Za reorganlzacijo publikacij Mladinske matlce »Naš rcd« in publikaciie Mladinske matice je prav za prav ustvarila splošna zahteva po šolskem listu, ki naj nadomesti nepopolno in nezadostno čtivo v šolskih čitankah in pa nagnjenje mladine do varijacije. Nele učiteljstvo, ki kontrolira naše mladinske izdaje, temveč tudi jaz sam, sem se stalno vpraševal, ali je naš mladinski mesečnik in ako so publikacije Mlad. matice zadostile tej zahtevi. Na žaltost, sem si moTal priznati, da ne. Kajti na 32. mesečnih straneh ni mogoče nakopičiti snovi, ki bi bila primerna za vse starostne stopnje naše mladine. Najbolj so se morali zanemarjati najmlajši, ker tvorijo le manjšo polovico čitateljev naših publikacij. Prejemal sem pritožbe in prošnje učiteljev elementarnih razredov, naj vendar uvrstim več snovi za 2. in 3. razred ter za drugo polletje 1. razreda. Povsem jim nisem mogel ustreči, ker bi mogel to storiti le na račun snovi za ostale staroistne stopnje. Izvršil se je tudi poizkus s šolskim fistom, ki je še bolj drastično pokazal, da se s par časopisnih strani ne da služifti vsem. Podobno je s knjigami Mladinske matice, ki jih redno izdaja vsako leto. Z večino knjig se more zadovoljiti le del mladih čitateljev, za ostali del so v snovi In stilu pretežke. Od štirih knjig je le ena dostopna najmlajšim. Zaradi tega sem bil stavil odboru Mladinske matice naslednji predlog: 1. »Naš rod« naj se deli v dve samostojni mesečni publikaciji: Prva bodi namenjena najmlajšim in se v snovi oziraj na splošno časovno šolsko snov. Sestavki v tem delu naj bodo kratki, pestri in ilustrativno bogati. Druga naj obsega prilično podobno snov, kot jo je prinašal »Naš rod« do sedaj, pridobljeni prostor pa naj se izpolni s primerno prikrojenimi opisi aktualnih dbgodkov, vendar tako, da bodo zopet izpopolnjevali predpisano šolsko gradivo. 2. Istotako naj se razdele redne publikacije Mladinske matice, ki jih izdaja vsako leto v juniju. Vsaka skupina naj prejme po tri knjige v obsegu do 16 tiskovnih pol. Naj- mlajši, t. j. naročniki »Našega roda za najmlajše«, naj dobe eno slikanico in eno povest, in še zbirko drobnih povesti; druga skupina, t. j. mladina od 4. razreda dalje pa poleg dveh knjig leposlovne vsebine, eno knjigo realne vsebine. »Kresnice« naj odpadejo, ker njeno snov lahko prinaša reorganizirani »Naš rod za zrelejšo mladino«. Seveda je uspeh te zamisli mogoč le tedaj, ako bodo za napredek in pravo usmerjenost obeh listov in publikacij skrbeli tucli tisti tovariši, ki se sicer trudijo najti novih p>oti v lastnem razredu, ne pošiljajo pa fistu nikakih konkretnih primerov novih pobud. Ta predlog si je odbor Mladinske matice osvojil in pri tem ugotovil, da bi bila reorganizacija mogoča le tedaj, če bi se obseg listov skrčil na vsakega po 24 strani ter za vsako skupino dvoje ali troje rednih knjig v obsegu 16 tiskovnih pol in če ostane članarina ista, t. j. ako bo vsak član Mladinske matice bodisi za list in knjige za nižjo stopnjo, bodisi za list in knjige za višjo stopnjo plačeval devet-mesečno članarino po Din 2'50. Kajti ugotovljeno je, da bodo skupni stroški zaradi razdeljenega števila skupnih naročnikov narasli, kakor bodo narasli stroški za tisk in za sotrudnike, ki se bodo podvojili, medtem ko se bodo pocenili le izdatki za papir. O kakem znižanju članarine tedaj ne more biti govora, ako nočemo, da postane obstoj Mladinske matice iluzoričen. Sreska učiteljska društva bodo kmalu prejela poziv Mladinske matice, naj o tem predlogu razpravljajo, da bo mogoče skupščini v juliju sprejeti končne sklepe. Mislim, da ne bo odveč, če se tudi učiteljstvo še 'pred sreskim obonim zborom svojega društva spozna z glavnimi obrisi tega vprašanja. da laže sodeluje pri razpTavi. Pri tem lahko tudi med svojimi učenci ugotovi, ali bi in za koliko bi v primeru poskočilo številb naročnikov iz nižjih razredov. Ta ugotovitev bi bila Mladinski matici neobhodno potrebna zaradi končne določitve obsega njenih publikacij. J. Ribičič.