Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x l'1 $1.40
sLovensKA
ODPRI ROKE, ODPRI SRCE, OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE!
FOR A FREE SLOVENIA
«LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 21. OCTOBER 1955
ŠTEVILKA: 10 — NUMBER: 10
Ljubezen brez del je mrtva
KO BODO POTRKALI NA VRATA NABIRALCI AKCIJE RED FEATHER SERVICES, SE
SPOMNI KRISTUSOVIH BESED: KAR STE STORILI ENEMU IZMED NAJMANJŠIH, STE MENI STORILI!
10. oktober 1920J This ¡s Slovenia
. Usodni primer slovenske narodno-politične nedelavnosti in neodločnosti . . .
10. oktobra 1955. smo se Slovenci, v zasužnjeni domovini in razmetani po svetu, z bolečim srcem spominjali žalostnega dogodka: petintridesete obletnice koroškega plebiscita.
S tem dnem smo izgubili zibelko slovenske domovja: Koroško. Izgubili smo jo po lastni krivdi, ker smo bili narodno in politično nedelavni in neodločni, ter pokrajinsko razkrojeni. Manjkala nam je vse-slovenska ideja, ki jo, žal, tudi še danes često pogrešamo.
Odnos katoličanov do komunizma
Luigi d'Apollonia, S. J., eden urednikov mesečnika Relations, je v posebnem članku sestavil deset pravil za odnos katoličanov do komunizma. Ta pravila so na kratko:
1.	Kdor se priznava za komunista, je izobčen iz katoliške cerkve.
2.	Razlog za to je, ker je komunizem v bistvu nekaj slabega, česar ne morejo spremeniti niti dobri nameni niti okoliščine, če bi se kedaj cerkev spravila s komunizmom, bi se moral bistveno spremeniti in bi od sedanjega sistema ostalo samo še ime (tako je n. pr. Že več socialističnih strank zavrglo materializem kot temeljno filozofijo, angleška Labour Party pa materializma sploh sprejela ni. Op. ur.)
3.	Kristjani nasprotujemo komunizmu zaradi materialistične filozofije, ne pa, da bi branili kake družbene položaje, gospodarske pred-pravice ali iz političnih razlogov. Zato kristjani ne bodo podpirali protikomunističnih gibanj, kjer je razvidno, da narekujejo protiko-munizem kaki posebni interesi.
4.	Sodelovanje s komunisti je prepovedano.
5.	To pa ne pomeni, da moramo kristjani nasprotovati vsemu, kar komunisti zagovarjajo, pač pa moramo stremeti za takimi cilji iz lastnih namenov in z lastnimi ukrepi. V izjemnih primerih je dovoljeno tudi sodelovanje (n. pr. v koalicijskih vladah).
6.	Zavedati se moramo, da nastopajo komunisti vedno pod raznimi krinkami. Zato kristjani ne bodo sodelovali v organizacijah, ki jih vodijo komunisti (n. pr. komunistične akcije za mir in pdb.)
7.	Komunizem uporablja splošno rabljene besede krščanske civilizacije, pa jim daje svojski komunistični pomen (n. pr. ljudska demokracija itd.).
8.	V vsakih pogajanjih s komuni sti je treba biti pripravljen na zanke in presplošne opredelitve, ki dajejo komunistom vedno priliko in izgovor za izničenje sprejetih dogovorov.
9.	Pretiravanje z antikomuniz mom komunistom več koristi kot škodi. Vse napore je treba posvetiti dejanskim življenjskim problemom, ki služijo komunistom kot izhodišče prikrite propagande. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je najgloblji razlog za napredovanje komunizma praktični odpad človeštva od Boga. Mnogi, ki sicer Boga načelno še priznava-jajo, ga s svojim praktičnim življenjem zanikajo. Zato more komunizem uspešno premagati samo duhovna preroditev človeštva.
10.	človek se mora bati samo Boga, ne pa človeka. Pozabiti ne smemo, da spremlja Cerkev kljub žalostnim razmera v svetu obljuba nepremagljivosti.
* * *
u 29. X. 1918.
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
VAS VABI OB SEDEMINTRIDESET LETNICI PROGLASITVE SLOVENSKE SVOBODE NA
KI BO V
nedeljo 30. oktobra 1955. ob 5 uri popoldne
V SLOVENSKI CERKVENI DVORANI NA * 609 MANNING AVENUE SPORED:
„The Queen"
1.	Pozdrav
2.	O. Župančič: Z vlakom
(deklamacija - L. Koželj)
3.	I. Cankar: Nebesa pod Triglavom
(melodram - V Čekuta, pri klavirju) č.. g. F. M. Rener)
4.	J. Pavčič: Žanjica
L. M. Škrjanc: Beli oblaki
(alt solo - š. Mehle)
5.	S. Šali: Spev rodni zemlji
6.	F. Kreisler: Lepi rožmarin M. Bravničar: Aria
(sonata in modo antico) J. Brahms: Ogrski ples št. 5.
(violina solo - M. Foysova)
ODMOR
7.	A. Novačan: Herman Celjski
(odlomek iz drame)
8.	Slovenski materi
9.	M. Rener: Balet iz „Gorske bajke"
(klavir solo - č. g. F. M. Rener)
10.	O. Župančič: Veronika Deseniška
(odlomek iz drame)
„Slovenska narodna himna"
Kot gosti nastopijo: č. g. F. M. Rener, gdč. M. Foysova, gdč. Š. Mehle ter člani Slovenskega Gledališča v Torontu v režiji g. V. Čekute.
VSTOP S PROGRAMOM! — PROGRAMI PO $1.—
Podobno kot je storil general R. Maister z Mariborom in okolico (Slovencem je rešil Spodnještajer-sko!), bi morali storiti tudi s Ko roško, ki je bila po razsulu Austro Ogerske kakor na dlani položena pred nas. Ob tej edinstveni prilik bi jo lahko brez bojev zasedli z majhnim številom vojaštva. Take pa smo zamudili ugodno priliko, ki se v življenju naroda javlja le v večjih razdobjih, ali pa sploh ne. Začela se je gonja proti Slovencem z občutenimi posledicami. Kakšne so bile, nam zgovorno priča načrtno raznarodovanje našega naroda na Koroškem, preganjanje, izseljevanje, prepoved rabe slovenskega jezika, protipravno zaseganje slovenske imovine i.t.d. . . .
ROGAŠKA SLATINA
29. Oktober 1918.
DAN SLOVENSKE OSVOBODITVE IZPOD TISOČLETNEGA NEMŠKEGA SUŽENJSTVA, JE VAŽEN MEJNIK NA POTI ZA DOSEGO
POPOLNE SVOBODE VSEH SLOVENCEV V LASTNI DRŽAVI! DO-PRINAŠAJMO VSAK SVOJ DELEŽ, DA BO TA CILJ KAR SE DA KMALU URESNIČEN!
Danes se po petintridesetih letih znova vprašujemo: Kdo je kriv tega? Res je, da smo bili bolj malo poznani v svetu in da nam je morda bil zardi tega dejstva zunanje - politični položaj nenaklonjen. Vendar bi to pomankljivost lahko že takrat odpravili z energičnim posegom v razvoj dogodkov in bi jih brez dvoma obrnili nam v prid . . . Žal je bridka resnica drugje in jo moramo priznati. Kriva je takratna Narodna vlada v Ljubljani s častno izjemo dr. Brejca, ki si je zaman prizadeval, zaman prepričeval, da je treba Koroško takoj zasesti s slovensko vojsko. Dr. f Brejc je bil osamljen in preglasovan. Posledice, ki so sledile tej slovensko narodno — politični nedelavnosti in neodločneosti, so bile usodne.
Nemci, ki so jih vodili mladi oficirji z dr. Steinacherjem na čelu so, prežeti z vse-nemško mislijo, začeli z obrambnimi boji (Abwehrwaffe!) in 5. decembra 1918 izdali povelje za osvojitev Koroške. Osamljene slovenske vojaške edi-nice so bile izgnane iz Koroške. Borba se je začela znova tokrat pod poveljstvom generala Milenko-viča, ki je 7. junija 1919 zasedel Celovec. Ironija! Vojaško smo sicer zmagali, bili pa poraženi na diplomatskem polju s protipravno in nemoralno vsilitvijo plebiscita. Potem ko so Nemci že desetletja preje načrtno potujčevali naš narod, je bil plebiscit za Slovence krivična rešitev. Te lokalno omejene borbe so priklicale v deželo ameriško komisijo z Milesom na čelu. Po pritranskih informacijah te komisije (Nemci so jim nudili vse mogoče ugodnosti!), je takratni ameriški predsednik Wilson zahteval plebiscit. Po tej zahtevi je bila Koroška s slovenskimi glasovi izgubljena in to po krivdi prve Na-
(Nadaljevanje na drugi strani)
VERNACULAR CULTURE
The life of the Slovene people and the forms of their culture were subject mainly to influences of the Alpine world. However, in the Karst region one feels the impact of the Medi-, terranean culture grafted on the Slovene tree. Of special interest is the region of Bela Krajina, a real mosaic of old Slovene customs tinged with Croatian and even Serbian influence. Along the river Mura exists a peculiar culture of the plains.
Vernacular building and ornamentation are extremely rich. While the Alpine world possesses a gay Baroque style enhanced by vivid colours, the eastern regions are known by their geometric patterns and moderate colours. What an abundance of. forms is displayed by the Slovene house from its Alpine type, a combination of stone and timber with rich ornamentation, the haughty Skofja Loka house made of stone with its gables whitewashed house in the vicinity of Ljubljana to the simple house built above the stable with a balcony in the Dolenjsko and Bela Krajina regionist! The Karst region produced its own masterpiece in the chimney house, while the region of Prekmur-je is known by its elongated L-shaped or key-shaped homes or houses. Everywhere the windows are aglow with potted flowers and trailers of red carnations hang down from wooden balconies in the Gorenjsko region. The poetry of the Slovene fields are acres of flowering buckwheat and the characteristic Slovene drying frames, while the song of rattles is heard from the vineyards.
Since the soil is mainly poor, the food of the Slovene people is rather simple. On holidays and solemn occasions, however, the popular bill of fare is abundant. A foreigner will like the nut pie, local sausage with sauerkraut or turnip, Styrian pie, stuffed dumplings, and the unsurpassed Slovene cake. Wines from the vicinity of Ljutomer and the Karst „teran" rank among the best world specialities.
National costumes have almost disappeared all over Slovenia. Only In the Gorenjsko region they are kept for solemn occassions and Bela Krajina still sticks to its white linen apparel. Folk artists painted ingenious pictures on hive-ends, carved and painted cases and ornamented furnishings and tools. Very interesting are painted Easter eggs from Bela Krajina and good homespun linen and embroidery as well as Idrija lace. „Little bread" from Skofja Loka found its way even into museums abroad. Foreigners are keen buyers of Slovene pottery, pipes from Gorjuse mounted in silver and inland with mother-of-pearl as well as of beautiful objects made of wrought iron by Kropa's smiths. „Dry goods" (wooden kitchen utensils) from Ribnica are known all over Central Europe.
Among national customs it has to be mentioned „George o'Green" in Bela Krajina, carnival processions with masks, etc. There is hardly a country possessing such a harmonious singing as there is with the Slovenes no singing in unison. Numerous folk dances are being revived now. The nation possessses a veritable treasury of fairy-tales, folk stories, proverbs and riddles wich have attracted even the attention of scientists abroad.
Prof. F. Planina in „Slovenija-Jugoslavija" - Printed 1955
Sovjetska odkritost
Ko je tajnik sovjetskega komunistični stranke gostil predsednika Vzhodne Nemčije Ottona Grote-
TEBI POZDRAV, BELA LJUBLJANA
wohla, je med drugim povedal tudi naslednje:
„RUSKI SMEH JE ODKRIT. TODA TO NE SPREMENI NAŠEGA PREPRIČANJA, DA BO KOMUNIZEM TRIUMFIRAL PO CELEM SVETU. ZMAGALI BOMO, TODA ZARADI TEGA NAM NE BO TREBA ITI V VOJNO."
Zapadni časopisi in radijski komentatorji so skoraj vsi te besede zamolčali. Upamo, da so jih sporočili vsaj zapadnim državnikom, če jih že niso hoteli sporočiti širok» javnosti.
„Ml PA OSTANEMO, KAKOR SMO B'LI"
Pred kratkim je tajnik stranke Hruščev izjavil, da more Sovjetska zveza tolerirati vero, ker je narasla moč države. Dodal pa je značilne besede: „Toda iz tega dejstva ne smete sklepati, da je komunizem spremenil svoj pogled na vero. Mi ostanemo še naprej brez-božci in bomo storili vse, kar je v naši moči, da osvobodimo določeni del ljudstva od opijske privlačnosti vere, ki še vedno obstoja."

Politikanti, prste proč od kulture
A. Geržinič piše v razpravi „Slovenski narodni značaj" (Vrednote, 2. knjiga, str. 32) med drugim tudi tole:
„Vsa naša književnost nosi ženske poteze; junaka obeh najvišjih dramskih stvaritev sta ženski - Lepa Vida in Veronika Deseniška; najmočnejša oseba v „Krstu" je Bogomila in pravi junak v našem prvem romanu je Marica in ne Kvas, kot je ugotovil že prvi Jurčičev kritik Levstik. Ljudsko snovanje se je najrajši izživljalo v liriki, v epiki pa je spet posebno naklonjeno ženskim likom (Lepa Vida, Breda, Zora in Sonce, Alenčica, itd). Tudi pri Cankarju so ženske najbolj idealne postave in Zofki Kvedrovi je pisatelj, govoreč o svoji „Gospe Judit", izjavil: „ . . . ena sama ženska, ki je zares ženska, je več vredna, nego ves tisti gnili moški zarod" (Pismo 6. decembra 1904)".
Poznavalec slovenskega javnega življenja, ki pozna slovenske strankarsko politične razmere, ne bo v zadregi, da potrdi Geržiničevo tezo o ženskih potezah slovenskega narodnega značaja tudi na tem področju.
Tipični moški je nagnjen k splošnemu, njegov način mišljenja je bolj abstrakten in stvaren, tipična žena je nagnjena k poedinemu, osebnosti in je bolj čustvena. Mož je po svoji naravi naravnan na obvladanje narave in na družbo, žena na osebne odnose. Obe potezi sta za celoto potrebni, toda v javnem življenju morajo prevladovati moške poteze. Prevladovanje ženskih potez v javnosti vodi k spreminjanju stvarnih nasprotstev v osebna sovraštva in neupravičen totalitarizem, v svojsko teorijo „naševstva", ki se rado sklicuje na Kristosove besede „Kdor ni z mano, je proti meni", pa pri tem pozablja, da je tak totalitarizem dopusten samo v veri, ne pa v družbenem življenju. Vsega tega je bilo v Sloveniji dovolj — osebnega sovraštva zaradi strankarskih razlik, preglasovanje pametnih in koristnih predlogov političnih nasprotnikov, metanje iz služb pri spremembah režimov ne samo vodilnih predstavnikov državne in samoupravne uprave, marveč tudi profesorjev učiteljstva, nižjih upra-vih uradnikov in celo slug po uradih, blatenje in zmerjanje in mnogo podobnega. Toda bilo je tudi dovolj primerov, ko so razne gospodarsko - politične klike znale vplivati posredno ali neposredno na kulturno življenje samo. Meni osebno so znani primeri z Mohorjevo družbo v Celju in Cirilovo tiskarno v Mariboru, bil pa sem takrat še premlad, da bi vse videl.
Marijan Marolt sicer trdi, da je ustvaril nov odnos med politiko in kulturo dr. Anton Korošec: „politična stranka je dolžna z vsemi močmi podpirati vsak kulturni podvig, ki krščanskim načelom ne nasprotuje, naj je stranki koristen ali ne", toda sam priznava:" Ta kulturna, res kulturna .politika ni vedno naletela na odobravanje vseh strankinih pristašev, toda Korošec in Natlačen sta jo vendar držala" (Misli o slovenski kulturni zgodovini, Vrednote, 2. knjiga, str. 51).
Mnogo vzporednih pojavov med slovenskimi izseljenci po svetu dokazuje, da smo to pridobitev zopet izgubili in se povrnili v nikdar povsem pretrgano tradicijo, obvladati s politično organizacijo ne samo politično, marveč tudi gospodarsko in celo kulturno življenje. Pri tem sta se politični in gospodarski vpliv večkrat mešala in je klika gospodarskih interesentov z dotacijami za volilno propagando in podobno obvladala odločilne položaje v stranki, dr. Korošcu pa po njegovi lastni izjavi v mnogočem predpisovala linijo in taktiko.
Ker živimo v tujih državah, kjer stranka svoje moči ne more v toliki meri uporabljati kot bi jo mogla doma, bi tega početja niti ne omenjal, če se ne bi istočasno skrivalo tudi za cerkveno avtoriteto. Zgodilo se je celo, da so se baje gospodje informirali preko najvišjih cerkvenih oblasti v Kanadi, ali ne bi bilo možno izgnati iz Kanade ljudi, ki se od strankarsko političnega življenja abstinirajo, ki pa si na drugi strani drznejo — kar je v demokratičnih državah ne samo pravica, marveč celo dolžnost — izreči kedaj tudi kako kritično opombo glede javnega delovanja poedinih politično eksponi-ranih oseb ali strank.
Ko so že uničili s podlo in lažnivo denunciacijo pri cerkvenih ob-
lasteh slovenski prosvetni zbor v Torontu in otežkočili delovanje slovenskemu študijskemu krožku, ustanavljajo kljub že obstoječim društvom nova. To ne bi bilo nič hudega, ker demokracija raste v plemeniti tekmi kvalitetnega u-stvarjanja, če ne bi bili nameni v ozadju tako prozorni (eden ustanoviteljev novega dramatskega krožka je kar odkrito vabil k pristopu v dramatski krožek SLS) in sredstva za oviranje delovanja doslej delujočih društev nepravilna. Pri tem mislim na novo razlikovanje med farnimi in nefarnimi društvi, ki se je nenadoma pojavilo. Farna društva bodo smela uporabljati dvorano pod cerkvijo zastonj, druga društva pa bodo morala plačevati celo za vsako vajo po $5.— kakor je bilo sporočeno „Slovenskemu gledališču" v Torontu.
K temu najnovejšemu sofizmu nekaj opomb:
1.	Denar za cerkev in dvorano so prispevali tudi Slovenci v Torontu, ki se iz raznih razlogov ne udeležujejo življenja v raznih cerkvenih organizacijah, ki se edine morejo upravičeno imenovati farne. Razen tega je bilo izključenih iz Društva Najsvetejšega Imena več faranov, med njimi tudi predsednik cerkvenega odbora za zidanje cerkve v Torontu, ki že več mesecev nima nobenega vpogleda v delovanje odbora, ne da bi bil razrešen od novega občnega zbora. Nekateri od njih so prispevali za gradnjo cerkve in dvorane precej nad povprečnimi prispevki.
2.	Denar so prispevali tudi mnogi Slovenci izven Toronta in celo izven Kanade z namenom, naj bi bila dvorana pri cerkvi središče kulturnega dela vseh Slovencev.
Stavljanje dvorane na razpolaga raznim slovenskim društvom pod različnimi pogoji predstavlja samovoljno diskriminacijo, ki se popolnoma nič ne ozira na namene, ki so jih imeli darovalci s svojimi prispevki.
Iz prvega vira smo tudi zvedeli, da Njegova Eminanca kardinal Mc-Guigan ne dopušča, da bi se njegova avtoriteta kakor koli izrabljala v domačih slovenskih prepirih. Upamo, da bodo vsaj te zlorabe odslej prenehale.
Nikogar, ki mu je kulturno u-stvarjanje več kot pa strankarska politika, ne moti porast novih društev v Torontu, čeprav bi se dalo razpravljati o njih potrebnosti in motivih, zakaj so se pojavila. Pričakujemo pa, da bodo skupne ustanove vsem na razpolago pod enakimi pogoji. Kdor želi svoje kulturno delovanje postaviti odkrito ali prikrito pod zastavo SLS, mu radi privoščimo to veselje. Ne bomo pa dovolili, da bi politična stranka izvajala bodisi posredno kontrolo nad kulturnim življenjem. Kultura raste v svobodi in je ni mogoče dekretirati. Tudi je vsebinski pregloboka in preširoka, da bi se mogla vezati na strankarske programe, če hoče ostati sebi zvesta. Če kultura ni splošno narodna, postane samo še potvorba kulture.	Celjan
10. oktober 1920.
(Nadaljevanje s prve strani)
rodne vlade v Ljubljani, ker Koroške in pravočasno ukazala in ne pustila zasesti.
V slovenski narodno-politični zgodovini ni omenjeni, obžalovanja vredni dogodek, osamljen primer. Podobne prilike so bile zamujene tudi med zadnjo svetovno vojno in revolucijo. Celotno slovensko tragiko pa kriče povečuje dogodek iz naše najnovejše zgodovine, ko smo po zaslugi sedanjih komunističnih oblastnikov v Sloveniji izgubili Slovensko Primorje s Trstom in Gorico.
Historia docet! Nas Slovence prav gotovo ne, sicer ne bi tako nespame-t no ravnali! Značilna lastnost slovenskih „politikov" v emigraciji je oportunistično čakanje na „utrinke", ki bi se naj po njihovem mnenju pojavili na obzorju. Nič več!
Upravičeno pričakujemo, da ne bomo nikoli več v bodočnosti zamujali ugodnih prilik, zlasti ne, ko bo šlo za rešitev naših obmejnih delov slovenske zemlje! Čas je že, da neoziraje se na „prilike" jasno povemo svetu, kaj smo in kaj hočemo! Dovolj je tragikel Proč s hlapčevskim mišljenjem! Več ponosa, več samozavesti in delavne odločnosti v naše narodno življenje! Pravico imamo! Nič mani kot'drugi narodi.	L. Jamnik
„O SLOVENSKEM NARODNEM ODBORU"
Narodnega odbora — slovenskega — največja hiba je bila prav v tem, da vzlic svojemu slovenskemu nazivu ni imel slovenskega, pač pa jugoslovanski državni program. Kompromisna formula z jugoslovansko osnovo je sicer dejansko omogočila ustanovitev Narodnega odbora in na zunaj prikazati formalno enotnost slovenske politične emigracije, ni pa mogla taistemu organizmu zajamčiti ono ele-mentarnost, kakršna je brezpogojno potrebna, ako naj tako telo postane pravi slovenski narodni glasnik. Nad vse naravno je, da se mora sl«vensko narodno predstavništvo potegovati samo za realizacijo specifično slovenskih teženj in dopuščati zmerom možnost, da se v teku časa nazori in razmere spreminjajo, spreminjajo pa prav tako tudi mednarodne okoliščine. Zato pa se je moralo izkazati — in tako se je pri NO tudi zgodilo. — da je načelno in ekskluživno postavljanje na jugoslovanski državni okvir jemalo Narodnemu odboru sleherno možnost, da se aktivno zainteresira za vse druge in drugačne mednarodne kombinacije in da jih v duhu slovenskih interesov usvaja ali zavrača.
Lani objavljeni in močno poslovenjeni program Slovenske ljudske stranke predstavlja najzgovornejši dokaz za to, da je sila prilik in smer razvoja razkrila to bistveno pomanjkljivost Narodnega odbora. Vodstvo SLS se je uklonilo neogibni potrebi, naredilo je korak naprej in je odstopilo od poprejšnjega brezpogojnega jugoslovanskega okvirja. Odločilo se je namreč za pogojni pristop v jugoslovansko državno tvorbo, prepuščajoč razven I tega narodu samemu dokončno pre-1
Iz slovenskega tiska
sojo tistega koraka, ki se mu pravi vstopanje v širše meddržavne skupnosti. S tem dejanjem pa se je docela omjala idejno programska osnova Narodnega odbora. Ker niti Slovenska demokratska stranka niti socialistična zaenkrat nista sledili zgledu SLS, je v Narodnem odboru nastala silna idejna razpoka, katero bo mogoče izravnati samo v primeru, da se oba preostala sestavna dela brezkompromisno izrečeta za slovensko solucijo slovenskih narodnih in državnih vprašanj. To bi bila sicer nad vse hvalevredna etapa v uresničevanju slovenske državne misli, ali je veliko vprašanje, če bo demokratska stranka sposobna otresi se prekrče-vite jugoslovanske tradicijonalno-sti, še večje pa, da bi se za tako smer odločila socialistična stranka, ki slovenskega naziva uradno sploh ne nosi niti ne predstavlja avtonomne slovenske enote v organizaciji jugoslovanske socialistične stranke.
Vse dotlej, dokler se v Narodnem odboru samen ne vskladijo idejni in narodnopolitični pogledi vseh treh sodelujočih strank — seveda ne na škodo slovenske državne misli —, se ne bo moglo govoriti o drugem, kakor o globoki krizi tega organizma in o njegovem neplodnem vegetiranju. Zato je tudi odveč vsako razpravljanje o načinih, kako naj bi se Narodni odbor preuredil in poživil, da bi mogel opravičevati svoj obstoj in pa nade, katere vanj polagajo še mnogoteri Slovenci, tavajoči v dobri veri, da imajo v svetu složno predstavništvo, katero nenehno bdi nad slovenskimi narodnimi koristmi in
se zanje z neugasljivim ognjem bori. Brez zdravega in enotnega slovenskega državnopolitičnega temelja se Narodni odbor ne bo mogel povzpeti na višino. ....Jože Kessler, v reviji „Slovenska ppt" Leto III., številka 4., stranc 54 in 55.
*
RAZGOVORI IN RAZGLEDI PRINAŠAJO V 4. ŠTEVILKI NASLED-NJO VSEBINO:
Klic po univerzi, Bog-človek-stvarstvo, Cerkev in laiki, Kritični pogledi na primitevizem, pod novim zaglavjem „Pisci in dela" seznam razprav in člankov dr. Ciril Žebota; Pogled v revije poroča o Fizioligiji stanica ter o Sociologiji družine, od knjig je objavljena vsebina 2. knjige Vrednot ter so ocenjene prvi snopič 2. knjige dr. Ahčinove Sociologije, dr. A. Trste-njakovo delo Med ljudmi, knjiga nemkega filozofa Alojza Dempfa Selbstkritik der Philosophie ter delo pokojnega Jožefa Schumpetra History of Economic Analysis. Sledi še nekaj dodatnih podatnih podatkov glede družinskih doklad v Kanadi s ponazoritvenimi krivuljami. Med Paberki se nahajajo naslovi: Kolegiji v ZDA proizvajajo robote Sprememba mišljenja ameriškega delavstva, Ameriški način življenja ter Le Corbusier zida cerkev.
*
SLOVENSKA POT PRIOBČUJE
V 4. ŠTEVILKI NASLEDNJO VSEBINO:
Pot naroda sredi Evrope (P.V.), Kdo komu kaj dolguje (Jože Kessler), V dobi mednarodnih konferenc (Leon M. Bradaška), Odkod popuščanje Sovjetov (vd) ter več krajših sestavkov, komentarjev in ponatisov.
V PLANICI
SPRIČEVALO OMIKE IN DEMOKRATIČNOSTI
V	demokratičnih državah ni nihče prisiljen prejemati časopise, ki jih ne želi. Če mu pošta dostavlja nezaželjen časopis, ga pač enostavno pošlje nazaj. Če pa kdo čuti potrebo, da si da ob taki priliki še malo duška s kako pripombo, je dobro, če se zaveda, da daje s tem nehote spričevalo svoje duševno-sti. Uprava SD je dobila pred kratkim vrnjeno septembersko številko, ki ji je bil priložen listič naslednje vsebine: Zadostuje s to umazanijo ! ! ! (zadnja beseda štirikrat podčrtana) Stanovalci 63 Rose Ave. Komentar prepuščamo bralcem.
*
DVE SOCIALNI ŠOLI V TORONTU
V	Torontu vodi p. C. E. McGuire„ S. J. dve šoli za širjenje katoliškega nauka. Delavska šola obstoja od 1. 1950, šola za podjetnike pa od 1. 1952. Ker bo prihodnje leto poteklo 25 let objave Pijeve okrožnice o obnovi družbenega reda Quadragesimo anno, bosta obe skupini letos obravnavali predvsem snov te okrožnice. Tečaj za delavce je ob nedeljah zvečer, za podjetnike pa ob pondeljkih.
Nova dežela
nov jezik
Če se hočete v polni meri udeleževati kanadskega življenja, morate govoriti angleški ali francoski. To sta oba uradne jezika Kanade. Enega ali drugega boste potrebovali pri delu, da boste Vi razumeli, kaj Vam drugi pripovedujejo, pa tudi, da Vas bodo drugi razumeli. Kolikor bolj boste napredovali v znanju jezika, toliko bolj boste mogli biti deležni življenja okrog Vas. Razumeti boste mogli dogodke, ki jih javljajo časopisi, radio in televizija. V večini krajev v Kanadi so organizirani po krajevnih ljudskih šolah posebni večerni jezikovni tečaji, da bi pomagali novim priseljencem pri učenju an-
gleščine ali francoščine. Ti tečaji so pripravljeni Vam v pomoč.
Istočasno, ko se boste učili jezika, boste izpopolnili svoje znanje o Kanadi — o njeni zgodovini in običajih, njenem zemljepisnem položaju in upravi. To znanje Vam bo koristilo, ko boste vložili prošnjo za kanadsko državljanstvo. Če v Vašem kraju ni teh posebnih tečajev za angleščino oz. francoščino, izpolnite spodnji odrezek in ga pošljite na:
CANADIAN CITIZENSHIP BRANCH, OTTAVVA, CANADA.
The Canadian Citizenship Branch, Department of Citizenship and Immigration, Ottawa, Ont.
V kraju, kjer živim, ni posebnih tečajev za jezik in državljanstvo. Prosim, da mi pošljete snov za samouke v angleščini ( ) francoščini ( ). (Prosim, da naznačite z X, kateri jezik želite)
Name .............................................'.................................................
Address ............................................................................................
City or Town ........................................................ Province
Please print your name and address
The Department of Citizenship and Immigration, Canada
Hon. J. W. Pickersgili
MINISTER
Laval Fortier
DEPUTY MINISTER
MED SLOVENCI
IZ TORONTA
•	V Torontu je bilo v okrilju
župnije ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo Baraga, ki bo imelo prvo prireditev skupaj z Misijonskim krožkom na misijonsko nedeljo, 23. oktobra v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. Igrali bodo K. Mausarjevega: Kaplan Klemen v režiji pisateljevega bratag. Otmarja Mauserja.
•	Ljubljanski škof, dr. Grego-rij Rožman je vodil v dneh od 16 do 18. oktobra v slovenski cerkvi Marije Pomagaj štirideseturno po-božnost pred izpostavljenim Najsvetejšim.
•	V istem tednu so slovenski otroci v Torontu sprejeli tudi zakrament svete birme.
•	Podporno Društvo „Bled" je priredilo Družabni večer v Slovenski cerkeveni dvorani na 609 Manning Ave. 8. oktobra. Po obisku in
razpoloženju sodimo, da je prireditev dobro ispadla.
9 Poročila sta se g. Peter Pavlin in gdč. Števka Štukelj. Mlademu paru kličemo na mnoga leta! O Poročila se bosta v soboto, 22.
oktobra g. Božo Cerar in gdč. Štefanija Paznarjeva. Bilo srečno! O Pri Habjanovih, ki so prišli
spomladi iz Trsta, so se oglasile rojenice. Družinico je razveselila krepka punčka. Naj bi bilo zdravo!
® Slovenska Narodna Zveza v
Kanadi priredi v nedeljo 30. oktobra v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. ob 5 uri popoldne proslavo slovenskega narodnega praznika (29. oktober). Program je pester in znanimiv., tako upamo, bo Slovencem nuden res lep umetniški užitek. Pridite.
CHICAGO IN 0K0LICÄ
SLOVENSKA SOBOTNA ŠOLA V CHICAGU
•	Na občnem zboru Slov. Narodne Zveze v Ameriki dne 16. oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: Ludvik Jelene, predsednik, Mirko Geratič, tajnik, Miro Krek, blagajnik, Jože Goršič, zastopnik v ABN; preglednika računov sta g. Janko Tajčman in Anton Guštin. Ta odbor je obenem tudi zvezni odbor.
• Spremembe v fari. Father
Leonard Bogolin, dolgoletni župnik pri fari sv. Štefana je premeščen v Lemont. Za novega šupnika je imenovan dosedanji komisar slov. frančiškanske province, F. Aleksander Urankar.
O Petletnica slovenskega radijskega kluba v Chicagu 1. oktobra je kar dobro uspela. Velika dvorana v Pilsen Parku je bila polna. Ne samo iz Chicaga, tudi iz Wauke-gana in od drugod so prišli gostje. Igrale so kar tri godbe, ki so se kosale, katera bo bolje vžgala plesalce. Frankie Kovačič, Eddie Koroša in Jimmy Bovdik so se s svojimi fanti kar dobro postavili. Zdi se, da je najbolje vžgala godba Eddija Koroše.
•	40 urno pobožnost v slovenski
fari sv. Štefana je letos vodil preč. g. Blaž Chemazar, ki je čikaški rojak. Dasi je bil rojen v Ameriki, mu je govorica tekla v lepi slovenščini.
•	Še eno dvorano bomo imeli. Med novo cerkveno dvorano in lani kupljenjo protestantovsko cerkvijo, ki danes že odlično služi namenom slovenske fare z marijan-sko kapelo, kjer je vsako nedeljo ob pol 10. h sltlžba božja in z „Rekreacijskim centrom", je bil dovolj velik prazen prostor, kjer je ležalo doslej kamenje in rasel plevel. Tukaj bodo sedaj zgradili še eno dvorano, da bo tako dana še večja možnost doraščaječo mladini za primerno zabavo in razvedrilo. Z deli so že pričeli. Menda ni fare v bližini, kjer bi imeli toliko prostorov na razpolago.
O Slovenska sobotna šola se je že pričela. Zadnjo soboto v septembru je Liga sklicala setanek staršev in drugih, ki se za slovenstvo v fari zanimajo. Preč. g. Fortunat je podal lep referat o pomenu pravilne vzgoje otrok v pravem slovenskem duhu. Izvoljen je bil odbor, ki bo pomagal voditeljici slovenske sobotne šole gdč. Pavli Mu-šičevi pri njenem požrtvovalnem delu. — Popolnoma odveč pa je bil izpad tajnika Lige proti či-kaškim dopisnikom, ki „so v svojih poročilnih prezrli delo Lige." Dopisniki so se pač omenili le na šolo in njene uspehe. Da so bili uspehi lepi, je predvsem zasluga požrtvovalnosti gdč. učiteljice, ne pa raznih častiželjnih osebnosti.
pokvarjeno, ne pustimo, da se pači in profanira." Beseda je bila gotovo na mestu in vsekakor upra-vičana. Na misel mi pride članek g. Petra Koprive v nekdanjih „Koprivah". Tam je bilo tudi zapisano nekako takole: „Z veseljem bi razbil svoj radijski aparat na Janko vichevi glavi, ko poslušam skvar-jeno slovenske pesem . . " Mislil je namreč na „kralja slovenske polke", ki je mnogo slovenskih narodnih pesmi predelal v razne polke in valčke in pri tem zagrešil marsikatero nasilje nad slovensko narodno pesmijo. To je eno. S tem se vsi slovenski rodoljubi strinjamo. Toda če se obsodba glasi pristransko in z ozirom na neko organizacijo in njeno prireditev, pa izgubi svoj pravilni smisel in pomen. Izgleda nekako tako-le: Ker je to tam, onstran našega plota, je vse slabo, če bi imeli rili to v upravi, bi previdno molčali . . . morda bi celo zahtevali, da ploskamo ... V Chicagu namreč še vedno cvete tista - „naš, nenaš". ,Naš" je oni, ki je v točno določenem političnem sklopu in priznava nezmotljivo vodstvo predvojnih voditeljev, „nenaš" pa oni, ki misli s svojo gla-
vo .. . Imamo ,priznane organizacije" in .drugorazredne organizacije". Obisk prireditev takozvane „nenaše" ali drugorazredne organizacije je pri voditeljih priznane organizacije skoraj toliko kot greh, bojkot teh prireditev, čeprav so slovenske in protikomunistične, je čednost, odnosno zapoved . . . No, ja! Mnogi mislijo, da smo še vedno v dobi JRZ in pozabljajo, da smo že v letu 1955 deset let po krvavi slovenski tragediji . . .
PREDAVANJE O KOROŠKI
V nedeljo, 9. oktobra je bilo v cerkveni dvorani predavanje o Koroški. Lepota slovenske Koroške je prikazal v zelo lepih barvanih slikah, predavatelj preč. g. Vinko Zaletel, ki se mudi na obisku v Združenih državah.
Vsa lepota naše drage zibelke slovenstva je zažarela pred našimi očmi in marsikdo je tiho mislil sam pri sebi: kdaj bo ta prelepi del Slovenske zemlje res zadihal pravo svobodo. Predavanje je bilo v okviru Lige.
IZ CLEVELANDA
•	V Clevelandu je zadnje dni
v septembru umrl Mihael Verček. Bil je zelo zaveden Slovenec. Dasi ni nikdar pohajal kakih High School, ampak je prišel iz Slovenije, kakor mnogo drugih starih naseljencev, je bil vendarle zelo šir-ko razgledan mož. Zaveden katoličan, prepričan slovenski narodnjak, odločen protikomunist. Živo nasportje takozvanih „progresiv-cev", ki črpajo svojo modrost iz „Prosvete" in „Enekopravnosti." Mike Verček je bil tudi naročnik „Slovenske Države". Kmalu, ko je zvedal za naš list, je pisal tedanjemu uredniku pismo, v katerem je pohvalil list in dal priznanje listu v njegovi borbi proti komunizmu in za resnično svobodo Slovencev v lastni državi. Mož je mislil z lastnimi možgani in se ni dal vplivati od „progresivne", pa tudi ne od „jugoslovansko - slovfenske" skupine. Uvidel je, v katero smer vodi prava cesta za slovenskega človeka, ki mu je „stara kontra" še vedno del njegovega bistva in je iskreno želel zmago pravični slovenski stvari: zlom komunizma in narodno vstajenje v lastni državi. — Naj blagi pokojnik počiva v miru božjem. Da bi njegov spomin našel mnogo posnemovalcev!
— G —
St. Louis, Mo.
•	3. oktobra je diplomiral na
vseučilišču v St. Louisu (Master of Arts iz sociologije summa cum lau-de) gotovo najbolj agilni slovenski visokošolec v ZDA g. Egidij Gobec. Kljub delu v tovarni in pri zidarjih, izdajanju in pisanju Akademika, pisanju za razne slovenske časopise in revije, akcije za Slovensko narodno obrambno zvezo itd. je končal sociologijo z najvišjo odliko. K tolikemu uspehu naše naj-iskrenejše čestitke!
Spodnje perilo '71"
Počeni, udobno in toplo trpežno zimsko perilo, ki se lahko pere, napravljeno iz tkiva me-rino Popolna zadovolj-nost ob zmernih cenah — spodnje perilo odlične vrednosti. Na razpolago so srajce, spodnje hlače in kombinacija za može in fante.
SLOVE OD 1868
71—FO—4
SODBE IN OBSODBE . . .
Na nekem sestanku smo slišali tudi besedo o gojitvi slovenske pesmi. Ohranimo slovensko pesem ne-
Narod naš dokaze hrani...
• Novo ameriško posojilo Jugoslaviji ZDA nameravaje posoditi Jugoslaviji 5 milijonov dolarjev za graditev novega mostu čez Savo med Beogradom in Zemunom, ki bo nadomestil sedanjega začasnega. Pomagati nameravajo tudi graditi novo avtomobilsko cesto med Ljubljano in Zagrebom ter cesto vzdolž jadranske obale.
• Jugoslavija - letovišče politikov. Zb uradno sovjetsko delegacijo je prišel v Jugoslavijo na počitnice podpredsednik vlade Mi-kojan, eden glavnih voditeljev sovjetskega gospodarstva. Jugoslavijo je obiskal tudi bivši~francoski mi-nistrki predsednik Mendes-France, ki se je sestal s Titom.
über die Verhältnisse in der Monarchie und über das deutsch-slawi-sche Verhältnis äusserte sich schon gafarik im Jahre 1848 auf dem Sla-wenkongress in Prag: über die Deutschen und Magyaren sprechend, welche die Slawen als nur zur Untertänigkeit geboren betrachten, sprach er:
„Wer sind jene, die so über uns urteilen? Jene, die bisher über uns die eiserne Hand hielten und zum Teil noch halten, jene, welche die Wolle unserer Schafe scherten, jene die von unserem Knochenmark fett wurden; jene, die vom Schweiss und den Schwielen unserer Bauern lebten, jene, für welche unsere Brüder kämpften und ihr Blut vergossen, die Söhne unserer teuren Mütter, jene, die sich selbst Lehrer und unsere Beschützer nennen - und welche wir „Mörder unserer Seelen nennen!"
*
„Daher ist es notwendig sich durch die Tat von ihrem Schimpf zu reinigen^ind zu beweisen, dass die Slawen der Freiheit würdig sind. Das Mittel dazu ist das sittliche Leben und die sittliche Kraft. Der moralische Tod ist der ärgste Tod, aber das sittliche Leben das
höchste Leben. Wird in uns die sittliche Kraft sein, wird uns ein Gedanke durchdringen, ein Wille den Körper unseres Volkes, die Völker der ganzen Erde können ihm nicht widerstehen. Denn alles, was unter der Sonne ist, überträgt die sittliche Kraft."
Nun das hat Safarik deutlich genug gesagt. Die Deutschen behaupten ja immer, sie hätten den Slawen die Kultur gebracht und daher Anspruch sie ständig zu beherrschen. Das wird leider bei uns in Österreich auch noch von vielen
ROKE SO JIM ZVEZALI NA HRBTU TER JIH POBILI
Narodni ples Zapadne Moravske
Glavna lepota zelo razširjenega Latovaka ni toliko v plesnih korakih kot v glasbi, kjer se ritem nepričakovano često spremeni iz 3/4 v 2/4. Kot v vseh narodnih plesih na Češkem in Slovaškem pridaje lepota originalnih noš mnogo k celotni predstavi. V zgornji sliki vidimo znano nošo iz Kyjova, plesalca izvajata vr-tak v latovaku.
Narodni plesi bodo z drugimi oblikami češke in slovaške kulture, ki so jo prinesli novi priseljenci v Kanado, igrali važno vlogo v kulturnem razvoju vaše nove domovine. Pomnite to, kadar mislite na domovino.
Noch etwas. Bei der Mitternachtmesse 1954 zu Weihnachten gab es in Maria Rain - Klagen%irt einen skandalösen Vorfall. Während der hl. Messe vandalierte ein besoffener Ortseinwohner deutscher Gesinnung und schrie mehrere Male: „Ihr Schweine, singt deutsch
und nicht slowenisch!" Keiner der Männer am Chor hatte den Mut diesen Lümmel hinauszuweisen. Die Pfarre ist zweisprachig. Ein Gottesdienst wird deutsch und einer slowenisch gehalten. Eine solche Provokation wie zu Weihnachten 1954 ist eben nur in Kärnten möglich.	Austriacus
NARODNI PLESI IZ DOMOVINE
Štv. 6 v grupi česko-Slovaška
Intellektuellen vertreten.
Bei der Kirche Maria am Gestade hatte seinerzeit der 1821 in Wien verstorbene Apostel von Wien Klemens Maria Hofbauer gewirkt. Er stammte aus Südmähren und hiess ursprünglich Dvorak; er änderte später seinen Namen in Hofbauer. Das war zur Zeit Josephs Sitte! Bis 1841 war das Wort „Slowan" in Wien überhaupt unbekannt. In der damaligen Zeit des ärgsten Absolutismus gab es keine Vereine, und jeder Slawe, der sich zu seiner Abstammung bekannte, wurde als für den Staat gefährlich angesehen. Daher gab es in den Kaffeehäusern und Gasthäusern, wo die Slawen zusammenkamen, genug Polizeispitzeln und Angeber. Alle bedeutenden Wiener Slawen waren im „Schwarzen Buch" der Polizei vermerkt, öfters bei der Polizei vorgeladen und eingekerkert.
KO SO POŽIGALI SLOVENSKE VASI . . .
OID VIENNA
^^	............. AW	«Mf«««l>4
Delo zadruge v Torontu
Ko so 1. 1948 razmišljali, kako bi dostojno proslavili stoletnico zadružnega gibanja, se je porodila misel, naj bi vsako leto določili en dan, ki naj bi bil posebej posvečen zadružništvu. Ravnateljstvo centrale kreditnih zvez CUNA (Credit Union National Association) je na seji v maju 1948 sklenilo, naj se praznuje vsako leto tretjo četrtek v oktobru kot Credit Union Day. Letos pade ta dan na 20. oktobra.
Ker Harnilnica in posojilnica Janeza. E. Kreka v Torontu ne bo priredila kake zunanje slovensosti, naj sledi kratko poročilo o letošnjem delovanju.
Promet naše kreditne zveze se je letos močno razmahnil, število članstva se še vedno dviga. V letošnjem letu je pristopilo 57 novih članov.
Promet se je razvijal po mesecih takole:
vloge posojila januar 58.680.60 • 42.122.79 februar 63.601.98 43.826.75 marec	66.284.57 44.824.79
april	67.977.90 47.015.77
maj	65.781*37 54.984.30
junij	66.636.18 55.349.44
julij	75.988.87 54.580.08
avgust 75.290.20 57.844.01 september 76.562.65 61.381.28
Ker je bilo letos sorazmerno več denarja posojenega kot prejšnje leto in je ravnateljstvo naložilo del nerabljenega denarja pri Ontarij-ski Ligi na obresti (pričakujemo, da bomo dobili za ta denar 4% obresti), obstoja upanje, da bo letos možno vrniti izposojevalcem več plačanih obresti, kot pa je bilo mogoče lansko leto.
Ostale hranilnice in posojilnice strogo zahtevajo, da je treba z vsakim palčilom vrniti tudi do tistega plačila zapadle obrefsti. Ker vemo, da so obresti zlasti od začetka hudo breme, se naša zadruga zadovoljuje, da so obresti plačane do konca računskega leta. Lansko leto se je izkazalo, da so imeli nekateri zaradi tega spregleda težave. Zato prosimo vse, ki so na zaostanku v obrestih, da jih začnejo odplačevati že v novem-
bru, da ne bo potem zavlačevanja čez novo leto, kar povzroča velike težave pri sestavljanju letnega obračuna.
Na septemberski seji je ravnateljstvo sklenilo, da bodo s 15. decembrom črtani iz seznama članstva vsi oni, ki še niso plačali prvega polnega deleža in tega do takrat ne bodo storili.
Na isti seji je bil odobren predlog, da sme kreditni odbor dovoljevati tudi s hipoteko krita posojila pod naslednjimi pogoji:
Celotna vsota s hipoteko kritih posojil ne sme znašati več kot 25% vlog članov.
Najdaljša doba posojila sme biti 5 let.
Obrestna mera znaša 7%. Zapadle obresti morajo biti vedno plačane obenem z zapadlim obrokom. Ta posojila niso upravičena do letne vrnitve dela plačanih obresti (rebate).
Višina posojila more biti največ $3.000.-. Od tega posodi posojilnica iz svojega denarja $2.000, $1.000 pa iz posebnega posojila, ki ga v ta namen odobri Ontario Cooperative Credit Society v Torontu.
Posojilo sme biti krito z drugo hipoteko, ki se glasi v dobro Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu. Stroške vknjižbe in izknjižbe nosi prosilec. Celotna obremenitev nepremičnine (prve in druge hipoteke) ne sme presegati 80% tržne vrednosti.
Gornje določbe nimajo namena reklame za to novo obliko posojila. Kdor more dobiti drugje posojilo pod ugodnejšimi pogoji, naj ga na vsak način vzame drugje. Izdane so bile le, ker je ponudila Ontaris Cooperative Credit Society kreditnim zvezam možnost, da dobe posredno preko njih člani dodatno posojilo v znesku $1.000 za dobo 5 let, če se hipoteka glasi na kreditno zvezo. Če pa bi komu fa možnost koristila zlasti sedaj, ko kažejo znaki, da si bo denar težje izposoditi, ker je Bank of Canada ponovno zvišala obrestno mero, je seveda vsem članom na razpolago do zgoraj omenjene mere in pa pod pogojem, da vsota $100.000,
11
PRISTRflnSHO POBOCOHJE
il
Nepodpisani poročevalec se je dne 11. oktobra 1955. v kanadskem delu „Ameriške Domovine", na tretji strani v naslovu: „Iz slovenskega Toronta", namerno žaljivo razpisal o „Slovenskem Gledališču" v Torontu.
Objektivnost in socialna pravičnost zahtevata da bodi slehertii poročevalec jasen, odkrit in poštenih namenov. Tega pa v omenjenem poročilu ni!
Da bo vsaj tokrat poročilo točno, bom na kratko omenil, kaj vse se je govorilo:
Uvodoma je upravnik „Slovenskega Gledališča" v Torontu, zbranim podal lepe misli o slovenskem narodu in naših dolžnostih do njega. Po teh splošnih, uvodnih besedah je bil jasno obrazložen namen „Slovenskega Gledališča" v Torontu in končno nakazan pogram dela v letošnji sezoni.
Sledila so izvajanja poznanega kulturnega delavca, arhitekta g. Vilkota čekute. Da je navzočim kar se le da nazorno ptf9al misli o oderskem delu, se je poslužil poznanega Debevčevega sestavka: „Čredo."
Vse to pa je nepodpisani poročevalec v kanadskem delu „Ameriške Domovine" namerno prezrl in zamolčal, obregnil pa ob „recitaciji dekleta."
Dalje piscu tudi ni všeč preimenovanje „Slovenskega dramatske-ga krožka" v „Slovensko Gledališče" v Torontu. Naj pojasnim:
ki jo je OCCS stavila na razpolago, že ne bo izčrpana.
Pisarna je pridobila letos še/veliko blaganjo, ki je bila potrebna zlasti za primer, če bi izbruhnil kak požar in bi računske knjige in za-dolžnice pogorele. Za denar sam ni bilo tolike nevarnosti, ker ga itak sproti oddajamo v banko. Pisalni in računski stroj ter blagajna predstavljajo vrednost $256.75, garancijski fond pa je narastel od lanskih $89.98 na $686.20.
Tajnik
V V
ZNIZANE DENE COSULICHEVIH BOŽIČNIH DARILNIH PAKETOV
Že drugič letos nam je uspelo znižati cene našim paketom, zato, če pošiljate preko nas, lahko Vašim
bolj pomagate.
OKORISTITE SE Z NAŠIM PODJETJEM, KI IMA LASTNA SKLADIŠČA V TRSTU IN SVOJE
AGENCIJE V KANADI IN USA.
Vsi paketi dospejo do naslovnika v 20 do 25 dnah, s popolno garancijo za celotno ali delno izgubo. Kvaliteta našega blaga je vedno prvovrstna.
STANDARD PAKETI PROSTI CARINE
Paket it. 71 ........ $12.00
10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave
Paket št. 84 ............ $6.80
3 kg kave 1% kg riža
Paket št. 96 ............ $13.50
10 lbs sladkorja 10 lbs testenin
10	lbs riža
5 lbs polenovke
5	lbs kave
Paket št. 81 ............ $8.90
3 kg kave 3 kg riža
3	kg sladkorja
Paket št. 98 ............ $35.50
100 lbs	bele moke
22 lbs	testenin
22 lbs	sladkorja
22 lbs	masti
11	lbs	masti
6	lbs	kave
4	lbs	pralnega mila
<1 lbs	toaletnega mila
Paket št. 91 ............ $13.00
22 lbs sladkorja 11 lbs riža 6 lbs kave
1	lbs čaja V\ lbs popra
Paket št. 9................$15.00
10 lbs sladkorja 10 lbs testenin 10 lbs riža 6 lbs kave
2	lbs kakava
1 lbs čokolade 1 lbs čaja
Paket št. 93 ............ $15.00
5 kg masti 5 kg riža 5 kg sladkorja 5 kg kave
Paket št. 28................ $8.85
5 lbs kave 5 lbs sladkorja 5 lbs masti 5 lbs riža Paket št. 86 ............ $6.70
3	kg kave
1% kg sladkorja
POSEBNI NE0CARINJENI PAKETI, V CENI JE ZE VRAČUNANA POSTNINA
DO ZADNJE POSTE ALI POSTAJE.
100	lbs koruzne moke .............	.. $10.40
50	lbs bele moke ....................	... $ 6.20
37	lbs svinjske masti .............	... $13.00
20	lbs sladkorja ........................	... $ 4.90
20	lbs špageti ............................	... $ 5.40
20	lbs graha .....................'.........	... $ 5.40
10	lbs riža ..................................	... $ 3.10
10	lbs pralnega mila ................	.... $ 4.10
20	lbs polenovk ........................	... $13.60
3	kg kave ................................	... $ 6.35
5	litrov olja ............................	... $ 8.00
4	lbs kakava ............................	... $ 4.55
4	lbs čokolade ........................	... $ 4.55
1	Ib čaja „Ceylon" ...............	.... $ 1.30
%	lb celega popra ................	... $ 1.30
24	zavojškov „noodle soup" ...	.... $ 5.00
100 lbs najfinejše Kanadske bele moke
do zadnjega pristanišča ali postaje
prejemnika ................................ $10.60
100 lbs najfinejše Kanadske bele moke
poslano do Reke ........................ $ 8.75
600 DIN ZA $1.00
izplačujemo s popolno garancijo, da dospe denar do Vaših v času
10 do 15 dni. Stroški odprave: $1.00, neglede na višino pošiljke.
Zahtevajte naše cenike za sestavo Vaših paketov po želji, kakor tudi naš kompletni cenik Standard paketov in drugih hišnih predmetov, radijev, koles, hladilnikov, šivalnih in pisalnih strojev, štedilnikov, harmonik, platna, blaga za obleke, zdravil i.t.d.
ZA VSA NAROČILA IN INFORMACIJE SE OBRNITE NA:
ZA KANADO:
B R A N C 0
C 0 S U L I C H
279 QUEEN ST. WEST - TORONTO 2B, ONT. Tel.: EMpire 6-3877
ZA USA:
C 0 S U L I C H
EXPORT CO.
202 WEST 40th STREET - NEW YORK 18, N.Y. Tel.: CHickering 4-5035
1.	Slovencem v Torontu so dobro poznane skrite želje in načrti ,ne-katernikov" morda „pravovernih": Spraviti podse vse organizacije in njih delovanje. Z drugimi besedami povedano: Izvajati idejni in organizacijski teror nad člani in po njih v vsej slovenski skupnosti. Razumljivo, da smo ta nezdravi pojav, ki-mimogrede omenjeno, ni nov v slovenskem javnem življenju!, — upravičeno odklonili.
2.	„Slovensko Gledališče" je tako organizacijsko kot po izvedbi svojega programa neodvisno in nevezano na nobeno obstoječe slovensko društvo. Naša podrejenost je le pod verskim in etičnim vidikom. N. pr.: da ne bomo vprizarjali pro-tiverska in nemoralna dela.
3.	S preimenovanjem „Slovenskega dramatskega krožka" v „Slovensko Gledališče" v Torontu so člani prevzeli nase večjo odgovornost, ki izvira že iz naslova same ga.
4.	„Slovensko Gledališče" v Torontu je povzelo namen „Slovenskega dramatskega krožka", le da ga je nekoliko razširilo. Pisec poročila pa namigava, češ, da smo zdaj program izražen v trojni ljubezni: do slovenske matere, jezik^ in domovine! opustili. Pisec je v veliki zmoti če tako misli. Pač pa smo zavrnili piščevo „ljubezen" do denarja. In tu, izgleda, pisca čevelj najbolj žuli. Kam bo denar šel? Na sestanku je bilo jasno povedano, vendar pisec to namenoma zamolči. Denar bomo v soglasju koncem poslovne dobe, ali po že preje razdelili in podprli stvari, ki zaslužijo vso našo pozornost in razumevanje.
5.	Poleg slovenska farne skupnosti obstoja še narodna, slovenska skupnost in tej zadnji bo „Slovensko Gledališče" v Torontu posvetilo vse svoje moči in delo. In to narodno kulturno delo ni v opre-ki s farno skupnostjo.
Ob priliki blagoslovitve slovenske cerkve in dvorane je bilo izrecno povdarjeno, da bo ta kraj versko in kulturno središče VSEH SLOVENCEV. Pričakujemo uresničenje jasno izražene napovedi!
Za upravo „Slovenskega Gledališča" v Torontu. Ludvik Jamnik
H/àL Stfetî...
Oh, kaj bi dal, da bi mogel obiskati moje drage na Navju, vse one tam širom domovine, ki snivajo večni sen po vseh božjih njivah . . . Na vsak grob bi prižgal lučko, pomolil ob njem očenaš in bilo bi kot nekdaj . .
Kje ste ljudje božji! Ali ne vidite praznih grobov, brez cvetja in svečk, tam na Orlovem vrhu, tam pod Turjakom in pri Grčaricah, Kočevju, Mozlju, v Teharjah in tam širom gozdov in polj, širom slovenske žemljice!? Kaj stojiti mrki, zakaj jim, našim dragim, ne okrasite grobov?
Fant, dekle! Pomagajta mi, da ponesem ta trnjevi venec, z našo
— Na tisto tiho domovanje kjer mnogi spe nevzdramno spanje,
—'nocoj se vsul je roj močan...
trobojko okrašen, ter z roženkrav-tom, rožmarinom in nageljni obložen na neznane grobove naših slovenskih junakov, da prižgen voš-čenko ... In vem, naši fante bi me blagrovali!
Sveča je ugasnila, kaplja kot solza Trpečega je padla s krizante-me — mrtvaške rože . .
Zato pa dragi, prižgimo svečo, v vsaki sobi, sestopimo se v gruče in izmolimo za vse naše rajne, za vse naše junake, ki leže nepoznano a nepozabno širom naše lepe, tolikanj izmučene domovine, žalostni del rožnega venca!
- Oče naš, kateri si v nebesih - - -
Janez
(SLIKO O „ŽIVEM ROŽNEM VENCU" tokrat vsled pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti. Pride na vrsto prihodnjič. - Uredništvo.)
Din 600 za $1,- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi • Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Trave! Service
6113 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi je sprejela od pevskega zbora „Ko-rotan" iz Clevelanda pismo naslednje vsebine:
PEVSKI ZBOR KOROTAN Cleveland, Ohio
Cleveland 9. oktobra 1955 SLOVENSKI NARODNI ZVEZI
v Torontu, Kanada
Prejeli smo Vaš obračun našega koncerta, ki ga je naš zbor priredil na povabilo SLOVENSKE NARODNE ZVEZE in katerega čisti dobiček so člani zbora namenili slovenski cerkvi v Torontu. Odbor KOROTAN je obračun pregledal, ga odobril in napravil končni obračun, kot je razvidno iz priložene priloge.
Ob tej priliki Vam bi radi izrazili odborniki, kakor tudi vsi člani KOROTAN našo iskreno zahvalo za Vaše povabilo, Vašo skrb in trud, ki ste vložili, da je prireditev tako z vsemi pripravami, kot z izvedno brezhibno potekala, ter pripravili nad vse lep uspeh našemu zboru, kakor tudi lep užitek občinstvu, ki je napolnilo dvorano. Koncert v Torontu bo ostal članom zbora v najlepšem spominu, Korotanova kronika pa je s tem koncertom" postala za eno lepo in uspešno kulturno prireditev slovenske pesmi, bogatejša. Hvaležni smo Slovenski Narodni Zvezi, ki nam je s svojim zanimanjem za slovensko pesem, pripravila tako lep uspeh. Še enkrat prav lepa hvala.
S slovenskim pozdravom! Milica Žonta	Anton Oblak
Podpredsednica	Tajnik
Med Slovenci
IZ ARGENTINE
V naslednjem podajemo nekaj podatkov iz izvirnega poročila iz Argentine:
Ozračje je seveda tukaj mnogo bolj pokvarjeno kakor pri Vas v Kanadi. Kar so posebno zadnji dve leti Peronove diktature nudili pornografije v gledaliških predstavah, v reklami, v časopisju in revijah, še posebej v radiu in televiziji, je bila prava bordelska kultura, ki ne more seči globje. Celo leto je monopolno peronistično časopisje tako ostudno blatilo Cerkev, papeža in duhovnike, da so visoko nad-krilili komuniste. Peron sam je vse to pospeševal in hujskal, da je še vse premalo. V svojem užaljenem napuhu se je hotel maščevati nad katoličani. Revolucija je prišla zadnji hip in hvala Bogu uspela.
Sicer bi prišlo do strašnih poko-ljev, ker je diktator nameraval razpustiti vojsko, na katero se ni zanesel, in oborožiti milico, to je ulico. Sicer še vedno lahko pride do krajevnih usta j in pobojev. V glavnem pa obstoja upanje, da bo nova vlada položaj obvladala in zavarovala mir in varnost v deželi.
Za Peronom in njegovimi sindikati so bili komunisti, „španski borci" in seveda nacisti ter fašisti večih narodnosti.
• Ga. Dora Koželj je zopet dobila prvo nagrado. Torontski ve-černik Daily Star razpisuje mnogo nagrad vsake vrste. Med rednimi razpisi so nagrade za šivankarsko umetnost. Zadnji takšen razpis je bil za ženske klobuke. Zadnje čase smo se že tako navadili, da je bila med nagrajenci vedno tudi ga. Dora Koželj, da nismo bili več presenečeni, ko je tudi tokrat dobila prvo nagrado za klobuke v „glamour" skupini. Iskreno čestitamo' DVE VELIČASTNI KATOLIŠKI PRIREDITVI
Koncem septembra je zborovalo v Pittsburghu, Pa, Društvo Najsvetejšega imena ZDA. Zborovanje je sestojalo iz študijskega dela ter javnih manifestacij. Velikega obhoda se je udeležilo kakih 125.000 mož in fantov. Na študijskem tečaju je predaval tudi profesor ekonomije dr. Ciril Zebot o položaju laika v Cerkvi.
Prvo nedeljo v oktobru je bila v Torontu na prostorih razstavišča vsakoletna roženvenska pobož-nost, ki jo tudi organizira Društvo Najsvetejšega imena. Lepo vreme je privabilo rekordno število ljudi, okrog 35.000 iz Toronta in okolice.
IZŠLA JE
„BARAGOVA PRATIKA"
ZA PRESTOPNO LETO
19 5 6
Vsebuje zelo pestro in zanimivo vsebino. Rojaki sezite po njej!
STANE S POŠTNINO $1.25
kar je poslati v Money order, čeku, ali gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročnino naslovite na:
Baragova Pratika
6519 W. 34th St. - Berwyn, III.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! ^
SVOJI K SVOJIM
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK I NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
PAKETI ZA B0ZIC - Slovensko dobrodelno društvo, Trst
MAL POLOŽI DAR, DOMU NA OLTAR!
Priporočamo se za pošiljanje darilnih paketov Vašim dragim v domovino preko našega društva, radi naše narodne akcije v vezi tega dela, po ceniku ki smo Vam ga poslali. — Solidnost naše odpreme paketov je poznana, cene so ugodne.
Naš zastopnik za Kanado in USA
ANDREJ KAČIČNIK
434 Dundas St. W. - Toronto, -Ont.
Tel.: EM. 4-5045
«£• »J» »j» ••• «¡mj» «2» »¡« «J* »J» «2» »J* «5* •SM9> <{>
Medea Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenska država izhaja zadnji petek v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland -Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75£, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2,-avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.