DUŠAN NOVAK 
IZVIR PRI KOŠPIRJU, MOŽNI VODNI VIR ZA OSKRBO 
Pri raziskovalnih delih za rudnik urana v Zirovskem vrhu so se kmalu 
pojavile potrebe po vodi, predvsem po pitni in sanitarni vodi za rudarske 
obrate v Todražu. Načrti so se precej spreminjali in raziskave so bile dolge, 
pot do realizacije pa še daljša in zato dražja. 
2e v letu 1968 so bile v okviru Geološkega zavoda SRS iz Ljubljane oprav 
ljene prve hidrogeološke raziskave, ki so imele namen izbrati vodni vir, iz 
katerega naj bi se oskrbovali rudarski obrati. Pregledana je bila bližnja oko 
lica rudnika in izdvojili so tri izvire, ki so jih poimenovali: izvir pod vasjo 
Hrastje (10—15 1'min); izvir na ovinku (ok. 1 1/sek) in izvir pri Podlesarju v 
Zirovskem vrhu (ok. 0,07 1/sek). 
Tedanja študija je predlagala, naj zajamejo izvir na ovinku ali pa nepo 
sredno potok Brebovščico. Možen bi bil tudi priključek na obstoječi vodovod 
v Gorenji vasi. 
Leta 1970 so podrobneje raziskovali okolico teh vodnih virov in opravili 
njihove meritve. Izvir pod vasjo Hrastje je dajal 51/sek, izvir na ovinku 
4,5 1/sek, izvir pri Podlesarju, ki je bil dodan opazovalni mreži, pa 5,4 1/sek. 
Posebej so opozorili na »izvir pri Košpirju« v dnu doline, kjer je bila kasneje 
izvrtana poševna vrtina. Le-ta je prevrtala do globine 30,70 m zdrobljen dolo 
mit, do globine 55 m pa razpokan dolomit. Dotoke podzemeljske vode so opa 
zovali takole: 
Globina (m) 
9.00— 9.50 
13,20—13,70 
10,90—25,80 
skupno 
Dotok (17sek) 
3,00 
1,50 
0,63 
5,13 
Dolomit je ladinski in je zelo razpokan zaradi bližine prelomov, ki potekajo 
po dolini Brebovščice in po grapi proti Prelesju. Dolomit na severni strani 
prekrivajo karnijske piroklastične kamnine in predstavljajo krovninsko bariero. 
Na vzhodni strani se ta dolomit stika z anizičnim dolomitom, ki gradi ozemlje 
v območju Prelesja in Lučin. Vmes nahajamo ponekod ozko cono ladinskega 
skrilavca, konglomerata in dolomita, kar pa ne predstavlja bariere. 
Razpokan in pretrt dolomit je manj propusten, posebej v zgornjem delu 
vrtine preprečuje pretakanje vode in ločuje površinski odtok od vodonosnikov 
v večji globini. 
Med raziskavami je bila voda kemično primerna; z bakteriološkega stali 
šča pa brez sterilizacije ni primerna za uporabo. 
12 Loški razgledi 177 
Geološka skica zaledja izvira pri Košpirju: ] — grušč s prodom in peskom, dobro prepustno, slab rezervoar; 2 — drobljiv in mestoma laporast dolomit, srednje prepustna kamnina; 3 — 
zrnat in mestoma porozen dolomit, srednje prepustna kamnina, značilna razpokUnska in se kundarna poroznost; 4 — menjavanje laporja, tufa, tufita s plastmi sivega apnenca, pisan do-
lomitni konglomerat, tufski in silificirani skrilavci; 5 — geološka meja; 6 — vpad plasti; 7 — tektonske linije; 8 — izviri; 9 — prenilcanje površnske vode; 10 — vrtina 
Po vrtanju so leta 1970 opravili tudi črpalni preizkus: 
Z n ižanje gladine S (m) 
0,08 
0,63 
1,40 
1,92 
Izdatnost vrtine Q (1/sek) 
6,48 
12,62 
17,80 
21,73 
Pri še večjih depresijah se je količina na izviru močno zmanjšala. Zaradi 
tega so takrat priporočili, da mora biti prelivni nivo izvira še vedno nad 
strugo potoka, to je, da iz vrtine lahko črpajo le 20 1/sek. vode. 
178 
V letih od 1973 do 1975 smo v območju Zirovskega vrha izvajali obsežne 
regionalne hidrogeološke raziskave in določevali tudi ozadje naravne radio 
aktivnosti. Ponovno smo kemično analizirali vrsto voda, napravili niz bakte 
rioloških analiz in organizirali redno mesečno opazovanje nekaterih vodnih 
objektov, med njimi tudi izvira pri Košpirju. 
Vsa ta leta je voda iz vrtine prosto iztekala. 
Leta 1976 je bil izdelan projekt zajemanja vode na vrtini in voda znova 
nekajkrat analizirana. Rezultati so bili zelo spremenljivi. Sklepali smo, da 
zaradi tega, ker je okolica vrtine neurejena, površinski potok onesnažuje 
vodo, ki izteka iz vrtine. Voda, ki priteka iz globine, se v površinski coni one-
znaži z vodo, ki priteka po površju. 
Leta 1979 smo na območju izvira pri Košpirju raziskave obnovili. Ze v 
času rednega opazovanja smo videli, da se je količina prosto iz vrtine izteka 
joče vode zmanjšala, ter je sedaj statični odtok le 0,3 1/sek. 
Črpalni poizkus je dal naslednje rezultate: 
Znižanje gladine S (m) 
— 0,24 
— 1,20 
— 3,40 
— 4,80 
Opazovanja, ki so bila opravljena na izviru pri Košpirju: 
Datum 
07. 07. 
01. 10. 
06. 11. 
12. 12. 
17. 01. 
27. 02. 
18. 03. 
16. 04. 
15. 05. 
12. 06. 
30. 07. 
20. 08. 
25. 09. 
17. 10. 
19. 10. 
16. 12. 
13. 01. 
10. 02. 
10. 03. 
15. 04. 
12. 05. 
17. 06. 
08. 07. 
18. 08. 
24. 09. 
10. 12. 
05. 02. 
18. 05. 
23. 08. 
1970 
1973 
1973 
1973 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1974 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1975 
1976 
1977 
1979 
Cel. trdota 'dH 
13,8 
13,4 
13,9 
13,3 
13,6 
14,1 
13,0 
14,0 
13,6 
12,1 
14,1 
14,1 
12,5 
13.9 
14,2 
14,1 
14.2 
14.1 
14,0 
13,6 
13,8 
14,0 
14,0 
14,6 
15,3 
14,4 
13.9 
14,0 
13.6 
Pretok Usek 
0,7—1,0 
2,0—3,0 
0.5 
0.5- 1.0 
2.0 
0.3 
0,5—0,8 
0.3 
0.3 
0.5 
0.3—1,4 
2,0—3,0 
0.3 
0,3 
KMnOj 
mg/l 
4,1 
12,0 
1,6 
4.7 
2,5 
NO, 
mg/l 
4,9 
4,6 
4,6 
4.4 
4,3 
Vrsta analize 
kemična 
orient. kem. 
kem., prim. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
orient. kem. 
kem., bakt., ne ustr. 
kem., bakt. ustr. 
kem., bakt. ustr. 
kem. ustr., bakt. ne ustr. 
179 
Izdatnost vrtine Q OVsek) 
0,30 
5,90 
10,00 
12,50 
180 
SpremirvJarvJ
e celotn
e trdot
e vod
e z
a izvi
r pr
i KoSolrJ
u (jp
n žagi)
, izvi
r n
a ovink
u A
n izvi
r o
b Brebovščici
 V
 primerjavi
 s
 tokom
 padavin 
Iz poskusa sklepamo, da je v današnjem stanju možno črpati iz vrtine okoli 
10 l/sek. Kemična analiza vode je bila ugodna; bakteriološka slika pa kot obi 
čajno neugodna zaradi prisotnosti patogenih bakterij, ki so lahko prišle v vodo 
skozi razpokano cono s površja. 
Zaključki 
Območje zgornjega toka Brebovščice je bilo dokaj podrobno raziskano. 
Vodni viri tega območja so perspektivni predvsem za oskrbo obratov rudnika 
urana Zirovski vrh. Napravljene so bile številne kemične analize, vrtanje in 
črpalni poizkusi. 
Izmed predlaganih vodnih virov smo najbolj podrobno preiskali izvir pri 
Košpirju; izvrtali smo tudi vrtino, v kateri je bil odkrit vodonosnik z arteško 
vodo. 
Med projektiranjem zajetja smo napravili nekatere nesistematične analize, 
ki so dale spremenljive rezultate. Na redke negativne rezultate analiz v seda 
njem stanju tod vpliva predvsem neurejena okolica in površinska voda. Bak 
teriološko zaradi tega voda ni bila primerna (razen v redkih primerih); ke 
mično pa je bila voda vedno primerna, le enkrat ne, ko gre bržkone za napako 
pri jemanju vzorca. 
Ugotovili smo tudi, da se je količina prosto iztekajoče se vode v desetih 
letih ustalila in zmanjšala na 0,3 l/sek. Pri morebitnem izkoriščanju te vode (s 
črpanjem tudi 10 l'sek) bi kazalo obravnavati širše območje do Lučin in Dolge 
Njive in dovoljevati novogradnje le, če so naselja opremljena s kanalizacijo. 
Posebno pozornost bi morali posvetiti neurejeni ozki makadamski cesti, ki je 
tik nad izvirom. 
Razen izvira pri Košpirju, bi bilo moč izkoristiti še druge vodne 
vire, ki so od njega oddaljeni le dober kilometer: izvir na ovinku 
(enoletno redno opazovanje je pokazalo, da bi lahko izkoristili med 5 in 16 l/sek. 
vode); izvir pri Bolku (s količinami med 5 in 10 l/sek — dne 5. 8. 1975 
je tod teklo 124 1 'sek); izvir ob Brebovščici, ki smo ga redno opa 
zovali od leta 1973 do 1975 — izmerili smo pretoke med 0,2 in 12,0 l/sek, trdote 
so se spreminjale med 7,0 in 9,3 stopinjami dH. 
181