otrok ........2C
III.	Slomšek o šoli.............38
IV.	Slomšek o učiteljih........, . .	44
V.	Slomšek kot praktični šolnik.........49
VI.	Slomšek ó domoljubji in rodoljubji........80
VII.	Slomšek o materinem jeziku.........82
VIII.	Slomšek o petji............91
Na konci................97
Učitelj začetnik..............99
Za koliko podpira šolska ustrahovalnost ali disciplina podučevanje
neposredno ? ..............109
Avancement ljudskih učiteljev...........116
Pospešujmo branje dobrih bukev med Slovenci......12.3
Učitelji slovenski, zjedinimo se tesneje........130
Iz šole za šolo.
A.	Naloge v izobražbo prostih stavkov........139
B.	Slovenski pravopis............171



^[ine 24. septembra t. 1. preteklo bo 25 let, ^kar je umrl přeslavní knez in škof Anton artin Slomšek. Da se bo njegov spomin po celej Sloveniji vredno obhajal, umevno je pri toli prebujenem in hvaležnem národu, kakor so Slovenci, samo ob sebi; da se bo pa tudi od strani slovenskega učiteljstva vse storilo prvaka slovenskih pedagogov dostojno proslavljati, tega sem naprej prepričan. — Y ta namen izdane so tudi te „Šolske Drobtinice", in sicer učiteljem in odgojiteljem, oziroma učiteljicam in odgojiteljicam, pa tudi vsem prijateljem in prijateljicam šole.
Ko skromno knjižico odpreš, zazre Ti, dragi čitatelj, mila čitateljica, v oči prijazno-resna podoba
imenovanega knezo - vladike, kterej sledi životopis njegov, nadalje pa kratek opis njegovega delovanja kot i)edagog, domo-in rodoljub slovenski. Temu sledi nekaj strokovnj askih, več ali manj času primernih sestavkov, konečno pa A) 43 nalog v izobražbo prostih stavkov, J3) nad 6 0 pravopisnih v aj z doti čni mi vodili, pravili in nalogami.
O nalogah A) izrazilo se je že več sotrudnikov jako priznalno ; jeden naj odličnejših Lj ubljanskih šolnikov pa mi je pisal med drugim sledeče: „Odkar prijavlja „Tovariš" Vaše slovnične vaje pod naslovom „Iz šole za šolo" se vže vedno pripravljam pisati Vara ter povedati, kako me veseli skrbno nabrana tvarina, kije izredno praktična in instruktivna. Tako bi morale biti naše slovnice, slovenske in nemške, osnovane, da bi pripravljale ob jednem pot v
spisje....... Jasno misliti, govoriti iii pisati,
to je največja naloga ljudske šole, a tudi najtežavnejša ; in če se spominjamo naših učnih sredstev za
ta eminentno važen predmet...... To — in
da slovnica postane pri učencih kri in meso le na podlagi obiUh praktičnih vaj tikajočih se obliko-in stavkoslovja — to gotovo Vas je napotilo, zbirati slovniškega gradiva, katero nam podajate v dolgi
vrsti po „TJcit. Tovarišu", lies vsega priznanja vredna je Vaša marljivost in goreča želja, kolegom svojim pomagati pri težavnem poslu. Bojim se pa, da bode ostalo Taše delo samo v „Tovarišu", mesto da bi bila učitelju priročna knjiga „sine qua non". I. t. d.
Nadjam se tedaj, da bodo te drobtinice moje, po želji nekterili navdušenih mož sedaj v jednej posodi, marsikteremu, zlasti začetnemu sotrudniku, mlajšej sotrudnici, kolikor toliko „dobro došle"; saj so od praktičnega, že 30. leto delujočega šolnika spisane — iz najboljšega namena.
Kjer bi pa ta knjižica vzlic naglašanemu namenu vendar ne našla naklonjenosti, naj se pa malo skoz prste polnka, — in naj bodo te drobtinice dobre, dokler nam zmožnejši in spretnejši strokovnjaki tečnejšili kosov ne ponúdijo. Ako bomo le na boljše in n a j b o 1 j š e čakali, tudi dobrega ne bomo pričakali, kajti: „B olj še je čestokrat dobremu na poti".
Z ozirom na rečeno, nadejati se mi je dobrohotne kritike; in ko bi v tej tudi ktera huda padla na mene, — vedel jo bodem mirno shraniti ter se pri priliki okoristiti s takim prijateljskim svetom, ako bo le drugače kritika stvarna in nepristranska.
Océna, v kterej se po neprijateljsko dlaka cepi, koristi malo ali pa nič, cestokrat še škoduje: „Slovenščina zlatá, častí Slovencem (tako) ne obeta".
Ako sem s tem neznatnim delcem jasno naznačen namen vsaj deloma dosegel, me bo veselilo.
Reiclienburg ob Savi, v janiivar;ji 1887.
£amšek.



mel sem srečo neumrljivega labodskega knjezo-vladiko, prerano nmrlega Antona Martina Novak-Slomška že 1. 1847. osobno spoznati, ko me je v Celji*) kot ne prav Tletnega dečka birmal.
X Pozneje sem ga videl in poslušal v prijaznih Pet-rovcah, na tihi Ponikvi, ko je njemu toliko priljubljeno poddružnico sv. Ožvalda konsekroval, iû opazoval sem ga s pridom iz njegovih knjig, zlasti,,Drobtinic", katerih se je v onem času, ko sem jaz domačo dvorazrednico obiskoval, mnogo kot darila med odlične šolarje porazdelilo. Slomškovih knjig v hiši mojih roditeljev ni manjkalo, pa jih tudi menda nobena hiša v Savinski dolini lahko pogrešala ni, kajti njegovi premični životopisi, povesti in basni šle so tistikrat od ust do ust ; vse — mlado in staro — jih je hotelo brati. Po večjem njegove bile so tudi pesmi, ki jih je mladina prepevala. — Slomškov duh prešinil je takrat s čudovito močjo vse Slovence, zlasti štajerske, in sledi njegovega delovanja, oziroma vladikovanja so oči-vidno duševno prerojenje sicer ne malo nadarjenih, a žalibože zanemarjenih Slovencev.
*) Ob Savini je le slišati: „V Celji sem bil, r Celji sem kupil, ne T Celju ....
Vsak učitelj slovenske mladine ima vzrokov dovolj po možnosti seznaniti se s prezanimivimi proizvodi njegovimi, zato sem iskal Slomškovih knjig, zlasti potem, ko sem precital po slavno-znanem kanoniku do vršno spisano knjigo „Anton Martin Slomšek, Flirst-Bischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken von Franz Kosar, flirstbischof-lichen Consistorialrath und Spiritual im Priester - Seminar zu Marburg 1863", kar me je zanj toliko navdušilo, da sem v odboru v določitev dnevnega reda učiteljski konferenci za okraje B. K. S. 1. 1882. predlagal med drugimi točkami tudi sledečo : ,,Knjezo-vladika Anton Martin Slomšek kot pedagog, domo- in rodoljub" sprejeti, pa ostal sem v manjšini. A v zmislu velikega našega pesnika: ,,Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan", — odločil sem se vsekako ■—■ opisati aposteljna Slovencev po onem načrtu, ter skromni spis priobčiti v našem „Popotniku", kateri spis nahaja se ovde v pregledanem ponatisu.
Da ni dovršen, znam predobro. Na straneh, kjer znabiti kot mnogo boljši poznavatelj Slomškovih vzvišenih misli težko pogrešaš tega in onega izreka, oziroma -sestavka njegovega, — ali kjer se utegnejo nahajati celo pomanjkljivosti, spodtike, ne štej mi tega preveč v greh, vzemi velikovec mojo dobro voljo za čin, katerega je nesebična navdušenost spocela. Namen tega spisa je le: opozoriti učitelje po Slovenskem na (Slomškov) najbogatejši po-množek slovenske literature, navdušiti jih za prvaka slovenskih pedagogov, pokazati jim preiskrenega domo- in rodoljuba ter jim srca ogrevati k hvaležnosti do prerodi-telja našega, do aposteljna Slovencev.
i. Slomšek od svoje zibele do svojega groba.
„Dela Slomškova bodo se prav ocenjevala šele po njegovej smrti".
fako se je izustil jeclen bivših ministrov naših dalno 'pred smrtjo neumrljivega knjezo-vladike. Pred sodnim stolom svoje dobe on sicer ni našel pravice, pa pred sodnim stolom zgodovine našel jo je že baš v kratkem preteklih 25. letih, v polnej meri pa je še le bo deležen v bodočnosti.
Anton Slomšek je bil rojen v župniji Ponikva (železnicna postaja med Poljcanami in Šent-Jurjem), občine Slom, dné 26. novembra 1800. Stariši njegovi bili so bolj imoviti kmetovalci, kajti posedli so čez 100 oralov veliko kmetijo. Ko je prišel Tone v leta za šolo, katere pa takrat na Ponikvi še bilo ni, nanese slučajnost, da pride na prestaro župnijo za podučevanje mladine prevneti kaplan Pražnikar, rodom Kranjec. Le-tá osnoval je. v svojej kaplaniji, nekem stolpu, trdnjavici podobnega cerkvenega obzidja, zasebno šolo. Med v prvič upisanimi 15 šolaiji bil je tudi naš Anton Slomšek. Ker je Število šolarjev naraščalo, preseli se čez 3 leta učitelj-kaplan sè svojimi učenci v mežnarijo in potem v farovž. Slomšek je bil zmirom prvi in tudi pri razdelitvi prvih daril, v sredi vasi pod nekim košatim orehom, v pričo okrožnega glavarja Celjskega, pl. Ziernfeld-a in druge gospode, dobil je Slomšek prvi premij. Bil je že takrat resnobnega vedenja, tako, da je^ pripovedoval nek kmetovalec, bivši součenec njegov : ,,Ze takrat smo imeli nekak strah pred njim, in če je bil z nami, šli smo vsi lepo mirno domov; najraje pa je hodil sam. Včasi spremil sem ga do doma, in dobil sem od njegove matere male južine. Tudi na paši, na griču sv. Ožvalda, kjer je pasel živino svojega očeta, obiskal sem ga čestokrat. Tam je marsikaterikrat
— e —
iz stopnic v stolp pridigoval, mi drngi pastirji pa smo ga poslušali".
Če tuđi je kake pol ure od njegovega doma do farne cerkve, vendar je stregel vsaki dan kot ministrant v njej ; potem je šel v kaplanijo, oziroma v šolo. Najbolj pa je vpljivala na njegovo religiozno-nravstveno odgojo v tem času njegova pobožna mati, katero je z vso otroško rahločutnostjo ljubil. O tem priča najbolj jedno njegovih lastnoročnih^ pisem o jjrepotovanji Koroške, Kranjske, Hrvaške in Štajerske 1. 1837. Dospěvši preko Ptuja v svojo domovino in domačijo pisal je iz Ponikve stolnemu proštu sledeče :
,,Popoldné sem šel na sprehod proti Slomu, moji rojstni hiši, katera je Va ure od stare Smarijske ceste. Pot me je peljala k poddružnici sv. Ožvalda. Ta prijazna cerkvica, kakor se pripoveduje, po mojem pradědu Štefanu Slomšku pozidana, zbudila mi je marsikateri sladki spomin. Ko sem zagledal Slom v znožji griča, nisem mogel zadrževati solz. Kako prijetne dneve imel sem tu v zibeli svojega življenja, na strani moje ljubljene matere, mojega v življenji previdnega očeta! — Ni jih več v dolu ; — le tuji ljudje te srečujejo ter ti govorijo s plašnim pogledom, da si tukaj tujec. — Slom, pred 150 1. občina s peterimi posestniki, med temi glavni posestnik neki duhovnik, združil je premožni kmet Štefan Novák, po domače Slomšek v kmetijski dvor (dvorec). — Rodbinsko ime je zastarelo in domače ime Slomšek bilo jim je priimek od 1. 1700. sem. Na veČer sem storil isto mi dobjo znano pot, katero sem tolikokrat kot deček prehodil-; ali kako zelo se je vse spremenilo; celo drevesa niso več tista" itd.
Po dovršenej domačej šoli namenil ga je njegov oče Marka, kot najstarejšega svojih sinov, za svojega naslednika, a drugega mnenja bila je mati njegova, katera ga je višjemu stanu odměnila, in tako je nastal nekak boj med roditeljema, kateremu je Pražnikar konec storil, rekši: „Vaš Tone bo še nekdaj velik gospod" — in oče je dovolil v daljno šolanje. Tako se je ISletni Tone o Velikej
noci 1. 1814. od clomacili poslovil ter vstopil v 3. razred normalke, v jeseni istega leta pa v gimnazij v Celji. Ucil se je marljivo in vspešno. In ko je težkoče nemščine premagal, Ml je skozi med prvimi, v 6. razredu pa celo prvi.
Profesor Zupančič (roj. v Ljubljani 1. 1788., umrl ]. 1833.), katerega se je rajni cestokrat hvaležno spominjal, vcepil mu je prvo ljubezen do materinščine, kajti že takrat je ta jasno misleči ter pravicoljubni mož dobro spoznal, da bi bila za izobraženca sramota, ako ne bi bil svojemu materinemu jeziku bolje kos, kakor kak priprost kmetovalec, ki ne zna ne brati niti pisati. Zato je svoje dijake napeljeval domače naloge tja pa tja tudi v slovenščini izdelovati ter se tudi sè slovnico seznaniti. Nobeden ni svojega pametnega učitelja raje ubogal, nego naš Slomšek, katerega je za materini jezik vnemalo naravno, nepor kvaijeno Čuvstvo.
Jeden posebno gladki slovenski spis njegov prečital je profesor v javni šoli ter Slomška zato jako pohvalil. In ko je Slomšek svojega ljubljenega učitelja nekdaj z neko pesmijo iznenadu, opomni Zupančič: „Meni se dozdeva. Vi ste nadarjeni sè zmožnostmi še kaj večjega v svojem' materinem jeziku izpeljati. Zato Vam svetujem poprijeti se njega s posebno marljivostjo".
To je bilo zadosti vrlemu mladeniču podnetiti ogenj navdušenja za svoj materini jezik tako, da ga pozneje tudi najhujša burja od strani njegovih sovražnikov ni mo^-la zadušiti. Od tega časa sem gojil je Anton Slomšek slovenščino z vso marljivostjo ter se vedno bolj seznanjal z domačo književnostjo, v čemur ga je imenovani profesor radovoljno podpiral s potrebnimi pripomočki.
Dokler je njegova blaga mati živela, katere se je vsikdar z otroško rahločutnostjo spominjal in v zaupljivem razgovoru tolikokrat ganjen njenih pobožnih povesti in milih pesmic omenjal, čutil se je kot dijak prav srečnega. Pa dne 2, januvarja 1816. 1. pokosila mu je bleda smrt še le 361etno mater, predenj je on zvedel, da je zbolela. Zdaj — na pragu skoraj občne lakote — začeli so se za njega hudi časi, kajti vdovec, oče peterih ne-
preskrbljenili otrok, ni bil za njega daljno šolanje ; osamljen, liotel ga je imeti v pomoc doma na svojem širnem Slomu, same okolnosti, ki so obema silile solze v oči. Pa onemogla mati ni pozabila svojega nadepolnega sina ljubljenca. Se v smrtnih težavah prosila je imenovanega Pražnikarja, ii^j jej obljubi, da jo bo namestoval pri njenem Tonetu, da bo mogla mirno umreti, kar ji je globoko ganjen obljubil, pa je tudi ,,mož beseda" ostal. Vdovec oče je bil po odnošajih prisiljen v drugič oženiti se; pa Tone se je bil kmalu prepričal, da mačeha ni prava mati; pičle podpore od doma j)rihajale so vedno redkeje, izato seje naslanjal le bolj na imenovanega blagega duhovnika, katerega je imenoval do konca svojili dni svojega največjega dobrotnika. Ko je pozneje pri nekej priliki spodbujal zbrane duhovnike, naj podpirajo nboge dijake, opomnil je: „Brez pripomoči takega blagega duhovnika bi tudi jaz ne bil nikdar do studiranja prišel, in ne bil bi nikdar svoj smoter dosegel".
Na pol sirota, želel je najbolj, srečno izšolati se; zato so se mu knjige in samota še bolj priljubile, — v Bogu pa je iskal tolažbe. Tudi v počitnicah bila mu je samota najslajše vedrilo in křepčilo. Najraje sprehajal se je ob znanem hribčeku sv. Ožvalda, dokler jo ni zavil do mežnarja po ključ od cerkvice, v kateri je svojo molitvico opravil, z lece pa se vadil v pridgovanji. Se kot vladika imenoval je to cerkvico „središče svojih mladostnih spominov", — in doživel je preredko veselje, da jo je — vso prenovljeno — leta 1857. blagoslovil ter na onem griču kot knjezo-vladika božjo besedo oznanjeval, na katerem je kot pastirček in dijak pridigovati poskušal.
Ker je štel takrat Celjski gimnazij le 6 razredov — 6, razred začel se je v jeseni leta 1819. — 7. razred v oktobru 1849. 1. — in 8. razred pa dné 15. sept. 1851. 1. — odločil se je šolanje v Ljubljani nadaljevati. Ko pa izvé, da je v Senji mogoče 7, in 8. razred v enem letu dovršiti, poda se od tod v ono primorsko mesto, od koder se vrne z odličnim spričevalom. A kako ga zaboli, ko dobi kot prositelj za sprejem v Celovško duhovšnico odlok, da tukaj nima Senjsko spričevalo polne Yelja,ve, in da bo
treba, najbolj zarad naravoslovja, 8. šolo tukaj absolvirati. — V Gelovci se je v slovensčini viril s toliko večjim vspe-liom, ker se je v Senji z iliršcino seznanil.
L. 1821., v katerem mu je še oce umrl, vstopil je, svojemu lanskemu sklepu zvest, v clubovšriico v Celovci. Tam je v slovenščini kmalu prekosil vse bogoslovce tako, da je bil po ravnateljstvu naprošen jim slovnico slovensko prednašati, kar je tudi z velikim veseljem storil ter to šolo z navduševalnim nagovorom otvoril. Ob jednem bil je tudi knjižničar in tu v knjižnici prebiral je prav pridno, iz-crpoval je ter nabiral gradiva za prelaganje na slovensko za svoje slovenske gojence. Take, po njem izvršene naloge, so se v slovenskih urah tudi prednašale. — Po pre-stanih študijah v semenišči zahvalil se mu je ravnatelj še posebno za trud. Njegovi sobogoslovci pa, svedoki njegove nenavadne marljivosti, so si že takrat na uho šepetali, da zna glavo tega vrlega mladenca kedaj škofova mitra kinčiti.
Dovršivši tretji tečaj bil je na dan male Gospojnice 1. 1824. v mašnika posvečen; pa svojo prvo mašo ni bral na Ponikvi, ampak v Ulimji, kjer je bil njegov dolgoletni dobrotnik zdaj za župnika, češ, ta mi je na noge pomagal, njemu gre tedaj čast in veselje tega dneva.
In ko je Anton Slomšek tudi 4. tečaj dovršil, prišel je v jeseni 1. 1825. za podžupnika na Bizeljsko, leta 1827. pa v istej lastnosti k Novi Cerkvi pri Celji. Že takrat živel je strogo, bolj za sebe. Delaven kakor mravlja bil je pravi uzor gorečega dušnega pastirja. A motil bi se, kdor bi mislil, da je bil Slomšek čemeren, nepri-Ijuden, ali pa mrtev za kako veselico. To ne; marveč prav ljuba mu je bila družbena zabava. Samo za veliko, naperjeno tovaršijo mu ni bilo, najmanj pa za tako, v ka-terej ceremonije in moda odkrito prisrčnost dušite. V malem krogu dobrih prijateljev pa je bil vsikdar rad ; ž njimi se je šalil, tudi prijazno zabavljal je, celo nedolžne družbene pesmice je se svojim zvonecim glasom spremljal. Poetično nadarjen zložil je sam mnogo takih pesmic, katere so se takoj med Slovenci udomačile in so dandanešnji
pravo narodno blago. — ,, Vinograd ob del'vati" — ,,Preljubo veselje" — „Glejte, že solnce zahaja" — itd. so zlata vredne pesmi' njegove. — Iz vseli njegovih pesem veje ljubezen do svojega zanemarjenega naroda in njega lepe zemlje, zlasti očetovska ljubezen do sploh nenavadno nadarjene slovenske mladine, nade naše. Pa tudi pesmi v višjem pomenu zlagati mu ni delalo nobene težkoče. Kako lepo je poslovenil Schiller-jev „Zvon", — in, ali niste moj-sterski pesmi „Slovo od Žolcpaških planin", — „Hucta ura" — itd. Kot govornik pa je bil nedosegljiv, in ljudstvo je djalo: „Da tako govorijo, kakor da bi rože sadili", — zdelo se je namreč njegovim poslušalcem, kakor da jih vodi po pisanem logu med drevjem in cvetlicami. Rabil je kratke, jedrnate in razločne stavke, ter rad vpletal primerne, vcasi celo pikre izreke in pregovore, kakoršnih je imel vedno v obilici na razpolaganje,
L. 1829. postal je špiritual v Ceťovškej duhovšnici. Tam je, kot izborni detoljub teologe spodbujal in navduševal, naj se, nastopivši službe, poprimejo podučevanja mladine; vadil jih je v koralnem in cerkvenem petji, in da bi se to toliko temeljiteje zgodilo, uril se je še sam v igranji na glasoviru in v ,,generalbasu". Preveliko truda porabil je pri bogoslovcih za slovenščino, kajti vedel je, da mora, zlasti govornik, imeti oni jezik v polnej oblasti, v katerem mu je prednašati, osobito pa se sme zahtevati od duhovnika, da božjo iDesedo v vrednej posodi in praznicnej obleki, tedaj v dostojnej, blagoglasnej obliki svojemu vernemu ljudstvu podaje. To je bil jedini povod Slomšku poganjati se z vso odločnostjo za slovenščino, a njemu so njegovi sovražniki — kdo pa je brez njih ? ! — druge namene podtikali, ter ga kot sumljivo osobo s ,,zaupnimi možmi policijsko nadzorovali". Pa mož Slomšek, kateremu ni njegova čista vest niti trohice očitati imela, hodil je svojo ravno pot naprej, in ni trajalo dolgo, ko si on poleg ponižanja gnjusnih ovaduhov celo zaupanje svoje vlade na častni način pridobi, česar bomo kmalu prepričani. Ko je na novo oživel ono slovensko šolo pri teologih, odloči se spisati v ta namen slovensko slovnico,
— n —
katera se nahaja y rokopisu med njegovo literarno zapuščino, Na tem závodu je dalje spisal: „Krščansko de-vištvo", „Življenja srečen pot za mládenče" in „Vaje cerkvene zgovornosti" (v „Drobtinicah" leta 1862). Pa tudi pedagogike in praktične metodike poprijel se je tukaj ter bodoče katekete ob jednem za šolnike pripravljal^ med tem pa gradivo za njegovi pozneje izdani knjigi „Blaže in Nežica" 1842 in „Ahacelnovepesmi" 1832 — prirejal. Prvi sad njegovega truda na šolskem polji so bile tako zvane nedeljske slovenske šole (za preoddaljene kmetske otroke), v katerih se je poduče-valo več ali manj v branji, pisanji, računanji in petji, in o katerih se po strokovnjakih trdi, da so v 10. letih za občno, tedaj národno izobraženje ljudstva več storile, nego ultra-nemške šole v 50 letih, zakaj? —- zato, ker so bile na narodnej podlagi osnovane, posluživše se izklj učljivo le materinščine, tega naj izdatnejšega, ker naravnega sredstva.*)
O zavidanja vredni duhovniki, ki ste imeli srečo in čast imenovati modrega rodoljuba svojim špiritualom! — Pa ravno tako omilovanja vredni pripravniki, oziroma šolniki po Slovenskem, kateri še vedno zamanj pričakujemo svojega Slomška, da bi radikalno prestrojil naša sedanja učiteljišča v zmislu zdrave pedagogike, na podlagi neovrgljivega, vsem svobodnim in omikanim narodom svetega načela: Ljudska šola ima biti povsod in vsik-dar podlaga narodnej omiki, tedaj izobraže-vališce národa na národnej podlagi. Take šole za národ, recimo národně šole, imajo Nemci, Italjani, Francozje itd. Tudi mi, po omiki hrepeneči Slovenci jih hočemo, jih moremo, jih moramo doseči; naša ustava (konštitucija), še bolj pa naš vladar, potomec zarad pravičnosti posebno slovečega
*) Upokojeni nađučitelj BizeljsM, osemdesetletni častiti starček gi Luka Repotočnik, povedal mi je dne 14. novembra 1886, da je Slomšek kot pod-župnik na Bizeljskem slovensko šolo sam imel vsako nedeljo in praznik po-poludne od I.-—2. ure, kakoršne šole poprej tam bilo ni. Nahajajo se še baje v župniji ljudje, ki so imeli Slomška za svojega nedeljskega učitelja. Znabiti se mi posreči izvedeti še kaj več o tem,	Spis,
Habsbiiržana,stanampórokzato;a„brezboja ni zmage". „Sè združenimi močmi", se mnogo-kaj pridobi; pravica še tudi dandanes,z mag uje in bo tudi v tem prej ali slej — zmagala, posebno tedaj, ako se vsak na svojem mestu, v svojem delokrogu, možato trudi občeiizornega Slovenca Slomška tudivvztrajnosti in delavnosti kolikor toliko posnemati.
Eedka vztrajnost in delavnost svedoci o res trdnej volji Slomška in o jeklenej zmcajnosti njegovej. — Njegovo nadaljno plodovito delovanje je naravna posledica onili lastnosti, modro spojenih s taktom in doslednostjo.
Na prigovarjanje — ustanovil je sedaj slovenski učni tečaj za vnanje slušatelje, katerega so pohojevali večinoma pravniki, pa tudi višji uradniki, kajti vlada ga je pooblastila izdajati državno-veljavna spričevala o znanji si ovenskega jezika! Da mu je poleg tolikega posla še preostajalo časa spisati M arij ne pridige (glej ,,Drobtinice" 1847.1.) in velilio delo ,,Evan-geljska hrana" v treli zvezkih, delo, katero zlasti pridigarji prelivaliti ne morejo, čuditi se je istinito.
Dobro vedoč,- da se človek nikoli ne izuči, in da „več oči več vidi", porabljal je svoje počitnice v obiskovanje raznih krajev, závodov in oseb, pa je tudi o svojem potovanji — večinoma peš — vestno poročal stolnemu proštu Fridrich-u, kar se jako lepo bere v Kosarjevej knjigi na str. 22. — 38., kjer končuje: „Nič popolnega ni pod solncem !"
Ko je jEÍelih 9 let kot špiritual tako vspešno deloval, poda se v jeseni 1. 1838. za nadžupnika, dekana in okrajnega šolskega nadzoritelja v Vozenico za Dravoj. Tam j e spisal knjigo za duhovnike ,,Mnemosynon slavicum, suis quondam auditoribus et amicis charissimis" 1840.1. ter dovršil započeto knjigo ,,Blaže in Nežica" 1842. (delo izšlo v 4000 iztisih), katera je bliskoma zaslovela tudi prek deželnih mej ; celo iz daljne Moskve naročilo se je naenkrat 80 iztisov te izvirne šolsko-stro-kovnjaške knjige,
,,Eed je duša opravil", Slomšek pa je bil vselej in povsod prava živa podoba redii. Zanimivo in nič manj podučljivo je o tem prebirati strani 46., 47. in 48. omenjene Kosarjave knjige. — Svojim dnliovnikom pa priporoča ta-le trojni red: 1. Dnevni red, katerega si vsakdo sam predpiše; 2. službeni red, katerega mu njegov poklic predpisuje; 3. bišni red, katerega zahteva od njega pristojnost. V vsem tem pa jim je bil Slomšek vedno jasno ogledalo.
V majniku 1. 1844. postal je Slomšek ob jednem tudi veliki šolski nadzoritelj (začasno za dr. Simnom Ledineg-om) in vsako sredo bil je pri dotičnej seji v 5 ur oddaljenem Sent-Andreju, dokler ni postal v avgustu istega leta kanonik in stalni veliki šolski nadzoritelj cele vladikovine, kar je bil do 1. 1846.
O njegovem takratnem delovanji pričajo njegadobni ukazi, naredbe in odloki labodskega konzistorija nahajajoči se po šolskih arhivih, — potem molitvénika za otroke ,,Angelj molitve" in ,,Sveto opravilo za šolarje". Dalej je poskrbel za primernejše pesmice šolarjem in za cerkvena opravila ; prve so prišle na svitlo v Celovci 1853. 1. podnaslovom: ,,Š ola v esela lepega petja za pridno šolsko mladino", druge, blagoslovne, 1861. 1.
Svojemu bolehnemu knjezo - vladiki Francu Kut-nar-ju za ljubo prevzel je dné 25. aprila 1846. L opatijo Celjsko, a že 30. dné imenovan je bil po kardinalu in nadškofu Salcburškem, knezu pl. Schwarzenberg, naslednikom umrlega F. Kutnarja, katerega pastirsko palico prevzel je dné 5. julija 1846. L, kakor je ljudstvo sè svojim duhovništvom vred že naprej pričakovalo. Zato velika radost in nada v zdramljenem narodu.
Vso dosedanje Slomškovo delovanje očivestno kaže, da je bila res njegova najgorkejša želja in največa skrb svoj nadarjeni, a zanemarjeni národič do veče omike povzdigniti; pa ves njegov dosedanji trud mu še ne zadostuje; on le misli na še izdatnejše sredstvo, in plod tega premišljevanja njegovega je Celovška blagotvorna ,,đru ž b a sv. M o h or a". Le-tó oživeti pa je stalo poleg darovane
ustanovnine (500 goldinarjev) — mnogo in dolgega boja z gosposkami (od 1. 1844.—1851.), dokler se v tem letu njegova vroča želja ne izpolni. Prvi predsednik tej družbi je bil C. kr. šolski svetovalec Rud m a s. Do tega časa pa so „Drobtinice" njegove namestovale odslej po imeno-vanej družbi izdajane „Moborskc bukve".
Prvi letnik svojih „Drobtinic" 1. 1846., poklonil je p. n. dušnim pastirjem, šolnikom, starišem, vzgojiteljem in prijateljem prave ljudstvene omike. ,,Namen tega letnika je vzajemno priobcenje takih spisov, ki so pripravni pospeševati religiozno - nravstveno omiko ljudstva sploh, ter vzgojo mladine posebej, ljudi časno osrečiti in večno iz-veličati, je vzgojiti v pobožne kristjane in dobre državljane" i. t. d. Cisti donesek ,,Drobtinic" namenjen je bil v prid učiteljišču v Celji, od 1. 1852. (?) družbi sv. Mo-hora in od 1. 1859. pa semeniščni knjižnici v Maribora. O ,,Drobtinicah" mi je samo omeniti, da se v njih nahaja mnogo zlatih národnih drobtinic, drobtin in tečnih krhljev, ki ostanejo izdatna hrana ljudstvu za vse čase. — Kdor jih je prebiral, bo temu radovoljno pritrdil. Na dan ž njimi, kolikor jih je še!*) L. 1854. izdal je sè sodelovanjem izbranih duhovnikov ,,Djanje svetnikov" v dveh velikih zvezkih, katero delo je po Slovenskem že jako udomačeno.
Arondacija labodske vladikovine in pre-meščenje knezo - vi adiškega sedeža iz koroškega Sent-Andreja v štajerski Maribor 1. 1859. je jeden najvećih domoljubnih činov velikega Slomška. Vrhu skrbi, dela in pa sitnosti na cente, katere mu je ona preselitev prizadjala, posegnil je ta slovenski Stross-mayer globoko v svoj žep ter veledušno podaril 20.000 gld., da je omogočil teologično semenišče za svojo štajersko-slovensko vladikovino. Doslej namreč šolali so se labodski bogoslovci do 4. tečaja v Celovci skupaj z onimi iz krške škofije vred; le 4. tečaj imeli so v Sent-Andreju v bližini svojega vladike. ■— Dné 20. majnika 1857. 1. prišlo je
*) v Eosarjevej knjigi na str. 59. in 60'. navedeni so najizvrstnejši spisi Slomšck-ovi, katere je v svojih „Drobtinicah." od 1. 1846. —1862. priobčeval.
— lóže tako težko pričakovano potrjilo iz Eima. Dné 1. junija 1859. 1. preide koroški del naše dijoceze pod oblast Celovškega škofa in dné 1. septembra istega leta priklopi se zato nasej vladikovini deset slovenskih dekanij iz Graške dijoceze. Se-le Slomšku se je tedaj posrečilo, kar so njegovi spredniki zastonj poskušali, da so sedaj, z malo izjemo, vsi štajerski Slovenci pod enim škofom, kar ima mnogokaj za sebe. *) Da bi le koroški Slovenci zarad tega nikoli ne postali pastrki svojega knjezo - vladike, oziroma svojih dušnih pastirjev!
Dné 4. sept. 1859. 1. vršila se je v Mariboru ona preselitev jako slovesno v pričo kakih 100 duhovnikov. Kot višji pastir povzame. Slomšek besedo ter se obrne med drugim do očetov rekoč: ,,Čujte ter podpirajte Vašega škofa v težkem boju proti širjajoči se brezveri in brez-nravnosti sedanjega nevarnega časa. — Posebno Vas pozdravljam , prosim in rotim, Ve krščanske matere ; pomagajte mi z Vašimi ljubezni polnimi nauki, prošnjami in solzami pri Vaših domačih. Materi je izročeno najdražje, kar človek premore: omika in požlahtnjenje serca,. — Vi krščanski učitelji in vzgojitelji, do Vas se obračam danes z resnobno prošnjo, na Vami počiva moje upanje. Mladine je prihod nj os t, mladina pa je v naših izobraževalnih rokah. Nebeški Oče zaupal nam je najplemenitejše vinske trte iz vinograda svojega. Oh bodite očetje mladine kot učitelji — pa tudi njene matere kot vzgojitelji. In če tudi večkrat sejemo solzni, želi bomo radostno. Oni, ki mnoge k pravičnosti napeljujejo, svetili se bodo kakor zvezde na večno".
Bogoslovci posedli so svoje seminišče v Mariboru dné 10. oktobra 1859. 1. Pri tej priliki pridigoval je Slomšek ter med drugim rekel: „Skalovita tla, na koja hočemo zidati, je 1. trdna, neomahljiva vera. Nimamo se
*) Le beri Kosarjevo knjigo od stv. 74. do 81., da izveš, kaka krivica se je poprej prekdravskim Slovencem pod sekavskim škofom godila, kako malo so oni razumeli svoje nemške dušne pastirje, le - ti pa svoje slovenske ovčice ! — in kaka jezikovna zmes — prava čežajna — je vsled tega tam na meji dveh národov nastati morala 1
vojskovati samo proti mesu in krvi (svojemu hudobnemu nagnjenju), ampak tudi proti mogočnim močem brezver-nega in nravstveno spridenega časa. 2. krščanska nravnost, kajti vera brez dobrih del je mrtva".
Akoprem je Slomška glavno vzgoje valno pravilo: pot ljubezni in milobe pri mladini hoditi — prevladalo, vendar je strah in red ter napredovanje (v semenišči) z vso resnobo in strogostjo nadziral. ,,]\ii vsi smo nosili ter nosimo v sebi prepričanje, da je bilo njegovo srce z najnežnejšo očetovsko ljubeznijo za naš závod. Bog ga naj zato poplača na vse veke". (Kosar str. 134.)
Slomška smemo tudi častiti kot začetnika dijaških seminišč ,,Maximilianum-a" v Celji in „Victorinum-a" v Mariboru, kateri ste zdaj tukaj^ združeni, kajti daroval je on v to svrho 12.000 gld. Že 1. 1853. razglasil je dotično povabilo rekoč: ,,Dobri duhovniki se ne rodijo — treba jih je vzrejati ; v to pa ne zadostuje čas štirih let ; marsikateri pride že prepozno v semenišče za bogoslovce". *)
Od bogoslovskih izdelovanj, eno leto pred njim upe-Ijanih, priobčeval je najboljša dela v svojih ,,Drobtinicah". — Ali lii znabiti ne služilo tudi v spodbujo, izbrane, naj-pripravnejše, povodom okrajnih učiteljskih konferenc izdelane slovenske in nemške elaborate učiteljev po c.kr. deželnem šolskem nadzoritelji vposebnempe-dagogicnem letniku v smislu enakopravnosti priobčevati? — Ta moj predlog je bil pred leti po skupnej okr. konferenci v E,. sicer jednoglasno sprejet, a na merodajnem mestu se do sedaj ni nanj ozir jemalo.
Zastran vsakoletnih pedagogičnih izdelovanj usojam si tukaj omeniti, da bi se z omejéno prisiljenostjo znabiti — vsaj qualitativno — še boljši spisi dosegati dali. Obvezani za to naj bi bili le oni brez sposobnostne preskušnje, vsi drugi pa naj bi se samo povabili po
*) Ali bi ne hilo dobro tudi ustanovitev seminišč za učitelje — skrčena ali razširjena — na dnevni red naših strokovnjaških listov postaviti, da bi zaslišali „pro" in „contra" naših strokovnjakov? Znabiti utegnem o tem kedaj sam spregovoriti. —
možnosti sodelovati. S ponosom smem reči, da je tudi med slovenskim ljudskim aciteljstvom xazmerno ne majlmo število marljivih, zavednih, neprisiljenih delovateljev na pedagogično - literarnem polji, kar nam svedocijo zlasti glasila njegova. „Sè šolanjem nismo študij dognali— šele s potom li grobu jik bomo.— Úmét-nîki in rokodelci so prisiljeni v svojej izobraženosti napredovati, kolikoveč mi. Drugače bomo v malih letih staremu orožju podobni, katero, po rji razjedeno, ne velja več za boj. Le ut^rujevalno delo duhá oživljuje moč njegovo. Železo, kisenerabi, zarjevi in stoječa vodaseusmradi" — rekel je Slomšek svojim dušnim pastirjem, katere gotovo dobro premišljene stavke tudi mi prav radi na sebe obračajmo ; saj vemo, da ,,kdor ne napreduje, on zaostaja". A beseda ,,moraš" in žuganje „če ne" — naj se rabi le tam, kjer je ostalo moralično prisiljenje brez zaželjenega vspeba, kar se pa pri štajerskem učiteljstvu še ni poskusilo! — In ker se učitelji" klasifikujejo, na kar se pri prošnjah za službe vendar ozir jemlje, tedaj je moralična sila (nuja) toliko večja, zlasti za mlajše, višje in višje hrepeneče. Pri starejših in starih osobah pa dobrodejna obzirnost gotovo ne škoduje. Privoščimo pičle proste urice znabiti že slabookemu starčku po prestanem trudapolnem dnevnem delu v samovoljno porabo ! Zlasti pa bi bila omenjena prenaredba zastran konferenčnih elaboratov v takih pokrajinah prav izdatna, kjer so učiteljske osebe po zaslugah, starosti in značaji njihovem, ne pa dotične šole, oziroma šolski kraji v plačne razrede (recimo vrste) razvrščeni.
Med sploh praktičnimi vprašanji, katera je stavil Slomšek svojim „pastoralnim konferencam", nahajate se tudi naslednji dve: 1. ,,K.ako bi se dalo odpomoci čutečemu pomanjkanju sposobnih šolnikov? Kaj bi lalil^o, in kaj naj store dušni pastirji, da se odgojé, osobito za šole po deželi, rabljive učiteljske osobe? 1853". 2. „Odkod prihaja vkljub ppmnoženju »asih ljudskih šol, da se širi
2
brezvera, spridenost, zaničevanje vsake avtoritete in pa nagib k pnntu med ljudstvom? Kako bi se dale, zlasti nedeljske šole bolje urediti? 1858".
Njegovi vedno času primerni, jako previdni „pastirski listi" v obeli jezikih (slovenskih do sleh dob ljudstvo še poznalo ni) so bili in so še prav mikavno in pod-učljivo berilo, katero se je kmalu udomačilo ter v slovenskih časnikih ponatisnilo. V svojem ,,pastirskem listu" 1. 1848. nahajajo se pomenljive besede do duhovnikov : „Z eno unco dobrega vzgleda bomo več koristili, kakor z enim centom lepih besedi. — ,,S tajno močjo, katerej se ustavljati ne da, vpljiva izgled" — so tudi njegove besede. V svojem ,,pastir, listu" 1. 1854. prigovarja duhovnikom povodom državnega posojila 350—500 miljonov goldinarjev, naj se po možnosti udeležé razpisanega posojila, naj pa tudi ljudstvo k temu nagovarjajo.
Dné 7. aprila 1860 konstituvalo se je v Mariboru na Slomškovo povabilo ,,katoliško društvo gospej djanstvene ljubezni do bližnjega" (v podporo zanemarjenim otrokom in sramežljivim ubožcem). V ta namen našteje on 105 gld. kot ustanovnino in razun tega plačeval je letnino v znesku 200 gld. ; za ustanovitev knjižnice temu zavodu daroval je poleg mnogih dragocenih knjig še 100 gld. in v svojej oporoki sporočil je imenovanemu blagodejnemu društvu gospej še 1000 gld. — Na predvečer sv. Vincenca de Paula 1. 1862. pozdravi on isto društvo v posebnem nagovoru, podeli mu iz Rima baš prineseni papežev blagoslov ter mu razodene željo Pija IX., da se ustanovi v Mariboru ,,religiozni vzgojevalni závod za žensko mladino", kar se je res kmali po Slomškovej smrti uresničilo. Dotični závod v rokah ,,šolskih sester" je tedaj tudi Slomškovo delo!
. Marljivo dopisoval je tudi v časnike „Zgodnja Danica" sè znamenjem ,,Mir o ljub" in v ,,Theologische Zeit-schrift" in v ,,Zeit und Ewigkeit" pod znamko ,,der Auf-merksame". — Da se dobri časniki razširijo, ukazal je v župnijah, kjer ni bilo drugače mogoče, po jeden iztis
,,Z!gođnje Danice" v splošno porabo na njegove stroške naročiti.
S1 o m š ek je zopet, ki je upeljal v svojej škofiji družbo (bratrno) sv. Cirila in Metoda v odpravo „razkolništva" med Slovani, ter pripomogel, da se je tema slovanskima aposteljnoma na čast v preprijazni cerkvi sv. Jožefa v Gelji stranski altar postavil. .
Slomšku naročil je Praški nadškof knez Schwar-zenberg pregledati kot convisitator vseh 15 benediktinskih samostanov v našem cesarstvu, kar je on, če tudi bole-hen, 1. 1856. in 1857. vestno opravil.
Zadnje leto svojega življenja počeščeval je tudi slovensko čitalnico Mariborsko sè svojimi duhovitimi govori. Trije nagovori njegovi shranjeni so v društvenem 'arhivu.
Dné 16. majnika istega leta (1862) odpotoval je v Rim k svečanost razglašenja 27 japanskih mučenikov za svetnike. Od sv. Očeta odlikovan prišel je dné 20. junija na tihoma domov, kakor je tudi ne kot vladika, nego le kot ,,mestni župnik" potoval. — Kakor pred odhodom izdal je tudi po svojem povratku svoj slovenski pastirski list, katerih listov je bilo ljudstvo vsikdar zelo veselo.
Neizmerne zasluge pridobil si je konečno duševni velikan naš Slomšek s tem, da je za nove, v vsakem oziru boljše, ker prikladnejŠe šolske knjige od prejšnjih rado-voljno poskrbel. V njih je mnogo žlahtne rude zavite, katere ne more ne rja, ne časa zob razjesti. — Zarad prestrojenja ljudskih šol v labodski škofiji namreč dopisovala sta si Slomšek in tedanji učni minister grof Thun cela 4 leta. Le-tà ga je zagotovil v tej stvari ničesar ukreniti brez sveta bistroumnega, uglednega knezo-vladike, ta pa je tudi radostno svoje usluge obljubil, ,,ker ima to za svojo sveto dolžnost, k razcvitu prave ljudske omike po svojih močéh sodelovati". Obvezal se je pregledati vse učne knjige ter preskrbeti osnovo novih. Da se to toliko temeljiteje zgodi, naprosi najboljših učiteljev v vladiko-vini, naj o tem svoja mnenja izrazijo ter na podrobna vprašanja svoje odgovore predložijo.
Zaznamovanja o načrtn in o osnovi posameznili nčnih knjig našla so se, kakorŠna so se ministra predložila. — Doposlane mn rokopise je sam pregledal in popravil. Za dvojezikovne šole spisal je lastnoročno slovensko-nemško slovnico. Med dragimi knjigami šoli namenjenimi spisal je 1. 1864. znano „Ponovilo" posebno skrbljivo. „Potrudil sem se najboljše moči iz svojega okoliša za sestavo te lične knjige pridobiti, jim tvarino kakor tudi obliko naznaniti, doposlane sestavke s pazljivostjo pregledati in izločiti. Po tem takem znala bi služiti ta knjiga ne le v ponovilo šolskih predmetev posebno starejšim šolarjem, marveč zna biti tudi rabljiva knjiga za dom šoli odrasli mladini z odločno smerjo na vsakdanje življenje". Le-tà, kakor sploh vsaka dobra knjiga se sama hvali, a poleg tega pohvalil jo je tudi imenovani minister sam, rekoč : ,,. . . katera ne bo samo ponavljavni pouk na posebno vspešni način povzdignila, ampak tudi slovenskemu ljudstvu za praktično življenje bistveno sredstvo ponujala, versko mišljenje gojila in gtibljivim namenom pot zastavljavlja". — ,,Kratko vodilo za malo — (1. 1853.) in veliko i)erilo (1. 1855.). Učiteljem dober svet" — nahaja se v „Drobtinicah" od 1. 1861. na str. 275. Poleg slovenskih izdal je tudi dve slovensko-nemški berili (čitanki), kar pa nekaterim ni bilo po godu. Pri obravnavi katekizma in evangelija pa je bil strogo proti nemščini. Po starem sistemu zlorabili ste se namreč tudi oni dve knjigi kot sredstvo pri učenji nemščine. — Se za otroškemu razumu in srcu primerne nareke kot vaje v pravo]DÍsu je v svojih ,,Drobtinicah" 1.1853. str. 225. poskrbel. Zasluge njegove za prevoj ljudskega šolstva priznavalo je vse slovensko, in nepristransko nemško razumništvo tedanjega časa. Poleg drugih odličnih osob in strokovnjakov izrazil se je istočasni c. kr. šolski svetovalec za Koroško, slavno-znani veščak R u d m a š, o po Slomšku izdanih šolskih knjigah, da so ,,balzam za skeleče rane", ter zagotavlja, da bode „po vseh slovenskih pokrajinah Koroškega ljudstvo po njih poseglo", in on ne ve ,,boljšega zdravila za naše ljudske šole", od onega ; kajti ,,šolam, v katerih se Slo-
venci prezirajo, ali pa se s temi ravna, kakor da bi bili na pol Nemci, ni" pomagati. Izkušnja jih je že davno obsodila, a ne zadosti glasno. Kakemu drugemu jeziku ima biti materini jezik podlaga, ako se lioce vsaj nekaj sadu, in to ne na kvar omiki, doseči. Ako ostanejo po deželi dosedanje ultra-nemške knjige v rabi, tedaj bo tudi sad dosedanji ostal". — V nekem ministerském reskriptu pa je brati: ,,Šteje se v srečo, da se je nasel v njegovej (Slomškovej) osobi mož, kateri združuje poklic, veljavnost, znanost in lastno izkušnjo na tak način, da se bo p odvzet je, za katero gre tukaj v blagor šolarjem, gotovo zvspehom izvedlo".
Podajmo se sedaj na njegov dom, v njegovo palačo, da si ga tudi tukaj ogledamo ! — Tukaj je slekel knem, ker le skromnost je ugajala njegovejpravejponišnosti! — Vse okoli njega je bilo priprosto, in pohištvo v njegovej sobici, še iz-za časa njegovega kaplanovanja — rekel bi — siromaško. Postelja, katero si je tudi kot knezo - vladika iz navade še vedno sam posteljal, mu je bila navadna slam-nica. — V zadnjem času, ko je zastarela bolezen v čre-vovji njegovem hujša postajala, posilili so ga z vsakdanjim zajutrekom (ob sredah in petkih ni zajutrekoval) in z žimnico. Nekaki križ za njegovo družino je bil, da ni vedla, katere jedi dišijo knezu bolj, katere manj. Še ce je bil bolehen, ni tega nič v kuhinjo naznaniti dal; jedi, ki bi mu znale škodovati, je samo svojim gostom naprej ponudil, brez da bi se jih bil dotaknil. A obraza ni spremenil, še manj pa, da bi komu čez svoje betege toževal. Priprosta je bila tudi njegova obleka kakor tudi postrežba ;
—	tako je hotel sam, zlasti zvunaj svoje službenosti; — še svojega dvornega kaplana odvezoval je od njegovih dotičnih dolžnosti, razun pred oltarjem : „Le pustite, to si znam sam narediti". Kar je sebi pritrgoval, zgodilo se je v prid ubogim; Ijudomil Slomšek Ul je moš daritve — včasi do zadnjega beliča, a nevrednim beračem ni dal nič.
—	Mnogo je razdelil ta redki radodarnik sramežljivim revežem po svojem dvornem kaplanu, po svojej starej teti pa cestnim potrebnežem, slabo oblečenim vsikdar manje.
Koliko je slo za misjone, duliovenske eksercicije, podpore raznim cerkvam in osobam! Njegova palaca bila je liiša vseh došlih duhovnikov ; za vsakega je bila miza pogrnjena in postelja pripravljena. Prava slovanska gostoljubnost bila je na njegovem dvorcu doma. Svoj rojstveni dan bil mu je sveti dan. Zadnji — ta dan (26. nov. 1861.) spisal je svojo, čisto ljubezen do bližnjega oznacujočo oporoko. V posnemo izbral si je, kakor vse njegovo življenje kaže, škofa sv. Frančiška Šaleškega. Njegova prikazen je bila mila, a častitljiva — v cerkvi kakor drugod. Lahko je bilo ga ljubiti, a človek tudi siljen ga spoštovati. Po naravi nagle jeze — znal se je čudovito premagovati, — saj je bil zatajevanja vajen! Po obratu bil je zopet dober in krotek, kakor ovca. „Laže bo pred Bogom odgovarjati zarad prevelike milôbe nego zarad prevelike strogosti", — opazil je, kadar mu je srce prevladalo. Pri vsakem važnejšem početji stavil je vse svoje zaupanje v Boga, in to ga je krepčalo, da ni odjenjal pred vzvršetkom. Hudobne jezike in enaka srca preziral je hladnokrvno, pa tudi hvale se je izogibal. — Korekturam svojih rokopisov podvrgel se je ponižno, kajti njemu je bilo vsikdar le za stvar — posnema vredni uzor gizdavim pisateljem. Delal je neprenehoma, celo na sprehodu imel je papir in svinčnik v rokah ; spal pa je le malo : po 5, 6, k večjemu 7 ur. Maševal je točno ob 6. uri.
Do svojih domačih (služabnih) bil je Iju-b e z n i-p o 1 n i oče; ljubil jih je kakor svoje otroke, oni pa njega, kakor očeta. Modro sta se vrstila molitev in delo v najlepšem redu. Kot hišni oče opravljal je redno večerno molitev sè svojimi domačimi, ob zimskih nedeljah in praznikih pa jim je tudi zvečer kaj lepega prebiral. Za domače onemogle in ^bolne priredil je posebno bolnišnico z vsem potrebnim. Se v oporoki spomnil se je vseh svojih po očetovsko. Ni se tedaj Čuditi, ako je bilo na kne-ževem dvoru o njegovej nenavzočnosti vse nekako klaverno, otožno, a pri njegovej povrnitvi vse živahno in veselo, da se je vse k njemu rinilo ga po vrednosti pozdravit. Kdor je le par dni v njegovej rezidenciji preživel, mogel je za-
paziti in prijetno občutiti, da zapoveduje v njej katoliški vladika, pobožni duhovnik, krščanski hišni oče.
Med tem pa se je njegovo predrago življenje začelo večeru nagibati, kar je sam najboJj čutil, cesar tudi ni nikakor prikrival, velikoveč je to slutnjo pri raznih prilikah kar naravnost odkrival, svojo bližajočo se smrt napovedoval je toževaje večkrat sam. A vkljub svojej smrtonosnoj bolezni podá se po zdravstvenji na Slatini naravnost v hribe, k sv. Riiprtu. Po potu je bilo že treba voz napreči. — Tu namreč pričel je s težavno vizitacijo v Laskej dekaniji. A napadi kolike posilili so ga na treh postajah v posteljo. A ne změnivši se za to nezgodo dožene svoje apostolsko 'popotvanje, in po kratkem prestanku hiti zopet nazaj na Slatino — k navadnim duhovenskim eksercicijam. Od 14. — 18. sept. 1862 tù delujoč in nekako slovo jemajoč z resnim a otožnim glasom — sklene to opravilo sè slovenskim očenašem „za tistega iz-med naše sredine, ki bo prvi umrl". — In čudno! ta očenaš veljal je — njemu! Naslednji dan poda sek Materi božji na „Ptujsko Groro", a še isto soboto nazaj v Kostrivnico, kjer je v nedeljo potem poddružnico sv. Rozalije blagoslovil. Se ta dan povrnil se je domov v Maribor.
V pondelek potem gre z ravnateljstvom semenišča k svojemu vinogradu, a videlo se mu je na obrazu, da se ne počuti dobro. Drugi dan po južini se vleže, Isrez da bi komu kaj potožil, a ko stopi jeden njegovih uradnikov slučajno k njemu, ga vidi boriti se s koliko. Zarad neznanih bolečin in bluvanja ni celo noč zatisnil očesa; moči so ga začele zapuščati. V sredo dné 2 4. septembra, zjutraj ob 8. uri bil je, pri svojej postelji klečeč, previden ,,s presveto popotnico". Ob 5. uri popoldan obiskala sta ga še brata grofa Brandis, pozneje pa je prišlo nekaj duhovnikov, njegovih ljubljencev. „Ste poslovo prišli?" vpraša jih milo (slovensko) in umolkne. Proti poldeveti uri vpraša spovednik na zdravnikov migljaj, ali ne želi znabiti, da bi se mu nekaj naprej molilo ? On odgovori : „Ja!" — Kmali je bila soba polna z domaČimi vred. Med lavretanskimi litanijami odgovarjal je en čas razločno :
,,Ora pro nobis". Naenkrat nan odgovor zastane. Temu sledijo molitvice za umirajoče — dvorni kaplan stisne umirajočemu mrtvaško svečo v roko ■— in mirnojeiz-dilinil svojo preblago dušo — apostelj Slovencev. Vse se razjoče bridko okoli vzvišenega mrliča, in ko se razvé pretužna vest, saplaka ves slovenski národ čeg izgnho nenadomestljivega duševnega orjaka, mornega rodo-in domoljuba, kateri je deloval kot duhovnik celih 39, kot škof pa 17 let !
V soboto položili so zemeljske ostanke narodovega ljubljenca, kakor je bil v svojej oporoki razločno naročil, v krsto od jelovib nepoobljanili desek. Ljudstva seje ta dan po Mariborskih ulicah kar trlo. Samih duhovnikov je prišlo nad 200. Sprevod je vodil sekavski knezovladika, kateremu sta asistovala krški in ljubljanski.^ Nagrobnico je govoril Slomškov naslednik dr. Jakob Štepišnik, slovensko in nemško pevsko društvo pa sta tekmovala v lepej bratovskej zvezi zajjeti mu svoj zadnji ,,Z Bogom !"
v
Citai sem nekje, a ne spominam se več kje, da je bilo geslo Slomškovo: ,,Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti", kar seje dalo na njem v istini opazovati, kajti : velikih besed res ni bil, — da je bilo vse njegovo življenje le delavnik v pravem pomenu besede, to smo baš slišali, — da je pa tudi mnogo, a vsikdar voljno trpel ter se zatajeval celo v svojej smrtnej bolezni, je predobro znano.
Sodba o Slomšku je bila sploh, celo od nasprotnikov njegovih, poveličevalna. Neki korar iz sosedne vladiko-vine pa je pisal v svojem in v imenu svojih sokorarjev:
„Vaš veliki sveti škof, apostelj Slovencev, naše veselje, naša ljuhegen se je tedaj preselil prijet plačilo m dokončano delo dneva. Veliko smo izgubili, pa mogočnega priprošnika v nebesih zadobili". — In tako je mislil in še misli danes marsikateri o njem.
Slomšku Y spomin.*)
2.	Med množico je hratre mož postave, Čvrsto na tlaku zvikšanem stoji. Blišči se zlati venec mu znad glave, In jezik ljubeznjivo govori.
Od vsih razlegajo se klici slave, Ko mili glas njegovili strun doni. Vse ljudstvo se krog njega zbira rado, Odpira srca staro mu in mlado.
3.	Al' glej ! izmed oblakov ga obsije
Še enkrat — zadnjifi jasni solnôni žar ; Svitloba jasna naglo spet se skrije. Povzdigne temen se zanjo vihar. In ob — najblažje srce več ne bije. Obmolkne strun srebernib rajski dar: Zgubi najlepša Žena zaročnika. Zgubi očeta ljudstvo in vodnika.
4.	Razumeš glas, predraga domovina. Ki ranil ti globoko je srce? Gromila krije vrlega Martina,
K počitku sklenjene so mu roke. Ne boš pokojnik blagi! brez spomina, Za věkovitost dela govore! Al' drago bilo Tvoje nam življenje, Od blagih, src najtežje je ločenje !
5.	Korakal si, kot zvezda čez višine. Iz proste vrste na visoko čast, Iskreno ljubil rod in domovino. Njej v blagor višjo si imel oblast. Kot spomladansko solnce na rastlino Razliva žarke, pospešuje rast, Tako si vedil Ti svoj rod buditi,
In srca blažiti mu, um vedriti.
7. Počivaj mirno, ljubi naš Martine! Pokojno spavaj, dragi, in sladko. Saj v krilu si slovenske domovine. Ki ljubil si jo tolikanj gorkó. Izpred oči naj duh ji Tvoj ne zgine. Da srečna bode, pomni naj zvesto Srca preblagoga goreče želje, Besede Tvoje, sveto nam povelje.
A. U. OUšU.
Slomšku na čast osnovale so se slovesne ,,Besede" v Ljubljani, v Celji, in 26. okt. 1862. v Mariboru. (Glej „Zgodnje Danice" 32., 33. in 34. od 1. 1862. !) Marmornati
*) v „Zgodnji danici", tečaj XV., list 29. priobčil prezgodaj umrli profesor Umek.
nagrobni spomenik postavili so mn v stolnej cerkvi Mariborske].
Slomšek je umrl, a njegov duh še šwi med nami v njegovih delih, in bo šive], dokler bodo Slovenci. Slomšek je za Slovence/ neumrljiv, kajti:
„Dela Slomškova bodo se prav ocenjevala še-le po nje-govej smrti".
II. Slomšek o domači odgoji otrok.*)
1.	Otroke varovati je angeljsko delo.
2.	Veliko jih je, ki otroke rodijo, — le malo, ki jih prav	izredijo, kar je najbolj potreba.
3.	Materini poduk je otroku jutrna zarja.
4.	V hiši, kjer so otroci, potrebne ste dve reči: Kristusova podoba na steni, pa šiba v kotiču ; pa šiba naj bo le zdravilo, pa ne vsakdanja hrana. Preveč in prem.alo škoduje.
5.	Kriva reja (odgoja) otrok je slabih časov mati.
6.	Prva krivica je, ako mati sama otroku prs ne daje, te ji mogoče. Nesrečne nezakonske matere dojé pri gospodi otroke, in deca pijejo z materinim mlekom poželjenje mesa — seme nespodobnega djanja. Ne pije dete bolezni matere?
7.	Druga krivica v odgoji otrok je grda rasvada. Deček še-le pregovori, že vsej hiši zapoveduje: vse mu mora po volji biti. Svojeglavnost — huda trma človeka vse žive dni v železji imate, ako se otrokit vse po volji stori; in to je velika nesreča.
8.	Tretja krivica je nečimernost, oholost deklica, katero mati prelepo oblači, pred ogledalo postavlja, ga hvali in kušnje, pa ne ve zakaj? Kaj bo iz tacega otroka? Ubogi zanič bo, sebi-in drugim v nadlogo. Stariši razvajenim, mehkužnim otrokom pomrjejo, berači pa ostanejo, čeravno nosijo pisano suknjo. Preoholasta obleka je, ki razločka stanii ne pozna. Otroci, po gosposko oblečeni, ne delajo radi, skrbijo za kine ter se obleko zamazati boje.
*j Naslednje je izbrano iz raznih knjig in spisov njegovih.
9.	Nemarnost y prvi mladosti je četrta krivica. Mati (kmetica) zapre otroka in na delo grè ; otrok se célo popoldne v nesnagi valja. — Céle trope otrok se snnjejo po spašnikih in ledinah; otroci se iicijo kleti, lagati, krasti. Strali božji mladenci — sramežljivost deklici zgïibé ; — nedolžnosti cvetje pomrje.
10.	Peta krivica je po/mjsrmje, katero se otrokom daje. Kako je to, sc dan danešnji vpraša, da vec, ko je šol med nami, več je lindobnih otrok? To pohnjšanje stori. Deca se v šoli moliti iičé, doma pa kleti čnjejo; — v šoli se jim naroča, naj se Boga bojé, namestnike, božje spoštujejo, doma pa slišijo božje reči zasmehovati, zaničevati služabnike božje. — Otroci se v šoli učijo postiti se zapovedane postne dni, doma pa ob petkih meso jedo itd. Ni to pohujšanje?
11.	Šesta krivica je svoja volja^ ki se otrokom dá, in se jim shoz prste gleda. — Dete lastno mater tepe in mati se smeji, — se ob kamen udari, in kamen se okrega ali otepe, — dekla otroku mahoma ne ustreza, in bo hudo ošpotvana, na videz tcpéna itd. Tako Ijúti lev rntite. Sin odraste strahu in oče se mu ne upa kaj reci, da-si ravno cele noči v slabe tovaršije zahaja ; hčere letajo na ples, nesramno znanje imajo; oče in mati pa molčita! Ni se čuditi, da se mladenci ne sramujejo — dekleta ne bojé očitno prešestovati. Saj so mnikerni stariši., Jci dajo otrokom obojega spola v enem odri lešati, ali jih celo v svojo zakonsko posteljo jemljo — jih pustijo gole hoditi, se v samoti po kotih potikati itd. Je slana cvetje pomorila, prida sadja ne bo ; tako otroci, kateri sramežljivosti ne občutijo. Kako bi se čez krivo odgojo nezakonskih otrok zadosti potožil? — V eni bajti jih živi po ti-Dje — sedmero, odra-šeni in otroci. Mladi slišijo ljudi opravljati — vidijo krasti, skrivati in tajiti. — Taíia družba bi tudi angelje_ pokvarila. — Komu se ne vžali videti nezakonske matere, za katero po dvoje, troje razcukanih dec lazi, in se beračijo uči ! — Brez dela izrastli, vsi razvajeni in svojeglavni v službi ne obstojè; vlačijo se, kakor je njih navada od mladih dni. Zato je redek hlapec in dekla is takih otrok —•
Jabelko daleč od debla ne pade. — Glejte! slaba odgoja otrok je strašna jama, katero si kopljemo. Oli premislimo, kaj strašnega iz nje pride. Kakeršno drevo — tak sad; kriva odgoja otrok je vse hudobije in nesreče vzrok.
12.	Baevada v jestvini in pijači poželjenje mesa obudi, preveč kave, močnega vina, žganja in drugih slad-čic poživini človeka, da je, kakor konj in mezeg, katera pameti nimati.
13.	Težko se gobe odpravijo, še težej se nesramnost odpravi. Veliko laze se je varovati., kakor ozdraviti.
14.	Potreba .je: 1. Otroke vaditi., da svojo potrebo spodobno opravljajo. Ako k Mši prideš, ali mimo vogla greš, lahko poznaš, kakšni ljudje so domači. Snažnost in sramežljivost ste si sestri. Česar se mlado navadi., to staro ma. 2. Otroke privaditi., da se spodobno oblačijo. Angelj beži, ako dete čedno odeto — oblečeno ni. Sedem let stari otroci se naj po spolu v postelji odločijo; pa tudi odra-šenim vkup ležati ni varno. 3. Vsako nespodobno djanje in zadržanje se ima odpraviti. ,,Fej, to je grdo, nesramno" — mora otroku zadosti biti, da opusti. So pa otroci odrasli, jim skrbna mati veli: ,,Deca! ne mislite, ne govorite in ne storite, česar bi vas bilo pred Bogom strah — pred meno ali pred poštenimi ljudmi sram. Bog vse vidi, Bog vse vé; angelj varh vas povsod gleda". Mati je sramežljivosti najboljša oskrbnica. Oblačila imajo biti čedna pa ne razšopirjena. Rože, preširoko cveteče, hitro obleté. Varovati se slabih tovaršij. Ne dopustiti mladini z drugim spolom pečati se ; že šolarji se imajo po spolu razposaditi. Kjer svete sramežljivosti nt., tam umira nedolžna in sveta čednost. Nesramna deklina in pa kuhinjska capa ; nesramni mladenič in pa garjevi človek ; potreba se ga je izogibati. Sramežljivost vse velja; ona je družica angeljska.
15.	Ne kradi., in če najdeš kaj., lastniku hitro daj nasaj. — Le šivanko je deček ukradel in materi domov prinesel ; mati ga ni postrahovala, na obesilo (vešale, vislice) je prišel. — Pred kratkimi leti so na Dunaji razbojnika obesli ; on je v mladih letih hroščem nogice ptičkam habe [perutnice) pipa,I, mačke mučil in pse dražil za veselje
in kratek -čas. Odrasel je mesar in z ubogo klavno živino raono tako netisniiljeno ddal. Posljednjič se je ljudi lotil in jih nekoliko pomoril. Glejte tako liucloha v človeku iz malega raste.
16.	Slalo odgojeni otroci so krvava šiba starišev in cele žlahte. Razvajeni sini delajo starišem sive lase, razuzdane samice pijejo solze materine. Jim pohištvo pre-pusté, morajo stradati, ali se za svoj prevžitek toževati. ,,Moder sin je veselje očeta; aboten pa srčna žalost matere. Boljše je brez otrok umreti, kakor hudobne otroke zapustiti". (Sirah 16, 4.) Slabo odgojeni otroci so trnje m celo sosesko; oni polnijo ječe.^ voze in posilne delavnice. Bomo dobili boljšo družino, gospodinje in gospodarje —• boljše deželskein duhovske gospođe iz napačno odgojenih otrok? — Oh, Bogu se usmili! Slabi otroci nam le slabe Čase obetajo. Stariši^ usmilite se naše države, celega cesarstva, ki vam trdi in varje vaše pravice, naj bi mu dobre, pridne, pokorne državljane odgojili, ne pa puntarje. Vsmilite se svoje ljube domačije, skrbite, naj bojo vaši otroci domačega kraja veselje in čast, ■— ne pa sramota in zavržek. Sta-riši, tudi sami sebe vsmilite se, in po krščansko svoje otroke izgojite, ki bodo na tem svetu vaše veselje in pomoč, lepa krona pa v večnosti.
17.	Srečni otroci, ki. bogaboječe stariše imajo.
18.	Otrok prva sreča so bogaboječi stariši, pa tudi starišev največa čast so pobožni, lepo izrejeni otroci.
19.	Prvo seme pochičenja starišev najglobljeje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrodi. Bog nam daj takih skrbnih očetov in pa mater, ki bi svoje otroke pridno učili in jim živ vzgled poštenega, krščansko - katoliškega življenja bili. Svet bi se hitro poboljšal, ker po navadi jabolko daleč od debla ne pade.
20.	Kakor se drevo po svojem sadji pozna, tako lehko po otrocih sploh stariše sodimo ; dobro izrejen sin je slava očeta, uči sv. Duh.
21.	Kamor se mlado drevce nagne, bo izrastlo staro drevo, in kakoršno drevo izraste, divje ali požlahtnjeno,
takov bo tildi njegov sad. Resničen je tudi večidel gole: liciliovi stariši^ takovi otroci.
22.	Otroška reja je najimetnejše delo, kojega malokdo prav zna, čeravno le dvojno opravilo ima: 1. Otroke skrhno varovati) 2. otroke pridno učitiin vsega dohrefja vaditi. Varovati je otroke zunanjih sovražnikov, koji so pogosto starisi sami, ki otroke poliujšajo po preklinjanji, laganji, kreganji, tepenji — in po zakonski postelji. Oh, očetje in matere, vartijte ognja — varujte greha svoje otroke. — Varvjtejih razpušene družine: variičke rade otrokom prazne basni pripovedujejo, jih strašijo in krive vere iičé. Pe-sterne jih rade k sebi jemljejo in nečiste slade vadijo, razuzdani hlapci in dekle jih pohiijšajo. — O/i, očetje in matere., àijte!
23.	Varujte otroke slabili tovaršij. Se otroci potep-Ijejo, skrivajo in igrajo, se goli kopljejo in sami živino pasejo, Mtro se grdobe privadijo. Ena grintova ovca célo čedo naleze; slale tovarŠije so poštenja morije. — Tudi v taberne (krčme) in na plesiše ne jemljite otrok; ložej sneg v peči ohraniti .1 kakor otroke v takih krajih hres pohujšanja. Varovati je lehko, pa odvaditi gorjé. — Varujte otroke!
24.	Varujte jih motranjih sovražnikov. Priden vrtnar ima neprenehoma trebiti, oberati in obrezovati svoje mlado drevje ; še več imata oče in mati svoje otroke odvaditi hudih navad in slabih nagonov.^ ki se pri otrocih pokažejo ; — najnevarnejši so jem — nevošljivost — nečemernost — ne-pokoršina. Ako beseda ne pomaga, naj šiba pripomore. Kdor svoje dete v strahu ima, ga bo vesel. — Globoko je hudobija v srce otroka vsajena, šiba jo bo izgnala. „Ne zanemari šibe pri otroku , da te žalil ne bo", opominja sv. Duh. Blagor otrokom, katere stariši tepó; ne bodo jih tuje vrata po petah tolkle.
25.	Šiba novo mašo poje.*) „Neumnost se trdo otroku srca drži ; šiba strahovalka njo izpodi'', govori modri Salomon v bukvah pripovesti 22. 15. Želje in misli človeškega srca so hudo nagnene od njegovih mladih dni, in naj se svojemu nagibu prepusti, globeje in globeje v hudo
*) Glej „Drobtinice" od leta 1848. str. 213!
zagreza. Otrok raste, pa tudi Iniclobija raste ž njim, dokler ga celo ne zaraste, časno in večno nesrečnega stoii. Neumnost in hudobija, dve sestri, se srca otrok globoko přimete, uči modri Salomon; in kdo nji bo odpodil? šiha straJiovallm nji odpodi, pravi modri Salomon. Ona poravna otroku mišljenje in poželjenje iz hudega na dobro. Tri reci so v tem dobro zapomniti:
I.	Neumnost in hudobija se otroškega srca clrêi. Naj si ravno vse ljudi hudo ne mika enako, in skušnjava, ki ene vleče, druge le rahlo opominja ; pa vender so vsi več v hudo, ko v dobro nagneni, in čutijo v sebi postavo pregrehe, katere se le iznebijo po milosti Kristusovi. Močneje strasti vstajajo v srci mladenča, kakor so se v srci otroka zmezile in v srci svojo cimo imajo; ako se zarano ne izdere, rađa močno požene.
Stariši ne smejo nikdar pozabiti, da otroci popolnoma niso, ampak potrebni, da se popravijo. Res ljubeznjivo je dete, katerega je gola nedolžnost; pa njegove popake ne videti, jih izgovarjati, in zanemarjati, prida nikdar ne prinese.
II.	Hudobijo je treba otroku iz srca potrebiti. Ne odlagaj otrpka svariti ^in strahovati, da mládenec tvojemu strahu ne odraste. Šibko drevce lehko nagneš kamor rad ; staro drevo se vlomi, poravnati se pa ne da. Otroka srce je mehko, ko vosek; lehko mu lepo podobo čednosti daš. Cima hudega še ni korenine pognala, lehko njo iz-dereš in pokončaš. So se korenine hudobije zastarele, se čisto poruvati ne dajo. Slabo stariši storijo rekoč: ,,Pustite, so pač otroci ; bodo odrasli, se bodo tudi izpamet-vali; zdaj še niso zato, da bi zastopili, kaj je prav ali ni prav". — Kar otroci dobrega ne zastopijo, se morajo otroci učiti ; hudoba ž njimi starati se ne sme.
III.	Šiba strahovalka hudobijo otroku is srca ispodi, pa se ne sme za tramom posušiti; zakaj suha šiba se rada zlomlje in malo pomaga; ona mora za potrebo peti, toda modro in po pameti. „Ne prizanašaj svojemu otroku, da bi mu strahu ne dal ; ako ga z šibo udariš, ne bo .umrl. Ako ga z šibo tepeš, njegovo dušo pekla rešiš.
Komur se šibe mili, svojega otroka sovraži; kdor ga pa ljubi, ga vedno v straliu ima. Šiba in kazen daste modrost". Prip. 13, 24. 23, 13—14. 19, 15.
Naj torej šiba otrolie modro strahuje, tako se mladenču palice bati ne bo, in tudi mom pttíje vrata po petah tolkle ne bodo.
K	v
26.	Cujte, premišljujte otroke, kamo kažejo. Ze zarano začne žgati, kar kopriva h'če ostati. — Barajte (vprašajte) jeden driTzega rekoč : Deca so veliko hujši ; kaj je tega krivo? Kako bise odpomoglo? — Poslušajte sosede, kaj o vaših otrocih pravijo. Ne mislite, da so angelji, nikarte jih zagovarjati, jim potuho dajati!
27.	Ne naveličajte se učiti, moliti, svariti svoje otroke. Dokler je še drevo mlado, se lehko zravna; staro drevo se ulomi. — Pa drevo na en sam mahljej ne pade, tudi otrok se z jedno besedo ne poboljša ; v skrbi toraj imejte svoje otroke, kakor sta Marija in sv. Jožef Jezusa lepo varovala.
28.	Potrebno je otroke pridno učiti, in vsega dobrega privajati. Lepa je rodovitna dolina polna sadunosnega drevja — še lepša je dežela polna prav po krščansko iz-rejenih otrok, ki po izgledu Jezusovem na pameti, modrosti in ljubeznjivosti rastejo.
29.	Učite otroke prvič moliti; molitva je tudi otrokom zlati, nebeški ključ. Matere! ne zamudite svoje otroke zjutraj in zvečer k molitvi opominjati — očetje na glas naprej molite; taka molitva bode otrokom jutrna zarja srečnega življenja ; molitva nedolžnih otrok je zlata vredna.
30.	Drugič delati. Človek je za delo, kakor ptica za letati, riba za plavati, pa se ga ima iz mladega vaditi. Mali otroci naj igrajo, odrašeni mladenci in dekleta naj delajo. — Pridno delo lastnih rok blagoslovi dober Bog. Človek se ima toljko učiti, da prehitro nikoli ne začne, pa tudi nikdar ne skonča, od orala do peresa, od kuhlje do šivanke.
31.	Tretjič učiM otroke gladko ubogati. Le v mlinu se dvakrat pové. Četrta božja zapoved ima svoj posebni blagoslov. Tudi Jezus je bil svojim starišem pokoren.
32.	Želiš otroka varčnosti privaditi, ukazi mti vsako drobtinico kruha hraniti, ki na tla pade ; božji dar je ; — rednosti^ vadi ga vsako jutro o pravi dobi vstati, zvečer vsako oblačilo na svoj kraj položiti ; malo je, pa veliko zda; —hvaležnosti, naj za vsak košček kruha poprosi, za vsak grižljej zalivali, tebi oče, mati, roko poljubi. — Naj bi pač stariši te resnice ne pozabili: Pri malem se začne, pri velikem konča.
33.	Hočeta oče in mati svojim otrokom v dober stan pripomoči, imata sama tisti stan ljubiti in spoštovati, kajti deček le tisti stan poželi, kojega od svojih starišev hvaliti sliši.
34.	Stara resnica se potrjuje, da stariši, ki hočejo blage otroke imeti, si imajo vse prizadevati, prvorojenega prav skrbno odgojiti ; po prvem se navadno vsi drugi vržejo ; in kadar prvi srečno odrastejo, mlajšim radi pomagajo k boljemu stanu.
35.	Naj bi stariši pred vsem za svoje otroke molili, da bi jih sv. Duh razsvetlil ter jim pravično pamet dal, vse drugo bi jim bilo navrženo. Naj bi tudi svojim mlajšim za pravo podučenje skrbeli, hitro bi nad njimi veselje doživeli.
36.	Otroci so lepa obljuba boljših ljudi in boljših časov.
37.	Stariši radi svojim otrokom vse dovolijo, ker se za njihovo ljubezen bojé, in mislijo, da jih bodo deca radi imeli, ako jim vse po volji storé. Pa samoglavni, trmasti, hijavi, nepostremi, izberljivi, kljubetni (nagajivi), na vse hudo razvajeni otroci svojih starišev ne ljubijo in se jih ne bojé. Dokler so mladi, očetu in materi nagajajo, kadar njih strahu odrastejo, jih pa kolnejo , da se dopolni takim premehMm starišem, kar sv. Duh govori: „Le ljubi negodno svojega otroka, in strašil te bo; igraj ê njim, in žalost ti bo narejal".
38.	Blagor možu, ki je od svoje mladosti navajen Adamov jarem nositi, sam sebe zatajevati, težave življenja voljno nositi, potrpeti in pa za dobro vzeti, kar mu Bog dá. Taka šola je zlata šola srečnega in zadovoljnega
3
življenja; v ti šoli morajo stariši prvi svoje otroke imeti, ako liočejo, đa jih bodo deca za Ijtibo imeli.
39.	Ljubezen otrok do starišev le tam prebiva, kder starišev moder strah in pa ljubezen otroke redita.
40.	,,Začetek modrosti je str ali božji", uci sv. Duli; kder njega ní, tudi prave ljubezni ní.
41.	Mladenič ne zajde lehko od pota, katerega se je v mladih letih privadil. —
42.	Blagor sinu, komur je matój^^ra?", oče drugi, moder in pošten šholnik še le tretji učitelj, ki ni samo učitelj, marveč tudi skrben krščanski rednik (odgojitelj).
43.	Krščanska omika in potrebni poduk je stanovita podloga prave sreče, časne in večne.
44.	Pošteno rojaštvo je človeka prvo bogastvo ; za-tegadel se mladenci svojega rodů in imenitnega stanii radi pohvalijo, česar jim nihče ne zameri. Ako se pa prevzet-njaki na imenitnost in premoženje svojih starišev in pra-dedov zanašajo, se na piravo palico naslanjajo in si nabirajo piškavih orehov.
45.	Vsake poštene rodbine žlahno cvetje so otroci i malo deco lepo učiti in skrbno rediti, mora biti vsake vrle gospodinje prva in najveea skrb, pa ne le za svoje, ampak tudi za rejence in rejenkice, ki pod njeno streho bivajo.
46.	Lasten oče je rad otroku premehek, ali pa preoster; lastna mamka prerada svoje deco razvadi in tako zamehča, da bi ne bilo kaj prida iz takih otrok. Bog jim zatoraj lastne roditelje vzame, in jih drugim redni-kom dá, naj si poskusijo tujega kruha. Saj tudi mlado drevje moraš v drugo zemljo presaditi, ako hočeš, da ti bo lepše rastlo.
47.	Pač čudne, ])a vselej modre so poti božje previdnosti, po kojih Oce nebeški človeka od mladih nog pelje, ter vzame mládenců očeta, in mater pusti, naj iz materinega srca svete vere zeléni rožmarin sinu priraste, in vse žive dni v njegovem dejanju zeleni in diši, katerega mnogoteri oče zaduši v srcu svojih otrok. Kaj bi v sedanjih časih iz mladega sveta, sosebno pri imenitnih,
žlalinili in bogatih stanovih bilo, ako bi krščanske matere svete vere žlahno drevce ne ogrebale in ne polivale!
Materini navl: je mladenču jutrna sarija, njeni hogo-Ijubni vzgled mu je za vse šive dni lepa bela luč ; materini spomin spremlja človeka prav po angeljsho na vseh potih', in naj se ravno tali človek včasih zajde ^ prej ali slej ga rajne matere duh na pravo pot povrne. Blagor torej sinu, ki dobrega očeta — dvakrat blagor njemu, ki dobro krščansko mater ima.
48.	Kar dobra mati v mlado srce zasadi, vse žive dni ne posahne.
49.	Tolike dobrote (nastavljanju koz ali osepnic) se še zdaj po mnogoterih krajih neumni ljudje branijo.
50.	Dobro ni za človeka, če se mu prehitro predobro godi; prelahko se dobrega razvadi, in po preranih dobrotah na vselej svojo zadovoljnost zgubi. Od kraja moraš v trdem začeti, in dokler si še mlad, pešéc hoditi, ako se hočeš na stare dni zadovoljno voziti.
51.	Hočeš živeti zdrav in vesel in včakati Prečnih starih dní, v mladosti se vadi ostrosti, bos hoditi, namesto kave mleko, namesto vina vodo piti, potem te bo na stare dni vino krepčalo, in kava ti bo zdravilo, kadar jameš pešati. Se mlad pregosto voziš, boš star pešec hodil, da bi le mogel. Eazvajen otrok je najhujši neték, pičlega vajeno srce pa najveće bogastvo. Blagor mu, kdor ni razvajen! Razvada je najgrša brada.
52.	Zdravje tela in duše sta si najbliža soseda, kajti pod eno streho prebivata. Je telo boleno, ni duša vesela, je duša v kaki hudi strasti, tudi telo kmalo peša.
53.	Pac je za otroka naj veča sreča, da ga modri stariši v ponižnosti izgojijo ; delavnosti in ostrega življenja brez vsake razvade privadijo. Taki sinovi in hčere pri-rastejo možje in žene čvrsti ko jeklo in marljivi ko mravljice. Mehkužno izrejeni otroci so puhli repi podobni, vse svoje žive dni rahli, sebi in svojim ljudem velika nadloga. Ova resnica je gotova — le žalibog! premalo obrajtana pri stariših, kateri svojo deco po opično ljubijo.
54.	Lepo in pametno je, đa stariši otroku včasi kako reč prepustijo, naj si bo mlado sadunosno drevce, ali dvoje golobov, ali kako malo živinče, da si ga izredi. Ima ž njim veselje ali skrb ter se tako nauči iz mladih nog za svoje skrbeti. Taki otroci bodo dobri gospodarji in gospodinje. Pa tudi šole deca zamuditi ne smejo.
55.	V mladih letih se je treba učiti pridno ubogati, zvesto delati in pa s slabo hrano in hodno obleko zadovoljen biti. Tako izraste mož dobu ali hrastu podoben, ki nepremakljivo na mestu stoji, kamor je svoje korenine zasadil ter daja kraju senco in sad: zadovoljnega moša hrasna podoba.
56.	Mlad in čvrst korenjak, ki seje doma modro odredil, si lahko sam po svetu pomaga, naj si gre v šolo ali delavnico svojega kruha iskat ; toraj mládenec slabo kaže, kateremu stariši nikoli zadosti poslati ne morejo. Takneték je meglenjak, ali pa zapravljivec, tat svojim starišem, bratom in sestram; vrl mladeneč si vé hitro sam pomagati , in se veseli, rajši svojim ljudem prej kaj poslati, kakor neprenehoma od njih jemati.
57.	Oče, akoravno umrje, pravi sv. Duh, še le živi v svojem poštenem sinu, kateri se po imenu svojega rajnega očeta časti.
58.	Oče umrje, pravi sv. Duh, po svojem sinu pa še vedno živi. Po očetu se sin imenuje, po njem dobro ali slabo sluje ■ za mnoge zarode. Rajne mateře koščiče v črnej zemlji počivajo, ali materine čednosti in slabosti hčeri po svetu nosijo, pokojnici slavo ali nečast, jej lepšajo diko nebeško ali jej množijo muko peklensko. Oh, naj bi očetje in matere ovo resnico bolj živo spoznali in za svojo deco lepo skrbeli.
59.	Blagor mlademu, hateremu ljuhemjivi naulc vrlih starisev. glavico osvita, domača šola razdani, kateremu vrle više šole um ohsijejo, pa tudi srce za vse ogrejejo, kar je drago in prav.
60.	Mladenča v više šole poslati, ki nima glave ne srca, je postopačev število množiti, domačih kopačev pa zemlji jemati, kateri so ji veliko potrebnejši, kakor pisači. Mla-
tlenča prebrisane glave in srca blagega za šolo obuditi, je najšlahtnejše dobro delo: Kdor to stori, celo domovino osreči, in m prihodnje dobe toliko dobrega vtemelji, da se talca zasluga ne dá zadosti ceniti ne dolivaliti.
61.	Le prazen sod mocno bobni, in snetljiv klas visoko glavo nosi.
62.	Udje rodbine so tndi hlapci in dekle, dokler so pri hiši, in z družino pridejo domači otroci v obce vec v dotiko, kakor je želeti, ter se naučijo od njih večkrat kaj slabega, kakor kaj dobrega. Pri izbiranji poslov naj bodo tedaj stariši jako previdni, da ne. dobijo v hišo razuzdanega hlapca pa pohujšljive^ dekle ; in če se vendar v službi kot taki pokažejo, je najboljše jih brez odlašanja z dobrim odpraviti.
63.	Za dobre posle pa se preblagi Slomšek tako-le poteguje: „Kar gospodar ne vidi in gospodinja ne izvé, sveta spoved popravi, ozdravi božja miza in družino pridno stori, da Bogu in gospodi lepo služi, ako sta gospodar in gospodinja družini iz srca dobra. Ako ni gospodar poslom oče, temveč župan, • bo tudi hlapec gospodu le tlačan ; če si gospodinja svoji dekli le rogata mati, tebi delila tudi ne more srca dati; če pa družina do tebe srca nima, bo neprenehoma žalostna zima pri hiši, bo pogosto vrelo in grmelo, pa malo pohlevnega deža in ljubega solnca. Pri taki hiši služiti ni dobro, kder gospodar vedno razsaja, in gospodinja muhe lovi, ubogo družinče lepe besede ne Čuje in ne vidi prijaznega obraza. Saj druzinče ni šivinče, ampak je otrok božji, in vendar nalrnjamo čemerno gospôdo, posebno take rogate gospé, ki dajejo svojemu kužeku meso, svoji družini pa gole kosti; pes na mehki blazini počiva, dekla pa v mrzli sobi zimo ogreba".

III. Slomšek o šoli.
1.	„Dobra šola glavo razjasni in srce sa dohro ogreje; in to je šole prvi, sveti namén. Učiti otroke po krščansko modro živeti, si za časno in za izveličanje večno skrbeti, za to je šola. Pošteno dejanje ima v šoli prvo — posvetno znanje poslednje mesto. Dobro je znati pisati in brati, pa stokrat bolje pošteno ravnati. Brez modre glave in pravičnega srca je tndi nemška beseda prazen mak. Slovenci! ne bodite abotne šalobarde^ le na nemščino gnati, pohistrenje glave in požlahnenjc srca pa mnemàrjati. To bi lilo narobe delo. Šole so nam potrebne, to leliko vsak spozna; ali kdor le po nemški besedi šole ceni se močno goljufa. Gorje vam, ako svoje otroke le za to v šolo pošiljate, naj bi se nemščine učili, za modro glavo in pošteno srce vam pa ni mar ! Nezarobijeni., napuTinjeni otroci vas bodo po nemško kleli, vi stariši pa bote ^o slovensko sohe točili. Potrebneje je se Boga bati in spostovati stariše, kakor nemškovati. Dobra je nemška beseda, dobra, in kdor se je utegne lotiti, naj ne zamudi; pa jedina pot k pravi sreči ni, kakor nekateri mislijo. Lepo Bogu služiti, očeta in mater lepo imeti, cesarju in od Boga dani gosposki pokoren biti, svoje delo dobro znati, svoje dolžnosti zvesto izpolnjevati, križe in težave (Adamov jarem) voljno nositi, veselo živeti in srečno umreti : ti zlati nauki so človeku veliko potrebnejši, ko nemščina; ona bodi pridnim šolarjem navršek. Tako nas sam Jezus uči, rekoč : „Iščite pred vsem božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo". Ta zlata beseda tudi za naše šole velja.
2,	Šola je bosji dar^ dokler je krščanska in pa pridna, v koji se deca učijo Boga spoznavati in mu lepo služiti, stariše ubogati, gosposko spoštovati, ljubiti svojo domovino, dopolnjevati vestno svoje dolžnosti in pa zadovoljno živeti. Ako pa stariši le za nemško besedo svoje otroke v šolo pošiljajo, se le na šolo zanašajo, jib doma učiti in tudi strahovati pa opuščajo, če oče in mati ne pogledata, kaj deca po poti v šolo ia iz šole počno, in s kom hodijo,
- â9 -
nikdar ne pobarata kaj in kako se učijo; — Mdar otroci pogosto is šole ostajajo, jeden dan grejo, po dva dni pa pasejo, domá ofrohe pestvajo, ali se potepajo; — v šolali, katere nimajo skrbnega, dosti ostrega nčenika, ki otrokom vsako svojevoljo dá, ali če j-ili po strahuje, oče in mati jezno nad školnika sežeta, ga v pričo otrok zmirjata in hudobni deci potulio dajata: take šole so iz pekla doma; bolje, da bi jih ne bilo. Takih je, žali Bog! med nami preveč, dobrih pa premalo, ker naši ljudje naše šole premalo obrajtajo, prave skrbi za šolo nimajo, in še to na domačem pragu pokvarijo, kar se v šoli dobrega zgodi.
3. Doma se nauku le dobro dno naredi, v šoli se nauka čeden stan postavi ; otroke v šolo pošiljati je starišev sveta, velika dolžnost, kojo veliko njih ne razumi, ne dopolni. Stari ajdje so učitelje drago plačevali — sedanji Indijanci v amerikanskih dobravah iz plohov šolo napravijo, s škor-jami pokrijejo, in misjonarje milo prosijo, naj jim otroke učijo. — v naših kraljih pa stariše najdeš, kateri bolj skrbé sivini za rejo, kakor otrokom sa doher nauk, rajši plačajo za glavo živine na planini goldinarja dva, kakor za otroka v šoli jednega. Potem toliko otrok nevednih odraste, katerih Bog je blago, jesti in piti pa nebesa, in konec pogubljenje. — Otrok ne v šolo dati se pravi, jim lep talent zakopati. Bog ga bo tirjal iz starišev rok. — Velik greh je, če oče ali mati otrokom pohištvo, zemljišče in premoženje ponidom zapravi; pa še veča krivica, če se jim potreben poduk ne preskrbi. Zanikam oče otroka v šolo ne dá, da vsako leto po dva goldinarja prihrani, pa ne pomisli, da otroku več ko jezer goldinarjev škode napravi. Otroka doma obdrži, da mu kake krajcarje zasluži, v šoli pa zlate zamudi, katere krščanski učitelji delijo ; zakaj vsak dober nauk je zlata vreden. Ali se pravi to modro gospodariti — otroke prav oskrbeti? Bog nas varji vsake uime, posebno pa trojne nesreče: skopih starišev, katerim se denarjev veČ mili, kakor otrok, — zanikarnih starišev, kateri nimajo za otroke nobene prave skrbi, in divjake iz-redijo. — Bog nas varji slabo isrejenih otrok; oni so naj-veča nesreča.
4.	Se hočeš v šoli dohro učiti, imaŠ hitro v pričetim začeti ; Mor le odlaga od danes na jutr, ne bo vsem ob enem Jcos, ho hitro gaostal in obnemogel. Cesar se danes lahko naučiš^ pa zamudiš, se boš jtitr teško uaučil; glava lenuhova vsaJc dan halj trda prihaja.
5.	Se hočeš dobro učiti, ne smeš brez glave v šolo liocliti, ampak skrbeti, đa vsak poduk dobro razumeš. Eeč le na pol znati, se pravi le po vrhu orati; seme nauka hitro vsahne in sadu ne obrodi. V taki glavi je rado megleno, in nikdar jasno ne bo, ki se le na pol uči.
6.	Se hočeš kaj naučiti, ne smeš hitro srce zgubiti, ako ti ročno po spehu ne gre: le priganjaj se, da na prvem klancu izpeljaš, v drugem hoče bolje iti, in v tretjem nobene težave čutil ne boš.
7.	Bolje šole nobene, kakor pa slabe ; slabe šole si je v sedanjih časih hudič izbral, da bi človeški rod vcimi pokvaril.
8.	Iz dobre šole prirastejo boljši — iz slabe šole pa slabši časi, kajti so časi taki, kakoršni so ljudje.
9.	Stokrat bolje, nobena, kakor pa slaba šola,*) v kateri se otrok še prav sedeti ne nauči ; iz slabih šol imamo toliko postopacev, in večidel slabih ljudi. Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima, on lahko za boljšo prihodnjost skrbi; njegove lepe nauke bodo še prihodnji rodovi pomnili.
10.	Otrok, ki šolo rad zanemarja, in ga ni vsak dan v šolo, se tudi slabo uči, kar prvi dan sliši, drugi dan doma pozabi, hitro zaostane in do nauka veselje zgubi. Mlad zanič bo tudi star zanič.
11.	Bog daj dobro vsem dobrotnikom mlađih ljudi, ki mladini hasnovitih knjig omišljujejo ; večo dobroto jim storijo, kakor da bi jim zlate delili,
12.	Čedne bukve so mladih ljudi najsvestejše znanke, lepe pesmi pa najveselejše dobrotljivke.
13.	Kolikor manj je bilo svoje dni vsakdanjih šol za ljudi, toliko več je moralo zapovedanih praznikov biti
*) ííehotoma prišli so mi tu nekateri takozvani „suplenti" v spomin, kateri so zadnja leta štajerskemu ljudskemu učiteljstvu mnogo sramote pripravili, šoli pa ne malo škodovali. Neizkušenim in neizprašanim gnspicem in gospodom šolsko mladino — 'če tudi le za silo — zaupati, M jaz iz dnu srca odsvetoval. „Le najboljše je za šolo zadosti dobro". Spisatelj.-
V poduk ljudem; šole ob delavnikili so se pomnožile, in število praznikov se je zmanjšalo, toda svet se po samili šolali ne poboljša, ako stariši pravega dna ne položijo,
gospodarji in gospodinje šolskim učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli igveličanske nauke otrokom v glavo, svete kreposti v srce sadijo, polivati in pleti jih morajo oskrbniki doma. —
14.	Poduk mladine je prijazna jutrna zarija za dušo. Se ne ocedi drevce, bo zrastlo trnjevo, se ne požlahni mlado drevo, ostane grčav divjak; ravno tako tudi deca.
15.	Prva šola domača je mládenců jutrna zarja, v kateri se mu začne daniti; dub se drami, srce ogreva in mrano pokaže, kakov ho dan njegovega prihodnjega življenja, jeli bo jasno ali oblačno njegovo djanje, ali mu. hoče veselo solnee sijati, ali oblaki nemile osode njegove pote pokrivati. Po takih in ovakih opazkah mladenčev poklic spoznati, in ga na pravo stezo uravnati, naj prejme pero .ali oralo, to razsodbo na razpotju mladenčevem prav skleniti in učiniti, je starišev in pa učiteljev prevažna,^ pa tudi težavna dolžnost.
16.	MladenciL^se je dobro šolati, naj si~j^ravno nizkega stanu rojenj v šolah le glava in pošteno zadržanje največ veljata.
17.	Da bi ne bila na Slovenskem neumna navada, da se slovenski otroci najprej nemški brati učijo, če tudi ne razumejo, kar berejo. Slovensko branje se mora najprej znati, potem še le se smejo otroci nemškemu privajati, taka šola liitro in dobro zda, ter se otrokom pozna, da so v šolo hodili.
18.	Boljšega stami si zastonj želi, kdor doma za pečjo leži in dolgi čas po laketu ali po komolcu prodaja. Kdor se pa joka in žaluje, kakor hitro domačega zvona ne čuje, goba ostane, ki malo velja.
19.	Ni dobro, da otroci prehitro stariše svoje zapustijo; na duši in truplu kilavi nimajo pravega varha, ne strahoneta, ne najdejo materine zlate skrbi, in so raz-gubljenim piščetom podobni, ki kokljo zgubijo. Ljubezni med tako deco in stariši nobene prave ni, sreča take rod-
bine žive korenine nima, in se po navadi hitro razleti. Ptnja reja otrok je le maČelina goja ; — bodi si v deškili redilnicah in varovalnicali še tako dobrih! Dete naj za materjo — otrok za očetom tako dolgo hodi, da si bo samo po svetn pomagati znalo. Ako prve šole otroci doma ne najdejo, vse svoje žive dni ostane kilav sad.
20.	Velike nevarnosti čakajo mládenče, ki iz kmetov v šolo še nedolžni pridejo. Pohujšanja veliko vidijo in slišijo, in zapeljivcev največ med tovariši zadenejo, ki sami zapeljani, druge zapeljujejo ; in srečen mla-deneč, ki se cist in nedolžen ohrani. Takih mladenčev sveta cerkev za duhovske pastirje želi ; z mladenci, ki so drevju podobni, ki so ga gosence objedle, si malo pomaga ; zakaj, kakoršno drevo, takošen je tudi sad.
21.	Koliko vrlih mladenčev ima obilno dragih lastnosti, glavo prebrisano, polno potrebnih vednosti, srce tudi pošteno ; pa kaj pomaga, ako neotesani ostanejo, dragemu kamenu podobni, ki v prahu brez svetlobe leži. Veče, sreče torej ni- za nadepolnega mladenka, kakor če pride v hišo izohrašeiiih ^ pa tudi poštenih ljudi, pri katerih njegove lepe lastnosti čedno svetlobo cíobé, ki se v dejanju človeka sveti, in mu pravo prijetnost dá.
22.	Kaka velika sreča je za sorodovino, ki pridnega dijaka ima. Za celo žlahto je veselje in pomoč. Gorje pa starišem, bratom in sestram, katerim se učenec izpridi ali zmoti. V zajem jemljejo, da mu dajo, bosi hodijo, da je le študent lepo oblečen ; neslano jejo, da ima le on vsega dovolj. Pa kaj pomaga? Tak neték nima nikoli zadosti; iu kadar je svoji ubogi žlahti vse požerl, on ž njimi po svetu beračit gre, in je živa nadloga celi deželi. Bog nas varuj takih škricev.
23.	Blagor dijakom, kateri na šolskem potu prijatelja dobrega najdejo, pa trikrat blagor njim, ki najdejo dušnega očeta! Hoditi brez modrega voditelja po svetu, dobro ni; bolje biti brez denarja, ko brez vladarja, za mlade gospodiče.
24.	Mladeneč ne sme nobenega dobrega nauka zamuditi, ker ne vé, kamor danes ali jutre pride.
25.	Učenost in dobrotljivost so le kresnice, ako prave vere, trdnega zaupanja in kršćanske ljubezni ni pri ljudeh. — Učene in visoke glave rade oslepijo, da od samega blišča svoje modrosti krščanskih resnic ne poznajo, in izgubijo svojega Boga. Taka učena glava in pa mak, ki ga veter pobriše.
26.	Učenost brez čednosti je cvet brez sadja, jahelko zvunaj lepo rudeče, gnjilo pa znotraj.
27.	Pač dohro delo stori, Mor rammnega, pohošnega mladenča v šolo spravi in mu po svoji moči izšolati se pomore. Mládencem, ki so za to, v duhovski stan pomagati, je boljše dobro delo, kakor nove cerkve zidati, posebno tam, kjer jih potreba ni. K čemu nam bodo lepe cerkve, ako mašnikov pobožnih ne bo, kakor se nam kaže?
28.	Rokodelstvo je zlata ruda in stariši močno grešijo, kateri otroke le v višo službo tiščijo, za kojo nimajo ne glave ne srca. Pa tudi ni prav, ako roditelji svojega sina v šolo ne dajo in mu ne pomagajo v stan, kojega mu je Bog odločil. Srečen je, kdor si stan izvoli, v katerega ga Bog kliče, ter mu lastnosti in pa stanovitno veselje zanj da.
29.	Tako je prav, da si mladeneč stan izvoli, v katerem po svoji pripravi lehko več dobrega stori ter ne sega po stanu, v katerem misli brez truda bolj mastno živeti.
30.	V mnogih šolah učenci in učenke toliko gladko pojó, da jih je poslušati veselje; imajo gladko grlo kot orgije, in pa žlahno, pobožno srce. Kakor hitro odrastejo, se deró-kakor divja zverina po noči, ali pa pivkajo, kakor črviva pisala. Od kodi je to ? Modri mošje pričajo, da ste šganjopija in pa tohahaja vsega tega hrive. Žganje in pa tobak pokvarita naši mladini glavo, srce in glas, dušo in telo, okadita mu, poblatita srce g grešnimi strastmi ter podereta, kar šola dobrega naredi.
31.	Oholite se s šolami kolikor radi, obi-ekujte stare, hvalite nove, postavite jih, kar premorete, priganjajte učitelje, poskušajte učence : boljših ljudi izpodredili ne bo-.dete, dokler dvojna nima: žganje in tobak, človeški rod
gnjusi. Dokler mati hčerko po žganje pošilja, in ji kruli vanj pomakati dA, dokler oče sinn fajfo dovoli in mn celo tobaka napravi (nabaše), tako dolgo raste slab, črviv zarod betežnikov in pa hudodelcev. Mladenča^ Jd očetu denar vgame in sa tohalc izda — hčer, hi rada šganje ima, nobena šola popravila ne ho. Bog pomagaj !
32.	Sreča tvoja še ni to, česar se dobrega naučiš, marveč to, kar dobrega storiš ; bodi torej ne le vrl šolec, ampak tudi priden kristjan in pošten državljan: to bo tvoja prava sreča, časna in večna.
v
-Šolsko poslopje.
33.	Pač je žalostno toliko imenitnih srenj po svetu srečati, kder kmetje svoji živini hleve zidajo, kakor graščine, svoji deci pa ne postavijo potrebne šole, da se mora v kaki temni, tesni čumnati najpotrebnejših reči učiti. Vsak za se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti. Tako se srenji godi, katera prave glave nima ; vsak na-se vleče in za se- skrbi, za občino pa nobeden ter ne pomisli, da je vsem grdo, ako pri župniji čedne cerkve in lične šole ni. „Lepa cerkev in prostorna šola sta cele dahovnije čast in hvala, -pa tudi hasen".
IV. Slomšek o učiteljih.
1.	„Zlati nauk več velja, kakor dat denar. Pa še več so učitelji vredni, ki m izgojenje mladine skrbijo ; zakaj, ni dovolj, otroka le podučiti, treba je še bolj ga hudega odvajati in k dobremu privajati. Mlada privada je stara podkev, ki je človek lahko ne izgubi.
2.	Blagor mladenču (dijaku), ako modre učitelje in ravnatelje prave najde, kateri so mili očetje, ne robati stra-lionetje dijakov, ki so hudi, pa dobri tudi, vse po modrosti o pravem času tako, da jih mladina spoštuje, ne pa, da se jih hoji.
3.	Učitelj, ki svoje šolce po trinoško strahuje^ je toči ■podohen^ ki raîado setev pobije; njegova setev dobrega sadu ne prirodi. Učitelj^ ki svoje šolce mehkiďi, ter jim vse pnvolji ptišča^ je mlačnemu jugu podoben, ki drago cvetje posmodi, da žlahnega sadja ne da. Njegovi učenci bodo ralili in pulili možje, za nobeno težavno službo sposobni. Učitelj, kateri ve svojo mladino m potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje in stanovitnost preskrbeti, tak tfčitelj je vreden slo centov zlata ; jedna njegovih besed dijaku več zda, kakor drugih cela pridiga. Tak dušni oče vzbuja v svojih šolcih visoke misli in blage občute, kaže izvrstnim glavam polje slavnega dejanja; in če je žive vere mož, in z lučjo sv. vere iičencem v prihodnjost sveti, jih prav lahko z nekoliko besedami za časnost in večnost oskrbi; vse svoje žive dni ga bodo hvalili.
4.	So vozniki, kateri svojo ubogo živino, — učeniki, ki šolsko mladino preženó, in ravno potem slabo vozijo. Tudi konj, ki se prehitro v breg zaleti, opeša; taka se rada učencu godi, ki bi rad vse ob enem znal.
5.	Mladenču drugi stariši so njegovi učitelji in blagor mu, kdor dobrim, modrim učenikom v roke pride. Oče in mati izredita človeka, izučita kristjana ; moža po volji božji, osrečitelja narodov storijo mladine voditelji, ako so mládencem prava luč, katera sveti in ogreva, ne pa močvirna svetila posvetnih zmot in zapeljivih čar časnega duha.
6.	Pravijo, da je velika umetnost otroke dobro in prav krščanskega nauka učiti. Jaz pa pravim, da pri otrokih ometena umetnost najmanj velja. Otroško nedolžno srce imeti in otroke po Kristusovo ljubiti in za nje skrbeti — to velja. ,,Ako ne hote", pravi Jezus, „kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo!"
7.	Učitelj brez vse vredne priprave po navadi pleve seje, in ne bo dobre pšenice žel. Dober učitelj vselej dobro premisli, kaj bode povedal ; nabera rožic, koje bode sadil.
8.	Sveta skrb učiteljev naj bo 'mladini glavo izjasniti, pa tudi požlahniti srce ter celo življenje svojih učencev po nauku in vzgledu Kristusovem uravnati ter njihovo pravo srečo na skalo sozidati. Učitelji, ki po drugej stezi učence
vodijo, jim na pesek srečo stavijo. Taka šola in pa morska pena en mak velja. Vsa taka modrost in učenost je podobna koči na pesek pozidani. Priburijo vetrovi Imdib dni, jjridere plolia nesreče, hiša se podere in podsuje človeka nesrečnega, kajti nima pravega temelja — (Mat. 7. 24.), kojega ni in ga ne bode, razun onega, katerega je utemeljil Kristus.
9.	Jedna beseda iz ust učitelja, ki sicer posvetno suknjo nosi, pa od ' cerkvenih reči pohvalno govori, več izda, kakor cela nedeljska govorica duhovskega učitelja. V takih letih omahljive mladosti je učitelju prav lehko mladenču z nekolikimi besedami sveto vero podreti, pa tudi tako globoko v srce vsaditi, da je nobena še tolika nevihta ne omaji.
10.	Kdor na svetu kaj posebnega utemeljiti in dobrega izgotoviti želi, naj se od marljivih bučelic v čedni slogi in v koristni družbi delati uči. Združena moč (vsili učiteljev na jednem zavodu) veliko premore, in majhne reči v bratrni slogi velike izrastejo.
11.	Veče dobrote duhovski gospodje (pa tudi učitelji! Spisatelj) sveti cerkvi in deželi storiti ne morejo, kakor, če mladenčem, ki so prebrisane glave, in pa žlah-nega srca, v šolo pomagajo. Ako priden šolar le prvo leto dobro izhodi, da ga učitelji in pa dobri ljudje prav spoznajo, hitro najde dobrotnikov, ki se ga podstopijo. Pač res, da ni lepšega, kakor hvaležno srce ; nehvalešnost je očitna priča grdega srca, in prav' po pravici se reče, da je nehvaležnost črna pregreha, katero Bog in vsak pošteni človek črti. Mladeneč! hvaležen bodi in vsem se boš lehko prikupil.
12.	Kdor sadunosno drevo vsadi in požlahni, ža celo svojo hišo in rodbino veliko dobroto stori, ki bode mnogo let od drevnega sadu vživala ; kdor pa nadepolnega mladenča v čednosti in učenosti modro izgoji, da izraste vrl mož, naj si bo mašnik, pravdoznanec ali vojščak, on množi slavo in blagostan svojega ljudstva, za srečo cele dežele skrbi in zasluži, da ga narodi v hvaležnem spominu imajo.
13.	Takov naiiJí prav očitno zda, da se sliši in vidi, — da, kav učitelj reče, to tudi pokaže, in kar drnge uči, to tudi sam stori. Besede le mičejo, vzgledi pa z vso močjo vlečejo. Vsako požlalmeno sadunosno drevo je domači zaklad, in kdor drevje sadi, za svojo liišo denarje na obrest polaga. Lepo in dobro je res ljudi koristnega dela učiti, pa še boljše, se dela z lastnimi rokami lotiti, in v dejanju pokazati, kar se v besedi pové. Učeniki v besedi in v dejanju so najveći dobrotniki svoje dežele.
14.	Da se voda očisti in čvrsta ostane, nesme stati, marveč po kamenitej strugi rožljati ; tilio stoječa voda sognjije in se usmradi. Hočeš mlade glave bistroumne storiti, jim moraš pogostoma priložnost dati, naj se prebrusijo, kolikor je prav. Če se ravno včasih med njimi zaiskri, da se le srd in jeza, ali kako sovraštvo ne vname.
15.	Veliko holeenij se po deželi pri ljudeh iz nemarnosti začne, ker se ne varujejo na vročino piti, ne se prehladiti, in se ne vedo v nevarnih, nalezljivih betegih prav zadržati. Kdor nevedne poduči, neskrbne o pravem času posvari, jim učini večo dobroto, kakor da bi jim bolenim najboljše zdravilo prinesel.
16.	Vsakdanja skušnja živo kaže, kolika je sreča in ča>st za vsako šolo, vrle mládenče prav pridno izšolati, in njihovi sreči prav trdno dno postaviti; hvaležni svoje prve šole ne bodo pozabili, ki je njihovega izobraženja srečna zibelka bila.
17.	Se preveč na bukve drugih zanašati in vse prehitro verjeti, ni dobro, in vse poskusiti je nevarno, kar drugi svetujejo in pohvalijo. Se pa pretrdo svojega starega kopita držati, je ravno tako abotno.
18.	Ni prida, če se pretrdo starih navad (metod) držimo, in mnogo dobrega zamudimo, ali celo sovražimo, dasi je ravno od starega boljše. Prav pa tudi ni, da bi vse staro zaničevali, in le za novinami letali. Najboljše je po nauku sv. Pavla ravnati: „Vse poskusiti, in kar je dobrega, ohraniti".
19.	Kdor noče zaostati in v svoji vednosti se ne postariti, mora pridno tudi nove knjige čitati in skrbno
cuti, kaj in kako se po svetu mlađi rod uči, dobro pohvaliti, naj si je ravno v novi obliki, in ne po šegi stari le starino svojili nekdanjili dni čez vse povzdigovati. Ne-preneliorna raste med pšenico plevel, pa tudi med plevelom ni brez pšenice; naopak toraj obrača, kdor s kostrevo tudi drago pšenico zato potepta, ker mu ni stara zadosti.
20.	V malem srečno živeti in črez potrebo ne po-želeti je življenja velika modrost, pa tudi dolžnost, da si jo človek osvoji, ako hoče dobre dni na ovem svetu imeti. Zadovoljnost Je polovica življenja ; ona je prave krščanske modrosti blažena hči, pa le onemu zvesta družica, ki brez utruda za božje kraljestvo dela in za blagost svojega naroda skrbi. Veliko bogastvo je sreče vodenika; veliko skrbi, pa malo dobrega dá. Imeniten stan pa visoka čast je ledena gaz, po kateri človeku rado spodrkne, in više ko stoji, globeje obleži, če se dobro ne varuje. Le z jedno žlico ješ, dosti, da iz jedne kupice piješ; in kadar tvoja ura priteče, seboj vsega tega ne poneseš, kar ti svet svojega ponuja. — Pokaj se toliko goniš za prazni mak posvetne minljive sreče? So, ki se ženejo po blagu in več ko imajo, še več poželijo, kakorbi bili zato na svetu, da bi oni obogateli, in vsi drugi obožali! Oj zmota in goljufija! — So, ki se po viših službah stegajo , in više ko stopijo, še na više hitijo, in vse črte, ki ž njimi za vetrom letajo. Nimajo pokoja, ne obstaje, kakor bi jim svet pretesen bil; in kaj jim poslednjič ostane? V kratkem se njihovo mesto več ne pozna. Prave časne in večne sreče pot ne leta previsoko, se ne valja pregloboko, marveč po lepi ravnini zadovoljnosti se gre. Človeku dá srečo zvestoba stami, daje človek službi kos, katero'nastopi^ in da je svojemu 2^oslu moê.
21.	So tudi učitelji, ki se dajo po nepokojnem duhu poditi od službe do službe, iskati lepših krajev, boljših prihodkov, priti v veče časti ; in kdor ne dobi česar, misli, da je nesrečen. Fa malo pomagajo rajski kraji, če nimajo blagih ljudi; dobri ljudje so venec dobrega kraja. Takih poišči in pri njih ostani] imel boš tudi v mrdi planini svoj raj.
22.	Drvêha je blaga mati dobrega dobrim —pa tudi hošata mati vsega Midega hudobnim; in ce lioces človeka spoznati, dobro njegovo družbo poglej ter si zaporam, kar sv. Duli nci: ,,Z dobrimi družbami boš dober, s hudimi hudoben".
23.	Velecenjeni g. prof. Marn priobčil je 1. 1886 v ,,Učiteljskem Tovarišu" naslednji nagovor Slomška v prvem učiteljskem zboru v Sent-Andražu 1. 1848: ,,Seid mir gegriisst, Manner der Schule . . . Meister der Schule mochte leh euch am liebsten nennen; einen schoneren, be-deutungsvollern Namen als Schuhlmeif;,ter kenne ich nicht. Wer es noch nicht ware, der moge es werden; — und eben diese unsere ehrenwerthe Versammlung soli ilir Scharflein redlich beitragen, auf das jeder aus ihnen Meister seines hohen, unendlich wichtigen Amtes werde, dessen gute oder schlechte Verwaltung grosse — unberechenbare Folgen fiir Kirche und Staat, fůr Zeit und Ewigkeit hať'.
24.	Sploh pregovor uči: ,,Možje, kadar se bodete ženili, skrbite, da si svojo gliho dobite" ; — ako dva vola enako ne vlečeta, voz ritansko gre. In prav sv. Pavel govori: „Kdor se oženi, prav stori, kdor pa tako ostane, stori boljše!" Pa vsak križ je nebeški ključ, ako ga ne zavržemo, temveč potrpežljivo nosimo.
V. Slomšek kot praktični šolnik.
Pred tridesetimi leti še ni bilo toliko ljudskih šol in šolnikov po Slovenskem, kakor dandanes in mnogo za šolo godnih otrok ostalo bi bilo, osobito po slovenskem Štajerskem in Koroškem, brez vsake šole, da ne bi bil rajni bistrooki Slomšek nedeljskih slovenskih šol osnovati priporočal, v katerih so se prosti kmetski otroci, zlasti iz preoddaljenih sel in hiš, brati, pisati, računiti, krščanskega nauka in petja manj ali več učili.*) Da bi pa bili
*) Na str. 11 se je povedalo, da je Slomšek kot podžupnik na Bizclj-skem tukaj nedeljsko slovensko šolo upeljal. — Spisatelj,
uspeM številnili takili Šol toliko povoljnejši, spisal je on spredaj omenjeno zlata vredno knjigo:
„Blaže in Neêica v nedeljslcej šoli. Učiteljem in učencem m poskušnjo"', katera se je tú pa tam, tudi na Kranjskem n. pr. v Ipavi vpeljala ter s pridom rabila. Dokaz njene redke dovršenosti je nepričakovano hitro specanje I. natisa v 4000 iztisili, kateremu sta sledila v kratkem casn dva ponatisa. (Tretji natis. V Celovci 1857. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon.) Slobodno sme se ta času primerna šolska knjiga imenovati prva slovenska praktična metodika (v pisanji, številjenji, prirodoznanstvu itd.), kajti učitelj najde v njej same izkušene napotke (vodila) za poducevanje. Knjigo kinči zala podoba sv. Maksimiljana, „rojaka naše dežele", ki se varstveno ozira na mestece, v katerem je mučeniško smrt storil. — „Za pogovor" nahaja se na prvih straneh strokovnjaški sestavek „Iskrice šolo oživiti" kot uvod, kateri naj zarad svoje originalnosti tú sledi:
,,Kakor ljubo solnce zemljo oživljujc, katero obsije, tako naj vsak učitelj šolo oveseljuje, v katero pride.
Učitelj mrtev ko les in mrzel ko led — učenci pa šivi ko ogenj ^ se slabo stikajo (vjemajo) ^ srca učencev se učitelju tako dolgo odmikajo, da šola smrme^ nauka cvet pomrje in dolrega sadu ne dá. Iskreni šolski prijatelj, kar vsak učitelj naj bo, ima naj ošivljajočih iskric kupoma k redi za veselje in kratek čas, za resnico in nedolžno šalo, svoje učence za nauk vnemati in oživljati, zaspane dramiti, pridne podperati, da mu ne opešajo v sredi pota potrebnega poduka. Takšnih iskric eno koliko ova knjiga „Blaže in Nežica" učiteljem ponudi, ki se, v novo presojena in za potrebo popravljena, v tretje natisne in svetu podá. Ne zamudi, prijatelj šole in domovine, učitelj in odgojitelj mladine, knjižico blagovoljno soditi, dobro posneti, slabo popravljati, da ne bom jaz, ne ti na zgubi.
Boš čital, kar sta se Blaže in Nežica v nedeljski šoli učila, naj se, učenec tndi tebe nauk prime. Beri, štej in poskušaj, kolikor toliko dobrega se tudi tebe prijelo — in
veselilo te bo, tncli kaj znati, kar še do sedaj vedel nisi. Ne opušaj pa tudi v djanji posnemati, kar dobrega znas; Bog ne ljubi le poslušalcev, tudi ne praznili bralcev ; pridne delalce iroa rad. Veliko znati pa malo prida ravnati, žali Boga in škoduje ljudem.
Hočeš, učitelj, ti druge učiti, in bolj moder biti, ko sta skrben učitelj in priden podžiipnik, o katerih bereš, kako sta šolo oživljala in se po šoli živo, ljubeznjivo obračala, saj ti ne branim. Uči, in suči se v šoli, kakor rad, naj le seme dobrega nauka dobro zemljo najde, in pa veliko dobrega sadil zarodi. Ne po sevki, ne po oralu
—	le po sadu orača in sejavca, pa tudi učitelja spoznaš.(!)
O setvi ima solnce sijati, da se da lepše orati in njiva čedno obdelati ; bodi^ učitelja tudi ti pri naului vesel in dobre volje^ Itar je prav. Povedal sem ti torej mnogotero za smeh, toda brez greha. Naj tudi dobro setvo o pravem času pohleven dežek pomoči in porosi, za toliko hitreje se ozeleni. Eodoviten dež na razložen in v srce položen nauk so gorke solze. Mislim, da bi te tudi vmes solze posilile, če nisi prekamenitega srca, ki čitaš ali slišiš te knjižice vesele in žalostne reči.
Mladini najbolj potreba je modre šole m srečno življenje — učitelju nad vse potrebno znali šolo na pošteno življenje modro ravnati^ — kazati svojim učencem življenja srečno pot — jim vedoma praviti, česar se držati svoje žive dni, da bodo, kakor Blase in Neêica^ srečno hodili. Učencem vsakotere nevarščine pokazati, ki jih čakajo, jim pomoči v mnogoteri sili povedati, kolikor se dá, daje ljudskej šoli ceno in življenje; torej življenje kmetov po solnčnej in senčnej strani popisano najdeš.
Je tebi preveč, kar se v teh bukvicah uči, izogni se ;
—	kar je premalo za tvojo mladino, pa dodaj. Veš, da po sveta vsaka tehtnica enako ne vleče, tudi vse ure po tisti meri ne tečejo ; vsakemu po glavi, kakor bi rad, tudi biti ne more. Kar tebi ne dopade, bo pa lahko drugim prav. V spoznanju božjem čedalje bolj napredovati, po spoznanju koristnih reči modreje ravnati, po ravnanju pa
tuđi v svetej čednosti rasti : to je naše šole svet namen^ katerega Blaže in NeMca kašeta.
Mnogo let je preteklo, kar je l)ila ta knjižica prvič spisana; mnogo oblik se je od tiste dobe premenilo, mnogo popravilo, kajti popolnoma nikaj pod solncem ne najdeš. Vse se premeni, tudi človek in njega dela ; le resnica ostane. Tudi bukvic za šolo in za domačo podučbo se je v preteklih letih veliko boljših skovalo, kakor jih Blaže in Nežica imata, ki sta se tndi že postarala. Je pa novo vino bolj močno, je starina vendar bolj zdrava. Nadjam se, da tudi knjižica ta ne bo škodovala, osobito mladim učiteljem in rednikom ne; naj le poskusijo, kar je dobro in prav. Pijanost pa ni modrost, bodi si pijan od starine ali novine — napihnjen od starih ali novih oblik.
Vsaka slovmšha ollika je kolo živega jedka, ki ne stoji nepremakljivo, dokler jegik Sivi, marveč se neprenehoma ohrača in toliko hitreje premenjuje, 0a kolikor bolje omika ljudi in jezika napreduje. Kolo prenaglo tirati, in pretrdo zaverati dobro ni, tiraj in opoviraj rabo oblik, kar je prav, da kolo jezika gladko poteče ; pa tudi preveč v stran ne vozi zaničevaje sosedov bistvene oblike, da bratov pravice v svojo lastno škodo ne povoziš. Bolje bo na vseh štirih kolesih oblike voziti prav po bratrno, kakor za kolesnice (dvokolnico) svojeglavno držati, ali celo samokolnico (kolečko) enostransko tišati (riniti), na oblikah sosedov spod-tikaje se. Združena moč velja. Tako misli in želi brez
zamere	.
Ttoj prijatelj
Anton Slomšek, Nekdanji Vozeniški župnik".
Ker sem prepričan, da je sicer mnogo ljudi, ki so o „Blažetu in Nežici" slišali, a malo, zlasti mlajših, ki bi bili priliko imeli, ovo zanimivo knjigo prebirati, zato mislim, da ne bo odveč, ako jo tukaj dragim čitatelje^n v ogledalu pokažem.
V smislu lastnega izreka: ^Za kmete so delavniki m delo, nedelje in pramiki pa za nauV — osnovana slovenska
nedeljska šola Slomškova ^obstoji iz dveh razdelkov : is prvošolcev in drugošolcev. Šolo za prvošolce (novince), katera se ima začenjati prvo nedeljo po Vsehsvetnikili, oskrbiije g. podžnpnik sam popoludne od 1.—2. ure; a učilna soba se že pol ure poprej odpre, da začno „oskrbniki" in „oskrbnice" (to so prav pridni in pametni fantje in de-Ideta izmed drugošolcev) učence svoje klopi 1. izpraševati^ 2. jim pokazati kar zadosti ne vejo, 3. nenavsoče v svoj ročni iménih samamovati. Prvošolci učijo se le čitanja.
Solo za drugošolce oskrbuje g. učitelj s pomočjo g. podžupnika dopoludne, po jedno uro pred drugim sv. opravilom. V ta (gorni) razdelek pridejo učenci, kateri že brati znajo. Ker sta se Mlinaričeva desetletni Blaže in devetletna Nežica že doma od Florjanove Barice iz „Navoda za nedeljske šole" brati naučila, bila sta kmali prvo nedeljo med drugošolce sprejeta ter med „oskrbnike" (mesto Florjanove Marice in Simenovega Toneja, ki sta šla služit) uvrščena. — Drugošolci učijo se poleg čitanja tudi pisanja, številjenja, petja in nemščine, v cerkvi pa krščanskega nauka.
Šolsko leto šteje od začetka novembra do konca avgusta 52 šolskih nedelj in praznikov in tako je tudi vsa učna tvarina razdeljena na 52 duševnih grižljejev, ki se čestokrat z letnim in cerkvenim časom vjemajo. Pa oglejmo si opisajočo knjigo bolj na tanjko po posameznih učnih predmetih.
v
1. Čitanja
se vadijo drugošolci na 62 jako podučljivih berilcih — zaznamovanih z rimskimi številkami, katerih naslovi naj tukaj sledé :
J. Dobro sa mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida naučijo.
Poslušajmo nepresegljivega strokovnjaka, kako on ovi naslov prve berilnevaje otrokom razjasni, njegovo trditev dokaže :
„......Na Tomaževo, neko sredo večer, ženeta bratec Blaše in sestrica NeMca kravico na vodo, gredé
pa materi vode izpod mlina nosita. Nekaj šolarjev mimo priliiti, med njimi Lojseh, Ramenskega gospoda sin. Dekline gredo pohlevno svoj pot, dečki pa naglo na led planejo, ter po steski drkajo (se sanjkajo) ; ko bi trenil, se led udere. Loj0e v vodo pade, katera ga ravno na žleb nese. Blaêe vidi in liitro vodo zapre. Nešika pa po svojega očeta leti. Mlinsko kolo ravno Lojzeta prime in zastoji, ker vode ni imelo. Mlinaric pridirjajo in mla-denceta izpod kolesa potegnejo, ki ni več dihal. Voda od nja tece. Vascani na krik priletijo in hočejo sirotče na glavo postaviti.-—■ „Nikarte!"	Florjanova Barica.
„Baš preteklo nedeljo smo v šoli slišali, vtopljenih ne na glavo postavljati. Le v bajto ga zanesimo, pa varno na klop položimo. Lepo rahlo ga na trebuh denimo. Mlinar čka ! čedno mu ledeno obleko slecite, jaz mu bom glavo nekoliko k zemlji nagnila, pa čelo povzdignila, naj se voda iz nja izcedi. Zdaj pa v posteljo ž njim ! Le malo mu glavo podložite. Oterite ga prav dobro in pa suk--njino segrejte. Dajte mi cevko ; bom skoz nos v njega jiihala; pa moram drugo nosnico zatisniti. Možje! prav zvesto mu srčno jamico pa podplate s krtačo (šcetom) te-rite, tudi po vsem životu ga s toplim suknom drgnite. Bom poskusila mu skoz usta zdrave sape vpihati. Primi ga jeden čedno za nos. — Hvala Bogu! še je šiv. Le pridno delajte; že se žilice mezijo ! — Zdi se mi, da rahlo diha!" — Lojzeta, ki zopet živi, ravno toplo ode-nejo, ko zdravnik iz Kamnika prisopejo bolnička oskrbet, Barico pohvalijo, da je vašcanom tako modro svetovala. Neumni ljudje ie ene nesreče dve naredijo, ako modrega človeka hliso ni. Predlanskem so v Vrbnem otroka iz vode potegnili. Hitro ga, dva za noge zgrabita in na glavo trčita. Kašta v njem pokne —^ po njem je bilo. — Kako dobro za mlade ljudi., ki se v šoli kaj prida naučijo!
Ali ni s tem berilcem potreba in korist šole po mojstrsko dokazana? — Vsak komentar bil bi tu odveč. Na taki in enak način razpravlja Slomšek tudi ostalih 51 berilnih vaj, pri katerih se blagi čitatelj lahko do celega prepriča o raznovrstnosti in važnosti skrbljivo sestavljene
tvarine in o prakticnej vrednosti navedene knjige. Na-daljni naslovi berilcein:
II. Blaše in Neêica pojdeta v nedeljsko šolo. IIL Kako je v šoli veselo! IV. Prvošolci dobre volje. V. Pridna šolarja doma kregana. VI. Sveti božični prazniki: Kako se otroška spoved obhaja? VII. Dvoje šolarjev gre služit: Nauk za družino. VIII. Šola ^ooštenega mdršanja: Kako se pri pisanju sedi? a) Zadržanje v pričo Boga. b) Vpričo gosposke, c) V pričo ljudi svojega stanii. d) Kako se v družbi pošteno govori? IX. Htida 0ima, da drevje poka: Kaj je storiti, kadar človek zmrzne? Kadar ga zaduši? X. Poštena gostija, lepa reč: Nauk za dobro voljo. Ali se sme plesati ? XI. Kratek pust, pa veliko ust : Pustne šege in krivovere. XII. Snaga., lepa, draga reč. Nauk za domačo snažnost. XIII. Boljše v hišo šalosti, kakor v hišo veselja: Kako se bolniki obiščejo? XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč: Kako ognja varovati? Kàj je storiti, kadar gori? XV. Zdravo telo, najboljše blago: Kako se za zdravje skrbi? Za kratek čas in počitek. Za zdravo jed in pijačo. XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki : Nauk za bolnike. XVII. Doma imaš, pa ne posnaš-^. Domača zdravila. XVIII. Mera in vaga v nebesa ^pomaga. XIX. Človek ne pozna kaj ima : Človeško telo. Človeška duša. XX. Vesela aleluja. Šolarje poskusijo. Kako na božjo pot hoditi? XXI. V starem gradu denarji cvetijo: Sadjereja. XXII. Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda : Nauki za vozarje. XXIII. Ljubo domá, kdor ga ima: a) Popis sveta. XXIV. Kolikor jezikov kdo zna, toliko človekov velja: Popis sveta, b) Popis morja. XXV. Solnce mrkne: Nebeške luči. (Glej II. in III. tablico na konci knjige.) XXVI. Odprto nebo: Popis nebeških prikazni. XXVII. Lepa nedelja: Angeljska bratovščina. XXVIII. Ptičje gnezdo — boêje čudo: Skrb za ljubo živinco. XXIX. V Bakovci so kose (bolezen) : Nastavljanje osepnic. XXX. Človek sam svoj narhujši strah: Kako škodljiv je prazen strah? XXXI. Mežnarja je ubilo: Kako se o hudej uri zadržati? Pomagati od strele zadetim. XXXII. Toča je pobila: Od čare ali coprnije. XXXIII. Hudo vojaštvo:
Od yojakov in tobakarjev. XXXIV. Tudi m gohaJi smrt sedi : Od strnpenili gob in zelišč. XXXV. Jelovca so Jdo-I>ase vjedle: Smrten strab na mizi. Pomoc o nevarnosti zastrupljenja. XXXVI. Tudi prama ^mška poči: Kako se strela varovati ? XXXVIL Štirji elementi: 1. Zrak ali podnebna sapa. 2. Zemlja. 3. Ogenj. 4. Voda. XXXVIII. Po Dolenjskem grišo imajo: Kako se griže varovati? Cesarske oblastnije in pravice. X^XXIX. Dvojna kuga: Živinska kuga. Človeška kuga. Žganje. Kaj storiti, kadar se kdo obesi ? XL. Svetlinova Nanika je umrla : Oporoka, Pogreb poštene device. XLI. F Lamh je stekel pes : Od steklih psov. (Grlej 14. podobo na IV. tabli!) XLII. Gosp. dekan pridejo : Šolska skušnja. XLIII. Strašna noč: XLIV. Smrt dobrega očeta. XLV. Lepo otroško srce. XLVI. Dohre maiere poslednje izročilo. XLVII. Doher dušni pastir. XLVIII. Otrok narvečje bogastvo. XLIX. Poštenje boljše, ko denar. L. Bog razkrušt, pa veselo zopet združi. LI. Tohakarjem je ura dotekla. LII. Človek si sam srečo seje".
Res občudovanja vreden učitelj ! 2. Pisanje.
Na podlagi pridjanib štirih predpisov (glej-1, tablico knjigi pridjano !) sestavljen je napotek v pisanji iz sedmih vaj : od ^ — H.
3. Računstvo
obstoji iz petnajstih vaj; od a — p.
4. Petje.
Za to so vzete pesmi večinoma iz „Pesme Matija Ahacelna, 3. natis", — iz „Devištva" in iz „Življenja srečen pot".
5, Nemščina
je zastopana (v zvezi z nemško slovnico) v kakih 25. vajah. Tem pridjan je v začetku kratki slovensko-nemški
besednjak: ^Ůudne besede" — in nemški „Sach-Begister" v abecednem redu.
55
115 iskric"
t. j. jedrnatih pregovorov^ pa krlikili, vmes tndi zasoljenih izrcl-ov in zlatih naulwv nahajajočih se v Slomškovej knjigi „Blaže in Nežica" v abeccdnej vrsti:
1.	Ako greste na božji pot, ne hodite Bogu na pot.
2.	Ako sediš, ne giigaj se, kakor bi zole (čmrlje) imel. Se čohati in kebrati — nšivci navado imajo. Na steno prislanja se le meglenjak.
3.	Ako se ti zeha ali kihne, z robcem nsta zakri, da se ne bi kdo vstrašil, kakor bi ga hotel požreti.
4.	Bog pošilja križe in nas spravlja ž njimi nebe-som bliže.
5.	Boj se Boga, skrbi za svoje ljudi in živino, tako se bodo coprniki tebe bali, ne pa ti njih.
6.	Bolezen gre po curki, zdravje pa po niti. — Za veliko bolezni je potrpežljivost narboljše zdravilo.
7.	Boljše počasi prav, kakor hitra zmota. Marsikdo ve dobro rajtati, pa vendar slabo gospodari.
8.	Boljša je zamera za resnico, kakor hvala za laž.
9.	Boljša je gola glava, kakor gola noga.
10.	Božja roka enkrat vzeme, dvakrat toliko pa dá.
11.	Brez prtica (rjuhe) še berača na slami ne pusti.
12.	Cence Marinke nima nobeden rad.
13.	Ce Bog dá, vam (učencem) pojde pisanje o veliki noči bolj gladko izpod rok, ko preja predicam, ki dremljejo.
14.	Cesar se v mladosti izučiš, s tem se za starost oskrbiš.
15.	Človeka lahko po hoji, hiše po strehi, ljudi in kraje po šegah poznaš.
16.	Da bi mavha denarjev bila, kjer mavrica (božji stolec) pije, je prazna basen, kateri se krave smejé.
17.	Druge opravljati boli; sam sebe hvaliti smrdi.
18.	Da hudič coprnikom pomaga, je za podučene kristjane vražja, grda vera.
19.	Dobre volje rado mošnje kolje — streho podere — voz prekucne.
20.	Dobro je domača zdravila poznati, ki jih vsak človek, vsaka domačija ima. Velikokrat majhna rec pomaga, kjer po širokem pomoči zastonj iščemo.
21......govori, kakor bi otrobe vezal.
22.	Grrd je pijanec, desetkrat grsa pijanka; ona še svojega sramú ne pokrije.
23.	Grlej, da iz sklede (pri obedu) ceste ne narediš.
24.	Gospodinja tri vogle hiše drži.
25.	Grnojnica je zdravju škodljiva, in kjer je smrad, ne gre pošten človek blizo rad.
26.	Hiše, ki snažna ni, se pošten človek boji.
27.	Huda zima je; varite se, da vas muhe ne vjedo; — take muhe, ki nekaterim po zimi kakor po letu po glavi letajo.
28.	Hranilnice so velika dobrota za družino in druge
pridne ljudi, ki veliko na obresti položiti nimajo.....
namestu zaslužen denar doma v nevarščini imeti, ga raje v hranilnico pošlji; boš brez skrbi in pri lepem dobičku.
29.	Imaš prosto glavo, tople noge, pa odprto telo, se ti bolezni bati ni.
30.	Hudobni štrkavci vsako grmovje iztaknejo, vsako drevo izprežejo, kako gnjezdo mladih pokončat. To je po tolovajsko.
31.	Kar jeden vé, tudi dva zvesta.
32.	Ka,j pomaga križe na križnem potu obvezovati in s takimi treščicami kaditi, kaj izpod kapa kamenčke v posodo deva ti, in iz njih piti, dobrih rož pa ne iskati in modre zdravnike opustiti.
33.	Kar sam lahko narediš, se na drugega ne zanašaj.
34.	Kar se odlaga, se rado zamudi.
35.	Kaj človeku pomaga, če je še toliko razumen, pa pameten ni.
36.	Kar se Človek v mladosti dobrega iznči, ga glava ne boli.
37.	Kdor svojega psa več obrajta, kakor človeka, je pesji strije; in takih abotnih stricev je zelo veliko na svetu.
38.	Kdor drugega ne vidi (pri popotovanji), kakor drevje rasti, pa ljudi po dveli hoditi, boljše naj doma korenje strže; on po svetu hodi, kakor bi se mu sanjalo.
39.	Kdor mir ljubi, ne bo nikdar na zgubi.
40.	Kdor ne sMa, si sam nesrečo poskuša, katera mu za petami gre.
41.	Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda.
42.	Kdor navzdol ne zavera, les ne zapera, pa mut ne plačuje, ne pride daleč po svetu.
43.	Kdor mi prihodnjo nedeljo vse to dobro zna, ga ne dam za sto centov zlata.
44.	Kdor se k mizi siliti da, visoko glavo — trebuh pa prazen ima.
45.	Kdor za drug-imi preveč pozveduje, rad sam sebe pozabi.
46.	Kdor jezik in pero prav pelja, tak mož kaj velja.
47.	Kdor si prerajtati ne zna, ga lahko vsak cigan goljfa.
48.	Kdor mlad drevje sadi, star sadja dobi.
49.	Ki mesnice po svetu nosi, pregrehe za prijaznost prosi ; — iz pankelcev bodo plenice.
50.	Kedar igra narbolj kaže, tistikrat se narraj zlaže.
51.	Kislo repo prodajati, vmes pa lagati in crez hude čase toževati (onemu, ki te obišče), ni po krščansko. Dober rad druge razveseljuje; le neprijazen (odlju-den) se kisel dela, kakor bi ga grizlo.
52.	Kjer se veliko žganja pije, tam je veliko boja in morije.
53.	Kjer nobene postave ni, veljajo same pesti; tam se nikdar ne pomudi (potujoči rokodelčič).
54.	Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo ; tam pogosto boben ropoče.
55.	Kjer je med družino zastopnost v pravičnih rečeh; tam je veselje.
56.	Kjer je veliko truša, je malo prida.
— gost. Kmetskemu človeku gosposka suknja tako stoji, kakor prašiči sedlo ; oblačila na posodo jemati, pa se ž njimi bahati, je ravno, kakor bi se pura s pavovim perjem lišpala. Noša človeka, njegov smeh in njega hoja pokaže, kaj velja.
58.	Kmetu, ki preveč na planete gleda, se zgodi, kakor zvezdogledu, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, da je v jamo padel.
59.	Katera (ženska) veliko z lučjo okoli krili, v kratkem pogorelka cvili in prosi vbogaime.
60.	Konj pravi: ,,V breg (klanec) ne tiraj me — navzdol ne jezdi me — po ravnem goni me — v lilevu ne pozabi me".
61.	Križevaca ali križana krona velja 2 gld. 30 kr.
62.	Lajše je vselej se nesreče varovati, kaker ubraniti.
63.	Le po malem se v tintnik pomoči, da se ne zaliva in na popir pisarske svinje ne napravljajo ; kajti take prašiče se ne dajo prodati.
64.	Ljudje, ki cerkev in šolo opuščajo, izveličanske nauke zamudijo, se posivinijo ; uvine pa Bog v nebesa ne vzame.
65.	Ljubo je doma, kdor ga ima; pa ga moramo tudi varovati, ne več zapraviti, kakor pripravimo.
66.	Mladi ljudje radi zvečer norijo, zjutraj pa dolgo ležijo, kar pogosto duši in truplu škoduje.
67.	Le hudobnega človeka se je bati.
68.	Mladi kmetje radi konje redijo in na cesto hitijo ; pa veliko jih svojo domačijo zavozi.
69.	Mládencem je nauka narbolj potreba, .... — Oj, joj ! moški imajo dobre glave — pa trde buče.
70.	Na dobri volji se človek nar laže spozna in proda, pa večidel v svojo zgubo.
71.	Naj si ravno beseda ni konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lahko se vrže, j)a težko pobere, še težej rana ozdravi, ki jo bližnjemu z jedno besedo narediš.
72.	Na strehi je 100 vrabeljnov; ako jednega ustrelim, koliko jih še na strehi ostane?
73.	Narlepša božja pot je tisti kraj, kjer se kaj lepega naučiš in zvesto Bogu služis.
74.	Ne strašite drugih za kratek čas ; strah je zdravju strup, in marsikateri uoroglaveo je svoje strašenje drago plačal.
75.	Ne pravi, kar znaš, ampak pokaži.
76 Pamet je boljša ko žamet.
77.	Ni še dosti skušano to napravilo, pa manj bo vendar škodovalo, kakor hudo uro kaditi, v meglo streljati ali nenmno zvoniti.
78.	Pa vam povem, da bi ne bilo prav, lepo pisati, pri domačiji pa vse nesnažno imeti, in če bi dekleta raj za pero prijele, kakor za metlo.
79.	Pijanca z gorečo lulo v zobeh rajši v lužo, kakor na slamo.
80.	Poskusi, predenj verjameš.
81.	Pravijo, cla kjer ima Bog en oltar,' ima peklen-šek dva.
82.	Prazna je vera, da duh nazaj hodi.
83.	Pretesna obutev in premala obleka je že pol bolezni.
84.	Pred cerkvijo tobak žgati, ali pa po drugem spolu zijati, je grdo in greh.
85.	Pri cerkvenib vratali ostajati.....ni pošteno.
Le blato se pred pragom otrebi in pusti.
86.	(Pri kvartah v kremah) je več goljufov in lačnih trebuhov, ko pridnih delalcev.
87.	Priđeš (rokodelčič) v mesto in najdeš, dapotrgn trava raste, ali pa gnojnica teče, ne išči dela; tam so prteni gospodi doma, katerim se močnik po gumbah obeša.
88.	Pred polnočjo dve uri spanja več izda, ko zju-trajnih pet.
89.	Razstrgani hodijo lenuhi, okrpani pošteni možje ; le potepuhom palec iz škorna gleda. Od prekošatih čam-rov rada glava boli — od nove šege pa oči, ako ni pametna.
90.	Ptuja nesreča vas mora zmodriti.
91.	Se „v roko ali pa po tleh vsekovati, je po svinjsko.
92.	Se v pričo Ijnđi obirati, je po cigansko.
93.	Si pri kaki gospodi na obedu, glej, ... da ne boš polžev z laktom tolkel, kakor bi bili orehi.
94.	So hmetsld ljudje leseni, jih cjro odkriti se in roJco podati^ tam so jash več vredne^ kakor -pa šola.
95.	Svetlih tihanov nobena pametna kmetica ne nosi, tobaka ne šnofa, še manj kadi; ne bila bi taka snaga za kuho. Nesnažna ženska pri hiši, še tako bogata, in pa svinja s zlatimi uhani.
96.	Skrivnost božje moči je velika, pa te skrivnosti Bog ni starim, babam, ne rokovnačem, ne ciganom razodel, katerih veliko se še prav prekrižati ne zna.
97.	Take kršence (vlacuge) so fari, kar so stenice v hiši, ali pa molj v žitu.
98.	Spoznali so, da tudi vrabelj zrno zasluži, ki ga pozoblje.
99.	Škodljivo je, da pesterne ali druge babe male otroke strašijo, da jih bo bavbav vzel, ce tiho ne bojo.
100.	Tak človek, ki starim ptičem ljube mladiče vzame, je volku podoben, ki skrbni materi dete iz zibele kavsne.
101.	Tako se ti ne bodo v računih krave smejale, pa te tudi babe ne goljufale, kadar pridejo medico pit.
102.	■ Tako je Belk 40-51 gld. v starem gradu vse-jal, pa težko, da bi mu kedaj cveteli.
103.	Tudi beseda človeka vbije.
104.	Varovati se je vsakega pijanca in se mu sè senenim vozom izogniti, zlasti pa žganjepivcu.
105.	Vaše (Icrčmarjev) hiše bi imele biti hiše dobrote, pa so le mesnice pohujšanja in pregrehe.
106.	Več od zlata in srebra nam drevje dobrega dá; zato je prvo dober Bog v zemljo zakril, drevje pa po zemlji razsadil.
107.	Veliko dobrovoljcev — malo dobrih gospodarjev.
108.	Vsak oče naj bi svojemu otroku, vsak kumej svojemu zetiču drevce vsadil, naj bo z otrokom rastlo in sadů prineslo. Nas že dolgo ne bo, drevo še bo rodilo in
otroka vas spominjalo. Vsako rodovito drevo je denar, ki iz zemlje cvcti.
109.	V kraju, kjer kmetov pri solncnem vzhodu ua polji ne srecas, jih najdeš gotovo po solncnem zahodu pozno v noč v krčmi.
110.	Vsaka nesreča gotovo srečo prinese.
111.	Vsaka ree se po svojem licu pozna, človek pa po svojem zadržanji.
112.	Ze mnogi frkovec je rudečega petelina na streho vstřelil.
v
113.	Železo rija sne, truplo pa lenoba.
114.	Ze neka avša je gorečo tresko v škopnato streho vtaknila, da^ se je streha vnela in hiša pogorela.
115.	Živinče, ki se prehitro zaleti, tudi hitro cafne, ali se celo pretrga.
Po §§. 223 in 255 „Politiške ustave nemških šol za C. kr. avstrijske dežele" (,,Politische Schulverfassiing") bila je do 1. 1870 dolžnost ljudskih (recimo: národnih) učiteljev tudi: ponavljanje o veronauku; zato je onih ,,Sedem šol krščanskega nauka za otroke", katere je ta vse skoz praktični šolnik v svojih „Drobtincah" za leto 1848 priobčil, tudi nam svetovnim učiteljem dobro došlo, zlasti pa je za str oko vnj alta posebno zanimiv njegov „Pogovor" kot uvod k navedenim „sedmerim šolam" ; zato naj tu sledi:
„Otroke krščanskega nanka po domače nčiti, lehko ni, pa močno, močno potreba. Dobra mati narpoprej svoje dete —■ pa tudi narbolj v krščanskem nauku poduči in po krščansko živeti privadi. Po materino naj tudi mi otroke krščanskega nauka učimo in isgofovljamo, kar je skrbna mati pričela — nadomestimo, kar je zamudila
V sveti božji hiši med otrokami stati — in jim Jezusove nauke čedno razlagati je angeljsko delo, toda vsak tega opravila ne ma. Potreba je otroke vprašati, pa tudi pogosto za otroke odgovoriti, se pogovarjati š njimi posamem, pa hitro zopet z vsemi, tako, da bodo otroci vsi eno uho in eno oko, tičltelj pa solncu podoben, ki sveti in ogreva, pa se tudi oblači vmes.
Krščanskih resnic je veliko, zastopnost otrok pa še mala ;
—	po malem moraš začeti, pa skrbeti, da ho sposnava svete vere pri otrocih z vsakim krščanskim natikom večja. — Kakor poclobur (slikar) najprej poglavitne gube in osnuhe naredi, kedar podobo dela, tako tudi ti ljubim otrokom narprej poglavitne resnice povej ter b vsakim krščanskim naukom ponavljaj in dostavljaj, dokler čedno podobo krščanske vere otrokom m pamet izobraziš — sa srce mlado in mehko pa oživiš. Tako se nam je tudi dober Bog razodeval od Adama do Kristusa — in modre matere nas krščanskega nauka učile. Fri krščanskem naiikti moramo otrokom modre matere biti; kedar odrastejo, bodimo jim očetje.
Ne razlagaj otrokom naenkrat ne preveč, ne premalo. Ako jim. preveč in prenaglostno poveš, ne bodo kaj zapomnili, če jim premalo razložiš, bo jim dolgočasno, in ti poprej odrastejo, kakor se potrebnega krščanskega nauka izučijo. Za poskušnjo sem torej sedem šol krščanskega nauka napravil, kakor sem učiti sam poskušal. Opraviti eno celo šolo v enem krščanskem nauku ni sicer mogoče, pa tudi ni potreba. Pa to je potrebno, da otrok v drugo šolo ne peljaš, dokler jih večji del prve šole dovolj ne zna. Vsaka šola naj bo otrokom trd,na stopinja v večje spoznanje božje in krščansko življenje.
Kar v teli sedmih šolah na polici (nad črto) najdeš, so poglavitne resnice za otroke, da se jih dobro naučijo. Kar pod polico bereš, je navod za učitelja, kako naj otroke privaja pogovarjati se od božjih reči, da se jim nauki svete vere prav razjasné.
Prve tri šole so za otroke, ki začno v cerkev ali pa v šolo hoditi, in so krščanskih mater dolžnost. Kar pa matere prerade zamudijo, morajo dušni pastirji dostaviti, in popraviti, kar pomanjkuje. Večje tri šole se prilegajo za krščanski nauk v cerkvi posebno otrokom, ki v šolo ne gredo, da se prav po krščansko izčajmajo. Sedma šola naj bo priprava za prvo spoved in sveto obhajilo, pa tudi vernim, ki niso v šolo hodili za velikonočno izpraševanje.
—	Tako jaz mislim. — Pa tudi vem, da nismo vsi ene misli in ne bomo.
Da nam je pri Tirščansliem nauTcu vodila potreba — to vsi vemo, pa tudi lahko spomamo, da m otroke še nobenega pravega nimamo. Ne zamerite mi torej., častivredni bratje., da se dobim.. Vam ponuditi svoje vodilo prav iz dobrega srca. Poskusite; in kar Vam ne streše, popravite, ter mi kaj boljega povejte. Le pridno sejmo in polivajmo nebeško seme božjega nauka posebno na rahlo zemljo mladih ljudi ; Bog pa bo dobro rast dajal".
Ne dolgo po tem prišla je na svitlo knjiga: „Razlaganje krščansko - katoliškega nauka v podobah za šolo, cerkev in dom". Spisal Bernard Graliira, knezoškof Briksenski. (Pfarrer S. Sauter's Stiftnng vom 3. Dezember 1696). Slomškov predgovor k tej iz nemškega na slovensko pre-loženej ličnej knjigi z mnogimi zalimi podobami, se glasi : „Navzočo Razlaganje krščansko-katolškega nauka v podobah
—	je otrokom pripravna pomoč, si poglavitne resnice, naše svete vere prav živo zapomniti, pa tudi globoko v mlado srce vtisniti. Gotovo jili . bodo deca v šoli željno gledali in premišljevali, če se jim vredno razložijo ; pa tudi doma svojim ljudem radi kazali in pravili, kaj nas podobice učijo. Tako hočejo svete podobe po mislih rajnega precastitega knezo-škofa Galura Bernarda, kateri so jih osnovali, krščanski poslanci ali misijonarji biti in po vseh selih in hramih, kamor pridejo, oznanovati naše svete vere vesel, izveli-čanski glas. Kajti so te podobe kratkočasne in koristne naši slovenski mladini v izveličanje namenjene, se vsem prijateljem in prijateljicam prav živo priporočijo". S tem katekizmom priznava tudi Slomšek, važnost nazornega pouka.
—	Povodom upeljave „ Velikega berila" 1. 1854. piše Slomšek : Visoko ces. kr. ministerstvo uka priporoča, naj se v šoli prvega odreda srce učencev oživi za Boga in, vero, za cesarja in domovino ; naj se za resnico in pravico ogreje. Temu namenu služi naj „Malo berilo". V drugem odredu naj se učencem glava izbistri, izjasni razum, in razcvete blage dušne moči, naj mladina svoj sveti poklic spozna, in pa namen različnih božjih stvari po svetu. V izobraženje glave, pa tudi v obširnejšo omiko srca naj služi : Veliko berilo in pogovorilo o najpotrebnejših rečeh. Samo citati., pogovarjati
5
se z tičenci pa ne, bilo hi vodo' êejnemu sè siťom mjemati, ohna sabijati in temo v šolo nositi. Mladini naj sije solnce modre spoznave, naj pije žejna duša čisto vodo zdravega natika. Zato je šola.
Kakor pa daje le solnce zemlji toploto in luč^ tako daje šoli pravega razsvetljenja in omike pomoč samo Bog — Jezus Kristus nebeški ljuhej otrok; in kakor je Mla blagoslovjena Mša Egipčana, v koji je Jožef gospodaril, tako bo hlazena le tista šola, v kateri bo Jezus vsakega nauka začetek in konec. Bratje, to učite ! tako storite ! in hote živeli vi in vaši učenci. Amen.
Slomškov uvod povodom vpeljave že navedenega „Ponovila" se glasi : Popotnik je človek na svetu. Srečno svojo pot hoditi, ima mladino dobra šola učiti — dobra šola za življenje. Poprej, ko se mladež od sole za vselej poslovi, naj se mladenčem in dekličem o svetih nedeljah in praznikih vse potrebno ponovi, česar so se v delavnikih v šoli učili. Ovo Ponovilo naj odraščeni mladini popotnica bo za tukajšnje potno življenje.
Popotnik potrebuje za srečno hojo Ijiibe svetlobe, da pravo pot vidi. Dogodivščina svete vere bodi mladeži svitla lue, katera nam zgodbe naše svete katoliške cerkve tolikanj lepo kaže, da stare resnice ne zgubimo. Popotnik^ ki pravo vero zgubi, vse zgubi.
Mlad popotnik mora modrega tovariša imeti, ki mu pravo stezo kaže, da si ne zgreši in se po potu ne spod-tika. Navod pobožnega življenja in zadržanja ' čednega naj bode voditelj naši dragi mladini, da od pota pravice ne zaide. Ova predmeta sta ponovilo vsega krščanskega nauka in poglavitna temelja srečnega življenja, časnega in večnega.
Popotnikom mladim je pa tudi potreba, da dobro pisati znajo^ poprej, ko se po svetu podajo, naj si bo list v daljne kraje poslati, ali za domačo korist si kaj zapisati, pa tudi za cesarske uradnije kake javne svedocbe narediti. Spisovnik naj odraščeni mladini pismo dovrši in jo v navadni pisariji poduči. Ravno tako je mladim ljudem šte-viloslovja ali računanja potreba, da jih premeteni svet ne goljufa.
Kar je pa prihodnjim gospodarjem in gospodinjam na kmetih najbolj potrebno je kmetijstvo^ katero jih uči zemljo dobro spoznavati in obdelovati, travnike cediti in za tečno krmo skrbeti, drevje žlahniti in živino lepo rediti; tudi drobnih bucelic ne zanemarjati. Vinograde obdelovati, naj mladini vinoreja pokaže. In ker v mladih letih nihče ne ve, kamo še pride, je mladim popotnikom tudi svet spoznati, zemljo po suhem in po mokrem pregledati, spoznavati mnoge države, dežele in ljudi, koji po svetu prebivajo, ter poizvedeti, kako se jim kaj godi. Vse to jim semlje-pisje ^pove.
Žalostno je pri hiši, ako gospodar in gospodinja slabo, trmoglavo družino imata, koja ne ve poštenja, ne pozna pokorščine, ne porajta za strah ; v taki hiši ne biva sv. Duh. — Velika družina v ljubi domači deželi — domovini —■ smo vsi; gospodarja, ki nas v posvetnih zadevah vlada, imamo cesarja in njegove namestnike, oblastnike. Kdor v tem velikem društvu srečno in mirno živeti hoče, naj ravna kakor ga zadnje poglavje Ponovila Ljubezen domovine" uči. Tako bo to Ponovilo lepo vodilo za mlade Slovence in Slovenke, da se jim glava izbistri, srce ožlahni, ohranita zdrava duša in telo, in pa pridne delavne roke.
Hoče pa Ponovilo biti mladenču prigodno vodilo k časni in večni sreči, bodite vi častiti šolski učitelji ! modri, skrbni voditelji, posebno svojim nedeljčanom in nedeljkam previdno oko. Učiti in ponavljati je mnogo, časa pa malo ; ni mogoče v enem letu vse pa v treh ali štirih letih se lahko vsi predmeti tega vodila ponovijo. Poiščite in izvolite pred drugimi talce reči, koje so mladini vaših krajev in dobe koristneje. Kar učitelji v šoli nauka začnete, v tem naj učenci ali učenke doma napredujejo; in kar ste prvo nedeljo začeli in mladeži naročili, drugo nedeljo iz-pitajte in v kratko ponovite, kolikor se da. Tako bo vsaka sveta nedelja in svetek lepa stopinja blage omike in poduka za mlade ljudi. Bodete skrbno in pridno rosili svoje nauke učitelji vi, jim bode tudi Bog svojo rast dajal. In kdor obilno seje, bo gotovo tudi obilno žel ter če ne na ovem, pa na nnem svetu stotero prejel! (1854. 1.)
5*
Kratko vodilo m malo in veliko „Berilo^'. Blagim učiteljem dober svet (Glej „Drobtiiice" od 1. 1861!):
Deveto leto ženevi „Abecednik", malo in veliko „Berilo", pa „Ponovilo" za šole na kmetih imamo, samo slovenske, pa tndi slovensko-nemške knjige, kakoršnili šola potrebuje. Veliko jih slišimo hvaliti, pa še veliko več grajati, rekoč : da ni neiimnejših šolskih knjig, kakor so nova berila. Vsak jih sodi po svojem kopitu; kar enemu dopade, to dragemu mrzi; nam se pa zdi, da večidel obso-jevalcev le po škornji sodi, in šolskih knjig le malo, ali celo ne pozna. Potreba je zatorej, da jih kratko protresemo in pa njih rabo nekoliko pokažemo ; kajti nas skušnja uči, da jih izmed desetero učiteljev devet s šolskim berilom prav ne ravna, zato pa tudi slabo opravlja. Grodi se jim, kakor vojakom, ki svoje puške dolžijo, ako dobro ne strelijo ; pa puška je nedolžna, če vojak streljati prav ne zna. Dober svet je zlata vreden^ ako ga svesto poslušaš, fa tudi modro poskušaš.
I. JSlccnxert šolshxK hertl.
1. Naši deci na kmetih je sploh 6 let za vsakdanjo šolo odločenih, tri leta pa za ponovilo dosojenih. Za prvi dve leti ima ,,Abecednik" veljati, po katerem se otroci pi-smenke poznati, slovkati in za potrebo brati učijo, pa tudi vadijo misliti, vidne stvari krog sebe spoznati, prav imenovati, da se otrokom prav razdani. V ta namen najdeš po lastnih imenih v „Abecedniku" : dela telesa, pohištva, imena drevja, cvetlic, domače živine in ptic, katere otroci vsak dan čiijejo in gledajo, naj se' jih tudi imenovati in spoznavati vadijo po nauku oglede. Ako hočeš dober učitelj biti, bodi svoji ded jutrno solnce, katero sija, ogreva in oživlja, ne pa pomeni mesec, mrzel in zaspan. Bes je težavno na dva jezika šolarje tičiti, pa toliko bolj zasluživno. Potreba in postava je, da se otroci v šoli najprej slovenščine, po moči pa tudi nemščine učijo, sosebno dečki, kateri po svetu pojdejo. Počasneje, ko od kraja napreduješ, hitreje ti hoče iti poduk od rok, kadar se deci v nauku pojasni in ragdani; le pridno kaši in pravi od vidnih reči, pa tudi otroke čedno
Í0prašuj. Naj spomavajo stvari, pa tudi opravila ljudij, ter jih vodi po spoznavi vidnih reči do nevidnih, do Stvarnika, U jih hrani in šivi. To je „Abecednika" prvi in inienit-ncjši namen ; zraven pa tudi pismenke spoznavati in prav razločno izrekati, se domače napake odvaditi, in po pismu izreke privajati, pri hranju ne žagati, ne lajati, ampak čedno po ločnicah glas ravnati. „Abecednik" naj bo temelj ali podloga prave omike in krščanske izreje otrok. Hočeš-li, učitelj, dobro, trdno dno položiti, glavico otroh pojasniti in njihovo srce za vse dobro in spodobno ogreti, imaš v „Jbecednilcu" za dve prvi leti gradiva zadosti, posebno za take šole, v katerih se na pol dneva uči. Po tem bodo znali otroci najimenitnejše reči v svojem krogu imenovati, ako jim jili pokažeš, pa tudi pokazati, če jih ti imenuješ, pa tudi po malem povedati, k čemu da so. Povedali ti bodo, kako se je pošteno vesti v šoli, kako doma, - pa tiidi varovati strupnih reči, posebno pa greha. In to je prijazni jiitrni svit vsega šolskega poduka.
2. Za drugo in tretje, ali za tretje in četrto leto vsakdanje šole je namenjeno malo Berilo za omiko in -požla-hnenje otroškega srca. Za samo slovenske šole malo Berilo veliko več gradiva ima, za slovensko - nemške šole je pa za potrebo okrajšano. Skrbni učitelj mora obadvojno berilo imeti in modro prezreti, da bo mogel srce svoje nežne mladine likati in za vse dobro ogrevati. Prvo je, da otroke za šolo ogreješ, naj veseli v šolo hodijo. Beri jim toraj prav čedno : I. Fovabo. Daj potem brati : III. Prvo skrb, in razloži jim pripovedico popraševaje. Ko so to prvo dečki odčitali in razjasnili, naj berejo deklice V. O pridnej Boziki, kako skrbno je v šolo hodila. Potem naj spet dečki čitajo VI. od doeh slabih šolarjev. Posled-njič se naj bere 11. Pesem vesele šole, in obljubi, da jo bodo prihodnjič zapeli. Tako se napreduje ^branje od šolskega vedenja ali zadržanja ; VII. do XII. Če se ti nauk : XIII. do XXII., kaho se lepo bere — prehitro zdi, pa preskoči na: XXIII. Mladosti najlepši vzgled, in napreduj do XXX., čeravno vseh odstavkov ne preberete. Povrni se o pravem času na XIII. Kako se lepo bere-, beri otrokom
sam in ukáži jim, tebe posnemati — zdaj temu, zdaj unemu, pa tuđi vsem skupaj. Za drugo leto tega odreda prihrani, kar je za razum teže, na pr. : XXXI. Kdo so naši stariši ; XXXII. Kalco m poštenje skrhimo ; XXXIII. Kako se v pričo gospođe obnašati; XLV. Poduk lepo pisati; XLVI. Vaja pravopisa in naglopisa; XLVIII. Skrb ga časno in večno srečo-, XLIX. Skrb m bliênjega; LI. Kako se koristno bere; LII. Zlata svatba itd. do konca.
Kadar se kaj posebnega pripeti, naj si bo mlostno ali veselo, daj ded dostojni odstavek brati, in nauk na dogodek modro obrni; p. dečkov kdo je živino neusmiljeno tepel; reci na to citati : XLIII. Hudobni êivinoderec. Ako so dečki toženi, da so drevje lupili ali lomili, kamenje lucali, naj berejo; XLII. Kako je škode varovati. O spomladi reci brati: XLIV. Vesele ptičice. Ako se govori od strahu, ali ponočnih duhov, ki strašijo, reci citati : XLI. Prazni strah itd. Tvoja beseda o pravem času ho po takem branju veliko globeje segla, in tvoji opomini bodo več. izdali, ako jih nd čitanje modro pristaviš, kakor, ko hi se čres hudobije kregal ali pa bedarijam smejal.
3. Ako se je po malem Berilu deci srce za vse dobro oživilo in ogrelo, je namen velikega Berila, otrokom, že večidel odraščenim, v tretjem šolskem odredu glavo pre-brisati, ter jili soznaniti z vsemi potrebnimi rečmi, katere jih čakajo v prihodnjem javnem življenji, da bode šola deci modra priprava za javno delavno življenje. VeHM berilo odgrinja deci po zmožnosti poprejšnjega poduka zemljo, po kateri hodi, in nebo, ki ga gleda. Ta spoznava stvar-jenih rečij na podlagi naše svete vere stoji, ter uči mladino Stvarnika spoznavati in moliti, kar prvi § dopričuje, rekoč: „Bog je svet k svoji časti ustvaril, in nam zemljo v prebivališče dal. Vidno nebo sè solncem, z mesecem in zvezdami brez števila, in pa zemlja sè svojimi stvarmi, se beli svet zove, veličanstvena dvorana božja, ki nam očitno kaže Stvarnikovo vsegamogočnost in modrost".
Naj bi se predmeti velikega Berila v lepem redu vrstili, naslednje pred vsem kratek popis naše zemlje sploh, potem Evrope in drugih delov sveta. Ce se ti dozdeva ovi
nalik za tvojo đeco še pretežaven, pa preskoči na clavešho telo, katero bo vsako otroče lahko gledalo in svoje ude spoznavalo. Ne pozabi pa potem tudi se zemljepisom svojih učencev seznaniti v sedanjih časih; kajti jim je te spomave v naših dneh močno treba. Kamo-li sedaj tudi priprost dečko^ služebna deklina ne pride ; se po železnicah drdrajé, po paro-brodih peljaje! Grdo bi bilo m naše šole, slepiče po svetu pošiljati. Ako svojim učencem včasih tudi obraz zemeljski, ali pa domače dežele zemljevid pokažeš., bodo vsi eno oko in eno uho. Odstavke, katerih otrokom pojasniti prav ne znaš, pa izpusti in na drugo dobo odloži ; n. pr. : Popis Evrope §1. — Mero prostora in število prebivalcev zategavoljo v Berilu najdeš, da se učenci navadijo številke (števila) dobro izrekati, ne pa da hi se jih na pamet izučili.
Pred vsem je potreba šolski mladini spoznavati svoje lastno truplo, njegove ude in svoje dušne moči; drugače povedati človek ne more, kaj ga boli. Je-li ni lagodno bilo v naših šolah podučevanje, v katerih nam niso povedali, kako je peterim prstom na roki posamem ime? — Kako hoče mož „Novice" razumeti, ako živalstva, rastlinstva in rude (rudninstva) saj po vrhu ne pozna? Kako bi pobožna duša „Danico" uspešno brala, ako se niv šoli naučila razločevati dušnih močij? Beri: Veliko berilo: 9.— 10. — Da pa deco preveč v telesno premišljevanje ne po-tukneš, povzdiguj srce svojih učencev po odstavkih 10—11 ; ter jim lepoto duše in imenitnost človeka prav živo razlagaj. Oh kako malo sami sebe spoznavamo! Kako slabo se učimo Boga za svoje prednosti hvaliti ! Je-li ni naša slaba šola veliko tega kriva? Ali ni čas in dolžnost te po-pake v naših šolah poravnati?
Otroci gledajo živali po zemlji laziti, hoditi in letati, ribe po vodi plavati, ptice pod nebom habiti, in jih malo malo poznajo ; še imenovati jih malokateri znajo. Zato jih veliko Berilo v odstavkih 12 — 21 uči: domače in divje živali, ptice, mrgolince in črve spoznavati, pa tudi slaviti in hvaliti božjo dobroto in modrost, ki za vse tako po očetovsko skrbi, in tudi črvička ne pozabi. (21. Ozir na živalstvo.) Kako malo smo se svoje dni naučili rastlin imenovati !
Saj še praproti prav poznali^ bukve od gabra, jelke od smreke dohro rasločili nismo. Kako potrebno je pa mladini vse to, naj si ho dečko, kmet ali rokodelec, deklica svinjarica ali kuharica, da strupene zeli od dobrih ločiti ve. Tega deco veliko Berilo uči, ki govori: 22. do 28. od spomave rastlin, od drevja, grmovja, od Ma in trave, od zdravilnih in strup-nih zelišč; pa tudi gob in mahu opomni in pokaži, k čemu je Bog ió in uno ustvaril. — Od rudnine le toliko povej, kolikor je za pohištvo povrhu vedeti potrebnega, da razločiš ilovico od laporja, puhlico od apnenke, sol od solitarja, vitriol od žvepla. Endnine le, toliko naznani, da vejo otroci, kde se zlato in srebro dobi, kde se železo koplje in kako cedi (topi). Ali ni vsega tega človeku vedeti treba'? Kdo mu bode naznanil teh in takih stvarij, ako se v šoli ne zgodi? Je-li nima biti šola priprava za delavno življenje?
Pokaj pa je našim otrokom naravoslovje? Morebiti za noroslovje, đa jili zmešaš in znoriš ? Prijatelj ! le pocasii. Saj tudi ti v naravi živiš, dihaš sapo, piješ vodo in se rad pri ognju greješ. Je-li ti ni potrebno vedeti, kako se za zdravo sapo skrbi; da ni zdravo, prevroče ali premrzlo piti; kako se ognja in druge nesreče varovati, prazne babje vere zaničevati? Vse to ti naravoslovje prav po domače pové, in celo poduči, zakaj je bliskovod, kdaj in zakaj zvezde od neba padajo, da ni coprnic, ki po močvirjih svetijo; od hodi je dež, toča in sneg; kaj je mavrica, kaj solnčni in mesečni obroč. Za toliko manj bo med nami škodljive prasne vere, za kolikor več bo v šoli takega zdravega nauka.
Otroke zvezdoslovja učiti! ali ni to prava neumnost?"
—	sem slišal bistrega gospoda razsajati, grajati veliko Berilo. Moj Bog, ali nisi tudi za deco svetlih zvezdic stvaril?
—	Bomo li otrokom oči zatisnili, naj bi ne gledali svetlega neba ? Ali ne čujemo, kako poznajo priprosti ljudje imenitniše zvezde po imenu, bolje kakor mi, ki smo po štirnajst let šole pometali ! — Je-li ni mladini treba vedeti, zakaj solnce mrkne, kako se luna preminja, kaj so repaie zvezde, itd. ? Kdo uči lepše veličanstvo božje spoznavati, kakor zvezdoslovje? Beri §. 11,— Tudi koledarja ali pratike
ne boš razumel, ce se zvezdoslovja za potrebo ne naučiš in nebeških znamenj ne razločiš, ne veš, kako se dvanajstero mesecev zove. Kako se pa taki visoki nauki podo-macijo in tudi priprostim ljudem ukoristijo, beri §. 10. od sejmov.
Poprej ko mladenci in dekline šolo zapustijo, se jim ima tudi od rasnih stanov kaj malega dopovedati ; in to ti veliko Berilo v V., odstavku od sposnave človeškega društva poda, ter hvali kmetijstvo in rokodelstvo^ pa tudi vojaštva omeni in ga počasti, katerega se mladenič po navadi boji. Po-slednjič uči domovino ljubiti^ toda po krščansko ; gosposko po dolžnosti spoštovati ter sklene svoje nauke po zlati Jezusovi besedi: ,,Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega". Vrh tega pa tudi svobodno velim: dOijte v šoli otrokom, kar je otrokom potrebnega-^ in če se šolski mladini toliko in tako dá, je-li ho preveč ? Mislim in sodim, da ne.
Kdaj pa bo mogoče, vse to otrokom razložiti in tako pojasniti, da bi razumeli vse te in take posebne nauke? V dveh poslednjih letih, od 10. do 12. leta starosti, se mladina zadosti za vse te predmete izčajma in hrepeni, se vsega tega izučiti. Ako pa niso v tvojem kraju deca za to, izberi iz Berila, kar jim bo dostojno. Bolje malo, pa dobro, kakor preveč in pa slabo. Berilo pa mora mnogo gradiva imeti, da ti bode na izhero. Kar je lehko tebi preveliko, bo drugemu ravno prav. Tudi beseda previsoka ni, ako le nisi ti v slovenščini predaleč mostal; kar bi bilo pa tebi grdo.
Zakaj ste pa poprejšnje Berilo gavrgli, katero je zgodbe svetega pisma učilo ; teh je deci veliko več potreba, kakor teh posvetnih reči, katerih v novem Berilu imamo ? tako se mnogoteri šolski prijatelj jemo pritoêuje, ter thisli, da po pravici govori. *) — Ne tajimo, da je šolcem zgodbe svetega pisma brati potreba ; za to smo jih katekizmu dodali kratko osno-
*) Je tudi dandanes žalibože še „mnogoteri šolski prijatelj", celó med članovi krajnili in okrajnih šolskih svétov, ki se „jezno pritožujejo" čez „nepotrebno" upeljavo realističnih predmetov v ljudski šoli. Ko bi se taki prijatelji vendar hoteli potruditi ovi Slomškov komentar k takratnim Berilom pazno prečitati! Dramila, dramila je trebali	Spis.
vane. Hočeš-li zgodbe naše svete cerkve imeti, beri jih v „Tonovilu'' od str. 1.—206. Reci jih svojim šolcem citati. Da je pa si ar o Berilo za male šole na kmetih malini otro-Icom -previsoko^ za velike pa premalo, preokorno in leseno, to vsak učitelj lehko čnti in spozna, ako zdrave možgane v glavi ima. Kako težavne so za otroke zgodbe starega zakona ; novega zakona še sledú ne najdeš. Kako hoče otrok neznane vojske Savla in Davida kralja s Filistejci razumeti? Tudi staro Berilo govori o naravoslovju, od marsikaterih prikazni na nebu — od solnca, zvezd, planetov in lune, — od dolžnosti podložnih do deželnega oblastnika in do rojstne dežele. Najdeš pravila za priljudnost, pravila za zdravjevarstvo, itd. Pa vsi ti predmeti starega Berila so Í0 nemške besede poslovenjeni:, zato pa tudi teše rn-mmevni. Le primeri staro novemu, in potem sodi. Imeli smo svoje dni na kmetih medle šole večidel v enem samem razredu; imamo jih zdaj večidel v treh, tudi v čve-terih odredih ; jim se staro Berilo ne prilega, ne po besedi, ne po gradivu. Potreba je tudi v Berilu napredka in po-speha, da ne mostanejo naši mládenčí in deklice neznanci in nestanci brez prave krščanske omike v domačih rečeh.
4. K čemu pa nam je tolsto „Ponovilo" za nedeljske šole na kmetih ? Namesto odgovora te lepo poprosim, vzemi te obširne bukve v roke., beri ,,Opomembo" na I. strani do IV. in zvedel boš lehko in spoznal jasno namen „Ponovila", pa tudi, kako potrebno je za mladež, ki hodi v nedeljske šole ponavljat, česar seje v delavniški šoli učila, naj bi deca ne pozabili, koristnega nauka, pa tudi razširili svojo omiko, in se pripravljali za javno, težavno življenje, kadar šoli odrastejo. Pač škoda in žalost, da se malokdo za to ponovilo potrebnih naukov zmeni ter jih celó ne pozna ; nedeljske ponovilne šole pa med lij o in brez vsega sadil ostajajo, ter so podobne lačnim delavcem, katerim se od same lenobe ne ljubi jesti, pa tudi ne delati. Knjige mlačnim ljudem in pa zajcu boben!
II. lorcCbcL šols'h-ifi Ber^il.
Naj ima orgljar še tako dobre orgije, ako dobro orgijati ne zna, mu bodo slabo pele ; so li pa orgije srednje
vrednosti, bodo dobro žvižgale, če le dobremu organistii v roke pridejo. Eavno tako se šolskim knjigam godi. Mislim, da se ne bom šolskim prijateljem zameril, ako ponovim, kar sem povedal o nelikem Berilu in Ponovilu za samoslovenske šole od porabe Berila. (Beri stran 1.)
Prva napaka branja je, aho se preveliko prebere^ premalo pa pomisli in šolcem premisliti dá, kar so brali. Po takem načinu se zgodi, kar sploli pregovor poveda: „Ig mnogega povrhu^ iz celega pa nič". To se pravi vodo sè sitom zajemati, ali pa v prevrtan sod vlivati. Vselej me žali, kadar kako šolo obiščem, in pobaram : koliko ste prebrali, ali kaj iz Berila za pouk vzeli, če mi učitelj po-liinavsko odgovori : „Vse, célo Berilo smo vzeli". To ni mogoče! gospodine, v enem letu ne, pol leta še pa manj. Po takem odgovoru sodim, da so deca mnogo brali, nabrali pa malo, ali celo nič, kakor se lahko in hitro pr.epričam ter po samem čitanji lahko in dobro spoznam, koliko šola velja.
Berejo li šolci lepo gladko, bolje polagoma, kakor prenaglo, brez vsega vrišča in kričanja, ter čedno glas po-vzdigajo in polagajo, kakor jim kažejo ločnice, hitro spoznam, da učenci umejo, kar čitajo, in učitelj ne hodi brez glave v šolo. Taka šola je srebrna. — Ako poprašam šolarje : kaj, od koga in česa so brali? in mi razločno po-vedó od pridne Bodke, kako je rada v šolo hodila, kako je mater lepo prosila, — pa tudi od Andrejčka, potepuha, in se jim na licu vidi, da čutijo, kar pravijo, taka šola je data vredna. Ako pa celo zapojejo otroško pesmico : Kdo je naučil ptičice pet ? in več takih ličnih pesmic, take šole ni poplačati. Pačje bolje malo, kakor veliko Mabodrati, umeti in čutiti pa nič. Šolski učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost dovršil, ako je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil; kaj pomaga glava prebrisana, srce pa hudobno in robato ! Ne tožuje li naših šol žalostna vsakdanja skušnja, da več ko je šol več je hudobnežev, ljudi brez vere in brez Boga, brez prave ljubezni in brez vsake vesti! Je-li so šole tega krive"? Ne daj Bog! Kriva je slaba, neumna učba otrok. Ako otroci v šoli sedijo s truplom, z duhom so pa doma, na duši in na telu ubožajo. Šole,
v kateri iTČitelj ves zaspan in počasen šljuta, po cele dni zapravi, in otrok brez uka v klopi sedi, bilo bi veliko bolje, cla bi jo ne bilo. Take šole so morilke živega duha mladini. Ako se v šoli cita, pa ne popraša, ali deca nmejo, kar berejo, se pravi prazno slamo mlatiti. Nauh se ima vsejafi, pa tudi podorati in povleči shoz pomišljevanje, in obračanje nauha na vsakdanje zadeve otrok. Ce rečeš brati, kako se imajo deca v šoli zadržavati, kako v cerkvi, kako doma; opomni deco vseh pogreškov in pregreškov, Id jih pri šolarjih zasleduješ. Poprašaj male, ali so molili, si roke in glavo za ušesi umili ; so li ubogali stariše, in jih za zamero prosili, če so jih žalili ? S/crž»?, da ho tvoja šola m življenje, ne pa za šolsko klop., prizadevaj si svoje šolce za Boga, za vse pošteno in blago oživiti, ne pa jim zadušiti dobre nagone. Branje in pisanje je le lupina ; jedro pa krščanska omika in zlahno srce.
So neumni stariši, ki svojo deco zato v šolo dajejo, da bi se nemščine naučili, ter mislijo, da je dobra šola taka, v kateri se deca nemškovati prav debelo učijo, čeravno poleg nemškovanja Boga, očeta m matere svoje pozabijo. Taka gola nemškutarija v šoli je morija žlahnega srca in pa blagega slovenskega duha ! Iz takih nemškutarskih šol priraste)o mladi bahači, pa stari berači, prteni kme-tiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jokati. Znajo debelo govoriti, dobrega storiti pa malo. Siiso-li ravno taki poneumčeni modrovalci prvi podpihovalci in puntarji bili? Je li tega nemška beseda kriva? Ne daj Bog! Krivo podučevanje v nemščini to dela, ako se za nemščine del drugi veliko potrebnejši nauk zamudi, in deci, ki vrlo nemško zna, grdi napuh vsadi, ki zarodi napačnost, giz-dost in nepokorščino, ki so rojenice vsake grdobe in nesreče. Je-li ne pride največ študiranih kmetor na boben? !
Res je, da v naših dneh tudi priprosti kmetic nemške besede potrebuje, in v naših uradnijah in pisarnicah težko kaj opravi, če po nemško povedati ne zna, kaj bi rad, dolder je, žalibog, še toliko uradnikov, katerih je sram slovenske besede, ter mislijo, da se morajo zavoljo njih vsi Sloyenci nemško učiti. Zato imamo šole slovensko-
nemške in Berila v dveh jezikih, ter čutimo staro resnico pregovora, ki veli: ,,Kolikor jezikov znaš,- toliko ljudi veljaš". Ali nemščina hodi šolske omike navršek, ne pa edina modrost! Eavnopravnost tirja pa tudi od Nemcev, kateri na slovenski zemlji živijo, da se učijo njihovi otroci slovenščine. Nemška ošabnost slovenski jezik zaničuje, pa ne modrost. Modri učitelj zatorej skrbi, da se tudi nemška mladež slovenščine nauči v pomešanih šolah.
Teêek ja,rem nosijo îiàtelji, kateri v enem, jeziku učijo ; dvakrat teêavneje delo pa /e, po slovensko in po nemško deco šolati^ in šolnik, kateri to dohro zna^ je dvojne hvale vreden^ pa tudi dvojnega plačila. — Berila nemško - slovenska ti vodilo dajejo, ako se jih modro poslužiš, in že v „Abecedniku" vsako reč, kolikor mogoče, deci .pokažeš, ter po slovensko in po nemško, pa spet nemško po slovensko imenovati rečeš, naj se šolcem jezik ugiadi in,privadi na čedno izreko mlado uho. Malo Berilo ima sostavke po moči od besede do besede ponemčene; veliko Berilo pa v bolj prostem duhu nemščine, kajti so učenci nemške besede že bolj vajeni. Vsa Berila so v slovenskem duhu zložena^ zato je nemška beseda nekoliko bolj okorna; učitelj jo naj za potrebo olika o pravem času. Hočeš li učence nemške besede dobro učiti, le na dvoje daj čitati, naj eno po slovensko, drugo pa hitro ravno tisto stavo po nemško bere. Ko sta celi odstavek ali §. odbrala, potem jih po besedah in sestavkih izprašuj, naj pove, kaj se pravi to ali uno po nemško, kako nemško ime po slovensko, kako se reče to dejanje po slovensko, kako po nemško. Ko si deco tako toliko časa vadil, potem jim lepo brati ukaži celi odstavek. Da je velike in pogostne vaje potreba slovensko in nemško govoriti ali pisati, kdo si tega ni skusil ? Zato so pristavljene Berilom pismenske vaje besede sklanjati in pregibati, sostavljati in razstavljati, katerih se lahko poslužiš, ako bolje pismenosti ne trebuješ. Samo ne pozabi, da vse te vaje imajo biti kratke in pa praktične, ne pa vodil in pravil toliko kolo, da bi se pretežko obračati ne dalo, pamet težilo, šolsko omiko pa mudilo. Nemško branje ires slovenskega spoznanja tega, kar se
je bralo, ni le pramo delo, ampah tudi škodljivo otrokom. Vse, kar učiš, utisni otrokom v glavo in v srce ; toda skrbi, da svoj nauk oMviš, da vsejano dobro seme ne umrje, na uglajeno cesto ali pa med trnje ne pade in se zaduši! brani pa tudi pticam, kolikor moreš, zapeljivim polmjšljiv-cem, da ti ga ne pozobljejo-
Vrli učitelj ne sme biti les, manje pa led ; inače bi v šali sima bila, in dobrega sadu ne rodila. Kako pa to? Naj ti tndi raba Berila k temu pripomore. Berilo malo-in veliko imamo samo slovenskopa slovensko - nemško. Redke so šole, v katerih bi bilo samo slovensko Berilo doma; večidel vse naše šole na kmetih so ponemčene, ki berila v dveh jezikih imajo; to slovensko-nemško Berilo je pa močno okrajšano in za omiko šolcev premedlo; učitelj si zatorej naj več iztisov celega slovenskega berila omisli. Ko si sebe in svoje učence z nemško - slovensko ucitvo utrudil, beri jim n. pr. od modrosti, stran 1—5 velikega Berila. Si svet sè svojimi solatcki prehodil po suhem, po morju, reci jim citati od dveh popotnikov, 39. Daj jim zastavico na dom, str. 40 ; naj jo razrešijo, ter obljubi kako darilce njemu, kateri jo ugane, kaj pomeni ali kaj je. Deca bodo po takih uganjkah bistroumni, in tudi domače ljudi boš za šolo budil. — Si človeško telo popisal, daj jim brati priliko: kako se človeški udi spuntajo, in ntisni jim zlati nauk, katerega nam je sosebno v sedanjih časih veliko potreba. Kako dobro je odraščene šolce živo opominjati : kako za zdravje trupla skrbeti, ter jim ne-varščine s prstom kazati. Da pa nauk živo zapomnijo, naj čitajo, kaj je storil Jaka zidar, str. 63.
Frislovice ali sploh pregovori so dati orehi m življenje ; pa učitelj je dolžan deci jedro razluščiti. Reci zatorej brati na str. 35 : „Jabelko je zjutraj zlato, opoludne srebrno, zvečer pa svinčeno ;" in pobaraj, je-li je to res ? Je že kdo otrok to videl? Videl ni, pa skusilo jih je veliko. Ce sadje zjutraj uživaš, ti bo dobro služilo, in je zlata vredno. Manj zdravo je opoludne; na večer ti bode težilo želodec, kakor svinec itd. — Povzdigni be-
seâo, in daj brati: Čésa dušo varomti stran 79; ter jih svari pred jezo, zavidom itd. — Pelji svoje učence v šolo k mravljam, k bucelicam, k sviloprejkam, str. 145 ; pa tudi k pajekn in muM, stran 139. — Slišiš, da je kdo drevje oškodoval, daj jim brati od; sadjereje,156, ali jim pa sam prav micno beri. — Ko ste grmovje pregledali, reci jim, naj se učijo od vinske trte ponižnosti, da ne bodo, kakor Ibodece trnje odrastli. — Berejo tičenci od rudnine, opomni jih, kako blizu nam je smrt, ter naj berejo, kako je : Strup na mizi. Če lioceš odrašcenim dečkom v čudno daljavo pokazati, naj berejo prav razumno : Čudni magnet, stran 191. Pravi in kaži jim živo in mično z zvezdami obsijano nebo, naj občutijo veličanstvo božje — str. 229 ; uči jih pa tudi sè svojim stanom zadovoljnim biti, str. 258. Ne zamudi navdušiti posebno mladeničev za drago domovino str. 250. Ne pozabi tudi sam na sebe, učitelj , in opomni svoje učence velike dolžnosti, hvaležnega srca do učenikov biti, str. 261. Taho ho tvoja šola cvetečemu sadunosnïku podobna, nadepolna m učence, m sta-riše, in tudi m tele; drag vinograd m domovino, ga sveto cerkev, pa tudi m sveto nebo.
Alio hočeš svojo šolo oživljati, slirbi_ m pošten hrathi čas. Vse stori. Mor teêavo polajša, in koristno posladi. Daj učencem večkrat na dvoje brati, da jim pazko povzdigneš ; p. st. 89 : „ Od imenitnosti človeka", naj učencev kdo kakor učitelj bere, učenci pa odgovarjajo. Tako p. „Od popotnih ptic"", naj bo eden učencev Lojzek, drugi pa oča, ki odgovarja, česar Lojze popraša. Sprejmi včasih svoje učence po potu domov, in kaži jim gredé mnogotera drevesa po gaju, pa tudi rože po senožeti in za plotom strupene zeli. Po vseh svojih hojah, pri vsem svojem djanju in nehanju ne pozabi, da si učitelj kristjan in pa še pravoveren katoličan, in se ne sramuj k molitvi odkriti se, ne v cerkev grede pokropiti, moliti sè svojimi učenci in pristopiti ž njimi k spovednici, iti z otroki k sveti božji mizi, imej za slavo in čast. išTe pozabi, kaj Jezus vsem učenim veli : „Kdor stori in uči, bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu", Mat. 5, 19.
Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozna, njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in fri-den šolnik človeškemu rodu veliko več koristi^ kakor najslavnejši vojskovodja, kateri sovražnike strahuje, ter premaguje kraljestva ia užuga mesta. ' Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skrbi za boljše ljudi in boljše čase. Naj si ga ravno svet ne pozna in večidel slabo plačuje; v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo. Pa tudi vsem slabim zanikarnim šolskim učiteljem gorjé, po katerih se svet pohujšuje! Bolje bi bilo celino kopati, ali pa drva sekati, kakor najžlahneje blago, drago deco slabo učiti in pa divjake izgojevati. V najglobljejo peklensko brezno pridejo slabi stariši, vrh slabih starišev pa zanikarni uce-niki. Bog nam pomagaj !
M

VI. Slomšek o domoljub]! in rodoljubji.
Slomšek je svojo domovino in svoj rod neizrečeno ljubil. Iz njegove prave in čiste ljubezni do svoje domovine in svojega roda pognali so sledeči vzkliki njegovi :
1.	Slovenka meje rodila, Slovenka meje dojila, naj me Slovenščina tudi sina hvaležnega ima.
2.	„Vrli domoljubi so pošteni očetje in matere, ki svoje otroke po krščansko odgojevajo in jim ljubezen do domovine globoko v srce vtiskajo. Domoljiihi neprecenljivi so vrli učitelji in odgojitelji šolske mladine, kateri si prizadevajo na-depolne mládenče, bistre glavice in pa srca milega za vse dohro in pravo oživiti in ogreti za. domovine slavo in blagost.
3.	Ljubo doma, kdor ga ima, pravi pregovor ; kdor pa hoče svoj dom. imeti, mora za suojo ljubo domovino skrbeti vse svoje šive dni, in še v svoji poslednji tiri ne sme svoje domačije pozabiti, v kateri bodo počivale njegove kosti. Kdor svojo domovino ljubi, skrbi za zboljšanje zemlje, na kateri je tekla njegova zïbél, skrbi za polepšanje. hramov.^ v
-- -
hojih njegovi domačini prebivajo, skrbi m lepoto cerlivij, v Jcaterih se njegovi sosedje h slušU hošji sherajo, pošlahnu-jejo svoja srca; sJcrii m pravo omiko svojih ljudij v šoli, v cerkvi in doma. Naj hi njegovi rojaki tudi po njegovi smrti srečno in veselo živeli, jim v korist vrli domoljub tudi svoje premoženje sporoči. Takih domoljubov prav veliko nam Bog daj; oni so slava in blagor svoje domovine.
4.	Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu, ne jezika materinega, ki domače kraje po domače oživlja in poveseljuje. Brez jezika in národa bila bi Še toliko rajska dežela žalostna puščava. Pravi, živi domoljub skrbi za slavo svojega rodu in jezika, kaJcor skrbi ženin za lepoto in čast svoje drage neveste, da je nikdo ne zasramuje, ob poštenje ne deva, in ne oskrunjeva, temveč po vrednosti poštuje in obrajta.
5.	So, ki se svojega národa sramujejo, kakor hitro jim^erje zraste. Takih rojakov puhlo dejanje je matere za-sramovanje, katera jih je rodila ; njihova čast in pa prazna pena; le košata senca je njihova sreča. So pa tudi prenapeti domoljubi kakti polži v lupinah, ki druge národe črté in sosede pisano gledajo, ki dobro izhajajo. Tako dejanje ni kristjanjsko, temveč pesjansko. Divjaki po Afriki in Ameriki druge rode oberajo in sovražnikov meso žró, dokler krščanskega imena ne poznajo. Kristjani vseh národov smo si bratje in sestre, in Avstrijani, mnogovrstnih jezikov ljudje, si imamo biti ljubeznjivi domačini. Nemec naj Slovencu, Madžar Bumenu prijazno roko podá, kajti vsaki le enega Boga in enega cesarja ima, tako bo v Avstriji sreča. Ne rekajmo samoljuhno in presebično: mi smo Čehi, mi Hor-vatje, Kranjci smo mi; kaj pa Korošci in Štajarci vi! Brato-Ijubno mislimo in ravnodušno recimo: mi smo Slovenci in pa Avstrijani, kakoršen je naš Badecki bil.
6.	Grlejmo, da bomo stali vsak na svojem mestu:
kot nepremakljivi katoličani, — kot zvesti Avstrijani — pa tudi Slovani. V svojem katoliškem boju dajte, da se zaupanje v našega cesarja Franca Jožefa I, ne izgubi.
7. Kdor svojo očetnjavo ljuU, on ljubi tudi njeno ljudstvo, njeni jemk, njeno vlado in njene mvode".

VII. Slomšek o materinem jeziku.
Ako se v načinu druge kritikovati spoznati da značaj človeka, potem je presojevalec rajnili rodoljubov in utemeljiteljev našega slovstva sam prvi rodoljub in najslavnejši utemeljitelj med njimi, kajti njegova jedrnata, a vsikdar blagohotna ocena onih slavnih mož je jasno ogledalo, v katerem vidimo Slomška vsega navdušenega in gorečega za povzdigo in blagor slovenskega národa posebej ter Slovanstva, sploh.. .Le poslušajmo ga, aposteljna Slovencev:
„Slava rajnim rodoljubom in utemeljiteljem našega slovstva !
Kdo nas Slovencev ne imenuje z veliko častjo in hvalo apostolskih bratov Solunčanov sv. Cirila in Metoda, dve prvi zvezdi verozaltona in našega slovstva. Jezer let svetita vsem Slovanom, in bota svetila našim narodom, dokler ne vgasne matere Slave lepo imé. Sveta vera jim je bila luč, beseda slovenska prva pomoč izobraziti veliki slovenski národ. Sveta vera in pa beseda materina ste tudi nam dobrega napredovanja nogi in roki. Zavrzi vero, opusti besedo materino, in tvoje napredovanje bo hromo, kruljevo.
Trubar, Dalmatin, Bohorič so našo slovenščino obudili, Japel in Blaê Kumerdej bila sta mnogoučena in pa sa slovenščino vsa goreča moža. Baron Žiga Coiz : kakor pridna hučela je pobiral in po svojih znancih pobirati dal cvetje slovenskega slovstva po planinah in dolinah, po svojih rudnikih in fužinah gradivo za nov slovenski besednik. Vodnik in Kopitar sta bila Goizova učenca. Setva in žetva je na slovenskem polju velika, vrlih delalcev pa še premalo. Bila je doba Vodnika našega lepa spomlad, blagi Vodnik pa njeno solnce :
5. „Kraljestvo nama bilo ni Bogastvo tega sveta; Slovenščina zlata^ časti Slovencem ne obeta. Zaupam pa da bođeva, •V nebesih večno združena, Slovenca prav vesela S Slovenci slavo pela".
Učeni Bavnihar je svojim rojakom jasno pohajal, da pristna (prava) slovenščina ni v ponemčeniJi mestih doma, ampak na kmetih^ kder še Slovenci ovohali niso nemškega duha. Ravnikar in pa hlagi Balant, obadva vrla Slovenca in škofa, sta v Ljubljani slovensko stolico utemeljila in oživila slovstvo naše. Hvala jima lepa! Koliko je častiti Franc Metelko za čisto slovenščino storil, nam kaše njegova mojstersko do-êena pismenost. Bilo,bi še mnogo omeniti vrlih Slovencev in tudi Primorcev, kakor rajnega Staniča Goričana, Vrtovca Vipavčana, Veriti Franca, nadepolnega Pekec Antona, slavnega pesnika Prešerna in še drugih mož lepo število; pa naj bo zadosti slovesa vrlim Kranjcem, da tudi od vrlih Slovencev častitega Oorotana vsaj ne koliko povemo.
Starega Gutsmana pozabiti ne smemo, on je naš Nestor v pismenosti. J arnik Urban: bistre glave moš, pa tudi vrle postave, je hlagi Zilčan slovensko cvetje saditi začel. Čitaj Jarnikovo „Zvezdje", beri poslovenjenega „Fridolína" in čudil se boš, kako visoko se je njegov duh povzdigal, kako gladko mu je že pred polovico stoletja slovenščina tekla. Jarnikov „Idiotikon slovenski" nam je živo ogledalo velečastnega sklada naše slovenščine in nam s prstom kaže slovenske besede čedno kovati, pa tudi razumevno dokazati vsake besede koren in pomen. Ahacel Matija, draga igla Slovencev, dika učilišča Celovškega, pa tudi blagor cele koroške deêéle.
In ti, vesela dežela Štajerska, nisi tudi ti vrlih Slovencev rodila, jih dojila národu svojemu? Kdor domoljubov štajerskih ne pozna, naj ne reče, da je v rodovitih Slovenskih Goricah doma. — Vrh veselih Goric, pri sv. Urbanu nad Ptujem pokriva zelena gomila rajnega Volkmera, domačega
6*
— 8é —
fevca našega. Kar sta rajna Šmigovc in Ivan Primic v nemškem Gradcu m slovenščino storila^ hi sta slovensko stolico na učilišču Graškem ustanovila, zasluži našo veliko hvalo^ in terja od nas rajnima domoljuboma za toliko veco prizna vo, za kolikor veča je bila suša in lakota slovenščine v njunih dnevih. Poznate prijatelji iskrenega Slovenca^ rodoljuba gorečega, Krevipeljna Antona ? — Njegov slovenski dull še neprenehoma mlajše rojake po vseh tistih krajih navdaja, po katerih je rajni Krempelj slovenščino rosil. Hvala mu lepa !
Hočem povedati naših rodoljubov lepo število, kojih blaga dela so skrita ostala našim očem? — vam naznaniti veliko množino vrlih Slovencev in Slovenk, ki so slovenščino ljubili in priporočali svojim rojakom? — Zaupam, da se sretijo njih častita imena v bukvah večne slave, ter jih bomo nekdaj veselo čitali, ako jih bomo zvesto posnemali v jDravi krščanski ljubezni in rodoljubju. Kakor svetle zvezde na jasnem nebu migljajo, tako nas vabijo
—	nas mično zovejo in mogočno vlečejo rajni naši rodoljubi, rekoč : ^ Vrli Slovenci ! ne pozabite, da ste sini matere Slave ; naj vam ho drago materino blago : sveta vera in pa beseda materina! Prava vera bodi vam luč, materini jesik bodi vam ključ do sveličanske národně omike. Naj vam sveti, mladi rojaki, rodoljubnost iz naših grobov, kakor večerno solnce, ki se po hribih in dolinah ozira, katere je na svoji poti lepo osevalo in ogrevalo, ter jim davalo novo življenje. — Kakor nam, bo minila hitro vsa posvetna čast tudi vam ; za večno slavo torej skrbite !" — To je rajnih rodoljubov glas — tako na delo vabijo nas.
—	Prijatelji ! Slovenci ! Bajnih Slovencev posnema bodi naŠa slava — bodi naše presrčno veselje! In kakor sem rekel, tako bodi !"
O materinem jeziku pravi Slomšek dalje:
1. ,,Žalostni časi slovenščine so bili; vsa v prahu in mahu zaraščena je slovenščina spala. Nemci in drugi ptuji sosedje so jo črtili in zaničevali, vlastenci (plementaši) so se je sramovali; kaj čuda, da ni bilo čitati slovenskih knjig, niti moža najti, ki bi jih pisal. Na kmetih ni bilo šol, po trgih in mestih se je učila nemščina in latinščina ;
- ~
oni dve ste košato m miso sedeli, njuna sestra pa m vrati pomhljena sedela. Slave slavni sini so znali vrlo pisati nemški in latinski, golčati italjanski in francoski, v svojem materinem jeziku se niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli. V celovški cluliovšnici, v se-. minišču večidel slovenskih dušnih pastirjev, ni bilo najti slovenskih knjig, razun Gutsmanovega nemško-slovenskega besednjaka, in pa kratko premišljevanje večnih resnic, slovnice izmed jeser učenih Slovencev jeden pomal ni. Po tri duhovnije si lehho prehodil poprej, ■ ho si na slovenski evangelij naletel. Tako je uboga slovenščina žalovala, pa tudi omika Slovencev je tolika zaostala, da smo bili narodom v za-smeh in oporeko. Vsakojaškega srca je moral biti tedaj mos, kateri si je upal mnicevanega materinega jezika lotiti se in zbujati med svojim narodom dušno življenje. To so storili na Kranjskem rajni Juri J apel, Gutsman na Koroškem, in na Štajerskem naš slavni Volhnar. Da do-moroclni pisec kaj velja, mora vse šege, dobre in slabe navade, vse čedne in nečedne lastnosti svojega ljudstva dobro poznati, poznati žile domačih občutkov, kinč njegove besede ima biti domač, ne kupljen, mora pa tudi vedeti pravo mero omike materinega jezika, da ga zamorejo njegovi rojaki v razumenju dohajati. Le kdor domače lepo posneti — ptuje blago pa čedno podomačiti zna, on zasluži slavno imé domorodnega učenika''. In to je bil v prvej vrsti Slomšek sam !
2. „Velik, neprecenljiv zaklad je Slovencu materini jezik, naj ga le sam ne pokoplje v zemljo pozabljivosti nemarnemu hlapcu podoben. Mati Slovenka nauci svojega sinka 32 glasov jezika, in nam ravno s tem bogastvom jezika pet talentov poda, se vseh drugih jezikov prav lehko lotiti, ki veliko manj temeljnih glasov besede imajo. Naj si ravno slovenski jezik na veliko podnarečij razpada, in okoli 23 pravopisov v svoji rabi ima, se vender Slovenec vsakega podnarečja v kratkem privadi in tudi sosednih jezikov tako lahko in mehko nauči, da ga boš za rojenega Italjana, Francoza, Angleža in Nemca po govoru imel.
3. Ljudski jezik (jezik ljudstva), dokler narodu ne umrje, kakor so n. pr. latinski, starogrški in vec drugih pomrli, se za toliko hitreje preminja, za kolikor se čisla in V slovstvo obrača. Omika domačega jezika se ne sme zavezati, da bi se neprenehoma le po starem kopitu pisalo in govorilo; se pa tudi nima prenagliti, ne prekucniti v jamo prenapetih oblik in nezastopnega slovstva. Moder rodoljub jesihoslovje parno spremlja^ ne zaničuje starine pa tudi novine v svojem jeziku ne zametuje, temveč skrbno jagode pobera in spravlja, naj si jih čita v novih pismih, ali pa sliši od prostih ljudij ; pristne besede in vrle prislovice so mu dragi biseri, s katerimi zaklad svojega jezika bogati,, dokler le more. Naj bi vsakdo, ki se z naukom ljudi peča, naj si bo v šoli ali doma, na leci ali v spovednici, Rejetov*) hvalevredni vzgled posnemal, slovenske besede skrbno poberal sebi v poduk in tudi drugim v pomoč, kateri domače slovstvo množijo, kako spešno bi nam slovstvo obogatelo, in občna razumeva po vseh slovenskih krajih napredovala, kar je dobro in tudi potrebno za povzdigo in" omiko domačega jezika. Koliko vrle slovenščine še v mnogih kotih počiva^ katere še ne pomamo, M na poljanah ali papo mestih prebivamo! Mnogotera slovenska beseda je že po hribih in samotnih dolih zaspala, katere nihče pobral in za slovstvo shranil ni, marveč so se ji le smejali, katere niso poznali. Tako se jeziku zguba godi, katera ni za popraviti. Zberajmo torej skrbno, podelimo si pa tudi po bratrno najdenega blaga, naj bo naša beseda čedalje bolj obilna, pa tudi razumljiva, kakor svetla luč ; ona je ključ k pravi vednosti in kreposti.
4. Da se človeku po jeziku pozna, kde je doma, mu ni zameriti; saj se je tudi sv. Petru poznalo, da je bil Galilejec. Da pa nezarobljeno, preveč po domače zavijaš, je surovo in umikanemu človeku grdo, naj jo po gorjansko zarobiš, ali pa po dolenjsko na dolgo potegneš ; noroglavci te bodo ukarjali, godci pa oponašali, kar se je celo pridigarjem rado godilo in se še včasih zgodi, pa
*) Nekdanji župnik pri sv. Petru pod Sv. Gorami.
le takim, kateri si za oglajo materinega jezika premalo prizadenejo in namestu v domači besedi napredovati, le zaostajajo : in taka nemarnost je kvara dobrega. Po takem potu so naši predniki tako daleč zašli, da Korošec kranjsJcih iukvij ni hotel Irati^ ne Kranjec Korošca pridig poslušati^ reJwč, da ga dobro ne nastopi; in sta si vendar brata, soseda. Tudi Štajerci so si radi pridigarje izbirali, ki so jim prav po domače zarobili. Ako bi bila ta razvada ostala, bi si bili Slovenci v besedi babilonsko zmešnjavo napravili, si zapravili obsežne bukve in vsem za-stopne učitelje, izginilo bi bilo njih slovstvo, pogasnila njihova slava; celo njih imé bi se bilo izgubilo. Hvala torej mošem^ hi so našo besedo tako očedili in ogladili, da jo lehko in radi vsi poslušamo, bodimo si Gorenjci ali Dolenjci, ter so ji pot do vsakega doma naravnali, kder so dobrega srca in pa nauka željni ljudje. Tudi v tej zadevi beseda velja: ,,Kdor ne zbera, on raztresa; in kdor ni z nami, je zoper nas".
5.	Hrvatska beseda je našej slovenski najbliža sestra zale hčeri jedne matere Slave, kojo v tistih okolicah (okoli Varaždina) še zdaj vsi prosti ljudje tako čedno govorijo, kakoršna se slovenščina po mislih učenih možev v starem svetem pismu čita, koje je blagovestnik sv. Ciril, apostol Slovanov, prvi poslovenil. —• Slavno in koristno je v mladosti sosednih jezikov se učiti, ne le nemškega in laškega ; marveč tudi vseh bližnjih slovenskih podnareČij, ki so nam za toliko bolj lehka, kolikor so nam bliže v žlahti. Kolikor jezikov pa kdo zna, toliko človekov velja in kdo vé, kamo še po svetu prideš ? — Mládenec mora hiti svoje rodovine Unč, ne pa puhla repa.
6.	Na meji med Nemci in Slovenci imajo stariši navado svoje dečke, celo dekline,^ med Nemce pošiljati, naj bi se nemške besede lotili. Želja po nemški besedi ni sama na sebi graje vredna ; človek toliko ljudi velja, kolikor jezikov zna. Blizu Nemčije nam je gotovo tudi nemške besede potreba; za tega del se tudi deca za potrebo nemškega jezika učijo. Ako pa misliš, da šola- za druge nauke ni, kakor za nemščino, se močno motiš. DoMer
otroh v doomčem jedJm dohro vajen ni, se nemškega teško uči in hitro pomhi, ne sna nemščine in ne slovenščine ; takemu je šola izgubljena in potraten otroških let zlati čas. Se hočeš tega prepričati, vprašaj može, kateri so v take nemšku-tarske šole hodili; izmed sto takih šolarjev v 25 letih težko jih pet svoje ime podpiše, nekoliko nemških besed govori, nemškega pisma pa ne razume, še manj pa slovenskega, katerega se ni učil. Ne bilo bi torej očetu zameriti, ako svojega sina med Nemce pošlje, naj bi se nemščine bolj privadil; pa kaj pomaga mladenču nemška beseda, ako pa krščanski nauk pozabi -— kaj deklici nemškuta-rija, ako pa svojo nedolžnost izgubi ! Na Nemškem mladi Slovenci in Slovenke ne razumejo pridig, ne krščanskega nauka, še spovedovati se priložnosti ne najdejo ; priložnost pohujšanja pa ne počiva, in angelj nedolžnosti jih prej zapusti, kakor se jih prime nemška beseda. Na Koroškem mnogokrat taki nemškoželjci celo med krivoverce v službo zajdejo in ob pravo vero pridejo. Ali ne bo taka zguba skrbnemu pastirju žalost napravljala? — Ali ga bode nemška beseda izveličala ?
7. Čudno je, in bi rekel, ne brez krivice, da se po Slovenskem ne le v velikih mestih, ampak tudi v manjših kder je komaj kakih dvajset ljudi, ki slovenskega ne razumejo, po nemški pridiguje ; v nemškem Gradcu pa, kder po jezero Slovencev biva, ni ne jedne slovènske pridige. Slovencev ni sram poslušati nemškega poducenja, da ga le na pol razumijo ; Nemci se pa hitro božji besedi umaknejo in celo iz cerkve gredó., rekoč, da slovenske pridige ne razumejo, čeravno leta in leta na Slovenskem živijo in si po slovenski dobro pomagati znajo, kakqr da bi slovenska pridiga le za proste ljudi bila. Eavno tako se tudi v uradnijah in pisarnicah godi, da iia slovenski zemlji slabo ali pa celo ne opraviš, če nemški ne govoriš, ali pa tolmača s seboj ne vzameš. Ni se čuditi, da naši kmetje pravijo, slovenski jezik le doma in pa na potu k gosposki velja; pri gosposki mora nemška beseda biti; in če kdo gosposko suknjo nosi, se ima le po nemški nagovoriti. TaJio se. nam, materini jezik zasramuje in tepta ^ ne le od
Nemcev, marveč od slepih Slovencev^ hi ne vejo, kaJco krivico svoji narodnosti činijo. Materini jedk je prvi hošji dar, v katerem pregovorimo, in ga njega nam ima hiti pred vsemi drugimi jesiki mar, da ga častimo, likamo in po slovenski radi govorimo, prepevamo in se v njem veselimo.
8.	Slovenski rojaki služijo kot uradniki po vseli avstrijskih kronovinah, se nauÔijo lahko in radi vsakega jezika ; kako okorno se pa večidel nemški opravniki med nami nosijo ter hočejo, naj bi za njih del vsi Slovenci nemški znali, da bi pri njih kaj veljali. Slovenski sinovi so na vojski hrabri 'vojšcaki, in tako pogumni, da se jim sloviti vojskovodja odkrije, in jih vsi hvalijo, ki jih poznajo. Slovenci znajo tudi orati in vinsko trto obdelovati,- so pridni podložili svetlemu cesarju in pobožni, verni kristjani : in ravno to je prava pristna omika, ki ljudi časno in večno srečne stori. Ako so Slovenci res mostali, so m-ostali v tisti nemški kulturi in posvetni modrosti, ki jo sv, apostelj Pavel imenuje pred Bogom neumnost. Ako smo pa SlovencÁ v kakih posvetnih rečeh zaostali, so nerodne nem-škutarske šole krive, v katerih se razun sv. vere, prav drugega ni slovenska mladina učila, kakor nekoliko nemščevati. Nemško so deca večidel posahili, drugih potrebnih in koristnih reči se pa niso učili. Se le kakih trideset let se slovenski otroci v domačih šolah poleg nemške, in pred vsem tudi slovenske besede učijo, računijo, se modrujejo in pojó, in polovina naših šolskih stanic je slovenskim šolcem pretesna, kar očitno priča, da slovensko ljudstvo na deželi slovenskih šol poželjuje, v katerih se pa tudi mladina za potrebo ' nemške besede uči. Po vseh krajih, pri vsaki tretji duhovniji tožujejo, da nimajo šolcev kamo posaditi; vsaka c. kr. okrajna gosposka ima v svojem okraju po več komisijonov šole razprostirati, ali nove staviti".
Slomšek samo pet dni pred svojo smrtjo:
v
9.	„Od pamtiveka ni vrela nemška kri po Štajerskem ,v žilah nekaterih prenapetnežev (Exaltados) nemštva, ki so nemški po rodu ali po odpadu (Apostasie), tako
iiiiđo, kakor 1. 1862. Kaže se, kakor đa ne morejo str-peti oživljenja Slovencev v jeziku in omiki ; in ker ne gre izumiranje našega narodnega značaja in našega jezika tako naprej, kakor stoletja sem, zato bi radi razcvit z vsem orožjem laži in sumnicenja sè silo zatrli ... a jaz spoštujem vsakega ljudstva naravne značaja poteze kot dar božji, tedaj tudi materini ježih vsakega ljudstva hot prvo sredstvo njegove omike. Podlaga vsahe naravne ljudske omike je gojitev ljudskega jezika^ hrez nje ostane vsako ljudstvo v zibeli svoje izobraženosti. Ocivestni dokaz temu je zgodovina naše ljudske šole za 50 in veo let. Zato pozdravlja vsak pravično misleci mož razcvit našega materinega jezika in narodne omike z veseljem ... 1. Materini jezik bodi naša desnica pri omikanji našega slovenskega ljudstva; njega likati in do časti spraviti, da ga tudi tujci spoštujejo in se ga radi uôé, bodi naša skrb. V naših ljudshih šolali hodi materini jezik poučni materini glas, kakor v cerkvi. — Kakor lepota svoje neveste, naj se hvali in priporočuje lepota svojega materinega jezika. 2. Pa da se dobro in boljše izhaja, je tudi levica, če ne vsem neobhodno potrebna, vendar koristna, dà, za nekatera opravila neizogibljiva. Baš tako v našej deželi drugi deželni jezik ■— nemški . . . zato hočemo oba po vrednosti spoštovati in gojiti.....Mi smo ter ostanemo katoliški duhovniki — Avstrijani — in Slovenci . . . Enake pravice.^ enake dolžnosti za Nemce kakor za Slovence. Glejmo, komu zaupamo . . . Kdor resnico uči in pravico terja, ne more hiti brez sovražnikov".
10. Ultranizem pa graja (1. 1861, proti alumnom) tako-le : Ljubi materini jezik je dota naših roditeljev, dragi vade mecum naše ljubljene matere. To-da ne pozabite nikoli, da je le sredstvo, ne pa edini namen (Selbstzweck) — ter ne dajte se upreci v jarem onih prenapetnežev (Ultras), kateri bi dali vse, celo vero za jezik — ki vse, vse sovražijo in zaničujejo, kar ne govori njihov jezik. Taki ultranizem bi nam prinesel novo človekožerstvo — ter nas pripravljal za strašanski boj pokončevanja. Ex-trema se dotikata in ne prinašata nikdar dobrega. Naša
naloga ni druge jezike mtirati^ ampak našemu materinemu jeziku do časti pomagati. Hoc est meuni consilium ; puto autem, me spiritum in hoc rerum habere".
VIII. Slomšek o petji.
Jezik in petje sta vsakega národa prvi pojav. O tem izdatnem vzgojevalnem sredstvu pravi Slomšek v svojih „Drobtinicah" za 1. 1847 pod naslovom „Pesmi sladki glas" tako - le :
„Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmijo dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek cas delajo, kadar veselo procesijo peljajo; ne vejo za revščino tega sveta. Dobre volje si kmetic žvižga in poje, orac na polju, kosec na travniku. V pesmih ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodelec med svojim orodjem, in delo mu teče izpod rok gladko, kakor vesela pesem iz srca.
Pevaje gredo srčni vojščaki nad sovražnika v boj ; v pesmih jim raste srce. Pevce in pevke imenitna gospoda ima, da ji vberajo zložne pesmi na grli dve, na tri ino štiri, kakor se ji poljubi. V samoti si poje popotnik, da ga ni strah ; poje v vozi jetnik, bolnik na postelji svoje dolge noči, ter si žalosten sirotej kalno srce vedri. V svetih pesmih se molitva pobožnih kristjanov k nebesom vali; zdaj v lepi procesiji pobožnega petja srce kipi. Ni gostije, ni sedmine, ni poštene družine (družbe), kder bi čedne pesmi ne bilo. — In tako je prav; saj tudi ptičica poje; kaj bi človek ne pel! Pesmi le tamo slišati ni, kder ni poštenih ljudi.
Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci, in lepšega darů ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Eečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam dá lepo novo pesem, naj si bo zdravička, ali pa sveta, da
je le vneta, Ibrez vsega grelia. Kdor kako lepo pesem zna in jo zapoje, se vec obrajta pri poštenih ljudeh, kakor on, ki piti kupuje. Lepa pesem je zlata, draga reč.
Kakor lani, nate tudi letos za poskušajo nekoliko novih pesmic. Dam, kar imam. Bojo mladi pevci staremu lepših pesmij poslali, bomo tudi lepših za jirihodnje leto dali vsem ljubim Slovencem in Slovenkam, ki so dobre volje in pa poštenega srca".
Leta 1853. izdala je ,,družba sv. Mohora" v Celovci 50 pesmic z napevi vred pod naslovom „/$ola vesela lepega petja za pridno šolsJw mladino". Slomškov „Nagovor" v tej,, Soli" se glasi :
„Vse stvari po svoji šegi Bogu čast in hvalo pojó. Vrelci po kamenju rožljajo ter šumljajo slavo Bogu ; velike reke po svojih potokih (strugah) hrušijo in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim toliko moc daja. Pohleven vetrc, ki po drevju pihla, kakor mogočen vihar, kateri po gorah doni in drevje priklanja, Boga časti. Grilče (muren) se na solncu ogreva in svojemu Stvarniku hvalo kriči, da živi ; še lepše mu ptičice pod nebom veselo pojó : škorjanček na polju, grlica v zelenem loga po dne, sla-viček po noči; najlepše pa angeljci v svetem raju Večnemu ,,sveto" pojó. Kako bi človek, venec vseh stvari, na svetu molčal? Zakaj bi otrok božji veselo ne pel?
Eadi bi peli mladi Slovenci in Slovenke ; Bog, da bi znali ! Česar človek ne zna, se mora učiti ; tudi šola veselega petje mora liti pri poštenih ljudeh. Nate jih torej čednih pesmic lično zberko za šolo in za doma. Radi se jih učite., pa še rajši popevajte jih, si polepšati svoje življenje, si poslajšati svoje veselje, pa tudi polajšati svoje trpljenje. Vesela pesem žalostno srce ovedri ■—• mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar.
Nate šopek zbranih pesmi tudi Vi, učitelji dragi, naše mladine prijatelji blagi ; Vašemu težavnemu poklicu selen rožmarin! Hočete šolo z lepim petjem greti, bodo vam deca veselo v šolo hodili in se radi učili ; veliko bolj lehko Vam bo. Dobra volja potrebuje dobrega vina, da jo ove-■seli, dobra šola pa lepega petja, da jo oživi.
Bog pa, dobeř Oce pravega veselja, nam daj veliko veselih dni doživeti, po tem življenju pa Njemu z angelji peti večno slavo in cast".
Naj slede tukaj v posnetku nekatere kitice iz Slomškovih ljubkih pesmic:
Ljubim materam.
Preljube matere, Ki svoje ljubčeke dojite. Z milimi pesmimi Jih rađe tuđ' razveselite:
Kar mleko raatrno Za njihovo telo, Naj mila pesem bo Za dušo njihovo.
1846. 1.
Mati pri zibeli.
1. Ajaj, a,jaj Ijiibček moj!	7. Ajaj, ajaj, detece,
Dete trudno si nocoj;	In ne zabi matere!
Ajaj, ajaj, dete moje:	K sebi te ne bodem đ'jala,
Ziblje mati ino poje.	Bog ne daj, da b' te zaspala.
1846. 1.
Iskrenemu Slovencu.
3. Budite s petjem svoj sorod Naj se v omiko žene! Obhajajte veseli god Sloven'je oživljenje!
1852. 1.
Pesmi pred šolo in po šoli.
(Za vsaki den v tednu.)
Tustite k meni otročiče! Naš ljubi Jezus govori, In nas prijazno t šolo kliče, Ker nas lepo učit' želi. Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji pridni bit'; Srce in pamet teb' zročimo: Pomagaj nam se prav u6it'.
Dva potepena šolarja.
1. Iz ene vasi fanta dva	15. Otroci, ki ne molijo,
Sta v šolo vkup hodila.	In v šolo kar ne grejo.
„Po kaj bi danes v šolo šla?	Jim ostra šiba pela ho;
Kaj v les se bova skrila".	Jim kruha dat' ne smejo.
16. Za potepene šolarje Se šiba že namaka, Ni grš'ga, ko potepat' se; Vse budo take čaka. 17.
1848. 1.
Zapuščena sirotica.
1. „Ljubi moji otrofiiči, Vaša sestrica naj bom ! Nimam ateja, ne mame. In ne vem, moj kde je dom".
6. „Naj pri vas bom, otrofiifii. Ob. ne bodi naj vas sram; Sem razcukana in bleda. Vender se pokrižať znam".
Najbolje vince
1. Najboljše sladko vince Za deco belo je: Izpod pečevja zvira. Prelepo sveti se.
Glasni zvonček
1.	Prav glasni zvonček: čujem. Ki v prsib mi zvoni; Pogosto premišljujem,
Kar njegov glas veli.
2.	V skušnjavi zvonček poje In trka prav močno: Naj varjem srce svoje. Da greh ga vjel ne bo.
3.	Skušnjavo če premagam. Me hvali zvonček moj, Osrči me pred vragom: „Nikdar se ga ne boj !"
7.	„„Tak pa bodi naša sestra, Hoč'mo tvoji braťci bit'; Belo srajčko tebi dati; Lepo belo te umit'.
8.	Mamko bomo naprosili, Naj te v hišo vzemejo; Ateju priporočili,
Naj ti kup'jo suknjico.""
za otroke.
4. Je čista voda zdrava Za deco majheno ; Tak mislim, da starejim Tuď škodvalo ne bo.
1862. 1.
naše vesti.
4. Grešim, mi zvonček bije. In kljuka žalostno. Mi noč in dan upije. Da storil sem hudo.
9.
15.
Oh zvonček moj premili. Kako ti je ime? — Glas božji v tvojem krili Vest imenuje se.
In poj dem jaz počivat. Mi zvonček sladko poj. Po smrti srečno vživať Mir večni in pokoj.
J862. I
Angelj varih.
1. Po SYetu angelj hodi, Ne vidi ga oko; Pa vendar tebe vodi In varje te lepo. V nebesih angelj je doma, Nebeški Oče pošlje ga.
6. Pa angelj gre k Očetu, In vse Bogu pove, če človek na tem svetu Prav priden, dober je. Ob dete vbogaj prav lepo. Da angelj tebe hvalil bo.
1846. 1.
Lahko noč.
6. Atej, meni križ storite! Mama, mene pokropite! Da prav lehko, sladko spim. Naj vaš blagoslov dobim.
7, Jutre hočem zgodaj vstati, Nečem zarje zaležati, Bog mi svojo daj pomoč! Atej, mama, lahko noč.
1846. 1.
An'ca in piščeta.
1. Hitro, hitro ljuba mati, Piškam moram zobat' dati. Dajte piškam prošeka, Lepo pros'jo piščeta.
3. Koklja zrna ne pozobljo. Da bi piške dosti dob'le. Oh, kaj dobra mati stri, Da otroke oskrbi. 4. 5. 6. 7.
1846. 1.
Mlado jagnje.
4. Jagnje matere ne sluša. Rajši samo si poskuša. Se čez kam'nje zaleti, In si nogico zlomi. 5.
1846. 1.
Veselja dom.
5.	Oh blažena leta nedolžnih otrok!
Vi 'mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas srčno nazaj si želim. Al' vi ste minula, zastonj se solzim.
6.	Le eno veselje še čaka na mé
V presrečni deželi, kder mlado je vse; Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma.
1838. 1.
- 96 — Boštjan goljfan.
1. Poslušajte, mládenči vi!	16. Boštjan je siromak ostal,
Kako se takemu godi,	Če tuđ je Bog mu srečo dal;
Ki šolo zaničuje;	Ljudje so ga goljfali.
Kako v mladosti prevzetnjak,	Namesto zlatov en miljon
Na Stara leta siromak,	Je le dobil sto belih kron.
Zamude obžaluje.	Povsod se mu smejali.
Po sreči pa zdihuje.	In osel! — so mu djali. —
17. Ste slišali, mládenči vi, Kaj lene vse Boštjan uči! Zamuda — vaša škoda! Kdor se v mladosti prav uči. Za mizo lebko on sedi; Zanemarna prismoda Kosti za vratmi gloda.
1833. 1.
Žalostna pesem.
6. Kakor misnico sladkajo,	9. Po vseb krajib žganje žgejo,
Kadar jo podganam dajo;	Po vseb oštarijab žrejo;
Tak' se žganje tuď sladí,	Res je žganje dober kup.
Da ljudem le bolj diši.	Kaj pomaga, ko je strup.
25. Vodo zdravo rajši pijmo! Vina za potrebo vžijmo ! Dobri Bog nam vina dal. Žganje si je zlodej vbral.
1848. 1.
Zdravica Slovencev.
4. Vinograd obdel'vati,	7. Kdor vince prav zavžLva,
Sloven'c vsak mora znati;	Veselje v srce vliva;
Kdor delal prav ne bo,	Če srce dobro ni,
Naj pije le vodo!	Ga vince le skazi.
1827. 1.
Kovač in kopač.
2. Otroka v šolo jaz ne dam.
Da bi ga v strahu 'meli — tepli tam.
Tako neumna mati govori.
Bedasti oče ji pa pritrdi.
Otroci za pečjo izrastejo.
In, ko železo rjavo, srovi so. —|— 4.
1848. 1.
— 97 -Mož beseda.
1. Mož-beseda, mož-beseda,	Mož-beseda več velja,
Kol'ko ti veljaš 1	Kakor kup zlata. —|- 2. 3.
Ki se za nobene ďnarje
V Irndo ne prodaš;	1886. 1.
itd, itd.
O takih in enakih pesmih pač radi pesniku Slomšku pritrdimo, ki pravi:
„Petje povzdiguje in poMahtnjuje mlado srce^ ter raz-jasnjuje človeškega duha, če je pošteno. Blagor toraj ljudem^ hi lepe pesmi majo — pa tudi mošem in šenam, ki otrohe čednih posmij učijo ; oni dohro seme sejejo na polje Gospodovo".
Na konci
tega v slavo in zahvalo našemu prezaslužnemu Slomšku in s tem v povzdigo ljudske omike in narodne zavednosti spisanega delca drznem se trditi, da je Slomšek ne le prvak slovenskih — ampak jeden najvećih pedagogov naše širne Avstrije, — kajti vse svoje duševne, telesne in denarne moči posvetil je edino - le v irobraževanje in požlahtnjenje svojega srcu priraščenega naroda, z gorečo željo, osrečiti ga časno in večno. Mož, kakoršni se pri velikih narodih v stoletji komaj jeden prikaže, bU je Slomšek, to nam pričajo njegova nesmrtna, — velika dela, katerih dovr-šitev je njegovo prezgodnjo smrt sigurno bistveno provzro-cevala. Kateri pedagogov sedanjega časa zamore se ponašati s toliko požrtvovalnostjo (poleg svojega poblažilnega delovanja kot višji dušni pastir)?
Kar se v skromnem tem delci nahaja, še ni vse, kar je ta duševni velikan o pravi vzgoji ljudstva spregovoril; koliko vzgojevalnih biserov je še razsejanih po njegovih mnogobrojnih spisih razne vsebine : v knjigah, listih, rokopisih in časnikih njegove dobe ! katere bo treba še zbirati in pri možnem ponatisu tega spisa na primernem mestu uvrstiti.
Najplodovitejemu pisatelju našemu pa ne moremo zaslužene hvaležnosti na dostojneji in boljši način izkazati,
"7
— —
kakor, če si zavedni Slovenci ' sploh, posebej pa učitelji in odgojitelji prizadevamo, njegove knjige med ljudstvo v velikem številu spraviti; saj najde človek vsake starosti in vsakega stanů obilo primernega in prikladnega berila v njih. — Najmanj pa bi se smele njegove ljudstvu namenjene knjige, kakor so: Drobtinice, — Šola vesela lepega petja, — Blaše in Nešica *) itd., v ImjisnicaJi naših, naj so si gasehne, šolske, šolarshe, ljudske ali okrajno-učiteljske pogrešati ! Kakor nam je srajca bliže nego jopič, tako nam ima biti domačin Slomšek bliže, nego vsak drngi, še tako čislani pisatelj drnge narodnosti. Morali bi tedaj vztrajno in dosledno na to delovati, da bo v onih, zlasti strokov-njaških in. šolarskih bibliotekah duševni preroditelj našega naroda v frvi vrsti zastopan. Le če se bomo sami spoštovali, spoštoval nas bode tudi sosed, — ptujec.
To nam je pa danes toliko laže storiti, ker imamo med nami požrtvovalnega rodoljuba, neutrujenega župnika Mak oljskega, velečastitega gospođa M. Lendovšek-a, kateri si že več let hvale-vredno prizadeva, „Antona Slomšeka sbrane spise" v 15. knjigah zaporedoma izdati. Prva teh obljubljenih knjig: „ SI omšekove pesmi" zagledala je 1. 1876. beli dan v Celovci. Natisnila jo je tam tiskarna ,,družbe sv. Mohora". — Druga: „Slomšek-ove basni, prilike in povesti", izšla je baš tam 1. 1878. in tretja knjiga: „Slom-šek-ovi šivotopisi", isto tako 1. 1879. Četrta knjiga : „Slom-šek-ovo radično blago" leta 1885, — in s 15. knjigo še le imeli bi Slomška celotnega.
Rešujmo tedaj prav pridno Slomškove knjige iz zapora v Makoljah (Masau) in čitajmo jih z ono pazljivostjo, ki se je brala pred 25 in več leti iz obrazov njegovih, kakor zamaknjenih poslušalcev. Nagovarjajmo in nape-Ijïijmo pa tudi mladino, ter ljudstvo sploh, naj isto stori. V to pomozi Bog in Slomškov dnh, ki nad nami čuje.
* Ko "bi vendar ta dovršena slovenska metodika skoraj zagledala beli dan, seveda v času primerno pregledanem, ozir. predelanem natisu, a bistveno nespremenjena.

mmmmmmmmm«mmm9mmmmmmmmmm»'mmmmmmmmmmms


Blagorodni gospodi
^ot dolgoletnemu zvestemu mi svetovalcu dovoljujem Jsi Vam, deloma z veseljem, deloma z nekako otož-nostjo naznaniti, da sem, hvala Bogu, srečno prestal zrelostni izpit. Velik kamen odvalil se mi je s tem od srca, a na drugej strani silijo mi nove skrbi v glavo, dela mi jih misel na najbližnjo bodočnost mojo, kajti od znanih mi podučiteljev, zlasti mojih kolegov iz zadnjih treh let slišal sem že marsikatero potožbo, od več učiteljev, tudi naduciteljev, pa tarnanje zarad mnogih in velikih težav pri uciteljevanji, katere so krive, da se jim odmikajo, da jim hočejo celó že zginjevati ideali, nekdaj tako gorko gojeni, — in vse to me plaši ter mi jemlje potrebni pogum. Vse, kar me v tem nepovoljnem položaji tolažiti more, je zavest, da sem se podal v učiteljišče le iz veselja do poklica, — da sem imel med celim svojim šolanjem, t. j. od svojega 6. do 19. leta skoz in skoz le dobre, vestne, vmes tudi izvrstne učitelje, oziroma profesorje, kar še le sedaj prav presoditi in ceniti zamorem, pred vsem pa, da ima,m sta-riše še žive, ki so skrbeli in še skrbé za mé, kakor da bi nas, otrok, ne bilo več. Ko bi jim le mogel kedaj vsaj nekaj njihove ljubezni povrniti!
Vsi moji nekdanji učitelji in profesorji ostanejo mi tedaj v dobrem, hvaležnem spominu, a najbolj pa Vi, blagorodni gospod ! kajti, " izmed vseh onih znali 'ste mi Vi
najbolj ogrevati srce do šole, do nka, do vztrajnosti in nravnosti, tako, da Vas že od nekdaj spoštujem ter Vam zaupljivo svoje srce odkrivam. Ne zamerite mi tedaj, ako Vas sedaj, kot bodoči šolnik na razpotji, zopet vprašam za trojni svet:
1.	Zahatero raiipisamh službe podučUeljskihA, B, C, Ć, D naj molbo uložim^ da bom^ kolikor toliho, na pravem mestu^ kajti Vi me êe od nekdaj dobro pomate, znabiti bolje, kakor se pomam sam?
2.	Kaj mi bo pred vsem storiti, kadar nastopim svojo prvo slušbico?
3.	V koliko bi se dala êe v prvih letih zagotoviti poznejša, več ali manj srečnaprihodnjost ljudskega (národovegaj učitelja?
Povoljno-svetovalnili odgovorov na ona vprašanja pričakovati morem le od Vas, kajti v svojem mnogoletnem službovanji v raznih krajih, manjših in večjih, revnih in imovitih, imeli ste prilik dovolj opazovati ljudstvo naše v svojem dejanji in nehanji kakor tudi izkuševati razmere šolske tako od senčne kakor od solnčne strani, — pa tudi okušati različni kruh združen z raznimi klini na sicer jako kratkej lestvici ljudsko - učiteljskega avanzovanja.
Vaš težko pričakovani odgovor hraniti hočem tedaj kot kažipot, kot iglo magnetico, na katero hočem se zvesto ozirati na nič kaj varnej poti učiteljevanja po Slovenskem, v sedanjih razburjenih časih.
Prosim Vas, bodite tedaj tudi sedaj tako dobri in nadomestite mi tukaj mojega očeta, — da ne bo čolnič mojega komaj začetega delovanja, znabiti v najburnejših valovih boja za bitje — brez rešilnega sidra.
Sè zagotovilom visokega spoštovanja in odkritosrčne hvaležnosti priporoča se Vam najvljudneje
^^^	nekdanji učenec
3iijo Bri&nik.
V... .y dné 8, sept. 1886.
Dragi mi gospod BrižnikT
Kakor vsikdar, odgovarjam Vam tudi danes prav rad na Vašo toliko zaupljivo pismo od 8. septembra t. L, saj je to, rekel bi, moralična dolžnost vsakega učitelja, brigati se za srečo svojih učencev tudi še potem, ko so že njegovo šolo zapustili. Pa ga tudi ni večjega in blaž-nejega veselja za učitelja, nego videti prav veliko zadovoljnih nekdanjih šolarjev svojih, ki se v svoji sreči hvaležno spominjajo nekdanjega učitelja svojega, kakoršnega veselja nekdaj prav obilno okušati Vam jaz iz celega srca želim, kakor Vam tudi srečo voščim, da ste zrelostno skušnjo toli častno prestali.
Baš tako rad izpolnil bi Vam Vašo prošnjo, Vam Vaše opravičene skrbi z dobrimi svéti polajšati, ako bi jaz sploh imel dar svéta in ako ne bi bil na vsakem naših c. kr, učiteljišč gotovo ta ali uni glavni učitelj oziroma profesor, ali jeden ali drugi vadnični učitelj, ki je posebno naklonjen svojim gojencem in kateri porabi vsako priliko opozoriti jih na razne slučaje v praktičnem življenji ljudskega učitelja, kakor sem tudi prepričan, da se dajejo dozorelim pripravnikom, zlasti o času zrelostnega izpita in razdelitve dotičnih spričal od strani závodnega ravnatelja in deželnega šolskega nadzoritelja dobri svéti na pot v novo dobo njihovega življenja, da bi tedaj jaz nič svetovati ne mogel, kar bi ne bili Vi že večkrat ter v lepšej obliki slišali iz ust tako učenih kakor izkušenih pedagogov, ali pa brali iz strokovnjaških knjig, kakoršnih nam sedaj ne manjka. Le, ko bi Vi one nauke in svéte svojih iz-obražiteljev iz zadnjih štirih let znabiti le radi še primerjali z migljaji in nazori jednega svojih nekdanjih učiteljev na ljudskej šoli ter si tako sestavili nekako vodilo za bližnje življenje Vaše, potem Vam ne morem in ne smem odreči Vaše prošnje, ker vem, da niste sposobni jih na zlo obračati, ali pa mi zaradi moje odkritosrčnosti kaj zameriti.
Moji nilmlior merodavni migljaji in nazori s odrom na ona trojna vprašanja^^ tiJcajoča se učitelja sačetnika sploh^ pa so ti - le :
Skrbi, da poravnaš vse možne dolgove iz-za časa svojega dijakovanja pred svojim odhodom. Dolgovi delajo slcrbi, skrbi pa lasi belijo.
Vzemi seboj vse, kar je tvojega, ako ima le količkaj vrednosti, zlasti pa učne knjige, sešitke, zaznamovanja, rokopise i. t. d. Smeti — — — z dijaškim prahom — — ■— vrzi na smetišče!
Priporoči se povsod, kjer to zahteva hvaležnost, prijateljstvo ali pa dostojnost. Zastran obljub ostani mož beseda.
Tvoja prva služba naj ne bo, ako je to sploh brez zamére mogoče, v tvojem domačem kraji, —• — pa tudi ne predaleč od tega, še manj pa v drugej deželi, dokler je v domacej dovolj dobrega kruha.
Ako ne misliš za vselej v mestu učitelj evati, ne išči prve službe v mestu, da se od ljudstva na deželi, kjer misliš prav za prav delovati, preveč ne odtujiš. — Tudi •plačni razred naj ne odločuje pri tem, ampalt dober glas šolske občine, kraj. šol. sveta, pred vsem pa oseba dotičnega nadučitelja, kamor si se namenil „kompetirati", kajti veselo srce ima v našem stanu posebno čudno moč, to pa ohrani učitelj le tam, kjer vlada spoštovanje in vzajemnost med učiteljstvom jednega závoda in posameznimi udi dotič. kraj. šol. svéta.
Ko nastopiš novo službo, predstavi se najprej šolskemu vodji, ter ga naprosi, da te spremlja do drugih članov krajnega šol. svéta, zlasti onim, ki znabiti na to čakajo, pa tudi k vsem odličnim rodbinam in osebam, — v teku tedna tudi pri predsedniku okr. šol. svéta, in vsaj v teku meseca pri c. kr. okr. šol. nadzoritelji ter sosednih sotrudnikih in sotrudnicah, ako se ni to že popřeje zgodilo. — Vljudnost ima že od nekdaj veliko, čestokrat celo odločilno veljavo, v obližji odljudnosti pa kali zamera, katere se je po možnosti ogibati. — Povodom vizit na-glašane opazke, vprašanja ali naročila dotičnih upljivnih
osob zaznamovaj si skrbljivo v svoj dnevnik, brez katerega je učitelju danes skoraj težko izhajati.
,,Denar in pa . . . treba je skrit"' ; pravi pregovor, pa tudi taki dnevnik treba je varno shranjevati ter vanj vcasi pogledati, da se prepričaš, ali je bilo opravičeno nezaupanje, strah, — zaupanje, nadéje itd., ki si jih nekdaj o tej in unej osobi in stvari zabeležil, ali ne, — in po takem izpraševanji svoje vesti možno je sebe korigirati, če je treba, ter tako utrjevati potrebno zaupanje v samega sebe.
Obleka ima biti v soglasji z vzvišenim stanom učitelja-odgojitelja, a tudi stanovanje podučitelja v soglasji z njegovo obleko; vse se ima vjemati v dobrodejno harmonijo. Ako nimaš tedaj znabiti naturalnega stanovanja, poišči si (ako je stanovanj na izbor) primerno, t. j. prijazno, svetlo in zračno sobico s pečjo, če mogoče v- nadstropji, če bi tudi zato iznašala stanarina hekaj goldinarjev več, kajti resnobni in delavni učitelj preživi v svojem stanovanji najmanj polovico časa, zato si naj privošči zdravega in veselega stanovanja. S tem v soglasji ima biti zopet pohištvo. Pri tem ne pozabi na praktično lampo, in za vse slučaje tudi na — samovar !
Da obrekovalcem in zlobnežem — katerih menda nikjer ne manjka — že naprej hudobne jezike zavežeš, vzemi si za ,,hišno" kakega brihtnega fanta iz poštene sosedne hiše, da te obišče parkrat na dan, če ni znabiti za to in enako drugače poskrbljeno. Ne bodi te sram postreči si sam; rajni Slomšek si je celo še kot škof svojo posteljo sam posteljal.
Poskrbeti ti bo tudi o pravem času za perico, ki jev vsakem obziru na dobrem glasu ; če ti pa tu spodleti, nič ne dene, dokler je poštnina do 5 kg res neznatna, ker svoje perilo lehko po pošti odpošiljaš in dobivaš, ce ti kaže.
Podučiti se ti bo o šolskih razmerah dotičnega kraja prej ko prej ; zato poprosi svojega nadučitelja, naj ti dovoli pregledati (ali pri njem ali v tvoji učni sobi) : a) ,,Šolsko kroniko"; b) zapisnike domačih in okrajnih uč. konferenc tudi od prejšnjih let; c) razredbe
učnih ur iz vseli razredov; Ô) „Te dni ce" lanskega leta od vseh razredov; d) naredbe solskili oblastnij, katere ima vedeti vse uciteljstvo dotične šole, ozir. doticnega okraja; f) šolske postave. Navédeno prebiraj skrb-Ijivo v prostih urah sè svinčnikom v roki in „Dnevnikom" na mizi.
Pri vrnitvi onega bo najugodnejša prililca svojega nadučitelja med štirimi očmi zaupljivo poprositi dobrovoljne instrukcije, ako bi bilo znabiti take potreba. Njemu bodi udan, in ako bi ti to iz tehtnih razlogov ne šlo več prav od srca, pa mu vsaj ne bodi sovražen, kajti kdor podkopává avtoriteto svojega predstojnika, on podkopává tudi veljavo svojo in vsega učiteljstva na istem závodu. Resnica je, da kdor ne zna ali nece ubogati, tudi ne bo znal zapovedovati, in brezobzirni poducitelji in učitelji so potem pogostoma brezobzirni nadučitelji, kar jim življenje morda najbolj greni.
Mogoče uradne navskrižnosti naj se poravnavajo ter poravnajo stvarno in mirnim potom v lokalnej konferenciji in na podlagi dotičnih postav ; ako pa ni tako mogoče, naj se pošlje vsa reč kompetentnej šolskej oblasti v razsodbo, o čemur ni treba nepoklicanim nikdar kaj vedeti, da závod pri tem ne trpi.
Kakor ni slišati, da bi pridigarji drug druzega kri-tikovali, v javnih lokalih že celo ne ; ravno tako ogibati se je učiteljem, zlasti mladim, presojevati delovanje svojega sotrudnika, najmanje pa je kaj takega na mestu kje na očitnem kraji, n. pr. v gostilnici. Vsega nobeden ne zna! — Vsakega učitelja sveta dolžnost je varovati čast svojo in svojega razreda, še bolj pa čuvati dober glas vsega učiteljstva in celega zavoda, na katerem deluje. Tako delajo duhovniki, vojaki, cesarski uradniki. — Ne brani se prevzeti razred, kateri ti je odločen!
Sedaj je prišel čas, da si pripraviš toliko zvezkov, v kolikor predmetih ti je podučevati v tvojem razredu. V te zvezke zapisuj pot, katerega se misliš v bližnjih učnih urah držati, da dosežeš smotr, ki je v nadrobnih učnih načrtih zaznamovan. — Po dovršenem šolskem pouku
vsakega dneva dostavi na kratko pod dotično préparacij o, kako se ti je delo obneslo. — Take zvezke treba je shranjevati, da so hitro pri rokah pri pripravljanji na isti ali enaki pouk v naslednjih letih — naj si bo v polajšek, ali pa znabiti v svarilo, kako da ti ni več postopati. Taki beležki so cestokrat začetek poznejšim učnim poskusom, obravnavam, spisom in celo strokovnjaškim knjigam, kakoršnih pride vsako leto med izobraženimi narodi na svetlo.
Za tem ti bo prirediti mČasno „Rasrednico" (za prva dva tedna, dokler še pozniči prihajajo), stalno „Basred-nico", v katero se prepiše vse prav vestno iz popravljene začasne, — dalje ti bode prirediti ^^Tednico"x (novo v zvezi z „Razrednico"), v katero se, kakor ti je znano, na konci tedna v kratkih pa vendar lahko razumljivih stavkih zapisuje, kar se je v baš pretočenem tednu iz vsakega predpisanih predmetov vzelo in sicer v jesiJcu, v katerem se je prednašal dotični predmet; ■—- „Imenik" priporočni^ in vsaj proti konci I. četrtletja tudi uradni „Imenik"^ potem „Šolska namanila" s tvojim in podpisom šolskega vodje in dotičnega kateheta. Dotične tiskovine imajo biti za vse razrede istega zavoda enake, po sklepu domače konference.
Ako je v tvojem okraji učiteljsko društvo, ne obotavljaj se postati njega delaven član. Kot tak porabi prvo priliko, da prebereš pravila pa tudi vse zapisnike o njega zborovanjih. Ako si pevec, ne brani se tudi pristopiti pevskemu društvu istega kraja, če obstoji in če je kot tako na dobrem glasu. —■ Biti ud družbe sv. Mohora in ,,Slovenskega učiteljskega društva" je, rekel bi, mora-lična " dolžnost vsakega zavednega slovenskega učitelja. Priporočila vredna pa so tudi še društva: „Slovenska Matica" in „Glasbena Matica", ,,kmetijska poddružnica", kako sadjerejsko ali čebelarsko društvo i. t. d. A biti član kakega društva s političnimi ali lastni národ poniževalnimi tendencijami — bi vsakemu slovenskemu učitelju, zlasti pa začetniku odločno odgovarjal.
Izmed strokovnjaškili listov priporočil bi ti narprej slovenske, kakor sta „Učiteljski Tovariš" in „PopotniV, potem pa tudi kak nemški, n. pr. „Schule und Raus" itd., ki ne žali v svojih predalih drugih národnosti. Tudi leposloven list „Zvon" in pa otroški „ Vrtec", „Neue illustrirte Zeitung", „Ber Heimgarten" i. t. d. so priporočila vredni. Kar posameznik ne zmore, naj se pa razbremeni naročnina na več ali na vse učne osobe istega ali bližnjih zavodov ter naj se prebirajo naročeni časniki v abecednem rédu. Izmed politiških časnikov bi priporočal v prvej vrsti slovenske in sicer one, hi národně pravice in národové lične mvode z učiteljstvoni vred odločno nagovarjajo-, v drugej vrsti pa tudi nemške ozir. italjanske, ako so naše gore listi, in ko bi tudi to ne bili, — kaj ni dobro slišati včasi, kaj mislijo naši politiški nasprotniki o nas, zakaj da nas hvalijo, zakaj pa grajajo? Le tako se vidimo v negoljufnem ogledalu. Učitelj hot državljan s dolžnostmi naj se tudi odločno a mirno poslužuje svojih državljanskih pravic zlasti pri volitvah. Vzornih možev in značajnih izobražencev ni nikdar preveč.
Že zgodaj je treba misliti na zboljšanje bodočnosti, kar se najgotovejše doseže a) po marljivosti, h) po varčnosti. Primernega zaslužka ne odbijaj, prislažek pa shranjuj ali v hranilnici, ali po zavarovanji svojega življenja n. pr. pri „osterr.-ungar. Beamtenverein", ali pri ,,Slaviji". Previdnost je mati, varčnost pa hči modrosti. — Stezuj se po odeji, — razdeli si svoje dohodke ne le na danes in na jutri, nego na vse dni celega meseca, na vse mesece celega leta, pa ne pozabi pri tem na možne nezgode, kakor je bolezen i. t. d., pred katerimi ni nikdo zavarovan.
Ne kupuj, česar potrebuješ, ampak le to, brez česar biti ne moreš. Kar kupiš, naj bo dobro, ker le najboljša reč je tudi najcenejša. Ne pozabi si sestaviti na Silvestrov dan ,,Inventar" s cenikom, ter ga primerjati z lanskim, predlanskim i. t. d.
Preveč jesti, piti, spati, kaditi, kvartati i. t. d. je razvada, ki se brati z nezmernostjo; razvada in nezmer-nost pa ne peljete do mirne, zadovoljne starosti.
O britkih urah naslanjaj se na svojega najboljšega prijatelja; ako se ti takrat izneveri, ni bil tvojega prijateljstva vreden, ali si pa ti njegovo že — zapravil. Bodi tedaj trikrat previden, kogar si izvoliš za prijatelja, pa tudi, da si ga ohraniš do smrti. Ne brati se lehko-miselno, da te pozneje ne bo grevalo, — kajti neprijatelja je lože vikati nego tikati.
Kakor si razdelil svoje dohodke, ravno tako je tudi razdeliti cas po pregovoru ,,cas je denar" — za posamezne opravke. N. pr. Prihodnjo jesen potovanje peš skoz Celje, Vransko, Ljubljano do Bleda, od tam pa po Rudolfovej železnici skoz Belak, Celovec nazaj v Maribor i. t, d. Ali : O Binkoštih pogled Postojinske jame in Trsta. Ali: V mesecu majniku pripravljanje na skušnjo sposobnosti iz zgodovine. Ali: Dnevni red sa mesec november: Ob 6. uri vstati potem preparacija na pouk istega dne ozir. tedna; ob '/^S. uri zajutrek: sadje s kruhom; ob 8. uri v šolo — nadaljne pripravljanje; od '/,9. do '/,^12. ure podučevanje v šoli; od '/^12. do 12. prosto, ako ni kdo zaprt; od 12. do '/^l. ure južina (obed pri nadučitelji, ako to sploh mogoče), potem počitek; od y^l-do 3. ure v šoli, do 4. prosto, ako ni zapornikov ; od 4. do 6. ure popravljanje šolarskih izdelkov, od 6. do 7. ure odmor in večerja (,,kratka večerja, dolgo življenje" pravi pregovor), od 7. do 8. ure godba in petje, za tem čitanje časnikov ali katere določene knjige itd. Ob 10. uri k počitku.
Takega po daljšem dobrem premišljevanji za vsaki mesec in vsaki dan v tednu posebej sestavljenega dnevo-reda treba se potem z jekleno voljo vztrajno držati in le posebni slučaji zamorejo opravičiti njega spremembo.
Pripravljaj se vestno ter po nekem črteži na bodočo skušnjo učiteljske sposobnosti, katero ni nikakor odlagati, kajti od dnevopisa dotič. spricala štela se bodo leta, kadar se ti bode pokojnina priznavala.
Ne menjaj svoje prve službe pred dvema, tremi leti, ako nemaš zato tehtnega vzroka, ter vestno primerjaj svoje delovanje tekočega leta z onim prejšnjih let, da boš vedel,
ali napreduješ povoljno. Povoljna izavest daje veselje in pogum k daljnemu delovanju; brez one — ni prave za-dovoljnosti v našem stanu — naj te že potem kdo hvali ali graja.
Ne misli prezgodaj na ženitev, in na noben način poprej, dokler bi ne mogel preživiti sebe in svoje stánu primerno. Več o tem spregovoriti je nepotrebno tebi, ki si gotovo že Scliiller-jev „zvon" čital.
Ne zanašaj se le na knjige iz okrajne učiteljske knjižnice, ampak misli že v začetku na osnovo lastne biblioteke.
Ako se ti hudo godi, premisli, da je mnogo tisoo in tisoč ljudi, ki bi bili srečni, ako bi mogli svoj kruh s tvojim zamenjati. Kakor se trdi, da je za vojno potreba v prvič: denarja, v drugič: denarja, v tretjič: denarja; tako je potreba učitelju 1. potrpežljivosti, 2. potrpežljivosti, 3." potrpežljivosti, — ,,Potrpežljivost železna vrata prebije", brez te ni mogoče učitelju izhajati, in pa: ,,Cas ozdravi vse bolečine", ozdravil bo tudi tvoje.
V dobroti pa ne pozabi onih, ki so ti radovoljno pomagali kovati srečo, ter posteljati posteljo, na kateri se vendar pretrdo ne leži in z dobro vestjo tudi sladko spi, pred vsem pa Onega^ ki ti je dal zdravo^ trdno telo in pa talentov dovolj^ da mmoreš sluMti rodbinam^ občini, cerlivi in državi ter pomagati mnogim do boljšega in lepšega življenja in srečne večnosti.
Dragi mi gospod Mijo ! Ko sem se vsedel Vam odgovoriti, zamaknil sem se v položaj učitelja začetnika, med katerimi sem gledal v duhu tudi svojega sina skrb-Ijivo a zaupljivo v me zrečega, potem pa sem zapisaval misli, kakor so mi prihajale pred oči, torej mislim, da sem Vam voljo izpolnil vsestransko, kolikor je to sploh meni dano. Kolikor Vas poznam. Vam ni treba vsega na sebe obračati, vsaj sedaj ne, kajti svojih migljajev in nazorov nisem spisal izključljivo le za Vas, ampak z ozi-rom na resnobne učiteljske pripravnike sè spričevalom zrelosti sploh, da je delce celotno. Njihov namen naj se vse skoz strinja z namenom Vašega dovršenega pisma; iz
dobrega, najboljšega namena napisane vrste pa morejo le dober sad roditi, in v to pomozi Bog!
Vaša vprašanja so bila precejšna naloga za moje skromne moči, a prav rad sem ustregel Vašej želji. Ko bi iitegnili v odgovoru kaj bistvenega pogrešati, le pišite mi ; prav rad sem pripravljen ga popolniti, ako bodo tako daleč segale moje zmožnosti, kajti viri, iz katerih smo mi starikavci zajemali svoje vednosti, niso bili tako obilni, kakoršni se ponujajo dandanešni žejnim duhovom na obstoječih C. kr. učiteljiščih.
Z željo, da bi v praksi nobenega Vaših idealov ne izgubili ter do poznega večera — z najboljšim vspehom ljubemu národu in krasnej domovini y korist delovali po-zdravljujem Vas kot
Vaš
nekdanji učitelj: Ciril D e» elan.
V .... m Matevševo 1886.
Za koliko podpira šolska ustrahovalnost ali disciplina podučevanje neposredno?
„Cela moč odgoje tiči v dobro razumljenej disciplini".
Flato.
Kmali v § 1. državne postave od 14. maja 1869 je jasno določena naloga narodne (ljudske) šole. Le-tá je dvojna :
a) Nravno-religiozna odgoja. h) Podelitev vednosti in ročnosti.
Oba namena sta enako važna in se ne dasta jeden od drugega ločiti. Narodni (ljudski) učitelji imajo tedaj
dolžnost vzgoje vaje podučevati in podu ce vaje vzgojevati, ■— kajti le človek z zdravim in iirnira telesom, z mislečim duhom polnim vednosti, s trdno voljo nravno-čisto, z veselim srcem, ktero je vneto za vse dobro, in s pametno religioznostjo more biti resnično koristen član človeške družbe, zadovoljen sam sebó. —
Da disciplina podučevanje neposredno podpira, je že davno dognana stvar, — ono potrjuje tudi na čelu stoječe pozitivno vprašanje samo, in 20. avg. 1870 razglašeni šolski in učni red je le neizogibljiva posledica zgoraj navedene § 1.
Kaj pa je šolska ustrahovalnost?
v
Šolska disciplina ni nič druzega, nego pomožna sredstva (postave, določbe, naredbe), ktera so potrebna v dosego šolske nravstvene ideje (red, točnost, snaga, vljudnost, pristojnost, hvaležnost, sramežljivost v vedenji, v besedah in v dejanji, resničnost, stroga pokorščina, vztrajna pridnost, sploh vse dobro), in to vzajemno ,,roka v roko" z hišo starišev. —
Ono vprašanje sega tedaj v okvir odgoje, za to zasluži vso pozornost od strani národnega učitelja-odgojitelja. Na vprašanje : „Z a k o 1 i k o p o d p i r a ?" — odgovorim na kratko, da podpira disciplina podučevanje za toliko, za kolikor podpira službeni règlement pri vojakih vojaški red, — ali pa državne postave občni red v državi. — Vojaki brez ukazov, država brez postav in pa pouk v šoli brez discipline, — podobni bi bili mlinu na vodo brez vode. Dobra šola brez discipline se sploh misliti ne da, kajti ,,cela moč odgoje tiči v dobro razumljenej disciplini". Le-to hočem v naslednjem še bolj razjasniti. Zarad pomanjkanja izprašanih učiteljev dobila je neka šola doslu-ženega, priletnega ,,Oberfeuerwerker-ja" za suplenta, kteri je bil v svojem času domačo ljudsko in pozneje vojaško šolo pridno obiskaval, da se je vspel do te vojaške stopnje. — Ker mu dela, še bolj pa denarjev primanjkuje.
prosi za izpraznjeno službo učiteljsko, in jo dobi — V tehničnih predmetih dobro izurjen, a drugače brez vsake psihologične in peđagogične vednosti — pi-evzame strogi podčastnik enorazrednico s tolažbo : ,,Sem vojake v za-dovoljnost viših podučeval, zakaj bi pa otrok ne!" — hodi dan za dnevom nepripravljen med šolarje ter podnčiije in obdelnje vse po enem kopitu prav osorno. Mirni
biti in ravno sedeti „morajo" vsi, drugače--, le ime-
nitnejše in darežljive — rad „skoz prste pogleduje", zato pa siromaške bolj v kot postavlja. Slovenščino bolj lomi nego govori, pri najmanjšej nevolji pa vsiplje na šolarje točo nemških psovk. — V praznem času — in takega mu ne manjka — mu je gostilnica prva, šola pa deveta briga, in za sosedne šole in učitelje se še ne zmeni. — Kaj misliš, dragi mi sotrudnik, draga mi sotrudnica, ali je ta enorazrednica v pravih rokah?—Ali bo imela občina, ali bo imela mladina zaželjeni dobiček od nje ? — Gotovo mi bode vsak častiti čitatelj in čitateljica teh bukvic ra-dovoljno pritrdil, da ne! In zakaj-li ne? •— Zato ne, ker nima ,,učitelj" suplent onih lastnosti, ktere mora imeti ljudski učitelj., ako hoče v smislu in duhu § 1. drž. šol. postave podučevati.
Vsa šolska disciplina odvisiia je pred vsem od osebnosti učiteljeve. Umetnost cveti ali pa razpada po umetnikih in šola po učiteljih. Vsaka šolaje— ako senahajav normalnih razmerah—vsikdar taka, kakoršenje učitelj šole; ona je njegova dušejvna slika.
Z ozirom na moje dosedanje opazke sem si izvolil za predmet mojega daljnega razpravljanja sledeče 4 točke :
I.	P oglavitne lastnosti, brez kterih ne more biti učitelj, ako hoče dobro šolsko disciplino vzdrževati.
II.	Šolsko poslopje in njega obližje naj bo vzvišenemu namenu primerno.
m. Red.
IV. Pazljivost šolarjev.
I.
Poglavitne lastnosti, brez katerih ne sme biti učitelj, ako hoče dobro šolsko disciplino vzdrževati, pa so sledeče:
1.	Dovoljne psihologične vednosti, kajti le na podlagi teh je mogoče duševno življenje posameznega otroka opazovati in svoje ravnanje (odgojevanje) po tem uravnati. ,,Sem enkrat zrno človeka preiskal, potem vem tudi, kaj on hoče in dela". Schiller.
2.	Učitelj naj bo svojim šolarjem v vsem uzor en izgled, kajti ,,besede micejo, izgledi pa vlečejo", „Dolg je pot po zapovedih, a vspešen po izgledih". Seneca.
3.	Pravičnost in nepristranost, tedaj enaka pravica za vse: za imovite in siromaške, za imenitne in priproste, za nadarjene in trdoglave, za slovenske in neslovenske, za katoliške in drugoverske, za otroke prijatelja in sovražnika. K temu je treba bistrega opazovanja in natančnega razločevanja, tedaj precejšne previdnosti.
4.	Ljubezen do poklica, ljubezen do otrok, ljubezen do ljudstva. Učitelj in odgojitelj brez vnetja, za šolo je podoben mramornemu kipu.
5.	Doslednost učitelja, kajti čednost se nedá priučiti, ampak otrok se je mora privaditi. Vsa odgoja je navada. „Mlada privada je stara podkev, ki je človek lahko ne zgubi". Slomšek.
Učitelja, z onimi lastnostmi podkovanega, bodo otroci kakor strogega, pa dobrega in pravičnega očeta ljubili in spoštovali in si tega nauke in opomine k srcu jemali, kajti njegovej čudovitej moči se ne morejo ustavljati, in to je ono sredstvo, katero zabranjuje nove prestopke šolarjev, stare pa opovira, čestokrat jih celo odpravi.
— 113 — II.
Šolsko poslopje in njega obližje naj bo vzvišenemu namenu primerno. — Kakor božji hrami, naj se tudi ljudska odgojevališča stavijo dostojno in na odlične, prostorne pa mirne kraje med vrtove in drevesa. Poslopje, če tudi drugače priprosto, naj bo vedno snažno, praznično od zvunaj in od znotraj, in obližje naj bo bolj vrtu nego dvorišču podobno. Učilne sobe naj bodo prostorne, visoke in svetle, po leti po mogočnosti bladne, po zimi dovolj tople in s primernim orodjem preskrbljene. Poleg tega ne bi imela nobena učilna soba pogrešati podobe Kristusove in cesarjeve, — čedne lece, umivalnice in plju-valnika. — Vsaka šola naj bi imela tudi krasno „zlato knjigo", zali zastavi: šolsko in cesarsko. *) „Zlata knjiga" je za imena onih učencev in učenk dotične ljudske šole, kteri se po vzornej nravnosti in marljivem učenji posebno odlikujejo — na konci vsakega šolskega leta. Ako je umestno junakom, državnikom ter zaslužnikom sploh blesteče svetinje, križce in redove na prsa pripenjati, — jih v višji stan povzdigovati ali drugače osrečevati; potem zaslužijo najpridnejši šolarji toliko več, da se na primeren način vsaj enkrat v letu javno odlikujejo. — Primerna šolska zastava pa vzbuja med šolarji nekak plemenit ponos in navdušenje za šolo in njega učiteljstvo ter dobro vpljiva tako na šolarje kakor na ljudstvo, najbolj pa na zastavnika (banderaša) samega, kteri naj bo vsikdar prvi odi i čn jak iz najvišjega oddelka, naj si bo pleme-nitašev, kmetov ali pa osebenčev sin, da je le najyred-nejši. — Vse to vpljiva vzvišeno in blagodejno na mlado in staro; nekaki ,,sveti strah" polasti se človeka šolski prag prestopivšega, kajti prepričati se je mogel, da šola ni kaka navadna hiša. — Spoštljivost in zaupanje ljudstva do šole in učiteljstva se nehoté širi —
*) Naša nova „Zlata knjiga" narodne šole v Reichenburgu vezala je v „katoliški bukvami v Ljubljani 4 glđ. 76 kr. Nova šolska zastava iz belega svilnatega damasta z dvema slikama: Angelj varh in sv. Alojzij — veljala je pri Gyani-ju na Dunaju nad 70 gld. Oboje delo bvali mojstra. Spis.
in 25 enako spoštljivostjo in zanjianjoiii priliaja mladina v šolo. Da more to disciplino v šoli podpirati, kdo bo tajil!
III.
„Red je duša vseli op/avil". V redn ima biti „Šolska matica", ,,Imenik", ,,Šolska naznanila", itd. — Tam, kjer je postavni red v šoli in pri krajném šolskem svétu, vstopijo vsi iz dotičnega okrožja za šolo godni otroci v začetkn šolskega leta v šolo (ako je j)rostora za vse), prihajajo in odhajajo o pravem času, kalior se tudi poduk natančno ob določenem času začenja, prenehava in dokončava. Le nepretrgan poduk je celoten in le tak more biti vspešen. Za neredne obiskovalce je poduk razkosan, tedaj le malo plo dovit. Taki neredneži pa še sošolarjem škodujejo, ker jih sè svojim prepoznim prihajanjem motijo ; so tedaj težka coldja na šolskem vozu.
Kakor je skrbna gospodinja prva in zadnja na nogah, tako je tudi vestni učitelj prvi in zadnji v šoli, kar pa enim mrzi zato, ker so najemniki. Otroci naj sede pregledno v vrstah ,,g lava za gl a v o !" in ravno, z nazaj naslonjenim truplom, — mali, neporedni (miihavi), kratkovidni itd. naj sedijo v sprednjih, — večji in mirnejši pa v zadnjih klopéh, in če je šola mešana, naj sedé dekleta na desnej, fantje na levej strani, čepa to ni mogoče, naj pa sedé dekleta za fanti, nikdar pa dečki za deklicami. Roke naj imajo na mizi ali pa križema, stopala na tleh (če ni podnož nic) s petama vkup, kolena (stegno in piščal) pa v pravem kotu (če niso klopi ali sedeži previsoki). Vsi otroci naj med podučevanjem svoje oči v učitelja vprejo, kteri med prednašanjem svojega stališča brez potrebe ne zapusti. — Med ukom je vsako igTanje, šepetanje, oziranje itd. prepovedano. Vsaka samovoljnost moti šolski red, moti podučevanje in učenje. Učitelju bo tedaj misliti na dovoljena sredstva, samovoljnost šolarjev kmali v začetku popolnoma streti, pa jim
pokorščino vcepiti. Pri najmanjšem zašumenji naj učitelj svoj pouk brez vsake opombe ustavi in z bistrim pogledom nemirneža išče. — Čudna moč tiči v očesu. —
v
Šolsko orodje naj bo vstrezljivo in snažno, klopi eno- ali dvosedežne, table dovolj črne in dobro razsvetljene ; da je vsakemu šolarju lehko pisavo in risavo na njej natančno razločevati; vsa učila naj so mlađemu nevajenemu očesu primerna. — K redu spada tudi premišljeno sestavljena „razredba učnih predmetov v tednu", ktere se je trdno držati.
Vsak, tudi najrevnejši učenec, iiua biti s potrebnim orodjem preskrbljen ; izposojevanje dela vsikdar sitnosti, naj se tedaj ne trpi. To in učenčeva obleka naj bo redna in snažna. Pisanke in risanke naj se puščajo navadno v šoli; — pri razdelitvi in pobiranji teh naj se ne trati čas.
Na stran hoditi je le med prenehom dovoljeno. Stranišče naj bo zmirom zaklenjeno ! — Ključ od njega naj visi pri vratih v šolskej izbi, da je šolarjem pri rokah. Kdor želi ali mu je sila med podukom ven iti, naj vzdigne mesto cele roke le dva prsta desne roke. — Mizo, posteljo in stranišče poglej, pa boš vedel, na kterej stopinji kulture je dotična hiša, dotična občina, dotični národ. — Slovenci v obče se s tem baš ne odlikujejo povsod ; zato naj jim bo domača šola v izgled. Vse-kako bo treba na šolska stranišča tu in tam bolj paziti, kajti ni res, daje nemogočejih snažna ohraniti. ,,Snaga je Bogu draga", in red je odgojevanju priča.
Iz šole gredé naj izpraznjujejo šolarji klop za klopjo po dva in dva. Na potu y šolo in iz šole naj se obnašajo pohlevno in vljudno. Šolski strah naj spremlja otroky tudi čez šolski prag! Vse to zahteva prave očetovske pozornosti od strani učitelja-odgojitelja.
IV.
Brez pazljivosti šolarjev med podučevanjem pa bi vse dosedanje ne imelo nobenega pravega vspeha ; zato je treba učitelju vedno in skrbno čiiti nad svojimi učenci. Odstraniti mu bo treba tudi vse, kar bi znalo pazljivost mladine
8*
motiti in raztrešenosti složiti. — Vprašanja (določna, jasna) naj stavi vsem, odgovori pa naj le tisti, kteri je bil v to poklican, —večkrat pa tndi vsi, zlasti pri ponavljanji v spodnjih razredih. Šepetanje na uho je nale^iljiva solska bolezen, ki priča o jako pomanjkljivej, razbrzdane j disciplini. Zamišljene, razmišljene, lene in trdoglave šolarje naj med podnčevanjem največkrat vpraša, — če ne dobi iigodnega odgovora na noben način, naj boljši priprežejo, in kadar tudi ti ne^ vejo dalje, potem še le pride vrsta na učitelja samega. Ce hoče učitelj - odgojitelj neobhodno potrebno pazljivost med šolarji napeto ohraniti, mora dalje skrbeti, daje poduk vsestransko otroškej zmožnosti primeren, tedaj ne pretežko umljiv in pa da je mikaven. Zato je treba v zmislu omenjene razredbe na v s a k d a 11 j i in v s ak o u r n i poduk skrbljivo pripravljati se, da podaje šolarjem le prebavljivih duševnih grižljejev.
V taki poduk zamaknjena mladina je vedno zbranih misli, ker nima časa na kaj drugega misliti, in disciplina je izvrstna. Navdušeni učitelji in spretni didaktiki imajo v svoji šoli vsikdar najboljšo disciplino, nikdar pa oni, kterim je šola ,,prisiljeno zelje" in kteri ne poznajo nobene mere, — naj si bodo drugače tudi znabiti učenjaki, kajti: ,,Kakoršen je učitelj, ta-košna je šola njegova".
Avancement ljudskih učiteljev.
v nekej deželi so baje učiteljske osobe po zaslugah, starosti in značaji njihovem, ne pa dotične šole v plačne razrede razvrstene, kar bi se znalo iz raznih razlogov priporočati tam, kjer vladate pravica in nepristranost brez vsake protekcije. Ta razvrstitev začenja se pri stalnih podučiteljih (tem se v onej deželi rad podeluje naslov „učitelj"), ter sega gori do nadučiteljev oziroma ravnateljev.
Tako nastopi na pr. učiteljski kandidat Božidar Podu čaj sè spričalom zrelosti svojo prvo — po prijateljih njegovih mn odsvetovano — podučiteljsko službo v samotnem selu Mala Vas začasno z letno remuneracijo 360 goldinarjev. Privoščimo mu jih ! saj nima časa, tukaj menda tudi prilike ne, si po strani kaj zaslužiti ; vrh tega mu je na odločilno — sposobnostno skušnjo misliti. Idealov poln in jako marljiv mladenič sklenil je že pri nastopu dne 1.5. okt. 1878 na tem mestu najmanj tri leta službovati, in ko M se tudi „le enkrat na dan jesti dobiti dalo", kakor so ga nekteri tovariši njegovi še pred vložitvo molbe strašili bili. Radoveden je namreč bil, ktere vspehe bo tukaj v svojem prvem razredu po navodih in vodilih iz učiteljišča dosegal, — kako se bo bogato nasrkana teorija sè začeto prakso vjemala. — Da ne bi sè svojim želodcem prevečkrat v zadrego ]3x-išel, preskrbel si je brez odloga jednostavni samovar in pa skleničico vinskega cveta — za vse slučaje. — Pa saj ne živi človek samo ob kruhu!
Že po jednem letu je spoznal, da je obrodilo njegovo premišljeno delovanje dokaj sadů, se ve, da tudi nekaj kislega vmes, da je svoj učiteljski voz še premalo s potrpežljivostjo mazal, — in rad je sam sebi obstal, da je tu pa tam vendar — le eksperimentoval. Kar vzame svoj priročni dnevnik v roke, da si zabeleži potrebne migljaje za prihodnje šolsko leto, kolikor si jih ni bil med letom na obrobkih listov v ,,Abecedniku" in ,,Prvej računici" s svinčnikom zaznamoval. Po drugem letu stori takisto za bodoče tretje leto ; pri tem pa pazljivo zasleduje napredek pri posameznih svojih šolarjih. Božidare, Ti si že na pravem potu; da bi le ne opešal! —Med tem (čez dve leti) napravi izpit sposobnosti, in sicer z nepričakovano dobrim vspehom. (Mladenču je še bilo manjkalo zaupanja v samega sebe.} — Pogum ga sedaj nav-daje in ko zasliši po baš prestanem nadziranji po c. kr. okrajnem šolskem nadzoritelji, res zrelem, možatem šolniku, da je vspeh v njegovem razredu povoljen, prišteval se je najsrečnejšim.
Neko nedeljo popoldan prinese mu nek seljak uradno pismo iz bližnje pošte. Ko ga razpečati, bere, da je po
C. kr. deželnem šolskem svétu imenovan stalnim pod-učiteljem in da se mu je remuneracija v za Ve večjo plačo t. j. 420 gld. spremenila. Tudi nekaj, si misli; nekaj prelazov sem tedaj že prekoračil, in ako Bog da in sreča jn-naška, bom v kratkem to samotno Malo Vas s kakim večjim in imenitnejšim krajem, in svojo p o dnciteljsko služ-l)ico s kako učiteljsko službo zamenjal. Stoj, si misli; neinisiljen sklep — mora se izpolniti; tri leta še niso minula ! Pa saj so se mu Malovaščani, zlasti pa njegovi šolarčki in blagi nadučitelj njegov v teli dveh letili tako priljubili, da^bo ločitev vsekako težka, kadar bo prišlo do preselitve. Že sama ta misel ni bila kaj prijetna za njega.
Dné 1. nov. 1881 iznenadi ga dekret o. kr. deželnega šolskega svéta, da je zaradi vspešnega službovanja, zlasti v zadnjem letu, iz III. v II. plačilni razred, z y,, svoje sedanje plače več, uvršten. Vesel popade svinčnik, da izračuni, za koliko bo odslej njegova letna plača večja in facit mu pokaže, da je 420 gld. H- 70 — 490 goldinarjev. ,,Lejte si no; tudi v samotnem selu našla meje sreča, da imam toliko plačo, kakor moj tovariš Presegun v bližnjem mesteci. Tudi Malovaški podučitelj ni pozabljen ia ni mi baš treba v dosego boljše podučiteljske plače med tržane ali celo meščane siliti se!" — In kako veseli so bili še le njegovi šolarji in teli roditelji, da je priljubljeni naš Podučaj med njimi zadovoljen, da še ni prosil v kaki prijaznejši kraj, kar bi bil leliko več nego enkrat z vspe-liom storil.
To oBrečevalno, javno priznanje njegovega učitelje-vanja ukresnilo mu je še le pravo živo iskro navdušenja do učiteljskega stanu v njegova mlada prsa; začel je še bolj zaupovati v svoje moči ter še bolj zavestno delovati pri svojih prvencih, kar je obrodilo toliko vspeha, toliker sad, da ga je c. kr. deželna šolska oblastnija s 1. dnem januarja 1883 iz II. v I. plačilni razred, zopet zá y o več od prvotne plače, tedaj 490 gld. -1-70 gld. = 560 goldinarjev uvrstila. — To je najvišja plača za stalnega pod-učitelja tiste dežele, naj si je potem nameščen v kakej vasi, ali pa v mestu; zato je bil P. sedaj prisiljen misliti na
kako učiteljsko službo, tedaj na ločitev od tega kraja. — Omeniti mi je tukaj, da je v onej deželi za podučitelja nemožno dobiti nad učiteljsko službo, dokler zato učitelji oziroma nadučitelji (zlasti ako so le-ti 2. ali še celo i. vrste) prosijo.
B. P o du čaj prosi tedaj, za izpraznjeno učiteljsko mesto na trirazrednici v Zalem Logu, ktero tudj kot pod-učitelj 1. vrste dobi i letno plačo 600 gld.—• Že čez leto in dan pripoznala se. je uzornemu Podučaju plača 2. razreda t. j. za Ve več, tedaj 600 gld. 120 gld. = 720 goldinarjev. Na enkrat mu dojde iz bližnjega mesta od jako upljivne osebe migljaj, da naj se požene za tamo izpraznjeno, ,,mnogo prijetnejšo" službo učiteljsko. •— Stvar je vabljiva, on premišljuje in •— molbo spiše. To se izve po tržiču ip kmalu bila je njegova soba polna prijateljev njegovih (med temi tadi dva součitelja), oženjenih in samskih, kteri mu prigovarjajo, naj še vendar med njimi ostane, ker ga imajo stariši in otroci toliko radi; saj ga tam v mestu baš ista plača čaka, 'poleg tega pa je tam baje vse dražje. Kteri učitelj se ne bo dal pregovoriti po tako častnej zaupnici I Tudi naš Božidar ostane v Zalem Logu pri svojih prijateljih in med svojimi ljubimi šolarji. V takih in enakih razmerah je srečo voščiti dotičnemu priljub-Ijencu, še bolj pa šol s kej občini, v kterej je s tem napredovanje domače šole zagotovljeno, kajti dober učitelj je podoben pohlevnemu dežu po dolgej suši, in pogosta menjava šolnikov in šolskih nadzornikov škoduje šolstvu v mnogocem, kakor ga moti tudi tolikratna sprememba članov v k raj ne m šolskem svetu. Šolstvu, zlasti ljudskemu, privoščiti je stalnosti bolj, nego kteremu si bodi závodu.
Čez nekaj mesecev potem, ko je njegov razred c. kr. deželni nadzoritelj, strog pa razumen in pravičen strokovnjak nadzoroval bil, prejme naš vneti učitelj dekret od kompetentne šolske oblasti, daje s 1. dnevom januarja 1885 iz II. v I. plačilni razred z % večjo prvotno plačo t. j. 720 gld. -H 120 gld. = 844 gld. uvršten. — Biti učitelj
T. vrste dalo mu je nekak plemenit ponos, kteri ga izdatno spodbuja še k daljnemu vspešnemu delovanju v svojem srečno izbranem poklieu.
Ako bo ta redki odlikovanec še kot ,.učitelj" v Zalem Logu ostati hotel, ali pa prilično znabiti za kako še sa-mostalnejšo službo prosil, zasledovati hočem v bodočih letih. Vsekako pa se je nadjati, da še ni to zadnji klin avan-cement-lestvice, po kterej je do sedaj tako spretno plezati znal Kot odkritosrčen tovariš njegov želim mu tudi v bodoče dosedanjo srečo.
Štefan Skrbin, podučitelj 2. verste v Mračnem Selu, dobil je, ker se ni zaslužnejših kompetentov oglasilo, enorazrednico na Suhem Eebru z letno plačo 600 gld. in 50 gld. opravilne přiklade (kot voditelj). Siromaku se tudi v več letih ni posrečilo s tretjega na prvi ali vsaj na drugi klin vzpeti se. (Ljudje tam in okoli šepetajo si baje na uho, da se je naš Skrbin vinu preveč udal. — Komur pa ni svetovati, temu tudi ni pomagati. Kakor si postelja, tako bo ležal.)
Dragotin Potrudnik, bivši učitelj v mestu Rajev ec, prevzel je v oktobru 1879 nadučiteljsko službo na trorazrednici v velikej vasi Dragomirje s plačo 600 gld. in 100 gld. opravilne přiklade. V tej deželi pa je s tako priklado tako, da dabé učitelji po enorazrednicah 50 gld., na dvorazrednicah 75 gld. in tako za vsaki daljni razred po 25 gld. več opravilne přiklade, kar se mi z ozirom na težje breme in večjo odgovornost tudi umestno in pravično zdi. In zakaj bi manj ali več preobloženi učitelji enorazrednic, zlasti če so te prenapolnjene in razdeljene, za svoje voditeljsko poslovanje nobene odškodnine ne dobili ? — Se le potem, ko podučitelja dobi, kteremu čestokrat polovico svojih šolarjev izroči, še le po tem po-lajšanji svojega bremena priznala bi se dotičniku opravilna priklada! To mi ne gre prav v glavo z ozirom na jednorazrednice, v kterih podučuje učitelj toliko šolarjev, kolikor jih šteje ta ali ona dvorazredniea, če ne celo več-razrednica. Spominjam se opomnje deželnega šolskega nadzornika gospoda pl. Klodiča, kteri je pri nekej priliki djal.
da bi se morali po enorazrednicali najspretncjši učitelji nastavljati, kar M gotovo vsak razumnik odobraval. A pozabiti se ne sme, da je v obce posledica spretnega službovanja temu razmerna plača. — Enaka bremena, enake pravice !
Že po dvoletnem učiteljevanji v Dragomirji liotel je zopet nazaj v mesto. Tožil je namreč svojemu zaupnemu tovarišu od sosedne dvorazrednice, da je lažje v mestu kot učitelj 2. vrste izliajal, ker si je po inštrukcijab na mesec po 20 gld. in včasi še več zaslužiti mogel; dalje ni imel tam toliko mudnih in duhomornih pisarij ; najpotrebnejši časniki, brez kterih vendar nobeden učitelj dandanešni biti ne more, stali so ga tam kot članu učiteljskega društva prav malo i. t. d., med tem ko ni tukaj nobene instrukcije, orgljarska služba je drugemu oddana (pa saj ni vsaka za prevzeti, ako se tudi učitelju ponuja —), od tajniko-vanja kar ni govoriti; pisarij in dela čez glavo, časniki in knjige ga stanejo do 30 gld., dvoje lastnih otrok bo treba v kratkem naprej v mesto v srednje šole dati, kterib obilnih stroškov se kot izobražen oče izogniti ne more in ne sme ; na zabave, v mestih tako po ceni, se na deželi večkrat še misliti ne sme; in če tukaj človek zboli, potem še le ve, „kje je Bog doma!" Ovsem tem, in še o drugih ne-prilikali na cente, se mu v mestu še sanjalo ni.
Naenkrat ga potolaži uradni dopis, da je imenovan nadučiteljem 2. vrste, da bo imel tedaj odslej za y^' večjo letno plačo od prejšnjih 600 gld. (+100 gld., in 150 gld. več) skupaj 850 goldinarjev. Danes je jako vrli gospod Po-trudnik celo nadučitelj 1. vrste — tedaj na višku Ijudsko-učiteljskega avancementa z letno plačo 850 gld. + 150 gld. = 1000 gld., ter upa izprositi si nadučiteljsko službo na p e t razrednici v Milancih, kjer je nadučitelj ravnokar umrl. Tam bi znesla njegova plača 1000 + 50 = 1050 gld.
Prestavljanja iz službenih ozirov so tudi v onej deželi v navadi, pa se prav lahko vršé, ker je plača z osebo, ne pa s krajem šole zvezana. Ako se dve učiteljski osobi odločite za, mejsebojno menjavo, se to prav lahko zgodi, ker se menja le z šolo, ne pa tudi s plačo ; vsakdo vzame
svoje dosedanje zasluge sebó tako iz trga v mesto, kakor iz mesta v vas ali v skrajno selo. Prositelju za novo službo je samo pomisliti (prevclariti), ali mu dotični kraj in ljudstvo ugaja, Drugače pa je vsak svoje sreče kovač. Omeniti mi je še, da zahteva postava v oiiej deželi za popolno pokojnino (penzijo) le 36 službenih let od datuma v spričevalu sposobnosti. Za Vg pokojnine zadostuje tedaj mesto 5 le 4V2 leta, kar je z ozirom na to, da se službena leta brez sposobnostnega spričevala pri odmerjenji pokojnine ne vštevajo, pravično nadomestilo. Takozvanih kvin-kvenij pa tamo )ie poznajo; pač pa so zagotovljene začasne osobne ])riklade v krajih, kjer se je očivestna dra-gina A^gnjezdila. Pravico do prostega stanovanja ima tam vse stalno nčiteljstvo, vendar se v množini stanarina izplačuje in sicer podučiteljem V^ njihove dotične letne plače ; enako učiteljem v znesku y^, in nadnciteljem v znesku dotične letne plače.*) Prepričanje je namreč prodrlo, da ni vsikdar dobro, zlasti iz sanitarnih obzirov ne, da bi tndi rodbine po nčilnicah stanovale, osobito ne v poslopjih, ktera imajo le jeden vhod (duri). Le-ta stanu primerna stanarina ]5ridržuje čestokrat doslužnike v svojej službi, dokler jim dež. šol. svěť sam modre pôle ne pošlje.
Tej nenavadnej postavi ima se baje ona, ljudskej šoli jako naklonjena dežela zahvaliti, dani m a j o p o-s a m e z n e šole zaporedoma le najslabše, druge pa zopet nepretrgoma le najboljše učiteljske moči, da se pr emeš čenj e učit elj skega o s obj a o d le t a d ó leta manjša in da so učitelji v velikej množini sè svojim položajem in v svojem stanu zadovoljni.
Dragi mi tovariš! kaj porečeš Ti k temu? — Končeno naj Ti tukaj povem, da bi Ti znal imenovati dva izmed naših p. n. slovenskih poslancev, ktera te moje nazore v principu odobrujeta.
*) Podučiteljem; 70 gld., 81 gld. ozir. 93 gld., — učitnljcm: 120 gld.,
144 gld. ozir. l()8-8 gld., — nailuÈitcljcm : 150 gld., 187-5 gld, ozir. 225 gld.
-—---
Pospešujmo branje dobrih bukev med Slovenci.
Ravnokar šinila mi je neka misel v glavo, ki se mi zdi dobra, zato jo liocem nemndoma razkriti vsemu slovenskemu učiteljstvu, sploh vsem prijateljem prave zavesti in svobode.
Revizija naših šolarskih knjižnic je tedaj gotova, a m se gotov kla/, m šolarske hijišnice primernih sposobnih knjig ^ naloga naših glasil je tedaj — vsaj jaz bi mislil tako — razglašati sodbo posameznih knjižničarjev po Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem o slovenski otroški literaturi, da se razvidi, koliko zdrave, leliko prebavljive dušne hrane imamo danes na razpolaganje za našo šolsko mladino od 9.—-14. leta in ali ni mahiti tudi že toliko prini'irnih knjig sa mladino, ki je šoli še odrasla, da bi se. dale se v kratkem'času, v začetku vsaj v večih selih osnovati knjimice za šoli odraslo mladino. Cez razposajenost mladine med 14. in 20. letom, zlasti čez fante, tožuje se tu pa tam, gotovo ne vsikdar brez vzroka. — S takimi bukvarnami pripravljal bi se pot do toliko priporočanih „ljudskih knjižnic", kakoršnih ne bi smela pogrešati čez čas nobena župnija, oziroma nobena šolska občina. Sad, katerega jaz od takih knjižnic pričakujem, ne bi bil mnogo manjši, kakor oni, ki si ga obetamo od takozvanih „napredovalnih kurzov".
Mnogoštevilne dobro vredjene ,,ljudske knjižnice", ali če hočete „národně bukvarne" znale bi najizdatneje pospeševati: n) zavednost slovenskih državljanov, tedaj pro-stejše, samostalnoj e gibanje preplah ega naroda našega; — b) omiko in umno gospodarstvo, česar posledica bi bila: manj prazne vere, manj surovosti in manj eksekutivnih prodaj med pešajočimi Slovenci; — c) ugodneje materijalno stanje-, vsled tega manjšalo bi se število prestopkov in hudodelstev med našim ljudstvom, katerih vzrok je največkrat sila, ki „kole lomi".
Na tak način prišel bi toli zaničevani Slovenec s časoma tudi na zvunaj do večje veljave.
„To pa vendar iie spada v „Šolske Drobtinice", mar bi bil pisatelj ta sestavek raje poslal v „Slovenski Narod", ali v „Slovenski Gospoclar", tii je prostor le za ,,šolarske knjižnice" ; že te nam dajejo zadosti novega posla!" Prav imaš, častiti vgovorixik; zato pa kar prc-idem k stvari samej :
Znana mi je neka vecrazrednica, na katercj si je i-azdelilo nčno osobje nalogo revizije tamošnje šolske knjižnice žc pred leti. V dotični imenik zapisano oceno posameznih knjig in knjižic naj tukaj brez imen pregledovalcev razglasim s povabilom, naj se to tudi iz drngih krajev naše lepe Slovenije stori, naj se sliši vec océn o vseli doticnili knjigah, oziroma vec sodov o istih, kajti take cenzure so subjektivne, tedaj le takrat prav zanesljive, ako se več océn o istej knjigi bistveno vjema.
Učne osobe A, B, C v .... so sledeče knjige iz domače šolske knjižnice pregledale, oziroma za šolarsko knjižnico določile:
1.	„Zlate bukve": to je dobra in zanimiva knjiga za razumne šolce.
2.	„Slovenske večernice" 28. zvezek : Šolarji v višjih oddelkih, čitajte to knjigo!
3.	„Slovenske večernice" 24. zvezek: je sposobna knjiga za šolarje najvišjega oddelka.
4.	„Nebeška hrana": Ta molitvenik je priporočila vredna knjiga za ,,bogoljubne duše" sploh.
5.	„Drobtince" za leto 1848, po Slomšku namenjene „nčiteljem in učencem, starišem in otrokom" so, kakor vsi Slomškovi izdelki, izvrstna knjiga. Z ozirom na na-tanjčno (temeljito) razlaganje 6. zapovedi božje v njej, daje naj se brati vendar-le zrelim šolarjem najvišjega razreda, oziroma oddelka — tedaj na zadnej nčnej stopnji.
6.	Knjiga „Robinzon" bi se morala za otroke še-le predelati. Na strani 88, vrsta 13. je spodtakljiva. A.
Opomba : Ono knjigo pregledal in našel, da je — iz-vzemši ono 13. vrsto — mikavna knjiga za otroke, zlasti fante (kateri so v zemljepisji doma, tedaj za one iz višjega razreda), in to že zarad ilustracij, katere jo kinčijo. 12. vrsta:
..Ali mi veš povedati, Petek, kdo te je vstvaril?" 13. vrsta: „O, seveda, moj oce". Zapisal sem ,,Bog oče" in knjiga je sedaj rabljiva.	C.
7.	„Nebeška hrana": bo ugajala zrelejšim šolarjem, zlasti takim, ki se v veroznanstva odlikujejo. Pregled. A.
8.	„Izdajalec": za odrašeno in najzrelejšo šolsko mladino.
9.	Iz koleđa,rja za leto 1869: Učencem kakor odra-šenim v poduk in kratek čas.
10.	Iz koledarja a) za 1. 1875, h) 1876, c) 1877: a) Mladini kakor odraščenim v poduk in zabavo. — b) nekoliko izobraženim čitateljem sploh, zlasti bodočim gospodarjem v poduk. — c) Prekoristna knjiga najzrelejšim učencem, že nekoliko izobraženim čitateljem sploh, zlasti gospodarjem in gospodinjam v poduk.
11.	Iz koledarja za 1. 1879: Zrelejšim, učencem in učenkam v poduk in zabavo.
12.	Izkoledarjazal.1883: Učencem kakor odraščenim.
13.	„Zgodbe svete katoliške cerkve": sme se slobodno pogojevati učencem najvišjega razreda. Nad stranema 35. in 43. more se le pohujšanec (spridenec) spotikati.
14.	„Umni sadjerejec": je knjiga za šolsko mladino sploh, posebno pa za zrelejše kmečke fante in bodoče gospodarje.
15.	„Slovenske večernice" : 34. zvezek: Ta knjiga je za zrelejše učence.
16.	„Domače in tuje živali v podobah" L, II,, IV. in V. del: Prekoristna knjiga učencem kakor odraščenim.
17.	„Smarnice": Bogoljubnim zrelejšim učenkam in odrastlim dekletam.
18.	„Umni kmetovalec" I., II. in III. snopič: Jako koristna knjiga najzrelejšim učencem, bodočim gospodarjem.
19.	„Križem sveta": Za zrelejše učence in odrastle kmečke fante.
20.	„Slovenske večernice" 35. zv.: Priporočila vredna poducna knjiga za zrelejše uccnce in šoli odrastlo mladino. Pregled. B.
21.	„Mali računar" s števili orl 1—20: za šolarje drugega, oziroma 3. šolskega leta.
22.	„Hoja za Marijo Devico": ta molitvenik je tudi za šolarje, zlasti za dekleta najvišjega oddelka.
23.	„Nekatere pesmi" : za zrelejše šolarice.
24.	„Kranjski vertnar" : Koristna knjiga za ncence najvišjega oddelka, ako so sinovi kmetovalcev.
25.	„Pesmi Slomškove"]: Za mlade in stare blažilno berilo.
26.	„PeterRokodelčič" : „Slovenskej mladini'^ — zlasti za dečke na višji stopnji.
27.	„Jagodice" v knjigi „Rožice" na str. 49 — 79 je prav mikaven igrokaz za zrelejšo šolsko mladino. Ko bi bil posebej natisnjen ! Pa saj ga leliko učitelj prilično v šoli naprej bere.
28.	„Potovanje v Rim": To mikavno in jako pod-učno knjigo naj berejo najzrelejši šolarji najvišjega razreda, zlasti iz takih katoliških liiš, v katerih se nahajajo ljudje, ki so ljudsko šolo z vspehom obiskovali.
29.	„Vrtec" od 1. 1871. in 1872., uredovan po odlikovanem C. kr. učitelju, je za šolsko mladino duševno mleko.
30.	„Blaže in Nežica" : je jako podnčna knjiga za zrele šolarje pa tudi za odrastlo mladino ; saj je Slomškova, prvaka slovenskih pedagogov.
31.	„Prizori iz otroškega življenja" s 14 barvanimi podobami ima poducnega pa tudi smešnega beriva v ve-zanej besedi. Ta čedna, po blagotvornem društvu „Narodna Šola" založena knjižica sme se slobodno v roke dati vsakemu otroku, ki že gladko brati zna. Pregl. G.
Za šolarje manj, ali celo nesposobne slovenske knjige
v isti omari:
1. „Nauk-o,, gospodinjstvu" : bo prav dobro služilo bodočim gospodinjam, tako tudi pridjani „Bučelarček" bodočim gospodarjem; za šolarje pa ni, kar najbolj potrjuje stran 30. omenjene knjižice.
2.	„Mati božja dobrega sveta" : Ta knjiga je Jc za odrastlo mladino, in to brez razločka.
3.	„Slove nske večernice" 37. zvezek : Stran 24., vrsta 33. za otroke ni. Sploli je ta knjig-a le za odrastlo mladino, katerej je čitanje članka: ,,Trojni strup" priporočati.
4.	„Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete" :
Ta knjiga ima lepega berila za šoli odrastlo mladino, zlasti za dekleta.
5.	„Filoteja": knjiga ta ni za šolarske knjižnice, ker ni spisana za otroke, kar se že iz predgovora spoznati dá. Tam piše Slomšek : ,,Lepe bukve ,,Filoteja" naj bodo torej izročene posebno odraščeisim kristjanom, katere za nebeško kraljestvo in njega pravico kaj skrbi".
6.	„Utopljenci" : morejo le učenciponavljavnili, oziroma napredovalnili šol brez škode brati. (Glej stran 74., zadnje vrste spodaj in str. 78.!)
7.	„Slovenske večernice": 36. zvezek naj bere, zlasti zaradi odstavka „Zenitva" str. 56., le šoli odrastla mladina.
Pregled. A.
8.	„Schodlerjeva knjiga prirode" I. del : Znanstvena knjiga izobraženim čitateljem splob, zlasti dijakom srednjih šol.
9.	„Štirji letni časi": so namenjeni po besedah pre-stavljalca prof. Tušek-a ,,vsem tistim, ki so se z rastlinstvom znanstveno pečali, in tistim, ki niso imeli priložnosti takega poduka udeležiti se; posebno pa selskim učiteljem in učencem srednjih šol".
10^. „Umni gospodar" je izvrstna knjiga, a zaradi § 31. (Živinoreja) ni za učence, pač pa za mlade gospodarje.
11.	„Val. Orožnovi spisi". V spisu, ,,kdor hoče šnu-pati" str. 288 je učitelj karikatura. Knjiga je torej za šolsko knjižico v oddelku za učence manj primerna.
12.„Janežičeve	večernice" 23.zvezek,in „Slovenske večernice" 15. zvezek (vezani v jedno knjigo): Vsebina
te knjige, osobito zaradi str. 28. XV, zvezka, ugaja le zrelejši mladini.
13.	„Schodler-jeva knjiga prirode" IV. del: Znanstvena knjiga izobraženim čitateljem sploh, zlasti dijakom srednjih šol.
14.	„Skušnjava in sknšnja" iz koledarja od 1.1878 Prekoristna knjiga; zaradi str. 198 le odraščenim sploh, zlasti gospodarjem in gospodinjam.
15.	„Najdencek" iz koledarja odi. 1882: Sicer pod-učljiv spis, a zaz-adi str. 19. 29. 30. 31. ni pripraven za šolarsko bnkvarnico.
16.	„Setev in žetev": za šoli odrastlo kmečko mladino.
Pregl. B.
v
17.	„Životopisi Slomškovi": so jasno ogledovalo, v kterem se ti kažejo v preživih barvah najboljši Slovenci in Slovenke raznih stanov, — zlasti iz 18. stoletja. Ta knjiga je izvrstno berivo vsem odraščenim, ki hrepené po čistem zlatu prave omike, ne pa po zlati peni preširne puhlosti.
18.	„Mineralogija Schodler-jeva": Znanstvena knjiga izobraženim čitateljem sploh, posebej pa selskim učiteljem in učencem srednjih šol.
19.	„Sreča v nesreči": je izvrstno berilo za odra-ščene, zlasti za mládenče in device. Po takih knjigah se blaži srce, um se bistri in značaj se utrjuje. Le še več takih knjig, potem nam je nadjati se boljše nravstvenosti med tu in tam že jako popačenim ljudstvom.
20.	„Slovenske večernice" 39. zvezek (,,Dora") : Svarilen uzor, kako ni pisati knjig za slovensko ljudstvo.
v
21.	„Miklova Zala": Se več takih v národnem duhu spisanih povesti, potem se bodo lepe lastnosti med odra-šcenimi Slovenci, zlasti med fanti in dekletami, ki imajo 16. leto že za sebó, za ktere je ta knjižica, kakor nalašč pisana, še bolj utrdile. Vrlih, možatih, značajnih Slovencev in Slovenk bo vsaki dan več.
22.	„Rožice" : V tej knjigi je kratkočasno in pod-učno berilo, a le za odraščene od 20. leta naprej. (Glej zlasti 165. str. od spodej 8. vrsta) !
23.	„Dr. Ignacij Knoblehar": V tej knjigi popisane razne šege zamorcev niso za šolarje, marveč za vsakdanjej šoli odrastlo mladino, ako je v zemljepisu dobro podkovano.
24.	„Popotovanje okolo sveta" : S pravo koristjo bere se ta mikavna knjiga pred odprtim zemljepisnim atlasom; namenjena je tedaj odrastlim čitateljem, zlasti možkega spola, ki imajo najmanj 16 let za sebó.
26. „Slomška zbrani spisi", druga knjiga: Ni čeloma za mladino (beri str. 206.), — pač pa za odrastle — zlasti za stariše in odgojitelje.
26.	„Zgodovinaavstrijsko-ogerskemonarhije": Vrla knjiga za resne, zavedne Slovence pa tudi Slovenke, ki hrepené po izobraženosti.
27,	„Olikani Slovenec": Ta knjiga je izkušen oblic v odpravo človeških grč pri občevanji, kakor so: neotesanost, nezarobljenost, surovost, nespodobnost, sploh ne-olikanost, oziroma priporočila vreden návod k pristojnemu, olikanemu obnašanju v družbi. Za šolarje vendar ta knjiga ni. Pregled. C.
V omari omenjene večrazrednice je baje še nekaj odrastlim namenjenih knjig. Upam, da se mi bo ponudila prilika tudi océne teh v svojem času prijaviti, ako n e, ostane ta, sicer skromen spis brez odmeva. Cemu neki učijo se šolci v šoli citati? — Čitanje je Ujuč do omike. Da ne bi nobeden fant, nobena deklica, ki z odpustnim spričalom šolo zapusti, tega dragega ključa kam ne založila, ali celo od sebe ne vrgla! Ali so knjižnice za šoli odrastlo mladino potrebne? — To .vprašanje je — mislim da — že rešeno.
Učitelji slovenski, zjedínímo se tesneje.
„Viribus unitis".
Na tesnejše združenje slovenskih učiteljev, brez ozira na zemljepisne meje, mislili so že oni zaslužni možje iz-mej nas, kateri so osnovali^,,Sl o vensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. Skoda, da neso njegova zborovanja potovalna. — Ko bi zborovalo ono vsaj vsako drugo leto zvtinaj središča Slovenije n. pr. jedenkrát (zna-biti o času trgatve) tam doli v Rudolf o vem mej skoraj pozabljenimi Delenjci, v drugič (znabiti o Duhovém) — v Postojini med zavednimi Notranjci, v tretjič kje na Štajerskem n. pr. v Cel j i, v Mariboru, v P tuj i, v četrtič v Trstu ali v Gorici, v petič v Prevalih ali v R o ž n e j dolini. Saj nam je znano, kako zapuščeni so na Koroškem naši verni tovariši. Tudi Bled, mej premožnimi in ponosnimi Gorenjci utegnil bi biti jako pripraven kraj za tako zbirališče, ker. bi bilo tam še posebno mogoče spajati prijetno s koristnim. Nadalje Idr i j a z ozirom na sloviti rudnik in pa Radgona zarad bližnjih Prekmurcev. Pri tem bi znal ta ali oni oporekati : ,,To je vse predaleč za mene". — Se ve, da je za posa-micnike ta ali oni napominanih krajev daleč, prav daleč, kakor sta bila: predlanskem Opava in vlani Dunaj za pojedine nemške učitelje daleko, prav daleko; a pomisliti gre, da se pride s potovalnimi zborovanji zopet drugim naproti, kateri bi se takih skupščin le redkokedaj ali znabiti nikoli ne udeležili, ako bi bile na Ljubljano omejene. Število slovensko-učiteljskih društvenikov je še danes vzlic večletnemu obstanku le pičlo, a bi se po navedenem načinu gotovo in narhitreje množilo ; saj bi prilika k pristopu ponujala se tudi od Ljubljane preveč oddaljenim, zlasti ne-kranjskim učiteljem slovenskim.
Da bi se s tem korakom širila v večjej meri sedaj mej slovenskim učiteljstvom pogrešana bratovska vzajemnost, zavednost, samosvest, odločnost, po-
nos in značajnost — mi ni treba še posebej naglašatij — največ pa bi s tem joridobila šola slovenska in ž njo ves národ, kajti smotr društvu ne more ter ne sme biti drug, nego gojitev znanosti, vaje v strokov njaške j spretnosti in petje, tedaj vsestransko napredovanje. Da bi taka zborovanja tudi na zvunaj dobrodejnoj posredovalno uplivala, zlasti takrat, ko bi jih prirejalo in vodilo previdno izvoljeno ravnateljstvo, pritrdil mi bo gotovo vsak, kdor ne dvomi nad močjo združenja, zjedinjenja. Tako bi se mi približevali občinstvu, olîôinstvo pa nam, — toliko naglašena zaupljivost mej šolo in hišo, mej učiteljem in stariši bi rastla, spoštovanje vsled boljšega prepričanja do večkrat zarad nevednosti, tedaj po nedolžnem zaničevanega šolnika bi se vedno bolj utrjevalo, in na š a s veta stvar bi s tem neizmerno veliko pridobila. Verjemite mi, mili mi sotrudniki: kadar smo simpatij slovenskega razumništva zagotovljeni, kadar imamo roditelje naših šolarjev na svojej strani, kadar stoji národ naš za nami: potem se nam ni več bati za njegov obstanek, pa tudi ne za bodočnost národovega učiteljstva.
Poleg vsega tega pa bi našemu društvu še zmirom nekaj prepotrebnega manjkalo, namreč: lastnega glasila, katero bi se moralo odlikovati tako po vsebini, kakor po vnanji obliki. K temu pa bi ne bilo nikakor treba osnovati novega časnika; saj imamo sedaj dva strokovnjaška lista : 27. leto izhajajočega „Učiteljskega Tovariša", kterega ureduje odlikovani ravnatelj g. Andrej Praprotnik in ki izhaja 1. in 15. dné vsacega meseca za 3 gld. na leto; — 8. leto potujočega ,,Popotnika" v Mariboru, kateremu je urednik g. Miha Nerat, in- ki nas obiskuje tudi le vsacega meseca 10. in 25. dan za letno naročnino 3 gld. Prvi list je glasilo učiteljev kranjskih, drugi štajerskih. Kdor hoče biti tedaj količkaj poučen o šolskih razmerah na Kranjskem in Štajerskem, mora čitati dva lista, ki staneta 6 gld. Kljubu znatnemu znesku pa se izve iz ostalih slovenskih pokrajin prav malo ali pa nič. V zmislu gesla našega viteškega, ljudomilega vladar-
ja: „Se združenimi močmi", — katero je že toliko blagotvornih društev, družeb ter zádrug rodilo — pa bi moralo to drugače biti, zlasti pri toli malobrojnem náro-diči, oziroma narodovem učiteljstvu, kakor so Slovenci sè svojimi učitelji. Po starem pregovoru: „Bolje malo, pa to dobro" — zadostoval bi za nas slovenske učitelje še tudi dandanes le jeden strokovnjašk list — in ta jedinec naj bi bil glasilo našega slovenskega učiteljskega društva s sedežem v Ljubljani. Se ve, da bi moral zastopati učitelje drugih pokrajin slovenskih z isto nepristransko gorečnostjo in pravicoljubnostjo, kakor zastopa učiteljstvo iz pokrajine, v kterej sedaj izhaja. Lastnik lista, ki bi naj izhajal n. pr. vsak petek z ovitkom, kakor je n. pr. „Schnle und Haus" — tedaj v do stoj ne j, prikupljivej obliki za kake 4 g L na leto, imelo bi biti vsekako dotično društvo samo, in ko bi tudi v prvih letih ne donašalo to podjetje nobenega dobička. Društveniki dobivali bi list po znižanej ceni, ko bi ne kazalo društvenino za toliko povišati, da bi bil ž njo tudi list plačan, katerega bi potem vsak ud ,,brezplačno" dobival. Za neude pa bi se določila zvišana naročnina.
v
Kje naj bi ta list izhajal? Ze od nekdaj vajen je Slovan starost spoštovati; — besede ,,starosta, starešina, starešinstvo" — še danes o tem spričiijejo. In kdo podeduje pri nas za očetom posestvo njegovo? Največkrat, navadno najstarejši sin njegov. Tako bi tudi naše obširno polje prepustili mirnim srcem mnogozaslužnemii uredniku najstarejšega strokovnjaškega lista našega.. Dobivali bi tedaj svoje glasilo (najbolje pod starim naslovom) iz_sre-dišča Slovenije, za kar govori mnogo tehtnih razlogov.
v
,,Cemu bi pa morali navezani biti na samo jeden strokovnjašk list? Poglejte druge stanove! Vsaj smo imeli do letos Slovenci-celó tri leposlovne liste, potem še lansko leto tri dnevnike i. t. d." slišim zopet ugovarjati. Da, da, res je tako! A to še ni dokaz, da je bilo Slovencem neobhodno
potreba toliko časnikov. Pomisli, dragi prijatelj, koliko ceneje in raznovrstneje berivo prihajalo bi nam v roke, ko bi se oni prej šestcri, sedaj še cveteri listi po mejse-bojnem sporaznmljenji skrčili na tri ali dva, kar ne bi bilo nemogoče! — ,,Učiteljskega Tovariša" že od nekdaj nečem brati, ker je klerikalen", — še-pece mi zopet drug na nlio. Na to ti odgovarjam, da si ta list tako zaznamoval, ne da bi ga dobro poznal. On namreč zagovarja načela krščanska, kakor tudi štajerski ,,Popotnik", katerega pa vendar ne nazivlješ tako. Slovenci slovimo kot dobri kristjani, in učiteljstvo bi ne hodilo z domačo hišo roko v roki, bi ne postopalo vzajemno z domačimi vzgojitelji, ko bi ne poučevalo mladine v bla-žilnem duhu krščanstva, na podlagi vere Kristove. Ako hočemo, da se v tem ne pregrešimo, treba je, da smo z ozirom na vero, šege, navade in običaje národa konservativni v pravem pomenu besede, kakor smo vsi zastran jezika, ko iščemo izgubljenih besedi po starih knjigah in mej gorjanci, katerih še ni nemškutarstvo in lahonstvo obliznilo. — Z ozirom na duhovnike, naše sodelavce v šoli, pa si upam naravnost trditi, da le tam so šolski vspehi najpovoljnejši in trajno zagotovljeni, kjer delujeta učitelj in katehet vzajemno v zmislu obstoječih postav, tedaj v mejsebojnem spoštovanji, kar je na Slovenskem tudi v navadi; in baš v tem odlikuje se slovenski učitelj bistveno od svojega nemškega in menim tudi, da italijanskega sobrata(?). Ako je tedaj vzajemnost, zaupljivost ter plemenito, odkritosrčno prijateljstvo mej učiteljstvom in duhovništvom slovenskim brez nasprotnih poniževalnih koncesij mogoče, zakaj bi se to ne gojilo, zakaj bi se tudi v dotičnem učiteljskem listu razodevati ne smelo brez onega strašilnega pridevka „klerikalen?"
V tolažilo onima ngovornikoma naj še bo opazka, da bi bil urednik takemu našemu glasilu načelnik (predsednik) v glavnej skupščini izvoljenega društvenega ravnateljstva, tedaj mož, kateri je, našega največjega zaupanja vreden.
Mislim, da se mi je posrečilo, največe premisleke z navedenimi dokazi pregnati. ,,Ali bi pa ne bil ostali
urednik znabiti s tem užaljen?" — Kaj še! On je vendar mož — in pravemu moža gre vsikdar le za stvar, ne pa za osebo. Poleg tega bi še vedno lahko ostal na svojem mestu kot sóurednik, tako, da bi pošiljali štajerski sodelavci svoje spise skoz Maribor glavnemu uredniku v Ljubljano, kateremu bi se na tak način jako polajšalo delo. Zeló ^hvalevredno podjetje sóurednikovo bi tudi bilo izdajanje „Šolskega letnika" — podobnega nekdanjim toli priljubljenim Slomšek-ovim „Drobtinicam!"
O opredeljenjitako okrepčanega,,Učiteljskega Tovariša" (ali če hočete ,,Slovenskega učitelja") dovoljujem si sledeče spregovoriti: Prve strani vsake številke njegove polnil bi članek strogo pedagogiške vsebine z bolj razločnim tiskom in podpisom dotičnega spisatelja, ozir. pisatelja. Temu bi sledile državne šolske postave in naredbe učnega ministerstva, ki zadevajo ljudsko šolstvo sploh na Slovenskem, oziroma v Avstriji. Na dalje postave in naredbe šolskih oblastev ter dopise in poročila: I. Iz slovenskih pokrajin (v abecednem rédn): a) s Koroškega, b) s Kranjskega, c) s Prekmurskega, d) s Štajerskega. II. Iz drugih kro-novinz ozirom na^slovansko šolstvo: a) z Bosne in Ercegovine, b) s Češkega, c) z Ogrskega, č) s Poljskega, d) s Trojedine kraljevine. III. Poberki iz šolskih listov: a) slovanskih, b) grmanskih, c) romanskih. Temu bi sledile primerne pesni in pesmi z napevi; za tem ,,književno poročilo", spremembe v učnem osobji, razpisi učiteljskih služeb. Velike zasluge pridobilo bi sito društvo z izdajo po doti enih šolskih obla-stvih potrjenih nadrobnih učnih načrtov za vsak teden celega šolskega leta v posamičnih oddelkih in razredih najedno-, dvo-, tri-, četvero- in peterorazred-.nicah slovenskih, slovensko - nemških in slovensko - italijanskih, Moči za talio delo, hvala Bogu, ne manjka menda v nobenej slovenskih pokrajin.
Večkrat opozori nas kak strokovnjak na to ali ono -nedoslednost, pomanjkljivost ali napako v
naših sedanjih učnih knjigah, gotovo le z namenom, da bi se pri novem ponatisu odstranile. A s takimi opomnjami ni kaj pomagano. Take zadeve je treba za vsako knjigo posebej ter celotno rešiti. Ker pa ,,veô oči več vidi", in ker „vsi ljudje vse vedo", zato bi bilo po mojem mnenji najbolje, ko bi se dala našemu bodočemu glasilu priloga za temeljito pregledovanje naših šolskih knjig. Le-tá naj bi tudi prinašala izvirne spise, kateri naj bi posnetke iz nemških, sploh neslovan-skih izvirnikov, eventuvalno kak premalo dovršen sestavek v naših drugače prav dobrih čitankah izpodrinili. Zbrane take priloge poslalo bi ravnateljstvo društva gospodu se-stavitelju, ozh'oma spisatelju dotične knjige s prošnjo, naj jih predloži slavnemu ministerstvu v blagovoljno porabo pri novem ponatisu dotične knjige. Vse to je prepotrebno, a za toliko bolj hvalevredno delo, katero nas še čaka, da druzega za danes ne omenim.
Ker bi se na opisani način vse naše duševne moči v jednej točki združevale, zboljševalo bi se naše jedino glasilo toliko bolj na vse strani po okusu in sklepih me-rodajne večine društvenikov : raznovrstnost in temeljitost njegove vsebine storili bi ga tudi mikavnejšega in zanesljivejšega, in kar bi bilo pri tem največ vredno, je: uči-teljstvo slovensko, v takem glasilu tako rekoč utelešeno, zvabilo bi vecj o pozornost ljudstva in šolskih oblastev na-se; približalo bi se s časoma tudi srednješolskemu učiteljstvu vsaj za toliko, da bi ga tudi to raje in izdat-nejepodpiralo; — postalobizjedno besedo faktor, s katerim se ima računiti tudi na mero-dajnem mestu, — in opra vičene prošnj e, želje, nasveti in zahteve naše mogli bi potem odločneje naglašati, s čemer se pa danes — oslabljeni in u strašljivi po razkosanji — ne moremo nikakor ponašati. Tako vseslovensko učiteljsko društvo sè svojim glasilom bi pa tudi mnogo pripomoglo v spoznavanje samega sebe ; saj smo danes še večinoma tujci v lastiiej hiši — na slovenskej zemlji; spoznavali bi
solnône in senčne strani našega národa še bolj natanjko, ob jednem pa tudi prednosti in napake šolstva v posameznih pokrajinah naših. In to bi tudi ne bilo brez vrednosti ! Tedaj Vam klicem, bratje, sedaj ob jednajstej uri : „Trdno dajmo se skleniti; sloga pravo moč rodi; vse lahko nam bo storiti, ako združimo
m o ći."
Vsestranskega živahnega razgovora o tem je želeti!
A.
Nalogfe v izobražbo prostih stavkov.
„Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača".
ji ko bi Ti, vestni mi tovariš, naloge iu vaje v na-<3'--ših slovniških in spisovnih učnih, oziroma pomožnih knjigah za spodnjo in srednjo stopnjo *) leto za letom znabititi ne zadostovale — mladina ljubi premembo — pa sezi enkrat (v 6asu suhoparnosti, če ne drugače) po teh drobtinicah iz šole za šolo, ter si jih poljubno prirédi ali za v a j e, ali v ponovilo, kakor bi Ti pač po Tvojem prepričanji pri jezikovnem pouku utegnile najbolje služiti. Ker pa ni vse za vse, zato Ti bo to nabrano tvarino pri pripravljanji na dotični pouk ali po svoje razširiti, ali skrčiti, ali pa célo in célo vsaj za jedno, dve leti — — odložiti.
Učeni gospod Šuman rabi sicer v „Skladnji" svoje „Slovenske slovnice" sledeče izraze : stav za stavek, p o dm et za osebek, poved za dopovedek, sklepni glagol za vezilo (kopulo), pride v za prilastek, predmet za dopolnilo, p risi o vije za določilo, oblečen stav za razširjeni stavek, sostavije za zloženi stavek; pa ker se še v šolskih knjigah ne nahajajo, se tudi v teh nalogah ni moglo na nje ozirati. Vsekako pa bi bilo želeti jednakih terminov po vseh závodih, kjer se uči slovenska slovnica. Ko bi se tudi v malenkostih skoraj zjedinili strokovnjaki! — Pa zadosti o tem; zdaj pa kar k stvari samej.
*) Na višjej stopnji rabilo se bo odslej za ona dva predmeta že težko pričakovana „Slovenska slovnica" Končnikova, v katerej je gradiva najboljšega na izbiro.	Spis.
Naloge.
1.
Kapišite k sledečim frdilmm in nilrdnim osebkom {podmrfom) primerne dopovedke (povode) na vprašanje: kdo ali kaj je, ali kdo ali kaj iii oseba ali reč!
1.
Hiža —. Oče so —. Mati so —. řllapec —. Dekla ni —. Kuhinja —. Dimnik —. Sol —. Drva so —, Sekira ni —. Soba —. Strop —. Zibeljka ni —. Tičnica ni —. Kanarček ni —. Kolovrat —. Citre so —. Srajca —. Čevlji so —. Klobuk —. Dežobran (marela) —. Kruh —. Nož —. Kupica -. Voda --. Studenec ni —. Puška —. Petrolej —. Mačka —. Vzpomlad —. Vrtjii —. Hruševo drevo (hruška) —. Lipa —. Bezeg —. Solata —. Grah —. Pasji petršilj —. Marjetica (tratnica, ledin6ica) —. Podlesk —. Žitnica ni —. Pšenica —. Zelje —. Hlev —. Svinja ni —. Krava —. Konj —. Kunec ni —. Pes —. Petelin —. Lisica —. Jástreb —. Kos —. Sosed ni —. Soseda •—. Plug —. Cerkev G. župnik so ~. Šola Angelj —. Bog —.
Izvod.
Hiša je poslopje. Oče so gospodar. Mati so gospodinja.
Hlapec je služabnik. Dekla ni gospodičina. —--— — Bog
je duh.
2.
Jaz sem —. Ti nisi —. On je —. Ona ni —. Ono je — Kmet ni —. Berač Častnik ni —. Težak —. Kovač — Slikar —. Pesnik ni —. Krčmar —. Opica ni —. Jež — Netopir ni —. Gos —. Postrv —. Jegulja ni —. Hrošč — Pijavka —. Jablana —. Smreka —. Solitar —. Železo — Oblič —. Samokres —. Cekin —, Kupa Štajersko —. Kranj-
*) Povsod, kjer jo vozilo izpuščeno, naj se nadomesti se sklepčnim glagolom J e!"
sko Ili —. Primorsko —. Cedron --. Jordan —. Genezaret —. Emavs —. Betlehem ni —. Kalvarija —. Dunaj —. Človek —. Baha6 postane —. Govoriti —. Molčati —. Lagati —. Preši-ren je bil —. Slomšek je bil —. Radecki je bil —. Krištof Kolumb je —. Bertold Schwarz je —. Gesai'stvo ni —. Leon XIIL —. Franc Jožef L --.
Izvod.
Jaz sem učenec. Ti nisi učenec. — — — — — Franc Jožef L je cesar.
3.
Midva sva —. Vidva nista —. Vedve ste —. Ona nista — Onedve ste —. Jože —. Marijca —. Vanička (pêstunja) — Klobučar —. Orgljavec —. Slovenec ni —. Jud (žid) ni — Nedelja ni—. Rožnik (junij)—. Poletje—. Ovca —. Kamela-Osel—. Slon—. Polh-. Volk—. Gorila ni —. Čoplja-Slavec —. Žolna —. Krastača —. Kušar ni —. Som —. Svilni prélec —. Trakulja —. Vijolica —. Koruza (turšica) —. Detelja —. Soja —. Mišjak —. Vinska trta —. Češplja (sliva) —. Hrast —. Apnenec —. Svinec —. Galuu ■—. Demant —. Železnica —. Dunav —. Šiška —. Valentin Vodnik je bil —. Trst —. Nazaret ni —. Jeruzalem —. Sinaj —. Ss. Ciril in Metodij sta bila —. Dobrač —. Vezuv —. Hrvatsko —. Češko ni —. Avstrijsko - Ogersko —. Gesarjevič Rudolf —. Nadvojvoda Albreht je —. Tegethof je bil —. Taaife je —. Evropa —. Zemlja —. Danica (venera) —. Svet Moliti je —. Delati ni —. Odpustiti je —.
Izvod.
Midva sva učenca. Vidva nista učenca. — _ _ _ Odpustiti je velikodušnost.
4.
(Višji vkupini v ponovilo.) Mi smo Me nismo —. Vi niste —. Ve ste —. Oni so —. One niso —. Evropljani niso —. Azija —. Izlandija —. Italija —. Kavkaz —. Dardanele —. Panama —. Etna —. Montblanc —. Kitajsko —. Francija —. Volga —. Nil ni —. Balkan —. Mohamed je bil —. Slovenci so —. Rim —. Rimska cesta ni —. Soince je —, -Zemlja —. Luna —. Blisk —,
Toplomer —. Zrak —. Kri ni —. Beseda ni —. Duša ni —. Domoljubje je —. Junaštvo je —. Mumije so —. Salomon je bil —. Cir je bil Solon je bil Aleksander Veliki je bil —. Efijalt je bil —. Dijoklecjan je bil —. Atila je bil —. Rudolf Habsburški je bil —. Janez Sobieski je bil Marija Terezija je bila —. Napoleon I. je bil -. Grof Jelačič je bil —. Miran]are-je —. Pulj je —. Življenje je Smrt - . Mladost —. Pozdravljati je —. Odzdravljati Sveta vera je —■.
Izvod.
Mi smo državljani. Me nismo mohamedanke. — — — -Sveta vera je prava luč.
II.
Postavi h spodnjim trdilnim in nihalnim dopovedkom (po~ védám) primerne osehlce (podmete) !
1.
—	sem učenec. — nisi Italjan. — je pastirček. — je pestunja. — je dete. — jc [loslopje. — je del cerkve. — je del naše hiše. — je del izbe (sobe). — je nebeška Ivič. — je svečava. - - je pohištvo. — je posoda. — je kuhinjska reč. — je •šolska priprava. — je učilo. — je mizno orodje. — je orodje.
—	je kmetijsko orodje. — je orožje. — ni igrača. — je pisalo.
—	so obuvalo. — je oblačilo. — je pokrivalo. — je shramba.
—	denar. - . mera. — bolezen. — zdravilo, — govedo.
—	je domača žival. — hostna živaL -- koristni ptič. — škodljivec. ~ strupena rastlina. — je pijača. — živež. — sadje.
—	ni drevo. — je vrtno drevo. — je gozdno drevo. — je cvetica. -- žito. — sočivje. — je peti dan. — potok. —- je vas.
—	ni mesto. — hrib. — je božja pot. — krojač. — čevljar.
Dovršitev.
Jaz sem učenec. Ti nisi Italjan. On je pastirček. — — — Golič je čevljar.
2.
-	nisva tržana. — sve vaščauki. — sta meščana. — niste branjevki, — nista domačina. — ste perici. (^Priimek.) — je
dijak. — je vojak. — župan. — so župnik. — je ponočni čuvaj. — je orožnik. — gasilni stroj. — reka. — gora. — planina. — dolina. — sesávec. — kopitovec. — glodavec. — ])vežvekovalec. — ni ptič. — dvoživka. —• riba. — koristna žuželka. - škodljiva žuželka. -- je cvetica. — je listovec.
—	iglovec. - grm. — ni kuTiinjska sol. — je kovina. - je kamen. - je veletok. — otok. — polotok. • — del zemlje.
—	preraičnica. -- ni čarovnija (vraža). — ni resnica. — je strupena goba. — je izumitelj. — ni truplo. ■ — vojvodina. — ni cesarstvo. — je vladar. — je kralj vseh kraljev.
Dovršitev.
Midva nisva tržana, Medve sve vaščanki. Vidva sta me-ščanca. -— — ~ — — Bog je kralj vseh kraljev.
3.
— nismo vojaki. — niste gospodinje. — so domoljubi.
—	.niso sužinje. — ni slepar. - je radodarnik — je dobrot-nica. — ni umeteljnik. — je bil modrijan. — niso Evropljani. — je moj dom. — moja domovina. - ni moja, očet-njava. —sosedna država.' (Priimek.) - zidar, —tesar. -lončar. — usnjar. — krčmar. — trgovec. - načelnik kraj-nega šolskega svéta. — c. kr. okrajni šolski nadzornik. — c. kr. deželni šolski nadzornik. - c. kr. okrajni sodnik. — c. kr. notar (belježnik). — c. kr. okrajni glavar. - deželni poglavar. -- cesarski namestnik. — deželni poslanec. — imenuje se domači pešpolk štev. (?). — mejna grofija. — vojvodina. — nad-vojvodina. - jjoknježena grofija. — knježevina. — kraljevina.
—	država. - državni poslanec. - Ijudovlada. — je najmanjši del zemlje. — prikazen. - je pradom (prvotni dom) Habsbur-žanov. — sveta dežela. — je srbski kralj. — je nemški cesar.
—	je naš prestolonaslednik. — je grb našega cesarstva. — je moj bližnji. -- gospodar vseh stvari. — so naš pravi dom.
Dovršitev.
Mi nismo vojaki. Ve niste gospodinje. Oni so domoljubi.
	—----Nebesa so naš pravi dom.
H).
Zapiši k sledečim osebkom lične doitovedke na vprašanje : kakšna ali aegava je, ali ni oseba ali rec.
1.
Jaz sem —. Ti nisi —On je —. Ona ni —. Ono je Dedek so —. Zibeljka je —. Ura ni —. Hišica je —. Palač; je —. Srajca ni —. Kos ni —. Detelja je —. Detal — Grlica —. PomeranSa —. Vrtnica —. Višnja ni —. Rja (rija) — češplja (sliva) - . Krt ni —. Srna ni —. Polž ni —. Noč ni -Britev ni —. Led —. Studenčnica —. Toplična —. Krop — Žrjavica —. Centimeter —. Kilometer —. Denar —. Duša ni -Svet ni —. Cesta je —. Brv je —. Deblo —. Las Pla nina —. Grić —. Pes —. Bogatin ec —, Siromak —. Pti ček —. Pogorelec —. Zlatica ni —. Zamurec je —. Perje ni —. Svinec ni —. Slepar ni —. Belouška ni —. Pelin je —. Mleko je —. Olje je —. Lice je —. Kislica je —. Žalost —. Spanje —. Življenje —.
Izvršitev.
Jaz sem mlad. Ti nisi star. On je sosedov. — — — — Življenje je prijetno.
2.
Midva sva —. Vidva nista —. (Medve sve —. Vedve niste —.) Ona sta —. (Onidve niste —.) Golobanj —. Muš-nica (steklica) —. Mah ni —. Hren —. Sol —. Žeplo — Apno —. Ovca —. Volk ni —. Gad —. Vino —. Zlato — Živo srebro ni —. Srebro —. Premog ni —. Cinober je — Slatina —. Morje —. Strd —. Petrolej ni —. Kvadrat je — Krog —. Kocka —. Cerkev —. Monstranca —. Zastava ~ Planota —. Soba ni —. Dežela —. Sveča —. Reka —. Li šček —. Zvonjenje —. Petje —. Zdravilo —. Galun Kožuh —. Zrnje —. Jež je —. Jutro —. Šiba —. Sanj (sanje) je —. Čas —. Srce —. Oko —. Čelo —, Lasje so —. Zobje so —. Zrak —. Povest —. Uganka —, Pregovor —. Pesen —. Pesnik —, Kavkaz —. Mongol —. Indijan —. Malajec Etijop Bog je —,
— 145 — Izvršitev.
Midva sva zdrava. Vidva sta delavna. (Medve sve teši.)
—	— — — — Bog je najdobrotljivši.
IV.
Na mesto poniišljajev napiši k naslednjim trdilnim in nilcal-nim đopoveđJcom vjemajoče se osebke! (Spodnji oddelek po 1., gorenji oddelek po 3 stavke s osirom na spol.)
1.
—	ni slep, a, o. - je visok, a, o. — dolg, a, o. — globok, a, 0. — velik, a, o. — Srn, a, o. — svetel, a, o. — drag, a, 0. — bled, a, o. — rudeč, a, e. — zelen, a, o. — moder (plav), a, 0. — čuden, a, o. — ni lep, a, o. — je prelep (krasen), a, o. — je koristen, a, o. — okrogel, a, o. — ni dober, a, o. — podolgovat, a, o. — tenek, a, o. — ni rodoviten, a, o.
—	je dolg in širok, a, o. — je dolg, širok in visok, a, o. — je dolg, širok in globok, a, o. — je poln, a, o. — je belo, potem zeleno, potem rudeče in sladko." — je ali belo, rudeče ali pa rumeno. — ni pisan, a, o. — je ali zlato, ali pa srebrno. — ni zvest, a, o. — je očetov, a, o. — je božji, a, e.
Izvršitev.
а)	(Oddelek prvi.)
Krt ni slep. Gospod je-visok. Železnica je dolga. — — ---Delo je božje.
б)	(Oddelek drugi.)
Slepič ni slep. Beračica ni slepa. Oko. ni slepo. . Most j«
visok. Gora je visoka. Drevo je visoko. — ----r- Svetnik
je božji. Cerkev je božja.. Ime je božje.
—	je zlat, a, o. — železen, a, o. — lesen, a, o. —- us-njat, a, o. — glinast, a, o. — platnen, a, o. ~ ni kovinast, a, o. — je domač, a, e. — občirisk, a, o. — cesarsko-kraljev, a, o. — bratov, a, o. — materin, a, jo. t— v«čen, a, o. — star, a, o.
—	mičen, a, o. — ni prijeten, a, o. _— razločen, a, o. — meč, a, e. — gluh, a, o. — viharen, a, o. — dišeč,- ,a,
10
~ zopern, a, o. — gnjusen, a, o. — hud, a, o (za nos). — ali sladek, ali pa kisel, a, o. — je sočnat^ a, o. — oljnat, a, o. — vpijanljiv, a, o. — meden, a, o grenek, a, o. — skominast, a, o. — ni slan, a, o. — ni užiten, a, o. ~ trd, a, o. — mehek, a, o. - moker, a, o. — žlahten (plemenit), a, o. — surov (nezarobljea), a, o. — učen, a, o. — marljiv, a, o. — milosrčen, a, o. — previden, a, o. — strupen, a, o. — pohleven, a, o. — blag, a, o. — premožen, a, o. — mogočen, a, o. — vsemogočen.
Izvršitev.
a) (Razdelek spodnji.)
Kupa je zlata. Hlapen je železen. Ladija je lesena.--
—	— — Bog je vsemogočen.
Ô) (Razdelek gorenji.) Cekin je zlat. Verižica je zlata. Solnce je zlato, čoln je železen. Peč je železna. Kolo je železno. Hlev je lesen. Noga je lesena. Toporišče je leseno.---Stvarnik je vsemogočen.
3.
— močen, a, o. — slaboten, a, o. — pogumen, a, o. — strahopeten, a, o. — delaven, a, o. — divji, a, e. krotek, a, o. — predrzen, a, o. — pobožen, a, o. — brezbožen, a, o. — ljubek, a, o.
—	priljuden, a, o. — odljuden, a, o. - pravičen, a, o. —krivičen, a, o. ~ ni pošten, a, o. — je velik, a, o. — majhen, a, o. — zbadljiv, a, o.
—	nagel, a, o. počasen, a, o. — tečen, a, o, — zdravilen, a, o.
—	polzek, a, o. — mlačen, a, o. — vroč, a, e. — trnjast, a, o. varčen, a, o. — dober in skrben, a, o. — besen (ljut) ; a, o.
—	mil in ljub, a, o. — odkritosrčen, a, o. — nedolžen in Iju-beznjiv, a, o. — grozovit, na, no. — roparsk, a, o. — poško-den, a, o. — škodljiv, a, o. — ni drag, a, o. — je šolski, a, o.
—	je imeniten, a, o. je najpopolnejši, najsvetejši in vseveden.
Izvršitev.
a) (Oddelek prvi.)
Vol je močen. Starček je slaboten. Junak je pogumen. Ko-
košar je strahopeten.----Bog je najpopolnejši, najsvetejši
in vseveden.
h) (Oddelek drugi.)
Slon je močen. Mula je močna. Vino je močno. Jetnik je slaboten. Babica je slabotna. Dete je slabotno. Vojak je pogumen. Črnogorka je pogumna. Ljudstvo je pogumno i. t. d.
V.
Dovršite sledeče stavite s primernimi osebki^ ter podčrtajte gole stavke !
1.
—	je bel (a, o) kakor sneg. — je črn (a, o) kot zamorec.
—	umazan (a, o) kakor pust. - krotek (i, o) kakor ovca. — čeden (a, o) kot golobček. — priden (a, oj kot čebela. — marljiv (a, o) kot mravlja. — trd (a, o) kakor kamen. — mehek (a, o) kakor tepka. — debel [tolst, masten] (a, o) kakor polb. — lep (a, o) kot angelj. — potrpežljiv (a, o) kot jagnje. — izstradan [gladen] (a, o) kakor volk. — žejen (a, o) kakor žolna. — ubožen (a, o) kot cerkvena miš. — len (a, o) da smrdi. — kradljiv (a, o) kot sraka. — nagel (a, o) kot blisk. — okoren (a, o) kakor medved. — dober (a, o) da ga ni boljšega [da je ni boljše].
—	predrzen (a,, o) kakor mačka.
Dovršitev.
Srajca je bela kakor sneg. Dimnikar je črn kot zamorec. Soseda je dobra, da je ni boljše i. t. d.
2.
—	gladek (a, o) kakor žamet. — siten (a, o) kot muha. ^ zvit (a, o) kot lisica. — suh (a, o) [medel] kot trlica. — čist (a, o) kot solnce. — jasen (a, o) kot ribje oko. — bled (a, o) kakor smrt. — pohleven (a, o) kot božji volek. — rudeč (a, e) kot roža.
—	oster (a, o) kakakor britev. — skop (a, o) kákor dragoletnik.
—	čvrst (a, o) kakor žrebelj. — zdrav (a, o) kot riba. — plah (a. o) kakor zajec. — hud (a, o) [po okusu] kakor vrisk. — mehek (a, o) kot lipovina. ošaben (a, o) kakor pav. — vesel (a^ o) kakor ptiček. — puhel (a, o) kakor repa. — zelen (a, o) kot kuščar. — mrzel (a, o) kot led. — sladek (a, o) kakor medica. — moker (a, o) kakor miš. — priliznjen (a, o) kot mačka. - tenek (a, o) kakor las. — usmiljen (a, o) kakor Samaritan. — poln (a, o) kot jajce.
— 148 — Dovršitev.
Krt je gladek kakor žamet. Žid (jud) je siten kot muha, Slepar je zvit kakor lisica i. t. d.
VI.
Postavi Iz sledečim dopovedlcom Učne osehJce talcó, da se vsaJc drugi in tretji goli. stavěli smiselno na prvega naslanja; sató postavi šele sa pridevnikom v tretji stopnji piho, mej prvim in drugim, ter drugim in tretjim stavkom pa le vejico !
1.
—	visok, a, o, — visokejši, a, e (višji, a, e), — najvisokejši a, e — (najvišji, a, e). — trd, a, e, — trši, a, e, — najtrši, a, e.
—	lep, a, o, — lepši, a, e, - kaj lep, a, o. — velik, a, o, — večji, a, e, — največji, a, e. — majhen, a, o, — manjši, a, e, — najmanjši, a, e. — dober, a, o, — boljši, a, e, — najboljši, a, e. — drag, a, o, — dražji, a, e, — p r e drag, a, o. — koristen, a, o, — koristnejši, a, e, — silno koristen, a, o. — močen, a, o, — močnejši, a, e, — jako močen, a, o. — redilen (tečen), a, o, — re-dilnejši, a, e, — prav redilen, a, o. — nagel, á, o, — naglejši, a, e, — najnaglejši, a, e. — železen, a, o. — mertev, a, o.
Izpolnitev.
Ustmeno: Imemijte tri drevesa! Katero izmej njih je najvišje! — najnižje? — Imenujte tri poslopja! Katero izmej njih je najnižje? — najvišje? — Imenujte tri visoke živali! Katera izmej teh je najvišja? — Katera je malo manj visoka? — Katera pa je najmanj visoka? i. t. d.
Pismeno: Lipa je visoka, jagned je visokejši (višji), jelka (hojka) je najvisokejša (najvišja), i. t. d.
Opómnja: c, č, j, š, ž, so ozki soglasniki; sledi jim tedaj ozki samoglasnik e. V spolu se vjemata osebek in dopovedek (samostalnik in pridevnik).
2.
—	dolg, — daljši, — najdaljši. — mogočen, — mogočnejši,,
—	vsemogočen. — brzen, — brzneji, — najbrzneji. — dober,
—	boljši, — predober. — trden, — trdnejši, — silno trden. — globok, — globokejši (globejši), ~ neznano globok. — grozo-viten, — grozovitnejši, — najgrozovitnejši. . ^ širok, — širši, — zelo širok. — priden, — pridnejši, — prav priden. — mlad.
— mlajši, — premlad. — tečen (redilen), — tečnejši, — jako teÈen. — težek, — težji, — najtežji. — lahek, — lajši, — naj-lajši (najlažji). — ubog, ubožnejši, — preobog. — prijeten, — prijetnejši, — najprijetnejši.
Izpolnitev.
Meter je dolg, kilometer je daljši, miriameter je najdaljši i. t. d.
VII.
Postavi h spodnjim osehhom primerne dopovedhe na vprašanje : lioj oseba ali reč dela, ali trpi, ali v Tcaterem stanu je !
1.
Oko —. Uho —. Nos —. Usta —. Prsti —, Život — Angelj —. Samo vladar —. Pastir —. Zvon —. Krompir, (ko run) —. Žito —. Riba —. Voda —. Vijolica —. Mišjek -Stari grad —. Cesta —. Gozd —. Kuharica —. Drva — Klobasa —. Veter—. Vihar—. Toča —. Blisk—. Grom — Platno —. Vino —. Trtna uš —. Kruh —. Sršen —. Gad — Žaba —. Petelin —. Lastovka —. Piške —. Krokar —. Sla vec —. Pes —. Svinja —. Kôza —. Ovca —. Krava — Ogenj —. Osel —. Lev —. Gos —. Top —. Muren — Godec —. Lovec —. Kupica —. Kafra —. Sol —. Zlato — Zemlja —. Življenje —. Bolnik —. Blago —. Perilo —. Šo larji —. Soparice —. Sneg —. Dan —. Pesen —. Solza — Solata —. Kamen —. Sveder Pero —. Mlatilnica —. Le nuh —. Solnce —. Ruda —. Stvarnik —. Jaz —. Ti — On —. Ona —. Ono — Midva —. Vidva —. Onadva —.
Izpolnitev a).
Oko gleda. Uho posluša. Nos voha. Usta okušajo. Prsti tipljejo. Život čuti i. t. d.
Izpolnitev h).
Oko pazi in vidi. Uho se nastavlja in sliši. Nos voha in razsoja (razločuje). Usta okušajo in zauživajo. Prsti tipljejo iii prebirajo. Život čuti in trpi. Angelj spremlja in varuje i, t. d.
Izpolnitev C).
Oko zasleduje, obstane in oslepi. Uho posluša, izve in ogluši. Nos voha, razsoja (razločuje) in naznani. Usta se odpirajo, zapirajo in tresejo. Prsti se krčijo, zravnavajo in brenkajo. Život čuti, leži in počiva i. t. d.
Opomnja. Po obrazcu h) in c) izvršujejo naj, zlasti oni, kateri imajo prosti stavek žo za sebó ! Pa tudi brez slovniške zavesti bodo brihtni šolarji pri spisovanji prav pisali.
2.
Jezik —. Zobje —. Želodec —. Pljuča —. Krv —. Človek —. Slepec —. Zvonenje -—. Snopje —. Polž -. Sneg—. Šmarijnica (binkoštnica) —. Zobnik —. Ruševina —. Železnica —. Drevje —. Mati —. Kuhinja —. Potica —. Potres —. Srajca —. Majnikov hrošč —. Pivo —. Čebela —. Modras —. Eega —. Kokoš —. Štorklja —. Škrjanček (škrlica) —. Lisica —. Prapor —. Požar —. Trobentar —. Mačka —. Raca —. Možnar —. Kobilica —. Orglavec —. Vojak —. Sklenica —. Maslo —. Galun —. Srebro —. Mesec —. Smrt —. Sirota —. Tkanina —. Peča —. Delavci (težaki) —. Led —. Noč —. Sočivje —. Demant —. Oblič —. Petrolej — Svinčnik —. Se-jalnica —. Jetnik —. Venera —. Bog —. Medve —. Vedve —. Onedve —. Mi —. Vi —. Oni —.
Do vrši te v a).
Jezik govori. Zobje meljejo. Želodec kuha. Pljuča dihajo. Krv se pretaka. Človek gospodari i. t. d.
Dovršitev h).
JeziK se giblje in govori. Zobje grizejo in žvečijo. Želodec kuha iii prebavlja. Pljuča gnjijejo in pešajo. Krv greje in krepča. Človek moli in dela i. t. d.
Dovršitev c).
Jezik se razvija, gladi in boljša. Zobje škripljejo, trohnijo in izpadajo. Želodec prebavlja, hrani (živi) in se pokvari. Pljuča dihajo, se širijo in krčijo. Človek se trudi, moli in dela i. t. d.'
- 151 — VIII.
Napišite v golih stmkih, Tcalcó se rame šivali oglašajo^ pa tudi, česar naše uho na raznih neêivih stvaràt opasuje!
Izvod.
Krava muka. Ovca bekeče. Koza mekeSe. Osel liga. Breii-celj brenči i. t. d.
Pa tudi:
Ura bije. Orgije pojejo. Potoček šumljá. Drvar žaga. So-dar nabija. Grom buči i. t. d.
IX.
Frelošite te stavke v dvojino !
X.
Zapišite iste stavke v mnoêini!
XI.
Prestavite jih {ali pa izpolnitev 7. naloge) v pretekli čas !
XII.
Napišite one stavke {ali pa izpolnitev 7. naloge) v bodočem ali prihodnjem času!
XIII.
Zapišite k sledečim dopovedkom primerne osebke!*)
1.
— nas tolažijo. — smo potolaženi. — jih opominjajo. — znam cepiti. — smeš igrati. — moram ubogati. — se hoče učiti. — naj ne pozabi. — se veseli. — mi se smili. — zahvaljuje. — moli. — se lepo glasi. — poje (prepev-a), — se zlomi. — sedi in plete. — teče (dirja). — leti. — ugrizne.
—	piči. — jé. — žré. — premišljuje in piše. — čita. — pada.
—	se pelje. — se sproži. — snaži, baše in strelja. — kida, poklada in molze. — žanje, vozi domov in mlati. — odpušča.
—	teče in vpije. — trpi, pa ne joče. — jaše in se bojuje. — poučuje. — se peče. — se melje. — slika. — se uči, risa in računi (števili).
* ) Te in ťnake vaje se morejo rabiti tudi v slovensko - nemških šolah.
- 152 — Izvod.
Oni nas tolažijo. Mi smo potolaženi. (Potolaženi smo.) Oni jih opominjajo. (Opominjajo jih.) Znam cepiti itd. Učenec se uči, risa in računi (števili).
2.
— nas poučujejo. — zna plavati. — sme darovati. — naj gre! — mora pasti (živino). — hoče pomagati. — mi se dopada. — izprašuje. — prosi. — moli. — poje. — misli in govori. — sedi in já — teče (dirja). — leti in kriči. — ugrizne (grize). — piči. — premišljuje in piše. — bere (čita).
—	se pelje. — snaži, baše in strelja. — kida, polaga in molze.
—	žanje, vozi domov in mlati. — odpušča. — napreduje. — jaše in se bojuje. — se peče. — se melje. — se slika. — skrbi, pere, kuha in prede.
Izvod.
Oni nas poučujejo. (Poučujejo nas.) Mi smo poučeni. (Poučeni smo.) Mati skrbi, pere, kuha in prede.
ÍIV.
Predstavite igvod XIII. naloge is sdanjega Časa v pretekli čas !
1.
Izvod. ■
Oni so nas tolažili. Potolaženi smo bili. Opominjali so jih. Znal sem cepiti. — — — --.Učenec se je učil, risal in številil.
2.
Izvod.
Poučevali so nas. Poučeni smo bili i. t. d. Mati je skrbela, prala, kuhala in predla.
XV,
Prelošite isvod XIIL naloge-is sdanjega časa v prihodnji ali bodoči čas!
1.
Izvod.
Tolažili nas bodo. Potolaženi bodemo. Opominjali jih bodo. Znal, bodem-cepiti-i,; t. d.' Učenec sélrode-učil, bode risal inračunil.
2.
Izvod.
Poučevali nas bodo. Poučeni bodemo i. t., d. Mati bode skrbela, prala, kuhala in predla.
Opómnja. Jezikovni pouk v drugem dcžcliioni jeziku naj se vsikdar, kolikor so more, naslanja (opira) na materini jezik.
XVI,
Frelošite povest {učitelj naj poišče v Berilu primerno herilno vajo) is preteklega času v gdanji čas.
XVII.
Freloêite herilno vajo pod št. — is preteklega časa v prihodnji čas!
Za navržek
vam danes na šolsko tablo napišem nekaj manj navadnih stavkov, katere zdaj čedno v zvezke prepišite 1
].
Dobre volje smo. Dedek so malo besedij. (Naša) Sivka ni velikega krmenja. Babica so trdnega zdravja. Soseda je dobrih rok. Prestolonaslednik je bistrega uma. Šaljivec je lažnjivih ust. Dijak je trdne (jeklene) volje. Starček je sivih las (sivolas). Onegov ni trde glave. Mesar ni mehkega srca. Rudolf (Habsburški) je bil visoke postave. Prijatelj je slovenskih starišev.
2.
(Oni) mož je prave korenine. On ni kaj si bodi. Graj-ščinar je imenitnega stanii. (Njegova) gospáje radodarnih rok. Pastir ni poštenih ljudi. Bledin je slabe krvi. Za-' moreč je črne polti, črnih oči j in kodrastih las. Oni-Ie je dolgih las pa kratke pameti. Sem vere kristijanske. Cigan "je železne narave. (Ta) deček je lepega obnašanja. Marta je blagega srca.
Opómnja: Kakor vidite pri razpetih besedah služi v do-povedek tudi pomožni glagol v zvezi z rodilnikom.
Opómnja: Pređno preideš od golega k razširjenemu (izobraženemu) stav le u, izprašuj učence nekako tako-le:
I. Kateri so glavni členi stavka (stavkovi členi)? 2, Kateri stavkov člen je osebek? 3. Kateri stavkov člen je dopovedek? 4. Katero besedno pleme nam služi v osebek? 5. Kako se po osebku vpraša? 6. Katero besedno pleme (govorni razpol) rabi dopovedku? 7. Na katero vprašanje je dopovedek samostalnik? 8. Na katero vprašanje je dopovedek pridevnik? 9. Kako vprašamo po dopovedku, ako je glagol? 10. Katero besedno pleme nam služi v vezilo? li. Kda.) ni treba vezila? 12. Kako pravimo prostemu stavku, kateri ima le glavne člene? 13. Katero ločilo se postavi na konci golega stavka? 14. Kaj je stavek? 15. Iz česa je sestavljen stavek?
Razširjeni (izobraženi) stavek.
XVIII,
Eagširite {izohrasite) sledeče stavke s primernimi pridev-nimi prilasthi!
1.
— navada je — srajca. — 'drva ne gore — službe, -suknje. — zemlja ne rodi. — posode so dragocene. — človek pozdravlja. — posel se spodi. — družinče ne krade. — voda je — pijača. — (trdno) zdravje in (čisto) srce je -— bogastvo.
—	vreča ne stoji. — ura, — ura. — bolezen, — smrt. — (sveta) Ciril in Metod sta bila — (slovanska) aposteljna. — hvala smrdi. — blago se samo hvali. — (najboljša) luč je Bog. Beseda ali govor je — (najlepši) dar —. Lenoba je — mreža.
—	(nebeški) dar je luč — (očesna). — kosa kosi. — ceste so
—	dobrota. —, — in — ljudje so priljubljeni. Kratki in krepki so — pregovori. — (materina) beseda je — (jasno) ogledalo.
Izvršitev.
Stara navada je železna srajca. Surova drva ne gore. Goste službe, redke suknje itd.
Opómnja: Ako se v takih stavkih vezilo (sem, si, je, sva, sta, smo ste, so) zamolči, postavi se navadno vejica mesto njega.
~ 155 — 2.
—	službe, — suknje. *) — beseda je — ogledalo. — dar je lu6 —. — (kratka) večerja, — (dolgo) življenje. — prijatelj je — ščit. — vest je — vajščnica. Kanarček ni — ptič. — in
—	ptič je — detal. — grb je — postojina (orel). — žabica je
—	dvoživka. Gad je — kača. — muha je — žuželka. — limone in — pomeranče so — sadje. — zvončki, — jagleci, — marjetice in — vijolice so — cvetice. — olje je — zdravilo. Železo je — kovina. Zlato je — kovina. Galun ni — sol. Zemlja je --, — in — telo. Rudolf — (Habsburški) je bil — in (švicarski) grof. Oir je bil — kralj. Aleksander — (Veliki) je bil — kralj.---(najvišja slovenska) gora je Triglav. — (košata) Radoha,
—	(visoka) Ostrica, — (gorjata) Rinka 'in -- (zobata) Olšova so
—	(domače) planine. — (dereča) Drava, — (svetla) Sava in Savina so — (mogočne) vode in -— (slovenske) sestre.
Izvršitev.
Redke službe, goste suknje. Materina beseda je jasno ogledalo. Nebeški dar je luč očesna i. t. d.
3.
—	ura, — ura. — bolezen, — smrt. — navada je — srajca. — večeija, — življenje. — Radoha, — Ostrica — Rinka in — Olšova so planine. Leonid je bil — — kralj. — (najvišje) stavbe — (egipčanske) so — (četverostrane) piramide. Slana je — rosa. — soparice imenujejo se megla. Brizgalnica je — iznajdba. Zrak je — telesnina. Kislec je — plin. Kvadrat je
--četverovogelnik. Pravokotnik je — — četverovogelnik. Kocka
je —, —, — in — telo. Bog je —, —, — in — bitje. — rokav, palca —, — bokal čaka lenuha. Glad je — kuhar. Preširen je — — pesnik.
Izvršitev.
Rana ura, zlata ura. Dolga bolezen, gotova smrt. Stara navada je železna srajca. Kratka večerja , dolgo življenje i. t. d.
Ta stavek nahaja se tudi v nalogi 1.; a to ne znaHti iz razmišlje-nosti spisatelja, — ampak zato, da se pride slabemu spominu manj nadarjenih šolarjev, — zlasti neizogibnim ponovljavcem na pomo6 v smislu pedag. pravila, da naj se v pouku novo na staro, neznano na znano opira. Spis.
XIX.
Podcrtajte v izvršitvi 18. naloge o s eh he dvakrat, d op o-vedke pa enkrat !
XX.
Igohraèite sledeče stavke s prilustnim samostalnikom ali pa se svojilniv! pridevnikom ali pa sè samostalnikom, ki ima predlog pri sebi!
1.
Vzpomlacl je čas —. Jesen je čas —. Zelena je barva —. Bela je barva—. Črna je barva —. Delo je dolžnost U6il-nica je vir —. Morje je zakladnica —. H5i — (skopuhova) je dostikrat žena - (požeruhova). Lenoba je začetek —. Varčnost je hči — (modrosti). Duša — je neumerjoča. Veselje — bo večno trajalo. Eazlega se petje —, — in —. Griva — je dolga. Perje
—	je pisano. Lasje — so beli. Gruljenje — je kratkočasno. Krokanje — je zoperno. Rjovenje — je strašno. Zdihovanje — je ganljivo. Čivkanje — je otožno. Pes je prijatelj —. Rogovile ~ so vejnate. Okus je sladek. Kljun — je širok. Spol — je trojin. Duh ali vonj — je prijeten. Oče so glava —. Bog je stvarnik — in —. Solnce je vir —. Začetek — je strah —. Šolar brez — se slabo uči. Zaupanje v — krepčá človeka. Konjiki imajo škorje z — (ostrogami). Most na — nima stolic (jarmov). Stavbe — so bile čudne.
Izvršitev.
Vzpomlad je čas setve. Jesen je čas žetve. Zelena je barva upanja ali náde. Bela je barva nedolžnosti. Črna je barva žalosti.
Začetek modrosti je strah božji. — —--— — Staivbe na
koléh so bile čudne.
2.
Bog je stvarnik — in —. Duša — je neumerjoča. Korist
—	in — je različna. Deblo — je visoko. Veje — so košate. Jagode — so strupene. Jagode — so užitne. Luč — je gorka. Svetloba — ne greje. Petje — in — je prijetno. Oblika — je okrogla. Oblika — je čveterovoglata. Streha — je strma. Smer (namera) .— je navpična. Smer — je vodoravna. Smer — je poševna. čas — hitro mine. Perje — je črno. Barva — je ru-
mena. Ime — je slavno. Lemež je del —. Molitev — je goreča. " Srce — je veselo. Meso — ni užitno. Plod — je želod. Bukvica je plod —. Slatina je last —. Albreht I. je bil prvorojenec —. Franc Jožef I. so oče —. Dvoglavata postojina je
grb —. Hvaljeno bodi imé —. Vera brez--je mrtva. Žganjci
z — so tečna jed.
Izvršitev.
Bog je stvarnik nebes in zemlje. Duša človeška je neumrjoča.
Korist ognja in vode je različna.----Žganjci z mlekom so
tečna jed.
3.
Začetek — je strah —. Lenoba je vseh — grdoba. Plod
—	je trirobat. Sline — so strupene. Zakladi — so bogati. Krzno
—	je drago. Zapopadek (vsebina) — je mikaven. Meje — so dolge. Stavbe — so starodavne. Pogum — je junaški. Globo-čina — je neizmerna. Dobrotljivost — je neskončna. Dnevi — so najkrajši. Previdnost je hči —. Oko je ogledalo —. Svet je delo —. Orel je kralj —. Lev je kralj —. človek je gospodar —. Bog je kralj vseh —. Vrtnica je kraljica vseh —. Krvoločnost — je grozovita. Nadležnost — je neznosna. Kinč —
—	je cerkev —. Belo - zelena sti barvi —. Črno - rumena sti barvi —. Rudeče-belo sti barvi —. — blagoslov zida otrokom hiše, ali prokletje — jih podira. Križ je znamenje našega —.
Izvršitev.
Začetek modrosti je strah božji. Lenoba je vseh grdob grdoba. Plod bukovja je trirobat. — — — — Križ je znamenje našega odrešenja.
XXI.
Podcrtajte v izvršitvi 20. naloge oseh he dvaJorat, do pove dice pa enJcrat.
XXII.
Rasširite na,slednje stavíce s prilastnim saimlcom ali pa s števnilcom !
1.
— (moje) vednosti so — (moje) bogatije. Križ je znamenje —. odrešenja. Lakomniki so sužnji — denarjev. Popotvanje, bratje,
je — življenje. — očeta brat je — strijc. — národ ima — šege in navade. Spoštuj — očeta in — mater! — človek je — bližnji. Posvečeno bodi — imé. — (ta) ura ne kaže prav. — (tista) cvetica je zdravilna. — (onegova) krava ima le — rog.
—	(to) je piškav oreh; — orehi so slabi. Pri — lipi je stal poprej — (oni) križ. — garje va ovca — čedo pokvari. Veruj v —
—	Boga! Goska ima — (dvoje), zajček — (četvero), muha —, pajek —, gosenica pa navadno — (šestnajstero) nog. Bog je — vseh oče.
Izvršitev.
Moje vednosti so moje bogatije. Križ je znamenje našega
odrešenja. Lakomniki so sužnji svojih denarjev. —--— —
Bog je naš vseh oče.
2.
Spoštuj — očeta in — mater, da bodeš srečen na — in na
—	svetu. — leto ima — mesecev, — mesec - tedne ali — dni,
—	dan — ur, — ura — minut, — minuta pa — sekund. Četrtek je — dan. — dan je petek. — mesec je juli. November je - mesec. Ima — (šestero) nog, pa po glavi hodi. (?) — krivičen krajcar — pravičnih požré. — matere sestra — je — teta. Sin — strijca je — bratranec. Naj — levica ne vè, kar stori — desnica. Bog ve — misli in — dela. Ostani na — mestu ! Boga spoznamo iz — del. Mavrica ima — barv. - njiva rodi — (deseternat) sad. — stvari hvalijo Boga.
Izvršitev.
Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da bodeš srečen na tem in na unem svetu. —----— Vse stvari hvalijo Boga.
3,
Križ je znamenje — odrešenja. — dan je sabota. Hči — tete je — sestrična. — stot je — kilogramov. Pridelali smo — žita, — vina, — sadja. — — leto je bilo prestopno. Marija je darovala — grlic. Jakob je imel — sinov. Po — rodovitnih letih prišla so ~ huda leta. — .vojvodina šteje — mest, — trgov in — vasi — začetek je težaven. — hiša ima — oken. V — razredu (tudi skupini) je — oken pa — klopí. Najpridnejši učenecs
sedí v — klopi. V — klopi sedí — otrok. — steje — liiš pa
—	prebivalcev. — kolesa na vozu ni treba. Krištof Kolumb je najđel Ameriko v — stoletji po Kr. Cesarjev grad je — hiša na Dunaji. — leta oblegali so, Turki — (to) mesto. Ima - (2) glavi,
—	(2) roki pa — (šestero^ nog; kaj je to?
Izvršitev.
Križ je znamenje našega odrešenja. Šesti dan je sabota. Hči moje tete je moja sestrična. Jeden stot je sto kilogramov.
Pridelali smo veliko žita, dokaj vina, malo sadja. — —---
Jezdec ima dve glavi, dve roki pa šestero nog.
XXIII.
a) Kdo poišče v igvršitvi 22. naloge vse gole stavke? — Vstanite vi, là ste se sa to oglasili, da jih bodete zaporedoma glasno isbirali !
h) Dohro! — Iščite jih ravno talco vsi učenci na moj trh -{se svinčnikom oh miso), povejte vsihdar le po jeden goli stavelc !
Tr h : Kriz je snamenje. Tr h : Dan je sabota — bolje : sabota je dan. Tr 7c : Hči je sestrična i. t. d.
Opómnja: Zarati manj nadarjenih učpncev naj učitelj v začetku po-čakuje. Kadar imajo vsi učenci dotični stavek „na jeziku", trči naj, da ga vsi naenkrat izustijo. Nazadnje naj kdo manj sposobnih vse to ponavlja.
XXIV.
a) Podčrtajte vse prilasike v izvršitvi 22. naloge ! h) Nad vsahini prilastlcom zamiamovajte se sprednikom, katerega besednega plemena {govornega raspola) da je !
XXV.
JRasširite sledeče stavke s primernim prilastnim glagolom ne-določnikom !
1.
Navada — pelje v pogubljenje. Nekdaj je bila šega — v navadi. Želja — zvabi željo —. Lastnost — (potrpeti) nam lajša trpljenje. Misel — (pomagati) pokaži v dejanji. Strast (pijanče-vati) je erja, ki zdravje razjeda. Sklep — (poboljšati se) treba je tudi vestno izpolniti. Želja — (zmagovati) navdajala je mladega
Aleksandra Velikega. Slabost — (prizanašati) je lastnost pre-flobrih vzgojiteljev.
Dovršitev.
Navada lagati pelje v pogubljenje. Nekdaj je bila šega mrliëe
zažigati v navadi. Želja pridobiti zvabi željo goljufati.----
--— Slabost prizanašati je lastnost predobrih vzgojiteljev
2.
Nagon — obvaruje čebele po zimi pomanjkanja. Kazvada
—	izpreminja denar v pepel. Čednost — nas varuje skušnjave. Skrb — (učiti se) je lastnost marljivega učenca. Dolžnost — in
—	(moliti in delati) naj nam bo prijetna. Nečednost — (kujati se) kliče brezovko na pomoč. Napaka — (prilizovati se) nas ne bo priljubila. Obljuba — (posoditi) dela dolgove. Zakletev — (maščevati) se je nekrščanska. Zmožnost — (prepevati) je posebni dar božji. Moč — (zatajevati se) je le značajnim ljudem lastna. Oblast — (obsoditi) imajo cesar in njegovi pooblaščenci (uradniki) Zabava — je večkrat nevarna. Šega — (kresove žgati) je pomenljiva. Šega — stane že manj žrtev.
Dovršitev.
Nagon preskrbeti se obvaruje čebele po zimi pomanjkanja. Razvada kaditi izpreminja denar v pepel. Čednost moliti nas varuje skušnjave. — — ■— — — — — Sega prezvanjati stane že manj žrtev.
XXVI.
Frepišite dovršitev 26. naloge^ a prilastne nedoločniJce izpre-menite v prilastne samostalnilce (glagolnike) !
Na primer: Navada laganja pelje v pogubljenje i. t. d. Nagon preskrbitve (preskrbljenja) obvaruje čebéle i., t. d.
V ponovilo.
(Ustno.)
1. Katerega besednega plemena {govornega raspala) laat je prilasteh ? — Čegova lastnina je tedaj prilastek 3. V haj
nam služi prilastclc ? — á. Kalcó raeširjtmo ali izobražujemo goli staveh? — 5. Katera besedna •plemena nam rahijo m prilastite? — 6. Naj namani z desnico tisti, Ici dobi prilastek iz naslednjih stavkov : Žandárji so hudodelnihom'strah. — {Na mestu: hudodelnihov strah, ali strah hudodelnihov) I. t. d.
XXVII.
Razširite {izobrazite) sledeče stavke s primernim d opol n i -lom v tožilnilcu {4. sUonu) {na vprašanje: Icoga ali haj?)!
1.
Delo hvali -. Šiba novo — pôje. Obleka né stori — (moža). To je — (koliko?) vredno. Dete je - staro. Tisti hlod je — dolg. Kos ■ sladkorja je — težak. Mizar izdeluje —, — in Ptica nese —. Lastovica lovi — in —. Jež lovi — in - . Mrak pokriva — (zemljo). Slišim Čas zaceli vse — (rane). Obljuba dela — (dolgove). Pastir pase —, — in —. Jastreb preganja —, tolovaj pa —. Lisica zalezuje — in —. Zidar zida —, — in —. Dimnikar*) ometa — in —. Voda goni. —. Solnce ogreva. —. Lovec strelja —, —, — in —. Mati pečejo —. Oče sku-pujejo —, —, — in —. Most veže —. Greh žali —. Bog plačuje — in kaznuje —. Gasilec je skočil raz —. Verujem v —. Kupec je vzel žito za —. Mati so me poslali po —. Vojaki gredo za — (domovino) v — (boj). Vse za — in za — !
Dopolno vanje.
Delo hvali mojstra. Šiba novo mašo poje. — —--Vse
za dom in za cesarja.
Opómnja. Ako ima đopovedni glagol ali pridevnik več dopolnil,'zve-žete se zadnji dve dopolnili z veznikom in; pri vseli drugih pa se postavi vejica mestu veznika.
2.
Bog plačuje — in kaznuje —. V cerkvi, vidim —, —, — in —. Toplota raztezuje .—, zima pa — krči. Posoda drži —. Gospodinja je vsejala —, — in —. Žanjice so požele —, — in —. Trgovec prodaja —, —, — in Sreča — prestoji. Srakopêr nabada negodne —. Ribič lovi — in —. Posestiiik cepi - . Solnce razsvetljuje —. Poljanec redi — , hribovec —, planinec pa —.
*) Naš nrar rati izraz ^sajepl", ker dimnikar saje pli.
Kmetovalci pridelujejo - , —, — , --in—. Krt iěče - in —. Perica pere —, —, — in —. Spoštuj — in — ! Angeli imajo ~ in —. Bog — vidi, Bog - vé. Kristus bo sodil — in Jezdec je padel raz —. Dolžnik mi je dal mošta za —. Krojač mi je dal — na — (uij). Vojaki gredo za — v -. Zakaj teče zajec čez — ? Oče so mc poslali po —. Resnica v - bode. Repni olupki — (nas) spominjajo na —.
Dopolnovanje.
Bog plačuje dobre in kaznuje hudobne. Zakaj teče zajec čez goro?--- - — Repni olupki nas spominjajo na lakoto.
XXVIII.
Podčrtajte v đopolnovcmj i 29. naloge osehhe dvakrat, dopo-vedke pa jedenkrát !
XXIX.
Isohraêite sledeče stavTce 8 ličnim dopolnilom v dajahiilm (3. sklonu) {na vprašanje: komu? ali čemu?)!
1.
Bog je — milostljiv. Snaga je — draga. Umetnost je — koristna. Zabvaležen sem — in —. Lisica je — podobna. Nezmer-nost škoduje —. Lek pomaga —Otrok je podoben —. Trdo-srčnik bi dai — kamen za kruh. Celo misli so — znane. Vojak piše —. — ne pomagajo očala. — se vse pripeti, - pa jama. Podoba — dopada. Požagaj suhe veje —, — in —. — še beli kruh ni všeč. — ne zaupaj! Bog — odpusti; odpuščajmo tudi mi svojim —. Čast bodi — -, in —, in svetemu —. Solnčnica se k — obrača. Sinek gre — naproti. Plamen šviga k —. Zlato in srebro ni nič proti zvestemu —.
Dopolnovanje.
Bog je nam milostljiv. Snaga je Bogu draga. — —— Zlato in srebro je nič proti zvestemu prijatelju.
2.
— se ne more ustreči.. — so celo misli znane. Po malem — trava, raste. Ne zaupaj —. Dobremu — ni treba kazala. Kaplja je — enaka. Brat je — podoben kakor krajcar —. Pridna
gospodinja — tri vogle podpira, Noč je — (človeku) neprijazna. Tvojemu — je ime Ciril. — (Bogu) posojuje, kdor — (revežem) deli. Lenuh — čas krade. Popotnik se bliža —, mi pa —. Mraz škoduje —. — se ne verjame. — (Lenuhu) so dnevi predolgi, — prekratki. Podarjenemu — ne gledaj na zobe. Zvijača je — (sili) kos. — jeden danes več velja, ko — jutri dva. Učenec brez knjig je podoben •— brez kopitov. Blaže gre k —. Proti — (curku) se ne more plavati. Grem — naproti. Vojaki se pomikajo naprej vkljub — (dežju). — služiti ni mogoče.
Dopolnovanje.
Vsem se ne more ustreči. Bogu so celo misli znane. Vojaki
se pomikajo naprej vkljub nezgodam.--------Dvema
gospodoma služiti ni mogoče.
XXX.
Razširite sledeče stavke s ^primernim dopolnilom slasti v ro-dilniJcu (2. sMonu) (na vprašanje: lioga^ čega ali česa?)!
1.
Mokri se ne boji —. Veselite se —. Otrok potrebuje —. Bogatinec naj se — usmili. Krojač se poslužuje —, kovač —, lovec —, slikar —, jezičnica pa —. Delavec je — vreden. Nobena
mati ne pozabi —. Bog se usmili —. Kmet potrebuje--, —
in —. Učenec potrebuje —, —, in —. Znebili smo se —. Kmetija je — prosta. Varuj se zapeljivih — in ogibaj se - (jih) kakor strupene —. Mlademu človeku manjka —. — čaka strgan rokav. Čebela si išče —. Jela ni brez —. Kar si človek naprti, to nosi do —. Iz — se dela različno orodje. Luna se od — sveti. Delali smo od belega — do trde —. Oče so me poslali po —, — in po —.
Dopolnovanje.
Mokri se ne boji dežja. Delali smo od belega dné do trde noči.---Oče so me poslali po petroleja, soli in po tobaka.
2.
Brez — ni jela. Poprimite se —. V nesreči iščemo — Še muha išče — (kruha). Hudodelnik se boji —Priden kmet
11*
se nađeje —. Revež — strada. Lenuh se brani —. Jetičen ima se zdržati —, — in —. Konj seje najedel —, krava —, svinja — , kunec —, raca —, gosenica pa —. Po smrti pričakujemo —. Sodnik je vajen — (postav). Ni vredno —. Ogni se — (pijancu) iz — (pota). Oče se sramuje —. Sovražnik se je polastil —. Dolžnik se je tvegal —. Znebili smo se —. — odkrižati se iii lehko. Človek je iz — in —. Brez — ne moremo živeti. Vzpel se je od — (prostaka) do — (polkovnika). Izpraznil sem mošnjo do —.
Dopolno vanje.
Brez dela ni jela. Poprimite se dela. — -- — — — — Izpraznil sem mošnjo do zadnjega beliča.
XXXI.
Podčrtajte v dopolnovanji 32. naloge vsa do]iolnila se svojimi dopovednimi glagoli in pridevniki!
XXXII.
Rasširite sledeče stavíce s primernimi dopolnili v eamamo-vanem sMonu taJcó^ da hodo goli stavhi pod, — stranski stavkom členi pa na riši!
1.
Za 2. Franca I. bi bil za 4. kruha lehko 4. (njivo) kupil. Daj 2. 4. . Sosed je posodil 3. 4. . Štacunar je prodal 3. 4. . Dobrotnik podeli 3. 4. . Kmetovalci prodajejo 3. 4., 4., 4., 4. in 4. . Ovca daje B. 4., 4., 4., 4. in 4. . Hči piše 3. 4. . Očetov blagoslov zida 3. 4., ali materina kletev 4. podira. Ne odreci 3. 2. ! Ta človek je 2. sumnjiv. Oni vodnik je'2. vajen; on pozná 4. .
Dopolnovanje.
Za cesarja Franca I._za hleb kruha lehko_njivo.
bi bil	kupil
beraču škorne.	našim konja i. t, d.
Daj	Sosed je posodil
2.
Leta 1273. izvolili so 3. (si) nemški volilni knezi 4. 4. za 4.. L. 1453. vzeli so Turki 3. 4. . L. 1566' vzeli so Turki 3. 4.
L. 1683. pomagal je kralj Sobieski 3. 4. premagati. Pruski kralj premagal je 1866. 1. 4., 1870. 1. pa 4. . L. 1878. zasedli so Avstri-jani 4. in 4. . Pokliči 4. na 4. (pomoč). Umetnost na harpo brun-kati odprla je 3. ki'aljeva-4. . Pij in jej za 4. (potrebo). Iz lane-nega 2. stiskajo 4. Ezav je prodal 3. 4. .
Dopolnovanje.
Leta 1273.	si nemški	Rudolfa Habs-
izvolili so	volilni knezi
burškega za kralja.	Jakopu prvorojenstvo i. t. d.
Ezav je prodal
XXXIII.
Razširite sledeče stavke s primernimi dopolnili v ■ saznmno-vanem sldonu taM, da bodo goli stavhi pod rišami, stranslci členi stavka pa na rišah!
■ Pri 5. je vse mogoče. Obrtniki govoré o 5. . Branjevka ima na 5. (prodaj) 4., 4 in 4. . To 4. sem podedoval po 5. Še vedno se 3. toži po 5. Bodi resničen v 5. (besedi) in pravičen v 5. (dejanji). . Hudodelniki živé večkrat le ob 5. in 5. . Siže bral o 5.? Babica je pripovedovala o 5.. Izvedel sem 4. (novico) po 5. (sosedu).
Dopolnovanje.
Pri Bogu__o kupčiji._
je vse mogoče. Obrtniki govoré	Izvedel
nesrečo po časniku i. t. d.
sem
XXXIV.
Podrišajte v dopolnovanji 35. naloge -use dopovedne glagole in pridevnike 0 njihovimi dopolnili, ter sapišite na ici, v katerem sklonu da so !
XXXV.
Isohrašite sledeče stavke s ličnimi dopolnili s zaznamovanem sklonu !
Človek gleda z 6., posluša z 6., okuša z 6., voha z 6., čuti ^z 6. in tiplje s 6. Onegov hlapec se je s 6. (kruhom) stepel. Konj se brani s 6., vol z 6., bučela z 6^ mačka s 6., jež z 6., ptica s 6,
pes pa sè 6. Nečem se z 6. bosti. Gre s G, za 6. . Ne jezi se nad 6. Mej dvema 6. (zléma) izvoli 3. (si) manjše. Nad vsako našo G. (stopinjo) čiije Bog. Pod 6. (Leopoldom) so Turki 4. oblegali. Pred 6. ne obvarje koža gladka. Pred sivo 6. vstani. Ne bodi srdit nad G. . Ne maščuj se nad 6. , Gospod je potrdil 4. (Davida) za 4. (kralja) nad 6. . Sušcev prah gre s 6. na 4. .
Dopolnovanje.
Človek gleda z očmi, posluša z ušesi, okuša z ustmi, voha z nosom, čuti z životom in tiplje s prsti i. t. d.
XXXVI.
Fdopolnovanji 37. naloge sammiovajte osehhe, dopovedke in vesila sè spredniki o., d., i?., —prilastke nadriêajte, do-povedne glagole in pridevnike sè svojimi dopolnili pa p o driêajte.
Izvršitev.
o. d.	d.	d.	d.
Človek gleda z očmi, posluša z ušesi, okuša z jezikom, voha
d.	d.	_ o. d.
Z nosom, čuti z životom in tiplje s prsti. Sušcev prah gre z zlatom na tehtnico i. t. d.
XXXVII.
Dopolnite sledeča stavke 0 glagolskim nedoločnikom !
1.
Blagovoli mi —. Pomagaj —. Ne odlašaj —. Potrudi se —. Ne pozabi —. On je obljubil —. Zdravnik je rekel —. Kristus je učil —. Cesar je ukazal —.
Dopolnitev.
Blagovoli mi povedati. Pomagaj pokopati. Ne odlašaj plačati i. t. d.
2.
Cesar je ukazal —. Osma zapoved prepoveduje —. Gospod učitelj so prepovedali —. Oče so obljubili —. Mati nas učijo —. Goinilškov Ciril gre —. Kovačeva pomaga —.
— 167 — Dopolnitev.
Cesar je ukazal planiti (na sovražnika). Osma zapoved prepoveduje krivo pričati (lagati, prisegati) 1. t. d.
V ponovilo.
(Ustno.)
1. Katero besedno plesne se v stavku dopolnuje? — 2. V Imj nam slnêi dopolnih? — 3. Katero besedno pleme (govorni raspoJ) nam rabi v dopolnilo? — 4. V katerem sklonu more biti dopolnilo? —.5. Zakaj pa v 1. sklonu ne?
XXXVIII.
Razširite sledeče stavke s dolo čilo m kraja (na vprašanje; kje? odkod? kam?)!
1.
— je naš pravi dom. — je dobro, — najbolje. — lep, — slep. Jabolko ne pade — od drevesa. Zdravje gre — po curki
—	po niti. Z resnico — prideš. Cvetice rastejo —. Glas se razlega --. Celje leži —, Ptuj —, Radgona —, Kranj —, Gorica pa—. Sveti Mohor je bil vladika —. Lastovica rada — gnjezdi. Boljša je domača gruda, ko — (na tujem) zlata ruda. — blagor pride. — kopljejo živo srebro, — pa sol. Smrt kosi —.
Izvršitev (določevanje).
V nebesih je naš pravi dom. Povsod je dobro, doma najbolje. -------Smrt kosi od kraja.
2.
Maribor leži —, Gradec —, Ljubljana —, Celovec —, Dunaj —, Trst pa —. Dober glas sega —. Soparice se — vzdigujejo. Sneg je padel —. — toplo, — mrzlo. Knezi stanujejo —, berači pa —. Srna pobegne —, miš se skrije —, piska —, ptičica —, rak —, polh —, polž pa —. Južno sadje dobivamo —, kavo in bombaž —, bražuljko in petrolej pa —. Ne se kopati —. Jezus je bil — rojen, — pa vzgojen. Grdo je — broditi. — je dobro,
—	najbolje.
Izvršitev (določevanje).
Maribor leži ob Dravi, Gradec ob Muri, Ljubljana ob Ljubljanici, Celovec ob Vrbskem Jezeru, Dunaj ob Donavi, Trst pa ob Jadranskem Morji.
\X\IX.
Rasširite sledeče stavhc s določilom časa [na vprašanje: hedaj? halco dolgo? ob Jcorej?)!
1.
— mora vstati, kdor se če na pot podati. Velike skrbi — lase ubelijo. Previdnost — ne škoduje. — je dan najdaljši — najkrajši. Jabolko je — zlato, — srebro, — pa kamen. — je narbolje učiti se. Ozimno žito se seje —, jaro pa —. Vzpomlad se začénja —, poletje —, jesen —, zima pa
Dovršitev (določevanje).
Zgodaj mora vstati, kdor se če na pot podati. Velike skrbi zgodaj lase ubelijo i. t. d.
2.
Ozimno žito se seje —, jaro pa --. Marija Terezija je vladala —. Dolžnost v šolo hoditi začenja se — in traje do —.
—	oblegali so Turki Dunajsko mesto. — delamo jaslice. — se začne trgatev. — je človek doleten. Nebeško veselje bo — trajalo. Danico vidimo — in —. ~ meni, — tebi.
Dovršitev (določevanje).
Ozimno žito se seje v jeseni, jaro pa vzpomladi. Nebeško
veselje bo večno trajalo.--------Danes meni, jutri
tebi.
XL.
Razširite naslednje stavke s določilom načina {na vprašanje : kaJco ?) !
1.
Pav koraka —. Orgije — pojejo. Sirota se — joče. Konjik
—	jaše. Pobožni — moli. Krojač — šiva. Zidar — zida. Škrjanec
—	poje (drobi). Govorite — in — ! Pišite —Poslušajte -! Suha drva gore — (s plamenom). Vrata so — odprta. Slepec — bere. Vzpomladi pojejo ptiči —. Izstradani človek jé —. Rado-darnik daje —. Glas — raste.
Dovršitev (določevanje).
Pav koraka ošabno. Orgije lepo pojejo.--------
Glas gredé raste.
2.
Vijolica — diši. Laž hodi — konju trava raste. Bolnik se,— drži. Marljiv učenec se — uči. Krokar se — dere. Junaki gredo — v boj. Lenuh drži roke —. Radodarnik daje —. Kdor se — uči, tudi — pozabi. Nameril je pšenice —. Jelen — sliši. Krt — vidi. Pes — voha. Hodi — ! Spavaj — ! Delaj
—	! Pomagaj — ! Služi — ! Živi — ! Jožef je sè svoj un očetom
—	ravnal. Brzovlak dirja —. Nemarnež pusti delo — (v nemar). Prevzetnež govori —, prilizovalec pa —. Potrpežljivi trpi — (voljno). Prazen klas stoji —.
Dovršitev (določevanje).
Vijolica prijetno diši. Laž hodi ob jedni nogi — —--
	—--Prazen klas stoji po konci.
XLI.
Ragširite naslednje stavJce z določilom vsroJca in namena (na vprašanje f sahaj ? zarad (vsled) česa ? is česa ? s čim ?) !
1.
—	mi srce igra. Drevo se — pozná. — je umrl. — glava me boli. Setev se je opomogla. Savel je preganjal Davida —. Trdnjave stavijo — (iz opreznosti). Prvi stariši so bili — iz raja izgnani. Ptiča poznamo — in —. Otrok je bil ~ kaznjevan.
—	se šolarji v zlato knjigo zapišejo. — je bil uni človek obsojen.
—	pride človek v nesrečo. Svinje redimo —, krave —, ovce —, kokoši pa —. Polhe lovijo —, lisice pa Ogenj se je — za-trosil.
Dovršenje (določevanje).
Veselja mi srce igra. Drevo se po sadu pozná. Za lakoto je umrl.--------Ogenj se je po otrocih zatrosil.
2.
—	ni varno po morji voziti se. Šolo so zaprli —. Mačke imamo —, Miška gloda, da —. Nož rabimo za —. — si^^ služimo kruh. Bolnik stoče —. Marsikateri greši —. Za — je umrl
sosed. Blaznika (norca) spoznamo po —. Vojak nosi orožje v —. Zarad — ne napredujejo nekateri učenci. — je prepovedano v deroči vodi kopati se. Tudi — ne lagati. — ga vest peče.
Dovršitev (določevanje).
Zarad viharjev ni varno po morji voziti se.-------
Vsled doprihešene hudobije ga vest peče.
XLIÏ.
F dovršitvi 42. naloge mmamovajtc osebkr.^i dopoveđke in vešila sè spredniki o., d., v., prilastke nadrišajte, dopo-vcdne glagole in pridevnike sè svojimi dopolnili podri-šajte, določila pa oklenite.
Izvršitev (določevanje).
v. d.	o.
(Zarad viharjev) ni varno (po morji) voziti se.-----
o. f1.
(Vsled doprinešene hudobije) ga vest peče.
XLII1.
a)	Prepišite na šolski tabli napisane stavke tako., da bodo glavni stávkoví členi pod riêami, stranski pa na rišah !
Dobra krava je druga hišna mati; skrbi lepo za njo. Njiva brez gnoja je nerodovitna ; mesto žita rodila ti bo osat in plevel. Hvaležni otroci spominjajo se vsikdar radi svojih roditeljev, jih voljno ubogajo in jim z veseljem pomagajo. O kresu je zdravo kopati se.
Izdelovanje.
d. 11. 4.
Dobra	druga hišna	(lepo) za njo.
krava je	mati; skrbi	Njiva
2.	3. 4.	4.
brez gnoja	mesto žita ti osat in plevel.
je nerodovitna;	rodila bo
b)	Podrigajte v izdelovanji á3. naloge vse prilastke enkrat!
c)	Podčrtajte vsa dopolnila dvakrat ter napišite nad nje, v katerem sklonu da so!
c)	Zamamovajte prislovna določila z oldepom ter sapišite na vrh hesed se spredniJeoma, Icaho določilo da je !
d)	Ilitej, prečita j gđa j vse gole stavlie^ Id si jih sapisal ! — Brc-ginšeJo, preheri ravno tako vse prilastke ! — Crnjak, ti pa dopolnila sè sklonom vred! — Čelovnili: vsa določila ter povej, v katero vrsto da spadajo!
V ponovilo.
(Ustno.)
1. V kaj nam služijo določila? 2. Katero besedno pleme nam rabi navadno v določilo? 3. Eolikovrstna so določila? i. Kako se povprašuje po določilih prve druge —, tretje —, četrte vrste?
B.
Slovenski pravopis.
Po 6isto slovenskih ljudskih šolah ne bo težavno dosegati sraotr v slovenskem pravopisu, kakor ga predpisuje dotični učni načrt, zlasti, ako je vedel učitelj metodično prirediti si za to potrebno tvarino, kajti slovenski pravopis je, rekel bi, igrača proti nemškemu; in vendar se terja pravilna pisava materinega jezika tudi od nemškega učenca ravno tako strogo. Težji je ta pouk se ve da, tako za učence kakor za učitelje, na dvojezikovnih šolah, kajti tu se zahteva pravilna pisava materinega in poleg tega še nemškega, oziroma italjanskega, učencem najčešče nerazumljivega jezika. — Tù je tedaj treba z odmerjenim časom štediti, da se učenci po najkrajši in najzanesljivejši poti slovenskega pravopisa naučé. In ako že Nemcu zamerimo, če nemščine pravilno ne piše, koliko več vzroka imamo šteti v greh Slovencu, Slovenki, ako dela pomote v slovenščini. Ker se pa da ta jezikovna pánoga pri nekoliko resnej volji in razmerno malem trudu ne privaditi (kakor je to pri nemškem pravopisu), nego priučiti, zato bi imela rudečica politi vsakega, osobito mlajšega Slovenca,
mlajšo Slovenko, zlasti če se prišteva izobražencem, izobraženkam, ako celo kakega navadnega pisma brez „kozlov" spisati ne zna. — A rudecMca tii nič ne pomaga, ampak le trdna volja pravilne pisave naučiti se. „Pa kako , ker nam take knjige manjka?" toži šoli odrasli Slovenec, Slovenka. Temeljito se da priučiti tega predmeta se ve, da le v šoli (ali pa po inštruktorji doma). Izvrstna sredstva v to so nam novejše šolske knjige: abecedniki, slovnice, čitanke.
Da one tožnike malo potolažim, živahnim šolcem pa v premeno za kaj novega poskrbim, zbral sem starih, a zato nič manj vrednih drobtinic svojih, katere Ti, dragi mi sotrudnik, tukaj po-dajem v pregledanem ponatisu. Ko bi tudi te pravopisne vaje ne koristile mnogo, čisto brez porabe vender ne bodo ostale. Vrb tega ponujam Ti ž njimi priliko primerjati delovanje svoje z delovanjem sotrudnika Tvojega, znabiti daleč, jako daleč od Tebe služečega — in ta odnošaj ima tudi svojo vrednost.
Vsekako bi tedaj kazalo ove pravopisne vaje iz šole pazno pregledati, najboljše pa prilično v Tvoji šoli, v Tvojem razredu porabiti, kadar bi Ti boljših zmanjkalo.
Predvaja I.
(Učitelj napiše na šolsko desko.)
1.
Ajd, beg, cer, čep, dež, erž, fes, grm, ha! irk, jež, kad, les, mi, ne ! ol, peč,' red, srp, šen, tek, um, vest, zet, žep.
2.
As! bes, cev, črv, ded, ert, fuč, grb, hlad, il, jed, kap, lev, meč, ném, pes, ost, rek, sel, šest, teš, uk, vek, zel, žrd.
3.
Apno, bezeg, cesar, čelo, dete, erja, frfra, geslo, hala, igla, ječmen, kamen, leto, miza, nered, ovca, pero, resa, seno, šega, teta, ura, vera, zelja, želja.
a)
„Preberi to vajo -. I! _ I! _ I!«
h)
„Prepišite te besede na svoje ploščice !"
Opómnja. Dobro jo, alfo se pri pisanji narekujejo besede in ločila. V to se pokliče odličen iičcnec, kateri piše pologoma in ki zna glasno in razločno narikovati. Drugi šolarji ne smejo naprej uhajati, pa tudi ne zaostajati, kar se zabranjuje , ako nadzoruje učitelj pisalce tiho korakaje od klopi do klopi.
C)
Učitelj po prepisanji: „Kamenčke na stran in roke na klop! — Zaznamovaj vse s prednike na šolski, doski s položeno črtico spodaj — I!" (Na pr. ajd, beg, cer, itd.) „Zdaj pa prepišite vse
one sprednike na svoje ploščice! — Ti — I!--- — narekuj
jih pri pisanji po svojem glasu!"
d)
Učitelj: „Kamenčke na stran in roke na klop! — Imenuj vse sprednike — — — I ; — — Prepišite sedaj vse sprednike po
svojem imenu!--Ti--I---narekuj jih med pisanjem!"
(N. pr. a, be, ce, če itd.) Konečno: „Zaznamovajte samoglasnike z ostrivcem! — — — — Koliko je samoglasnikov? — — — — soglasnikov? — — — —• neločljivih soglasnikov? — — — _
vseh glasnikov? — —--Povej slovensko abecedo (azbuko) na
pamet — I! — Vsi!
Predvaja II.
„Napišite 28 besed z abecedo v končnikih! Končnike zaznamovajte s položeno črtico spodaj!" (N. pr. miza, hleb, itd.) „Mi, zapiši jih na šolsko desko ti I!"
Predvaja III.
„Napišite 28 besed z abecedo v srednikih! Tudi te podčrtajte isto tako!" (N. pr. mak, riba, lice itd.) „Idi in zapiši take besede na šolsko desko ti I!" ~
Predvaja IV.
(Učitelj piše na šolsko desko.)
1.
Anton, Bogdan, Cvetin, Častimir, Danilo, Emil, Florjan, Gregor, Hugon, Ivan, Jožef, Kajetan, Ladislav, Metod, Norbert, Oton, Pavel, Rudolf, Salomon, Štefan, Tomaž, Urban, Vid, Zlatko, Živko,
2.
Anica, Božena, Cveta, Čudomik, Dobrana, Eva, Franja, Gizela, Helena, Ida, Jerica, Klara, Ljudmila, Marta, Neža, Olga, Pavla, Roza, Siniljka, Štefanija, Terezija, Urša, Vida, Zorana, Žotija.
AdamiÉ, Breznik, Cvetanovič, Črnovšek, Dvornik, Erjavec, Filipovič, Gabrič, Hribaršek, Ivane, Jagodic, Kukovičič, Levstik, Modrinjak, Nedeljko, Omrzel, Potočnik, Razboršek, Slomšek, Šušteršić, Toplak, Urbančič, Vrtovšek, Zalokar, Žužclj.
a)
„Prepišite ta lastna imena na svoje ploščice!"
Ď)
Po pisanji: „Pisala na stran in roke na klop! — Zazncamovaj na šolsko desko vse spi'ednike s položeno črtico spodaj ti I!"
C)
„Prepišite one velike sprednlke na svoje tablice! Povej veliko abecedo na pamet ti I! — Ysi!"
Predvaja V.
„Napišite součence (dekleta součenke), s krstnim imenom in priimkom v abecednem redu!" (N. pr. Alojzij Arnšek, Branko Bratkovič, — — — — Agata Antolinc, Barica Brežinšek, itd.)
Učitelj: „Odslej bodemo take vaje pisali v posebni sešitek za pravopisne vaje; pripravite si ga do —!" *)
Vaja I.
(V sešitek.)
Slovenska abeceda.
a) mala.
a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
h) velika.
A, B, C, Č, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, Š, T, U, V, Z, Ž.
*) Taki sešitki naj bodo za učence na nižji stopinji narižani na 4 riže, za učence na srednji stopinji na 1 črto, za učence višje skupine naj bodo brez črt, a smejo si pomagati s podrižniki (podkladki) na 1 rižo,
Vaja IL
Mala abeceda s spre ciniki.
O p omaja. Učitelj narekuje naslednje besede tako, da pové vsaki glasnik posebej (da črkuje), iiĎenci pa zbirajo vse glasnike v besedo, jo povejo na zuamenjo (trk! sè svinčnikom ob mizo) ter jo zapišejo v svoj zvezek ; jedeu boljšili učeucev naj piše na šolsko desko. Sprednike je spodaj zaznamovati s položeno črto.
1.
(A 1' =)- ar, (brat =) brat, (c e r =) cer, Èop, dlesk, ert, funt, grah, hrast, irk, jug, kost, loj, mož, nos, d, prah, rog, ^ap, šop, trud, ud, vrč, zob, žleb.
2.
(A j d — ) ajd, (brod =) brod, (c v e n k —) cvenk, £uk, drog, _erž, fant, glad, hram, il, jok, Jilop, ^jst, mir, nož, ost, polh, rak, ^ok, šen, trn, uš, vrv, zver, žir.
Vaja III.
Mala abeceda s končniki.
1.
(t 1 a =) tla, (bob —=) bob, (stric —) stric, vrč, sod, že, cof, breg, stnih, tr^, znoj, mak, sol, dom, hren, kdo? hrup, bor, ple£, mi£, krst, kuliu, brv, m7az, jež.
2.
(dva ==) dva(drob —) drob, (klic —) klic. klju^ hlad, vs£, grof, sneg, smeh, krj, gnoj, volk, vol grom, stern, stenj^ dno, kro_p, stvar, kre^, piš, smr^ juhu! črv, voz, svi^.
Vaja IV.
Mala abeceda v srednikih.
1.
(kvas =) kvas, (zbor =) zbor,	(v c e p =) vcep, šat,
vzduh, dren, žirafa, žgank, vzhod, vrisk,	bajs, sklon, dlan, zmaj,
snop, skok, vspeh, vrh, dlesk, pšeno, strop,	duh, zvon, gozd, ježica.
2.
(slak =) slak, (zbirk —) zWrk, (s c e j —) scej, v^as, zdrav, djed, kafra, vzgled, vh^od, križ, zijak, skorž, plug, zmes, znak, som, spol, zrak, bKt, sršen, strup, puh, d_vor, vzrok, nožič.
Vaja V.
Mala abeceda v sprednikili, končnikih in srednikih, katere je podčrtati!
a) as ! metla, tram ; b) brus, skrb, soba ; c) cmok, koc_ ocvirk ; č) č_rič, pti^, oče; d) dan, strd, medved; e") ei'ja, (rja), oje, kmet; f)_irača, žerf, zofa; g) grob, kreg, sloga; h) Mod, meh, vihra; i) wje, vsi, bič; j) jarm, kraj, soj^a; k) kos, vlak, sklep; 1) las, stol, slon; m) most, .grm, smod; n) noč, bron, snop; o) oven, proso, p£st ; p) plot, srp, napuh ; r) roj, štor, p£ag ; s) _slad, ri^ vest; š) šah, koš, pešec; t) top, škrat,'storž; u) ul (panj), kakadu, vnuk ; v) vvod, hlev, žvižg ; z) zlat, plaz, vMr ; ž) £mek, laž, žu£a.
Vaja VI.
Pišite krstna (osebna) imena, ki se vam bodo narekala!
1.
Adam, Božidar, Ciril, Črtomir, David, Elija, Filip, Gabriel, Henrik, Izidor, Jurij, Krištof, Luka, Milan, Nace, Ožbe, Peter, Ruprt, Solon, Štefan, Tugomer, Urh, Vladimir, Zlatoust, Žiga.
Antonija, Berta, Cecilija, Čuda, Dragomira, Ema, Filoména, Genovefa, Helena, Izabela, Jovana, Katarina, Lucija, Marijana, Nedeljka, Otilija, Placida, Eebeka, Stanislava, Šolastika, Tekla, Ulrika, Valerija, Zvezdana, Živa.
Vaja VIL
Pišite rodna imena (priimke), ki se vam bodo narekovala!
O p Ó m n j a : Ali se pišejo priimki z malim, ali z velikim spređnikom ? — Zakaj ?
1.
Ahacelj, Bleiweis, Cegnar, Čop, Dolinar, Eržen, Franklin, Globočnik, Hribar, Irgolič, Janežič, Klodič, Leveč, Miklošič,' Nedved, Orožen, Preširen, Razlag, Stritar, Šuman, Trstenjak, Umek, Vodnik,' Zagrajšek, Žepič.
— 177 — 2.
Ašgrc, Bohorič, Cojz, Čižek, Dalmatin, Einspieler, Frfila, Gregorčič, Hubad, Ivane, Jelačič, Končnik, Lendovšek, Macun, Napotnik, Ogorelec, Pleteršnik, Rajč, Sobieski, Štepišnik, Trubar, Ulaga, Vošnjak, Zrini, Žižka.
Vaja VIII.
Prepišite berilce štev.? brez pomot v svoje „sešitke"!
Vaja IX.
Prepišite berilce? brez pomot tako, da bo zadnja beseda prva, prva pa zadnja v „sešitku"!
Vaja X.
„Prepišite berilce? brez pomot!" (Po dovršitvi :) „Odločite sprednike s tanjko navpičnico!" (Po dovršitvi tega:) „Odločite še končnike ravno tako!"
Vaja XI
„Prepišite iz berilca? samo sprednike in končnike; mesto srednikov potegnite položeno črto!" (Na pr. B — g v —e v —i.) „Kdo bode prebral svoj prepis?"
Vaja XII
„Prepišite berilce? tako, da bodete samoglasnike izpuščali; na mesto teh napravite pičico vmes nad potezo!" (Na pr. B'g vs' vd'.) „Katerega mika svoj prepis prečitati?"
Vaja Xin.
„Izpišite iz berilca? same samoglasnike, namesto soglasnikov delajte pičice vmes nad črto!" (Na pr. 'o' "e l'i.)*) „Kdo bode bral svoj prepis?"
Vaja XIV.
„Prepiši berilce? brez pomot, konečno pa naredi na vse dolge samoglasnike ostrivce (á, é, í, ó, ú)!"
*) V to se izberejo kratka, že obravnana berilca, ali pa odlomki daljših berilnih vaj.
Vaja XV.
„Prepiši? berilce brez pomot, koiiečno pa zaznamovaj vse kratke samoglasnike s krativcem (à, è, i, ô, ti)!"
Vaja XVI.
„Prepiši? berilce pravilno, na zadnje pa zaznamovaj vse dolge samoglasnike z ostrivcem, vse kratke s krativcem!" (Na pr. Kratki dnevi, dôlgè noči)
Vaja XV11.
„Prepišite znano basen, ki je na šolski deski brez samoglasnikov napisana, popolnjeno v svoje „sešitke"; dolge in kratke samoglasnike zaznamujte proti!" (Na pr. Ži'd m b"č'.)
Vaja XVIII.
„Prepiši na šolski deski napisano pesem „......" tako,
da bo vsaka vrsta polna besedi, kar na deski ni".
Vaja XIX.
„Prepiši? berilce tako, da se bo glasilo kakor pesen, katera šteje? kitic po? vrst in te po? zlogov; dolge samoglasnike zaznamovaj zgoraj z vodoravno črtico (a, ë, î^ ô, u), kratke pa s kljukico (á, ë. ï, ô, u)!" (Na pr. Môja mamá.)
Vaja XX.
„Prepiši iz? berilca le one besede, med katerimi je ločilo; na mesto izpuščenih besed napravi stoječe križce!" Na pr. f Eo-zika. 111111 imeti, da f f f pomagala. Rozika f f žalostna. Jokâje i. t. d.
Vaja XXI.
„Prepiši na šolski deski napisano znano basen brez pomot, na zadnje postavi vmes potrebna ločila, katera so na deski nalašč izpuščena !"
XXII
„Prepišite berilce? (na pr. „Vsem se ne more ustreči" ali pa „Trn in vinska trta") brez pomot, ter pazite na vsa ločila!" Konečno:
a)
„Podrižajte vse besede z velikim sprednikom!"
„Poiščimo besede, ki so v tej povesti v začetku govora!" „Kake sprednike imajo vse besede v začetku govora?"
C)
„Poiščimo besede, ki so v tej povesti za piko!" — „Kake sprednike imajo vse one besede za piko? — Zakaj?"
C)'
„Poiščimo besede, ki so v tej povesti za klicajem!" — „Kake sprednike imajo one besede za klicajem? — Zakaj?"
d)
„Poiščimo besede, ki so v tej povesti za vprašajem!" — „Kake sprednike imajo vse one besede za vprašajem? — Zakaj?"
e)
„Poiščimo besede , ki so v tej povesti za dvopičjem z narekovajem!" „Kake sprednike imajo vse one besede za dvopičjem z narekovajem? — Zakaj?"
„Ponovimo, kdaj pišemo velike črke (sprednike)?"
1.	V začetku govora (spisa).
2.	Za piko, klicajem in vprašajem, kadar sklepajo stavkovo
misel.
3.	Za dvopičjem, kadar svoje lastne, ali besede koga drugega neizpremenjene zapišemo.
XXIII.
„Izpišite iz čitanke (berila) po 3 stavke (največ po 5 stavkov) :
a; 6)
Katere sklepa pika! Katere sklepa klicaj! Katere sklepa vprašaj!
č)
Za dvopičjem sè spodnjim narekovajem do zgornjega narekovaja !"
12*
XXIV.
„Prepišite sledeÊo (na šolski deski napisano) pesem brez pomot tako, da bode v vsakej vrsti toliko besed in zlogov, kolikor jih je na tabli. Pazite tudi na velike sprednike!" (Na pr. „Ko-lednica" na str. 54. ali pa „Slovo od doma" na .str. 202. Razlagove pesmarice,) Kone6no:
„Poiščimo besede iz početka vsake vrste!"
„Kake sprednike imajo vse one besede?"
„Pomnite! Velike črke (sprednike) pišemo tudi:
4. V pesmih iz početka vsake vrste"
XXV.
„Izpišite iz berilca? (znane pesni) vse besede iz početka vsake vrste!" Konečno: „Podčrtajte velike sprednike v onih besedah!"
XXVI.*)
„Pripravite si „sešitke" in peresa!--— Položite čitanke
na „sešitke" ter poiščite? berilce (pesem, katero znajo vsi učenci
na pamet)! —--— Preberi to lepo pesmico — — — — I,
— — — tvoj sosed — — _ I -----— pa naj ločila pri
branji imenuje!---— Ponovite vsi to pesem na pamet!---
Zaprite čitanke ter jih položite jedno vrh druge na konec klopi
(ali pa po vrsti na oder) ! —--— Napišite zdaj to pesem na
pamet v svoje „sešitke" tako, kakor je v čitanki!"
Konečno : „Prvaki, razdelite zopet čitanke ! —--Poiščite
zopet to pesem, položite knjige na levo stran „sešitka" ter izbrstite pomote iz današnje pravopisne vaje!"
XXVIL
„Prepišite sledeče (na šolski deski napisane) liste brez pomot!"
1.
Dragi Mihče!
Vem, da si dober, krotek in spravljiv, zato Ti pišem te vrstice, da Ti povem, kako me srce bpli, ker sem Te včeraj pri igri raz-žalil, kakor še nikoli. Ne vem, kaj me je motilo, da sem se tako
*) Ako je pesen namenjena petju, naj si jo napišejo v svoje „pesmarice", mesto v „sešitke".
spozabil ! In Ti nisi črhnil žal besede, ampak molče si se odpravil domov. Prosim Te, odpusti mi to mojo zmoto in bodi mi zopet dober in zvest prijatelj, kakor si mi bil poprej! Mihce, sezi še danes v roko
svojemu
odkritosrčnemu prijatelju
V" Ljubljani, v .. dan............Štefanu.
2.
Ljubi moj Štefan!
Tudi meni je bilo včeraj silno težko pri srci, ko sva se v jezi razišla. Bal sem se, da Ti ni več mar za moje prijateljstvo. Ker pa vidim, da si se le prenaglil, zato Ti od srca i'ad odpustim to zmoto. Naj bo vse pozabljeno! — Po Tvoji sestrici, ki mi je Tvoje prijazno pismice izročila, sem izvedel, da je Vaáa kanarčka danes prvo jajce znesla. "V večerki ji prinesem črevec iz našega vrta. Bodi zdrav in vesel, kakor je tudi
Tvoj
V	Ljubljani, v .. dan............zvesti prijatelj
Mihče.
3.
Preljubi moj oče!
Kako veselo je danes za nas, ker obhajamo Vaše godovanje! Bog Vas nam ohrani še mnogo, mnogo let zdrave in vesele ! Lepo se Vam zahvaljujem za preobilne dobrote, katere mi neprenehoma skazujete in katerih Vam ne morem nikdar povrniti; Bog naj Vam jih povrne! Vsaki dan bodem molil za Vašo srečo in Vas bodem vsikdar rad vbogal ter se prav pridno učil, da me bodete radi imeli. Prosim Vas lepo, skazujte še v prihodnje svojo milo očetovsko ljubezen
svojemu
hvaležnemu sinu
V	Mariboru, v .. dan............Cirilu.
4.
Mila mi prijateljica !
Ljuba moja mama so že toliko okrevali, da smejo za kako uro iz postelje. Ne morem Ti povedati, kako, me to tolaži. Vender
samih si še ne upam pustiti. Prosim Te torej, pridi danes popo-ludne za malo časa k njim mene namestovat, da morem iti po drugega zdravila k gospodu zdravniku, kakor mi je bil naročil. V omarico pripravila sem Ti male južine, na poličko pa bukvice „Blaže in Nežica", iz katerih jim večkrat kaj berem, kajti moja mama niso imeli prilike, da bi se bili brati naučili, kakor jo imamo dandanes mi otroci. Bodi zdrava, ter izpolni prošnjo
svoje
iskrene prijateljice
V Gorici, v .. dan.......Marte.
Po prepisu: „Poiščimo vse osebne zaimke v onem pismu!" „Podrižajmo one osebne zaimke, kateri imajo veliki sprednik!" — — — „Katero osebo nagovarjamo s podrižanimi zaimki?"
„Pomnite! Velike črke (sprednike) pišemo tudi:
5. V pismih pri zaimkih, s katerimi nagovarjamo osebo, kateri pišemo".
XXVIII.
Lastna imena.
(Učitelj napiše na šolsko tablo, učenci prepisujejo.)
1. a)
Rudolf, Benjamin, Ferdo, Jakob (Jakobov oče), Marijca, Sabina, Judita (Juditina mati) i. t. d. so krstna ali osebna imena.
6)
Gospodarič (Gospodaričev dom), Lipovšek, Sajevec i. t. d. so rodna imena ali priimki.
■C-)
Rudolf Habsburški, Benjamin Gospodarič, Ferdo Lipovšek, Judita SajeVec, i. t. d. Pri podpisu postavi se priimek za krstnim imenom.
Ć)
Pri Mesarji (Mesarjev hlapec), pri Lukatu, pri Maliču, pri Majolki, pri Slonu i. t. d. so hišna ali domača imena.*)
„Pomnite !
*) Za 1. vodilo bodo najbolje služila imena po krstu, po rodu in po domu domačega kraja, tedaj od oseb in hiš, ki so otrokom znane.
6, Imena ljudi (osebna imena) po krstu, po rodu, po domu so lastna imena ter se pišejo tudi kot pridevniki z velikim spi-ed-nikom".
Naloga.
Napišite še nekaj znanih oseb po njihovem krstnem, rodnem in domačem imenu! N. pr. Benjamin Gospodaril, Mesarjev; Ferdo Lipovšek, Lukatov ; Judita Sajevec, Slonova i. t. d.
2. a)
Franc Jožef I., Leon XIIL, Rudolf (Rudolfova sestra), Marija Terezija, Štefan, Davorin, Lujza (Lujzine pesni), Nikolaj, Janez, Napoleon, Abraham, Mohamed i. t. d. so krstna ali osebna imena.
b)
Kočevar, Trstenjak (Trstenjakovi spisi), Pesjak-ova, Zrini, Sobieski, Bonaparte i. t. d. so rodna imena ali priimki.
C)
Ernest Železni, Štefan Kočevar, Davorin Trstenjak, Lujza Pesjak-ova, Nikolaj Zrini, Janez Sobieski, Napoleon Bonaparte, i. t. d. Pri podpisih postavi se priimek za osebnim imenom.
č)
Pri Zorétu (Zoretov sin), pri Klembasu, pri Jurčku, pri Medvedu, pri Mostarju, pri Slovencu, pri Lipi, pri Zamorcu, pri Kroni i. t. d. so hišna ali domača imena.
(ž)
Fran Lenček, Klembasov ; Ivan Krušič, Svedrčev ; Fran Šentak, Mesarjev; Rudolf Žuža, Starétov; Marija Potočin, Zoretova i. t. d. so krstna, rodna in domača imena posamičnih oseb.
(Pravilo. — Naloga. —)
XXIX.
(Učitelj napiše na šolsko tablo, — učenci prepisujejo.)
1.
d) Rudečka (Rudečkino mleko), Mavra, Košutka, Cinka, Buša ; Sivec (Sivčev rog), Lisec itd. so lastna (posebna) imena go vede.
h) Miško, Jelen, Luca (Lúcino žrebe) i. t. d. so lastna imena kopitarjev.
c) Prekša, Lisa, Črnoga (Črnogini prasci) itd. so posebna (lastna) imena svinj.
č) Čujež (Čuježevo lajanje), Sultan, Bundaš, Tiger itd. so lastna imena psov.
„Pomnite! Posebna imena govede, konj, svinj, psov in drugih živali so lastna imena; zato se pišejo navadno, tudi kot pridevniki z veliko začetnico".
Naloga.
Napišite še nekaj takih imen v istem redu!
2.
a) Dimka (Dimkino tele), Čatka, Sivka, Plavka, Priža; — MurĎek (Murčkov glas). Belec itd. so posebna (lastna) imena govede.
h) Vranec (Vrančev vrat), PramÉek, Beži itd. so lastna imena konj.
c) Črnoga, Suglja (Sugljino korito) itd. so lastna imena š 6 et i n o v C e v.
č) Pajdaš (Pajdaševa grebenica), Čuk, Filaks, Hektor, Belo, Podiš itd. so lastna imena psov.
(Pravilo. — Naloga. —)
ZZX
(Učitelj napiše na šolsko tablo; učenci prepisujejo.)
a) Dolga Njiva, v Rožicah, pod Slomom itd. so posebna (lastna) imena njiv.
h) Veliki Travnik, v Dolini, pod Lešjino, na Likovem Vrhu itd. so posebna (lastna) imena travnikov.
c)	V Gmajni, v Brezji itd. so posebna (lastna) imena pašnikov.
č) Na Bizeljskem, v Ipavi, v Jeruzalemu (poleg Ljutomera),
v Tokaji, na Renu itd. so posebna (lastna) imena vinogradov.
d)	Zajčja Gora, Volčja Miza, na Srenjskem, Črni Les itd. so posebna (lastna) imena gozdov.*)
„Pomnite!
7. Posebna imena zemljišč, naj si bo njiva, travnik, pašnik, vinograd ali gozd so lastna imena; zato jih pišemo z
*) Za 1. vodilo takim lastnicam bodo najbolje služila imena iz obližja dotične šole.	Sfis.
velikim sprednikom. Ako ima tako lastno imé pridevnik, dobi tudi pridevnik veliko začetnico. Le predlogi : na, pod, p r i, v, za obdržé svoj mali sprednik".*)
Naloga.
Napišite še nekaj zemljiščinih imen iz domačega okraja v istem rédu!
2.
a)	Trebež, Nova Njiva, pod Gajem, v Dobi'avi, na Celini i. t, d. so posebna (lastna) imena njiv.
b)	Za Potokom, Mali Travnik, v Močilih i. t. d. so posebna (lastna) imena travnikov.
c)	V Mačkovcih, v Koščevi Dolini, v Hrastini i. t. d. so posebna (lastna) imena pašnikov.
č) V Trški Gori, v Slovenskih Goricah**), v Gadovi Peči, v Šampaniji i. t. d. so posebna (lastna) imena vinogradov.
(1) Bakonjski Gozd, v Predalih, Zlodejev Graben, Češki Les i. t. d. so posebna (lastna) imena gozdov.
(Pravilo. ~ Naloga. — )
XXXL
(Ućitelj napiše na šolsko tablo, učenci prepisujejo.)
L
a) Župnija, župa ali fara: Maribor, Celje, Ljutomer, Postojina, Kostanjevica, Belak, ali : mariborska, celjska, ljutomerska, Ijostojinska, kostanjeviška, belaška župnija ali fara.
h) Občina ali srenja: Gradec, Ljubljana, Celovec, Trst, ali: gradeška, ljubljanska, celovška, tržaška občina ali srenja.
c) Okraj ali kanton; Brežice, Slovengradec, Krško, Litija, Velikovec, Poreč, ali: brežiški, slovengradeški, krški, litijski, veli-kovški, poreški okraj ali kanton.
*) Za to pravilo govori mnogo razlogov; poprimimo se ga vsi ljudski učitelji, česar nam gg. profesorji gotovo ne bodo zamerili,.namreč oni, ki se še niso mogli odločiti za tako pisavo.	Spis.
**) Po mojem, sicer ne merodajnem mnenji je to pravo lastno imé, kajti „slovenske gorice" so tudi one mej kranjskimi in primorskimi Slovenci, dokler pomenja pri nas gorica — vinograd (nograd). Želeti bi bilo, da bi bili vsi učitelji v slov. pravopisu edini, vsaj edinejši, nego so nemški v tej zadevi. Nadejati se je, da nas bodo gg. profesorji do rešitve tega vprašanja radovoljno podpirali-, popolna relitev pa, je seveda v rokab strokoviýako^ — učenjakov. Treba je jasnih, določnih pravili	Spis.
ć) Dežele: Štajersko, Kranjsko, Koroško, Primorsko, Bosna, Hercegovina (Ercegovina), Dalmacija, Češko, Galicija, ali : štajerska, kranjska, koroška, primorska, bosniška, hercegovinska (ercegovinska), dalmatinska, gališka (galicijska) dežela.
d) Države: Avstrijsko - Ogrsko, Srbija, Črnagóra, Italija, Švica, Nemčija, Rusija, ali: avstrijsko-ogrska, srbska, črnogorska, italijanska, švicarska, nemška, ruska država.
„Pomnite!
8. Imena župnij ali far, občin ali srenj, okrajev ali kantonov, dežel in držav so lastna imena, zato jih pišemo z veliko začetno črko. Le, ako se tako lastno imé izpremeni v pridevnik, potem se sme rabiti mali sprediiik, ako se ni bati, da bi navstala zarad tega kako dvoumnost, — da ne bi nas kdo vsled male začetnice naopak razumel". (Str. 13. Končuikove „Slovnice".)
Naloga.
Napišite še nekaj enakih lastnih imén v istem redu!
2.
a)	Župnija ali fara: Konjice, Ptuj, Rudolfovo, Kranj, Šent-Mohor, Kanal, ali: konjiška, ptujska, rudolfovska, kranjska, šent-moliorska, kanalska župnija ali fara.
b)	Občina ali srenja: Žalec, Radeče, Prevale, Ajdovščina, ali: žalska, radečka, prevalska, ajdovščinska občina ali srenja.
c)	Okraj ali kanton: Slovenska Bistrica, Kamenik, Šentvid, Gorica, ali: slovensko-bistriški, kameniška, šent-vidski, goriški okraj ali kanton.
č) Dežele: Hrvatsko in Slavonsko, Bukovina, Gorenje- in Dolenje-Avstrijsko, Tirolsko, ali: hrvatsko-slavonska, bukovinska, gorenje- in dolenje-avstrijska, tirolska dežela.
d)	Države; Francija, Angleško, Španija, Švedija ia Norvegija, Turčija, Kitajsko, Japonsko, Brazilija, ali : francoska, angleška, španj-ska, švedijsko-norveška, turška, kitaj ska, japonska, brazilijskadrža va.
(Pravilo. — Naloga. —)
XXXII.
(Učitelj napiše na tablo sledeče vodilo, učenci ga prepisujejo.)
1.
a) Okolica Lipnice, ali: Upniška okolica, ali: okolica Upniška; — okolica Betlehema, aU : okolica betlehemska, ali : betlehemska okolica.
Soseska (s posameznimi hišami) Dobrava, ali : dobravska soseska, ali: soseska dobravska; — soseska Podvrh, ali: soseska podvrška, ali: podvi'ška soseska.
c) Gradovi: Stari Grad (pa ne v obče!). Novi Dvori, Turjak, Laksenburg, ali : staro-graški lastnik, novo-dvorski, turjaški, laksen-burški gaj. —
c)	Vasi: Stara Vas, Pletrovće, Poljčane, Jeriha, ali: staro-vaški prebivalci, [pletrovški božji pot, poljčanska postaja, jeriška pustinja.'
d)	Trgi: Sevnica, Tržić, Cerknica, Trebež, Eraavs, ali: sev-niške voščenke, tržiški čevljarji, trebeški kolodvor, emavški čudež.
e)	Mesta: Radgona, Kočevje, Volšperg, Škofja Loka, Pulj, Nazaret, ali : radgonska vina, kočevski krošnjarji, volšperški grajščak, škofje-loški meščani, puljsko pristanišče, nazaretska (nazarečka) okolica.
„Pomnite !
9. Imena okolic, sosesk, gradov, vasÎ, trgov in mest so tudi lastna imena, zato jih pišemo z velikim sprednikom. Ako je tako lastno imé pridevnik in samostalnik, pišemo obe besedi z veliko začetnico. Kadar se tako imé v pridevnik izpremeni naj se pa navadno rabi mali sprednik. Le kadar se hočemo ogniti dvoumnosti, dobi tudi tak pridevnik veliko začetno črko". — Učitelj naj to šolcem ustno pojasni! (Na pr. travniški prebivalci (so: kobilice, murni, itd.), — Travniški prebivalci (so večinoma mahomedanci) — planinci so krepki ljudje, — (tržani) Planinci so krepki ljudje, — vojaki pojó vojniške pesmi, - slišal sera pri Novi Cerkvi péti Vojniško pesem t. j. pesem, ki jo pojó ćestokrat v Vojniku.)
Naloga.
Napišite nekaj enakih lastnih imén v istem rédu!
2.
a) Okolica Dunaja, ali : dunajska okolica, ali : okolica dunajska; okolica Jeruzalema, ali: okolica jeruzalemska, ali: jeruzalemska okolica.
J) Soseska Sv. Križa, ali: sveto-križka soseska, ali: soseska sveto-križka ; — soseska Leskovec, ali ; soseska leskovška, ali : les-kovška soseska.
c)	Gradovi: Novo Celje, Vrbovec, Riegersburg, Habsburg (Habichtsburg), Schonbrunn, ali: novo-celjski sir, vrbovska (vrbo-veška) žaga, riegersburški vodnjak, habsburška podrtina, schon-brunnski (šenbriinski) zverinjak. *)
č) Vasi: Šent-Petr pod Svetimi Gorami, Šiška, Solćava, Dolenja Vas, Dobrlavas, Borovlje, ali: šent-petrski župan, solčavski srenjčani, dolenje-vaški prebivalci, dobrlevaška živina, boroveljske (borovljanske) puške.
d)	Trgi: Vozenica, Marijino Celje, Rogatec, Višnja Gora, Mokronog, ali: vozeniška postaja, marijino-celjske kapljice, rogačka slatina, višnje-gorski prebivalci.
e)	Mesta: Zagreb, Sarajevo, Mostar, Belgrad, Soltin, ali: zagrebški potres, sarajevske mošeje, mostarska železnica, belgradska trdnjava, solúnska brata.
(Pravilo. — Naloga. — )
XXXIIL
(Učitelj napiše na šolsko tablo sledeče vodilo, učenci prepisujejo.)
1.
d) Gore: Bohor, Pohorje, Menina (menda : Mejnina, planina na štajersko-kranjskej meji pri Gorenjem Gradu), Rinka, Kum, Nános, Dobrač, Pireneje, Oljska Gora, Etna.
6) Vode: Jakobov Vodnjak; — Ložnica, Bistrica, Cedron; — Drava, Sava, Kulpa, Dunav (Donava), Jordan; — Genezaret, Bleško Jezero; — Jadransko Morje, Črno Morje, Mrtvo Morje.
„Pomnite !
10. Imena vršacev: naj si bo grič, brdo, hrib, gora, planina', snežni k ali ognjenik — in imena vod: naj si bo vir, potok, reka, veletok, jezero ali pa mor j e so tudi lastna imena; zato jih pišemo z veliko začetnico; iz njih izpeljane pridevnike (bohorski, pohorjanski; — ložničini, dravini; — geneza-retski (genezarečki), bleško-jezerski ; — črno-morsko brodovje) pišemo vender z malim sprednikom, ako dopuščate to umljivost in določnost".
Naloga.
Napišite nekaj gorskih in vodovnih imen v istej vrsti !
*J Za nemške besede smejo se slobodno porabiti slovenski glasniki n. pr. Šenbrun itd.
— 189 — 2.
a)	G ô r e : Ostrica (Ojstrica), Triglav, Veliki Zvonar, Mont-blank, Kavkaz, Sinaj, Ararat, Balkan, Everest, Vezuv.
b)	Vode: na Koritu; — Trnava, Kokra, Mura, Ljubljanica, Krka, Soča, Veltava, Volga, Nil, Amazonska Reka ; — Vrbsko Jezea'o, Cirkniško Jezero, Kaspiško Jezero; — Galilejsko Morje, Rudeče Morje, Tihi Ocean.
(Pravilo. — Naloga.)'
XXXIV.
(Učitelj napiše na šolsko tablo sledečo vodilo, učenci prepisujejo.)
1.
а)	Jugoslovanom prištevamo sledeče národe: Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare; Severoslovanom pa: Čehe, Slovake, Poljake, Rusine in Ruse.
б)	Besedo Bog namestujejo izrazi: Božič, Oče, Stvarnik, Vsemogočni, Najsvetejši.
„Pomnite!
11. Lastna imena so tudi imena národov; baš tako beseda Bog in njene namestnice, zato jih pišemo z veliko začetnico. Iz takih lastnic izpeljane pridevnike pišemo navadno z malim spred-nikom".
Naloga.
Napišite še nekaj narodskih imen in namestnic za besedo Bog !
2.
a) Romanskega plemena so sledeči národi: Italijani, Francozje, Španjoli in Rumunci; grmanskega pa: Nemci (Franki, Gotje, Gimbri, Tevtoni), Angleži, Kočevarji.
h) Besedo Bog namestujejo ti-le izrazi: Božje (Bože), Večni, Bog Oče, Bog Sin, Bog sv. Duh, Vsemogočni.
(Pravilo. — Naloga. —)
V ponovilo:
„Prepišite sledeča pravila in naučite se je na pamet!"
Velike začetnice (sprednike) pišemo:
1.	V začetku govora (spisa).
2.	Za piko, klicajen^ in vprašajem, kadar sklepajo stavkovo misel.
3.	Za dvopičjem, kadar svoje lastne ali besede koga druzega neizpremenjene zapišemo.
4.	V pesmih iz početka vsake vrste.
5.	V pismih pri zaimkih, s katerimi nagovarjamo osebo, kateri pišemo.
6.	Pri lastnih imenih, to so: imena ljudi (osebna imena) po krstu, po rodu, po domu (tudi kot pridevnike); posebna imena živali (tudi kot pridevnike) ; posebna imena zemljišč, naj si bo njiva, travnik, pašnik, vinograd ali gozd; imena župnij, občin ali srenj, okrajev, dežel in držav; imena okolic, sosesk, gradov, vasi, trgov in mest; imena gôr in vod, naj si je vir, potok, reka, veletok, jezero ali morje; imena narodov (a ne kot pridevnike).
7.	Besedo : Bog in njene namestnice (kot pridevnike navadno nè).
Predvaja VI.
1. Učitelj: „Pridi k tabli in piši, kar ti bodem narekoval — ---J!" „Stara navada je železna srajca".
Učitelj vsem : „Poglejte, ali je ta stavek kje pretrgan, ali ne? ~ Kje ni vkup? — Zakaj-li ne? — Iz česa je tedaj zložen stavek?" — Učenci: „Stavek je zložen iz besed." Učitelj: „Izgovori prvo besedo tega pregovora — — — J ! — Se enkrat prav počasi! — Kolikokrat si zinil (usta odprl)? — Beri naprej drugo besedo ti---J!" (i. t. d. do zadnje besede).
„Poišči samoglasnike v vsakej besedi posebej in zazna-movaj jih spodaj s črtico ? — Kolikokrat smo že usta odprli (zinili) pri prvej besedi? — Koliko samoglasnikov ima ta beseda? Kolikokrat smo zinili pri drugej besedi ? — Koliko samoglasnikov ima druga beseda? — Pri tretjej? — Samoglasnikov? — Pri četrtej? - Samoglasnikov? — Prizadnjej? — Samoglasnikov? — Pri kterej besedi odprla so se usta samo enkrat? — Koliko samoglasnikov je že v njej ?"
„Otroci pomnite!
Beseda je ima le jeden samoglasnik, zato so se odprla usta le enkrat; v besedah stara in srajca nahajata se po dva samoglasnika, zato so se odprla usta po dvakrat; v,besedah navada in železna so pa po trije samoglasniki, tedaj je bilo treba po trikrat ziniti. Kolikor ima tedaj beseda samoglasnikov, tolikokrat Je treba pri izgovarjanji ziuiti iu toliko ima
beseda zlogov. Koliko zlogov ima tedaj prva, druga, tretja, četrta, peta beseda? Ločimo s pokončno črto jeden zlog od druzega!" „Pomnite !
Besede, katere izgovarjamo, so tedaj ali jedno-, d v 0-, tro- pa tudi v e č z 1 o ž n e ".
Učitelj nadaljuje : „Prepišite zdaj ta pregovor s table na svoje ploščice tako, da bo s pokončnico ločen zlog od zloga!" — Ko se je to zgodilo: „ISTapišite še jedenkrát isti stavek tako, da bo s položeno črto ločen zlog od zloga! Napr. : Sta-ra na-va-da itd. Takemu znamenju pravi se vezaj".
Po izvršenji: „Koliko besed ima tedaj ta stavek? — Koliko ima vsaka posamezna beseda zlogov? — Koliko zlogov je v vseh besedah? — Koliko zlogov ima že vsaka slovenska beseda ?
—	(Ako se nikdo ne oglasi.) — Vsaka beseda ima toliko zlogov, kolikor samoglasnikov. — Kdo mi še tako odgovori? - Kdo še?"
„Preštejte !
Koliko glasnikov ima vsak posamezni zlog v tem stavku?
—	Odločimo jednega od druzega s pokončnicami! Storite tudi vi tako na svojih ploščicah! — Razvrstite zdaj vse glasnike (črke) tako, da bo mej jednim in drugim vezaj mesto pokončnice! — Koliko glasnikov ima prva, druga, tretja, četrta, peta beseda?
—	Koliko jih imajo vse besede vkup? — Povej mi — — — J! vse sprednike! — Vse končnike! — Vse srednike! — Iz česa so tedaj sestavljeni stavki? — besede? — zlogi?"
2. „Pridi k tabli in piši, kar ti bodem narekoval---—
J!" Kakoršno življenje, taka smrt.
Opómnja: Sprednja predvaja je bila tedaj v zmislu analitične metode. Ako bi ne zadostilo analizovanje jednega stavka (v istem letu), pa so razpelja še jeden stavek ali dva pred očmi in sodelovanjem učencev.
Predvaja VII.
1. Dobro je, da učitelj učencem ukaže, naj si pripravijo na-rižane ploščice, da bodo zapisovali glasnike, kateri se jim bodo narekovali; mej vsakim glasnikom naj naredijo vezaj, in kadar učitelj z glasom naznanja (ali sè svinčnikom ob mizo trči), takrat naj naredijo znamenje enakosti (=) ter naj poberejo ali zvežejo vse glasnike v besedo. N. pr.: S-t-a-r-a = Stara n-a-v-a-d-a
—	navada j-e — jež-e-l-e-z-n-a = železna s-r-a-j -c-a
—	srajca. B-o-lj-š-a = Boljša j-e — je b-o-b-o-v-a ^ bobova s-l-a-m-a = slama, n-e-g-o = nego p-r-a-z-n-e — prazne j-a-s-l-i = jasli. Ltd. Učitelj: „Sestavite vse besede po zlogih z vezaji vmes!" — — „Sestavite besede v stavlie !"
Opómnja: To bi bila sintetična metoda. Modri, spretni šolnik vsako v pravem času porabiti vé in zna tako, da, kar prednaša na podlogi jedne, utrdi na podlogi druge.
2. Na pr.: K-a-k-o-r-š-n-o = Kakoršno ž-i-v-lj-e-n-j-e = življenjet-a-k-o-š-n-a = takošna s-m-r-t = smrt. Š-i-b-a — Šiba n-o-v-o = novo m-a-š-o
—	mašo p-o-j-e = poje i. t. d.
Predvaja VIII. Naloga 1.
„Poiščimo iz? berilne vaje vse enozložnice!" Po napisovanji:
„Beri — — — J! —--napisane enozložnice tako, da
boš imenoval vsak glasnik posebej, potem pa vse glasnike jedne besede vkup!"
Po prečitanji:
„Pomnite! Ako imenujemo poprej posamične črke, potem še le besedo, takrat črkujemo. Kdor hoče, da ne bo pri pisanji črk v besedah mešal ali celo izpuščal, mora znati črkovati!" Opómnja: Kar so si otroci po teb vajah, osvojili, naj jim učitelj v glavo še bolj utrdi s tem, da jim v „sešitke" črkovaje narekuje nekaj enozložnic, znabiti v abecednem redu.
Naloga 2. „Napišite prav veliko jednozložnic!" (Beri---Pomnite! — — — Opomnja.)
Vaja XXXr. Enozložne besede (enozložnice). „Takih besed ne smemo deliti; zakaj-li ne?" Učitelj črkovaje narekuje in šolarji ponavljaje pišejo v „ sešitke" *): Narek 1. (A r =) Ar, (b a j s =) bajs, (cvet —) cvet, (čas =) čas, dan, ej, Fran, gad, hči, iht, jed, krop, laž, marc, Nil, os, pust, Rim, smrad, trk, ščurk, Trst, up, Vid, zimaj,
*) Glej „opómnja" vaje IL{
žar, ajcl, Beč, cmok, čast, dlan, ert, grob, hrast, Job, Kranjc, Lvov, molj, uit. Ob, ijrit, rast, snov, šmeut, trn, uk, vrisk, zdrav, žep, ajs! brus, car, čoln, drn (važa), grm, hruš, joj, kramp, lev, most, noht, pirh, Rus, slap, šiv, trak, ul, vrt, zlat, žleb.
Narek 2. (A s =) As, (b 1 i s k =) blisk, (c o f =) cof, čaj, dob, erž, funt, gaj, hlod, In, jez, Kranj, led, mlaj, noč, ol, post, Rok, stolp, šum, tat, Urh, vran, zrak, žolč, bron, cent, črep, dim, glad, hrib, kralj, lišp, mast, noj, Pest, roj, skrb, štor, tlak, um, vlak, zdolc, žul, Bog, cilj, čok, Don, grb, holm, jaz, kvas, last, mah, nrav, oh ! plod, ravs, sir,. štork, top, uk, vir, zver, žmek.
Narek 3. (Naj se narekuje brez glasničenja ; kdo boljših pi-salcev piše na šolsko desko.) Oh, kak ravs in kavs je tam pri vas! Gre dež in sneg. Kinč in lišp je drag. Jaz sem Fran, ti si Jošt. Les je suh. Gad ima strup; kje? čiž ne da nič. Kdo si ti? Vsak za se, Bog za vse. Jaz na klop, pes pod klop. Lan je plav. Glad je hud. Grem v hram, stric so tam. Rad jem bob. Tat 'ma noč za dan; vest ga skli, da ne spi noč in dan. Ris je zver. Križ je zlat. Kos je črn ; 'ma žolt kljun. Kruh gre v peč. Sod je poln. Zid je bel in trd. Jež in peš so šli na lov v hrib in log. Joj, to je bil jok in stok! Dan je dolg. Cvet je mlad in lep. Brat je že zdrav. Kje si bil? Kaj si pil? Štej do pet! Pet manj dve je tri. Vrat naj bo bel ko sneg. Zrak je čist. Čas je drag. Kdo je bil Cir? — Krez? — Kje je Beč? Trst? — Rim? — Bog je duh; on vse vé.
Narek 4. Gre čez drn in strn. Grozd je zrel. Ne jej,-je post. Kaj jé jež? — Miš mu je v slast. Gozd je gost. Mož je slep, gluh pa ni. Laž je greh. Daj psu kost! Brv ni most, most ni brod. Dve in tri je pet. Kdo vé za ključ od vrat? Rog je slok in trd. Volk je nam vzel že več koz. Rok naj gre v trg po drož za kvas. Rim je stal že prej kot Beč. Le drv in klad v peč ; je mraz. Kak' smrad gre od kož! Žleb pod kap, cev pod žleb, kad pod cev; bo dež. Ta klas je gluh. Pet krav za en groš. Slak ima lep' cvet. As! pik me skli. Konj je naš, voz je vaš. Kje dom je tvoj? Vse za dom!
XXX VI.
Učitelj: „Danes bomo pa iskali takih besed, pri katerih se usta po dvakrat odpró. Koliko zlogov imajo take besede? — Ko-
13
lilíozložne so? — Kako jim pravimo? Kdor vé kako dvozložnico povedati, naj vstane I
Zdaj pa izpišite iz (primernega) berilca vse dvozložnice na svoje ploščice tako, da bo mej obema zlogoma vezaj !
(Mej izpisovanjem pogleduje učitelj delo posameznikov, najboljših, srednjih in slabejih učencev; — čez kake četrt ure pa se oglasi:) Otroci kamenčke z rok in roke na klop 1—2 — 3!
Pozor ! Bal sem se že naprej, da se bodete tù pa tam zmotili, da bode dobil prvi zlog večkrat znabiti preveč, drugi pa premalo glasnikov, ali pa narobe; in res se je tako zgodilo, kar vam pa ne zamerim, ker vam še nisem povedal, kako se najde sklep mej dvema zlogoma. Danes pa vam to pokažem ter vam pomagam, da bodete znali pravilno razzlogovati in pomote izbrstiti si. Tedaj pazite! (Učitelj napiše na šolsko desko, razloži, — potem učenci prepišejo v „sešitke".)
1.
11 111
mama, amen, rokav, ime, jočem.
Pravilo: Ako je soglasnik mej dvema samoglasnikoma, vzame se tisti k naslednjemu zlogu. Na pr. ma-ma, a - men, ro - kav, i - me, jo - čem.
Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajem mej zlogoma !
2.
1111 11
jama, kamen, roka, Filip, klobuk, vera.
(Pravilo. — Na pr, — Naloga.)
XXXVII.
1.
la 12 12	12	12
mamka, igla, ročka, mačka, dekla.
Pravilo: Ako sta dva s ogla s nika mej dvema samoglasnikoma, vzame se prvi soglasnik k prvemu, drugi pa k dru-gemn zlogu. N. pr. mam-ka, ig-la, roč-ka, mač-ka, dek-la.
Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajemmej zlogoma!
2.
12 i 2 1 a 12	12
ovca, medved, ivje, slamnik, Jvirče.
(Pravilo. — Na pr. — Naloga.)
XXXVIII.
1.
iskra, spremstvo, sestra, nemštvo, vinstvo.
Pravilo: Ako je več so g lasni kov mej dvema samoglasnikoma, vzamejo se k drugemu zlogu vsi tisti soglasniki, s katerimi se besede začenjajo. Ali je besed, ki se začenjajo se soglasniki skr? — (skriti, skruniti —) sè soglasniki stv? — (stvariti, stvar —> sé soglasniki str? — (strah, struna —) i.' t. d. Na pr. ; i-slu'a, sprem-stvo, se-stra, nemš-tvo, vin-stvo.
Naloga. Napišite še nekaj tacih dvozložnic z vezajem mej zlogoma !
2.
breskva, Vransko, rojstvo, lovstvo, ljudstvo.
(Pravilo. — Na pr. — Naloga.)
XXXIX.
Nauk, sovrag, podplat, pridnost, pakrog, Zagreb.
Pravilo : Pri sestavljenih besedah je treba paziti, da se razstavijo tam, kjer so sestavljene. N. pr. : na-uk, so-vrag, podplat, prid-nost, pa-kro g, Za-greb.
Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z ločljivimi prednicami, pa z vezajem mej zlogoma!
2.
Naslov, soud. Oglej, okraj, podkralj, vzkrs, praděd, razvoj.
(Pravilo. — Na pr. — Naloga.)
XL.
1.
Celje, zemlja, polje: — svinja, skrinja; — klešče, pišče.
Pravilo : Ij, n (, šc, so zraščeni (neločljivi) soglasniki ; prvi potegne tudi druzega seboj. Na. pr. Ce-lje, zem-Ija, po-lje; — svi-nja, skri-nja; — kle-šče, pi-šče.
Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajem mej zlogoma !
2.
Žrmlje, žemlja, Poljsko; — konji, srenjčan; — hrošči, hrušči,
(Pravilo. ~ Na pr. rr? Naloga.)
V ponovilo:
Pri razzlogovanji je paziti na sledeča pravila:
1.	Ako je soglasnik mej dvema samoglasnikoma, jemlje se k naslednjemu zlogu.
2.	Ako sta dva soglasnika mej dvema samoglasnikoma, jemlje se navadno prvi soglasnik k prvemu, drugi pa k drugemu zlogu.
3.	Ako je več soglasnikov mej dvema samoglasnikoma, jemljejo se k drugemu zlogu vsi tisti soglasniki, s katerimi se besede začenjajo (ločimo deblo od pritiklin).
4.	Pri sestavljenih besedah je treba paziti, da se razstavljajo tam, kjer so sestavljene.
5.	Ij, nj, šč so neločljivi soglasniki; prvi potegne tudi drugega seboj.
XLI.
„Večkrat se zgodi, da nam pri pisanji vrste zmanjka, predno je zapisana začeta beseda. Takrat se nekaj besede pretrga ali razdeli in v novo vrsto zapiše. Pretrgati se beseda sme, pa le tam, kjer se zloga sklepata. Besede se tedaj trgajo ali delé le po zlogih. Besede po zlogih deliti pravi serazzlogovati. Pri razzlogovanji rabimo vezaj. Ali se morejo deliti jednozložnice?"
Narek 1. Pišite in razzložite dvozložnice:
(Prvo besedo napiše učitelj na šolsko tablo sam, druge napi-suje kak učenec.) Ma-ma, Ana, Buda, cepec, človek, Drava, Eva, frača, Gradec, hiša, imé, juha, kaša, lice, mati, Nace, oče, papež, rokav, suša, šiba. Tone, ura, vaja, zima, žena. — (Prvo napiše zopet učitelj sam.) Mam-k», Anton, barka, cerkev, čreslo, dobro, Evgen, flinta, grešnik, hruška, igla, Jordan, kafra, London, mašnik, naklo, Ormuž, paklez, rebro, Šmarje, travnik, Urška, vrček, zvonček, žvižgov'c. — l-skni, spremstvo, plemstvo, breskva, retkva, slovstvo, ostrost, Vransko. - Po - gr eb, podplat, podust (riba taka), pakrog, razkralj, predrag, končnik, Triglav, plastje, trsje. Oglej, pogled, Zavrh. — Ce-lje; bri-iije; pi-šče; polje, Poljsko, olje, volja, zelje; svinja, srenja, srenjčan, konjski; klešče, hrošči, trešči, tišči.
Narek 2. Ja-ma, Alojz, brana, Cima, črevo, Dunaj, Ema, ližol, gaga, hlače, Izak, Jurij, kamen, Loka, Mura, nečak, ogenj, pipa, rama, sreda, šoja, tovor, ukaz, vino, zlato, žima. — Med - ved, angelj, brodnik, cotlar, črednik, družba, kamaik, lisček, mačka,
naglost, ovčar, palček, i'ožnik, sidro, tromba, umnost, vrednost, zvno, žveplo. — Bre-skva, sestra, iskra, ljudstvo, šolstvo, sredstvo, društvo, piskri, Bistra, — Na-slov, pridnost, posmeli, razum, pravnuk, nahod, pohod, prihod, vzhod, hodnik, grozdje, listje, hrastnik. — Žrm-lje; konj-ski; hro-sci; zelje, zemlja, sablja, kralji, volja, voljno ; — brinje, Franja, črešnja, sanje, spanje, bfanje, svinja, svinjsko; — vaščan, meščan, peščen, koščen, Laščan.
Narek 3. A-na je prid-no dek-le. Člo-vek je pr-va stvar na zem-lji. Leon XIII. je papež. Kri ni voda. Krava pri gobci molze. Kar mačka rodi, vse miši lovi. Sloga pravo moč rodi. Ljubo doma, kdor ga ima. Jordan je reka. Retkva je črna in bela. Oglej je vas onkraj Soče. Tudi konjsko meso je vžitno. Naš cesar so tudi kralj. Žima je prožna. Kaj terja brodnik? Kje je Kamnik? Kdo pride k naiti piskre vezat? Človek ima razum in prosto voljo. Svinjsko meso ni za bolne. Kaj in kje je Triglav ? Pamet je boljša kot žamet. Boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Zakaj ima mlinar bel klobuk?
Če dol-go se-kaš, mo-ra past', tu-di naj - bolj toi - sti hrast. Kdo ne pije in ne jé, pa je zmirom sito? Kakih kamnov je največ v Savi? Brez dela ni jela. Kdor laže, tudi krade. Laž imá kratke noge. Za deženi solnce sije. Hrast daje svinjam mast. Šiba novo mašo poje. Ti meni luč, jaz tebi ključ. Več oči več vidi. Danes meni, jutri tebi. Lastna hvala smrdi. Vsi ljudje vse vedo. Kdo še svoje hiše znotraj videl ni? Ima dve glavi, dve roki, šest nog; kaj je to?
XLIL
Pišite in razzložite trizložnice:
Narek 1. A-ni-ca, Barica, Cilika, Čakovec, Dragica, Egipet, fužina, godina, hudoba, imenik, jokati, klobasa, lopata, mecesen, nositi, orati, Pilatuž, Eozika, Savina, tatica, ulica, vezilo, zibati, živeti. — Str-nad-ka, Avguštin, Betlehem, ciganka, črviček, dobrotnik, Evropljan, Frančiška, grlica, hrustovka, Idrija, Japonci, kresnica, Ljubljan'ca, močvirje, pravljica, razteznost, srkati, šmarnice, trdnjava, uganka, vrtati, Zágorje, žveplenka. — Kme-tij-stvo, kup-čijstvo, vojvodstvo, mornarstvo, mestjanstvo, iskrica, piskerci. — Pod-zglav-je, solnčnica, listopad, pobratim, paglavec, razhudnik, priimek, priljudnost, odšteti, odreti, zapreti, podpreti, dospeti, dognati, pognati, razgnati, pražival, zapoved, prepoved, odpoved,
izpoveVl, stoklasa, vinograd, Petrovgrad, razumnost, uima. Po-Ija-nec, ko-pi-nje, Sre-di-ščan, nedelja, šivelja, veselje; trpljenje, življenje, zmanjšanje; mravljišče, težišče, zvezdišče, zobišče, perišče, svetišče, peščica, dvorišče, gledišče, hrbtišče.
Narek 2. A-zi-ja, Babilon, culica, čutara, dolina, enomer, farizej, globina, Helena, Ivanek, Jerica, korito, levica, Maribor, Nazaret, oderuh, predivo, Rebeka, solata, šibica, torilo, Uršula, vilice, zijalo, želodec. — Ev-ro-pa, Antolinc, branjevka, cipresa, čumnata, dimnikar, evangelj, frančiškan, grozdinke, Hrvatsko, izpolnit, Jurjevo, letnica, marljivost, naročje, odrtnik, pesmica, risanka, Slovenci, Štajerci, trobentai", ušesnik, Valentin, zidarji, žimnica. — Mor-nar-stvo, slikarstvo, cesarstvo, iskrenost, sestrica, monštranca, Avstrija, vrtnarstvo. — An-ti-krist, poglavje, podstrešje, za-vrelka, postrežba, priproga, soglasnik, sopraznik, soteska, soseda, poboljšek, prodati, izdati, dodati, oddati, podati, pridati, netopir, srakoper, konjeder, panoga, sivoglav, noroglav, zaplotnik, zrakomer, toplomer, prismoda, jezičnik, pripoved, Ijudomil, domoljub, podberin, srborit, zastopnost, umotvor, vodomèt. — Ce-lja-ni, Kra-nji-ca, og-nji-šće, detelja, povelje; poštenje, polenje, Velenje, svarjenje; Središče, puščava, goščava, gnojišče, piščalka; tanjčica, Konjice, smetišče, morišče, strnišče.
Narek 3. A - ni - ca j e bla-ga dek -11-ca. Hu-do-ba se sa-ma kaz-nju-je. Savina je stranska reka. Vezilo je stavkov člen. Uganka: Luknjica pri luknjici, pa le vodo drži; si videl kaj takega ti? Ljubljan'ca teče skozi Ljubljano. Vsa trupla so raztezna in stisna. Šel bom na božji pot v Zagorje (v Marijno Celje, v Zaplate, na Višarje). Največ Avstrijcev živi kmetijstvo. V panji je piskrc pri piskrci. Priljudnost je lepa lastnost, pobožnost pa krščanska čednost. Meščani živé v mestih. Kje živé tržani? Kje vaščani? Poljanci imajo svoj dom na polji, hribovci v hribih , gorjanci v gorah, planinci po planinah. Vrtnarstvo je umetnost. Slovensko šolstvo napreduje. Učiteljstvo se jako trudi.
Narek 4. Vsak so-praz-nik bil je nek-daj praz-nik. Kaj nam ka-že top-lo-mer, kaj zra-ko-mer? Kranjci in Kranjice živé na Kranjskem. Zvonjenje se sliši čez hribe, čez plan. Torilo je počilo. Odrtnik dêre ljudi. Pernica je pernata blazina za posteljo. Štajerci slovenski so bistvi ljudje. Središče, Konjice in Vitanje so trgi, Slovenska Bistrica, Sloven - Gradec in Celje so
mesta na Slovenskem. Vse za dom in za cesarja, kri, življenje, naj veljá! Sodniki sodijo po cesarskih postavah in po svojej vesti. Huda uima je toča. Kopriva ne pozebe. Česar se Janezek nauči, to tudi Janez zna. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. S treb'nhom za kruhom. Čez streho vržem, pa za rep obdržim ; kaj je to ?
XLIII.
Pišite in razzložite četverozložnice :
Narek 1. A-me-ri-ka, Brazilija, Cincinati, Črnogorci, Dri-nopolje, Evropljani, francoščina, Genovefa, Hotentotje, Izraelci, Jeruzalem, kraljevina, Karavanke, Ljubljančani, miroljubnost, Na-zarenski, olepšanje, pravokotnik, Rudolfovo, sivoglavec, šiškarica, telovadba, uharica, veverica, zelenjava, žvenketanje, Alojzija, briz-galnica, čreslovina, domovina, hranilnica, Slovenija, uradnija, vijolica, zgodovina, županija, kopališče, zaupanje, ljudovlada, pod-reza-ti, po-dre-za-ti, samogoltnik.
Narek 2. A-ma-li-ja, bezgovina, coprnija, olovečanstvo, de-dovina, Egipčani, farizeji, giobočina, hudomušnost, Izabela, jelovina, Kartagovci, lavorika, milosrčnost, nevošljivost, oderuštvo, Palestina, rokovica, samopašnost, šalobarda, telovajstvo, umrljivost, veselica, zapeljivost, železnica, rokodelstvo, sanjarija, prepelica, poljedelec, Antonija, bučevina, cestninarji, čudodelnik , rodovitost, farizejstvo, govorništvo, hrastovina, jerebica, Kokošinek, Lizabeta, Magdalena, Napoleon, oporoka, prepeličar, razdelitev, Sarajevo, Šmihelovo, tr-dovratnost, ukaželjnost, vinotrštvo, zadovoljnost, žlabudravec.
Narek 3. Bra - zi - li - ja je ce - sar - stvo v A - me - ri - ki. Kra-lje-vi-na je žlaht-ni-na. Dali smo kad podrezati. Zale-žuha je treba podrejati. Veličanstvo rečemo cesarjem in kraljem. Vso človečanstvo deli se v petero plemen. Kartagovci bili so potomci Feničanov. Palestino so nekdaj nazivali Kanaan, tudi obljubljeno deželo. Rokodelstvo ima zlato dno. Žlahta je raztrgana plahta. Govoriti je srebro, molčati pa zlato. Bratje, naše življenje je popotvanje. Ozirajmo se na zvezdišče!
XLIV.
Pišite in razzložite petero- in večzložnice, ki se vam narekujejo !
Narek 1. A-po-lo-ni-ja, bla-go-slov-lje-nje, cesaričina, človekoljubje, desettisočina, Elizabeta, Filadelfija, geografija, Erce-
govîna, imenovalnik, jerebicica, kožuhovina, Ijudovladarstvo, moha-medanci, naravoslovje, okrogoličnost, pokopališče, rimokatoličaui, sprehajališče, šestinšestdesetina, trirazrednica, učiteljišče, veroizpo-vedanje, zapovedati, živinoreja, sederainsedemdesetina, razposajenost, Konštantinopel, rženičnica, gospodičina, kolovoznica, potrpežljivost, devetindevetdeset.
Narek 2. A-me-ri-kan-ci, be - se-do-va-ti, ceremonije, čebeloreja, oseininosemdeset, enakonočje, fotografija, golobičica, homeopatija, izpovedovati, Jugoslovani, kokodaskati, lehkomiselnost, Mesopotamija, Nabuhodonozor, oporekati, popisovati, rudninoslovje, Samaritanka, šestinšestdeset, triintrideset, udomačiti, vinogradniki, zatajevanje, životariti, doraorodkinja, pribežališče, omilovanje, Po-pokatepetl.
Narek 3. (Napiši poprej celotno na šolsko tablo, otroci naj potem proti razzlogovaje v svoje „sešitke" prepišejo!) Svetle stanice sè snažnimi posteljami, kuhinja z dimnikom, stranišče, ogTajen vrt, pristojna obleka in zmernost naznanja napredujočega omikanca; — temne kočure, bajte ali pa kolib.e sè živinskim ležiščem brez pohištva, brez kuhinj, brez stranišč, brez vrtov, pomanjkljivo in umazano oblačilo in nezmernost pa pričuje o neomi-kancih, nemarnežih, poživinjencih. Od národov avstrijsko - ogrskih loči se v tem oziru jako: Čeh od Slovenca, Slovenec od Hrvata, Hrvat od Vlaha (Rumunca). V roke si tedaj segate: omika in snaga, neomika in nesnaga. Slovenci, posnemajmo snagoljubne Čehe ! Opómnja: Mej prepisanjem je dobro, ako jeden izmej odličnih šolarjev narekuje besedo za besedo, stavek za stavkom, počasno in razločno. Ko je prepis končan: „Peresa na stran in roki križema. Glejte pazljivo na tablo, kjer vam kažem z tanjkimi pokončnipami sklepe zlogov!" — Konečno: „Prečitajte svoj prepis ter popravite, ako ste se kje zmotili!"
Narek 4, Napravite vezaj le mej določilno in glavno besedo ! Prestolo-naslednik, kolo-dvor, kolo-vrat, svilo-prejec, kozo-prsk, listo-pad, strelo-vod, domo-branec, piskre-vezec, krvo-ses, Iju-do-vlada, srako-per, knjigo-vez, smrto-glavec, žužko-jedec, drevo-red, jugo-zahod, roko-tvor, paro-brod, vojsko-vodja, zemlje-merec, priro-do-pis, knjezo-vladika, živino-reja, vodo-vod, figa-mož, mož-beseda, rogo-vile, leto-pis, noso-rog, salo-bér, šalo-barda, umo-tvor, vero-zakon, telo-vadba, ki'uho-borec, roko-delec; — krivo-kljun, hudournik, ti'do-srčnež, drago-letnik, pusto-lovka, gluho-nemec, pravo-pis,
sivo-glavec, brzo-jav, tiho-tapec ; — samo-goltnik,- samo-uk, Tri-glav, tri-noga, cetvero-vogelnik, dvo-boj, vse-mogočnost, mnogo-parkljež, sto-klasa, šeat-janževec ; — Za-gorje, raz-huclnik, pri-povest, od-po-Yed, ne-volja, pod-kova, pre-laz, na-liv, po-trpljenje, o-brvi, do-stavek, so-praznik, u-danost, ob-seg, se-stava.
XL V.
(Uiitelj napiše na šosko tablo, šolarji prepišejo.)
1.
Namesto: Smert pobira. Vert je odpert. Seršeni serkajo sladčico, piše se : Smrt pobira. Vrt je odprt. Sršeni srkajo sladčico.
Pravilo.
Pred 6rko r ima e zamolkel glas, zato se izpuš&a, kadar pride za r eden ali več soglasnikov; r pa postane samoglasnik. Izjeme so le v besedah : cerkev, Jernej, meterska mera, primerno, primerjam, perje, stoterno, večerna pesem, verne duše, zameriti, bernja, Štajersko, zmérno.
Narek 1. Bučele srkajo strd iz cvetic. Vrtnarica pomaga vrtnarju zalivati vrtnice. Ostr gorski vršac je rt. Prvi zakrament je sveti krst. Krščeni ljudje so krstjani ali kristjani. Sveti Janez krstnik je krstil Krista. Sever brije čez drn in strn. Po strnišji plazi se strnišnica ali krastača. Smrtoglavec je krasen mračnjak. Miklova Zala je bila vrla in hrabra Slovenka. Medved prezimuje v brlogu. Drvar seka drva z drvnico. Orač drvari ali orje z drevom ali s plugom. Srp rabimo najbolj malega in velikega srpana. Jastreb gleda šrpo. „Prva skrb" je lepa povest. Rjasto in skrhano orožje ni za rabo. Vrvi dela vrvar. Zajci se skrivajo po grmovji. Krtačnik dela krtače iz ščetin in dlake; pa tudi iz sirkovine. Srna in srnjak ste gorski živali. Sladka mrva (krma) je za goveđa, kisla za konje. Jezusa so kronali s trnjevo krono.
2.
Namesto: kert ni gerd. Vertnar terga vertnice. Pri Terstu raste terstovina ob morji; piše se: krt ni grd. Vrtnar trga vrtnice. Pri Trstu raste trstovina ob morji.
Pravilo.
Narek 2. Zemlja je trdno, kost pa trdo truplo. Krško je mesto na Dolenjskem. V krstnem kamenu je krstna voda. Srčni
ljudje so pogumni. Srčnost je lastnost slovenskih vojakov. Srd ali jeza spodkopava zdravje. Srbeč je provzrocitelj srapu ali garjem. Kaj provzroGuje solnčni, kaj mesečni mrk? Nadřenu rastejo dre-nulje, na trnji trnjolice. Čemu je bezgov stržen? Na brvi srečala sta se dva trmasta kozla; kaj se je zgodilo? Miztri prt je bel, mrtvaški prt je črn. Ptiči pokončajo mnogo črvov; privoščimo jim tedaj kako zi-niee žita! Grlica gruli. Kaj je podgrlina? Kaj ima golob v svojem grbanci ? Hrt je nagel pes. Slovenščina je najbolj podobna hrvaščini in srbščini. Prhladna (trhlina) sveti se v temi kakor kresnica. Srčni krč je smrtna bolezen. Naša mati so iztržili na tržnem dnevu lepih denarjev. Brzovlak drdrá nagleje nego jadrnik. Kdor rad potrpi, si rože sadi. Lenoba je vseh grdob grdoba.
XL VI.
Soglasnika 1 in v kot srednika in končnika.
Narek 1. Volk trga ovce. Volkulja skoti petero do devetero
voleet. Ko sem v......bil, sem medico pil. Ko sva z očetom
v......bila, sva pivo pila. Polž nima rudeče krvi. Kako rad
bi videl na morji solnce vzhajati! Sol pomeni modrost. V starih gradovih je mnogo sov in čukov. Nekteri stolp je osmerovoglať. Kakoršna setev, taka bo žetev. Zlat denar je svetel kakor solnce. Solnčnica se za solncem obrača. Ptič Je visoko zletel, pa bo nizko sedel. Kadar boš sebi bruno iz očesa izdrl, potem Še le misli na pezdir v bratovem očesu. Zdolc piha od vzhoda. Polhi živé v polšinah. Kovač tolče s kladivom. Kmet tolče grude z tolklo. Glavina ne dá trpežnih podplatov. Želva je dvoživka. Na pepel-nico rabi se blagoslovljen pepel. Oderuh, dolgo si drPljudi; sedaj te zemlja pokriva! Gospodar Omrzel veljá kot prvi sadjerejec, gospodinja Omrzela pa kot najspretnejša šivilja v vasi. Premog in šota služita mesto drv. Kol trti, stol starčku. Medena kov je lepša pa tudi dražja od železne. To je dvogoldinaršek najnovejše kovi.
Narek 2. Ko je mlinar pšenico pral, pridrl je hudournik, kateri je razdrl jez, mlin pa je izpodjedel tako, da se bo gotovo podrl. „To pač ni prav, da raste na hrastu droben želod, na slabi bučevini pa debele buče!" — Zavedaj se svojih dolžnosti! Kolikér je spol samostalnikov? Poznaš Marijine solzice? — Golt golzne. Volk je zgrabil našega Čuježa za goltanec. Žolti kos ima rumeno
perje. Obljuba dela dolgove. Nikdo ni popolnoma, vsi smo grešniki. Sosedov lilev ne bi bil pogorel, da ne bi bilo tobaka. Kakšen je žol6 ? Ni rekel ne bev ne mev. Pšeniénik je bel. Morski val je tako dolgo v obalo plul, da je hiše na bregu zmanjkalo. Tudi crv Èuti, Popiplji zel in plevel iz grede ! Napni vrv ! Ne gledaj v solnce! Tolčeino jabolka za tolkec. Ko bi nihče ne skrival, bi nihče ne kradel. Morska sol je po ceni. Živio naš vladar!
XL VII.
Soglasnika I) in p.
Narek 1. Lenuh ima v ustih pipo, na glavi pa feibo. Kaj ima šest nog pa hodi po glavi? 'Mrtvo truplo položi se v grob. Vreli vodi pravimo krop. Barbka je dopoludiie brala iz svojega berila, popoludne pa je prala na perišči umazano perilo. Bob je najteinejše sočivje. Kdo rabi pop? Pa kaj, da je platno tako blatno ! Moj prst ti kaže brst, katerega so obžrle gosenice. Dete prosi babo za papo. Golobček je ljubka živalica. Repni olupki nas spominjajo na lakoto. Bog vse vidi, Bog vse vé. Berem, pišem, pevam jad, saj sem šolar zdrav in mlad.
Narek 2. Si vžé jedel polha? Nadležna stvar je bolha. Grozdni trop je dobro dvakrat predrobiti. Seneni drob potrosi po ledini! Nekdo se piše Bobek. Čez noč se je razcvetel jeden klinčkov popek. Boben bobni. Trobentač trobi. Vzemi nit v dve gubé! Na skednji je tri kupe žita. Dež lije kakor iz kablje. Jezus je izpraznil kupo trpljenja do zadnje kaplje. Spredej zabije se sod s čepom, zgoraj pa s pilko. Trava ima votlo bilko. Dob rodi želod, šiške in ježice. Top je bronast. Robec ima rob na dveh straneh Veš kaj je božji rop ? Popotnik potuje. Pobotnica je plačilni list. Obad je huda muha. Opat nosi tudi mitro. Priča občnega potopa je bila rodbina Noetova. Človek je podoba božja. Bolnik je slab in bled. Veličasten je Rinkin slap Savine. Kam hodiš plet? Grobokop koplje drugim jame, dokler sam v njo ne pade. Vari se sumljivih gob! Glogov in kapusov beliti sta po-škodna metulja. Pelin je zdravilno zelišče.
XLVIIl
Soglasnika đ in t.
Narek 1. Zidar zida zidanico. Sitar dela sita, rešeta in re-deseje. Našli so v zemlji trden zid. Krt ni grd, še manj pa
škodljiv. Teta vodijo našega slepega in slabotnega dedka. Glad je hud, hujša je žeja. Mesar hodi svinje klat, dokler je hlad. Črednik trobi, slávec pa drobi. Čemu je dlaka? Tlaka je odpravljena. Sveti Vid, črešenj sit. Ko bi hotel tat ukradeno nazaj (lať! Poglej za plot; tam žérejo svinje dobov plod. Svilnat trak je drag. Berem, pišem, delam rad, saj sem deček zdrav in mlad. Tega sitneža sera sit do grla. Ga nikdar ni bilo, ga nikdar ne bo, pa je vender; kaj more to biti?
Narek 2. Svilnati traki morajo biti dragi. Okregal sem mla-tiče, ker so davili mladice. Pod gradom pelje pot k studencu, a ne pij, dokler se ne ohladiš. Seneni drob potrosi po trati ! Grozdni trop porabi se za kis. Ali ste že videli podobo občnega potopa? V Zagrebu napravili so vodovod za drag denar. Vetrnica kaže smer vetra. Tatovi imajo kosmato vest. Kdor je v malem zvest, njemu se dá veliko v pest. V nebeškem prostoru je zvezd brez števila. Terica tere s trlico. Z otiračo se otiramo potem, ko smo se umili. Oderuh dêre ljudi. Delo krepčá naše telo. Vo-domèt meče vodo. Bučele nabirajo med ali strd. Medved gode. Beseda tresk! je medmét. Večja bo, ako oddaš, manjša bo, ako dodaš; al' jo poznaš?
XLXIX.
Soglasnika «" in k.
Narek 1. „Predraga mamka! Vzprejmite moja prisrčna voščila za Vaš slavni god". Sneg se kuha ; to skrbi lenuha. Oče so obesili nov križ v kot. Griža je huda bolezen. Glad je hud, hujša je žeja. Razsekaj nekaj klad! Prazen klas stoji po konci. Dober glas sega v deveto vas. Gos gaga. Žaba kvaka. Kos žvižga. Rok, primi vola za rog! kaj nimaš dveh rok? — Bog vse vidi, Bog vse vé. Telovadci, roki v bok! Rega je dvoživka. Trst in Reka ste primorski mesti. Katera reka je največja v Avstriji? — Pek ima še kruha stare peke. Kako se pege z lica odpravijo? Poznaš pegatke? Rumena vrba imenuje se beka. Sneg ima dostikrat tèk.
Narek 2. Ali razločuješ desni breg od levega brega? Vaša Prekša je baje otroku roki sklestila. Kaj se dela iz govejskih rogov? Mera in vaga v nebesa pomaga; pa tudi v pekel. „Tisti me bo izdal, ki z menoj kruh v skledo namaka". Je še dosti vlage, ne bo prehuda vlaka. Srake so kradljive ptice. Kristus je potil
krvave srage. Najhujši sovrag kristjanov je Turek. Ne išči dlake v jajci! Lok in pšice rabili so nekdaj strelci mesto pušk. „Tuď tukaj solnce gre okrog, dolino vidim, hrib in log". Je belo ko sneg, zeleno ko okrak, rudeče ko kri, nam dobro diši; kako se veli? Trije ribči so ribe lovili, pa v sak*) eno dobili, kolik' jih je b'lo? Lug vreje. Lugasta sol je draga. Na Hrvatskem sadijo luk. Kuga je že veliko ljudi pomorila. Kukavica se guga na veji. Plug pod klop! Si užé videl drozga? Troska (tropine) na žgancih je slovenska jed.
L.
Soglasnika s in z.
Narek 1. Metodek, pelji kozo na pašo ! gredoč pa nesi izposojeno koso nazaj! Mačka zna plezati, medved pa plesati. Ta vreča, to ti je peza! v njej je sama rudeča pesa. Iz česa naprav-Ijajo maslo in sir? Brezovo olje je zdravo mazilo za razposajene otroke. Veš, zakaj je breza bela? Kdo je že videl smo? Zrno do zrna pogača. Sédi k mizi in zajmi z nami; poprej pa snami rokovice z rok! Naloži vosek in satovje na vozek, pokrij vse sè snažnim prtom, vzemi vez, poveži ne pretrdo, ter pelji ves če-belni zaklad k medičarju, naj ga izpremeni v srebro za mene. čemu je satovje? — Roza, ne hodi na vrt, je rosa. Beseda sloga ima dva zloga. Mozes je bil prvi zgodovinopisec.
Narek 2. Sluga, poglej, to ti je težka šljuka! Sestra praži sojo mesto kave. Pesniki tako dolgo duhtajo, da kaj lepega izduhtajo. Vozniku se je strla sora. Pšenica in rž imenuje se soršica. Iz sorčice dobi se moka za soržen kruh. Pred solnčnim vzhodom vidi se jutrna zora (zarja), ako je jasno. — Jaz že vem, iz česa delajo smodnik. Svitek je okrogel kakor kolač. Na pošti prodajejo zavitke. Čast je ledena gaz. Čez sto let ne bo škornjev ne dret (od nas). Prelog ali prelaz je zarad živine ; človek pa lehko prek lazi. Kjer manjka trt v vinogradu, tam je laz. Se las ne pade z glave brez volje božje.
LI.
Samoglasnika š in ž.
Narek 1. Poškodna žival je miš, odprav'mo jo iz hiš! To ti je peza! vem, da je moja koža rudeča od težkega koša. Uboga starica že malo živa, pa še vedno pridno šiva. Mož! koliko mi
*) sak, saća = mreža za ribe lovili.
daste za ta nož? — Predenj sedeš, poglej na sedež! Ti presneti, objedni jež, koFko sadja pač poješ! Sestra je rekk, da žaba že regljá. Zapri vežo, da ujamein vešo. Za naju bo to prehuda teža ; sva še teša. Vrzi nekaj kož v koš in nasi jih našemu usnjarju; ne pozabi na rovaš!. Vrba se že muži; je že v muzgi! Včeraj sem se kratkočasil pri muziki; kako so godci godli! Nekateri še računijo na groše.
Narek 2. Tvoja pražnja obleka je prašna, izpraši jo, predenj jo hraniš; pa ne praši mi v sobi! Kiša curi, pravi Hrvat, kadar gre dež. Kedaj me bodeš obiskal ? Mesto zdravih domačih kvascev, rabijo vedno bolj drože od piva. Veš, kaj je Ormož? Kdo rabi gož? Pešci hodijo peš. Lovci so šli na lov peš in jež. Pri železnicah se porabi največ železja. češplje so priljubljen sad. Suš-čev prah gre sè zlatom na tehtnico. V Ameriki še zdaj kupčujejo sè sužniki, kakor pri nas z živino. Mlečna kaša je otročja paša. Kdor maže, njemu kaže. Laž ima kratke noge. Naš Pajdaš ne vzame poprej, ~ dokler mu ne daš. — (Vaš pes — menda tudi tako)?
LIL
Neločljiva Ij (zlasti v rodilniku dvojine in množine).
(TJćitelj napiše na šolsko desko, učenci prepišejo v sešitke.)
1. a) Samostžilniki v edninskem, dvojinskem in množinskem i meno valníku : me-tulj, me-tu-Ija, me-tu-lji; pri-ja-telj, pri - jate-Ija, pri-ja-te-lji; če-bulj, če-bu-lja, če-bu-lji; kra-gulj, kra-gu-Ija, kra-gu-lji; — kok-lja, kok-lji, kok-lje; dre-nu-Ija, dre-nu-lji, dre-nu-lje; če-šu-lja, če-šu-lji, če-šu-lje; mravlja, mrav-lji, mrav-lje; de-te-Ija, de-te-lji, de-te-lje; po-stelja, po-ste-lji, po-ste-lje; zem-Ija, zem-lji, zem-lje; — po-ve-Ije, po-ve-lji, po-ve-Ija.
b) V rodilniku dvojine in množine: me-lu-ljev, pri-ja-teljev, če-bu-ljev, kra-gu-ljev; — ko-kelj, dre-nulj, če-šulj, mra-velj, de-telj, po-stelj, ze-melj; — po-velj.
Narek 1. Marijno Celje je imenitna božja pot na Gorenjem Štajerskem. Pulj je znamenito primorsko mesto. Drava teče čez obširno Ptujsko polje. Dravina hči je Dravina, ki teče mimo Stu-denic in Makolj v njo. Mož, me ni volja vôla prodati, dajete mi premalo zanj. Na Slovenskem je več širnih polj. V pesmarici je pet pôl papirja. Rabelj je brez usmiljenja. Pri nas sadijo že tudi
hmelj ; njegovo cvetje je za pivo. Kokolj cvetè rdeče. Ogljar žgé (kuha) oglje iz raznega lesa. Kdo zna piskati na orgljice? Makovo seme je oljnato. V Savinski dolini je preprijazna Gora Oljka z lepo cerkvijo in s krasnim razgledom.
2, a) Samostalniki v edninskem, dvojinskem in množinskein imenovalniku : žulj, žu-lja, žu-lji; u-6i-telj, u-6i-te-lja, u-či-te-lji; kralj, kra-lja, kra-lji; molj, mo-lja, mo-lji, dvi-gulj, dvigu-Ija, dvi-gu-lji; — zi-be-lja, zi-be-lji, zi-be-lje; krog-Ija, krog-Iji, krog-lje; že-Ija, že-lji, že-lje; sab-lja, sab-lji, sab-lje; žem-Ija, žem-lji, žem-lje; ši-ve-lja, ši-ve-lji, ši-ve-lje; — polje, po-lji, po-Ija.
b) Isti samostalniki v rodilniku dvojine in množine: žu-ljev, u-či-te-ljev, kra-ljev, mo-ljev, dvi-gu-ljev; — zi-belj, kro-gelj, želj (željá), sa-belj, že-melj, ši-velj; — polj.
Narek 2. Starodavno Celje je v Savinski dolini. Savina je Sávina hči, s katero se združi pri Zidanem Mostu. V Dalmaciji rastejo oljke ; iz njihovega ploda stiska se mizno in svetilno (laško) olje. Bratje, naše življenje je popotovanje. Molj tepe dragoletnika. Ako imaš zvestega prijatelja (verno prijateljico), ne pozabi nikdar nanj. Svatje so židane volje. Orgljavec orgija; orgije napravi orgljar. Po Slovenskem je že mnogo lepih hmeljnikov. Kolibri je manjši od kraljička. Poznaš kokalj in ljulikoV Kraljičina je kraljeva, cesaričina pa cesarjeva hči. Le eno veselje še čaka na mé.
LUL
Neločljiva iij (zlasti v rodilniku dvojine in množine)!
(Učitelj napiše na šolsko tablo, učenci pa prepisujejo.) 1. a) Samostalniki v imenovalniku ednine, dvojine in množine: konj, ko-nja, ko-nji; stenj, ste-nja, ste-nji; — svi-nja, svi - nji, svi - nje ; sre - nja, sre - nji, sre - nje ; ka - nja, ka - nji', ka - nje ; — deja-nje, deja-nji, deja-nja,
b) V dvojinskem in množinskem rodilniku: ko-njev (konj), ste-njev; — svinj, srenj, kanj; — dejanj.
Narek 1. Španija je kraljestvo. Španjski (namesto : španijski) kralj Alfonzo je umrl 1. 1885. Belgija je tudi kraljevina. Belgijski kralj (ne znabiti: belgski) kralj je tast našega prestolo-naslednika. Sibinj je mesto na Erdeljskem, Senj pa ob Jadranskem Morji. Črnogorci plačevali so turkom danj, dokler jim ni napočil dan
svobode. Svinjskega mesa ali svinjine ne smejo uživati bolniki; zakaj U ne? — Vojak, tukaj je več konj (konjev); izberi si jednega, da sedeš nanj (na njega). V Dalmaciji imajo mule in osle mesto konj, drobnico mesto govede, ter mehove mesto sodov. Kupite kaj Ijinj? — Pinj ne, pa dinj bi kupili. Sanje so prazne špranje. Ako se bliža huda ura, pogasi ogenj na ognjišči! Ne spenjajte se po vodnjakovem oklepu, da ne pade kdo vanj (v njega). Poznaš panj s premakljivimi satniki?
2. a) Samostalniki v imenovalniku ednine, dvojine in množine ; panj, pa-nja, pa-nji; danj (tribut), da-nja, da-nji; — pi-nja, pi-nji, pi-nje; di-nja, di-nji, di-nje; ku-hi-nja, ku-bi-nji, ku-bi-nje; — zna-rae-nje, zna-me-nji, zna-me-nja.
b) Isti samostalniki v dvojinskem in množinskem rodilniku: pa-njev, da-njev; — pinj, dinj, kuhinj; — zna-menj.
Narek 2. Tudi konjsko meso je užitno. Nekdaj je bil Kranj prestolno mesto na Kranjskem. Poznaš španjsko muho? — Židje in mohamedani zdržujejo se svinjskega mesa; zadnji tudi vina. Zmanjkalo nam je kruha; skoči k peku ponj! Ti U dopade moj voziček? Koliko mi daš zanj? Za ravnine je konj, za brda vol, za puščave je kamela. Otrni z otrinjalnikom stenj ! Kaki vonj razprostira se od cvetoče ajde! tii je pase za čebele ; glej jih, ^kako pridno nosijo v svoj panj! Večina odločuje, ne manjšina.
LIV.
Spreminjanje soglasnikov : g' v ž, tudi v z, h v š.
Kedajbo kmet ovce str igel? Tudi jaz rad strižem volno. Strizi jo tudi ti! Bog je dal deset zapovedi; pravimo jim božje zapovedi. V trgu Ljubno imajo tržni dan. Med svati sta tudi drug in družica. Ne lagati, laž je greh. Ta nožič ni bil drag; oče so mi ga kupili na javni dražbi. Naš sosed je glu h ; pri topničavjih je o glu šil. Sveti Jožef je lomil Jezusu kruh; on je bil njegov krušni oče. Cvet je ^uh; kaj bo, ako bo še en čas trajala suša! Letos je bil (ni bil) sušeč suh. Smeh me sili, kadar vidim smešne opice. Koliko muh in mušic je že mrtvih pri nastavljeni mu š ni ci (steklici)! Kdo ima uho, pa vender ne sliši? Hudomušnik jih ima za ušesi. Začetek modrosti je strah božji. Majhnih otrok ne strašiti! Kaj služi
watcem za strašilo? Zajca je lehko splašit!, ker je plaha žival. „Podcrtajmo dotične besede!"
LV.
Spreminjanje soglasnikov: k v c, tudi v c, c v c.
Katero oko ne vidi? Oči so duši okna. Nad očesi ste obrvi. Roka drži za ročnik. Ročka je steklena. Hlače so na roče ali na pas. Otrok je v materinem naročji. Dobri otroci ubogajo na dobro besedo. Ranjenemu junaku hitijo junaci na pomoč. Pekar, peci večji kruh! Pečenka se peče v peči. Kaj še nikdo od sebe rekel ni? Pomisli, predenj kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. Reci, kar hočeš; resnica se preklicati ne da. Oj, ljubo s o In ce, oj, zlato soin čice! kako dolgo so te oblaki zakrivali! soin Čni ca se je zastonj po tebi ozirala! Roparska ptica lovi ptiče in" ptičice. Kličem in kličem, pane dokličem nikogar. Resnica oči kolje. Bodimo resnični! Bolje je krivico trpeti, nego storiti. Pravica se rada skaže. Jeden krivičen krajcar požre deset pravičnih. Rokovice dela rokovičar. Medico kuha medičar. Levičarje z levico. Konečno: „Podrižajmo dotične besede!"
LVI.
Spreminjanje soglasnikov: s v š, z v ž.
Triglav je visok, Dachstein je viši. Najlepše je nositi se po svojem stanu. Res okusna in prikladna je noša Kranjic. Kosci gredo za rano kosit. Košnja je težko delo. Ne sramuj se česa prositi, kajti ves svet stoji na prošnji. Koliko va-
ščanov šteje vas.....? Koliko tržanov broji trg.....?
Koliko učencev šteje meščanska šola v mestu.....? Ne
p asi m o dolgega časa? Cvetje je bučelam paša. K raše ve c ljubi svoj pusti Kras tako, kakor P o 1 j an e c svoje rodovitno polje. Na Nizozemskem je nizek svet. Prid' vrh planin nižave sin! Betlehem je blizo Jeruzalema. Tudi Turk je naš bližnji. Nekdaj klatili so se volkovi v bližini naših sel. Konečno: „Pod-črtajmo dotične besede!"
L VIL
Spreminjanje soglasnikov: z v ž, sk in st v še.
Po gladkih cestah je lehko voziti. Klanjci opovirajo vožnjo. O povodnji ne prevaža brodnik. Krava pri gobci molze (ne: doji).-sDobra molža vrže denarja. Mene mrzí pred onim človekom in moja mržnja je opravičena. Ne iskati jagod po nevarnih krajih! Kdor išče, pa najde. Po potu ne vriskati in kričati! vrišč in krik je znak divjakov. Ne treskati z vratmi! ^ V visoka drevesa rado trešči. V spomladi pis kaj o otroci na piščali. V puščavi je pusto, še bolj, kakor po ogrskih p us t ah. Poznaš katero zapuščeno siroto? ne zapustimo je mi! Vsili sme vsakdo krstiti. Mi smo krščeniki. Strn je (ni) gosta. Goščava duši goščo (gojzd). Breskvina k o š č i C a je trda kot k o s t. Jetnik je prosil cesarja oproščen j a; oprostil ga je. Konečno: „Podrižajmo dotične besede!"
Opómnja: Vsako zadnjih átirili vaj lehko deliš v dva nareka, katerih prvega narekuješ letos, drugega k letu, ako bi ti tako bolje ugajalo.
L VIII.
(Učitelj napiše na šolsko desko, učenci prepišejo.)
(Predlogi: h, k, o, s, (sè), v, z, ž so besede, tedaj se ne smejo stikati z drugimi besedami. N. pr. Verujem v Boga Očeta.
Narek 1. Hvala Bogu, prišel sem h kruhu! Dete sili k materi, kakor piške h k o kij i. Kdaj prideš zopet k meni? Dimnikar pride danes k nam, jutri k vam. Sosed je postavil k hiši hlev. Izgubljeni sin se je vrnil k očetu. Trgovčev Srečko je šel k voj ako m. O novem letu drug drugemu srečo voščimo. O ve like j noči imamo pirhe ali pisanke. O kresi se dan obesi. Ljudje govoré o meni,- o tebi, o nas, o vas, o tem in unem. Zgodovina nam marsikaj pripoveduje o naših sprednikih, o starih Slovanih. Lovec gre s psom na lov. Ne si igrati sè samokresom ali s puško, tudi sè smodnikom ne! V mlinu se dvakrat pove. Pisar piše s peresom, slikar slika s čopičem, zemljemerec risa sè svinčnikom. Z Bogom začnimo vsako delo ! S p r s t o m kaže, z jezikom pa laže. Novi župan je moder mož; vse je zadovoljno ž njim. Konečno: „Podrižajte predloge z dotičnimi besedami vred!"
Narek 2. (Poprej napiše učitelj isto na šolsko desko s primerom: „Je š^l v nebesa", — učenqi prepišejo.)
Kdo gte k mizi sit, od mize pa lačen? O božiči delamo jaslice. Ne delati potrate s kruhom! čevljar si služi kruh s šilom, krojač sè šivanko, kovač s kladivom, tesar sèsekiro in krovec z desko. V vročih deželah ne poznajo snega ni ledů. Ste že slišali pripovedovati o vojski, o kugi, o lakoti, o železnih kobilicah? Ne hodi se kopat" v globoko, ali v deročo vodo! V Bosni in v Ere ego vini je dokaj Turkov; imejmo poti'pljenje ž njimi! Ne kupuj mačka v vreči! Z malim se začné, z velikim se neha. Konečno: „Podčrtajmo predloge z doti čnimi besedami vred!"
L1X.
Hvaležni otrok piše svoji materi za god:
Preljuba mati moja!
Prisrčno me -yeselí in ne morem se Vsemogočnemu zadosti zahvaliti, da Vas danes jaz, Vaš sin (Vaša hči) zdrave in trdne pozdravljati morem. Presrečni dan je praznik sv. I. (imé materino) za mene ter za vso našo rodbino, kajti danfeš je slavni god moje ljubeznjive matere, moje največje dobrotnice na zemlji.
Iz globočine srca želim, da bi Vi, predraga mati moja, še mnogokrat obhajali svoje godovanje ter Vam voščim:' stanovitno zdravje, veselo srcé in blagoslov božji pri vsem Vašem početji.
Nikoli ne morem povrniti prevelikih dobrot, katere sera do zdaj od Vas prejemal, in pa mile materinske ljubezni, katero ste mi vsikdar tako obilno skazovali. Bog Vam naj vse to povrne! Vsak dan bodem molil s hvaležnim srcem za Vaš časni in večni blagor ter si prizadeval, da Vam bodem sè svojim napredovanjem v šoli in domá delal veselje.
Lepo Vas pozdravljam in Vam roko poljubujem, ter prosim, bodite še dalje mila' mati
svojemu
V . .. . v . . . dan . .,	hvaležnemu sinu
I. I.
LX.
Narek. Flbrjanek Lenuh-ov in Boštjanek Potepuh-o v,-dva popolu brata, navadila sta se brez dela pohajati. — Nekaj let pozneje zasačili so žendarmi pri nekej tatvini dva umazana postopača: Florjana Lenuh-a in Boštjana Potepuh-a. Naj nju pere leskova perača! ■ Njune tetki: Katra
Temnica in Kuna Sramujka, — in pa njuna strica: Izidor Bledin in Luka Gladovnik hodili so k njima v ječo, kar pa jima ni bilo ušeč. — Jetnika sta ležala Èestokrat zelo gladovna na smrdljivi slami. Še le čez leto in daa sta bila izpuščena iz temnice, to-da izogibal se nju je vsak poštenjak.
Da sta postala Florjane k in Boštjanek tako nesrečna človeka, in da sta poleg tega zapravila še svoje poštenje, kriva je le lenoba in potepanje že v njunih mladih letih. Prigovori pravijo :
1.	Mlad berač, star brez hlač.
2.	Lenoba je vseh grdob grdoba.
3.	Stara navada je železna srajca.
4.	Zgodaj začné žgati, kar če kopriva postati.
5.	Vsak je sam svoje sreče kovač.
6.	Kamor se drevesce nagne, tja pade drevo.
LXI.
Narek. Vso človečanstvo po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji deli se v petero plemen ali rodov; so 1. beli Kavkaz i, 2. rumeni Mongoli, 3. črni Etiopi, 4. balcrorudeči Indijanci, 5. črno-rujavi M al a j ci. Kaki pa so Es kim o v ci in pa Ho tento tj e? — Kje je njih domovina? Iznajdbo stekla pripisuje se Feničanom. Najimenitnejše stavbe Egipčanov so piramide, obeliski in sfinge. Jako izobražen národ že pred Kristusovim rojstvom bili so slavni G-rki ali Heleni. Solon, Likurg, Aristotelj, Sokrat, Diogen i. t. d. so bili grški modrijani. Vojskovalen národ bili so Rimljani. Cesarji Rimljanov so bili med drugimi : Avgust, Tiberij, Tit, Neron, Dioklecjan in Romul Avgustul, ki je bil na Slovenskem (v Ptuji) rojen. Kateri jezik govorili so Rimljani? Kje so mesta Jeruzalem? — Damask? — Atene? — Rim? — Ravena? — Solun? — Carigrad?
LXIL
Narek. Pri zasedanji Bosne in Ercegovine 1. 1878. udeležili so se pod poveljništvom vojskovodij Filip ovi č a in J o-vanoviča vojaki Štajerci, Kranjci, Korošci, Primorci, Tirolci, Av-strijanci pod in nad Anižo, Čehi, Poljaki, Rusini, Madjari, Hrvatje, Dalmatinci, Slovaki in Srbi. Sita in rešeta delajo Ribničanje, obuvalo izgotavljajo Tržičani, zobce kvačkajo Idrijčani, slamnike
pletejo Gorenjci, zlasti v Domžalah in vino pridelujejo Dolenjci. S čira se pečajo Notranjci? Mnogo jelovine spravijo podvzetni Gornogoranjci po Savini, od Zidanega Mosta naprej po Savi in od Belgrada dalje po Dunavu med naše vzhodne sosede, kateri tak planinski les zarad nenavadne čvrstote radi kupujejo in ga celo s cekini (zlatniki) plačujejo. — Kaj živi Borovljane? Kaj Haložane? — S čim se smejo ponašati Ljutomerčani? S čim Pohorjanci? — S čim Cirkničani? - S čim Goričani? Čegavih zapoved držali so se Atenčani? Čegavih Špartanci? Bodimo ponosni, da smo Av-strijanci !
LXIII.
RcCbCL ločil Cpo JcLTte,ŽÍQ,ZX.).
(Učitelj napiše na šolsko desko, učenci prepišejo).
1.
a) Vse mine. Za dežem solnce sije. Kristus bo prišel sodit žive in mrtve, b) N. pr. = Na primer, c. kr. = cesarsko kraljevo, gl. — goldinar, t. j. = to je, pred Kr. = pred Kristom, po Kr. = po Kristusu, i. t. d. in tako dalje, c) Franc Jožef I., Jožef II., Leon XIII., 1. — (a, o), 2. = drugi (a, o), 10. -= deseti (a, o), 100. = stoti (a, o), dné 18., VII. = dné osemnajstega julija, č) 5-84 gl. = pet celih, osem desetin, štiri stotine goldinarja.
1. Pika se stavi:
a)	na konci stavka, na konci govora, za posameznimi nadpisi ;
b)	pri kraticah;
c)	pri rimskih in arabskih številkah, ki pomenijo vrstitev (ali za vrstilnimi številniki);
č) pri desetinskem številu loči desetinska pika celotine od desetink.
2.
a) Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe redé. Mizar dela mize, stole, klopi, posteljnjake, skrinje in omare. Lepa, prijetno-dišeča, priljubljena in zgodnja cvetica je modra vijolica. Kmet orje, vlači, seje, prekaplje, žanje in mlati, b) Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrnje pušča. Tudi najboljši otrok, če pride v slabo tovaršijo, lehko se izpridi, c) Pomisli človek, da si sad prahu !
Vejica loÈi:
a)	več brez veznika priredno-zvezanih besed ali stavkov;
b)	glavne od odvisnih stavkov, naj so celotni ali okrajšani;
c)	zvavnik v sredi stavka od drugih besed pred njimi.
3.
a) Mladost živi brez vse skrbi; vsako nedolžno veselje z radostjo in popolnoma uživa; po veselji hrepeni in išče ga v svoji enakosti ; na nje obličji je izobražen mir srca in up vsega dobrega ; mladost le srečne in vesele prihodnjosti pričakuje, b) Mehkužnost davi mladost in mori starost vsakega stanu in spola; kajti skoraj vse bolezni se v njej izcimijo in strašno se dalje plodijo. Odprta noč in dan so groba vrata; al' dneva ne pove nobena pratika.
Podpičje loči:
a)	vse priredno-zvezane stavke, ako so večjega obsega;
b)	stavke, ki drug drugega potrjujejo, ali drug drugemu nasprotujejo.
4.
a) K žitu prištevamo : pšenico, piro, rž, ječmen, proso, bir (bar), ajdo, koruze in oves. Ne hčere, ne sina po meni ne bo ; dovolj je spomina: mé pesmi pojó. b) Če rije rudar kot krt klaverno v zemlje globočino ne vede, kdaj bo dan, kdaj bo noč : tebe, vrli kmetovalec, tiho zdrami jutrha zarja, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se na večer inilo zamakne v gnado božjo.
Dvopičje stavimo :
a)	kadar se kaj našteva ali v pojašnjenje prejšnjega reka dodaje;;
b)	Y strokah ali perjodah, , da se ločijo naslednji stavki od prednjih.
5.
Národni pregovor pravi:, „Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje". Farizejem je Kristus rekel: „Vi ste podobni pobeljenim grobovom, kateri so lepi zvunaj, smradljivi znotraj". Pomenljivo geslo našega vodarja je : „Z združenimi močmi".
D v o p i č j e sè spodnjim in zgornjim n a r e k o v a j e m se naredi, kadar svoje lastne, ali besede koga drugega neizpremenjene zapišemo.
6.
Kje so moje rožice, pisane in bele? — Kdo je naučil ptičice pet', kdo jih navadil brzo letet'? Kje neki imá sreča svoj dom?
Vprašaj se stavi:
a)	na konci vprašalnega stavka;
b)	za posameznimi vprašalnimi zaimki in prislovi.
7.
a) Oh! Gorje tebi! Joj meni! Tresk! Pst! Všč! Štrbunk! b) Slovenec! tvoja zemlja je zdrava. Grda ti navada tvoja! Kaj znancev je zasula že lopata!
Klicaj se stavi:
a)	za medmeti, kadar te besede same stojé;
b)	kadar se kdo pokliče, pa na konci stavka, ki poraenja klicanje, ukaz, željo ali prošnjo;
c)	pri ogovoru v listkih. N. pr. Predraga mati!
8.
Grob je meni rosnata livada, gaj zeleni — usahnjena puščava. Tolaži se! saj Bog —. Lovec je nameril na zajca, pa je ustrelil — kozla. Toča je sicer padala po mojem hrbtu, a — po tleh je ni bilo videti.
Pomišljaj se stavi:
a)	poleg pike pri daljšem premolku;
b)	kadar se katera beseda ali kak rek zamolči ali pa kaj nepričakovanega pove ;
c)	namesto vejice pred in za vmesnim stavkom.
Na pr. Po nemili smrti — naj Vam njena kosa še dolgo, dolgo prizanaša — pa (Vam voščim) sedež pri nebeškem Očetu.