394      Anton Debeljak: Španska podoknica. — R. Zarnik: Starec premišlja.
Anton Debeljak:
Španska podoknica.
JL/a vganeš, golobka ti zlata,
vse tihe, neznane te vzdihe,
ki radi ihteli bi,
k tebi hiteli po vrsti
ko zrna koralna krog tvojega vrata!
Zbiserite se, vi nemi vzdihljaji,
ki strlo vas grlo je moje!
Na trak vas nanizam
in k nji se podvizam z dragulji,
da vzklijejo meni nje sladki smehljaji.
Dijamanti oholi bodite,
nikoli izplakane solze,
da v kroni kraljevi,
svetlejši ko dnevi poletni,
na noči bogatih nje las zagorite!
R. Zarnik:
Starec premišlja.
Xij ta majolika vinca penečega le ta še ostala je! Vse upe srca hrepenečega *                                  in sladko ljubezen in sanje mladosti
že slana jesenska požgala je. Spomine nekdanje sladkosti kot tičice drobne v pozabnost pregnala je. Nad polji dehtečimi davno poslednja je pesem že izzvenela in roka pokoja je zaželela . . . Le ta majolika vinca penečega od vsega življenja kipečega, le ta še ostala je!