388(jO. X- k- otudienbibliothck Laibach ^ 0 ižii pogii ligovsl poiMlov k lo® iiite i pili šiit (Zakon z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20.) n'■ —~■ ~ Gena 50 vinarjev. ■■ ■ -■■■-: V Ljubljani 1910. Komisijska založba »Narodne knjigarne". Tisk »Narodne tiskarne". (Zakon z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20.) V Ljubljani 1910. Komisijska založba „Narodne knjigarne". Tisk »Narodne tiskarne". Zakon z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20 o službeni pogodbi trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobni službi. Člen I. Službeno razmerje v §§ 1 do 3 označenih oseb se uravnava z določili tega zakona. Za službeno razmerje trgovskih uslužbencev sto¬ pijo ta določila na mesto šestega naslova prve knjige trgovskega zakonika. Člen 56 trgovskega zakonika se razveljavi. Uporabni obseg zakona. § 1 . Določila tega zakona veljajo za službeno razmerje oseb, ki so nastavljene v opravilnem obratu kakega trgovca pretežno za opravljanje trgovskih opravil (trgovski uslužbenci) ali višjih, netrgovskih opravil. Pri kakem trgovcu nastavljenih oseb, ki se le izjemoma porabljajo za trgovska opravila, kakor tudi onih oseb, l* 4 ki opravljajo pretežno nižje vrste opravke, ni smatrati za trgovske pomočnike. § 2 . Določila tega zakona se nadalje uporabljajo na službeno razmerje oseb, ki so nastavljene pretežno za opravljanje trgovskih ali višjih, netrgovskih opravil v opravilnem obratu podjetij ali zavodov naslednje vrste, čeprav ni podjetnik ali zavod trgovec v zmislu trgov¬ skega zakonika: 1. v podjetjih vsake vrste, na katera se uporablja obrtni red; 2. v kreditnih zavodih, hranilnicah, posojilnicah, pridobitnih in gospodarskih zadrugah, zastavljalnicah, preskrbovalnih in rentnih zavodih, bolniških blagajnah, registriranih pomožnih blagajnah, zavarovalnicah vsake vrste, bodisi da se pečajo s privatnimi zavarovalnimi opravili ali da služijo namenom javnopravnega zava¬ rovanja, kakor tudi v zvezah imenovanih zavodov; 3. v uredništvu, upravi ali prodaji kakega perio¬ dičnega časopisa; 4. v pisarnah odvetnikov in notarjev; 5. pri trgovskih mešetarjih, oblastveno avtorizi¬ ranih privatnih tehnikih, patentnih odvetnikih, privatnih posredovalnicah in pri informacijskih pisarnah; 6. v c. k. tabačnih trafikah in loterijskih kolekturah. § 3. Ako izvršuje dvor, kakšen javni zaklad, dežela, okraj ali občina kako podjetje v §§ 1 ali 2 označene vrste, tedaj so v teh podjetjih za trgovska ali višja, 5 netrgovska opravila nastavljene osebe podvržene dolo¬ čilom tega zakona, ako sloni njih službeno razmerje na privatnopravni pogodbi. § 4 . Službenega razmerja oseb, ki so kot uradniki ali služabniki države, državnega zavoda ali kakega od države upravljanega zaklada nastavljene, se določila tega zakona ne dotikajo. § 5 . Določila tega zakona se ne uporabljajo na vajence v zmislu obrtnega reda, dalje na uslužbence v kme¬ tijskih in gozdarskih obratih, ako niso poslednji trgovski nastavljenci, ter na osebe, za katere veljajo določila občega rudarskega zakona. Vsebina službene pogodbe. § 6 . Vrsta in obseg opravil kakor tudi zanje pristoječe plačilo (denarni ali naturalni prejemki) se, v kolikor se ni nič dogovorilo o tem, določa po za dotično vrsto podjetja obstoječi krajevni šegi. Ako le-te ni, je oprav¬ ljati okolnostim primerna opravila in dajati prav tako plačilo. Kot dogovor velja, ako pripadata pogodbo skle¬ pajoča dela združbam delodajalcev in delojemalcev, kolektivna pogodba, ki se je sklenila med temi združ¬ bami, razen ako se ni nasprotno dogovorilo. 6 Prepuščati stanovalske prostore delojemalcem kakor tudi le-te s hrano oskrbovati na račun plačila, lahko prepovedo udeležena ministrstva naredbenim potom za podjetja gotove vrste ali za okoliš gotovih krajev po zaslišanju korporacij, katerim gre zakonito zastopstvo interesov, ki pridejo v poštev. Delojemalec lahko zahteva po sklenitvi službene pogodbe od delodajalca pismeni zaznamek o bistvenih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe (službenega listka). Takšni nepodpisani zaznamki so oproščeni kolkovnih in neposrednih pristojbin. Zakonita konkurenčna prepoved. § 7 . V § 1, odstavku 1, označeni delojemalci ne smejo brez privolitve delodajalca izvrševati niti samostojnega trgovskega podjetja niti v kupčijski stroki delodajalca sklepati kupčij na lastni ali tuj račun. Če se delojemalec pregreši zoper ta predpis, lahko zahteva delodajalec odškodnino za povzročeno škodo ali namesto tega, da se na račun delojemalca sklenjene kupčije smatrajo kot na njegov račun sklenjene. Glede na račun koga drugega sklenjenih kupčij lahko zahteva povračilo za to dobljenega dobička oziroma odstop pravice do dobička. Pravice delodajalca ugasnejo v treh mesecih od časa, ko je zvedel o sklenjeni kupčiji, na vsak način pa v petih letih od sklenitve kupčije. 7 Plačilo. a) Pravice, kadar je služba ovirana. § 8 . Če je delojemalec po nastopu službenega razmerja vsled bolezni ali nezgode oviran v izvrševanju službe, ne da bi to oviro namenoma ali vsled očitne malo¬ marnosti zakrivil, obdrži pravico do plače do dobe šestih tednov. Zneski, ki jih za dobo oviranja dobiva na podlagi kakega javnopravnega zavarovanja, se ne smejo vra¬ čunati v denarne prejemke. Delojemalec obdrži nadalje pravico do svojih denarnih prejemkov, ako je vsled drugih važnih, njegove osebe tičočih se razlogov brez lastne krivde razmeroma kratek čas zadržan opravljati svojo službo. Če je vsled vojaške službene dolžnosti zadržan opravljati službo, obdrži pravico do svoje plače do dobe štirih tednov, ako je službeno razmerje nepre¬ trgano trajalo že eno leto. Ta pravica odpade, ako je delojemalec odpoklican v vojaško prezenčno službo¬ vanje v zakonito določeni enoletni ali daljši dobi. § 9 . Vsled kake po teh vzrokih povzročene ovire v službovanju, ki ne presega dobe, za katero obstoji pravica do dobivanja plače, se delojemalca ne sme odpustiti. Ako se med oviro odpove, ostanejo njegove pravice med v § 8 določeno dobo v veljavi, čeprav službeno razmerje poprej neha. 8 Nasprotno ugasnejo pravice, ko se službeno razmerje konča, ako se to vsled preteka časa, za katerega se je sklenilo, ali vsled poprejšnje odpovedi neha. Isto velja, ako se odpusti delojemalca iz kakega drugega vzroka nego vsled po obolelosti, nezgodi ali vojaškem službovanju povzročenega oviranja v službi. b ) Provizija. § 10 . Ako je izgovorjeno, da mora dobiti delojemalec provizijo za kupčije, ki jih on sklene ali posreduje, mu pristoji, če ni nič dogovorjenega, tista provizija, ki je običajna za dotično kupčijsko stroko v kraju zavoda, za katerega dela. V kolikor se ni dogovorilo kaj drugega, je pra¬ vica do provizije pri prodajnih kupčijah pridobljena šele tedaj, ko je došlo plačilo in le po razmerju došlega zneska, pri drugih kupčijah, čim je bila kupčija sklenjena. Obračun o provizijah, ki jih je plačati, se napravi, če se ni kaj drugega dogovorilo, koncem junija in koncem decembra vsakega leta, če se pa službeno razmerje razveže pred pretekom koledarskega polletja, takrat se napravi obračun ob izstopu iz službe. Delojemalec sme brez ozira na po drugih zako¬ nitih predpisih obstoječe pravo do vpogleda knjig, zahtevati, da se mu da knjižni izpisek o kupčijah, sklenjenih z njegovim delovanjem. § 11 . Delojemalcu pristoji v dvomu provizija tudi za take kupčije, ki so se brez njegovega neposrednega 9 sodelovanja v dobi službenega razmerja sklenile med njemu odkazanimi ali od njega pridobljenimi odjemalci in delodajalcem. Ako je delojemalec nastavljen izrecno za določen okraj kot edini zastopnik delodajalca, mu pristoji, če se ni kaj drugega dogovorilo, provizija tudi za take kupčije, ki so se brez njegovega sodelovanja za časa službenega razmerja sklenile po delodajalcu ali za tega v tem okraju. Ako je kupčija, ki jo je delojemalec sklenil ali posredoval, ali obveznost tretje osebe, s katero se je kupčija sklenila, vsled krivde delodajalca popolnoma ali deloma izostala, ne da bi imela tretja oseba v to važnih vzrokov, sme delojemalec zahtevati polno provizijo. § 12 . Če delodajalec proti pogodbi ovira delojemalca, da bi zaslužil provizije ali dnevnine (dijete) v dogo¬ vorjenem obsegu ali v obsegu, ki ga je po dogovoru pričakovati, mu pristoji primerna odškodnina. § 13 . S sklepanjem ali posredovanjem kupčij poverjeni delojemalec ne sme brez privolitve delodajalca vzeti od tretje osebe, s katero sklepa ali posreduje za delo¬ dajalca kupčije, provizijo ali drugačno nagrado. Delodajalec sme brez ozira na morebitne druge odškodninske pravice zahtevati od delojemalca, da mu ta izroči nepravično prejeto provizijo ali nagrado. 10 c) Udeležba pri dobičku. § 14. Če je izgovorjeno, da obstoji popolno ali delno plačilo iz deleža pri dobičku od vseh ali določenih kupčij ali da je dobiček na drug način merodajen za višino plačila, se obračuna, če ni drugega dogovora, za preteklo kupčijsko leto na podlagi bilance. Delojemalec sme zahtevati vpogled v knjige, v kolikor je le-ta potreben za presojo pravilnosti obračuna. d) Tekoča plača. § 15 . Tekočo plačo, ki pristaja delojemalcu, je izplačati najkasneje koncem vsakega koledarskega meseca. e) Remuneracija. § 16. Če ima delojemalec pravico do periodične remu- neracije ali do kake druge posebne nagrade, mu pri¬ staja, čeprav se službeno razmerje, predno zapade ta pravica, razveže, v znesku, ki odgovarja razmerju med službeno periodo, za katero se daje nagrada, in med dovršeno službeno dobo. Dopust. § 17. Če je službeno razmerje trajata nepretrgoma že šest mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto ne¬ pretrgan dopust, ki traja najmanj deset dni. Če je 11 službeno razmerje nepretrgoma trajalo že pet let ali petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva, v zadnjem slučaju najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas, ki odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti. Med dopustom obdrži delojemalec pravico do svoje plače. Pri obrtnih podjetjih, v katerih se ne porabljajo več nego trije delojemalci, se lahko dopust dovoli v dveh približno enakih časovnih oddelkih. Dobe, v kateri je delojemalec vsled bolezni ali kake nezgode oviran v opravljanju svoje službe, se ne sme všteti v dopust. Delodajalec ni obvezan dovoliti dopust, če je delojemalec odpovedal. Oskrbovalna dolžnost. § 18. Delodajalec je obvezan, na svoje stroške vse one naprave glede delovnih prostorov in orodja pripraviti in vzdrževati, ki so z ozirom na kakovost službenega opravila potrebne v varstvo življenja in zdravja delojemalcev. Če prepusti delodajalec delojemalcu stanovanjske prostore, se temu namenu ne smejo zdravju škodljivi prostori nameniti. Delodajalec mora zato skrbeti, da so delovni pro¬ stori, kolikor dopušča način opravila, med delovnim časom svetli, snažni in brez prahu, da so po zimi kurjeni in da je dovolj prostorov, ki jih porabljajo delojemalci med odmorom za sedenje. 12 Delodajalec mora v varstvo nravnosti ukreniti one naredbe ki jih zahtevata starost in spol deloje¬ malcev. Konec službenega razmerja. a) Odpoved. § 19 . Službeno razmerje neha s pretekom časa, za ka¬ terega se je sklenilo. Na poskus dogovorjeno službeno razmerje se lahko od obeh delov razveže v prvem mesecu po¬ skusne dobe. Če se je službeno razmerje brez določenega časa dogovorilo ali nadaljevalo, se lahko razveže z odpo¬ vedjo po naslednjih določilih. § 20. Če ni o roku za odpoved izrecnega dogovora ali če ne obstoji za delojemalca ugodnejši krajevni običaj, sme razvezati službeno razmerje po preteku vsakega koledarskega četrtletja vsak del po prejšnji šesttedenski odpovedi. Odpovedni rok se z dogovorom ne more skrčiti pod en mesec in mora vselej petnajstega ali zadnjega dne koledarskega meseca končati. Če je službeno razmerje dogovorjeno le za za¬ časno potrebo, je sme v prvem mesecu vsak del razrešiti vsak čas, ako se drži enotedenskega odpo¬ vednega roka. 13 Odpovedni rok mora biti vedno za oba dela enak. Če sta se dogovorila neenaka roka, velja za oba dela daljši rok. § 21 . Službeno razmerje, ki se je dogovorilo za vso dobo življenja kake osebe ali za dlje nego pet let, sme delojemalec po preteku petih let razvezati, ako se drži odpovednega roka šestih mesecev. Iskanje nove službe. § 22 . Po odpovedi je delojemalcu na njegovo zahtevo dovoliti ob delavnikih primeren čas za iskanje nove službe, ne da bi se mu krajšali prejemki. Natančneje odredbe o času, ki se ima dovoliti, se lahko izdajo naredbenim potom za podjetje dolo¬ čene vrste ali za okoliš določenin krajev. b) Konkurz. § 23 . Če se po nastopu službenega razmerja otvori o premoženju delodajalca konkurz, stopi konkurzna masa v pogodbo. Tekom enega meseca od dneva otvoritve konkurza pa sme delojemalec razvezati službeno raz¬ merje brez odpovedi, upravitelj mase pa, če se drži zakonitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka. Če se službeno razmerje razveže vsled odpovedi upravitelja mase pred pretekom določenega časa, za katerega se je sklenilo, ali če se je v pogodbi 14 dogovoril daljši odpovedni rok, sme delojemalec zahte¬ vati povračilo povzročene mu škode. c) Smrt delojemalca. § 24 . Če umre delojemalec, ki mu je delodajalec na podlagi službene pogodbe prepustil stanovanjske pro¬ store, je izprazniti stanovanje, če je imel delojemalec lastno gospodinjstvo, tekom enega meseca, sicer tekom štirinajstih dni po njegovi smrti. Delodajalec pa lahko zahteva takojšnjo izpraz¬ nitev enega dela stanovanja, v kolikor je to potrebno, da se nastane naslednik in njegova oprava. d) Predčasna razveza. § 25 . Službeno razmerje sme, če se je sklenilo za do¬ ločen čas, pred pretekom tega časa, sicer pa brez vsakega odpovednega roka vsak del iz važnih vzrokov razvezati. § 26 . Za tehten razlog, ki upravičuje delojemalca za predčasni izstop, je zlasti smatrati: 1. če postane delojemalec nezmožen za nadaljno opravljanje službe ali če je brez škode za svoje zdravje ali nravnost ne more nadaljevati; 2. če delodajalec delojemalcu pristoječo plačo nepristojno krati ali pridržuje, če ga pri naturalnih prejemkih s tem, da mu daje nezdravo ali nezadostno 15 hrano, ali nezdravo stanovanje, oškoduje ali krši druge bistvene določbe pogodbe; 3. če se delodajalec brani izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon v varstvo življenja, zdravstva ali nravnosti delojemalca; 4. če zagreši delodajalec nasilnosti, žaljenje nrav¬ nosti ali izdatno razžaljenje časti zoper delojemalca ali njegove svojce ali se brani, varovati delojemalca zoper taka dejanja kakega drugega uslužbenca ali kakega delodajalčevega svojca. § 27. Za tehten razlog, ki opravičuje delodajalca za predčasni odpust, je zlasti smatrati: 1. če je delojemalec nezvest v službi, če v svojem delovanju brez vednosti ali volje delodajalca dovoli, da mu tretje osebe izkazujejo neupravičene koristi, zlasti če sprejme zoper določbo § 13 kako provizijo ali kako drugačno nagrado, ali če zakrivi dejanje, po katerem je nevreden delodajalčevega zaupanja; 2. če je delojemalec nezmožen, opravljati obljub¬ ljena ali po okolnostih primerna dela; 3. če izvršuje v § 1, odstavku 1, označeni delo¬ jemalec brez privolitve delodajalca samostojno trgovsko podjetje, ali če dela v kupčijski stroki delodajalca na lastni ali na tuji račun trgovska opravila; 4. če delojemalec brez pravega ovirnega vzroka opusti po okolnostih izdaten čas opravljanje službe, ali se stanovitno brani, opravljati svojo službo ali se 16 podvreči delodajalčevim odredbam, ki so po predmeta dela upravičene, ali če skuša druge uslužbence zavesti k nepokorščini do delodajalca; 5. če je delojemalec vsled bolezni ali kake ne¬ zgode dlje nego šest tednov ali vsled daljše kazni na prostosti ali vsled odsotnosti v po okolnostih izdatnem času ali vsled poziva v vojaško službo, ki presega za¬ konito trajanje orožnih vaj, oviran v izvrševanju svoje službe; 6. če zagreši delojemalec nasilnosti, žaljenje nrav¬ nosti ali izdatno razžaljenje časti zoper delodajalca, njegovega zastopnika, njegove svojce ali zoper so- uslužbence. § 28. Če delojemalec brez tehtnega razloga predčasno izstopi iz službe ali če zakrivi predčasni odpust, pri- stoji delodajalcu pravica do povračila povzročene mu škode. Za že izvršena dela, katerih plačilo še ni zapadlo, pristoji delojemalcu pravica do primernega delnega plačila le v toliko, v kolikor niso vsled predčasne raz¬ veze službenega razmerja za delodajalca izgubila svojo vrednost bodisi popolnoma ali' po večjem delu. § 29. Če delodajalec delojemalca brez tehtnega razloga predčasno odpusti ali če ga zadene krivda na pred¬ časnem izstopu, sme delojemalec brez ozira na more¬ bitne nadaljne pravice do povračila škode poleg onega — 17 dela plače, ki odgovarja dosedanjemu delu, zahtevati po pogodbi pristoječo mu plačo za ono dobo časa, ki bi morala do končanega službenega razmerja vsled preteka določenega pogodbenega časa ali vsled pravilne odpovedi preteči. Cela plača zapade, ko se službeno razmerje razveže. e) Odstop od pogodbe. § 30. Če je delojemalec sprejet z izrecnim pogojem, da ima nastopiti službo natančno na določen dan, sme delodajalec odstopiti od pogodbe, če delojemalec iz kakršnegakoli vzroka ne nastopi službe določeni dan. Razen v tem slučaju sme delodajalec pred na¬ stopom službe odstopiti od pogodbe, če delojemalec, ne da bi ga neodložljiva ovira zadržala, ne nastopi dogovorjeni dan službe ali če se vsled neodložljive ovire nastop službe za več nego 14 dni zakasni. Isto velja, če delodajalca tehten razlog upravičuje, da delo¬ jemalca predčasno odpusti. Delojemalec sme pred nastopom službe odstopiti od pogodbe, če ga tehten vzrok upravičuje do pred¬ časnega izstopa iz službenega razmerja. Isto velja, če se nastop službe vsled delodajalčeve krivde ali vsled drugega tega zadevajočega slučaja zakasni za več nego 14 dni. Ako delojemalec v zadnjem slučaju ne glede na zakasnitev nastopi službo, mu pristoja plača od dneva, ko bi se morala služba nastopiti. 2 18 Če se pred nastopom službe otvori o delodajal¬ čevem premoženju konkurz, sme tako upravitelj mase j kakor delojemalec odstopiti od pogodbe. § 31 . Če je delodajalec brez tehtnega vzroka odstopil od pogodbe ali če je vsled lastne krivde dal upravičen povod delojemalcu do odstopa, mora delojemalcu po¬ vrniti plačo, ki temu pristoja za čas, ki bi moral po pravilni odpovedi na dan službenega odstopa preteči do končanega službenega razmerja. Če se je službeno ; razmerje sklenilo za določen čas, mora delodajalec j delojemalcu, če dogovorjena službena doba ne presega treh mesecev, povrniti na vso dobo odpadajočo plačo, če pa dogovorjena službena doba presega tri mesece, za tri mesece odpadajoči delni znesek plače. More¬ bitnih nadaljnih pravic do oškodnine se predstoječa določila ne dotikajo. Enake pravice pristojajo delojemalcu, če je upra- ' vitelj mase odstopil od pogodbe. Če je delojemalec brez tehtnega razloga odstopil od pogodbe ali če je vsled lastne krivde dal delo¬ dajalcu upravičen povod za odstop, sme delodajalec zahtevati odškodnino. Obojestranska krivda. § 32 . Če sta oba dela kriva odstopa ali predčasne raz¬ veze službenega razmerja, je sodišču po prosti presoji . odločiti, če in v kaki višini pristoja odškodnina. 19 Vrstni red odškodninskih pravic v konkurzu. § 33. V kolikor :ie presegajo na podlagi §§ 23, 29 in 31 od delojemalca uveljavljene zahteve zneska plače, ki odpade na eno leto, spadajo v prvi razred kon- kurznih terjatev (§ 43, št. 2, konkurznega reda). Rok za uveljavljenje odškodninskih pravic. § 34. Odškodninske pravice zaradi predčasnega izstopa ali predčasnega odpusta v zmislu §§ 28 in 29, dalje odškodninske pravice zaradi odstopa od pogodbe v zmislu § 31 se morajo tekom šestih mesecev pri so¬ dišču uveljaviti, sicer se izključijo. Rok prične pri pravicah prvoimenovane vrste s pretekom dneva, ko se je izvršil izstop ali odpust, pri pravicah zadnjeimenovane vrste s pretekom dneva, ko bi se moralo nastopiti službo. Kavcija. § 35. Če je delojemalec dal kavcijo, sme, če delodajalec ob končanem službenem razmerju dvigne zoper njega odškodninske pravice, zahtevati, da se kavcija položi pri sodišču. Konkurenčna klavzula. § 36. Dogovor, vsled katerega je delojemalec za čas po končanem službenem razmerju omejen v svojem 20 pridobitnem delovanju (konkurenčna klavzula), je ne¬ veljaven, če je delojemalec ob času dogovora nedo- leten ali če letna plača ob času končanega službe¬ nega razmerja ne presega zneska 4000 K. Pri višji plači je tak dogovor le v toliko veljaven, v kolikor: 1. zadeva omejitev delovanje v opravilni stroki delodajalca in ne presega dobe enega leta, in 2. omejitev po predmetu, času ali kraju in v raz¬ merju do kupčijske koristi, ki jo ima delodajalec od nje, nepravično otežuje bodoči zaslužek delojemalca. § 37. Če je delodajalec vsled lastne krivde dal delo¬ jemalcu opravičen povod za predčasni izstop ali za odpoved službenega razmerja, ne more uveljaviti po konkurenčni klavzuli vtemeljenib pravic zoper delo¬ jemalca. Isto velja, če delodajalec razveže službeno raz¬ merje, izvzemši morda, da je dal delojemalec vsled lastne krivde v to vtemeljen povod ali da je delo¬ dajalec pri razvezi službenega razmerja izjavil, da bo v dobi omejitve dajal delojemalcu nazadnje mu pri- stoječo plačo. Če je delojemalec za slučaj, da se ne bi držal konkurenčne klavzule, obljubil konvencionalno kazen, sme delodajalec zahtevati le zapadlo kazen; pravica do izpolnitve ali do povračila nadaljne škode je iz¬ ključena. 21 Konvencionalne kazni. § 38. Znižanje konvencionalnih kazni je podvrženo sodišču. Izpričevalo. § 39. Delodajalec je obvezan, delojemalcu ob končanem službenem razmerju na zahtevo dati pismeno izpriče¬ valo o dobi in načinu delovanja. Vpisi in opazke v izpričevalu, vsled katerih se delojemalcu otežuje dobiti novo službo, so nedopustne. Če zahteva delojemalec med službenim razmerjem izpričevalo, se mu ga mora na njegove stroške dati. Izpričevala, ki so v shrambi delodajalca, se mo¬ rajo delojemalcu na zahtevo izročiti. Nujni predpisi. § 40. Pravice, ki pristojajo delojemalcem na podlagi določil §§ 8, izvzemši zadnji stavek, 9, 10, zadnji od¬ stavek, 12, 14, odstavek 2, 15, 16, 17, odstavek 1 do 4, 18, 19, odstavek 2, 20, odstavek 2 do 4, 21 do 24, 29, 30, odstavek 2 do 4, 31, odstavek 1 in 2, 34, 35, 37 do 39, se ne morejo s službeno pogodbo niti razveljaviti niti omejiti. 22 Pristojnost obrtnega sodišča. § 41. Za spore iz službenih razmerij, ki so v tem za¬ konu uravnana, so pristojna obrtna sodišča, če se na delodajalčevo podjetje uporablja obrtni red. Razmerje do drugih zakonov. § 42. V kolikor ta zakon ne določuje kaj drugega, se na službena razmerja, ki so v tem zakonu uravnana, uporabljajo predpisi občnega državljanskega’ prava o službeni in mezdni pogodbi. Istotako ostanejo, v kolikor ta zakon ne določuje kaj drugega, predpisi obrtnega reda izvzemši §§ 72, 77, 80 do 80 i, 81, 84, 85 za v tem zakonu urejena službena razmerja, na katera se uporablja obrtni zakon v veljavi. Člen II. Po zaslišanju korporacij, ki so po zakonu pokli¬ cane zastopati vpoštevne koristi (trgovske in obrtniške zbornice, odvetniške, notarske zbornice itd.), se lahko vpoštevajoč vrsto podjetja in potrebščine prebivalstva naredbeniin potom določi, da se morajo predpisi obrt¬ nega reda o nedeljskem počitku in delovnem času pri¬ merno uporabljati na službena razmerja, ki so v tem zakonu urejena in niso podvržena obrtnemu redu. Nadzorstvo, ako se s tem in s §§ 18 in 39 tega zakona utemeljene obveznosti drže, se lahko nared- —. 23 benitn potom izroči obrtnim nadzornikom v zmislu zakona z dne 17. junija 1883, drž. zak. št. 117. Natančneje določbe o kompetenci in o pravicah oblasti za sprejem ovadb in za kaznovanje prestopkov, in sicer v okviru določil § 133 obrt. reda, kakor tudi o dopustnih pravnih lekih, se imajo naredbenim potom izdati. Člen III. Določila tega zakona je uporabljati na službena razmerja, ki obstoje ob času, ko zadobi veljavo. §§ 28, 29, 32 in 34 ni uporabljati, če se je slu¬ žbeno razmerje, predno je zadobil ta zakon veljavo, predčasno razvezalo. Člen IV. Ta zakon stopi z dnevom, ki ga določi pravo¬ sodno ministrstvo potom naredbe, najkasneje 1. ja¬ nuarja 1911 v veljavo. Člen V. Ta zakon izvršiti, je naročeno pravosodnemu, trgovskemu in ministru za notranje stvari. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIIINICA 00000465047