1 DOLENJSKI LIST
Cd Trubarja prek Vodnika, Prešerna, Cankarja do Župančiča se je krepila slovenska miselnost, dokler se ni končno utrdila v zavesti delavskega razreda, ko se je ta zavedel, da mora voditi narod k njegovi narodnostni in socialni osvoboditvi. Že Cankar je zapisal: »Na tebi, na tvojih plečih, na plečih delavca-proletarca leži bodočnost slovenskega naroda.« Leto 1941 je pokazalo, da je to res. če bi se bil namreč pustil narod voditi reakciji, kakor se je to dogajalo v zgodovini, bi se s tem predal na milost in nemilost svojim lastnim razteleševalcem. Spet bi moral upogniti hrbet pred zatiralci, kakor je to moral delati stoletja. Njegovega odgovora svojim zasužnjevalcem bi se potomci sramovali, kakor mi ne moremo biti ponosni na marsikaj v zgodovini slovenskega naroda.
Zgodilo se je drugače. Slovenski narod se ni zadovoljil več samo s sanjami in čakanjem na tisti veliki dan, ko bo odrešen suženjstva in težkega jarma. Ni hotel čakati, da bi močnejši pokončali fašistično zver in potem odločili o bodočnosti slovenskega naroda. Drugega Ver-saillesa, kjer so po prvi svetovni vihri še bolj razkosali že tako in tako majhen slovenski narod, si večina Slovencev ni več želela. Ustanovitev Osvobodilne fronte, katere pobudnik je bila Komunistična partija Slovenije, je pomenila črto čez preteklost in novo, samozavestnejšo pot Slovencev k svobodi in k novi, demokratični, na enakopravnosti narodov temelječi Jugoslaviji.
Za svobodo je bilo treba plačati krvni davek. Raz-plamtel se je boj na življenje in smrt. Šlo je za biti ali ne biti slovenskega naroda. Med pokanjem pušk in grmenjem topov, tako rekoč v srcu hitlerjevske Nemčije je iz pogumnega, neustrašenega boja domoljubov, ki jim ni bilo žal žrtvovati   svoje življenje,
klila tudi nova ljudska oblast — država pravičnejše ureditve. Slovensko ljudstvo je pisalo eno najbolj častnih dejanj v svoji zgodovini. Pod vodstvom Komunistične partije Sloveni-
1963 ustava socialistična republike Slovenije.
Štiri temeljne točke
Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal v Kočevju od 1. d i 3.
nili objektov, šol, stanovanjskih hiš. Stekle so nove proge. Temo je razsve-tila elektrika.
Odposlanci so pred dvajsetimi leti izrazili globoko ljubezen do tovariša Tita, čigar ime je simboliziralo boj za svobodo. Danes ni ljubezen do Tita nič manjša: ona polni tudi srca mladih, ki niso bili priča junaškega boja jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom. Titovo ime izgovarjajo s spoštovanjem po vsem svetu, ker je simbol vere v mir in človeški napredek. Tito se ni nikoli izneveril svojemu ljudstvu, zato tudi ni izgubil njegove velike ljubezni.
Tudi pred nastankom stare Jugoslavije je slovenski narod izrekel željo, da hoče živeti svoboden in samostojen v demokratični Jugoslaviji. Njegovih teženj niso upoštevali, njegovo voljo so prezrli. Namesto da bi bil svoboden in sa-
Včeraj in danes
je si je gradil slovenski narod svojo državnost. Ta pot ni vodila le skozi neštete krvave boje, temveč tudi skozi razvoj Osvobodilne fronte prek Zbora odposlancev slovenskega naroda v Slovenski narodnoosvobodilni, odbor in v Slovenski narodnoosvobodilni svet ter končno v ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije in v skupščino Socialistične republike Slovenije. Treba jc bilo prehoditi krvavo pot, preden je bila 18. novembra 1946 sprejeta prva slovenska ustava in 9. aprila
SPORED PRIREDITEV
ob 20. obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Danes bodo na vrsti prve prireditve, namenjene proslavam ob 20. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
V KOČEVJU bo ob 10. uri slovesno zasedanje občinske skupščine ob občinskem prazniku (v Seško-vem domu). Ob 11. uri bodo v novem domu telesne kulture odprli razstavo »Družbeni in gospodarski razvoj Kočevske 1953—1963«.
V LJUBLJANI bodo v Moderni galeriji danes popoldne slovesno odprli razstavo »Razvoj ljudske oblasti v Slovenji«.
Sobota, 5. oktobra: v Ljubljani se bo ob 10. uri začelu slavnostno zasedanje skupščine Socialistične republike Slovenije, na katerem bodo poslanci nase republike počastili pomen 20. obletnice kočevskega Zbora odposlancev. — V Kočevju bo popoldne ob 17. uri promenadni koncert godbe LM na Trgu 3. oktobra, zvečer pa bosta dva pomembna kulturna dogodka: v SeSkovem domu bosta Drama SNG in ljubljansko Mestno gledališče priredila »Kaztrgance« Mateja Bora; hkrati bo v kino dvorani koncert Partizanskega invalidskega zbora.
Nedelja, 0. oktobra: v Kočevju bodo ob 9.30 odprli razstavo »Likovna umetnost s tematiko NOB« (v SeSkovem domu). Ob 11. url se bo na Trgu 3." oktobra začelo množično zborovanje v počastitev 20-jetnice Zbora odposlancev našega naroda. Popoldne bodo v Kočevju kulturne, športne in zabavne prireditve.
V okviru proslav kočevskega Zboru bo RTV Ljubljana oddajala te dni poseban program; izšla oo posebna številka »Tovariš««, v soboto pa bo tudi DEI.O izdalo slavnostno številko.
oktobra 1943, je predstavljal ustavnopravni temelj lastne državnosti slovenskega naroda. Zaradi tega ga štejemo med najpomembnejše prelomne dogodke, ki so začrtali novo, svetlejšo prihodnost slovenskega naroda v svobodni družini jugoslovanskih narodov. To so bili mejniki v velikem boju, v katerem so Slovenci zaprli žalostno poglavje svoje zgodovine in odprli novo knjigo.
Delo zbora in njegove sklepe lahko strnemo v štiri temeljne točke:
■ NEIZPROSEN BOJ PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDA JALCEM.
■ GLOBOKA IN ISKRENA L1UBEZEN DO TOVARIŠA TITA.
■ ZELJA ŽIVETI V DEMOKRATIČNI, NA NARODNI ENAKOPRAVNOSTI ZGRAJENI JUGOSLAVIJI.
« ZAUPNICA IZRŠNE-MU ODBORU OF ZA USPEŠNO VODSTVO NARODNOOSVOBODIL NEGA GIBANJA IN IZVOLITEV SNOO KOT VRHOVNEGA PRED STAVNIŠKEGA ORGA NA Z ZAKONODAJO IN IZVRŠILNO FUNKC1 JO.
Ko danes — z razdalje dvajsetih let — ocenjujem:) delo Zbora odposlancev slovenskega naroda, ugotavljamo, da niso bili zaman njegovi sklepi in da se v vseh dvajsetih letih graditve nove družbe nismo odtegovali uresničeva-vanju velikega izročila. Sklepe smo izpopolnili in presegli. Izgnali smo okupatorja in z narodnega telesa iznrali madež izdajalcev. Obnovili smo noruše-no domovino. Iznolnili smo prvo netletko. Rekli smo: Zgradili bomo Litostroj. In smo ga zgradili. Pod našimi rokami je zraslo na tisoče novih tovarn, kultur-
mostojen, so ga razkosali med štiri države. To pa samo zato, ker je zaupal, da bodo tisti, ki so mešetari li z usodo narodov, upoštevali težnje širokih ljudskih množic.
Tokrat slovenski narod ni čakal, kaj bodo drugi sklenili. Sam, z golimi rokami, v boju s tisočkrat močnejšim sovražnikom si je izbojeval pravico do samoodločbe. S tako legitimacijo se je zavestno odločil za novo Jugoslavijo, v kateri je videl možnost neoviranega, svobodnega in samostojnega lastnega napredka. Take, na narodni enakopravnosti zgrajene demokratične Jugoslavije, izoblikovala volja velesil, zgradili so jo jugoslovanski delovni ljudje. Med graditelji je bil tudi slovenski narod.
Srečna bodočnost slovenskega naroda
Na zasedanju prve slovenske ustavodajne skupščine je veliki pokojnik, človek ljudstva, mojster slovenske besede, za Prešernom največji slovenski pesnik Oton Zupančič izrekel tele besede:
»Ko gledam, tovariši, vaše vrste, mi prepleta domišljijo šumenje naših gora. Tukaj bi moralo dišati po zelenju, po zelenih gozdovih in voda bi morala šumeti, zakaj vse, kar vidim tukaj pred seboj, se mi zdi en sam partizan.«
Tedaj, ko so se v Filhar-monični dvorani slišale Zupančičeve besede kot pesem, smo pisali leto 1946. Sedemnajst let kasneje, ko se je letos prvič sešla nova skupščina, v kateri je veliko mladih, ki niso mogli biti partizani, ker so bili premladi, bi pokojni velikan, če bi še živel, pozdravil poslance morda takole:
»Ko gledam, tovariši, vešč vrste, mi preleta domi-
DETAJL SPOMENIKA NOB V KOČEVJU
šljijo brnenje strojev, ropot traktorjev, živahen po-menek delavcev — upravljavcev. Tukaj slutim o-gromen napredek - številne tovarne, nove šole, prostrane kulturne domove, nepregledne plantaže, zakaj vse, kar vidim tukaj pred seboj, se mi zdi kot cn sam delovni človek — upravljavec«
Skozi vseh dvajset let smo zvesto izpolnjevali izročila in uresničevali perspektive, ki sta jih odprla prvi slovenski parlament v naši republiki in malo kasneje II. zasedanje AVNOJ v jugoslovanskem obsegu. Naša nova ustava je najlepši dokaz, da smo razvili, utrdili in poglobili temelje naše družbene ureditve: samoupravljanje delovnih ljudi.in družbeno lastnino. Od stopnje do stopnje smo izpopolnjevali in dovrševa-
li našo socialistično skupnost, v kateri vladajo delovni ljudje sami. Skozi delavske svete se je vsa ta leta zvrstilo že več kot četrt milijona delavcev in U-službencev. V organih oblasti in komunalnih samoupravnih organih dela zdaj 31.000 občanov, v organih upravljanja v družbenih službah 25.000, v zadružnih svetili in zbornicah 9.000, stanovanjski sklad upravlja 31.000 občanov itd. Bolj
(Nadaljevanje na 2. str.)
VREME
OD 3. DO 13. OKTOBRA
Med 4. in T. oktobrom močnejši dež z ohladitvijo, nato vseskozi lepo oziroma suho vreme; okrog 12. oktobra mogoče prehodno poslabšanje.
(Nadaljevan* s 1. str.) kot samo številke pa vsebino novega časa razkriva življenje samo, ki nam ponuja možnost, da kjerkoli hočemo, v tovarni, šoli, na polju, v znanstvenem laboratoriju, srečamo novega človeka, bolj samozavestnega in ponosnega, z vedrim pogledom v prihodnost, človeka, ki je priprav-. Ijen sicer godrnjati, če S6* kje zatika po krivdi birokratov in samozadovoljne-žev, a ki bi zastavil lastno življenje za obrambo velikih pridobitev.
Nesluten napredek Slovenije
Včasih se zdi, kakor da Slovenija ni kaj prida napredovala in da se njen napredek sploh ne da primerjati s slikovitim napredovanjem drugih republik. Tu pa tam se najde tudi zlobnež, ki trdi, da bi tedaj, če bi bili sami, hitreje napredovali. Sicer pa se
nes smo nezadovoljni, če se zatakne pri prodaji o-sebnih avtomobilov. V nebo kipijo številni »nebotičniki« kot nekaki simboli novega življenja, dovolj vzravnanega, da bi v njem ljudje lahko rasli v svobodne osebnosti. Razlivamo hiše, da bi razširili ulice. Zgoščen promet, dolge kolone avtomobilov so nas pregnale na pločnike in prečkati smemo ceste samo na prehodih. Na strehah so čedalje bolj pogoste televizijske antene.
Medtem ko še pred leti sploh nismo poznali kategorije »trajne dobrine«, so le-te v našem življenju dobile vidno mesto. Hladilniki in drugi električni aparati so postali že potreba. Naša industrija je začela proizvajati vrsto novih izdelkov: motorna vozila, radijske aparate in drugo. Čeprav smo začeli izdelovati motorna vozila šele pred trinajstimi leti, je znašala lanskoletna proiz-
VČERAJ Ml DMS
v svojem ponosu na jugoslovansko prvenstvo v industrijski razvitosti kaj radi sklicujemo na nekakšno podedovano industrijsko tradicijo. Tako pravimo: Bili smo razviti že pred vojno. Že v avstro-ogrskih časih smo dobili prve tovarne. Naša produstivnost dela je že kar na evropski ravni... Pri tem pozabljamo, da je bila tudi Slovenija kmečka dežela z dokaj pičlo industrijo, šele Zbor odposlancev slovenskega naroda je odprl nove perspektive in šele v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov je bifo mogoče spremeniti Slovenijo v pretežno industrijsko republiko. Sama takega napredka ne bi nikoli doseg-sla, ker bi bila prej plen igre reakcionarnih sil. Iz lastne zgodovine smo se veliko naučili.
Današnji napredek dela hitre korake. Pred našimi očmi in v nas samih se tako hitro vrste spremembe, da jih pogosto sploh ne opazimo, ne zaznavamo. Pogosto ne znamo vzpore-cliti sedanjega napredka s stanjem pred vojno. Vzemimo za primer samo industrijo: njena sedanja pogonska moč je 6,5-krat večja, kot je bila pred vojno. Ali še zgovornejši podatek: število zaposlenih je naraslo od 167.500 ljudi iz leta 1939 na 487.015 v letu 1962. Na vsakega prebivalca pride danes že 810 kilovatnih ur električne energije v primeri z 250 kilovati pred vojno. Večja količina električne energije pa ne pomeni samo toliko več novih tovarn in strojev ter razsvetljenih stanovanj Njena moč služi tudi novim avtomatiziranim industrijskim obratom, pretaka se po žicah nad železniškimi progami, daje silo, ki spreminja boksit v aluminij, pomaga človeku, da samo požene stroje v tek, nato pa nadzira njibovo pravilno delovanje.
In to še ni vse. S povečanjem družbenega proizvoda je kajpak porasel tudi narodni dohodek. Na prebivalca se je povečal od 97.203 din iz leta 1939 na 246 651 din v letu 1962. Večji narodni dohodek je omogočil bogatejše življenje vsakogar. Včasih smo bili v zadregi, ali bomo lahko zagotovili dovolj kruha, da-
vodnja že 3.013 vozil. Lani smo izdelali 42.511' radijskih sprejemnikov. V petnajstih letih se je povečalo število registriranih motornih vozil v Sloveniji od 8.417 na 68.759. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji zgradili 326 kilometrov in obnovili 640 kilometrov cest, 840 km železniških prog, 16.844 stanovanjskih zgradb, 266 šol in internatov, 128 zdravstvenih objektov in tako dalje.
Po najdovejših podatkih je v Sloveniji že manj kot četrtina prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. To pomeni, da sodi že v vrsto razvitih industrijskih držav. S svojo razvitejšo industrijo ima Slovenija nadvse pomembno mesto v Jugoslaviji. Vključevanje celotnega jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela prinaša koristi tudi slovenskemu gospodarstvu. Hkrati z Jugoslavijo postaja tudi Slovenija pomemben činitelj v mednarodnem gospodarstvu predvsem z novo kvaliteto v gospodarskih odnosih med državami.
Slovenija ima svetlo, še več, napredka obetajočo prihodnost le v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. V družini enakopravnih narodov je razbila okove suženjstva in si priborila svobodo, v njej je doživela svoj gospodarski, družbeni in kulturni vzpon, v njej bo uresničila svoj cilj — zgraditev socializma.
France Mihalovčan
Narod si je pisal sodbo sam
Prve tri dni letošnjega oktobra poteka 20 let, odkar so se prvič v naši zgodovini zbrali svobodno izvoljeni predstavniki slovenskega naroda iz vseh njegovih zgodovinskih pokrajin na skupnem zborovanju, da potrdijo pravilnost razvoja narodnoosvobodilnega gibanja in boja slovenskega ljudstva za narodno in politično združitev, svobodo in socialno pravično družbeno urejenost slovenskega naroda. Obenem je bilo treba v srcu zasužnjene Evrope jasno povedati okupatorju in zaveznikom, da je slovenski narod trdno odločen v bodoče sam pisati svojo usodo in javno izpovedati, da je bodočnost slovenskega naroda možna edinole v skupni zvezi svobodnih jugoslovanskih narodov v novi Jugoslaviji. Če hočemo pomembnost tega revolucionarnega dejanja prav razumeti, si moramo najprej postaviti pred oči splošni vojaški in politični položaj Evrope v času, ko je zasedal kočevski Zbor.
Hitlerjeva evropska trdnjava se ruši
Poraz in uničenje nemške VI. armade pred Stalingra-dom in prodor zahodnih zaveznikov pri El Alameinu pomenita prelomnico v II. svetovni vojni in začetek upadanja vojaške moči združenih fašistov in nacistov. Velike zmage Rdeče armade, ki je v mogočnem in nezadržnem' boju izganjala okupatorja iz prostranih ruskih ravnin in ga poganjala v njegov lastni brlog, in prodiranje VIII. zavezniške armade v severni Afriki proti Tuniziji, vse to je v Hitlerjevski evropski trdnjavi povzročalo vse večje razpoke. Zlasti Mussoilinijev imperij je bil dejansko že izbrisan s svetovnega zemljevida, in ko so v poletju 1943 zavezniške armade zavzele Sicilijo ter se pripravljale na prestop v južno Italijo, so tudi nasledniki fašističnega diktatorja pričeli za hrbtom svojega nemškega zaveznika s tajnimi pogajanji za sklenitev separatnega miru.
Hitler in njegovi vojaški ter politični sodelavci so natančno čutili nezanesljivost svojega italijanskega zaveznika, in že v poletju 1943 so bile iz-vfšene velike pregrupaeije nemških vojaških sil, ki naj bi zagotovile varnost III. raj-ha pred vdorom zahodnih zaveznikov v Evropo. Ker je po prepričanju nemške vojaške komande atlantski nasip vzdolž belgijsko-francoske o-bale zagotavljal popolno varnost pred zavezniškim vdorom iz te smeri, sta za njo predstavljala najbolj ranljivi točki Apeninski in Balkanski polotok. V južni in srednji Italiji so Nemci s pospešeno naglico gradili utrjene bojne črte med Tirenskim in Jadranskim morjem, obenem pa pričeli s svojimi enotami zasedati vse važne poti, ki vodijo iz severne Italije v srednjo Evropo, predvsem železnico. Tako so že tedne pred kapitulacijo Italije prišli nekateri nemški bojni oddelki v Ljubljano ter zasedli progo Ljubljana—Trst in Reka. Te vojaške enote so bile levo krilo armijske grupe »B«, ki jI je poveljeval feldmaršal Rommel.
Ponos današnjega Kočevja: razgibana stanovanjska izgradnja nove stolpnice
Nevaren balkanski polotok
Posebno nevaren položaj za Nemce pa je bil na Balkanskem polotoku, kjer je v njegovi sredina narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita zadajala okupatorju nenehne u-darce ln vezala najmanj 14 nemških divizij, ki bi jih sicer Hitler krvavo potreboval tako na vzhodnih kot na zahodnih bojiščih. Da bi Nemci svojo fronto na Balkanu u-trdili, so avgusta 1943 ustanovili na Balkanu armadno grupo, katere jedro je bila 11. oklopna armada pod poveljstvom generala Renduli-ča. Ali vsa ta reorganizacija nemške vojske in njeno divjanje proti narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in vse zločinstvo ustaško-nedićevskih čet na Balkanu vojaškega položaja ni moglo spremeniti v
korist Nemcev. Kolikor bolj je zlasti po padcu Mussoli-nija postajal položaj Italije negotov, toliko bolj se je tudi pri naših domačih dotedanjih nemških hlapčevskih po-magačih, četnikih in slovenskih belogardistih in plavo-gardistih pojavljala težnja, da v primeru zloma italijanske vo-Jske zasedejo deželo. Prav tako pa se je seveda pripravljala tudi narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije, da po pričakovanem zlomu Italije osvobodi po Italiji okupirano jugoslovansko ozemlje,
Ko vpisujete posojilo, ne pozabljajte, da je na tisoče družin v Skopju ostalo brez strehe in najpotrebnejšega
uniči postojanke domačih izdajalcev in prične zadnji, odločilni boj za popolno osvoboditev jugoslovanskih narodov, ze za čas poletja in jeseni 1943 veljajo besede priznanja, ki jih je v februarju 1944 v britanskem spodnjem domu izrekel premier Win-ston Churchill:
»Partizansko gibanje ima trenutno za seboj nad četrt milijona ljudi in velike količine sovražniku ali Italijanom iztrganega o-rožja. Ti ljudje.so se organizirali v znatno število divizij in korpusov .... Vse gibanje je dobilo obliko, ne da bi pri tem izgubilo svoje partizanske posebnosti, brez katerih ne bi moglo biti uspešno. Te sile vežejo zdaj nič manj ko 14 nemških divizij od 20, kolikor jih je namreč na Balkanskem polotoku. Okrog teh hrabrih sil in sredi njih se je razvilo združujoče narodno gibanje. Komunistom gre čast, da so ga začelr. .. V maršalu Titu so našli partizani izrednega voditelja, ki se je v boju za svobodo ovenčal s slavo.«
Zlom Italije
8. septembra je bila uradno razglašena kapitulacija Italije, ki je bila dejansko podpisana že 3. septembra, , na dan, ko so enote VIII. zavezniške armade pričele z iskrcavanjem v južni Italiji Ker so s tem podpisom takratni odgovorni italijanski voditelji sprejeli popolno in brezpogojno položitev italijanskega orožja pred združenimi velikimi zavezniki, je povsem razumljivo, da je vojaško in politično vodstvo zahtevalo od italijanskih divizij, ki so se nahajale na teritoriju Jugoslavije, prav tako brezpogojno položitev o-rožja. Pri nas v Sloveniji Je bil ta čas pri Glavnem štabu predstavnik angleške vojske znani major W. Jones, ki je še istega dne kot predstavnik zahodnih zaveznikov
pri
Glavnem štabu Slovenije po-slal poveljstvom italijanskih divizij pismeno zahtevo, naj takoj polože orožje in ga i* roče enotam narodnoosvobodilne vojske Slovenije. P° kratkih pogajanjih so partizanske enote začele z razoro-zevanjem Italijanov, ki s° naslednje dni v velikih skupinah odhajali prek Kočevske (Nadaljevanje na 3. str.)
Boris Kidrič
ZGODOVINSKI ZBOR
Prvič v naši narodni zgodovini so se sredi ogorčenih bojev, ki jih bije z zakletim sovražnikom našega naroda narodnoosvobodilna vojska, zbrali svobodno izbrani, izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodno osvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel.
že samo to dejstvo daje prvemu Zboru odposlancev slovenskega naroda zgodovinsko obeležje in zgodovinski pomen. Seveda pa v tem še daleč ni izčrpana vsa pomembnost Zbora. Če hočemo Zbor in njegovo vsebino vsaj približno prav oceniti, je treba po-
udariti, da je bil to Zbor, ki je zrasel na temeljih pristne ljudske demokracije in iz najsodobnejše borbe, kar jih je kdaj koli bojeval naš narod.
Preko Zbora odposlancev je potemtakem spregovorilo samo slovensko ljudstvo in je spregovoril sam slovenski narod.
Zato so tem pomembnejša dejstva, ki z načelne strani osvetljujejo tehtnost nekaterih zaključkov prvega Zbora odposlancev.
Zbor se je enoglasno — brez kakršne koli diskusije — odločil za neizprosno borbo proti okupatorju ne gle-
de na žrtve, ki jih taka borba nujn° terja. Na vprašanje, ki ga je predsed* rik Izvršnega odbora tovariš Vidma* v vsej širini in globini postavil pred Zbor, na vprašanje namreč, ali Zbof potrjuje pravilnost dosedanje Pot* Osvobodilne fronte pa čeprav je ta P°* terjala tudi žrtve, je Zbor odgovoril brez pridržka pozitivno. In ne samo to* Zbor je ugotovil, da bi bilo brez borbe še več žrtev. Pa tudi ta ugotovitev °* bila zadnja beseda, ki jo je Zbor sp*** govoril glede vprašanja žrtev in neiz* prosne oborožene akcije. Zbor odp<>' slancev je namreč doma in pred sve* tom slovesno naglasil, da je samo ,,(" lzprosna oborožena akcija rešila s'0' venski narod pred poginom.
Zaupnica, ki jo je Zbor odposlane«*" izrekel Izvršnemu odboru, je edinstve* na v naši politični zgodovini. To ni ***
2   dolenjski list
6t. 39 (705)
(Nadaljevanje z 2. str)
na Primorsko in proti Italiji. Ne da bi hoteli obširneje prikazovati stanje na Dolenjskem ob kapitulaciji Italije,
je vendar v tej zvezi zanimivo, kakšen je bil položaj ob času italijanske kapitulacije prav v Kočevju, v mestu, kjer je slab mesec kasneje
zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tovariš Rudi Podlogar je o tem v
kočevskih Novicah napisal naslednje:
Kočevje v septembrskih dneh 1943
Rajonski odbor OF v Kočevju je dobil že 8. septembra 1913 obvestilo, da je sklenila Italija premirje z Anglijo in njenimi zavezniki.
Zato je odbor še istega dne zvečer sklical sejo v pisarniških prostorih podjetja »SAI-CI«. Te seje so se udeležili: dr. Anton Hočevar, Bogomir Gerlanc, Alojz Piščanc, Jože Žagar, Angelo Brestoni, Vlado Vodopiveo, Roža Piščanc, Egon Conradi, Franc Hude, Pavle Breganl, Marino Pavle-Hč iz Ljubljane in Jože Kalan. Na seji so ugotovili, da italijanska vojska v Kočevju še vedno vrši normalno svoje posle ter ni opaziti nikakih sprememb. Sklenili so, da se dr. Hočevar takoj poveže z županom Gabrianom in skliče na občino posvet občanov, ki naj sprejme oblast v svoje roke.
9. septembra 1943 je bila druga seja rajonskega odbora OF v gostilni Poje. Te seje so se udeležili tudi člani okrožnega odbora OF. Ugotovili so, da je italijanski vojska že dopoldne izročila svoja skladišča in poveljstvo v Kočevju oddelkom bele garde, v opoldanskih urah pa je odšla proti Ribnici. Naše partizanske edinice so se zadrže, vale izven Kočevja, kjer so že razoroževale itaUJanske oddelke. V mestu samem so bili le terenci. Tov. polk. Vodopi-vec je po nalogu OF že dopoldne vršil po mestu mobilizacijo in prevzemal skladišča. Pri tem ga je napadel oddelek bele garde, vendar nI bilo žrtev. Ko je Havelka, duševni vodja bere garde v Kočevju, uvidel. da med prebivalstvom v Kočevju nima pristašev, se je tudi bela garda priključila odhajajoči italijanski vojski. Pridružile so se jim tudi nekatere družine ci vilnega prebivalstva, n. pr. to-ser, Havelka, Venturini, Ivan-čič. Horak in drugi. Se istega dne popoldne so vkorakale v mesto edinice NOV in POS. ki so jih prebivalci s petjem in cvetjem navdušeno spreje. li.
Vso javna oblast v rokah OF
Dne 10. septembraje bila v mestni posvetovalnici skupna seja rajonskega in terenskega odbora OF. Ugotovili so. da je prišla z zasedbo Kočevja vsa javna oblast v roke OF. Zato prevzema OF v Kočevju v^e dotedanje javne politično Pravne posle.
Dne H. septembra so pooblaščenci na dopoldanski se il že poročali o svojem delu. Zapuščino italijanske vojske.. Posebno orožje in municijo. so Pridno zbirali in odvažali v dobro skrite bunkerje izven
mesta. Bilo je pa izredno obupno stanje gospodarstva v mestu. Za tovarne in obratne delavnice ni bilo surovin. Ni bilo denarnih sredstev sa plače delavcem. Zaloge hrane so bile zelo pičle. Zato je izvoljena gospodarska ko?nisija na predlog Franca Kovača razpisala posojilo. Hrano so delili prvenstveno bolnikom in otrokom. Vse premoženje oseb, oz. družin, ki so pobeg, nile z okupatorjem, so zaple-
nili. Izvršena je bila mobili. zacija vseh moških, ki so bili sposobni nosili orožje.
Tiste dni, ko so v mestu reševali gospodarska vprašanja, so edinice NOV in POS razoroževale umikajoče se italijanske divizije. Italijanske enote in bela garda iz Kočevja so bili razoroženi pri Dolenji vasi. Večji oddelki italijanske vojske so bili razoroženi še v Kočevski Reki, Starem Logu in drugod.
Volitve odposlancev
Naše vojaško in politično vodstvo je ob kapitulaciji Italije znalo izbojevati vse uspehe, ki so bili možni v vojaškem in političnem pogledu. K osvobodilni fronti je bilo pritegnjeno vse, kar je bilo količkaj zdravega v našem narodu. Izvršni odbor OF je takoj začel z organiziranjem ljudske oblasti, v Slovenskem primorju je vso javno upravo prevzel pokrajinski narodnoosvobodilni svet, ki je proglasil združitev Primorske s Slo. ujo, in pričel je pripravljali volitve odposlancev slovenskega naroda, ki naj bi se zbrali na določenem kraju, ki iz konspirativnih razlogov ni bil javno razglašen. Ta Zbor odposlancev slovenskega naroda je imel biti in je tudi postal prvi ljudski parlament našega naroda v vsej njegovi zgodovini. Razvoj naše ljudske oblasti od prvih počet-kov do kočevskega Zbora je sedanji rektor ljubljanske univerze dr. Makso šnuderl takole označil:
»Kadarkoli je zavzelo politično gibanje Osvobodilne fronte tak obseg, da ga je ta postavljal tud; pred javne naloge, se je v težnji po urejanju doseženih rezultatov v smeri revolucionarnih ciljev pojavil revolucionarni dekret, ki je doseženo ugotovil in nakazal nadaljnji razvoj. Ze septembra 1941, ko so množice začele sodelovati v OF, ko so se formirali partizanski oddelki in začel oboroženi boj, se ustanovi SNOO kot organ, ki naj združuje v sebi elemente, ki so tedaj — po Kidričevih besedah — pomenili državo v državi, in se izda vrsta revolucionarnih odlokov. Ko je spomladi 1942 osvobojeno prvo ozemlje, spet nastopi revolucionarni    akt: .razpis
volitev za NOO, ustanovitev vladi podobnega Narodnega osvobodilnega narodnega sveta, volitve in ustanavljanje NOO. Izdan je bil celo že poziv za Zbor odposlancev NOO, vendar pa je roška ofenziva preprečila nadaljnji razvoj. Tudi tokrat je vrsta odlokov urejevala javne zadeve.
Kapitulacija Italije in osvoboditev skoraj vse od Italijanov zasedene dežele razen Ljubljane, poraz belogardi-zma ter manifestacije ljudstva za partizansko borbo in za OF pa so postavile OF in KPS odločno pred še večje naloge. Bilo je treba to deželo upravljati in vojaško braniti, pa tudi izkoristiti nastali položaj za revolucionarne namene boja, za izgraditev samostojne Slovenije v zvezi z drugimi bratskimi narodi. Te priložnosti nismo zamudili. Razglašena je bila splošna vojaška obveznost z mobilizacijo, postavljeni vojaški zaledni organi: vaške straže, komande mest in komande področij ter ustanovljena upravna komisija z upravnimi resori.
Glavno pa je bilo postaviti skladno z uspehi NOB v Sloveniji in Jugoslaviji tudi državno-politično obliko, ki bi na temelju vseh teh pridobitev začela državnopravno oblikovati uspehe revolucije. Saj nihče ni pričakoval, da gre boj za obnovitev starega. To je storila Slovenija na kočevskem Zboru, pičla dva meseca kasneje pa tudi AVNOJ v Jajcu glede vse Jugoslavije.
OF je 12. septembra objavila razglas, da sta OF in NOV prevzela vso oblast na osvobojenem ozemlju. Hkrati je IOOF razpisal splošne volitve za Zbor odposlancev slovenskega naroda.«
Priprave na zbor
V skladu z objavljenim danes še posebej, so aktivi-razpisom, ki ga objavljamo   sti  OF na  vsem osvoboje-
nem ozemlju pričeli pripravljati volitve tako, da so na številnih sestankih in zborovanjih razlagali prebivalstvu pomen teh volitev, nakar so bili z večino prisotnih od predlaganih kandidatov izvoljeni odposlanci. Enako je vojska na zborih posameznih bataljonov izbirala svoje odposlance, vsem pa je bilo sporočeno, da jim bo čas in kraj zbiranja, in odhoda pozneje sporočen. V mestih in pokrajinah, ki so bile še pod popolno kontrolo sovražnika, so se volitve odposlancev izvršile na ilegalnih sestankih, kjer pa tudi teh ni bilo mogoče izvesti, so bili na zbor odposlancev poklicani vodilni ■ predstavniki organizacij Osvobodilne fronte.
V Novem mestu, kjer je zaradi bombardiranja mesta 14. septembra 1943 in stalnega preletanja sovražnih avio-nov prebivalstvo običajno ob zgodnjih jutranjih urah zapuščalo mesto in se vračalo šele kasno zvečer, so se volitve po posameznih terenskih organizacijah vršile tako, da so bili kraji za zborovanja določeni v neposredni bližini mesta, npr. v drevoredu pri kmetijski šoli na Grmu, ali pa so aktivisti sklicevali zborovanja na krajih v okolici, kjsr se je zadrževalo večje število meščanov, npr. v Srebrničah. Volitve so v danih okoliščinah potekale v redu in proti koncu septembra so odposlanci prejeli poziv, naj bodo pripravljeni za odhod. Vsem je bilo naročeno, naj bodo primerno opremljeni za pot tako z obutvijo kot obleko, le tega ni nihče vedel, kam jih bo vodila pot.
Na volitvah so bili za odposlance Novega mesta oz. novomeškega rajona in okrož-
Boris Kidrič, veliki revolucionar in ljudski voditelj, ki je s svojim ustvarjalnim delom postavljal temelje za usodne sklepe, sprejete pred dvajsetimi leti v Kočevju. Bil je in bo ostal eden izmed najvidnejših graditeljev prve slovenske ljudske oblasti. V teh dneh se ga bomo v Kočevju in po vsej domovini znova toplo spominjali, večno hvaležni za vse, kar je zapustil svojemu narodu.
ja izvoljeni naslednji: Mica Ferlič, Jože Hribar, Danijel Lepin, Franc Mirtič, Silverij
Pakiž, Deša Picek, Lado Šetinc, dr. Ivan Vasic in Mal-ka Zupančič.
Iz spominov odposlancev na volitve in na pot v Kočevje
Kako so potovali Novome-ščani, o tem je odposlanka rajona Novo mesto tov. Mica Ferlič napisala nekaj spominov pod naslovom
Konspiracija
»Ko sem se kot aktivistka Osvobodilne fronte tisti dan (misli dan, ko so bile izvršene volitve na Grmu) vrnila s terena šmarjeta v Novo mesto, so mi povedali, da sem bila na volilnem sestanku v drevoredu na Grmu izvoljena za odposlanko, Na vprašanje, kam bomo šli, ni vedel seveda nihče odgovoriti. Tudi dan odhoda ni bil povedan, naro. čeno je bilo le, da se primerno toplo oblečemo in obuje-mo. »Tudi odejo vzemi s seboj in na žlico ne pozabi!« so mi naročili.Ker nisem imela
primerne obutve, sem najprej hitela k tovarišu Tilnu v Bršlin in ga prosila, naj mi dodeli usnje za čevlje. Danes že pokojni čevljar tov. Mali, ki je takrat stanoval v žabji vasi, mi je takoj začel delati čevlje in jih pravočasno napravil, za kar sem mu še danes hvaležna, saj so mi potem še dobro služili dve leti mojega partizanstva.
En sam odgovor: KONSPIRACIJA . . .
Se danes mi v ušesih zveni tajinstvena beseda »konspiracija«, ki je lebdela nad nami ves čas priprav za zborovanje in še na vsej poli nanj. Na vprašanja: kam. kdaj, kako in na kakšen način bomo potovali, smo ved-no prejemali en sam odgovor: konspiracija.
Prav tisti večer, ko sem od čevljarja prinesla svojo novo
mo zaupnica vodstvu, neprimerno, več je ta zaupnica, zaupnica Osvobodilni fronti kot gibanju je to, zaupnica vsej vsebini in smeri Osvobodilne fronte je bila izrečena na Zboru.
Zbor odposlancev je enodušno obsodil belo in plavo gardo ter zahteval, °aj ju narodna oblast energično, brez usmiljenja iztrebi. S tem je dal naš slovenski narod, je dalo naše slovensko ljudstvo kar najodločnejši odgovor vsem tistim ljudem brez hrbtenice, ki bi radi »pomirili« ogenj in vodo, Podjarmljeni narod in njegovega zatiralca, borca za svobodo in ogabnega izdajalca. Zbor odposlancev je slovesno oaglasil, da je mogoča samo ene vrste enotnost, namreč borbena enotnost slovenskih narodnih množic, enotnost, skovana v borbi in za borbo proti okupatorju, enotnost, ki jo je že ustvarila
in jo uteleša naša divna Osvobodilna fronta.
Zbor se je brez pridržka izjavil za novo, demokratično, na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo in je tako s svoje strani doprinesel zgodovinski delež k nerazdružljivemu, enakopravnemu bratstvu južnoslovan-skih narodov v sedanjosti in bodočnosti.
Zbor je s svojimi burnimi, spontanimi ovacijami za tovariša Tita izrazil vso globoko ljubezen, ki jo gojijo naše narodne ljudske množice do svojega preizkušenega voditelja in vrhovnega komandanta. Prisrčnejših in globlje občutenih priznanj od onih, ki jih je doživel na Zboru naš narodni heroj, iz pristnega ljudskega sinu v legendarnega sinu vzrasli tovariš Tito, si sploh misliti ni mogoče ...
Končno je dal Zbor tako glede na svojo sestavo kakor glede na svoje ugotovitve duška enemu izmed osnovnih spoznanj našega osvobodilnega boja, spoznanju namreč, da so ljudske množice tiste, na katerih je treba graditi usodo našega naroda.
S tem pa je Zbor — ne glede na vse svoje drugo velikansko delo, ki ga je opravil — v imenu slovenskega naroda in slovenskega ljudstva položil temelje za vso našo bodočo borbo, za našo smer in perspektivo. .
Ponavljamo: prek svobodno izvoljenega Zbora svobodnih odposlancev slovenskega naroda in resničnih ljudskih predstavnikov je spregovoril narod sam.
Zato je danes še jasneje ko kdaj koli poprej, kaj narod in ljudstvo hočeta in kdo narod ter ljudstvo zastopa.
obutev, sem dobila tudi sporočilo: »Jutri zjutraj, ko bo še trden mrak, bodi pri bolnišnici v Kandifi, kjer boš dobila nadaljnja navodila.* Drugi dan smo se še v trdi temi tam zbrali vsi, ki smo bili izvoljeni v Novem mestu, pa tudi tisti iz bližnje in daljne okolice, naložili smo se na lojtrske vozove in se odpeljali proti Straži. Le kam nas peljejo, smo ugibali, spra. sevali pa tudi naše vodnike in spremljevalce, ali konspiracija je delovala brezhibno, t
V krasnem sončnem jutru smo pozdravili Dvor pri Žužemberku in rekli so nam, naj stopimo z vozov. Prvi hip smo mislili, da smo žc na cilju. Pa so nas hitro potolažili: »Ne, ne, tovariši, kar vstopite na kamione!« In dalje — konspiracija. Pa se nam je le začelo svitati, ko so kamioni krenili proti Krki in prek mostu začeli zavijati po ovinkih proti Jami in dalje po cesti proti Smuki. Vo-
(Nadaljevanje na 4, str.)
POSEBNO OBVESTILO
borcem Zapadno-dolenjskega odreda . in IX. udarne brigade
Udeležimo se proslave 20. obletnice kočevskega Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v nedeljo, 6. oktobra 1963! Zbor borcev Zapadno-do-lenjskega odreda in IX. brigade bo pred šolo »Mirka Bračiča« ob 9.30. Po našem zboru se skupno udeležimo zborovanja.

(Nadaljevanje s 3. str.) žili smo se mimo požganih vasi, kjer so nekdanje doma-čjie obkrožali najlepši sadovnjaki, bogato obloženi z lepim zrelim sadjem. Nekam poseben občutek nas je prevzemal, ko smo v mnogih sicer požganih in deloma porušenih hišah videli povsem nedotaknjene krušne peči, verni znak tople domače sreče in družinskega zatišja.Kamio-ni pa so vozili dalje v velikih razdaljah med seboj, kar je bil zopet varnostni ukrep zaradi morebitnih napadov iz sovražnih letal. Po dve uri trajajoči počasni vožnji se je naš kamion ustavil v neki vasi, ki ji danes ne vem več imena. Tam so nas povabili h kosilu in dali nasvet, naj se dobro odpočijemo in se nikar ne zbiramo v gručah, da nas ne opazi sovražnik iz zraka.
Ponoči smo prišli v Kočevje
Počasi je minevalo popoldne, zvečer so nam zopet postregli z večerjo, obenem pa tudi naročili, naj se po večerji takoj naložimo na kamione. Veseli, da gremo zopet dalje, smo vozili v popolni temi in brez luči in se končno pripeljali v — Kočevje. Zdaj smo videli, da smo na cilju. .V mestu je bila izvedena najstrožja zatemnitev, ljudi pa vse živo in vsi so se le šepetaje pogovarjali. Pomikali smo se proti veliki temni stavbi na robu Kočevja in stopili v temno vežo takratnega Sokolskega, danes Šeško-vega doma. Iz veže pa smo naekrat stopili v slavnostno okrašeno in razsvetljeno dvorano doma, v katerem je šu-.rnelo kot v čebelnjaku. Ob 9.
uri zvečer se je začelo slav-7iostno zborovanje, ki ga je otvoril naš novomeški rojak tov. Bogdan Osolnik. Stoje m dolgo smo pozdravljali člane Izvršnega sveta in delegacije naših bratskih republik. Solze so mi bile v očeh ob pogledu na utrujenega dr. Ivana Ribarja, na našega Beceleto-vega očeta in na toliko drugih, ki so med neizmernimi nevarnostmi in po dolgotrajnih poteh prišli iz vseh delov Slovenije na naše zborovanje.
Ko smo 3. oktobra s strahom poslušali odmeve bombardiranja Novega mesta, smo šele prav doumeli pomen skrivnostne besede — konspiracija. Saj je sovražnik napadal naše mesto gotovo zato, ker je domneval, da je v Novem mestu zbrano vse to, kar je resnično bilo v Kočevju.«
Dolga pot primorskih delegatov
Iz Podbočja na kočevski zbor
Odposlanec Podbočja tovariš Franc Dragan je svoje spomine na volitve in na pot v Kočevje opisal v POSAVSKEM TEDNIKU z dne 3. oktobr« 1963 takole:
»Na teritoriju sedanje občine Podbočje so se vršili volilni sestanki v Podbočju, Slivju, Dobravi in Dolu. Na te sektorske sestanke so prišli ljudje iz vseh ostalih vasi. Pri teh volitvah je doletela ta čast tudi mene, da sem bil da tem področju izvoljen za delegata v Zbor odposlancev slovenskega naroda. Za volilno enoto Kostanjevica je bil pa izvoljen tov. Anton Kavčič iz Orehovca, ki se je v septembru vrnil iz italijanske internacije. Komaj smo bali izvoljeni — smo morali že na pot. Zaradi varnosti nismo bili prej obveščeni, kje se bo vršil Zbor. Vendar je šlo vse vnajlepšem redu. Tako nas je naš vodnik z novomeškega področja dne 1. oktobra 1943 pripeljal v lepo slovensko starodavno vasico Dvor ob Krki. Tam smo zagledali polno zbranih odposlancev, došlih iz raznih strani Slovenije. Na Dvoru smo se naložili na velike kamione (zaplenjene Italijanom) in pripeljali v mesto Kočevje. Težko je danes opisati občutke, ki so me navdajali takrat ob prihodu v Kočevje, pa četudi je bilo to že ponoči. Na-oknu hiše v glavni ulici so brnela iz velikega zvočnika zmagoslavna poročila londonskega radia o velikih uspehih zavezniške Rdeče armade. Po ulicah so stali veliki oklopni avtomobili, mimo nas pa so elegantno in tiho brneti osebni avtomobili, ki so prevažali goste ter naše
politično in vojaško vodstvo.
Med odmori je igrala vojaška godba, prepevale so se narodne in partizanske pesmi. Po zaključku tega nočnega zborovanja pa so naši umetniki in gledališki igralci uprizorili enodejanko iz naše osvobodilne borbe, recitirali
več deklamacij in izvedli več pevskih točk. Kljub celonoč-nemu zborovanju in pozni jutranji uri smo šli svečano razpoloženi k svojim avtomobilom, ki so nas odpeljali v bližnje vasi, kjer smo se naspali in pripravljali na drugo nočno zborovanje.«
Kako so potovali odposlanci iz Primorske, o tem je v letošnji 5. številki lista Snežnik pisal Milan Zidar-Stojan. V teh spominih obširno pripoveduje o položaju, ki je nastal v Brkinih in na Krasu po kapitulaciji Italije, in o pozivu na zborovanje aktivistov, ki se je vršilo v Tatrah, kjer se je takrat nahajala tudi brkinska brigada, in nadaljuje:
»Med tem časom so prispeli še delegati ostalih rajonov in proti večeru so se začele volitve za odposlance v kočevski Zbor.
Po končanih volitvah smo povečerjali in odšli spat na senik. Se prej sm„ se dogovorili, da se dne 28. 9. vsi snidemo v Mašunu, kjer je komanda mesta Ilirska Bistrica imela svoj sedež. Do tam da naj gremo posamič ah v majhnih skupinah ter prekoračimo glavno cesto Postojna-Rupa in železniško progo po možnosti ponoči, da nas sovražnik ne preseneti.
Delegat med Nemci -v domači hiši . . .
Drugo jutro smo odšli vsak na svojo stran. S tov. Logar-
Ob zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju: razgovor izvoljenih delegatov na cesti (prvi od leve: pokojni Saiuli Majcen iz Mokronoga)
Viharni pozdravi borbeni partizanski Ljubljani
Odposlanci Ljubljane, tovariši    France KUnovec-Ziga,
Vlado Krivic in Leopold Krese so zadnjega septembra s ponarejenimi izkaznicami prestopili b!ok ni meji Ljubljane in po daljši poti prišli na Dvor pri Žužemberku, kjer so se pridružili ostalim delegatom. Kot je pripovedoval Vlado Krivic, so na Dvoru našli že precejšnje število odposlancev, ki so se pripravljali na odhod s kamioni. Ker jim na vprašanje, kdo, kod In kam, ni nihče odgovoril, razen zopet z besedo konspi-
Vpis posojila je več kot
samo dolžnost, to je dokaz vaSe solidarnosti s prizadetimi Skopjanci
jem sva odšla v Ilirsko Bistrico, medtem ko so nekateri počakali In prekoračili progo zvečer. Drugi so zopet ostali na sedežu okrožja, nekateri zaradi nadaljnjih navodil, večina pa, da si še nekoliko odpočijejo.
Okoli 16. ure sva dospela nemoteno v Ilirsko Bistrico z jugozahodne strani. Ko pa sva prišla do glavne ceste, sva zagledala kolono Nemcev, ki je ravno počivala vzdolž cele ceste. Ker sva bila oblečena v civilno obliko, sva šla kar med njimi vsak na svoj dom. Moja hiša stoji ob cesti, zato sem bil prisiljen hoditi ves čas med sovražno kolono. Tudi veža In kuhinja je bila polna vojakov. Med-
tem ko so si nekateri v Kuhinji polnili čutare s svežo vodo, so ostali čakali v veži, da pridejo na vrsto. V kuhinji sem našel ženo in otroke ter skupino sovražnih vojakov, ki so jim v svojem jeziku nekaj dopovedovali. Ker jih niso razumeli, so jih otroci in žena le prestrašeno gledali. Cim so me zagledali, so se takoj obrnili k meni in me začeli spraševati, kje bi dobili kaj vina in hrane. Ko sem se največjih vsiljivcev rešil z odgovorom, ki mi je prišel trenutno na misel, in jih poslal v gostilno, kjer naj bi dobili zaželeno, čeprav sem vedel, da tudi tam ne bodo vsega dobili, sem jih začel opazovati. 2e površen pogled mi je povedal, da 'o niso samo Nemci, temveč da so precej pomešani z Mongoli. Ko so po dobri uri odšli, smo se oddahnili. Drugo jutro so odšli proti Reki, in kakor smo pozneje izvedeli, še naprej na Hrvatsko.
Pred tanki v grmovje
Takoj po odhodu Nemcpv so prišli k meni, kot smo se dogovorili, še tovariši Logar, škrlj in Mikuietič, poslanci, izvoljeni v našem rajonu. Prišli so otovorjeni s težkimi nahrbtniki, v katerih so imeii razen hrane še odeje in eden celo šatorsko krilo. Oprtal sem si tudi jaz svoj težki nahrbtnik, ki mi ga je žena pripravila. Nato smo se zmuznili posamič iz hiše, dogovorjeni, da se počakamo v Glo-bovniku.
Globovnik se imenuje glo-bel, kd jo je izdolbel v dolgih letih potoček, ki teče okrog 800 m severozahodno od Ilirske Bistrice. Med obdelanimi lehami zemlje je veliko poraščenih kotanj. Tu smo se sestali in šli po stezi, ki sei.a cesto, polno ovinkov, proti šembijam. To je prva vas, skozi katero pelje stara makadamska cesta, ki veže Ilirsko Bistrico s Pivko. Ko smo prišli med prva dva ovinka, vzklikne škrlj: »Tanki!« In res, po cesti od Sembij proti nam se valijo nemški tanki. Kot bi trenil, se spustimo vkUjub težk'm nahrbtnikom nazaj Jn se zaženemo v bližnjo kotanjo, obraščeno z grmovjem. Za umik nazaj ni bilo več časa, ker bi nas Nemci opazili Žarih smo se v grmovje, v upanju, da <o na cesti samo tanki. Ce bi bila za tanki še pehota, bi t.a več-kot gotovo šla po bližnjici in za nas ne bi bilo rešitve. Kako nam je bilo pri srcu, ko so v bližini nas ropotali sovražni tanki, je težko opisati.
Neugodno stisnjen v varstvu grmovja sem se spomnil na odlomek v šolskem berilu. Lea Faturjeva tam opisuje, kako so v starih časih, ko se Je tu v Globovniku prejšnja cesta strmo dvigala ob potoku, prežah stisnjeni v kotanjah cestni razbojniki ter napadali postiljone in voznike. Postiljoni pa so se bolj bali močne burje, ki je ravno na tem delu najhujša, kot pa cestnih razbojnikov, ki tudi niso prizanašali.
S konjema med sovrage v železju
Na srečo nas Nemci iz tankov niso opazili. Pozneje smo izvedeli, da jih je bilo sedem in so bili zaščitnioa vojaške kolone, ki je prenočila v Ilirski Bistrici, ščitili so jih, čez noč v Šembijah, ker so vedeli, da so v gozdovih partizani. V ista noči sta šla člana okrožja Jadran in Dušan na konjih proti Mašunu. Jadran se je hotel prepričati, če bodo vsi odposlanci pravočasno odšli z Mašuna. Ko sta hotela pri šembijah prečkati cesto, sta zagledala na cesti temno gmoto. Ker je bila noč precej temna, sta najprej pomislila, da je to voz sena. Ko sta se iz bližine prepričala, da je tank, sta bila prepričana, da je Cankarjeva brigada kje iztaknila tanke. Na Nemce nista niti pomislila, ker ti niso nikoli uporabljali zgornje ceste; poslu-ževa-i so se le nove spodnje asfaltirane ceste. Skočila sta s konj in Dušan se je z roko dotaknil tanka in šele takrat zagledal kljukasti križ, ki se mu je grozeče zasvetlikal pred očmi. Takoj nato je za-grmel ostri »Halt«, katerega je spremljal rafal iz strojnice. Oba naenkrat sta izpod-bodla konja in ju nagnala prti sredini vasi. Nemci so z vsem ognjem udarili v smer, kamor sta odpeketala konja, onadva pa sta pod okriljem temne noči krenila v nasprotno smer poti Podtaboru.
Ko smo se po odhodu tankov prepričali, da ni več nevarnosti, smo se odpravili dalje. Prej zamišljeno smer smo spremenili. Vasi šembije smo se na daleč izognili, čeprav je bila brez sovražnikov, toda mi tega nismo vedeli. V vas Koritnice smo prišli proti poldnevu. Na krajevnem odboru so nam postregli z izdatnim kosilom in nekje . iz-taknili celo steklenico ..vina. Medtem ko smo jedli, so nam preskrbeli voz in konje. Po kosilu pa nas je neki va-ščan odpeljal na Mašim ...
Od Mašuna do Leskove doline
Medtem ko smo na Mašunu čakali tovorni avto, smo si ogledali grad. Prva stavba .ia tem mestu je bila zidana že leta 1873. To je bilo kmalu potem, ko so po zemljiški odvezi leta 1870 dobili kme'je svoje gozdove. Avgusta meseca leta 1874 je bila stavba pokrita. Ker pa so bih okoliški kmetje mnenja, da so njihove pravice in svoboščine z gradnjo te hiše prikrajšane, češ da je zidana na zemljišču, ki pripada težaku, so jo do tal porušili. Seveda so bili za to kaznovani in zaprti. Leta 1875 so grad ponovno zgradili knezi Schbnburg-VValdenburg, leta 1878 se je pa vanj vselil nadgozdar. Po prvi svetovni vojni leta 1919 je požar uničil celotno stavbo, ki so jo ponovno zgradili leta 1921 kot lovski gradič.
Stab komande mesta je dobil medtem nalog od Glavne-
(Nadaljevanje na 5. str)
Miha M.il.-š: Ljubljana, Tivoli (monotipijs, 1956)
racija, so se ljubljanski odposlanci kar naložili na enega izmed kamionov in na vprašanje, kdo so, odgovorili: »To, kar vi,« in na vprašanje, kam gredo, odgovorili: »Tja, Kamor vi!« Tako so poslanci neuklonljive In boreče se Ljub ljane prišli na kočevski Zbor, ki je na pozdrav Ljubljane, sporočen po tovarišu Vladu Krivicu", odgovoril s takšnim viharnim navdušenjem, kot je bila pozdravljena morda le še delegacija naše Primorske.
Novi dom telesne kulture v Kočevju Je poir..nbna pridobitev razvija točega ae inesU
ob Rlnii
4   dolenjski list
ustanovljene Ljubljanske brL gade. Tu smo se šele prav oddahnili, se pošteno najedli in nato nadaljevali! pot proti Blokam, skupaj z večjo partizansko kolono...
Na Blokah smo naleteli na našo vojsko, dobro in enotno oblečeno ter opremljeno z zaplenjenim orožjem razorože-ne italijanske divizije.
V vasi je bil štab neke večjo enote, vsaj brigade, če ne ce. lo divizije, morda osemnajste. Množica čedno oblečenih partizanskih oficirjev, raznih kurirjev dn drugih štabnih ljudi je neprestano odhajala in prihajala. Vsem se je nekam neznansko mudilo in z važnimi obrazi so hiteli mimo, ne da bi se sploh zmenili za nas ...
Hitro je zapihal drug veter
Končno smo z Matijevim posredovanjem dobili zvezo za naprej. Od nekod se je celo z avtom pripeljal neki višji
funkcionar, in ko so mu v štabu povedali, da skupina Gorenjcev čaka zunaj na odhod na Zbor odposlancev, je takoj prihitel ven, nas bučno pozdravil, vsakemu pošteno stresel roko in\ nas očetovsko trepljal po ramenih. Za njim je pristopil tudi nekdo iz tistega štaba in nas prav tako prijazno pozdravil, kot da nebi že pred poldrugo uro vedel, kdo smo in kam smo namenjeni. Ta pozornost nam je bila vendarle v skromno zadoščenje, in nekoliko bolj. še volje smo dočakali kamion, ki nas je skupaj z drugL mi sredi popoldneva odpeljal dalje. Med veselim petjem in radovednim razgledovanjem po prijetni notranjski pokrajini je pot hitro minila in tik pred večerom smo se ustavili v Kočevju.
Zborovanje se je imelo vsak čas začeti, tako da smo prišli še pravočasno. Čakali so le še na Gorenjce, in če se prav spominjam, tudi na Štajerce...«
Kako je potekal kočevski zbor
Sredi vojne vihre so pred 20. leti svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega ljudskega naroda na zasedanju v Kočevju poslali navdušene pozdrave tudi vrhovnemu poveljniku naše osvobodilne vojske. Ob slavni obletnici revolucionarnega akta slovenske državotvornosti pošiljamo tokrat plamteče pozdrave predsedniku SFRJ tovarišu Josipu Brozu-Titu, ki se trenutno nahaja na poti "«ru v državah Latinske Amerike. — V razgovorih s predsednikom Goulartom (Brazilija) je tovariš Tito med drugim dejal tudi tole: »Zdi se mi, da^ je formulacija ,dva bloka', vzhodni in zahodni, v nekem smislu že
zastarela. Ne gre več za polarizacijo na tej liniji, ampak za notranjo polarizacijo, za polarizacijo znotraj blokov, za polarizacijo na mirojubne in na nemi-roljubne sile. Vprašanje družbenih sistemov je v tem smislu drugotnega pomena. Osnovno vprašanje je: vojna ali mir. Vztrajanje pri blokih bi delovalo v antagonistič-nem smislu, čas je, da te stvari revidiramo, da jih postavimo na svoje mesto ..'.«
(Na sliki: prisrčno slovo predsednika republike tov. Tita ob njegovem odhodu v države Latinske Amerike — foto: G. Kuderski)
(Nadaljevanje s 4. str.)
ga štaba, da naj pošlje takoj v kočevsko okolico vsa razpoložljiva motorna vozila. ' Tam se je takrat ustanovila avto četa. Majši kamion nas je zapeljal do Leskove do'.i-ne, kjer nas je čakala vrsta kamionov, ki so jih upravljali Ludvik Muha in Slavko Muha iz II. Bistrice in ostali vozniki iz okoliških vasi. Pred kamioni je stal oklopni avto z voznikom Alojzem Kunčl-čem iz II. Bistrice. Ko smo se, kolikor je bilo mogoče udobno, namestili po teh kamionih, smo zapustili Leskovo dolino.
V Leskovi dolini je bila najstarejša gozdarska naselbina. Pred več kot sto leti je imela tu francoska družba svojo tovarno, v kateri je pridobivala neke vrste olja. Takrat so tudi posekali ves bukov les daleč naokrog. Zato vidimo danes tam le iglavce.
Od Snežnika do Kočevja
Na svoji poti smo se za kratek čas ustavili na gradu Snežnik, kjer je bil, kot že rečeno, štab XIV. divizije.
Ta grad je bil zidan že v XI. stoletju, seveda v drugnč-ni obliki. Ker je tu močan Izvirek, ki nikdar ne presahne, so že Rimljani napravili mimo tega gradu cesto, ki je Povezovala morje z notranjostjo dežele. V zapiskih so °rnenjeni prvi lastniki tega gradu že leta 1337.
pot nas je peljala potem stozi Kozarišče v Stari trg, *Jer so nam postregli s sKromno večerjo. Naši kolo-so se tu pridružili nekate V. mterruranol z Raba. Odpu »ceni so bili iz Rabske briga
de zaradi izčrpanosti ali slabega zdravja in poslani domov. Zaradi njih smo morali večkrat ustaviti kolono, ker jo peljala naša pot mimo njihovih domov in so na raznih križiščih izstopali. Tako smo dospeli skozi Lož, Novo vas ter požgano Sodražico do Ribnice. Na okrožju so nam povedali, da nas bo v Ribnica
čakala zveza, kjer bomo točno izvedeli, kje bo zasedanje. Zaradi konspiracije so za co vedeli le malokateri. Zveza je odlično delovala in tam smo tudi zvedeli, da se je zbor že začel.
Takoj smo nadaljevali pot ter dospeli do Kočevja malo pred polnočjo. Zaradi pozne ure in pa zato, ker smo bili
potrebna počitka, saj smo bali vsi prašni in izmučeni, so nas kurirji spremili do Livolda, kjer nas je čakalo prenočišče. Čim smo se nekoliko uredili in umdli, smo polegli po sveži slami in takoj zaspali. Se prej so nas obvestili, da drugo jutro lahko poležimo delj časa, ker bo zbor nadaljeval z delom šele zvečer.« ^
Za zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda je bil določen Sokolski dom v Kočevju, mesto Kočevje pa je bilo izbrano za zasedanje Zbora zato, ker je ležalo glo. boko v sredini osvobojenega ozemlja in so se vojaške akcije razvijale v širokem loku od našega Zasavja prek ozem. Ija tik pod Ljubljano in vzdolž železniške proge Ljubljana—Trst.
Za zasedanje Zbora so bile določene nočne ure in se je začenjalo vsak dan ob 9. uri zvečer ter se končavalo v zgodnjih jutranjih urah. Prvi dan, 1. oktobra, je bila slavnostna otvoritvena seja, ki jo je odprl predsednik IO OF. Dvorana sama je bila slavnostno okrašena, naši umetniki so jo poslikali z risbami s partizansko motiviko, nad odrom pa so bile v velikih črkah napisane znamenite besede Ivana Cankarja »Narod si l)o pisal sodbo, sam!«
Po prebranju odloka 10 OF o zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda in proglasitvi, da je zasedanje odprto, je v dvorano s krepkim in dostojanstvenim korakom prikorakala četa naše vojske s slovensko zastavo. Bil je izvršen pozdrav zastavi ln celotni Zbor je odpel slovensko narodno himno. Po odhodu častne čete je predsednik IO OF tov. Jos5p Vid-
Izpod Karavank do Rinže
Kako so potovali Gorenjci, nam pove nekaj odlomkov iz spominov tov. Vinka Hafnerja, objavljenih v Borcu leta 1953:
»Iznenada je prišel pozdv na Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki naj bi bil že v kratkem nekje na osvobojenem ozemlju Dolenjske. Gorenjsko delegacijo so zastopali člani oblastnega komiteja KPS in pokrajinskega odbora OF. Že naslednji dan smo že pred mrakom odri-nilli... S seboj smo -poleg nepogrešljivega intendanta in majhne zaloge gorenjskih dobrot vzeli tudi patruljo z mitraljezom. Več cd kakršnekoli zaščite pa so nam koristili pogumni in vražje prebrisani poljanski in dolomitski kurirji, ki so nas iz strahu za naše življenje, še bolj pa za svoja lastna, naglo in točno po njihovem »voznem redu« privedli prek vseh težav in nevarnosti dolge poti. Tile nafti kurirji so svojo nalogo odlično opravili. Sicer pa naše potovanje v resnici ni bilo nič kaj prijazno. Najprej je bilo treba prekoračiti od Sva-bov gosto »obljudeno« Poljansko dolino in reko Soro. kate-
re mostovi so bili kaj priljubljeno mesto švabskih zased. Dalje je vodila pot preko škofjeloških hribov ter je nekje pri črnem vrhu prekoračila italijansko-nemško mejo, ki je bila v širokem pasu izsekana, preprežena z bodečo žico in povrh tega še minirana... Za mejo so prišli na vrsto negostoljubni Dolomiti, ki so bili tisti čas na gosto, kot travnik s krtinami, posejani z belogardističnimi postojankami.
V stalni napetosti proti cilju
Ni torej čudno, če je vse potovanje potekalo v stalni napetosti ln pripravljenosti na spopad. Posebno, odkar smo. se na meji ločili od privajene gorenjske pokrajine in se pognali preko malo, poznanih dolomitskih hribov, se je še povečal občutek negotovo, sti in stalne ogroženosti...
Iz Dolomitov sta nas dva kurirja naravnost predrzno izpeljala tik ob razsvetljeni Vrhniki in dalje preko zelo »obljuden3« tržaške proge na Ljubljanski vrh. Od tod smo proti jutru še »s puškami
na gotovs« padli na osvobojeno notranjsko ozemlje med pisano množico prav tedaj
mar v svojem otvoritvenem govoru   poudaril predvsem vsenarodni pomen tega Zbora, katerega se udeležujejo predstavniki vsega slovenskega ljudstva iz Primorske, Koroške, Gorenjske in Štajerske skupaj s predstavniki pre. bivalstva Dolenjske, Notranjske in Bele krajine. Poudaril je, da še nikdar v slovenski zgodovini niso bili na takem svobodnem ali osvobojenem zborovanju, ki pa ima hkrati že tudi zakonodajen in državotvoren značaj, in da še nik_ dar niso bili na takem politično tako pomembnem zborovanju   zbrani odposlanci vseh    slovenskih pokrajin. Poudaril je dalje demokratič, nost tega Zbora, saj so bili njegovi odposlanci izvoljeni na volitvah, na katerih je bila volilna pravica priznana slehernemu Slovencu od izpolnjenega 17. leta dalje, priznana aktivna in pasivna volilna pravica žena, kakor tudi aktivna  ln  pasivna volilna pravica borcev v partizanskih enotah. V nadaljnjih besedah Je orisal razvoj osvobodilnega gibanja in podčrtal izredno važno in vodilno vlogo Partije pri tem razvoju ter končno izrekel trdno vero, da bo slovenski narod dosegel svoj veliki cilj, to je svobodno in združeno Slovenijo v svobodni in resnično demo. kratični Jugoslaviji.
(Nadaljevanje na 6.9tr.)
Borci 1. čete IV. bataljona Cankarjeve brigade v Tihaboju — 13. oktobra 1943. Partizani so prav tako volili svoje delegate u kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda
Pozdrav vsem neosvobojenim Slovencem in Slovenkam
(Nadaljevanje s 5. str.) Ep izselitvi delovnega in častnega predsednika ter zapisnikarjev je bil za poslevo-dečega predsednika zbora iz. voljen tov. Bogdan Osolnjk, sekretar Upravne komisije za slovensko osvobojeno o-zemlje. Zatem je zbor pozdravil predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, predstavnik Vrhovnega štaba NOV in POJ, predstavnik CK KPJ, predstavnik britanske imperialne vojske major Jones, predstavnik ZAVNOH, pred. stavnik Glavnega štaba NOV in POS, predstavnik Ljudske fronte Srbije, zastopnica Slovenske protifašistične ženske zveze, predstavnik Zveze slovenske mladine, nakar so bile sprejete pozdravne brzojavke maršalu Stalinu in predsednikoma W. Churchillu in F.
Rooseveltu ter vrhovnemu ko. mandantu NOV in PO Jugoslavije tov. Titu. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi AVNOJ in ZAVNOH. S posebnim navdušenjem je bil sprejet brzojavki je bil po. slan naši neuklonljivi in ponosni Ljubljani. Končno je bil s slavnostnega zborovanja poslan še pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam na neosvobojenem ozemlju na Gorenjskem, štajerskem Koroškem in v Prekmurju, vsem sinovom in hčeram Trsta in Gorice in vsem borcem in borkam brigad in odredov v severni Sloveniji. Slavnostno zborovanje je bilo zaključeno ob 2. uri ponoči, nakar je sle. dil kulturni program, ki so ga izvedli člani Narodnega gledališča iz Ljubljane.
Druga noć zasedanja
Po končanem kulturnem programu so se odposlanci razšli v vasi v okolici Kočevja, ki so jim bile določene za odmor in predanitev, nakar so se 2. oktobra ob 9. uri zvečer zopet zbrali na delovno sejo. V začetku seje je predsednik Bogdan Osolnik najprej pozdravil novodošai delegaciji iz Primorske in Štajerske, ki so jih vsi odpo. slanei stoje dolgo in vihamo pozdravljali tako, kot so z neizmernim navdušenjem sprejeli pozdrave, ki so jih izrekli predstavniki štajerske, Gorenjske in Primorske ter
borbene Ljubljane.
Ko so bile opravljene še nekatere nujno potrebne formalnosti, so počastili vse padle borce in borke ter žrtve fašističnega nasilja »s tem, da je v dvorano zopet prikoraka, la častna četa z zastavo, ki so jo odposlanci stoje pozdravili, nakar se je zastava sklonila in so vsi prisotni stoje odpeli pesem »Žrtvam«. Po odhodu E&stne čete je stopil na govorniški oder t<B toris Kidrič, ki ga je Zbor dolgo pozdravljal, in imel svoj pomembni referat o vojaškem položaju in nalogah naše narodnoosvo-
bodilne vojske. Kidričevemu referatu je sledil prav tako pomembni referat tovariša Edvarda Kardelja o političnem položaju in nalogah naše osvobodilne borbe. S tema dvema referatoma je II. seja Zbora odposlancev predstavljala osrednji in najvažnejši del zborovanja.
Po obEh referatih se je k besedi oglasilo'"veliko število' odposlancev, od katerih je bila s posebnim spoštovanjem in sočutjem pozdravljena Marija Ivančič, odposlanka So. dražice, kateri so okupatorji 29. julija istega leta pred o-čmi zverinsko pobili vse štiri sinove. Prav tako toplo je bil pozdravljen Franc Becele iz Zagrada za Starim gradom, ki so mu belogardisti marca tega leta pobili sina in ki je nedolgo po kočevskem Zboru skupaj s svojo ženo postal žrtev zverinskega zločina. Zborovanje je bilo zaključeno ob 4. uri zjutraj in se je nadaljevalo 3. oktobra ob 9. uri zvečer.
Na tem zasedanju je član IO OF tov. Zoran Polič refe-riral o graditvi nove narodne oblasti in o vključitvi prebivalstva v narodnoosvobodilno borbo, bil je sprejet predlog člana IO OF Toneta Fajfarja o mobilizaciji vse ljudske sile slovenskega naroda in vseh njegovih gmotnih sredstev za obrambo domovine pred zad. njim sovražnikovim nemškim fašizmom, član IO OF dr. Marjan Brecelj je govoril o gospodarstvu, financah in prehrani, nakar je o obeh referatih sledila še krajša razprava. Zatem se je oglasilo k be. sedi zopet več odposlancev in odposlank, nakar je bil sprejet sklep Zbora odposlancev slovenskega naroda o pred-
stavništvu in vodstvu slovenske narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdobju. Sklep o zaupnici Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte slovenskega naroda in sklep o splošni mobilizaciji vse ljudske sile in vseh gmotnih sredstev sovenskega naroda. Nato je bila sprejeta-resolucija, ki v prvem delu ugotavlja pravilnost osvobodilnega gibanja pod vodstvom Osvobodilne fronte in vrhovnega komandanta Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije tovariša Tita, v drugem delu obsoja izdajalsko delo bele in plave garde, v tretjem potrjuje vse dosedanje vojne, politične in upravne ukrepe IO OF kot nujne in pravilne in končno ugotavlja, da so narodi Jugoslavije izpolnili in še izpol-
Pomen in vrednost kočevskega Zbora je dr. Mak-so Šnuderl v svojem spominskem članku pred de: setimi leti označil takole:
»Kočevski zbor ni bil sestanek delegatov številnih organizacij OF in skupin, ki so jo sestavljale, četudi bi nihče ne mogel oporekati legitimnosti take delegacije. Vkljub izredno težkim vojnim razmeram, ko je bilo osvobojeno o-zemlje Jiot oaza sredi sil fašistične osi od vseh strani ogroženo, ko je v vseh drugih pokrajinah slovenskega ozemlja okupator zatiral in iztrebljal slovensko ljudstvo, so bile 11. septembra 1943 razpisane splošne volitve za Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki se naj izvršijo po vsem terenu in v vseh vojaških enotah NOV. Načela enake, splošne in neposredne volilne pravice ter večinskega načela so izražala demokratičnost, ki se je zdaj — kakor že za časa prvega osvobojenega ozemlja spomladi 1942 — začela uveljavljati kot bistven element nastajajoče ljudske oblasti, poleg organov ogroženega ljudstva, kot so bile vojaške enote, zaledni vojaški organi in vojaška sodišča ter poleg političnega organizma OF. Osvobodilna fronta je prevzela izvedbo volitev po svojih organizacijah. Volitve so bile v času od 20. do 25. septembra, po 500 prebivalcev in po en bataljon oz. odred je volil enega odposlanca. Volitve so na široko zajele množično udeležbo. 572 izvoljenih poslancev se je sestalo 1. ok-
njujejo s svojo junaško borbo vse svoje dolžnosti do skupnega zavezniškega tabora, in izraža zahtevo po čim prejšnji vzpostavitvi druge fronte v zahodni Evropi, ki naj pomaga skrajšati vojno in omejiti žrtve malih narodov. Končno je bil sprejet še poseben Proglas vsem Slovencem in Slovenkam, ki se konča s tem pozivom: .
9 »V imenu vsega naroda, O njegove zgodovine in nje-9 govih pokolenj, v imenu @ današnjih žrtev in bolečin 0 zahtevamo od slehernega, @ ki ga je rodila slovenska 0 mati, da se odzove vojaški 0 in moralni mobilizaciji, ki O jo slovesno proglašamo. % Slovenski narod naj se 9 spremeni v eno samo voj. % sko in naj se napolni z 9 borbenim razpoloženjem
tobra 1943 ponoči v bivšem Sokolskem domu v Kočevju. Če je bil že demokratičen način volitev, je sam potek zasedanja pokazal bistvene značilnosti demokratičnega predstavništva v prav posebni obliki. Zbor je bil hkrati ogromen politični miting, sestanek vrhovnega plenuma OF in pravcata ljudska re-
% in naj tako ne odloži orož-% ja, dokler ne bo pregnal 0 sovražnika in dosegel vseh s 0 svojih pravic. Zato pajdi-% mo vsi v sveti boj!«
Nato je Zbor odposlancev ■ izvolil novi 180-članski ple. num Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 10-članski izvršni odbor Osvobodilne fronte ter 40-člansko delegacijo za prihodnje' zasedanje-AVNOJ.
Ko je bilo ob 3. uri po polnoči zborovanje končano, je partizanska igralska skupina uprizorila dramo Mileta Klop-čiča »Mati«.
Po končanem zasedanju so se naslednje dni odposlanci razšli na svoje terene in mnogi od teh so se spet prebijali skozi velike zapreke in nevarnosti, katere so jim sovražne zasede stavljale na pot.
volucionarna konstituanta. Vrstili so se politični govori, vložki s kulturno in u-metniško vsebino ter diskusije in sklepi državno-pravnega pomena. Oblast Osvobodilne fronte, ki je že v jeseni 1941. leta v Ljubljani pomenila »državo v državi«, je z volitvami In z delom kočevskega Zbora (Nadaljevanje na 7. str.)
Krka  nad Otočcem, biserom doline gradov. Domači in tuji turizem se je začel uspešno razvijati in doživlja svoj razcvet šele v novih, socialističnih pogojih, ko namenjamo oddihu delovnega človeka čedalje več možnosti, pa tudi sredstev za razvoj potrebnih objek-' tov, sodobnih cest in vsega, kar sodi k pojmu sodobni turizem
RAZPIS PRVIH VOLITEV V ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA
1. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda.
2. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi moški in ženske, ki so izpolnili 17. leto svoje starosti in ki so umsko zdravi.
3..Volilno področje predstavljajo vsa področja terenskih odborov Osvobodilne fronte (vasi, trgi, mesta, tovarne, uradi, podjetja in ustanove) ter bataljoni Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
4. Področje terenskega odbora izvoli po enega odposlanca, če znaša število njegovih prebivalcev (vasi, trgi, mesta) oziroma zaposlenih (tovarne, uradi, podjetja in ustanove) 500 ali če je manjše od 500 in za vsakih nadaljnjih 500 prebivalcev oziroma zaposlenih po enega odposlanca več. Bataljoni Narodnoosvobodilne voj-■ske in partizanskih odredov volijo vsak po dva odposlanca.
5. Kot vodilni organi, ki jim je poverjena izvedba volitev, nastopajo odbori Osvobodilne fronte, in sicer Izvršni odbor, poverjeništva Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, okrožni odbori, rajonski odbori in funkcionarji terenskih odborov.
6. Volitve se vrše na javnih zborovanjih od vključno 20. do vključno 25. septembra 1943.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU! Na položaju, dne 11. septembra 1943.
Sekretar IOOF: Predsednik IOOF:
Boris Kidrič, 1. r.        Josip Vidmar, I. r.
Pomen kočevskega zbora
Odposlanci novomeškega okrožja
ki so se udeležili kočevskega Zbora od 1. do 3. oktobra 1943
Jožef Ambrožič, Gorenje Mokro polje; Martin Andrej-čič. Tržišče pri Mokronogu; Franc Aš, Straža; Mihael Av-sec, Smarjeta; Martin Bajc-Grega, šetjernejsko podokrož-je; Franc Bartelj, Zagorica pri Mirni peči; Alojz Bartolj, Stranska vas; Franc Becele, Gotna vas; Franc Becele, Za-grad za Starim gradom; Anton Bednarš, Sadinja vas; Janez Bobnar, Gorenji Globo-dol; Anton Borštnar, Malko-vec pri Mokronogu; Janez Božič, Kostanjevica; Jože Bradač, Dolenjsko Toplice; Franc Bregar, Bela cerkev; Fraiu Brudar, Gotna vas; Franc Brulc, Smihel-Stopiče; Ivan Brale, Gotna vas; Rudolf Cugelj, Velika Loka; Frane Cerne-Klement, Trebel-no; Franc černe, Trebnje; Franc čretnik, Gorenje Gradišče  pri  Šentjerneju; Ivan
Dim, Trebnje; Franc Dragan, Podbočje; Jernej Drčar, Prečna; Mihael Drenšek, Gornji Kot; Franc Dular, Prečna; Karel Durjava, Škocjan.
Mica Ferlič, rajon Novo mesto; Janaz Ferkolj, Zloga-nje pri Skocjanu; Alojz For-šek, Prapreče; Jože Franko, Šentjernej; Pavel Gabrijel, Trebnje; Franc Globelnik, Bršlln in Bučna vas; Marija Globclnik, Mirna peč; Jože Golob, Mirna; Franc Gore, Št. Lovrenc; Jože Gorenc, Skocjan; Jože Grahut, Smarjeta; Franc Gredenc, Dolž; Mirko Gregorič, Gomila pri Mirni; Emanuol Grmcvšek, Trebnje; Edo Hofbek, Dolenja Nemška vas pri Trebnjem; Jože Hribar, Novo mesto; Jože Hrovait, Straža; Franc Ijaš, Dobrovška vas piri   Škocjanu;   Lojze Jaklič,
Rakovnik; Anton Jakše, Pod-ljuben; Alojzij Jare, Vrbovec in Korita; Jožef Jenič, Gotna vas; Alojz Jerele, Smarjeta; Jožo Kačar, Bela cerkev; Alojz Kastelic, Gotna vas; Ivan Kastelic, Brusnice; Amalija Kavčič; Šentjernej; Anton Kavčič, Orehovec pri Kostanjevici; Franc Kirar, Smarjeta.
Jožo Klobčar, Gotna vas; Ignacij Kolenc, Zalog pri Skocjanu; Janko Kolenc, Mirna; Janez Korele, Mokronog; Jože Kostanjevec, Trebe'n:>; Alojz Kotar, Spodnja Zadu-brova; Franc Kotar, Velika Loka; Janko Kotar, Št. Lovrenc; Janez Kovačlč, Gorenja Gomila; Martina Kovačlč, Mokronog; Franc Kozlevčar, Trebnje; Aniton Krajšek, Mala in Velika Bučna vais; Josip Kralj, Dolenjske Topli-
ce; Jože Kralj, Stopiče; Jože Kramar, Trška gora; Anton Kraševec, Trška gora; Franc Kren, Drganja sela; Alojz Ku-lovec, Dolenjske Toplice; Anton Kum, Dolenjske Toplice; Alojz Kunstek, Mirna; Jože Kužnik, Dolenje Vrh ovo; Jože Kužnak, Knežja vas pri D> brniču; Franc Lavrič, Stavca vas; Lojze Lazar, Lokve pri Dobrnlču; Danijel Lepin-Jan-ko, rajon Novo mesto; Alojz Luzar, Stara vas; Aniton Ma-golič, Skocjan; Sandi Majcen, Mokronog, Tončka Majcen, Zagrad pri škocjanu; Franc Mausar, Romanja vas; Anton Mavric, Korenltkn pri Veliki Loki; Viktorija Medved, Creš-njioo pri Trški gori.
Mih» Mesojednik, Smarjeta; Franc Mirtič, rajon Novo me-;.'■.»; Martiin Mirtič, Brezova reber; MIha Mirtič, Ajdovec; Franc Muhlč, Lakovnice; Franc Može, Prečna; Franc Nadu, Zalog pri Prečni; Anton NagV.č, Gabrovka; Prano Novak Mačji dol; Anton Osolnik. Prečna; Franc Ostanek, Mačkovee;    Karel Ostanek,
Trebnje; Silverij Pakiž, rajon Novo mesto; Franc Pavlin, Gabrovka; Jože Penca-Dečko, Šentjernej; Vencelj Perko, Šentjernej; Vekoislav Perpar-Vrbinc, Trebnje; Deša Picek, rajon Novo mes'^o; Jože Pire, Dobrnič; Lenčka Pire, Mokronog; Rudolf Pirkovdč, Šentjernej; Franc Pirnar, Smarjeta; Tono Pirnar, Brod pri Novem mestu; Janez Plantan, Veliki Podljuben; Mihael Pod-bevšek, Smihel-Stopiče; Anton Radkovič, Dolenja Brezovica; Joiip Rakoše; Brusnice; Franc Ratajc, Trebnje; Alojz Rebernik, Selo pri Mirni; Franc Rebernik, Mirna; Josip Repar, Jama-Dvor; Alojz Ri-fe!j, Gorenje Grčevje.
Franc Rodič, Smarjeta; Anton Rollh, Tržišče; Janez Ro-lih, Prapreče pri Šentjerneju; Ivan Rom, Dolenjske Toplice; Jože Rotar, Podturn; Tone Rupana, Mirna peč; Frnnc Rus, Mirna peč; Neža Ržen, Skocjan; Rudolf Skupek, Dol. Suhadol; Franc Slak; Svetinje pri Dobrniču; Janez Smrke,
Mirna; Jože Smrke, Žužemberk; Miha Smrke, Trebanjski vrh; Franc Sotlar, Trebnje; Leopold Sotlar, Mali Videm; Jože Srpčač, Podbočje; Alojz Strajnar, Trška gora; Anton Strajnar, Dolenja Težka voda; Anton Sabac, Velika Loka; Ernest Sali, Vavta vas; Lado Šetinc, rajon Novo mesto; Franc Šinkovec,""Brusnice; Janez Šiško, Orehovica; Ivan Sobar, Dolenjske Toplice; Miha Strumbelj, Dolenjske Toplice; Alojz Struk°lJ. Zaboršt; Marija Sušteršič, Smarjeta; Gregor Tratar, Mokronog; Josip Turk, Vrh Pri Šentjerneju; Jože Uhan, Trebnje; dr Ivan V.islč, rajon Novo mesto,
Stane Vehovec, 2užcmberk; Angel Venturinl, Straža; Jcžef Višnikar, Gabrovka; Janez Zagore, Orehovica; Jože Zabijen, Šentjernej; Jane/, Zid** rič, Orehovica; Josip Zup»n" člč, Trebnje; Jože Zupanč;£' Rakovnik; Malka Zupane',; novomeško okrožje; Fninc ?■>'■' danek, Trška gora; Ludis1:,lV Znidaršič, šm-arjetn.
(Nadaljevanje s 6. str.) dobila  konkretne oblike.
Kočevski Zbor je v duhu sklepov, ki jih je AVNOJ tedaj že pripravljal, s »Sklepom o predstavništvu in vodstvu slovenske narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdobju« izvolil na novo Slovenski narodnoosvobodilni odbor in mu glede na to, da je že od oktobra 1941 izvrševal lunkcije oblasti, dal značaj najvišje zakonodaje in izvršne oblasti slovenskega naroda s pravico postavlja-
ti vse potrebne organe ljudske oblasti ter mu določil predsedstvo, ki v času ko sam SNOO ne zaseda, opravlja njegove funkcije. Izrecno je bilo naglašeno, da izvršuje SNOO svojo oblast v okviru Jugoslavije kot državne celote in splošnih sklepov AVNOJ kot e-notnega predstavništva vseh narodov Jugoslavije. Samo srbska ASNOS je decembra 1944. leta ravnala na enak način, medtem ko so se druga nacionalna predstavništva sama spremenila v zakonodajne in izvršne organe.
Naš prvi parlament — vrhovni organ oblasti
S tem je torej revolucionarno in demokratično slovensko predstavniško telo osvojilo kot ustavno prvino načelo federacije in izrazilo pripadnost slovenskega naroda k tej federaciji. V tem duhu je zbor izvolil 40 poslancev za AVNOJ. Nadalje je dobil slovenski narod v SNOO, ki ga je sestavljalo 120 izvoljenih poslancev, kot zakonodajnem in izvršnem predstavniškem organu svoj parlament, vrhovni organ oblasti, ki je slonel na mreži terenskih in o-krožnih odborov OF kot lokalnih oblasti, na svoji vojski, na prebivalstvu, ki ga je volilo na osvobojenih ozemljih Slovenije, moral-no-politično pa na nezlomljivi volji do borbe za svobodo. Slovenija je s tem pravno formulirala prve ustavne elemente svoje državnosti v federativni zve-
zi Jugoslav-^e, kakor je pičla 2 meseca pozneje AVNOJ pravno ugotovil federativno državno obliko za območje vse Jugoslavije. Družbeni temelj te oblasti je bil po revolucionarno zrušeni oblasti v demokratičnem pristanku slovenskega ljudstva, ki je bil izražen v njegovi oboroženi borbi, pomoči in sodelovanju, uporu in trpljenju ljudi po vsej slovenski zemlji. Zbor je zato upravičeno mogel odreči pobegli jugoslovanski vladi pravico zakonitega predstavnika slovenskega ljudstva, ker ni storila ničesar za rešitev slovenskega narodnega vprašanja in v nji ni pravih zastopnikov slovenskega ljudstva. Upravičeno je ugotovil Zbor v svojem razglasu, da je s tem revolucionarnim dejanjem .slovenski narod danes končno veljavno vstopil v krog suverenih narodov'.
Domačin in tujec se rada ozreta po vitkih, ponosnih stolpnicah, pridobitev Kočevja v zadnjih letih. V zadnjem desetletju so v Kočevju na novo pozidali 611 stanovanj v družbenem sektorju in 114 zasebnih stanovanj, predvsem enodružinskih hišic
rožja in opreme, in to z geslom bratstva in enotnosti v času, ko se je netil bratomorni boj med Srbi in Hrvati — to so bile z vidika takratnega splošnega polo-
žaja kar nemogoče stvari. Le kdor je poznal naše ljudske sile, jim znal prisluhniti in kdor je veroval vanje, ta je mogel spoznati
globoko družbeno nujnost tega dogajanja. Zato je zgodovinska zasluga KPJ, da je te sile priklicala in to vero utrdila, in to tudi s kočevskim Zborom.«
Usodna, neločljiva povezanost vseh jugoslovanskih narodov
Vstaja v srcu Evrope, brez orožja in opreme.
nek™ Zbor- njegov pasta. nek m potek ter njegovl hKJepi spričo še neizcrpanih vojaških in političnih sil o-pUPatorja spadajo v vrsto tistih navidezno zgodovinskih paradoksov, ki so po-
klicali ,v življenje boj naših narodov za osvoboditev od okupatorja, od starega političnega in gospodarskega sistema, boj za nov in pravičen družbeni red. Vstaja v srcu Evrope brez o-
Na II. kongresu Komunistične partije Slovenijj je tov. Miha Marinko označil značilnost kočevskega Zbora kot prvega ljudskega parlamenta slovenskega naroda s temi ugotovitvami:
1. — Da je prišla do popolnega izraza pristna ljudska demokracija. Volitve, ki so bile izvršene v izredno kratkem času, so tudi v tehničnem pogledu zadostile zahtevam ne le vsebinske, ampak tudi formal-
V SeSkovem domu so se tudi oktobra 1953 zbrali preživeli poslanci nekdanjega kočevskega zbora. Pomenili so se o slavnih dneh, W so bili, kot tudi o teh, ki jih živimo zdaj, sredi velikega ustvarjanja
ne demokracije. OF je manifestirala svojo popolno notranjo enodušnost, oprta na voljo volivcev, ki je bila tudi formalno izražena.
Zakaj taka enodušnost kljub dejstvu, da je bila pristna ljudska demokracija ob tej priliki uveljavljena prvič v zgodovini slovenskega naroda? Zato, ker si je moralo delovno ljudstvo izbojevati to demokracijo v nadčloveških bojih, v katerih je moglo spoznati pravi obraz vseh svojih sovražnikov. Zato, ker se je na svojih lastnih izkušnjah prepričalo, da je linija borbe, ki jo je vodila KPS, pravilna. Enotnost OF je bila dosežena-zato, ker je bila izbojevana v trdem boju, ne pa s spekulativnim parlamentarnim dogovorom.
2. — Nadaljnja značilnost je v tem, da so vse zasnove demokratične ljudske oblasti in vsi sklepi, ki jih je kočevski Zbor odposlancev enodušno sprejel, bili v popolnem soglasju s kasnejšimi zgodovin-
skimi sklepi drugega zasedanja AVNOJ. S tem je bila pravilnost marksistično-leninistične poti reševanja nacionalnega vprašanja, ki jo je hodila KPJ, stvarno
in formalno potrjena. Slovenski narod, kakor koli je bil zatiran in izkoriščan od velikosrbskih monopolističnih oblastnikov, kakor koli so med njimi delovali klerikalni iti drugi separatisti in šovinisti, je spoznal in se dokončno odločil za to pristno, usodno, neločljivo povezanost jugoslovanskih narodov na osnovah, ki jih je kasneje formulirala Ustava FLRJ. Silno navdušenje, s katerim je slovensko ljudstvo sprejelo sklepe AVNOJ, je bilo torej naravno, ker se je za-nje že izrekel kočevski Zbor. Razglasitev o priključitvi Primorske, ki jo je odločil kočevski Zbor in potrdil AVNOJ, je le še bolj razplamtela osvobo> dilni boj primorskega ljudstva, ki se je po padcu Mu-ssolinija, zlasti pa po kapitulaciji Italije, razvil splošno ljudsko vstajo.
3. — Odslej se je na teh osnovah intenzivno gradil aparat ljudske oblasti. Začne se postopno oddvaja-nje in prenašanje oblast nih kompetenc od OF na -posebne organe ljudske ob> lasti. Slovenski narodnoosvobodilni svet, izvoljen na kočevskem Zboru, začne graditi posebne redne organe, kakor tudi pokrajinske organe po posameznih otokih osvobojenega ozemlja. Ti organi oblasti niso samo urejali gospodarsko in družbeno življenje na o-svobojenih predelih, oskrbovali vojsko in podobno, ki so jih čakale ob končni popolni osvoboditvi. Velika nemška ofenziva, ki se je začela v drugi polovici oktobra, ni mogla več omajati ne osvobodilnega gibanja ne vojaškega potenciala osvobodilnega boja.
Odposlanci belokranjskega okrožja
Anton Andrejčič, Črnomelj; Janez Bunovec, Dobliče; Niko Belopavlovič, odposlanec belokranjskega okrožja; inž. Mar-ko Bizjak, Pribišje; Neža Bizjak, Kašča; Stanka Borštner, Metlika; Ivo Brajdič, Star* LHa; Štefka Brenc, Rožanec; Leopold Bukovec, Semič; Janko Cimerman, Črnomelj; ?ranc Cvar, Nestoplja vas; Ivan Cvar, Drenovec; Alojzij Crnlč, Bedenj; Ivana Crnič, Krivoglavice; Ignac Dravinc, Male Lešče pri Suhorju; An. ton Dvojmoč, Kanižarica; Josip Fabijan, Črnomelj; Matija Fink, Tanča gora; Regina pir. MetVika; Jure Flajnik, Vukovec; Miha Flajnik, Peru-dina; Ivan Frankovič, Nova Lipa; Jožef Golobic, Strekljc-vec; Janez Govednik, Curile; Ivan Grabrljan, Adlešiči; Janko Grdun, Zilje; Ivan -Gusič, Dobliče; Peter Horvat — Vik-tor, Daljne njivo; Rozalija Ile-
nič, Butoraj; Miha Ivanušič, Sipek pri Dragatušu; Ana Ivec, Metlika; Niko Jakofčič, Cerkvišče; Mica Jančar, Semič; Janez Jankovič, Tribuče; Jože Jankovič, Jakovini; Franc Jenič, Dolenje Lokvice; Franc Jesih, Belčji vrh.
Janez Kampič, Sodji vrh; Štefan Kapš, Rožni dol; Mari. ja Klemenčič, Dolenji Suhor; Jože Kocbek — Aleš, odposlanec belokranjskega okrožja; Anica Kočevar, Vrtača; Jože Kočevar, Božakovo; Julij Ko-pinič, Metlika; Rade Kordič, Bojanci; Anton Kosec, Podre-ber; Anton Kramarič, Dragom-1 ja vas; Karolina Kreiger, Črnomelj; Janez Kump, Obrh; Marija Kump, Obrh; Ivan Lak. ner, Speharjii; Marija Macele, Korito; Peter Madronič, Dol. Prulesje, Radenci; Katica Ma. lerlč, Vojna vas; Martin Ma-
lerič, Cerovec; Ana Matkovič, Lokvica; Anton Matkovič, Lokvica; Anton Mazi, Radovi-ca; Angelca Mihelčič^ Metlika; Milka Mihelčič, Vavpča vas; Anton Miketič, Sela pri Adle-šičih; Peter Miketič, Jakovini; Jožef Miklavčič, Maline; Nikola Milic, Milici; Mate Mo-ravec, Podklanec.
Jožef Muc, Primostek; 2an Nemanič, Trnovec; Ivan Novak — Očka, odposlanec belokranjskega okrožja; Matija Novak, Gradec; Bara Papič, por. Tome, Gradec; Anton Pavlovič, Drašiči; Matija Pe-čavar, Praprot; Ivan Petric, Rosalnice; Janez Petric, Tr-novec; Matija Petric, Tušev dol; Franc Petrovič, Bereča vas; Ana Pintarič, Tanča gora; Jožo Plesec, Železniki v Beli krajini; Jakob Plut, Bre-zova rebe; Jože Plut, Stari-hov vrh; Vinko Plut, Gradnik;
Janko Popovič, Hrast; Janko Popovič, Sela pri Jugorju; Jurij Požek, Gorenje; Franc Renko, Klošter; Anton Seniča, Omota; Janez Simonič, Stražnji vrh; Janez Simonič, Vanji vrh; Jože Sladic, Krasinec; Franc Slobodnik, Slamna vas.
Vida Smrekar, Rožič vrh; Anton Staniša, Omota; Katarina Stepan, Ravnace; Mile Stapanovič, Marindol; Jože Stojnic, Gabrovec; Anton Stublar, Pugled; Franc Sebalj, Damelj; Janez Segina, Priloz. je; Jožef Sikonja, Črnomelj; Ivana Simec, Vrtača; 2an Skrinjar, Crešnjevec; Anton Spehar, Dolnja Paka; Anton Težak, Dolenji Suhor; Janez Tome, Grm; Jožef Trdič Priblnci, Angela Tuh-tar, Vinji vrh, ln Brstovec; Matija Turk, Tanča gora; Matija Vidoš, Dragatuš; Janez Vitkovič, Vinica; Ana Vrtin, Belčjd vrh; Jože Vukšinič, 2e-lebej; Štefan Žagar, Breznik; Martin Zugelj, Metlika; Janez Zunič, Butoraj; Janez Zunič, Gradac.
Spremenjeno Kočevje pričakuje goste
Ze več mesecev si prebivalci Kočevja vneto prizadevajo, da bi bilo njihovo mesto za bližnje dni kar najlepše urejeno. To jim je uspelo: prenovili ali pa na novo igra-dili so mnoge mestne predele. Zlasti lepo sta urejena Trg 3. oktobra in okolica šeškovega doma, kjer je pred dvajsetimi leti zasedala prva slovenska skupščina.
Današnje Kočevje je vse kaj drugega kot nerazvito, skromno mestece pred 20 in več leti. Kočevska občina je po velikosti na drugem mestu v Sloveniji in je torej med 62 slovenskimi občinami ena največjih, hkrati pa ena najbolj redko naseljenih. Zdaj živi v njej 16.700 prebivalcev, od katerih jih je zaposlenih že več kot 5500. V 10 letih so v občini vložili v razvoj gospodarstva 8 milijard in 681 milijonov dinarjev. Rudnik rjavega premoga je v zadnjih letih zaposloval sicer za polovico manj rudarjev, vendar pa je nakopal veliko več premoga kot pred leti. Z mehaniziranim delom v jami bodo letos dali kočevski rudarji skupnosti 885 tisoč ton premoga. Krepko se razvija kemična tovarna, ki izdeluje meiapanske plošče. Prav pred dnevi so v kolektivu že presegli prvo milijardo dinarjev vrednosti proizvodnje; vse kaže, da bodo letos naredili kar za 3 milijone dinarjev več izdelkov, kot so pr« volno nameravali. Industrija transportnih sredstev, gradbeno podjetje »Zidar«, obsežno kmetijsko posestvo, za-dr iga, številna manjša podjetja, delavnice in zavodi — vsi so prispevali, da se je družbeni bruto proizvod v zadnjih 10 letih v kočevski občini povečal pd 2 milijard 764 milijonov dinarjev na 12 milijard 987 milijonov, torej kar za 369 odst. Tudi narodni dohodek je v tem času poskočil od 1 milijarde 350 milijonov na 5 milijard 441 milijonov dinarjev, to je za 425 odst.
V tem času se je število zaposlenih delavcev povečalo za.35 odstotkov, kar med drugim potrjuje, da so v občini krepko izboljšali organizacijo in storilnost dela, znatne investicije pa so zelo skrbno vlagali v razvoj industrije, kmetijstva in gozdarstva. Hkrati s tem se je povečal tudi življenjski standard občanov. V desetih letih so v družbenem sektorju zgradili 611 stanovanj, zasebniki pa 114, v glavnem enostanovanjskih hišic. Pred desetimi leti so imeli v občini samo 25 lastnikov avtomobilov, danes jih je že 221, medtem ko je število zasebnih motornih koles poskočilo od 48 na 332. Izredno se je povečalo število gospodinjskih aparatov, televizijskih in radijskih sprejemnikov, pralnih strojev in- drugih pripomočkov. Številne gradnje so spremenile zunanjo podobo mesta, ki se je v zadnjih tednih stopnjevano pripravljalo na današnji praznik iu slovesne prireditve v prihodnjih dneh.
Prebivalci Kočevja in kočevske občine izrekajo dragim gostom, ki bodo te dni obiskali mesto prvega zasedanja slovenske skupščine, prisrčno dobrodošlico. S ponosom in zadovoljstvom bodo pokazali dosežene uspehe, katerih prvi temelj je bil položen tudi za njihovo mesto na prvem zasedanju prve slovenske skupščine.
BETI čez prvo oviro
Obrnimo novo strgn zgodovine belokranjske trikotažne Industrije BETI in povzemimo samo tiste dele teksta, ki so natisnjeni z velikimi debelimi črkami:
B NEKAJ LET NAZAJ: BETI ŠE INDUSTRIJSKI DOJENČEK,
■ DANES ŽE DRUGI BELOKRANJSKI MILIJARDER — KONEC
■ PRVE FAZE V REKONSTRUKCIJI OMOGOČIL UVRSTITEV
■ MED POMEMBNE IZVOZNIKE — DOBRA KVALITETA, PE-
■ STROST ARTIKLOV, POCENI IZDELKI, ZANIMANJE TRGA:
■ TOVARNA LETOS PRVIČ BREZ ZALOG! — TOVARNA,
■ KI USTVARJA SKORAJ POLOVICO NARODNEGA DOHODKA
■ V OBČINI — BETI S PODPORO KOLEKTIVA IN OBČINSKE
■ SKUPŠČINE PRED DRUGO FAZO REKONSTRUKCIJE
Seveda je to zgodovina, pisana z znojem celotnega delovnega kolektiva BETI, katerega težnje so bile uperje-ne v lepšo prihodnost že od vsega začetka. To prihodnost je videl v marsičem: v večji proizvodnji, izboljšavi kvalitete izdelkov, proizvodnji takih vrst izdelkov, ki gredo najbolj v prodajo, v boljših delovnih pogojih in seveda v . boljših življenjskih pogojih, boljšem zaslužku. Čez vse to je bila začrtana hitra rast tovarne, ki je bila na najboljši poti, da se ekonomsko in drugače popolnoma osamosvoji.
Iz kalnih voda na zeleno ve\os
Kolektiv BETI si je bil že od vsega začetka na jasnem, da je v tekstilni industriji več znoja kot medu. Težko je bilo namreč korakati z napredkom, če so tekli v obratih zastareli in iztrošeni stroji z nizko zmogljivostjo in sposobni za nižjo kvaliteto izdelkov. Skoraj nemogoče pa je bilo vzdržati na tržišču, ki so ga preplavili največji tekstilni proizvajalci v državi in kajpada tudi glavni konkurenti. Na trgu je zrna gal tisti, ki jc bil prvi, ki je imel najboljša izbiro vzorcev blaga najvišje kvalitete, Id je imel ugodnejše cene in podobno. Skoraj nedoumljivo je, kako je metliški tovarni uspelo vzdržati v konkurenčni no parici tega časa. Toliko bolj nedoumljivo, ker je hkrati jugoslovanska tekstilna industrija zabredla v krizo; v tej se je mogel znajti le tisti, ki je imel najboljši rešilni pas, torej da je lahko takoj preusmeril proizvodnjo. Laže so jo pretrpeli tudi tisti, katerih gospodarsko ekonomska plat s tem udarcem ni bila bistveno načeta, medtem ko je bila splošna ihta prešibka, da bi Jim razmajala temelje. Ce se spomnimo tega obdobja, kt je marsikatero manjše tek-
stilno podjetje postavilo pred neubranljivo dejstvo: ali likvidacija ah hitri odločilni ukrepi, moramo priznati, da je BETI res uspešno pre-krmarila vrtinčaste kalne vode neugodnih razmer in z nemajhnim trudom dosegla zeleno vejo.
Prvi ukrep: združitev podjetij
Zelena veja je za BETI pomenila rešitev, ne pa absolutne varnosti. Zato so sledili sestanki, posvetovanja, seje, razgovori med posameznimi podjetji, med občinami istega in občinami sosednjih okrajev. Eno je obveljalo in je bilo znano že od začetka: BETI ne sme stagnirati! Najboljša rešitev je bila: združiti troje podjetij — BETI, BELOKRANJKO v Črnomlju in PLETILJSTVO v DobovL Ta podjetja so se res združila. Združitev pa v tistem obdobju nikakor ni smeđa pomeniti izključno formalne vezi med prizadetimi podjetji, ampak je morala ustvariti pogoj za vsestransko utrditev spojenih »trojčkov«. Takoj je bilo* možno z organizacijskim posegom spremeniti tako zvano zunanjo podobo novega podjetja, znotraj pa izvesti tako delitev dela, ki bi še najbolj ustrezala zahtevam po specializaciji obratov. K temu so vodstvo v BETI silile pravzaprav razmere na tržišču, neposredno pa so hoteli s specializacijo odpraviti vrsto ozkih grl, na katerih so prej bolehali BELOKRANJ-KA, PLETILJSTVO in tudi BETI. Padla je odločitev: obrat BETI se specializira za proizvodnjo svilenega in sintetičnega blaga ter čipk, BE-LOKRANJKA za proizvodnjo volnenih tkanin, medtem ko bo PLETILJSTVO več ali manj kooperant. Pri tem je tudi ostalo. Danes lahko z veseljem ugotavljamo, da jc dala ta združitev temelj, ob katerem rasejo in se izpo-
polnjujejo vsi od treh združenih obratov.
Združitev bržčas ne bi presegla formalnih meja, podjetje pa bi ostalo daleč za sodobno proizvodnjo, če ne bi ukrepali še naprej. Kot smo rekli, je BETI proizvajala predvsem enostavne in poceni izdelke, ki jih je bilo spričo prevelikih zahtev trga in prefinjenega okusa kupcev težko prodati. Da bi zadostili potrebe mode doma in po svetu, se je bilo treba odločiti za hitro odpravljanje pomanjkljivosti in izpopolnitev
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI KOLEKTIVU TOVARNE BETI V METLIKI
Tole bodo danes ali jutri moške perlon ali najlon srajce ali pa lepo sodobno žensko perilo, po katerem jc čedalje več povpraševanja na domačem in tujem trgu
proizvodnje in proizvodnega postopka. Pri tem se' je mišljenje vodstva podjetja v detajlih ujemalo s kolektivom. Ta se je z namenom, da bi bili čim prej mimo težav, odrekel večjim osebnim dohodkom. Na ta način so se začeli povečevati skladi, s pomočjo katerih je bila — poleg kreditov — zaključena prva faza v rekonstrukciji podjetja.
Pridobitev ob rekonstrukciji
Na rekonstrukcijo kot nujnost v situaciji, v kateri se je znašla vsa manj konkurenčna jugoslovanska tekstilna industrija, je metliško podjetje mislilo že dalj Času, predvsem pa od mane krize, ki je pospešila spojitev dveh belokranjskih tekstilnih podjetij z dobov-skim PLETIUSTVOM. V prvi vrsti se je BETI zavzela za nabavo novih strojev, ki bi zamenjali star tn Istrošen strojni park, s katerim nI bilo več možno proizvajati po novih zahtevah. Predvideti je bilo treba tudi novo barvarno, ob kateri bi podjetje postajo popolnoma neodvisno od nekaterih konkurenčnih jugoslovanskih kooperantov. Naposled so novosti terjale, da si DETI uredi proizvodnjo podobno tisti na tekočem traku, s čimer bi se občutno zmanjšal čas, ki so ga trosil! za transport.
Zlasti velja omeniti, da so v časti prve faze rekonstrukcije nabavili nekaj novih strojev: rashell stroje za izdelavo čipk ter stroje za izdelavo metrskega blaga. Tako opremi'eno podjetle je že postalo kos naj-boll tenkočutnim zahtovam v tekstilni lndustrl.il, ker zda' prvič protzvede'o neprimerno več kot s pre'šnitmđ stroH. drtiRlč pa se odlična kvaliteta Izdelkov novih stro'ev bistveno . razllkulc od slahSe l-v.-ilite-te prel. N-Mveč'a pridobitev pa Je nM''rwrmo v teim, da se vrata tržišča tzd-lkom firme BETI odolra'o vedno hitreje in vedno boli na Široko.
BETI PA 'r'rflirjnni
S povezavo proizvodnih mest Je v metliškem obratu narejen    nektkšon tekoči
trak. To so dosegli z dozidavo novih proizvodnih prostorov. Le-ti povezujejo posamezne delovne oddelke, ki si slede na traku v fazah proizvodnega procesa kot: skladišče surovin, previjanje, barvarna tekstilnih vlaken, krojenje, skladišče pletenega blaga, krojilnica, konfekcija svile, konfekcija bombaža, pakiranje, skladišče finalnih izdelkov. Tak vrstni red popolnoma ustreza proizvodnemu postopku, sam postopek pa poenostavlja in odpravlja dosedanje nepotrebne zamude zaradi transporta blaga od ene do druge proizvodne faze. Dasiravno ta proces še ni dokončan, je vendarle prikrojen trenutnim dejanskim možnostim. Najpomemnejša -prednost take ureditve je hitrejša in kvalitetnejša proizvodnja.
Skladišča za zaloge — prazna!
Vse to je pripomoglo, da se je stanje dandanašnji bistveno spremenilo v • korist delovnega kolektiva. Stomili-jonsko mesečno proizvodnjo razprodajo za tri mesece naprej! Prvikrat, odkar obstaja BETI, se je zgodilo, da so skladišča finalnih izdelkov, torej zalog, prazna.
Podjetju gre bolje zlasti v zadnjem času, ko se že kar žejo uspehi rekonstrukcije. Kljub tarnanju in črnogledju v prejšnjih mesecih tudi izpolnjevanje planskih nalog lepo poteka. V tretjem tro-mesečju letos so dosegli 75 odstotkov letnega plana, menijo pa, da bo plan ob koncu zadnjega četrtletja tega leta zanesljivo dosežen in presežen.
BETI prvič milijarder
Letos bo kolektiv »BETI« slavil še eno pomembno zmago. Po letnem planu, ki predvideva 1 milijardo 40 milijonov dinarjev bruto produkta, bo postal DRUGI BELOKRANJSKI MILIJARDER oziroma prvi v metliški občini.
Boj za prvo milijardo Je bil napovedan že pred dvema le-Loma, vendar so ostali smotri za doseganje te »-magične« meje več ali manj želje kolektiva. Vendar kolektiv nI odnehal. Njegova pot v proizvodnji jc vodila navzgor, jc pa ostala meja (zaradi najrazličnejših razlogov in problemov, ki so medtem vskočili v razvoj •»BETI«) nedotaknjena vse do letos. Toda zdaj jc drugače in oči optimistično razpoloženega kolektiva so trenutno uprte v milijardo, prvo milijardo, ki bo predvidoma dosežena precej časa pred novim letom. Podatek z dne 30. septembra, ko Je kolektiv »pospravil« že več kot tri četrt milijarde bruto produkta aH točneje 780,3 milijona, dokazuje, da tako razpoloženje v kolektivu BETI ni neosnovano.
Potni list za devize
Tolikšno proizvodnjo vedno bolj pospcSujc tudi sloves, ki potuje z Izdelki firme BETI. Številna dnevna naročila in telegrami ustvarjajo med tovarno in trgom pravo mrzlično poslovno vzdušje. Vendar ne samo nitd njo in domačim tržiščem. Izdelki odlične kvalitete in posrečeni vzorci, ki že povon zadovoljujejo modne zahteve, so si priborili tudi mednarodni potni list. Po pogodbi s Češko, kamor izvaža BETI volneno trikotažo, in s Svlco, ki se zlasti zanima zn n'ene trikotažne Izdelke iz. leakrle    preje,    bodo Iztržili
okrog 40.ono dolarjev, s čimer
bo letni nltra Izvoza (10.000 dolarjev) presežen za okrog J00
odstotkov. S proizvodnjo sintetičnih čipk in sintetičnega blaga za moške srajce (to blago zlasti dobavila Industriji perli" 1AROD v Novo mesto) pa BETT ustvari že zdaj za okrog žoo t>oo dolarjev devlzne-ea ptlhranVa.
V 3 letih: 165 milijonov investicij
To je šele začetek večjih uspehov, ki jih BETI programira na podlagi velikih investicij v nadaljnjo izgradnjo. Sam podatek, da- je v letih bd 1960 do 19963 podjetje vložilo v zgradbo 53 milijonov 751.000 dinarjev in v stroje 112 milijonov dinarjev, pove, s kakšnim prizadevanjem, s kolikšnimi napori je prišlo do uspehov, katerih krona je nemara prav zaključek prve faze v rekonstrukciji. Pravzaprav Je to šele polovičen uspeh po celotnem investicijskem programu tovarne. Komaj je podjetje končalo prvo fazo, je namreč že pripravilo elaborat za rekonstrukcijska dela druge faze. Bržčas je srž vsega v tem, da se bo po tretjem delu druge faze bruto produkt povečal od sedanje milijarde in še nekaj na 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. Kolektiv, ki je zdaj tako rekoč šele čez prvo oviro in je ves zazrt v prihodnost, optimistično gleda na vsa ta dela ter upa, da ga bodo podprli tudi pristojni organi s tem, da bodo odobrili vse nadaljnje delo in potrdili načrte. S tem mu bo dana še večja možnost, da ob mobilizaciji vseh zmogljivosti in rezerv proizvodnjo toliko poveča, da bo popolnoma zadostovala za potrebe jugoslovanskega trga, medtem ko bo v okrog 50 od.stot-skih proizvajal za mednarodni trg, torej za devize.
S tem, da bo »BETI« trgovala za devize, pa bo ustvarjena nova možnost za okrepitev celotne belokranjske industrije.
Kolektiv se kadrovsko krepi
Pri ocenitvi prolzvodnlc, ki naraSčn pa predvidevanjih, bi seveda nc smeli vseh zaslug pripisati samo novim strojem ln fizičnim delavcem. Nedvomno gre levil delež zn tfko hiter vzpon proizvodnje tudi strokovnemu kadru, ki tvori v »BETI- že kar lepo skupino. Strokovnjaki so namreč ob podrobnih analizah poenostavili tehnološki postopek, ki je pol»g smotrno urejenega de-lovnetra procesa kot celote nal-važnclšl moment v proizvodni!. Ob poenostavitvi nekaterih del v proizvodni! si oprostil! delavce nenotrennlh naporov, na ta način i> < jim d-tll ir>n*nrvst povečati delovno storilnost.
Vloen strokovnjaka Je v te) tov rt rn I   brez   dvoma pravilno
ocenjena. Razen tega je skrb za izpopolnjevanje strokovnega kadra (predavanja itd.) na dnevnem redu. Lani na primer je večje število šivilj opravljalo prekvalifikacijske izpite. Kvalifikacijske tečaje bodo obiskovali tudi letos. Več interesentov bo odšlo na tečaje za pridobitev višje kvalifikacije. Iz tega je razvidno, da teži kolektiv za tem, da bi imel v podjetju čim več sposobnib ljudi, takih, ki bodo kos vsem , zahtevam na delovnem mestu.
Vsako leto dobivajo strokovni kader iz vrst ljudi, ki so jih štipendirali. Letos sla se v BETI na novo zaposlila dva tekstilna tehnika, enega štipendista so dobili z višje komercialne šole v Maribora, enega tehnika pa Iz TSS v Vldmu-Krškem.
V hitrem razvoju ob homa-tijah, ki so večkrat prečkale pot tekstilni industriji in tudi v Metliki povzročale težave, je bila glavna naloga kolektiva »BETI«, da uredi razmere v proizvodnji, medtem ko za druge stvari, na primer za izboljšanje kakršnihkoli pogojev zaposlenih v podjetju in izven njega, ni imela časa, pa tudi sredstev ne. Sele v prihodnjem letu bodo lahko posvetili večjo skrb proizvajalcem. Med drugim je v načrtu tudi gradnja več-stanovanjskega bloka. Tako bodo postopoma reševali tudi probleme, katerim do zdaj niso mogli posvečati dovolj pozornosti.
BETI -— ponos občine
Okrog 450 zaposlenih <* treh izmenah) v belokranjski trikotažni industriji BETI s ponosom zre v lepšo prihodnost. Vrata v to prihodnost se vsak dan bolj na širok" odpro. Kolektiv je priča porajanju napredka, ki se korakoma vzpenja navzgor. Okusil je grenkobo' na tej trdi poti (ko jc bilo potrebno proko neštetih ovir prebroditi veliko kalnih vod»> in si z lastnim znojem p'*e pomembne strani zgodovine svojega podjetja. Zato pa bo boljše in slajše tisto življenje, ki bo prišlo po tem velikem delu.
pi Prav tako so v BETI pj uprte oči občinske skup" H Scine metliške občine w pi vse Bele krajine, kajti o* f\ tej tovarni, ki je zs^<'<,e', JU primer v prizadevanju V fQ naporih, so zapisani v-j fl upi za srečnejšo prihod' nost večjega beroTtranJ' H skega območja.
I. Z-
Smo sredi vpisovanja ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo novega Skopja. Delovni ljudje Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine tudi tokrat niso zatajili: iz dneva v dan je več tistih, ki so na vpisnem mes'tu s podpisom obljubili, da bodo del svojih prihrankov in zaslužkov namenili za to, da bodo otroci, starčki, žene in možje glavnega mesta bratske socialistične republike Makedonije spet dobili streho nad glavo. Samo s skupnimi napori vseh jugoslovanskih narodov bo mogoče v prihodnjih letih odpraviti glavne posledice uničenja, kakršnega v naši državi še nismo doživeli. Ne pozabimo: gre za več sto milijardno škodo, kakršna je redka tudi
Tvoja, moja in naša dolžnost
drugod po svetu! Ljudsko posojilo je samo eden izmed ukrepov, ko vsi Jugoslovani rešujemo to našo vseljudsko nalogo. Res je, gre za napor in odpoved: jesen je tu, ko imamo vsi nešteto skrbi s kurjavo in ozimnico, pa z zvezki in knjigami za otroke, ki jih je treba za zimo spet obuti in na novo obleči; je čas, ko oče in mati pomislita tudi na svoje nove čevlje in zimsko suknjo. Tu so obroki za posojila pa izdatki, ki jih imamo vsak dan. In vendar:
ne ti ne jaz nisva pozabila, da je v Skopju deset tisoč družin v šotorih in da so jutra in noči hladne, da je zima pred vrati; midva in mi vsi nismo pozabili na grozo in jok in na mrtve, ki jih ne obudi njihovim dragim nobeno posojilo več k življenju! Ne ti ne jaz nisva pozabila, kako je bilo ljudem v Skopju pri srcu, ko so se jim majala tla pod nogami in se rušile hiše na ceste in ulice, kot da bi bile zgrajene iz peska. Mi vsi nismo pozabili in ne moremo pozabiti, da je bolečina Makedoncev tudi naša bolečina m da so solze njihovih otrok in mater ganile srca vseh Jugoslovanov in poštenih ljudi vsega sveta! Tvoj in moj otrok ležeta zvečer v toplo posteljo; šola ju čaka in popoldne zabava. To, kar sta z ženo prigospodarila, je vajino in nepoškodovano; vsa družina se veseli, ko se zbere okrog mize in nam igra radio, vsi pa imamo v rokah knjige in časnike. Smeh napolnjuje naše sobe in stanovanja in mnogo jih je, ki se prav te dni v vseh naših krajih vseljujejo v novo zgrajene domove. Na vseh koncih in krajih kipi življenje in mi smo njegov glavni osrednji sestavni del, ki poganja naše sile k novim načrtom in še lepšim sanjam.
A kako je te dni v Skopju? Ne pozabi, da zidajo in delajo dan in noč in da je zima že skoraj tu! Na tisoče stanovanjskih barak hitijo postavljati gradbinci. Obnavljajo hiše, ki so za to še primerne, hkrati pa zidajo nove. Vsa socilistična skupnost jim pri tem pomaga. Zvezni organi so dali za to vsa razpoložljiva sredstva; teh pa ne bo dovolj — treba je pritegniti nove rezerve, ki jih imamo mi vsi, vsa naša domovina. Zato podpisujemo te dni 30 milijard ljudskega posojila. Vsak naj sam presodi svoje zmožnosti, bremena si enakomerno porazdelimo: kdor prejema od družbe več, naj tudi več vpiše. Naj nam ne bo težko, če se začasno odpovemo kakšnemu izmed naših osebnih načrtov, pa za prihodnja leta sklenimo privarčevati to ali ono. Iz skromnih in večjih zneskov bomo zbrali milijarde, ki naj pomagajo zgraditi novo Skopje.
Ne jaz in ne ti in nihče od nas ne sme pozabiti: če bi nas uničevalne sile narave morda jutri prizadele tako ali še huje, kot so glavno mesto Makedonije, bo z nami vsa Jugoslavija! Tokrat pomagamo s posojilom, ki bo z obrestmi vred v celoti vrnjeno, tovarišem v nesreči" v Skopju — drugič bi Pomagali vsi drugi nam! Bratska solidarnost, ki smo jo med vojno in po nJej že tolikokrat dokazali, je tudi zdaj cement, ki druži naše vrste v "nočno neporušljivo celoto. V moč, ki je sposobna premagati tudi uničevalni bes narave.
Zato, tovariš, je vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja moja, tvoja m naša skupna moralna dolžnost.
TONE GOŠNIK
Lep odziv v Brežicah
Tudi v brežiški občini je v ospredju akcija za vpis ljudskega posojila. Velika večina občanov je z najlepšim razumevanjem sprejela vpis. Po podatkih, ki so zbrani pri Narodni banki, je bilo do 30. 9.1963 vpisanega že 78,2 odst. posojila. Gospodarske organizacije so iz . svojih skladov vpisale 6,840.000 din, delavci in uslužbenci 15,748.000 dinarjev, obrtniki 484.000 dinarjev, kmetje 628.000 dinarjev, društva 310.000 dinarjev in ostali 5,719.000 dinarjev. Občinska skupščina Brežice je prva nakazala svoj prispevek v znesku 200.000 din.
Brežičani so se izredno lepo izkazali že v prostovoljni darovalni akciji, ki je bila takoj po potresu, zdaj pa skušajo svojo pripravljenost ponovno pokazati. Računajo, da bodo delavci in uslužbenci končali z vpisom že do 5. oktobra.
13 učiteljev - 79.000 din posojila
Kolektiv šol v Smarjeti in v Beli cerkvi šteje 13 ljudi. Osebni dohodki pa so v raz ponu od 27 do 44 tisoč dinarjev. Celotni kolektiv je vpisal 79 tisoč dinarjev posojila. Na sliki: šolski upravitelj Ante Gore, sklonjen nad vpisno polo, pravkar sešteva vpisani znesek. Učiteljski kolektiv je v dogovoru s krajevno organizacijo SZDL iz Šmarjete v prostem času obiskoval kmete po okoliških vaseh in se z njimi dogovarjal o vpisu posojila.
100 tisočakov za Skopjance
Jože šušteršič iz Hruševca 13 pri Straži je takoj v za-četku vpisa posojila za Skopje ponudil J.00 tisoč dinarjev. Lična, sveže prepleskana hiša z lepo urejenimi gospodarskimi poslopji, skrbno spravljenimi priročnimi stroji in pometenim dvoriščem je bila prazna, ko smo ga iskali doma.
»Na trgatev je šel! V vinograd!« so povedali vaški otroci. Našli smo ga v vinogradu, visoko v hribu.
— Da bi me slikali in o meni pisali? Ne, to pa res ni vredno! Moja dolžnost je bila pomagati v nesreči! — Tako se je branil Jože šušteršič, ki se je odprtih rok in odprtega srca odzval pozivu za pomoč Skopju. Le stežka smo ga prepričali za posnetek, za razgovor pa sploh ni bil pri volji.
— S posojilom bodo gradili hiše, saj že to dovolj pove. Kadar se gradi kaj novega, je treba pomagati. Toliko bolj v tem primeru, ko so tisoči ostali brez strehe. 35 let sem bil v Ameriki rudar, v rovu sem kopal v Sudboryju, v Ontariu v Kanadi. Pred dvema letoma sem se vrnil domov. Dal sem 100 tisoč, a da bi me zato dali v časopis, pa res ne vidim potrebe ... — je končal razgovor in pričel kazati trtje, ki mu je listje uvenelo, ker je udarila vlaga iz zemlje, kot je povedal. Tako kot mnogi drugi, ki so dali večje prispevke, je tudi on želel ostati skrit in nepoznan. Dal je iz srca. ker je doumel, da je treba dati za otroke, za starce, za matere in za družine, ki jih je katastrofa v Skopju tako hudo prizadela.
V Vidmu-Krškem že nad 60 milijonov
TREBNJE: 57 vpisnih mest
»Vem, da je pomoč potrebna«
Tovarišica Breda Razinoer je biolog v tovarni zdravil »Krka« v Novem mestu. V začetku n-.šega obiska je vitrarn oiv.anaia razgovor o posojilu ker smatra, da ;c pr.sr.evck n'eni osebna stvar da ni niti najmanje v°-lrebe pisali o tem. Ko je že kazalo, da bo obisk brezuspešen, je po daljšem okle-fanju le povedala:
— Vpisala sem 50 tisoč dinarje«, ker vem, da je Skop-1e razrušeno in da je pomoč Potrebna. 50 tisoč dinarjev je "lato manj kot moj celome-sečni zaslužek, če bi radi Pisali obširneje, pa pišite sa-mi. saj najbrž znate. Jaz kaj
vec ne vem, pa tudi ne želim reči.
Tov. Razingerjcva torej ne že'i, da bi o njenem prispcu-fc" govorili, vendar lahko slu-*» mnogim za vzgled.
Namen ljudskega posojila kot dodatne pomoči prizadetemu makedonskemu ljudstvu, ki obnavlja porušeno glavno mesto, so v trebanjski občini razumeli kot novo akcijo, v kateri naj pride do izraza vsak občan in vpise posojilo po svojih dejanskih zmožnostih. Zato so občino razdelili na 57 vpisnih mest; od tega Je 27 vpisnih mest pri krajevnih organizaciju!) SZDL in njihovih podružnicah, ostala pa so v delovnih organizacijah. Prav tako so osnovali 57 podkomisij, ki bodo usmerjale akcijo vpisov ljudskega posojila na terenu, medtem ko bo akcijo v občinskem merilu vodila 7-članska občinska komisija. Da bi vpisova-njo posojila kar najlepše potekalo, so osnovali tudi krajevne politične štabe.
Medtem ko v trebanjski občini akcijo ljudskega posojila ponekod še razlagajo, pa so drugod že imeli sestanke, na katerih so se odločili za višino vpisov. Tako so v trgovskem podjetju v Trebnjem med prvimi sklenili, da bo vsak član vpisal 6 enodnevnih z;isluž-kov v roku 6 mesecev, direktor podjetja pa bo v tem času vpisal 12 enodnevnih zaslužkov. Podobne vesti prihajajo le dni tudi iz ostalih delovnih kolektivov te občine. Med prvimi so se glede višine prispevkov za posojilo zedinile tudi trebanjske organizacije: sindikat, SZDL, ZK, ZB in ostali.
vložiti precej truda, ker so kmetovalci v teh dneh v vinogradih in sadovnjakih ter pri spravljanju otave, vendar v Smarjeti sodijo, da bo v skupno 500 kmečkih gospodinjstvih na njihovem področju vpisanih "Okoli 2 milijona dinarjev posojila.
V Sevnici: iz dneva v dan več
V Sevnici so do 30. septembra dopoldne vpisali 19,827.000^ dinarjev ljudskega posojila "za Skopje. Od tega so gospodarske organizacije iz skladov vpisale 9,427.000 dinarjev, delavci in uslužbenci 10,117.000, kmetje 203.000, ostali pa 80.000 dinarjev. Akcija je v razmahu in se vsota vpisa iz dneva v dan veča.
Občinska komisija za vpis ljudskega posojila za obnovo in zgraditev Skopja v Vidmu-Krškem je sporočila, da so do 14. ure 30. septembra vpisali državljani, organizacije in ustanove skupno 60,232.000 dinarjev. Vpis ljudskega posojila v videmsko-krški občini je dobil velik razmah že prve dni vpisa. To dokazuje veliko zavest občanov in solidarnost do bratskega makedonskega naroda. 19 organizacij in skupnosti je do ponedeljka vpisalo 26,507.000 dinarjev, 3461 delavcev in uslužbencev je vpisalo 31,905.000 dinarjev, 8 kmetov je prispevalo 20 tisoč in 31 obrtnikov 1.800 tisoč dinarjev. Akcija za vpis posojila pri kmetih bo v polnem teku te dni in je pričakovati, da bodo
po svojih zmogljivostih tudi kmetje sledili ostalim v komuni. Tudi manjših obrtnikov še niso obiskale podkomisije. Nekateri obrtniki so se do sedaj dobro izkazali. Zasebni soboslikar iz Krškega Franc Žab-kar je prispeval 300.000 dinarjev. Sledili so mu: avto-prevoznik Emil Vukčevič iz Kostanjevice 150.000 dinarjev, kamnosek Jože Mu-lej iz Krškega 100.000 dinarjev, tapetnik Janez Pis-lak iz Krškega 80.000 dinar-
jev, električar Martin Grabnar 70.000 dinarjev, avto-mehanik Ivan Vanič iz Krškega 60.000 dinarjev, urar Janko štrubelj iz Krškega 50.000 dinarjev itd. Izkazala se je tudi gostilničarka AnaJevnik iz Kostanjevice, ki je takoj vplačala 50.000 dinarjev. Tudi gostilničarka Vida Kerin iz Podbočja je vpisala 50.000 dinarjev.
O poteku vpisovanja bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
r\K.
METLIKA: v 4 dneh 2,221.000 din
Na šmarješkem področju ne bo težav
Na krajevnem uradu v Smarjeti so povedali, da je bil v nedeljo, 29. septembra, sklican zbor občanov, na katerem so se s kmečkimi prebivalci dogovorili o vpisu. Člani krajevnega odbora in organizacije SZDL so si razdelili področje in ustanovili 3 ekipe. Prva bo obiskala vasi v okolici Brezovice, Obrha in Družinske vasi, druga vasi v okolici Ore.šja in Strelaca, tretja pa vasi v okolici Vinice pri šmarje.ti. Člani ekip bodo obiskovali posamezne vasd in gospodarstva vsak dan, dokler jih ne bodo našli   doma. Treba bo
Do 30. septembra popoldne je v kolektivu zdravilišča šmarješke toplice 35 delavcev in uslužbencev vpisalo 230 tisoč dinarjev posojila. Desetim, ki so na dopustih, so pisali, naj takoj pridejo v zdravilišče, da bi opravili svojo moralno-politično dolžnost in podpisali posjilo. Ko bodo zbrali tudi njihove prispevke, bo kolektiv z vpisanim zneskom presegel vrednost šest dnevnega zaslužka, ki bi znesel približno 240 tisoč dinarjev.
Po nepopolnih podatkih, ki jih je občinska komisija za pomoč Skopju v Metliki dobila od vpisnih podkomisij, so v prvih štirih dneh vpisali posojilo naslednji člani kolektivov: »Beti« 638.000 din, KZ Metlika 408.000 din, STP Metlika 121.000 din, osnovna šola Metlika 256.000 din, Belokranjski muzej 21.000 din, Zavod za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih ljudi 409.000 din, lekarna Metlika 63.000 din, obč. odbor SZDL MetUka 30.000 din, občinska skupščina Metlika 258.000 din. Razen teh so trije pdsamezni proizvajalci vpisali 17.000 din posojila.
Skupno je bilo vpisanih v štirih dneh preteklega tedna 2,221.000 din. Vpisovanje posojila se še nadaljuje, zlasti pri kmetijskih proizvajalcih in posameznikih, za katere še ni točnih podatkov. Pohvaliti je treba kolektiv občinske skupščine Metlika in prosvetne delavce z osnovne šole, ki so med prvimi vpisali posojilo v zneskih, ki presegajo četrtino oz. tretjino mesečne
plače. Dober zgled pa so dali tudi upokojenoi, ki so poleg rednih prispevkov vpisali iz svojega sklada 10.000 din.
U
Zgled v tovarni vezanih plošč v Straži
Ko je prispela vest o razpisu posojila, so v tovarni vezanih plošč v Straži pravkar pričeli z letnim remontom, delavci pa so bili na krajšem kolektivnem dopustu. Da pri vpisu ne bi zaostajali za drugimi, so člane kolektiva po pošti in na druge načine povabili k razgovoru o vpisu. Do ponedeljka, 30. septembra, opoldne je od 220 zaposlenih že 184 ljudi vpisalo posojilo v skupnem znesku 865 tisoč dinarjev.
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov!
Čudodelno zdravilo
Jurij Potrpiga je vrtel v rokah zdravstveno izkaznico ter si mislil, da jo je škoda umazati, ko je vsa tri leta, kar je bil pri podjetju »KAVALIR«, ni potreboval. Spomnil pa se je obljube, ki jo je dal zjutraj svoji boljši polovici, da bo za gotovo zbolel in šel trgat k Stiskaču, ker mu je ona to že obljubila. Rahlo je potrkal, in že je stal pred personalko, ki naj bi podaljšala njegovo zdravstveno knjižico.
— Kaj pa vam je? — je vprašala že iz navade in kar mimogrede vpisala datum v še prazno knjižico.
— I, kaj bi bilo! Ni ravno hudo, pa me vendar nekaj boli. Mislil sem, da je bolje, če grem prej kot pozneje k zdravniku. Saj veste, morda bi bilo kasneje že prepozno.
Administratorka ga je pomilovalno pogledala in si mislila: revež, na videz kot jelen, pa je verjetno jetika.
Naslednji dan se je Jurij v velikem krogu izognil de lovišču, kjer so delali na veliki novi stavbi tovariši gradbinci. Saj se jih ni bal,
ampak noče da bi mu očitali: »Baba te je zdelala.« Jerica — z njo se je poročil komaj pred dobrim letom — pa je imela res prvo in odločujočo besedo v hiši. No, in ker bi rad videl, da bi bilo vzdušje neskaljeno, je pristal na »bolezen«.
Čakalnica v zdravstvenem domu je bila polna ljudi. Nikogar ni poznal; prepričan, da tudi njega nihče ne pozna, se je počutil srečnega. Ko pa so se začeli ljudje čez čas spogledovati in se muzati, ni bilo dvoma, da ga že obdelujejo. »Taki kavlji menda niso, da bi vedeli, da sem zdrav ko dren«, je premišljeval in si popravljal kravato, da bi zaposlil roke, ki jih ni vedel kam dati. Naslonjen na peč je gledal okoli sebe in vse bolj neprijetno mu je bilo pri duši. Mučne trenutke je odpravila mlada medicinska sestra, ki je pokukala iz ordinacijske sobe, iz katere je takoj udaril vonj po jodu. Ošinila je navzoče in se s pogledom ustavila na Juriju, ki je že rdel. Naredila je še korak naprej: »Zapnite!« je bolj ukazala kot svetovala in pokazala na  odprto  režo njegovih
hlač. »Sicer pa je navada, da imajo odprto tam, kjer je mrlič v hiši!« Juriju so klecnila kolena, in če bi mu ob plači vzeli vso vsebino kuverte in če bi bil od Jerice tepen, bi laže prenesel kot to. že je hotel planiti k vratom, ko se je spomnil, da ima knjižico pri zdravniku in da brez nje ne sme domov.
Ravno poldan je zazvonilo, ko je bil na vrsti. Bliskovito se mu je posvetilo, kaj mu je pri odhodu naročila Jerica. Zdravnik, katerega glava je bila brez lasišča, se je nekoliko dvignil na stolu in pomignil Juriju, naj se približa.
—No, kaj pa vi? Kaj vas boli?
— Tukajle me nekaj zba-da, — je pokazal Jurij na pas in vlekel roko počasi do kolka.
— Da vidimo! — je rekel zdravnik in ga ?ačel pregledovati. Trkal ga je po plečih s prstom, tipal okoli pasu, za zaključek pa zahteval, da mu pokaže še jezik. Ko je pisal recept, si je naglas narekoval: »Oleum ricini, plus ... Osivela in za današnje čase malo preobilna medicinska sestra je nekaj pisala v knjigo, nato pa potisnila
nesrečniku, ki so mu klecala kolena, v roke zdravstveno izkaznico in recept.
Ko je Jurij že zapustil lekarno in tam z receptom tudi šest kovačev, za katere mu je bilo bolj hudo kot za ves dosedanji trud. se jc šele spomnil, da pravzaprav ni nič opravil, ker mu zdravnik ni povedal, koliko ima bolniške. Zavil je ponovno v ambulanto, toda glej ga spaka: »Danes me več,« so mu povedali že na hodniku.
Vso pot proti domu je razmišljal, Kako resničen je tisti ijuusKi pregovor, ki pravi: »Kadar ima hu-aic mlade, nima niKon samo enega.« Prav lepo in Koristno di bilo maice ma-rodirati. čeprav imaš le 80 odstotkov plače, imaš nekaj v dobrem pri sosedu. Ce mu bom v trgatvi pomagal, tudi pozimi, ko bodo klali, ne bo pozabil name in me bo poklical »za držat«, Jerico pa za pranje. Z vsem tem so v zvezi koline po stari slovenski navadi. Kaj pametno pa bi bilo, da bi se uresničile Jeričine želje glede botrije. To pa ni tako enostavno. Treba je ugladiti pot! Ce bi naredil nekaj takih »švarc šihtov«, če pomagam pozimi pripravljati drva, bo menda zadostovalo za temelj bodoče žlahte!
Takole je premišljeval, ko je zagledal Jerico, ki mu je prišla naproti kot ob dnevih, ko je plača. Bajto, v kateri sta stanovala, je puščala kar odprto, saj tako ni imel kdo kaj vzeti, da bi pa kdo kaj prinesel, tudi ni verjela.
— Koliko si dobil? — je zastavila korak pred oznojenim Jurijem.
— Mislim, da dva deci. Na dnu piše 200, — reče in potegne iz žepa stekleničko, ki jo je dobil v lekarni.
— Kaj me briga ta kuhani janež! Povej mi, koliko dni imaš bolniške!
— ■Bolniške? Ja, to ni napisano, vendar mislim, da bo kak teden, če ne več ...
— Butec neumni! Kaj tako žalostno gledaš? Poglej Liparja! Vsaka dva meseca je za en mesec doma, ti pa delaš zanj! Zakaj ne bi še on enkrat zate, če je že socializem!
Ko si je malce odpočil in ko sta naredila načrt za naslednje dni, ob kateri uri bo nosil brente, kdaj malo lenaril, če bi ravno prišel tisti od kontrole, se je spomnil na zdravnika.
— Mislim, da ne bo škodovalo, če pogoltnem žlico te brozge, — je rekel Jurij in si natočil, da se je polilo po mizi.
— No, j a, — je dodala Jerica, — saj so dandanes taka zdravila, da ne morejo nič škodovati. Za malo denarja, malo muzike! Bom pa še jaz malo poskusila!
— Oh, kako je omledno, hladi pa! — sta prepričevala drug drugega in v mišljenju, da je to le blažev žegen, izpraznila kozarec.
—- Zdaj pa spat! — je ukazala Jerica in že odgr-nila odejo. — Saj veš, ob petih te bo prišel klicat! Vinograd je velik! — Jurij si je sezul šele en čevelj, ko je bila žena že v kombineži. Prijela se je čez pas, da bi se prepričala, koliko se je zredila. Kar skoči proti vratom. Juriju pa se je zazdelo, da mu v želodcu nekaj vre. Spomnil se je tiste jeseni, ko ss
je še doma najedel toplega kruha in napil mošta, ki je ravno vrel, in tiste usodne noči... Planil je proti stranišču, pa ojej, bilo je zaprto! Izza vrat so se slišali glasovi kot od starega mopeda, če mu daš »for-gas«. Vzdihi in spet ta-ta ta-ta-ta-tata!
— Jerica! — je kriknil, se prestopil, stisnil zobe. Za trenutek se mu je zazdelo, da ga zebe, nato pa je »ventil« popustil...
Naslednji dan Jurij ni šel trgat. Zvečer ga je obiskal sekretar podjetja. Kaj sta govorila, ni nikdar nihče izvedel. Dejstvo je, da sta se Jurij in Jerica čez nekaj časa preselila v mesto in da ga je veselje do preše za vselej minilo. Na sestankih pa je bil prav Jurij tisti, ki je najbolj kritiziral »planske bolnike« in v vseh primerih in vedr.o svetoval zdravilo, ki se mu pravi: OLEUM RICINI.
JANEZ PODGORSKI
UO obrtnega podjetja
»PEKARNA IN SLAŠČIČARNA« Novo mesto
razpisuje
prosto delovno mesto
samostojne PRODAJALKE KRUHA
v poslovalnici št. 2 na Cesti herojev 4
Pogoji: deljen delovni čas, čistoča, materialna odgovornost. Prednost imajo kandidatke, ki so že de-ale v živilski stroki. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe pošljite UO podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
PRI PODJETJU
»OPREMALES«
NOVO MESTO
je prosto
delovno mesto v knjigovodstvu
Delo obsega obračune proizvodnje in fakturno službo. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Oseba mora biti vešča osnovnih knjigovodskih poslov.
S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V NOVEM MESTU
Zdravniki in delovne organizacije
Sredstev sklada za zdravstveno zavarovanje ne trošimo gospodarno — Dodatni prispevek je fiskalni ukrep, ki ne bo dosegel uspeha brez sodelovanja delovnih organizacij — Tudi člani skupščine komunalne skupnosti naj poročajo volivcem, ki so jih izvolili — Zakaj so popoldanske ordinacije prazne, med delovnim časom pa se v njih gnetejo delavci in uslužbenci?
Na plenumu občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki je bil v četrtek, 26. septembra, se je razprava pomudila najdlje okoli problemov pri trošenju sredstev iz sklada za zdravstveno zavarovanje. V ospredju je bil dodatni prispevek, ki ga je kot Ciksal-ni ukrep snrejela skupščina komunalne skupnosti zavoda Novo mesto na svojem zadni^m zasedanju Sfroški zdravstvenega zavarovanja so tako narasli, da so predrli izdatke, z<»-tn if« bil ta tikreD nujen. Sindikat   pa   kljub temu
stoji na stališču, da s tem nismo dosegli stimulativnega učinka. Dodatni prispevek namreč ni stimula-tor, ki bi spodbujal kolektive, ki preudarno trosijo ta sredstva. Kakor tudi ni regulator, ki bi bil naperjen proti kolektivom, ki v te namene trosijo preveč. V razpravi so ugotovili, da delovni kolektivi in organi samoupravljanja ne posvečajo dovolj pažnje temu problemu, čeprav je nova zakonodaja v veljavi že eno leto. Bržkone je vzrok v tem, ker dodatni prispevek ne vpliva na čisti dohodek
podjetja neposredno, ampak ga zmanjšuje zgolj posredno.
■ Opaziti je, da so ordinacije, ki jih zdravstveni zavodi odpirajo v popoldanskem času, največkrat prazne, da se vanje zatekajo večji del le gospodinje, medtem ko s,- delavci in uslužbenci gnetejo v čakalnicah v dopoldanskem času in takrat, ko bi morali bili na delu. Skupščina komunalne skupnosti je letos sprejela sklep o ustanavljanju popoldanskih organizacij in o tem, da mora zdravnik vsakemu pacien-
tu, ki jc v delovnem razmerju, vpisati v knjižico, ko je opravil pregled, če je bil pregled nujen. Vse kaže, da v delovnih organizacijah tej evidenci doslej niso posvečali pozornosti, škoda je seveda dvakratna: delavcu je treba plačati zaslužek za čas, ko ni delal, razen tega pa to prav gotovo povzroča tudi zastoj v proizvodnji. Na ta račun izgubljamo dragoceni delovni čas, posledica pa so zastoji v proizvodnji in neuresničeni dinamični plani. Zelo malo delavskih svetov je doslej razpravljalo o trošenju sredstev za namene zdravstvenega zavarovanja. Celo tako daleč je šlo. da v mnogih kolektivih, kjer so za boleznine do 30 dni porabili več, kot pa dobili od zavoda za socialno zavarovanje, niso tega niti opazili in niso nič ukrenili. Nikjer se doslej, kot je videti, še niso vprašali, zakaj odhaja toliko delavcev in uslužbencev k zdravniku   med delovnim
časom. Porazno je tudi to, da mnogi delavci z delnimi poškodbami, ki bi v času staleža lahko delali na kak-nem drugem delovnem mestu, ostajajo doma, na ta račun pa spet trpi proizvodnja in tudi stroškov za boleznine je več.
Zavod za socialno zavarovanje je dolžan delovnim organizacijam posredovati razne analitične podatke, ki naj bi služili kot osnova za ukrepanje pri odpravljanju in zniževanju števi-vila bolezenskih dni v kolektivu. Zavod doslej ni prejel še od nobene organizacije zahtevka po posredovanju takšnih podatkov. Nerazumljivo ie tudi to. da člani skupščine komunalne skupnosti zavarova-nja svojim volivcem ne po ročhjn o delu skuščine i«i o dokaj pestri problematiki, ki jo ta pretresa, čeprav j" gradivo, ki ga dobijo pred •zasedanji skupščine, obširno.
Člani plenuma so pripominjali, da izračun odstot-
kov za sredstva, ki jih zavod vrača delovnim organizacijam za boleznine do 30 dni, ni realen. V tem odstotku ni dovolj podčrtana razlika med kolektivi, ki stalež bolnih spremljajo, in onimi, ki drže rok-> l.r; žem. Pomudili so se tudi ob problemu odnosov med delovnimi organizacijami in zdravniki Ker je tu še vedno vse premalo stikov, so zelo pogosti primeri, da so zaposleni bres potrebe 3 ali 4 dni v staležu. Kljub Jemu velja oo-udariti, da je letos stfllei za približno en odstotek maniši kot je bil lani, vendar je rezerva mnogo večja. Delovne organizacije bodo torej morale iskati čim neposrednejše stike z zdravniki, ki delajo v ambulantah.
Na plenumu so ugotovili, da bodo morale delovne organizacije v akciji za zniževanje staleža bolnih i*1 varčevanje s sredstvi zdravstvenega zavarovaja bolj živo sodelovati.
Javna razprava o liku tehnika in o reformi tehniških šol
Sistem strokovnega- izo braževanja nikakor ni enostavna celota. Razvejanost gospodarstva z vsemi njegovimi potrebami zahteva vrsto ustreznih šol in drugih izobraževalnih ustanov. Vse te elemente je treba obravnavati kot zaokroženo celoto, v kateri morajo delovati skladno in v medsebojnem odnosu vsi sestavni deli izobraževalnih oblik.
Priporočilo ljudske skupščine Slovenije glede nalog na področju strokovnega izobraževanja v Sloveniji, osnutki predpisov za ureditev izobraževalnih oblik itd. so bili resnejši poskus obravnave kompleksa izobraževanja. Letos se poskušamo rešitvi dokaj zapletenega problema pred reformo tehniških in drugih strokovnih šol približati z vrsto novih predlogov in tez. Republiški sekretariat za šolstvo SRS je izdal posebno knjižico z gradivom za javno obravnavo reforme tehniških in drugih podobnih šol. V knjižici so zbrane analize dosedanje-
ga stanja na tem področju, teze za reformo, kakor tudi teze o šolskih centrih in združevanju šol.
Temelj, na katerem naj bi se opravila reforma tehniških šol, je treba iskati v' potrebah in nagibih gospodarstva. V predlogih za reformo je zlasti poudarjen lik bodočega tehnika. Zelo nepravilno bi bilo od reformiranih šol zahtevati, naj izobražujejo strokovnjake za zelo ozko delovno mesto. Da se to ne bi zgodilo, bodo morale šole prilagoditi izobraževalne programe tako, da se bo njihov tehnik kasneje lahko vsestransko uveljavil na vseh področjih in delovnih mestih, kjer naj bi predstavljal vez med nižje kvalificiranim kadrom in strokovnjaki z visoko kvalifikacijo. Za izdelavo ustreznega učnega programa in obseg predmetov pa bo treba izdelati profil tehnika in njemu ustreznih kadrov. Izdelava profila je stvar gospodarskih organizacij in zbornic, republiški organ za šolstvo pa bo na tej po-
Zanimive razstave v Kočevju
V Seškovem domu v Kočevju bodo v nedeljo dopoldne slovesno odprli razstavo »Likovna umetnost s tematiko NOB«, danes dopoldne pa so v kočevskem domu telesne kulture odprli zanimivo razstavo »Družbeni in gospodarski razvoj Kočevske 1953-63«. V Domu družbenih organizacij je odprta razstava fotografij »Kočevska v borbi in izgradnji«, medtem ko bodo ljubitelji znamk prišli na račun na II. republiški filateli-stični razstavi, ki je v gimna-
Miro Kugler: KMET IZ ARTIC
ziji na Ljubljanski cesti. Od 3. do 6. oktobra ima kočevska pošta poseben spominski žig.
V dneh praznovanja razstavlja v gimnaziji tudi akademski kipar Stane Jarem, ki smo ga spoznah na lanskem mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva v Kostanjevici. Njegova razstava bo odprta od 4. do 6. oktobra od 9. do 19. ure.
XII. zborovanje
slovenskih zgodovinarjev
V Kočevju bo od 14. do 16. oktobra XII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki ga ob praznovanju 20-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda prireja Zgodovinsko - društvo za Slovenijo iz Ljubljane. Na zborovanju bodo prebrali svoja poročila tovariša dr. Metod Mikuž, Dušan Biber, prof. Janko Jarc, dr. Fran Zvvitter, dr. Vasilij Melik in Bogomir Stupan. Po končanem zborovanju bodo udeleženci obiskali več kočevskih krajev, znanih iz NOB.
Miro Kugler: VOLČJE (I96C
Pred 18 leti v Zadru, zdaj na odru Seškovega doma v Kočevju
dlagi določil, kakšen naj bo učni program. 2e zdaj je nekako znano, da bo izobrazba tehnika obsegala matematično-naravoslovno področje, strokovno in splošno izobraževalno področje. Več časa bo v prihodnje treba odmeriti vsekakor praktičnemu pouku, poieg tega pa določiti u-strezno število ur za splošno izooraževaini pouk. Težnja, da nekatere tehniške šoie krčijojre splošno izo-braževalnefll pouka, ni v skladu s pojmovanjem bodočega lika tehnika, ker gospodarstvo vedno bolj potrebuje človeka z obširnim splošnim znanjem. Ena glavnih zahtev za npve reformirane šole bo, da ne bodo postale izključne pripravi jamice za visokošolski študij, kakor je bilo do zdaj v praksi. Da pa bi pripravljalni tehniški kader dobil zahtevano izobrazbo, je možno, da bi pouk v skladu s splošnimi interesi po potrebi tudi podaljšali.
Na podlagi minimalno izpolnjenih zahtev po ustrezni vzgojno izobraževalni vsebini, po učnem osebju in učbenikih, kakor tudi po zagotovljenih materialnih pogojih, bodo reformirane šole javno priznane oziroma verificirane. Posamezne občine večkrat sicer nimajo posebnega interesa za tehniške in druge sorodne šole. Zato se pri finansiranju ne bi smeli naslanjati na lokalne razmere, ampak bi morali proučiti možnost, da bi oskrbovanje in vzdrževanje teh šol reševali v širšem okviru.
bližali četrti obletnici OF in 1. maju, je bilo treba pripraviti za tiskarski kolektiv proslavo. Po pomoč sem se obrnil k našim igralcem. Prosil sem tov. Kumbatoviča za pri-meren tekst, ki bi ga lahko uporabili na naši interna proslavi, pa mi je nasvetoval, naj se priključimo kar njim in se udeležimo predstave Raztrgancev kar v zadarskem gledališču, naš kolektiv pa naj bi brezplačno natisnil programe za predstavo. Na predlog sem prav rad pristal - in hitro smo natisnili nekaj nad 100 letakov. Mimogrede povedano je naš kolektiv natisnil kot darilo OF knjižico partizanskih pesmi, ki jih je uredil pisatelj Tone Seliškar. Tudi on je namreč delal v tej tiskarni.
Ko sem pred 18 leti prišel v centralno tehniko KPS v Crmošnjice, da bi počakal na delo v partizanski tiskarni Triglav, sem prišel v" stik z nekaterimi partizanskimi kulturniki. To so bili ilegalci Slovenskega narodnega gledališča, ki so tudi imeli svoj sedež v tej vasici. Dobro se spominjam, da s takrat igrali Nušičevo Sumljivo osebo v lesena stavbi blizu gasilskega doma in da smo se nasmejali in naužili lepote naše besede.
Močno sem se začudil, ko sem se s to skupino sešel proti koncu aprila 1945 v Zadru, kjer smo v partizanski tiskarni Toneta Tomšiča zaključevali tiskanje Slovenskega poročevalca, Ljudske pravice. Naše vojske. Ko smo se
Knjige v prihodnjem letu
Državna založba Slovenije je napovedala bogat knjižni izbor, ki ga namerava v svojih rednih zbirkah izdati v letu 1964. V zbirki »Svetovni klasiki« bo izšla »Teta Liza« Honoreja de Balzaca, »Grška lirika« in »Don Kihot« Migue-la Cervantesa v dveh delih. Ljubitelji zbirke »Moderni roman« bodo prejeli Andreja Gida »Ponarejevalce denarja«, Maxa Frischa »Stiller«, Hen-ryja Millerja "»Rakov povratnik« in roman Thomasa Wol-fa v dveh delih »O času in reki«. V zbirki »Bibliografije« bodo tiskane »Kratkotrajna sreča Francorisa Villona« izpod peresa Johna Erskina,
»Kopernik in njegov svet« Hermanna Kestena in »V zanosu in obupu« Irvinga Stona, kjer je popisano življenje renesančnega kiparja Michelangela. V zbirki »Kiosk« bo izšlo devet del: Willa Cather — »Antonija«, Matevž Hace — »Tihatapoi«, Aleksander Sol-ženioin — »Matrjonino dvorišče«, Lojze Kovačič — »Povsod je nebo«, Rex Stout — »Lov na zapik«, Robert Neu-mann — »Druga stran meseca«, Giovannino Guareschi — »Don Kamilo in Peppone, Iris Murdoch — »Grad iz peska« in Theodor Dreiser — »Jennie Gerhardt« (v dveh knjigah).
Slovenska partizanska bolnica, ki je bila tedaj tudi v Zadru, se je po svoje pripravljala na praznik. V neki porušeni stavbi je kolektiv pripravil prav lepo akademijo, ki jo je organiziral in vodil kulturnik Tone Valentinčič. Ta proslava mi je še v spominu! Vabilu te bolnice se je odzval tudi partizanski pevski - zbor in Je zapel kar v porodnišnici vrsto partizanskih pesmi.
Za praznik OF pa smo partizani in zavezniški vojaki do zadnjega kotička napolnili gledališče. Režiser tovariš Kumbatovič je, najprej spregovoril nekaj besed o prazniku OF in Borovi drami. Ko pa se je odgmila zavesa, smo od dejanja do dejanja bolj
zavzeto sledili dogajanju na odru. Začeli so se klici občinstva proti izdajalcem našega naroda.proti koncu pa, ko so zaregljale naše strojnice na sceni, so bili ljudje navdušeni. Ta predstava je bila nepozabno doživetje za vse nas pa tudi za Angleže in Amerikance, ki niso prav nič razumeli. Gibi in mimika igralcev pa so bili tako izraziti, da so vedeli, da gre za boj med partizani in izdajalci. Vpili in ploskala so prav tako kot mi.
Ko bodo letos 5. oktobra na predvečer velikega slavja v Seškovem domu v Kočevju zaigrali prav isti igralci, smo prepričani vsi, ki smo'jih videli in slišali v Zadru pred 18 leti, da bodo tudi to pot navdušila občinstvo in mu nudili nepozaben kulturni užitek.
Marijan Tratar-Učo
Andrić v slovenščini
V kratkem bomo dobili v slovenskem prevodu spet troje del Nobelovega nagrajenca Iva Andrića, in sicer: »Znamenja«, »Otroci« in »Poti, obrazi, pokrajine«.
Nov« izdaja Prešernovih poezij v angleščini
DZS bo v kratkem poslala na trg že tretjo izdajo Prešernovih »Poezij« v angleščini. Pesmi sta izbrala naš rojak Janko Lavrin in W. K, Matthevvs, uvod pa je napisal dr. Anton Slodnjak.
Jjjnko jarc:
September in oktober 1943 na Dolenjskem
Belokranjski belogardisti iz postojank v Črnomlju, Metliki, Semiču in Dragatu-*U — kakih 230 po številu — &0 bili 9. septembra razoro-zeni, od njih pa Jih je takoj *23 stopilo v partizane. Le "^lo se Jih Je priključilo "mikajoči se Italijanski voj-*»■ Se ti pa so bili skoraj vsi v Kočevju ujeti, razen £tirih, ki jim je uspelo priti do Trsta. Belogardisti iz postojank v Zagradcu, na Selih Pri Sumberku in v Dobrnlču 80 se zatekli k posadki v Žužemberku, se začeli pogajati z odposlanci Levstikove brigade, medtem pa iskali zveze z osrednjo belogardistično skupino okoli Turjaka. Ko 80 belogardisti po dobljeni zvezi pogajanja razbili, Je del Levstikove brigade napadel Postojanko v 2užemberku, nakar so se belogardisti brez °°pora razpršili na svoje do-JJ^ve, njihovi vodjo pa pobegnili na Turjak. Ko so Partizanske enote zasedle Trebnje, se jim je prljavUa vs» belogardistična posadka 8 Čateža, ki so jo v Trebnje Pripeljali trije partizana. V Siicni je 10. septembra bata-
ljon Cankarjeve brigade zajel in razorožil posadki iz twnenice in Stične, ki sta se dan pred tem združil v bataljon. Belogardistična posadka v Mlačevem se je razšla
Leon Otavnik-Leč, propagandist XV. divizije (Foto: Nande Vidmar)
sama, nekaj njenih članov pa se Je pridružilo ostanku šentjurske posadke, ki se je najprej utrdil v gradu Boštanju, po napadu enot XV. divizije pa se 13. septembra prebil na Turjak. Nekaj belogardi-stičnih oddelkov se je prebilo tudi v Ljubljano.
Tako je bila Dolenjska že nekaj dni po italijanski kapitulaciji očiščena belogardi-stičnih oddelkov, ki so se ali razbežali na domove, ali se prebili k svojim novim varuhom Nemcem, ali pa se zatekli v znameniti grad Turjak, kar je za to Izredno srednjeveško grajsko stavbo postalo usodno.
Glavni štab NOV in PO Slovcinije Je 14. septembra izdal v dnevnem povelju pohvalo slovenskim partizanskim enotam za uspešno razorožitev italijanske vojske in uničenje belogardističnih posadk, ki se v uvodnem odstavku glasi:
»V teku nekaj dni vam je uspelo razorožiti 3 divizije italijanske vojske, oborožiti našo vojsko z modernim orožjem,   osvoboditi razen
Ljubljane vso Ljubljansko pokrajino In razen Trsta vso Istro. Bela in plava garda sta razbiti. Zadnje ostanke uničujejo naše enote okrog Turjaka, in le majhen del se je mogel rešiti pod zaščito nemške vojske. Kljub amnestiji, ki Jo je izdal Izvršni odbor OF, so se raje zvezali s smrtnim sovražnikom slovenskega naroda, z najhujšim sovražnikom človeštva — Hitlerjem in tako pretrgali zadnje vezi s slovenskim narodom.«
Razbiti deli belogardističnih posadk Iz cele vrste postojank lz Dolenjske, zlasti Ribniško-kočevske doline in Suhe krajine, ter nekaj pla-vogardističnih enot se je 12. in 13. septembra zateklo na grad Turjak, ki so ga že 13. septembra enote XIV. in XV. divizije v širokem loku ob kolile. Ker vsa pogajanja za predajo belogardističnih in plavogardističnih enot niso uspela, je Prešernova brigada v celotedenskih hudih bojih in ob podpori težkega orožja goreči in podirajoči se Turjak zavzela in zajela vso preživelo posadko. Operacije
Je vodil komandant brigade Dušan Svara-Dule. Dne 20. in 21. septembra sta štab XIV. divizije in glavni štab izrekla v dnevnih poveljih Prešernovi brigadi zahvalo In priznanje za doseženo zmago.
Partizanska ofenziva v Zasavje
Po odhodu italijanske vojske so se partizanske vojaške enote opremile z zaplenjenim orožjem vseh vrst in imele v uporabi tudi oklopne avtomobile in tanke. Poleg uničenja preostalih belogardističnih oddelkov In njihovih postojank je bila najvažnejša naloga brigad XV. divizije zavarovanje mejnih predelov proti nekdanji nemško-italijanski razmejitveni črti. Nemci so se posebej utrdili v Kostanjevici, ki so jo zasedli takoj po Italijanski kapitulaciji, in začeli od tod v družbi z belogardisti, ki so se zatekli pod njihovo varstvo, z izpadi na osvobojeno ozemlje. Naše čete so te napade odbijale in tudi same prehajale v napade. Tako so oddelki XV. divizije 12. septembra napadli sovražno postojanko v Mršeči vasi s tanki in mitraljezi in ji povzročili Izgube, 19. septembra pa se spopadli z nemško motorizirano kolono, ki je prodirala proti Tržišču in Kr-
melju. Po hudi borbi so kolono zavrnili, ji prizadejali Izgube in uničili dva kamiona in tank. Levstikova brigada iz sestava XVIII. divizije je proti koncu septembra rušila progo od Grosupljega do Škofljice in tako onemogočila vsak promet, bataljoni XV. divizije pa so 27. septembra krenili v napad proti Litiji ter napadali in preganjali nemške straže na tem področju. Prav tako so bili odbiti napadi Nemcev na položaj 2. bat. Cankarjeve brigade pri Metnaju. 30. septembra so enote Gubčeve brigade napadle In uničile ustaško postojanko na Stojdragi v Žužemberku na Gorjancih, Cankarjeve! pa so istega dne napadali v smeri proti Litiji in rušili sovražne postojanke in bunkerje pri Javorju, Bogen-šperku in Osredku. Partizansko topništvo je obstreljevalo letališče v Cerkljah ob Krki. Belokranjska brigada je v sodelovanju s XIII. hrvaško brigado napadala ustaško postojanko v Ozlju, 3. oktobra dopoldne pa sta 2. in 3. bataljon Belokranjske brigade odbijala močne napade nemško • ustaško - domobranskih enot na njihove položaje. Boji so trajali več kot šest ur, v katerih so bili napadalci odbiti in pognani v beg.
cte:
REICHSTAG V PLAMENIH
Rudi Pušenjok-Vragon
Spopad z oklepnim vlakom
38
Neki očividec se je onesvestil. Nekaterim drugim je še dolgo časa potem zvenelo v ušesih Lubbejevo kričanje.
Van der Lubbe je do zadnjega čakal, da bodo njegovi gospodarji izpolnili svoje obljube in da ga bodo spustili, saj je delal le po njihovih navodilih. Tik pred smrtjo je spoznal, da so ga ogoljufali in zavrgli kot obrabljeno orodje sedaj, ko jim ni bil več potreben.
Uradno poročilo je navajalo, da je Hindenburg odbil njegovo prošnjo za pomilostitev. Toda to je bila laž. Ne Hindenburd, temveč Hitler je odbil prošnjo brez Hindenburgove vednosti. To novico so prinesli časopisi (»Neuer Vonvarts«), in nemška vlada tega ni demantirala. To je zadosten dokaz, da je bilo res tako, kajti zadeva okrog požiga Reichstaga je bila tedaj občutljiv živec za nacistično Nemčijo.
Nizozemsko poslaništvo v Berlinu je zastopalo družino van der Lubbeja in je v njenem imenu zahtevalo izročitev posmrtnih ostankov obglavljenega. Nemška vlada je sprva pristala na to zahtevo, toda že 12. januarja je vrhovno sodišče Reicha objavilo uradno sporočilo, da trupla van der Lubbeja ne bo izročilo in da ga bodo pokopali v Leipzigu. Nemška vlada je vnovič poteptala splošna zakonska določila, ki so v navadi v takih primerih. Bratu van der Lubbeja so dovolili prisostvovati pogrebu, le če se odpove, da bi pri-Bostvoval obdukciji trupla.
Lubbeja so pokopali na leipziškem pokopališču. Grob je čuvala stalna straža. Hitlerjeva vlada se je bala, da bi truplo lahko pričalo proti nji. Bala se je kemične in toksikološke preiskave trupla, zato je za-St ružila grob, da bi trupla ne ukradli. Tudi to je dovolj zgovoren dokaz, da se je nemška vlada trudila zakriti svoj podli zločin.
Tako se je žalostno končalo življenje Marinusa van der Lubbeja, ki je na procesu zlomljeno ječal:
»Ne morem več! To, kar se tu dogaja, je izdajstvo nad človekom. Zahtevam obsodbo... Ne morem več... Tega napora v zaporu ne moreni več prenašati!«
RESNIČNI POŽIGALCI
Leipziški proces je končan. Toda proces proti resničnim požigalcem se je končal še pred ieipziškim. Antifašistično gibanje izven Nemčije je zbiralo dokaze že celo leto 1933.
Preiskava se je začela z osnovnim vprašanjem: komu je koristil požig Reichstaga? Kdo ga je potreboval?
Komunistična partija Nemčije se ni pripravljala na vstajo. Tega niso mogli dokazati niti nacisti. Niso mogli položiti na mizo nobenega dokumenta. To je pokazal leipziški proces, to je dokazal Dimitrov.
Požig so potrebovali nacisti. Nemčija je bila tik
Sred volitvami. Požig je moral prestrašiti meščanstvo i speljati vodo na nacistični mlin. Hitler je potreboval velik požar, da bi rešil stranko in oddelke SA, ki so že beračili po cestah. (V naslednjem letu 1934 je V proračunu nemške vlade določenih 260 milijonov reichsmark za vzdrževanje SA!)
Komunisti so proti individualnemu terorju, nacio-nalsocialisti so njegovi zagovorniki. Vsa pot nacizma je nazaj in naprej posejana s terorjem. Požig je bil teroristično dejanje. Le pol leta je minilo, in Hitler je pometel z vsemi političnimi strankami. Njemu je služil požig. Potreboval ga jc za zadnji in odločilni udarec, ko je šlo nacistični stranki za ali — ali.
(Odlomka iz knjige »SPOMINI PROLETARCA«)
Nekega dne Osip nt prav razumel povelja, ki ga je dobil po kurirju iz štaba brigade. Čudno se mi je zdelo, kam neki rine z bataljonom. Vedel sem, kaj se lahko zgodi, zato sem natihoma odes-pil vod tretje čete s težko bredo in ga namestil na gričku nad Cušperzom. Odon-dod lahko obvladaš položaj okrog Raščice. Komandir čete se je smejal, ker je vedel, kako se Osip jezi, če kdo za njim popravlja napake. Pozneje pa je tudi sam Osip sprevidel, da je tako prav.
Pojasnilo
Komentar pod sliko treh obešencev na Marofu iz leta 1865, ki jo je objavil naš tednik pretekli teden, je zmoten, ker te slike Novice niso objavile, pač pa se je ohranila fotografija treh obešencev, ki jo je takratni fotograf primerno retuširal in opremil z rokopisnimi pojasnili v nemščini. Fotografijo je Dolenjskemu muzeju izročil prof. Jože Dular, ki jo je dobil pri svoji teti Francki Pavčič iz Novega mesta. Fotografijo je izdelal ali je vsaj bil njen lastnik Jože Dular, stari oče imenovanega. Prof. Dularju in Francki Pavčičevi se Dolenjski muzej toplo zahvaljuje za poklonjeno fotografijo.
Več glav več ve. Tako je bilo tudi tega dne.
Eno četo je poslal k cerkvi nad Raščico, ki je stala s farovžem na osamljenem gričku sredi travnikov in njiv. Naokoli je bila čistina. Četa še ni prišla na položaj, ko je pripeljal vlak dz grosupeljske smeri. En vod druge čete je bil pod zasilnim mostom, žagali so lesene podpornike železniškega mostu. Ti še slutili niso, da se jim naglo približuje oklepni vlak. Zastal nam je dih. Vlak se je bližal mostu, oni pa so še vedno pod njim žagali in žagali. -Vsi smo stali na položaju brez kritja in gledali, kaj bo. Šele topovi iz oklepnega vlaka so nas pognali v kritje. Naši so žagali še naprej.
Šele ko so prva kolesa zaropotala po mostu in so se podporniki stresli, so skočili vstran. Takrat so jih opazili. Vlak je zmanjšal hitrost in začel voziti nazaj. Iz vagonov so naglo poskatali domobranci in Nemci ter začeli prodirati proti našim položajem in na hribček sredi trav-
Z vpisom posojila boste pomagali odpraviti posledice strašne skopske katastrofe
nikov, kamor je šla ena naša četa.
Ker sem videl, kaj se jim lahko zgodi, sem hitro stekel do težke brede.
Domobrancem in Nemcev se je na čistini kar trlo. Začeli so obkoljevati četo. Po nas so udarili z vsemi topovi in minometi, kar so jih premogli na oklepnem vlaku. Zato so se naši brž umaknili s prvotnih položajev. S strelcem težkega mitraljeza sva ostala sama.
Najprej sva udarila po lokomotivi, nato po domobrancih, ki so po vsej sili hoteli obkoliti našo četo na gričku.
Ker se mi je zdelo, da strelec ne meri dobro, sem sam legel za mitraljez in prisilil sovražnika na tla.
Meditem se je četa pred cerkvijo umaknila. Hitro sem menjal pri mitraljezu cev, in ko sem hotel spet izstreliti, sem zagledal kakih 50 metrov pred seboj Nemce. Bila sva tako zatopljena v položaj ogrožene čete, da nisva dovolj pazila na svojo varnost. Tedaj je prodrl do naju Osi-pov glas:
»Prekleta hudiča trmasta, umaknita se že vendar!«
Kaj takega pa nama še na misel ni prišlo. Ponovno sva udarila in začela čistiti pred seboj. Da ste videli, kako so jo Nemci in beli ucvrli nazaj,
pa še mrtve in ranjene so odvlekli s seboj.
čez nekaj časa je prišel Osip z bataljonom in zasedel položaj. Z Osipom sva si potem vse ogledala in ugotovila, da smo prišli nekoliko predaleč in da ni pravilno razumel brigadnega povelja.
Spet so se pojavili Nemci in beli. Zdaj jih je bilo več kot prej. Ko so bili oddaljeni še kakih 800 metrov, so začeli nabijati s topovi in minometi. Presneto dobro so streljali, le malo predaleč: granate so eksplodirale za našimi hrbti. Mi nismo odgovarjali in smo bili tiho, ker se nismo hoteli izdati.
Nenadoma p_a so topovi utihnili. Tedaj 'sma zagledali dve vrsti sovražnikove vojske. Sprednja je imela na levem rokavu bele embleme z ljubljanskim zmajem v sredini, druga je bila bolj redka, zato pa bolje oborožena. Takoj je bilo jasno, da so v prvi vrsti hlapci, v drugi pa njihovi gospodarji.
Počasi so se približevali našim položajem. Misleč, da je že topništvo opravilo svoje, so stopali brezskrbno pokonci, kot bi šli na vežba-lišče. Pustili smo jih na sto metrov, potem pa smo. udarili z vsem orožjem po njih.
Prva sovražnikova vrsta se je razbila in obrnila nazaj, a
jo j« druga nagnala spet proti n ~ Ponovno smo jih ob-suli5 točo svinčenk in tedaj se Je »unajala tudi druga vrsta, W«> da se je zdelo, kot bi teid lovina Nemce. Zdaj so planili pokonci in se pognali za njimi. Presneto naglo 50 jo ucvrli proti vlaku, poseli v vagon in se odpeljali- Pod mostom smo našli še nedotaknjeno orodje in ST(iO lahk0 kar naprej žagali.
Nemci ^ ^ ^eii velike šgube, pri nas pa še ranjen ni bil nihče, le cev težkega mitraljeza se je zaradi prebega streijanja od pre-veliltf tročine stalila.
Vid Jerič
2 • ■
Patrola XV. brigade v Podhosti novembra 1943
V Višnji gori so trije župani
Ameriški zdravniki proti kajenju
Ameriško združenje kardiologov se je odločilo za ostro borbo proti kajenju kot navadi, ki šfto-duje zdravju. 1'prava tega združenja je priporočila vsem svojim članom, da sprejmejo poročilo o kajenju in obolenjih žil, ki ga je pripravil poseben komite zdravnikov in učenjakov.
To poročilo se posebej poudarja, da je cela vrsta medicinskih proučevanj statistično, dokazala povezanost med intenzivnim kajenjem in obolenji koronarnih arterij. Kajenju bi lahko pripisali tudi večje število smrtnih primerov za to boleznijo.
Združenje kardiologov je poročilo v celoti sprejelo in potrdilo, obenem pa se je odločilo, da bo v kampanji proti kajenju sodelovalo tudi z drugimi strokovnimi in zdravstvenimi organizacijami. Smoter te kampanje je, odvaditi ljudi kajenja, predvsem iiv mladino-in tiste odrasle osebe, ki jim zaradi posebnih pogojev grozi večja nevarnost obolenj.
Dovolj zgovoren je samo en podatek, ki ga na-" vaja poročilo omenjenega združenja: raziskave v letu 1960 so pokazale, da je bilo število smrtnih primerov zaradi srčne kapi pri moških /srednjih let za 50 do 150 odstotkov večje med kadilci kot nekadilci.
Takole je te dni v Straški gori in drugod po naših vinorodnih gričih ...
Hefcaj dni smo še ostali na polici, potem pa smo šli v jyiž» vas. Tu me je čakalo lepD Presenečenje. Izvedel seift da ie rajonski sekretar f*> terenu moj sorodnik m* Pušenjak, doma iz Lju-
jato je bil zaveden Slovele. . ^te so ga Nemci med -Izleta 1941 odpeljali na „rad Bori pri Ptuju, kjer so jgrfi nase zavedne ljudi, ^p'.eseoe je bil zaprt, po-teK1'0 8a preselili v Srbijo. OdOJJ-od je z vso družino po-vfi v Ljubljano. Še danes ne t™*, kako se mu je to
r V .^ubijani se je takoj vtf* 1 v OF, pa ni imel sre-ge, Italijani so ga kmalu za-
X';P odpeljali na Rab. v sem bil vesel, da sem ^.V dolgem času spet lah-^tail r0k0. Ves popoldan sV8,buiala spomine na do-ttaj. Tu£j nasmejala sva ^ I3 sva si pr';>ovedovala gfif ^odivščine.
kako se kaj imaš?« sC j -Prašal. »Cujem, da si
-A visoka »živina« in si v fyjfjj gori za župana«.
,1».        mi je odgovoril j. * zarezal. »Trije smo.« trije?« sem se začu-
^V. » Višnji gori smo trije si/1'" ie odgovoril s hudo-nasmehom. »Drug jjjD^a preziramo in sovražijo v«idar pa se nikoli ne in še vidimo se ne.« ,Pko?« sem zijal vanj. ,f|*y tako je,«   je pribil. ^•^Pan sem jaz. Ko pri-'iffij? .• Pripeljejo s seboj sVopa župana. Tedaj ne re-je^ne      ne me v, zmečem j$ vse spise v aktovko in g$> Kdaj pa kdaj pri£ejo
nato Nemci in privlečejo s seboj svojega predstavnika oblasta. Tedaj pobere domobranski župan šila in kopita in jo pobriše. Potem pridejo spet partizani. Nemci jo od-mahajo umih krač in jaz spet oblastno vkorakam v uradne prostore.«
Zasmejala sva se. Bilo je res. nekako tako. Višnja gora je bila izrazito prehodno ozemlje:
Iz Kriške vasi smo krenili na območje Novega mesta pod Gorjance in smo zamenjali Gubčevo brigado, štab se je namestil v Podgradu, naš bataljon pa v Vinji vasi. Tu smo se ukvarjali povsem s političnim delom, imeli smo sestanke po četah s člani KP in s skojevci, sprejemali nove člane in se vojaško urili. Delo mi m prijalo in sem prosil za premestitev.
Moji prošnji so ugodili. Premeščen sem bil v tretji bataljon XV. brigade. Komandant bataljona je bil Sine Kraševec, komisar pa Faruk, oba Šentjernejčana. Poznali smo se že od prej.
Hierarhija v stolih
Finančna uprava v argentinskem mestu Tucuman je pred nedavnim v vseh svojih prostorih zamenjala pohištvo. Po vesteh, objavljenih v mnogih časopisih, so dobili vodilni uslužbenci stole z naslanjači, nižji stole brez naslanjačev, začetniki pa so ostali sploh brez stolov.
»Vsakdo, ki ima opravek na finančni upravi, naj bi takoj vedel, s kom ima opraviti,« so komentirali svojo odločitev vodilni uslužbenci te ustanove.
. Bataljon je bil nameščen v Hrušici. Od tod smo hodili na preskrbovalne akcije v brusraiško in šentjernejsko dolino, na Ratež in v šenfcpe-ter. Med tem časom se ni zgodilo nič pomembnega. Nemci in beli iz Novega mesta so nekajkrat skušali priti do nas, pa smo jih vsakikrat naklestili. Omembe vreden je tudi do-
godek, ki se je pripetil v Podgradu. V neko hišo je udarila topovska granata in napravila precejšnjo luknjo v zidu. Vrgli so jo beli iz Novega mesta. Po naključju pa je belo-gardistični topničar zadel prav svojo hišo. Ko smo vprašali otroke, kdo je vrgel granato, so odgovorili:
»Naš atek je ustrelil iz Novega mesta.«
Ali zdaj verjamete, da »... čriček prepeva, ne more več spat'«? Trgatev je v polnem teku, ponekod pa so vinogradi tudi že prazni. Pravijo, da je grozdje letos skoraj povsod zelo gnilo in da marsikje kapljica ne bo taka, kot smo si jo želeli ...
Van De Lubbe, bedno orodje v nacističnih rokah, ki je plačal svoje sodelovanje pri požiju Reichstaga z življenjem
»Albert? Res se mi zdi, da se ga spominjam,« je na vprašanje začel nekdanji hotelir. Natakar, Seveda. Za njim mi je bilo kar žal. Veste, v naši obrti največ velja vedrina. Ljudje, ki pridejo v točilnico, radi vidijo smehljajoče se obraze. Albert je bil pravi šaljivec. Kar popeval je. Pladenj je nosil tako, kot da bi bil žongler, kot da mu je v zabavo.
»Zapustil vas je, da je začel na svoje?«
»Da, nekje okrog Charentona.«
»Ali je podedoval?«
»Mislim, da ne. O tem mi ni nič rekel. Samo lo se mi zdi, da se je oženil.«
»Takrat, ko vas je zapustil?«
»Da. Malo prej.«
»Niste poznali njegove žene?«
»Nekoč sta prišla in mi jo je predstavil. Rjavolas-ka je, ne preveč čedna ...«
»Je škilila?«
»Je, oči je imela malo navzkriž. Ampak to ni bilo neprijetno. Pri nekaterih ljudeh je to zoprno, pri drugih pa ni nič hudega.«
»Ali ne poznate njenega dekliškega imena?«
»Ne. Spominjam se, se mi zdi, da je bila sorodni-ca, sestrična ali nekaj takega.
»Poznate katere njegovih bližnjih prijateljev?«
»Prijatelj je bil vsem.«
»Ali ga na primer nihče ni obiskoval po delu?«
»Ne. Zmerom je hodil na dirkališča. Poskrbel je, da je bil popoldne večkrat prost. Ampak ni bil nepreviden. Nikoli si ni pri meni skušal sposoditi denar. Igral je primerno svojemu premoženju, če ga boste videli, mu v mojem imenu recite, da...«
ŠESTO POGLAVJE
Dva policijska avtomobila sta se ustavila na Ulic' de Rivoli na vogalu Ulice Vieille-du-Temple in za hip je bilo videti, kako so se pod cestnimi svetilkami za-bleščali posrebreni gumbi policistov. Ti so se pripelj3; li na svoja mesta in zaprli nekaj ulic, kjer so že bil' inšpektorji sodne policije.
Potem sta se za njima zvrstila zaporna avtornO; bila. Ravno na vogalu Ulice du Roi-de-Sicile je nek1 policijski poročnik upiral oči v svojo uro.
V Ulici Saint-Antoine se je nekaj mimo gredočil} ljudi v skrbeh obrnilo in se podvizalo. V obkrožen' četrti je bilo videti še nekaj razsvetljenih oken, ma' lo svetlobe pri vratih prenočišč, svetlobno znamenje na javni hiši v Ulici des Rosiers.
Policijski poročnik je še zmerom upiral oči v svoj časomer in štel zadnje sekunde, poleg njega pa je Ma'' gret brezbrižno ali malo v zadregi stiskal roke v žepe površnika in se oziral drugam.
»štirideset... Petdeset.... šestdeset... Dva Pr dirljiva žvižga, ki jima je takoj  odgovorilo še ve žvižgov. Policisti v uniformah so v gručah pohite' po ulicah naprej, medtem ko so se inšpektorji naP0' tili v zakotna prenočišča.
Kot zmerom v takšnih primerih, so se vsepovsod odpirala okna, v temi je bilo videti bele obrise, * so se zaskrbljeno ali nejevoljno sklanjali skozi °kI?a' 2e je bilo slišati glasove. 2e je bilo videti policist"; ki je šel mimo in pred seboj porival deklino, ulovlje* no v kakem kotu, ki je grdo psovala.
Slišati je bilo tudi nagle korake, nekaj ljudi poskušalo zbežati in so se pognali v temino ul"; r. zaman, ker bodo brž naleteli na druge policijske *° done.
»Izkaznico!«
Prižigale so se žepne svetilke, svetile na su" ljive obraze, na umazane potne liste, na izkaznice- " nekod so bUi na oknih stalni gostje, ki so vedeli, °*
d°rtfcoteJfe?° m°8li spet zaspati, in so racijo opazo-
5aive^daUško igro. ,^'ilin divJačina je bila že na policiji. Ti niso Kčetrti ,VtaciJ°- Brž ko Je bil pozno popoldne v 1V>čilo 1 neki človek, so jo zavohali. In ko se j" p so n's° se °b zidovih začele plaziti sence, moz-)e'ii"» M«iL   stare kovčke ali čudne zavoje, so zade-
* >Icd n^retove inšpektorje.
,.„o bivanj    si našel vse, nekomu je bilo prepove-
zrnJr  v mestu, zvodnike, ponarejene izkazni-
f#eni ' PolJake. Italijane, ki niso bili v redu r Vsem u.
»sP'ili istr. S0 .se delali. k°t da se jih nič ne tiče, so gregšr?°b° VDrašanJe--
Ta'sewiso se svetile zaskrbljene ali besne oči. '■'*je?,,   msi delo.«
ffckateri
.aitfUeve,.,, S,° pravili. da gredo k sestri, ki prebi-fC 3h v okolici Toulousa. ^arlor, Ž1 sem noter!« •i S'iPravi v ??tem noč na policiji, da pregledajo, rfiIzjemni«-člnoma so bili reveži, ampak med nji-
* »fa zda 0 'T10 mirno vest.
jjilftu.   J nobenega Čeha, načelnik!« so naznanili
rfiefT1 ohrai6 zda-! ostal na svojem mestu, s če-Dosi,,*1" ,kadil PiPO- giedal premikajoče se fel^fecnoh.81 krike- nagle korake, včasih zamol-
cO ^ < naRhViUpa *e bil° P° prenočiščih. Gospodarji ijv'^rni aknili hlače, s kislim obrazom ostali'80 Po«ft?,r-,s.° skoraJ vsi spali na pogradu. Ne-ctr". bahori,,^, Ponuditi pijačo policistom, ki so ki^aki nn,    ' medtem ko so se inšpektorji s tež-
!S    lZpeniali v nadstropja. „£)"'Vle- Ra»iISf, smrdljive izbe v hiši oživele in za-licija!«     so se udarci po prvih vratih.

Ljudje v srajcah, moški, ženske, na pol zbujeni, blede polti, vsi z enakimi plašnimi, včasih zbeganimi obrazi.
»Izkaznice!« ;
Bosi so jih iskati pod blazino ali v predalih, včasih so morali prebrskati obraljene staromodne kovčke, ki so izvirali s čisto nasprotnega konca Evrope.
V »Prenočišču pri Zlatem levu« je obsedel na postelji čisto nag človek, noge so mu bingljale navzdol medtem ko je ženska, ki je bila z njim, kazala izkaznico prostitutke.
»In ti?«
Gledal je inšpektorja brez razumevanja. »Tvoj potni list?«
Še zmerom se ni zganil. Njegovo telo je bilo videti toliko bolj belo, ker je bil poraščen z zelo črno, zelo dolgo dlako. S hodnika so ga gledali sosedje in se smejali.
»Kdo je to?« je inšpektor vprašal deklino.
»Ne vem.«
»Ti ni nič rekel?«
»Niti besede ne zna francoski.«
»Kje si ga srečala?«
»Na ulici.«
Na policijo! V roke so mu stlačili oblačila. Pomi-gnili so mu, naj se obleče, in dolgo je stal pred njimi in ni nič razumel, ugovarjal je, se obračal k ženski in kot je bilo videti, od nje nekaj zahteval. Najbrž svoj denar? Nemara je prišel v Francijo ravno ta večer in bo končal svojo prvo noč na Nabrežju de 1'Horloge.
»Izkaznice...«
Vrata so se odpirala in za njimi so se pokazale razmetane sobe, iz vsake pa je poleg hišnega duha zapuhtel še duh po gostih enega tedna ali ene noči.
Pred zapornima avtomobiloma se je nabralo petnajst, dvajset oseb. Drugo za drugo so zrinili vanju in nekaj deklin, ki so bile tega vajene, se je šalilo s policisti.
V korak z XII. brigado
Tako so se v Šentjanžu nekega dne pojavili tanki. Vsem nam je bilo takoj jasno, da bodo hoteli slej ko prej vdreti čez prehod na našo stran. Tako se je tudi zgodilo. Mi smo bili pripravljeni. Neko nedeljo je močnejši oddelek s petimi tanki prodrl in tako poteptal ta nepisani in nikoli dogovorjeni sporazum na razmejitveni črti ter prišel v Krmelj. Tu smo se spopadli z njim in ga po krajši, trdovratni borbi proti večeru prisilili k umiku v Šentjanž. S tem spopadom ali incidentom — tako smo ga takrat imenovali — je praktično prenehalo premirje. Odslej se nismo smeli več sreča-vati, in tudi naše patrulje se niso smele pojavljati na mejnem prehodu. Prav tako nismo dovolili, da se kdorkoli pojavi onkraj žične ovire. Na vsakogar smo streljali, to pa zato, ker z one strani ovire ni bilo naših ljudi. To je bil prvi borbeni, čeravno ne velik krst za našo takrat še zelo mlado enoto.
S tem so se začele pisati prve strani zgodovine naše mlade enote, ki je kasneje v1 težki in krvavi borbi postala močna in borbena kot tiste naše najstarejše enote z največjimi bojnimi izkušnjami. Začele so se vrstiti zmage za zmago, vse do končne osvoboditve naše dežele. Takoj po končanem formiranju je bila brigada vključena v 15. divizijo, kjer je ostala do konca vojne.
Prvi važnejši uspeh je brigada dosegla v ofenzivi proti Savi, komaj dobrih petnajst dni po formiranju. V tem ofenzivnem naskoku je osvobodila ves teren med razmejitveno črto in Savo, vzhodno od črte šentrupert — Zaloka — Ravne. Osvobodila je Šentjanž, Brunk in Boštanj, še danes so mi živo v spominu besede iz borbenega nagovora politkomisarja brigade tovariša Džidžija, ki je pred postrojeno brigado na gabrijelskih travnikih poleg ostalega rekel tudi naslednje: »Tovariši borci in starešine, jutri zvečer moramo napojiti naše konje v Savi!« Res smo jih napojili, samo ne šele drugi dan zvečer, pač pa že popoldne naslednjega dne. Pri tem našem silnem naskoku proti Savi smo poleg postojank, ki smo jih zavzeli, razgnali tudi Kočevarje, ki so jih Nemci naselili v tem kraju potem, ko so naše prebivalstvo odpeljali v Nemčijo. V akciji smo dobili dragocen plen v orožju, vojaškem materialu in živežu, tako da se je brigada že kar primerno oskrbela.
Pri obstreljevanju Sevnice smo zažgali z minami iz mi-nometov še sevniško železniško postajo. Brigada je bila za naše razmere številčno tako močna, da se je iz njenega četrtega bataljona formiral »Zahodnodolenjski odred«. Tako je šla v nemško ali tako imenovano šesto sovražno ofenzivo s štirimi bataljoni. Med ofenzivo je imela tudi več nevšečnosti, še vedno je manjkalo borbene izkušenosti večini borcev, pa tudi starešinskemu sestavu. To pomanjkljivost je izkoristilo nekaj belogardističnih špekulantov, ki so pobegnili iz naših vrst k sovražniku. Toda to nam ni delalo večjih preglavic, enote so se sicer nekoliko zmanjšale, a so se zato očistile vse navlake, panikarjev in kapitulantov ter tako iz ofenzive prišle številčno dovolj krepke in sposobne za bodoče naloge. Z manjšim preformiranjem enot je odslej brigada imela samo tri bataljone. V takšnem sestavu je ostala vse do konca vojne.
Z njenim imenom so od šeste sovražne ofenzive dalje vezane vse borbe in večje ter uspešne akcije 15. divizije. Tako je imela brigada skupaj z Gubčevo brigado zelo važno vlogo pri obleganju Novega mesta 1943. leta. Rušenje kočevske proge od Velikih Lašč do Grosupljega, kot tudi napad na Zdensko vas je dobršen delež te mlade enote. Tudi ob čiščenju sovražnih postojank na Dolenjskem spomladi in poleti 1944. leta je dobivala najrazličnejše odgovorne naloge. Tako je napadla in uničila sovražnika na Dobravi, ščitila Gubčevo brigado pri napadu na Žužemberk, Cankarjevo pri osvobajanju Trebnjega, Gubčevo pri zavzemanju Mirne peči ter 10. ljubljansko brigado pri uničenju belogardistične postojanke v Tržišču na Dolenjskem.
Brigada je uničila tovarno papirja v Jagnjenici pri Radečah in zaplenila več kamionov papirja, nadvse potrebne-. ga našim enotam. Prav tako je vreden priznanja uspeh, dosežen pri bosiljevski akciji, kjer je skupaj s Cankarjevo brigado osvobodila to mesto ter pri tem praktično na bojnem polju kovala bratstvo in enotnost s hrvaškimi enotami in tamkajšnjim ljudstvom. Ta borbeni podvig bo ostal svetel spomin v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja.
Nešteto borb, večjih in manjših akcij bi še lahko našteli na borbeni poti te naše enote, toda vse je nemogoče opisati. Ne smejo pa se izpustiti tako važne borbe in zmage, kakor so tiste pod Gorjanci, pri Prebišju in podobne. Pohod na Savo, posebno prvi, je tako dragocen za našo stvar, da ga moramo omeniti. Trinajst dni neprestanih borb in pohodov nasproti 14. diviziji je bil velik napor za njen sestav. Drugi pohod na Savo tudi ni dosti manj važen kot prvi. Borbe v Suhi krajini, v Laščah, Dvoru, Vinkovem vrhu, Ajdovcu in Kočevskem Rogu ob koncu vojne so takega pomena, da se jih s ponosom spominja sleherni pripadnik brigade. V zadnjem ofenzivnem naskoku naše vojske iz Kočevske proti Ljubljani je brigada izvrševala z veliko požrtvovalnostjo vse naloge, ki so ji bile zaupane. Tako je skupaj z brigadami VII. korpusa zmagoslavno vkorakala v Ljubljano in tam končala borbeno pot.
Takale je bila nemška postojanka v Šentjanžu na Dolenjskem potem, ko jo je XII. brigada 12. oktobra 1943 uničila
uirarjiumMiiiEiii
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
URESNICUJMO NOVO USTAVO!
Odprimo svoja srca!
V novi ustavi je med drugim rečeno tudi, da so vsi državni organi, organi družbenega samoupravljanja, organizacije in občani neposredno poklicani, da s svojo dejavnostjo prispevajo h krepitvi SOLIDARNOSTI in ČLOVEČNOSTI med ljudmi
Prvi rezultati vpisovanja ljudskega posojila za pomoč Skopju so razveseljivi. Ljudje s^ zvesti velikemu izročilu revolucije, da je treba še naprej krepiti solidarnost in ;> večnost med ljudmi. S pomočjo Skopju pa utrjujem'" prav tako tudi bratstvo \ eno'-iost jugoslovanskih narodov
Dosedanja pomoč je bila sicer zares učinkovita pri . -e-magovanju začetnih t-3*vs vendar pa še daleč ie 7-'o-šča, da bi skoraj četrt milijona ljudi dobilo vsaj streho nad glavo. Bila je, četudi plemenita in hitra, od srca dana, le kaplja v morju v primeri z večstomilijardno škodo. To so izjavljali tudi predstavniki tujih dobrodelnih organizacij, ko so si ogledali posledice strašnega potresa. Z vseh koncev in krajev sveta prihaja pomoč, ki blaži rane, zaceliti pa jih ne more. Za to je :io trebna trajnejša pomoč n; še družbe in vsega sveta.
V množici vesti o pomoči vseh jugoslovanskih :iarodov prebivalcem Skopja, da bi čimprej odstranili posledice strašne katastrofe, so se nekako izgubila poročila o naporih samih  Sk—-—ic<=v in
Kdj pripravlja GR v letu 1964
Uprava Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je pred kratkim že sporočila, kaj pripravlja v prihodnjem letu.
Od 18. do 26. januarja bo 9. sejem konfekcije, modnih tkanin, usnja in raznih modnih artiklov z mednarodno udeležbo. Od 9. do 17. maja bo 3. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave; od 6. do 14. junija bo 5. mednarodni lesni sejem; od 5. do 13. septembra pa bo 10. jubilejni mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Zadnji v prihodnjem letu bo sejem Sodtobna elek-tronika, ki bo od 17. do 25. oktobra. Na tem sejmu bodo razstavljene elektronika, telekomunikacije, avtomatizacija ta nuklearna tehnika.
Makedoncev. Tako je površen ocenjevalec dobil vtis, da čakajo domačini preklicanih rok, vtem ko si graditelji iz drugih republik krepko vihajo rokave. V resnici so Rkop-janci in vsa Makedonija prvi ponudili vse svoje siie in sposobnosti za obnovo svojega mesta. Večina dela zmožnih Skopjancev vztraja v porušenem mestu in mu s svojo navzočnostjo in s svojim delom vrača življenje, dokler mu čez nekaj let ne bo c'.ila prejšnje in še lepše podobe. Tega pa sami, brez pomoči vse naše družbe tndi pr: najboljši volji in zategovanju pasu n? bi zmogli. Celo če bi Makedonija dve leti Srtvcvala ves svoj narodni dohodek kar pa seveda ni ~>°<»oče !:er bi to omrtvičilo vse .življenje in zaustavilo nadaljnji r;.svoj republike, še ne bi bilo dovolj sredstev za obnovo m zgraditev novega Skopja.
Zbiranje pomoči za obnovo in zgraditev glavnega mesta Makedonije je obenem tudi preizkušnja, ki bo pokazala, kdo je zares človek, sposoben, da se odpove delčku "ustnega ugodja, ker lahko vsaj sluti, kaj se pravi biti brez v..ega — brez strehe nad gUwo, brez opreme in obleke, ':a si je treba graditi dom in gospodinjstvo čisto od začetka, tako re toč iz nič. V tej pr°izkušnji se bo tudi pokazalo, komu je smisel življenja samo čim večje osebno imetje, z- katerim se peha in katerega ni pripravljen niti malo jkrniti, ČetuJ: gre zs strašno elementarno nesrečo, ki je zdanila srca ljudi tudi v najbolj oddaljenem kotičku sveta. Kogar tako strašna usoda 200.000 ljudi ne prizadene, ker misli v svoji sebičnosti predvsem nase, na lastno ugodje — . tem je p;č malo čiov-Ka.
• Vsakdo naj si izpraša vest!
• Kdor bo prisluhnil človeku
• v sebi, ta ne bo pozabil
• odpreti svoje srce in vpi-
• sati posojilo skladno s svo-
• jimi zmogljivostmi. S tem
• bomo doka. ali, da istava
• za nas ni le mrtva črka,
• temveč živi v naši i -.vesti
• in je del nas samih. To bo
• ponoven dokaz, da imamo
• vso moralno pravico biti na
• čelu tistih, Id se bore a to.
• da bogatejši pomagajo rev
• nejšim, da razvite dežele
• podpro razvoj manj razvi-
• tih, da tisti, ki jim narava
• prizanese z elementarnimi
• nesrečami,   pomagajo ae-
• srečnim.
J. B.
Kaže, da se je težišče napetega položaja ustavilo v Aziji. Že dolga polemika med Rusijo in Kitajsko, ki je najprej sramežljivo skrivala pravi obraz za pajčolanom »ideološkega spora«, je s podpisom moskovskega sporazu. ina prerasla v odkrit meddržavni spor z najbolj grobimi posledicami. Sovjetsko sporočilo govori o 5000 obmejnih incidentih, ki so jih na 4000 kilometrov dolgi meji izzvali Kitajci; namiguje na ozemeljske zahteve, ki so jih prikrito postavili Kitajci in na poskuse Kitajcev, da si prilaste dele sovjetskega ozemlja. Kitajci, da preseljujejo Uzbeke, Kazake in druge nekitajske narodnosti v koncentracijska taborišča, in da streljajo begunce, ki se hočejo rešiti v Sovjetsko zvezo.
Iz časopisnih poročil razberemo, da Kitajci povsod, kjer se le da, izzivajo incidente, pa naj gre za športno pri. reditev ali za nastop umetniških skupin.
Kitajci pa dolže Ruse, da podtalno rovari jo in da z lepimi obljubami skušajo privabiti obmejno prebivalstvo v Sovjetsko zvezo. Razen tega pa so jim v dolgem sporočilu naprtili tudi vse grehe, ki jih premore kitajsko psevdore-volucionarno besedišče. Spor postaja vsak dan bolj oster; Hruščovljev zet in glavni urednik Izvestij, Aleksej Adžu. bej je italijanskim novinarjem v Neaplju dejal, da Sovjetska zveza ne bo storila prvega koraka, če pa je Mao Ce Tungu do tega, da prekine diplomatske odnose ali pa še kaj več, da naj kar izvoli...
In pravi vzroki? Eden med njimi je nedvomno kompleks, da država ni močna in da nič ne pomeni, če nima atomske bombe. Rusi niso hoteli dati Kitajcem atomske bombe in prikriti pre. pir je prerastel v odkrit spor med državama. Ne, da bi Kitajci hoteli vojno! Tisto ne. Toda da bi dosegli svoje cilje, so se pripravljeni spustiti tudi v atomsko vojno, kajti, »četudi polovico človeštva vrag vzame, bo še vedno ostala
druga polovica, ki bo po svetovnem pogorišču uživala raj na zemlji...« Taka je trenutna kitajska ocena mednarodnega položaja in prav zato je ki. tajska politika za svetovni mir tako nevarna, da ne govorimo o tem, da s socializmom nima nič skupnega.
Južni Vietnam je postal drugo zelo nevarno žarišče. Predsednik Diem, ki z ameriško pomočjo že nekaj let brezuspešno vodi vojno proti osvobodilnem gibanju, ki se je nujno naslonilo na Severni Vietnam, je prišel v odkrit konflikt z večino prebivalcev svoje dr-
Napetost v Aziji
zave, ki je budistična. Njegova vojska in policija, ki je v rokah njegovega brata Nhuja — oba sta katoličana, tretji brat je nadškof v mestu Hue — se bolj uspešno kot proti osvobodilne, mu gibanju vojskuje proti budistom: zažgali so nekaj pagod, pobili več sto budistov, na tisoče pa so jih odvedli v koncentracijska taborišča.
Američani, zaskrbljeni spričo dogodkov — spopad z budisti zmanjšuje Di-emovo moč proti osvobodilnemu gibanju — so poslali v Saigon obrambnega ministra in šefa generalštaba, ki naj bi proučila, kaj se da napraviti. Američani so z Diemom skrajno nezadovolj. ni. Toda nezadovoljni .-, zato, ker ni uspešen proti osvobodilnemu gibanju, ker je njegov antikomunizem, za katerega dajejo milijarde, neuspešen, in ker se z ameriškim denarjem bori proti budistom, ki jih podpira vsa svetovna javnost.
Dokler bo ameriška vlada stavila v
Aziji na antikomunjstJčne karte, bo njen diplomatski voz vedno v jarku. V teh deželah ne gre za komunizem ali antikomunizem, v teh deželah gre predvsem za to, da dobi mali človek možnosti za življenje in da ne bo več izkoriščena od najraznovrstnejših izkoriščevalcev, od vaškega oderuha do korumpiranega policijskega šefa in mestnih bankirjev.
S svojo protiljudsko politiko je Di-emova vlada ostala čisto osamljena. Ce hoče nadaljevati antikoinunistični boj, bo morala ameriška vojska neposredno intervenirati, če pa se zgodi to, je nevarnost, da pride do odkritega konflikta s Severnim Vietnamom; za Severnim Vietnamom pa stoji Peking...
Šestnajstega septembra so proglasili federacijo Malezijo, ki združuje Malajo, Singapur ter druge britanske kolonije na severnem Borneu v eno državo. Ustanovitvi te države sta se močno upirala Indonezija in Filipini. Po proglasitvi Malezije pa je prišlo-tako na Malaji kot v Indoneziji do hudih demonstracij. V Kuala Lumpuru (Malaja) so razbili indonezijsko veleposlaništvo, v Džakarti (Indonezija) so zažgali britanskega. Telefonske, prometne in druge zveze med obema državama so prekinjene, prav tako trgovina. Indone. zijska vojska je v pripravljenosti, Britanci in Avstralci pa izjavljajo, da bodo pomagali -Maleziji, če bo napadena.
Tudi v tem delu Azije se je odprlo žrelo visoke napetosti, ki po vsej verjetnosti ne bo prerasla v kake oborožene avanture, je pa toliko bolj nepri. jetna, ker se odraža kot verižna reakcija, podobno kot druge, na celotno mednarodno vzdušje — ki se je z moskovskimi sporazumi zelo zboljšalo — in daje obilo priložnosti za ribarjenje v kalnem predvsem tistim, ki se ne zanimajo za konkreten spor med to ali ono državo, marveč jim je trn v peti zboljšanje mednarodnega položaja.
SODOBNA ELEKTRONIKA — zadnji letošnji sejem na GR
Ođ 12. do 20. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani jubilejni sejem SODOBNA ELEKTRONIKA, ki bo že deseti zapovrstjo. Za letošnja sejem so se prijavili številni proizvajalci iz naše države, razen tega pa bo zastopanih še 12 drugih držav. Med tujimi razstavljavci bo nekaj tvrdk svetovnega slovesa pokazalo svoje najnovejše izdelke. Ob tej priložnosti bo Elektrotehniška zveza Slovenije organizirala drugi jugo-slovanki simpozij o električnih meritvah in merilni opremi. Z referati o posameznih strokovnih Droblemih bo to
pot nastopilo 35 avtorjev. Na simpoziju bodo razpravljali o električnih meritvah znanstveno raziskovalnega značaja, o električni merilni tehniki v industriji in o nalogah električne merilne tehnike v elektrogospodarstvu.
0 polletnih konferencah sindikalnih podružnic
Letos je v sidikalnih podružnicah namesto konferenc
teh članov podružnic opaziti težnje po razpravi v malce
ožjem krogu: na razširjenih " sejah izvršnih odborov oziroma na plenumih. Te težnje so razumljive, saj bi Se v večjih kolektivih zdaj proti koncu leta brez škode za proizvodnjo težko sestajali v širšem krogu. Ponekod kljub temu sklicujejo konference, vendar v manjših enotah kot so poslovne in ekonomske enote, ker se te laže zberejo po delovnem času. Čeprav so konference v tej obliki samo zasilna rešitev, povsod pazijo na to, da so med prisotnimi zastopani predstavniki vseh
enot in delovnih področij, tako da se razprava lahko odvija nemoteno, posega na vsa področja in da je hkrati s tem tehtna.
Na sejmišču še vedno ista cena
30'. septembra so na prašičjem sejmu v Novem mestu skoro vse prodali. Promet je bil zelo živahen, saj je bilo kupcev na pretek. Od 905 prašičkov, ki so bili na prodaj, so jih prodali 827. Cena se že nekaj tednov krepko drži; tudi tokrat je znašala 6000 do 10.000 din.
JtRATKL
j IZ RAZNIH STRANI j
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 Mnogi so se odzvali že prvi dan zjutraj: vpisali so posojilo po svoji vesti. Izpolnili so svojo moralno dolžnost. Niso vpraševali, koliko naj prispevajo. Pri mnogih je govorila le vest. V vsakem se je oglašal človek, čigar misel so pre-letali podoba razrušenega Skopja, strašne silhuete razvalin, tisoči brezdomcev. A bili so tudi taki, ki so se ravnali le po zunanjih motivih. Vpraševali so, koliko je dal sosed, ali je prijatelj res dal več. Izračunavali so povprečje, da ga tudi sami ne bi prekoračili. S tem so dopuščali, da je padala senca na lastno odločitev, ki bi morala biti neskaljena, kot bi moralo biti čisto in toplo človekovo srce.
Ne tvegam, da M zapisal številko: doslej je vpisanega ie okrog 15 milijard din posojila. V trenutku, ko to pišem, je morda številka že daleč presežena. Ko bo prispel časnik v roke bralca, se bo sukala številka že nad 20 milijard dinarjev. Od vsepovsod prihajajo poročila o množičnem odzivu. Delavci in uslužbenci, kmetje, obrtniki In drugi občani — v vseh gori neugasljiva želja pomagati Skopju. Na primer: v celjskem okraju so presegli vsa pričakovanja. Prvi in drugI dan je številka dosegla pol milijarde din. Skopjanci so vpisali doslej blizu milijarde. Trije kmetje v Polzeli so vpisali pol milijona posojila. En sam v ti viški tovarni »Peko« je vpisal 300.000 din. In tako bi lahko navedel še na tisoče zgledov.
0 Na zadnjem zasedanju republiške skupščine so sprejeli priporočilo za nadaljnji razvoj gospodarstva. V njem je med drugim rečeno, da je treba še naprej vztrajno razvijati in izpopolnjevati gospodarski sistem ter tako omogočiti delovnim organizacijam čim širše izkoriščanje notra-
njih rezerv, s tem pa uspešn« izpolnjevanje gospodarskih nalog. Priporočilo govori tudi o potrebi po nadaljnjem izpopolnjevanju notranjega sistema delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. Realne osebne dohodke je treba tudi še naprej povečevati v skladu z rastjo produktivnosti dela. — Gospodarske organizacije se morajo kar najuspešneje vključevati v mednarodno blagovno izmenjavo, ker je le to pogoj za večjo proizvodnjo in produktivnost dela. Dobiti ustrezno mesto v svetovni delitvi mesta, to pomeni
VELIK JE NAŠ PLAMEN LJUBEZNI
tudi: biti soudeležen pri splošnem napredku znanosti in tehnike.
0 Skopje je obiskal predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Skrbno si je ogledal številna delovlšča in se zanimal za napore in uspehe graditeljev novega Skopja. Obiskal je tudi skopsko železarno, ki bo, ko bo delala z vso zmogljivostjo, zaposlovala 7000 delavcev in uslužbencev.
0 Na Bledu se je začelo IX. posvetovanje jugoslovanskih urbanistov, ki se ga udeležuje okrog 300 strokovnjakov. Delovno geslo posvetovanja je: Komuna kot urbanistični pojav. Ta naslov je nosil tudi referat, ki so ga poslušali udeleženci posvetovanja. V njem je bilo med drugim rečeno, da mora dobiti urbanizem svoje mesto v
občinskih statutih. Urbanizma ne smemo pojmovati le kot nekakšno širše estetsko oblikovanje. On je še več: sousmerjevalec družbenega in gospodarskega planiranja v komuni in med komunami.
0 V Jugoslaviji se je mudil dalj časa na obisku sovjetski minister za zunanjo trgovino N. S. Patoličev. Bivanje pri nas jc izrabil za razgovore z jugoslovanskimi državniki in za obisk večjega števila industrijskih obratov. Med drugim jc obiskal tudi ljubljanski Litostroj, ki je naredil nanj najlepši vtis. Pohvalil jc njegovo sodobno tehnično raven. Dejal je, da je Litostroj dobro organizirano podjetje, čigar izdelki slovijo po vsem svetu.
0 V trku so živahne priprave na teden otroka, ki bo od 6. do 13. oktobra. Predsedstvo Zveze prijateljev mladine meni, da bi bilo treba čas, ko sestavljamo občinske statute in ko snujemo sedemletni plan razvoja gospodarstva, izrabiti tudi za zbiranje potreb razvoja materialne baze otroškega varstva. Mirno tega bi bilo treba teden otroka izrabiti za širše in temeljile razprave o vzgojno-varstvenih problemih. Teden otroka bi moral pomeniti obenem tudi pregled opravljenega dela in načrtovanje prihodnjih nalog.
9 Dan pionirjev so proslavljali vsi pionirski odredi. Na odrctlnih konferencah so izvalili pionirji svoja pionirska vodstva, sprejemali delovne programe in se pogovarjali o življenju na šoli. Soboto so preživeli pionirji na izletih, pohodih in medodrednlh tekmovanjih. Marsikje so obiskali pionirje »lani Zveze borcev, ki so obujali spomine na partizanske dni.
c V Vatikanu se je začelo zasedanje ckumenskega koncilu, ki je nadaljevanje koncila, katerega je sklical pokojni papež Janez XXIII. Za zasedanje vlada veliko zanimanje, ker jc Pavel VI. ie predhodno napovedal spremembe v rimski kuriji, ki je .bila doslej Klavna ovira rcsncjSc reforme v življenju Cerkve.
m V Alžiriji se je začela nova politična kriza. Nasprotniki predsednika Ben Bele so v Kabiliji, pokrajini vzhodno od Alžirije, odkrita nastopili proti vladi. Pridružil se jim je poveljnik čet VII. vojasega okrožja polkovnik Iladž. Vladna vojska Je zasedla Klavno mesto Ka-blllje Ti/i Uzu, polkovnik ll.nl/ pa se je z deset tisoč vojaki umakni) v hribe.
m Vlade skandinavskih držav so zavrnile povabilo južnoafriške vlade, naj skandinavski zunanji ministri obiščejo Južno Afriko. Skan-dlnavci so odKOvoril, tAPzaradi politike rasne diskriminacije povabila nc morejo sprejeti. V skandinavskih državah bojkotirajo tudi blago iz Južne   ili i K, .
fV srednjeameriški Dominikan-republiki so desničarski oficirji izvedli državni udar. Odstranili so predsednika Juana Bnscha '" i:.i Izgnali Iz države. Pravijo, da i'' preveč popust-al sindikatom iu da je govoril o agrarni reformi. V Hu-minil,.url,i republiki Je skoraj vsa zemlja v rokah veleposestnikov. Juan Kosch je bil prvi predsednik Ilumiiiikanske republike, ki je '"' izvoljen na svobodnih volltvuh.
■ Orkan I idili jc skoraj 1'°' polurnim opustoftll francoski nt o" v Karibskem morju Matlnique. Veter je pihal s hitrostjo 185 kilometrov na uro. V glavnem mestu Fort de France je poškodovani" 15 H his. Na tisoče ljudi je >>"'' strehe. Uničene je 90 •/. letine. V*» zveze z zunanjim svetom so P"' trgane, Število žrtev *e nI znan«-
14 dolenjski list
Št. 39 (705)
OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA V NOVOMEŠKI OBČINI
Samo lepe želje niso dovolj!
Skoro ni tedna, ki bi ne imel posebnega poudarka na tej ali oni vrsti družbene dejavnosti. Ce bi vse te tedne samo praznovali, bi nam za delo ostajalo bore malo časa. Zato bomo tudi letošnji teden otroka praznovali nekoliko drugače. Nič več ne bo posebnih proslav in akademij, centralnih in posameznih, te so imeli otroci po šolah že za pionirska praznik 29. septembra. Z delovnimi sestanki in realnimi predlogi, kako zagotoviti otroku čim srečnejšo mladost, bomo storili mnogo več. Seveda pa moramo paziti, da se bodo vse zamisli in lepe želje, izrečene ob tej priložnosti, tudi uresničile.
Novi ustavni sistem daje velike možnosti za reševanje Problemov in izvajanje politike na področju dlružbene skrbi za otroke. Kaj moremo za otroka storiti več, kot zagotoviti v občinskem statutu in v statutih delovnih organizacij kompleksno skrb za človeka in njegov družbeni standard! Vsi, ki imajo opraviti z mladino bodisi pri poklicnem ali organizacijskem delu, naj bi se zavzela predvsem za bo, da bi otroško varstvo našlo ustrezno mesto v statutih! Društva prijateljev mladine pa so v prvi vrsti
poklicana, da ustvarjajo ravnotežje med razvojem gospodarske in negospodarske dejavnosti komune.
Pri občinski zvezi DPM v Novem mestu so pred kratkim že sestavili delovni načrt, ki je hkrati prispevek te organizacije v TEDNU OTROKA. Izpeljali bodo zamisel bivše okrajne zveze DPM, ka je imela v načrtu izdelavo analize o potrebi organiziranega otroškega varstva . v Straži, Bršlinu, Žužemberku in v nekaterih večjih podjetjih. Anketni listi, ki jih bodo prejeli vsi zaposleni starši v teh krajih, so že izdelani. DPM bo temeljito proučilo tudi problematiko delovanja že obstoječih varstvenih ustanov v občini.
Za eno izmed važnih nalog DPM smatra občinska zveza tudi to, da bo skušala s pomočjo stanovanjskih skupnosti organizirati varstvo dojenčkov v posebnih sobah ali družinah ter po vseh šolah zbrati podatke o socialno šibkih otrocih, ki ne zmorejo niti za šolsko malico.
Precej problemov pa bi sploh ne nastalo, če bi imeJe vsaj večje delovne organizacije v svojem sklopu socialne službe.  Tudi  ureditev tega
Razločno in nazorno je prebral Tonček Donato svoje blagajniško poročilo na sobotni odredov! pionirski konferenci v Novem mestu
Še letos v blokih sobe za otroke?
V zadnjih letih rastejo stanovanjski bloki v No-yem mestu kot gobe po dežju in v nekaterih so investitorji predvideli tudi sobe za otroke. V teh Prostorih pa imajo ponekod kolesa in motorje, drugje spravljajo v njih ozimnice ali pa jih zasedaj^) stanovalci. Nikjer v mestu otroška soba ni urejena in ne more sprejeti otrok v varstvo. . Na podlagi vsega tega je svet za socialno varstvo ln varstvo družine na svoji zadnji seji imenoval Posebno komisijo, ki bo te sobe v blokih pregledala jn Popisala, hkrati pa poskrbela, da bodo na razpolago za namen, ki je bil že pri gradnji določen. f> pomočjo stanovanjske skupnosti in hišnih svetov
00 treba nabaviti opremo, občina pa se je zavezala plačevati strokovne moči, ki bodo otroke varovale.
Morda bo kdo rekel, da sob ne potrebujemo, ker ob» novomeška vrtca lahko sprejmeta še nekaj °'rok, pa ni tako. Oskrbovalnina v vrtcu je precej velika in pokazalo se jc, da otroci delavcev v vrtce "Ploh ne hodijo, ker so zanje predragi in da ti otroci niso deležni organiziranega varstva. Če bo •"ali delavka lahko v svojem ali sosednjem bloku oddala otroka, ko gre v službo, ji ne bo treba otrok •>nl»čiti za daljšo pot, kar je nerodno zlasti pozimi ** tiste, ki začno delati že ob šestih. Razen tega bo oskrbovalnina verjetno precej manjša. Če bo platoa uslužbenka in če bodo hišni sveti oz. stanovanjske skupnosti nabavili opremo, ostali stroški
1 bo«o tolikšni, da bi jih ne zmogle tudi delavske 0ruzine z majhnimi dohodki. Vsekakor pa bi mo-
aJa biti povezava med pravimi vrtci in otroškimi *>obatnl, vsaj glede strokovne plati. Kako bo to 'ejeno, še ni dokončno določeno, prav pa bi bilo, * "i se vse organizacije in tudi posamezniki za-^f1'" za izpeljavo načrta, če nam bo to uspelo, bo-0 prav gotovo dosegli na področju organiziranega oSkpKa varstva velik napredek.
vprašanja spada v delovni načrt DPM.
Pionirska komisija je kot težišče v bodoče predvidela utrjevanje pionirskih starešinskih svetov, ki naj na vasi povezujejo interese vseh organizacij s šolskim in iz-vensolskim delom. Za vodje pionirskih organizacij, predsednike starešinskih svetov in pionirske komisije bodo organizirali seminar, da bi delo na terenu kar najhitreje steklo. DPM bodo razen vsega naštetega s pomočjo delavskih univerz v zimski sezoni organizirala vsaj na vseh popolnih osemletkah šole za starše.
Delovni program občinske zveze DPM obsega le nekaj točk, v katerih pa se skriva precej dela. če bomo vendarle že prešli od besed k dejanjem dn če bomo teh nekaj točk uresničili, bomo lahko zadovoljni. 2e nekaj let namreč opažamo, da na sestankih raznih organizacij pogostokrat govorimo o istih problemih in načrtih. To pa ni dovolj. Potrebna so dejanja!
Trgatev bo v Straži make zavrla vpis
Do sobote, 28. septembra, so v Straži in okoliških vaseh vpisali zasebni kmetovalci in obrtniki 336 tisoč dinarjev posojila. Kot vse kaze, bodo brez večjih težav znesek 500 tisoč dinarjev, ki so ga sprejeli na seji komisije za vpis kot področno obveznost do Skopja, presegli. V tednu dni bodo z vpisom končali, ker upajo, da bo trgatev v sredo ali četrtek ta teden zaključena. Nato bodo člani komisije in aktivisti, ki obiskujejo gospodarstva, kmete laže našli doma. Krajevna komisija za vpis ima 5 članov, ki so si razdelili vasi in jih obiskujejo. Zvedeli smo, da komisija pogreša pomoč odborov podružnic SZDL, ki stoje ob strani.
Hotel Metropol: doslej 303 tisočake
33 delavcev in uslužbencev ter 11 vajencev je zaposlenih v kolektivu hotela Metropol v Novem mestu. Do torka, 1. oktobra, so vpisali 303 tisoč dinarjev posojila za Skopje. Povprečni mesečni dohodki v kolektivu znesejo okoli 27 tisoč dinarjev, pa so kljub temu vpisovali povprečno po 9 tisoč dinarjev posojila. Zlasti velja pohvaliti vajence, ki so vpisali po 1 tisoč. Tisoč dinarjev prispevka pri sorazmerno majhnih vajenskih nagradah je precej! če bo šlo povsod tako — prepričani smo, da bo! — bodo posledice strašne katastrofe v Skopju kmalu odpravljene.
Pionirski odred »KATJA RUPENA« je proslavil
svoj praznik
Tudi novomeški pionirji so 28. septembra slavili PIONIRSKI DAN. Odred »Katje Rupena« je imel ob 9. uri dopoldne konferenco v Prosvetnem domu, ki so ji prisostvovali vsi razredni pionirski odbori ter še po pet delegatov iz vsakega razreda, zastopniki mladinske organizacije na šoli in učiteljskega kolektiva, predsednik šolskega odbora, zastopnik Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo in zastopnik DPM-Center. Program je bil sestavljen iz kulturnega sporeda, ki so ga izvajali pevci in člani dramskega krožka, ter delovnega dela konference.
Delovno predsedstvo iz vrst pionirjev je vodila Marinka Koščak. Konferenco so s
šopki rož in najboljšimi željami pozdravili cicibani, zastopniki osmih razredov in Društvo prijateljev mladine — Center. Rože so odnesli k spomeniku Svobode. — Pionirji so poročali o delu organizacije v preteklem obdobju in o izvenšolski dejavnosti, razen tega pa smo še posebej slišali poročila raznih krožkov in sekcij, ki so jih pionirji sami sestavili. Zatem je bila razprava kot na vsakem sestanku. Tudi ta je živahno potekala in nakazala nekaj smernic za bodoče delo. Ob koncu so razrešili stari odbor in izvolili novega, ki bo nedvomno pionirski odred »Katja Rupena« vodil novim uspehom naproti.
Zakaj pa v Brežicah lahko?
Nekaj časa so imeli v Brežicah dva vrtca, pred nedavnim pa so tistega pri postaji morali ukiniti, ker je bilo v njem premalo otrok. Zdaj imajo Brežice samo en vrtec, in sicer v mestu. Tovarišica Andreja Stojadinov, ki je tu že pet let vzgojiteljica, nam je o delu ustanove povedala:
— Naš vrtec posluje od zgodnjih jutranjih ur, ko gredo matere na delo, do petih popoldne. Tak delovni čas smo uvedli zato, da vrtec lahko obiskujejo tudi otroci trgovinskih delavcev, katerih starši so v službi dopoldne in popoldne. Otroke imamo razdeljene v tri skupine: dopoldne sta mlajša in starejša skupina; popoldne pa mešana; Dopoldne je 47 otrok, popoldne pa jih imamo 25. Največ otrok je iz delavskih družin. Oskrbovalnina znaša za varstvo v dopoldanskem času z malico vred 1000 din na mesec, za varstvo do dveh s kosilom in malico 2.000 din. Tisti, ki so pri nas od jutra do večera ter dobe dve malici in kosilo, pa plačajo 2500 din.
Cene res niso visoke, če bi jih zvišali, bi starši z manjšimi dohodki ne pošiljali več otrok. Strokovne moči plača občina, vse ostale stroške pa
krijemo sami. Vrtec deluje v sklopu II. osnovne šole. Otroci so s hrano zadovoljni, ker so jedilniki zelo pestri.
Radi bi prosiare še lepše uredili, pa denarja ne moremo zahtevati od občine, od staršev pa tudi ne. Kljub temu bomo še letos nabavili podolit za stopnišče m hodnike, preuredili kuhinjo in zaprli hodnik, da bo bolj topel. Pri vhodu bomo namestili ve-trnik. Lastnega zunanjega igrišča nimamo, vseeno pa smo z otroki veliko na prostem. Poslužujemo se igrišča, ki je last DPM; tal pa so na njem skoro vse igralne naprave polomljene.
Med pogovorom so postali malčki nemirni, ker se tovarišica ni utegnila z njimi ukvarjati.
— Otroci, dajte prst na usta in bodite nekaj časa tiho, potem dobite tablete. — Obljuba jih je potolažila, tako da so res za nekaj treut-kov molče obmirovali. Tablete, ki preprečujejo zobno gnilobo, dobivajo otroci vsak dan m jih imajo zelo radi.
Bežen ogled vseh treh igralnic, sanitarij in umivalnic naredi na obiskovalca dober vtis. Majhno, toda čisto in prijetno bivališče za vse, ki mo-
rajo čakati, da pride mamica iz službe.
Tovarišica Stojadinova je še povedala, ni posebnih težav, razen prevelike oddaljenosti za tiste otroke, ki so prej hodili v vrtec pri postaji. Nekaj jih je, ki morajo prehoditi vsak dan po 3 km v vrtec bn prav toliko spet do doma, čeprav so še maihr ni. Pozimi to ni niti najmanj prijetno, kljub temu pa pridejo vsak dan.
Oskrbovalnina v tem vrtcu pa je dokaz, da se da tudi z majhnimi sredstvi dobro gospodariti in da je tudi v delavskih družinah veliko zanimanje za vrtec, čeprav nekateri to zanikajo. Če bi vsi vrtci poslovali tako, bi bili polni in bi verjetno tudi drugje lahko izkazali drugačen socialni sestav otrok!
R. B.
Spet smo v šoli — tukajle pa sedimo ml, najmlajši učenci v Drči pri Šentjerneju ...
(Foto Hugo Rožnik)
Slavko Petan
je vpisal 30 tisočakov
V 'tovarni celuloze in papirja DJURO SALAJ v Vidmu-Krškem, ki je med najprizadevnejšimi kolek-j tivi celjskega okraja pri vpisovanju posojila za Skopje, tekmujejo pri vpisovanju člani posameznih obračunskih ekonomskih enot. Kolektiv tekmuje tudi v občinskem okviru in je zbral do ponedeljka že nci:aj nad 10 milijonov dinarjev. Delavci m uslužbenci tovarne še vedno prispevajo. Slavko Petan, ki jc šele štiri leta član delovnega kolektiva — zdaj dela kot tretji belilec v obratu be-lilnice — je vpisal 30.000 dinarjev posojila (na mesec zasluži Slavko 28.000 dinarjev). S tem je nedvomno pokazal visoko zavest, saj je tovarišem dejal takole:
»Odločil sem se za varčevanje in bom zdaj z vpisom posojila prav tako varčeval, kot če bi denar vložil v hranilnico!«
PISMA UREDNIŠTVU
*
KAM Z JABOLKI?
Tovarii urednik!
• ■'. •'"■■SIS*
Pred fcratfcirrc sem bil v Celju, Mariboru in Ljubljani ter opazil, da trg z jabolki ni dobro založen in tudi to, da so cene dokaj visoke. Sem kmet in sadjar, zato lahko rečem, da so jabolka grafenštajn, pi. sani kardinal, rdeči astrahan in beličniki prav lepo obrodili, vsaj pri meni. Ker sem dolžan za davke, bi jih rad prodal, kupca pa ni bilo, in precej lepih jabolk je propadlo. Naše območje spada pod KZ Brestanica, ki pa tudi nt znala poiskati kupca za zgodnja jabolka.
Zdaj smo že ob koncu sep. tembra. Letos dozorevajo jabolka 14 dni prej kot druga leta, odkup pa se še ni začel. Ne vemo za odkupno ceno, niti tega ne, če bo za. druga jabolka sploh odkupovala.
Na zboru volivcev v Koprivnici je bilo slišati precej kritike na račun te zadruge, ki odkupuje čim ceneje in pro-daja čim draže, če je kmetu prav ali ne. če bo šlo tako dalje, se bodo začeli kmetje od zadruge odvračati. Mnogo se je govorilo tudi o dobrem kmetijskem kadru. Mi pa ne vemo, če KZ Brestanica ima tak kader ali ne, ker ga na našem terenu še nismo videli, čeprav smo sklepali kooperacijske pogodbe. Tudi letošnje slabe letine italijan. tke pšenice ni prišel nihče pogledat! Vse to kmetje zamerimo in želimo, da bi bilo drugače.
JOŽE KOZOLE, Vel. Kamen 64
V PODBOČJU JE PA LE MALO DRUGAČE
Tovariš urednik!
V Dolenjskem listu z dne 12. septembra smo brali članek, ki načenja nekatere probleme v Podbočju. Piscu je dala informacijo oseba, ki ji razni problemi Podbočja niso najbolj znani. Zato so nekatere navedbe v članku napačne.
Članek navaja, da bo občin-tka skupščina v Kodričevi hiti v Podbočju uredila stano. vanje za učitelje ter da ne bo potrebno zadati nov blok, kar jt bilo med okupacijo požga. Dejstvo je, da Kodričeva hi-ia za taka stanovanja ni primerna. Mišljeno je predvsem nadstropje, kajti v pritličju so skladišča in trgovina KZ s kletjo, ki jo uporablja lastnica sama. Nastropje, kjer naj bi bila učiteljska stanovanja, je bilo med okupacijo požga-no in še do danes ni v oknih okvirov in kril. Urejena sta samo dva prostora, ki imata okna na vzhodni strani. Uporablja ju lastnica. V sobi, ki ima okno proti jugu, pa stanuje stranka. Prostori, ki bi prišli v poštev za učiteljska stanovanja, imajo okna na severni strani, tako da sonce nikoli ne posije vanje. Tu bi bila stanovanja zelo nezdrava in vlažna, pozimi pa tudi mrzla, ker so prostori visoki 4 metre. Po mnenju komisije, ki si je hišo ogledala, bi veljala adaptacija prostorov le 3 milijone dinarjev man) kot nov blok. To so uvideli tudi volivci, kisom žena več zborih izrekli wO$xr adaptacijo Ko-dričeve htse. Razumljivo jc torej, da je človek povzročil med učiteljstvom in prebivalstvom negodovanje, če bi nje. gov pisec iskal podatke pri tov. Zupančiču, ki je fikrati šolski upravitelj in odbornik občinske skupšine.   bi dobil
točne podatke in ne bi razburjal prizadetih.
Pisec v članku nadalje navaja, da bodo v Podbočju gradili spomenik. Denar da že imajo, le vprašanje lokacije še ni rešeno. Tudi te po. datke je dala oseba,- ki ni član ZB in kaj malo ve o postavitvi spomenika. V Podbočju je 78 žrtev (borcev, talcev in žrtev nasilja), katerih imena bodo vklesana v spomenik. Pred dvema letoma je tov. Jože Zamljen kot predsednik okrajne komisije za postavitev spomenikov izjavil, da bo spomenik v Podbočju veljal okrog 2,5 milijona dinarjev. Krajevna organizacija ZB v Podbočju pa ima zbranih le 110.000 dinarjev oziroma slabih 5 odstotkov potreb, nih sredstev, če bi bil problem samo z lokacijo, bi bil nedvomno takoj rešen. Tudi te podatke bi pisec članka lahko dobil pri tov. Zupančiču, ki je član odbora krajevne organizacije ZB v Podbočju. V prihodnje bi prosili, naj pisci člankov iščejo podatke pri ljudeh, ki so o problenih dobro poučeni.
JOŽE SKETA Podbočje 68
1
Zakaj pomanjkanje živine in mesa
Tovariš urednik!
Pogosto beremo o tem, da je meso vedno dražj" zaradi pomanjkanja živine. Eni trdijo, da je premalo krme, drugi, da zakotjema preveč telet, tretji spet navajajo drugačne vzroke. Po mojem pa je stvar v tem:
Ker teletine vedno primanjkuje, imajo mesnice interes, da od zadruge odkupijo čimveč telet za zakol. Tako se pri odkupih trudijo veterinarje prepričati, naj določijo za zakol čimveč mlade živine. Glavni vzrok pa je ta: vsi vemo, da se družbeni kmetijski sektor vedno bolj širi. Dokler je prevladoval zasebni sektor, je bilo telet dovolj, ker je kmet izračunal, da se splača rediti živino, ker mu bo krava dajala mleko in teleta. Družbeni sektor pa je ugotovil, da se mu ne izplača rediti krav za teleta in mleko, ker ga stane mleko nad 70 din liter, zato raje kupuje teleta, jih krmi dve leti, nato pa drago proda, ^rdilev, da je premalo krme, pa ne drži. Č» imajo kmetijski kombinati dovolj krme za rejo bikcev in telic, bi je bilo tudi za krave dovolj. Tu pa je po sredi boljši zaslužek.
Če se bodo kombinati še naprej otepali reje plemenskih krav in bodo pretežno redili le mlado živino za zakol in izvoz, bo živine in mesa vedno man).
Brali smo o tem, da stane kmetijski kombinat v Pšati pri Ljubljani liter mleka 76 din. Kako ga pa kmet lahko prodfja po 35 in 40 din liter? Ni prav, da eni kombinati redijo le mlado živino in pri njej dobro zaslužijo, drugi pa morajo rediti krave in prodajati mleko. Pri tem imajo izgubo, če je reja krav res tako nerentabilna. Vsi kombinati naj bi imeli enaka bremena in riziko.
Nekako bo treba to stvar urediti, da bodo cene mesa dostopne vsakomur, tudi tistim, ki imajo mesečno je 15.000 do 25.000 din zaslužka. Zdaj si mesa skoro ne morejo privoščiti.
Jože šUeta Podbočje
Četrt občinskega proračuna za socialne namene
Kdor trdi, da pri nas revežev ni več, meče resnici pesek v oči. Beračev res ni več; tistih, ki so potrebni pomoči in tistih, ki se zaradi duševnih ali telesnih hib ne morejo sami preživljati, pa je precej. Toliko jih je, da 50 milijonov, ki jih majhna novomeška komuna v enem letu prispeva v ta namen, ni dovolj. Za vse, ki so potrebni družbene pomoči, pa skrbi poseben zavod — CENTER ZA SOCIALNO DELO. Preberite, kaj nam je na zastavljena vprašanja odgovoril upravnik novomeškega centra, tovariš Viki Bartol.
Mnogi ne vedo, kaj pravzaprav pri vas delate. Prosimo, povejte nam o tem kaj več.
— Naglo večanje raznih socialnih problemov ter vrsta drugih vzrokov so narekovali ustanovitev Centra za socialno delo. Center dela v novomeški komuni že leto dni. Njegova glavna naloga je odkrivati, analizirati in strokovno usmerjati celotno problematiko socialnega varstva v občini. Delo centra je tesno povezano s socialnimi službami v gospodarskih organizacijah, šolah, z Zavodom za zaposlovanje in s socialnim zavarovanjem. Pri nas strokovno obdelujemo splošne probleme s področja varstva otrok in družine. Sem spadajo razveze zakonov, mladoletni prestopniki, zaščita duševno defektnih in telesno prizadetih otrok, rejništvo, posvojitve, problem alkoholikov in razna druga družinska nesoglasja, splošna skrb za stare in onemogle ter priznavanje socialnih podpor. Razen tega urejamo skrbništvo nad mladoletnimi osebami in takimi, ki jim je bila iz kakršnihkoli razlogov odvzeta opravilna sposobnost. Vse to delo je zelo občutljivo in ga morajo opraviti posebni strokovni uslužbenci — socialni delavci. Pri nas jih imamo 5; od teh trije še študirajo.
Na katerih področjih ste v preteklem obdobju dosegli največ uspehov?
— Vsem naštetim nalogam center ni sam kos, zato smo v zadnjem času ustanovili na vseh območjih krajevnih uradov socialno kadrovske komisije. Z njimi smo imeli že nekaj sestankov, na katerih smo dali napotke za delo na terenu. Ko bodo ustanovljene krajevne skupnosti, ki so predvidene po novem statutu, bomo delo komisij prenesli nanje.
Posebno pomembnih uspehov doslej nismo zabeležili, ker smo se morali predvsem ukvarjati z reševanjem posameznih socialnih primerov. Največji uspeh smo verjetno
dosegli s tem, da smo si pridobili 270 prostovoljnih socialnih delavcev, ki nam mnogo pomagajo. Lansko jesen smo tudi pripravili ob sežno gradivo o splošni problematiki socialnega varstva v občini, ki je bilo obravnavano v našem delu. Vsi odborniki so se res posvetili tem vprašanjem in sprejeli več priporočil gospodarskim organizacijam.
Koliko imate denarja?
— Marsikdo misli, da imamo pri nas za vse socialno ogrožene občane denar pripravljen kar v blagajni in da ga lahko vsakomur, ki je pomoči potreben, tudi damo. To pa ni res! Mi opravljamo samo strokovno službo, nič drugega. Občinska skupščina nam daje denar za plače in materialne izdatke, vse socialne podpore in druge oblike družbene pomoči pa izplačujejo na podlagi naših predlogov iz občinskega proračuna. V letu 1963 je predvidenih za potrebe socialne službe okoli 50 milijonov dinarjev. Ta sredstva pa glede na velike potrebe še ne zadoščajo, čeravno predstavljajo četrtino vsega občinskega proračuna.
Katere stvari vam delajo največ preglavic?
— Deloma imamo težave zaradi tega, ker je premalo denarja, deloma pa zaradi tega, ker ljudje naše delo premalo poznajo. Center še išče najboljše oblike dela, da bi socialna služba kar najbolje potekala. Kup drobnih stvari pa bi lahko rešili že v gospodarskih organizacijah, če bi te imele socialno kadrovske komisije in svoje socialne delavce. Ker to ni urejeno, je vse delo preneseno na center. Uslužbenci so preobremenjeni z reševanjem prošenj in se ne morejo posvetiti delu na terenu tako, kot bi morali.
Problem so tudi strokovnjaki. Nujno bi potrebovali psihologa, pa ga ne moremo dobiti, čeravno je mesto zanj predvideno. Precej se ukvarjamo tudi z vprašanjem Ciganov, pa ni-v naši moči, da
bi to stvar uredili. To je problem vse Slovenije in bi morala glede tega ljudska skup ščina SRS sprejeti ustrezne sklepe.
S katerimi problemi se boste v prihodnosti največ ukvarjali? — V izdelavi imamo analizo o problematiki in številčnem stanju Ciganov, če nam bo to delo uspelo, bomo naredili še analizo o alkoholikih. Pri bodočem delu bomo dali največ  poudarka otroškemu varstvu in ustvarjanju boljših   življenjskih razmer za mladino. Sestavili bomo sedemletni perspektivni plan razvoja socialne službe in de-
lali na ustanovitvi sklada za socialno varstvo. Zavzeli se bomo tudi za to, da bi vse osemletke in gospodarske organizacije imele svoje socialne delavce. Mnoge probleme . bi lahko rešili že na začetku, tako pa se sčasoma razrastejo, da je že zelo kasno za ukrepe, ko stvar pride do nas. Uslužbenci centra in tudi naši delavci na terenu se bomo v bodoče trudili, da bi rešili prav vsak socialni problem, pa naj gre za otroka, starčka ali bolnika. Upoštevati pa je seveda treba, da ukrepamo v okviru danih finančnih možnosti.
R. B.
Ob prazniku gluhih
Zadnje septembrske dni so slavili gluhi pri nas in širom po svetu svoj dan. V naši državi, kjer je posvečena vsa skrb človeku, je dobilo praz. novanje še poseben pečat. Na ta način se je manifestirala tudi Zveza gluhih, ki je razvila obširno mrežo republiških, okrajnih in občinskih organizacij ter odborov z namenom, da omogoči gluhim občanom kar najboljše počutje in normalno vključevanje v tvorno življenje. Zveza gluhih Jugoslavije je žela mnogo priznanja tudi pri drugih narodih. Eno takih priznanj je bila izvolitev Jugoslovana Dra. ga Vukotiča za predsednika mednarodne zveze gluhih (na kongresu v Wiesbadnu, 1959).
Ob prazniku gluhih poudarjamo pri nas, da so tudi gluhi občani prepotrebni ustvarjalci sodobnega življenja. To po. skušamo povedati zdravim občanom na primeren način. V ta namen je bila pri nas vrsta sestankov, posvetov, konferenc družbenih organi, zacij itd., osnovne organizacije ZG pa so pripravile svo. je programe. Velika proslava v počastitev dneva gluhih je bila nedavno tudi v Zagrebu Po vsej državi poteka te dni dopisno tekmovanje v streljanju z zračnimi puškami, ki je v gluhih dobilo veliko pri. stašev. Zelo razgibano je tudi kulturno življenje v najrazličnejših oblikah.
V Sloveniji imamo po naj. novejših podatkih 3.331 gluhih občanov. Od tega jih je v zavodih za gluho mladino v Ljubljani in Portorožu 222, 21 vajencev dela v invalidskih delavnicah, zaposlenih je 739 članov, okrog 100 članov pa je v oskrbi socialnega varstva
ali v domovih za onemogle. Na Dolenjskem je po reorga. nizaciji novomeškega okraja ostala le ena osnovna organi-cija (za novomeško, trebanj. sko, črnomaljsko in metliško občino), druga taka organizacija pa je za zasavske občine. Gluhim posvečajo v teh krajih vso pozornost, žal pa so še družine, ki ne prijavijo gluhega člana in torej tega ne omogočijo.
Naj se ob tem prazniku spomnimo še nečesa: od leta 1S86 do 1904 je bila v šmihe-lu pri Novem mestu v sklopu takratne samostanske šole prva šola za gluhoneme deklice v Sloveniji. Leta 1904 jo je obiskovalo okrog 30 gojenk. To sta potrdili tudi dve preživeli gojenki, več kot 80 let stari Marija Glivar in Angela Perušek, ki živita na Strugi. Za muzej zveznega odbora ZG Jugosavije sta zbrali vso zanimivo dokumentacijo iz šolskih let (od zvezkov do jo. tografij itd.) in mu jo podarili.
—T—
Mizarska šola v Sevnici
V Sevnici je do sedaj obstajala vajenska šola raznih strok. Gospodarska zbornica v Celju pa je pri izdelavi enotnega načrta strokovnih in vajenskih šol sklenila, naj se sevniška vajenska šola preusmeri v mizarsko stroko. Ta šola bo za enkrat delovala za območje treh zasavskih občin, kasneje, ko bo imela tudi lasten internat, pa za območje celotnega okraja.
Posojilo za Skopje je ponoven dokaz enotnosti naših narodov
„Pijaca naredi moške hudobne..."
V deževnem in meglenem vremenu P. niso prav nič lepe. Preden sem prišla do hiše, ki mi jo je pokazal neki fantič, se ml je rosa pošteno nabrala na čevljih. Potrkani, in ker se nihče ne oglasi, grem naprej. V veži nikogar. Odprem še ena vrata — kuhinja, l-epo, čeprav skromno pohištvo; ko pa sem na tleh zagledala kup koruznih žgan-cev in črcplnjc razbite sklede, sem pomislila, da jih je najbrže povzročil pes. V bojazni, da bi v prazni hiši ne naletela na mrcino, zaprem vrata in /.uvijeni v vas.
Da črepinj na tleh ni naredil pes, temveč človek, sem zvedela že pri prvi hiši, kjer sem potrkala. Tri ženske so sedele za mizo in se pogovarjale.
— Tako je razgrajal, da smo ga do sem slišali. Najprej je nanjo vpil, ko pa se "Je fant vrnil s »šihta«, je še njega obstopil kot volk ovco. Ne vem, kaj jc moral razbiti, ampak nekaj je, ker se je slišalo!
— Le kako ga more ona
prenašali, ko je taka zverina! Otroke je poslal od hiše, pa ne bi bilo treba. Dovolj zasluži, da bi lahko živeli, pa vse zapije... Se živino iz hleva jc prodal.. . Sliri otroke ima. Najstarejši dela v Straži, Stanko služi v vasi, Rajko je v Soteski, Ivanka pa je od vsega hudega zbolela in je spet v bolnici.
Nekaj časa poslušam, potem pa jim sežem v besedo:
— Kaj v vasi ni nikogar, da bi mu povedal, kar mu gre?
— Ne! Saj ni edini! V vasi je še več takih! Meni je »dedec« lani zlomil roko, ko je bil pijan, v bolnici pa sem rekla, da sem padla po stopni cah. Kjer gospodar pije, jc družina uboga. Pijača naredi moške hudobne, da je slrah...
Ker ni vedno vsega verjeti, kar ženske povedo, grem dalje in potrkani na vratih velike hiše, podobne gradiču. Dve ženski sta bili pri zajtrku. Ko povem, da se zanimam za fantiča, ki pri njih služi, sta povedali:
— Ko je prišel k nam, ni imel drugega kot kratke hla-
če. Ne obleke, ne aktovke .. nič! I*n nas mu jc dobro! Jesti  ima dovolj,  obleči tudi. dela pa ui toliko, da bi se pretegnll.
Kmalu se prikaže na vratih fantič zelo bistrega videza.
Mlajša mu pravi: — Obleci srajco, umij se, potem boš pa tole spremljal! — in pokaže name. Urnih nog se požene fant po Stopnicah in kmalu jo bil nared.
— Kako ti j«' Stanko? ga vprašani, ko sva bila sama.
— Dobro!
— Ti ni dolgčas po domu, po mami in očetu?
— Ne! Tu mi je bolje! linam svojo sobo, dajo mi je sli. oblečejo me in za 'šolo kupijo, kar je treba. Dobri so z menoj . .
Redkobesedni fantič je povedal, kar je mislil, potem pa se mu je ustavilo .. . Presenečen je bil, da se nekdo zanima zanj...
Cim dlje hodim po ^asi, ve*."-izvem. Stankov bralec Rajko je pri sorodnikih v Soteski Nekega dne je prišel domov.
pa ga je oče nagnal in mu prepovedal v hišo. .. Tone dela šele prvi mesec. V žepu je i mrt 600 din, pa jih ni več...
V vasi ga ni, ki bi vedel kaj dobrega povedati o človeku, po katerem smo spraševali, Pravijo pa, da ni vedno tak. Včasih po dve leti pridno dela in ne hodi med ljudi, kadar pa začne piti, jc neznosen. Pravijo, da se takrat zbudi iz spanja. Zdaj je »zbu-jeii« že od novega leta dalje. Razgraja in vpije vse noći .. •
Menda pri nas ni zakona, ki bi ščitil ženo pred udarci moža; to se smatra za njuno »privatno zadevo«. Ce pa te' pež in razgrajanje trajata mesece in mesece, in če so Pr' tem prizadeti otroci In pravzaprav vsa vas, to ni več z*" sebna stvar! Tudi la primer je tali. Ce lepe besede sosedov niso zadosti, da bi spametovale človeka, naj bi skušale zadevo urediti krajevne organizacije in pa kolektiv, M daje zaslužek takemu človeku.
Ce Je bolan, naj se zdravi, ie pa je po sredi samo sur"; vost, se mora najti nekdo, ki jo bo ukrotil!
A B
16 dolenjski list
Št. 39 (?°5>
BELSAD napenja jadra
Pogovor o perspektivah, upih in (neljubih) sencah
Belsad bi rad napel jadra, vendar tega brez pomoči kmetijske proizvodnje ne bo zmogel sam. Stanje ni rožnato, pa tudi brezupno ni. Oglejmo si tokrat investicijo v Belsad (v Beli krajini) iz časov obnove, investicijo, na kateri smo se učili graditi. Ostala je nedokončana. Neradi vlečemo na dan »staro šaro«, na katero se dandanes ni več »sodobno« sklicevati; pri tem mislimo na zasluge iz revolucije. In vendar je Bela krajina dala zanjo veliko, dobila pa malo. Ta trditev velja vsaj za Belsad. V njem leže milijoni (morda celo milijarde) neizkoriščenih sredstev, ki jih je družba dolžna oživiti, bodisi po preprosti logiki, bodisi po najpreprostejšem ekonomskem računu. V tem pa je skrivnost vetra, ki naj bi napel Belsadova jadra, ki zdaj frfotajo v rahlem vetriču.
To, kar je treba povedati, Je zelo kratko in enostavno. Tudi sestavek bo kratek: omejili se bomo na dejstva. Koliko milijonov je bilo investiranih v to tovarno prehrambene industrije, je da-nes težko reči, pa tudi relativnega pomena je, ker se vrednost izpreminja. Belsad je preživel več reorganizacij (te so pri nas v modi), v njem je gospodarilo več gospodarjev, nobeden pa ni dokončal začetih načrtov.
3 V prvem polletju letos je Tovarna prehrambene industrije Belsad v Črnomlju u-stvarila 31 odst. vnovčene realizacija (ta je za 11 odst. večja kot lani), materialni stroški so bili doseženi s 30,5 odst., število zaposlenih s 03,2 odst., čisti dohodek s 43,8 odst., družbeni brutoproizvod na zaposlenega pa je bil za 15,2 odst. večji kot lani.
n Kljub temu so morali poseči po rezervnem skladu. Nimajo težav ne v proizvodnji, ki teče, ne pri prodaji blaga, ampak v anuitetah za vložene investicije. Izdelujemo alkoholne destilate, sadne mezge, sirupe in nekaj kon-servirane povrtnine. Letos so se njihove dajatve zaradi revalorizacije osnovnih sredstev povečale za 6 miUjonov 300 tisoč dinarjev. V skladu obratnih sredstev jim mcfcno primanjkuje 17 milijonov dinarjev, ki so jih porabili za investicije, ko je ^zmanjkovalo posojilo ... V prvem polletju je bilo za 1 milijon 800 tisoč dinarjev čistega dohodka premalo, zato so posegli po rezervnem skladu.
V zadnjih dveh letih in pol Je bilo v Belsad vloženih 128 milijonov dinarjev investicij za ureditev obratnih prostorov, za ureditev kanalizacije in za nakup »Luwa« aparature. Iz Švice uvožena »Luwa* aparatura, Id bi lahko naredila 2160 ton 70-odst. sadnega koncentrata na leto, pa žal nI popolna. Manjkajo še stiskalnica, centrifuga, pasterizator *n 2 stroja za doziranje (naštete naprave Je mogoče kupiti samo na zahodnem tržišču)- ter parilnik za sadje ln "ekaj kletarske opreme, kar '>i lahko kupili v Jugoslaviji. Vse to bi veljalo okoli 40 milijonov dinarjev. Prošnja na republiški rezervni sklad, naj krije investicijski primanjkljaj, je bila zavrnjena, Gospodarska banka v LJubljani Pa je prav tako zavrnila Prošnjo Belsada za podaljšanje odplačilnih rokov za anuitete in za odobritev kredita *a obratna sredstva. »Luwa«, ki Je po mnenju strokovnjakov vzomo montirana, pa stoji in čaka.
■ Belsad premore Se ne-
kaj: sodobno in največjo destilacijo za alkoholne pijače, ki lahko izdela 2 vagona de-stilatov na dan. Lani je bilo izkoriščenih samo 11,5 odstotka njenih zmogljivosti, istočasno pa več destilacijskib obratov v Sloveniji gradi nove destilacije, katerih skupna zmogljivost bo približno enaka Bclsadovi.
»Luwa« bi, kakor rečeno, lahko naredila 2160 ton 70-od-stotnega sadnega koncentrata na leto (za rentabilno poslovanje mora biti vsaj 32-od-stotno izkoriščena), destilacija pa bi lahko izdelala 620 vagonov alkoholnih destila-tov na leto. Prišli smo do vprašanja surovin. V Beli krajini jih je premalo, čeprav so v glavah vseh načrtovalcev, ki so »planirali« Belsad, raSli tudi načrti o sadnih plantažah, ki »bi jih lahko« uredili v Beli krajini...
■ Res je, lahko bi jih, pa
OSNOVNA ENOTA PTT
sprejme v službo
VEČ PISM0N0Š
Pogoj za sprejem Je starost 18 let in dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Prošnje pošljite na naslov: Osnovna PTT enota Ljub-'Jana i, Ljubljana, Čopova II.
jih ni nihče! Kmetijska proizvodnja, ki bi morala zagotoviti surovine, se tega ni lotila. Ne očitamo, vendar naj poudarimo, da so v drugih predelih SFRJ stekle enake »Luwa« aparature s surovinami s tisočhektarskih sadbnos-nikov in sadnih plantaž, za katere so znali poiskati sredstva. Tudi v Beli krajini še ni vse zamujeno. Brez največjih težav bi bilo mogoče kmalu urediti vinograde hibridne trte, katere grozdje v zamejstvu uspešno uporabljajo za sadne koncentrate. Takšno grozdje je poceni, hibridna trta pa ni občutljiva za talne in podnebne pogoje. Res je že pozno, ni pa še prepozno. Samo dve možnosti sta: dokončati »Luwa« aparaturo, zagotoviti dovolj surovin zanjo in se dogovoriti za združitev s kakšnim večjim sadnopredelovalnim kombinatom v Sloveniji — vse to bi pomenilo veter za Belsadova jadra — ali pa »Luwo« prodati.
B Pogajanja že teko, prepri-B čani smo, da bodo uspešno ■ zaključena in da bo obve-B l jala prva možnost. Naj B nam bo torej dovoljeno še B enkrat dodati: Bela kraji-B na je žrtvovala veliko in je B zaslužila, da bi Belsad s B pomočjo vse družbe ostal B njen ter da bi družbi vra-B tal milijone, ki leže zdaj B neizkoriščeni.
Del »Luwa« aparature v Belsadu v Črnomlju, ki doslej še ni začela obratovati. Kako dolgo bo še treba čakati?
V brežiški zadrugi sklepajo pogodbe za vse leto
Tudd v brežiški zadrugi imajo v času jesenske setve dela na pretek. Pred kratkim so zorali 30 ha njiv za pridelovanje pšenice in 10 ha njiv, na katerih bodo sami pridelali Ječmen. Zadruga ima 34 traktorjev z vsemd potrebnimi priključki, ki so nared za oranje kooperantom dn ostalim naročnikom.
Predvidevajo, da bo letos potrošnja umetnih gnojil spet precej narasla, saj so jih naročili 2300 ton, lani pa so Jih porabili 1700 ton. Dobrih 20 odst. naročenih gnojil so že dobili in tudi prodali
V zadružnih skladiščih je 30 ton semenske pšenice san pastore, ki je na voljo kmetovalcem. Ker so lani zamenjali izredno veliko količino semena — kar 45 ton — bodo skušali letos doseči (o, dajo bodo zamenjali vsi tisti, ki je lani niso. Poizkusi in pridelki z ostalimi vrstami pše-
Te dni je bilo na vseh poljih po Dolenjskem, Beli krajini in Spodnjem Posavju zelo živahno: skoraj povsod se je začela jesenska setev. Zadruge so pripravile dovolj umetnih gnojil, povečalo pa se je tudi število traktorjev. Tudi dogovori za pogodbeno proizvodnjo so zadnje tedne lepo napredovali. Zdaj si lahko želimo le še nekaj tednov lepega vremena!
Delovni kolektivi iz Črnomlja so zbrali že 8 530000 dinarjev
Do nedelje so člani delavnih kolektivov črnomaljske komune zbrali že 8,530.000 din posojila za Skopje. Člani delovnega kolektiva Mesnice v Črnomlju so vpisali 204.000 dlin, KZ Crnomeilj 1,170.000 din, rudnika Kanižarice 460.000 din. Narodne banke 184.000 din, podjetja »Lič« 234.000 din, industrije »Belt« 2,012.000 din.
člani gimnazijskega zbora so vpisali 120.000 din poso-
jila, kolektiv »Zore« 398.000 din, »Kovinarja« 211.000 din, občinske skupščine Črnomelj 790.000 din, lekarne 65.000 din, sodišča 148.000 din, podjetja »Begrad« 275.000 din.
Kolektiv gostinskega podjetja 313.000 din, valjčnega mlina 18.000 din, veterinarske postaje 54.000 din, frizerskega podjetja 45.000 din, osnovne šole Črnomelj 391.000 din, komunalne uprave 332.000 din, komunalne banke 104.000 din.
V zadrugi Uršna sela ni bilo pravega reda
niče se niso najbolje obnesli, zato so naročili samo ene vrste semena.
2e nekaj časa poteka sklepanje kooperacijskih pogodb na terenu. Tu posebnih sestankov s kmetovalci nI treba več sklicevati, ker sami pridejo v zadrugo. V vsakem proizvodnem okolišu je kmetijski tehnik, ki v zadružni trgovini zlepa s kmetovalci pogodbe za vse leto, se pravi za j-r—nsko ln spomladansko setev hkrati. Ob tej priložnosti daje strokovna navodila in odgovarja na vprašanja kmetovalcev.
Brežiška zadruga si je zastavila načrt, po kaiterem naj bi 1500 ha površin obdelali v kooperaciji. Sklepanje pogodb se Je šele dobro začeto, vendar Je že zdaj sklenjenih za najmanj 350 ha pogodb. Dosedanji podatki kažejo, da bodo zastavljeni načrt lahko uresničili.
Ko je Angela Povše, bivša blagajničarka y KZ Jršna sela, stopila pred senat okrožnega sodišča v Novem mestu, je takoj dejala:
— Vse priznam, samo zapreti me nikar. Imam tri otroke, bolne. —
Več pa iz nje ni bilo moč spraviti. Verjetno ni človeka, ki bi se ne spominjal dne 'a, ko mu je 500 tisočakov kanilo z jasnega, ona pa o te:n ni vedela nič določnega povedati. Dejstvo je, da je pred dvema letoma v novomeški banki dvignila gotovinski ček za 500.000 din, denarja pa zadruga nI videla. Razen tega je vzela iz blagajne 50.000 din nato še 30.000 din. Precej denarja je šlo za rum, ki je Povšetovo privedel na stran-pota.
Upravnik zadruge Alojz Bol-tar za to ni vedel, pred sodniki pa je stal hkrati zaradi kaznivih dejanj, ki jih je sam zagrešil. V glavnem so ga dolžili, da je brez vednosti ln dovoljenja zadružnoga sve-
ta 125.000 din razdelil kot nagrade in dal nalog, naj ce denar knjiži kot izplačilo za te-racerska dela pri zadružnem domu.
Sodišče je oba spoznalo za kriva, pri odmeri kazni -z je pri Povšetovi upoštevalo zlasti to, da mora skrbeti za tri mladoletne otroke, da je del denarja že povrnila in da Je prenehala piti. Povšetovi so prisodili 1 leto in pol zapora pogojno za 4 leta, razen tega se je obvezala vso nastalo škodo plačati. Alojz Boltar je bil obsojen na 8 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, in na plačilo 50.000 din.
Člani kolektiva Tapetništvo in dekoratersitvo so vpisali 54.000 din, kolektiv osnovne šole Dragatuš 100.000 din, Zavoda za zaposlovanje delavcev 40.000 din, pekarne 12.000 din, Knjigovodskega centra 28.000 din, tovarne »Belsad« 254.000 dlin, SZDL 234.000 din in zdravstvenega doma 280.000 din.
Po vseh krajevnih odborih SZDL je imel politični aktiv sestanke. Ponekod so tudi na podeželju že začeli vpisovati piosojilo. Med kraji na terenu prednjačajo Adlešiči, Dragatuš, Stari trg in Vinica.
Dva upokojenca - prva vpisnika
Na šmarješki pošti, kjer vpisujejo posojila za Skopje, so povedali, da je v soboto, 28. septembra, kot prvi vpisal 5 tisoč dinarjev posojiia upokojenec David Plut iz šmarjete. Kmalu za njim je vpisal še drugi upokojenec, Alojz Kočevar. Organizacija upokojencev v smarjeti je že pričela z akcijo za vpis med svojimi člani, ki bo v teh dneh končana.
Posojilo za Skopje je moralno-politična obveznost
Domača in kolektivna gospodinjstva!
Čas priprave žajnofa je tu. Opozarjamo vsa gospodinjstva, zlasti pa gostinska podjetja, da pripravijo sedaj, v času sezone, domači žajnof, ki ga uporabljamo kot dodatek k štrukljem ali mesu vso zimo tja do spomladi. Priprava je preprosta, za polnjenje služijo navadne steklenice.
Priprava: liter gladkega mošta izpod preše, 4 zlite gorčičnega semenja. Mošt prevrnuo, ohlajenemu dodamo zmleto gorčično zrnje, premešamo, zlljemo v steklenice in zamašimo. Pred uporabo dbbro pretresemo.
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PODJETJA
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
»KREMEN« - Novo mesto
razpisuje ŠTIPENDIJE za študij na:
elektrotehnični fakulteti
— 1 štipendijo
ekonomski fakulteti
— 1 štipendijo
višji ekonomsko-komercialni Soli
(zunanjetrgovinska smer) — 1 štipendijo
strojnem oddelku TSš
— 1 štipendijo
Kandidati naj pošljejo prošnje splošnemu sektorju podjetja najkasneje do 31. 10. 1963.
Prošnji je treba priložiti: 1. življenjepis prosilca; 2. izjavo, da ne prejema drugih štipendij; 3. potrdilo o vpisu na šolo; 4. zadnje spričevalo; 5. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma tako potrdilo o premoženjskem stanju njegovih staršev; 6. potrdilo delovne organizacije, pri kateri sta zaposlena prosilčeva roditelja, o višini njunih mesečnih osebnih dohodkov; 7. potrdilo internata ali študentskega doma o višini mesečne oskrbnine; 8. otroci padlih borcev ali žrtev fašističnega terorja naj predlože tudi potrdilo Združenja borcev.
PREDNOST PRI IZBIRI IMAJO OTROCI ČLANOV KOLEKTIVA PODJETJA.
Dolgoletna ieija upravnika Delavske univerze v Vidmu-Krikem Slavka Smer-dela, da bi od blizu videl predsednika Tita in se z njim pogovarjal, se je uresničila letos 5. septembra. Na cesti v Kumrovcu je videl skupino ljudi, in ko je dobro pogledal, je spoznal med njimi tovariša Tita. Parkiral je avtomobil in se napotil k skupini. Pozdravil je: »Zdravo, tovariš Tito!* in Tito mu je z nasmejanim obrazom odzdravil: »Zdravo!* Tov. Smerdel pripoveduje o tem srečanju takole:
»Prijazni pozdrav tovariša Tita me je opogumil, da sem se pridružil k
pja bomo morali prispevati veliko milijard,* je dejal.
Ho smo prispeli do vaškega napaja-lišča, je Tito povedal, da je bilo tu nekoč veliko blata, danes pa ga ni več. Prispeli smo do njegove rojstne hiše. Pred hišo si je Tito ogledoval neko lepo grmičevje, nato pa je šel skozi nekdanjo kuhinjo "na vrt. V kuhinji sc je za hip ustavil in pripomnil, da se mu zdi ta hi: 2, kakor tudi ves Kumrovec, majhna. Na vrtu si je ogledoval slive in drugo sadje, pa je ugotovil, da bo v Kumrovcu letos dobra sadna letina. Zanimalo ga je tudi, če v Kumrovec pri-
.Povabil sem tovariša Tita v Krško'
skupini. Najprej sem bil zares zadnji, toda že v nekaj trenutkih sem se prerinil prav do Tita. Poslušal sem ga, kako se je pogovarjal z znanci iz detinstva in odgovarjal na njihova vprašanja. Spominjam se,kako je Tito vprašal domačina Jožeta, zakaj si ne zgradi nove hiše, ker je stara že dotrajana, saj ve, da ima denar. Jože mu je potožil, da bi porušil staro hišo in zgradil novo, vendar ima pri tem težave z urbanisti. Tito pa mu je v šali dejal: »Potem prodaj hišo urbanistom, pa za denar, ki ga imaš, in za tistega, ki ga boš zanjo dobil, lahko zgradiš lepo hišo.* Tito je vprašal tudi neko žensko, kako živi. Ta mu je odgovorila, da sicer živi dobro, vendar bi želela živeti še boljše. »Mi vsi želimo, da bi živeli še boljše,« je odvrnil Tito. Potem sta se pogovarjala o potresu v Skopju. Titov obraz se je pri tem zresnil. »Veliko žrtev je bilo, za zgraditev novega Sko-
hajajo ljudje. Pojasnili so mu, da prihaja veliko ljudi, zlasti mladine. Ko se je ustavil pred restavracijo, je najprej vprašal direktorja, kakšen promet imajo. Direktor mu je potožil, da ni najboljši, s čimer se Tito ni strinjal. Rekel je, da so mu vendar povedali, da prihaja v Kumrovec dovolj ljudi, in kako to, da potem ni prometa. Neki domačin je Titu v šahi dejal, da ima sedaj v Beogradu boljše delo, kakor ga je nekoč imel v mladosti. Tito mu je vidno razpoložen, odgovoril, da je res, da ima v Beogradu sedaj boljše orodje, kakor ga je nekoč imel. Dodal je še, da ima v Beogradu opremljeno de-davnico, in kadar ima čas, zelo rad kaj naredi za svoje potrebe.
Tito je v Kumrovcu tudi slikal, in sicer pionirja" v kiosku pionirske zadruge in delavce pri gradnji novega poštnega poslopja. Vsi smo se nasmejali, ko je neka stara ženica mimoidoči skupini rekla: »Oni me pa več ne po-
znajo.* Tito se je obrnil proti njej in ji nasmejan rekel: »še vas poznajo, ie.'« Tito se je pri neki hiši ustavil in poklical znanca Stefeka. Povabil ga je k sebi in mu šepnil na uho: »Štefek, preveč piješ in boš zaradi tega poprej umrl!« Stejek pa mu je odvrnil: »Tako dolgo živim, da mi je vseeno, če bom umrl.« Med tem se je okoli Tita zbralo veliko domačinov, pa tudi slučajnih obiskovalcev Kumrovca. Ko smo prispeli v bližino njegove rezidence, ga je nekdo poprosil, naj bi se skupaj fotografirali. Toda nihče izmed nas, razen Tita, ni imel s seboj fotoaparata . Tito' je opazil našo zadrego, pa je hitro vzel v roke svoj fotoaparat in nas kar dvakrat fotografiral. Tudi on se je z nami in nam obljubil, da bo slike poslal, čim bo prišel na Brione, kjer jih bo izdelal.
Pripeljal je avto in Tito se je napotil proti njemu. Na vsak način sem želel z njim govoriti, in odkrito povem, da nisem vedel, kako naj bi začel. Sprva sem ga mislil nagovoriti: »Tovariš Tito, da bi vedeli, kako vas imamo radi!« Pa se mi je zdel začetek neprimeren. Končno sem se mu približal in ga povabil, naj obišče Videm-Krško. Tito je nekoliko pomislil in rekel, da se večkrat vozi mimo Krškega, da pa v mestu zares še ni bil. Dodal je, da je slišal, da v Krškem dobro dela tovarna celuloze in papirja. Povedal sem mu, da je v pogonu že drugi papirni stroj in da se je zmogljivost tovarne s tem podvojila, še preden mi je Tito stisnil roko, mi je obljubil, da bo ob prvi priložnosti zares obiskal tovarno celuloze in papirja v Vidmu-Krškem.
Vesel sem bil, ker sem videl Tita in z njim govoril, zlasti pa sem bil vesel, ker je obljubil, da se bo odzval vabilu in obiskal naše mesto, še danes sem pod vtisom tega srečanja.«
D. K.
Odgovor na članek: »KAKO DOLGO ŠE?«
Razgovor o nekaterih perečih problemih
Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine v Vidmu-Krškem Franc Kova-čič je odgovoril na več naših vprašanj v zvezi z nekaterimi problemi, o katerih se zadnje Čase veliko razpravlja.
Na območju videmsko-krške komune so tri tr-trgovska podjetja. Njihova dejavnost pa zaostaja za ostalim razvojem v komuni. To so potrdili tudi volivci na neštetih zborih občanov. Ali bi, tovariš načelnik, hoteli potrditi govorice, da nameravate v občini z integracijo in modernizacijo trgovskih podjetij izboljšati obstoje1 če stanje trgovin?
— Na posvetu s predstavniki trgovskih podjetij 24. septembra, ki ga je sklicala občinska skupščina, smo o vsem tem razpravljali. Dokončno odločitev o- kakršni koli spremembi organizacije trgovske mreže bodo Izrekli delovni kolektivi trgovskih podjetij. Integracija bo predvsem bazirala na ekonomskih pogojih.
V organizaciji zdravstvene službe v komuni so bili zadnja leta doseženi lepi uspehi. Ker pa je bilo na račun polževe gradnje in notranje razporeditve prostorov v zdravstvenem domu s strani občanov ve-
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
liko kritiko, nas zanima, zakaj je nastal zastoj pri gradnji in kdaj bo zgrajen zdravstveni dom v Krškem?
— Gradnja zdravstvenega doma se je zakasnila predvsem zaradi obrtniških del
in pomanjkanja strokovne delovne sile pri gradbenem podjetju »Sava« kot izvajalcu gradnje. Ne smemo tudi mimo dejstva, da gradnja stane okoli 90 milijonov dinarjev. Spričo ostalih nujnih investicijskih potreb v drugih panogah gospodarstva je gradnja oziroma financiranje moralo potekati v dveh letih. Zdravstveni dom mora biti dograjen do konca novembra letos. Upamo, da se bo gradbeno podjetje »Sava« držalo pogodbenih rokov. Ali bo zgradba funkcionlno ustrezala namenu, pa naj povedo zdravstveni delavci.
Pereča večletna problema videmsko-krške komune sta izgradnja oziroma popravilo krškega mostu in napeljava zdrave vode v mestni vodovod. Ali bo letos v zvezi s tem kaj konkretno ukrenjeno? — čeravno ie krški most še vedno brez lastnika, je ob činska skupščina dala pobudo za dokončno rešitev tega perečega gospodarskega problema. V ta namen smo Projektu za nizke gradnje v Ljubljani poslali naročilnico s pripombo, naj sestavi in pošlje v podpis pogodbo za izdelavo programske naloge in skrajšanega   investicijskega programa. Sklenili smo tudi, da se za natečajno obliko za projektiranje in izvedbo mostu osvoji inženiring. Inženiring nameravamo razpisati še letos. Gradnja mostu pa naj bi se pričela že spomladi 19(14. Takoj pa bomo začeli popravljati obstoječi most in ga u-sposobiti do 10 ton nosilnosti. To popravilo pa je smatrati kot pripravo provizorija za potrebe pri gradnji novega mostu. Zato mora tudi investicijski program vključiti pripravo provizorija kot pripravljalna dela pri novem mostu. Dokončno je določena tudi lokacija za novi most. Gradili ga bomo pri Dularju
in bo speljan mimo gostilne Cetin z nadvozom do bivše škerbčeve trgovine. Ta varianta je najcenejša in je prilagojena urbanistični ureditvi mesta. Občinska skupščina pričakuje pri izvedbi vso podporo gospodarskih organizacij v komuni.
Izgradnja vodovoda uspešno napreduje. Vodovod in napeljava zdrave pitne vode v že obstoječi mestni vodovod bo stala okoli 70 milijonov dinarjev. Gospodarske organizacije, ki bodo investirale to gradnjo, so pokazale popolno razumevanje. Zato lahko   zanesljivo pričakujemo, da bomo v novembru 1963 končno dobili zdravo vodo. Na  zadnji   seji občinske skupščine je bila kritizirana komunalna uprava   zaradi nedelavnosti. Ker je komunalna dejavnost nedvomno važen činitelj v komuni, kritika na občinski skupščini ni presenetila. Ali jc pričakovati določenih ukrepov za izboljšanje dejavnosti komunalne uprave? — Na komunalni upravi je vsekakor nujno urediti tako organizacijo dela, ki bo zagotovila uspešno izvajanje nalog. Pogoj za to pa je kadrovska zasedba uprave. Komunalni upravi je potrebno tudi zajamčiti finančna sredstva za njeno dejavnost. Sele takrat bo lahko uspešneje izpolnjevala svoje obveznosti. Delovala pa bo po smernicah, ki jih bo nakazala občinska skupščina.
Kako je z realizacijo industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih?
— Vrednost fizičnega obsega industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih je bila dosežena s 107,5 odst. To pa je uspelo zaradi tega, ker je dinamičnost proizvodnje letos mnogo boljša, kakor sta boljša tudi organizacija proizvodnje in izpolnjevanje nagrajevanja po vloženem delu.
D. K,
Pogoji za razmah turizma v Brestanici
Eden izmed pogojev razmaha turizma v Brestanici so prav gotovo dobro urejena gostišča. K temu je veliko pripomoglo gostinsko podjetje »Pod lipo«, ki je obnovilo in moderno opremilo svoje prostore in uredilo tujske sobe s šestnajstimi ležišči. To podjetje je bilo še pred dobrim letom v velikih težavah. Lahko trdimo, da je gotinsko podjetje »Pod lipo« danes znano že daleč naokoli in je predvsem dobro obiskano zaradi velike izbire pristnih pijač in dobre postrežbe. Spe-cialiteta tega gostišča so vsak dan sveže ribe. Petčlanski kolektiv si prizadeva turiste in domačine čimbolj zadovoljiti, to pa je osnova za napredek in razvoj turizma v kraju.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
V 37. številki Dolenjskega lista je bil objavljen zapis Lada Smrekarja pod naslovom »Kako dolgo še?«. Ker nekatere stvari le preveč poenostavlja in napihuje, se čutimo dolžni, da mu odgovorimo.
Res je bilo pred vojno več trgovin, toda vse skupaj so imele manjšo izbiro in manjši promet. Razvoj sodobne trgovine gre vsepovsod v tej smeri: k večjim, sodobnejšim, predvsem pa specializiranim trgovinam. S tem seveda ne zanikamo, da ena trgovina s špecerijskim blagom zadošča. V perspektivi bo treba obnoviti in preurediti še en lokal, za kar smo že v dogovoru z občino. Glede kruha pa tole: res nam je bila vsiljena njegova prodaja. Pekarno so zaprli. Preden so to storili, bi morali pomisliti, kaj bo s preskrbo s kruhom. To ne zadene naše odgovornosti.
Ali je špecerijska trgovina res tako slabo založena? Zaloge v obeh trgovinah presegajo dvajset milijonov dinarjev. To je gotovo več kot samo petrolej, sol in žeblji. Kljub temu seveda še marsičesa manjka. Izbira v špecerijski trgovini res ni zadovoljiva. Vsak poslovodja ima možnost samostojne nabave blaga, tako da krivda ne zadene samo upravo, kakor morda misli pisec članka..
Dolgega časa v manufakturni trgovini ni. Poslovodki-nji, ki z vajenko začetnico opravi za 2,5 milijona dinarjev mesečnega prometa, res ne bi smeli očitati, da je brez dela. Narobe: zaradi napornega dela je zbolela in mora sedaj v okrevališče.
V špecerijski trgovini so zaposleni trije prodajalci in dva
vajenca. Ker mori eden včasih nadomestovati koga, ki je odsoten, se res zgodi, da strežeta strankam samo dva kvalificirana prodajalca. Toda marsikdaj se to zgodi tudi zato, ker odgovorni činitelji, kakor jih imenuje pisec, samovoljno zapuščajo .trgovino po drugih opravkih, zaradi česar so bili že disciplinsko kaznovani. Namen kazni je bil ta: »odgovorni činitelji« naj se zavedajo, da je treba vestno in dobro opravljati posel, za katerega so plačani, ker stranke zaradi njih ne smejo ure in ure čakati, če je kazen dosegla svoj namen, naj presodi pisec sam.
Kreditnega poslovanja res nimamo, ker ga ni mogoče uvesti. Vsak kupec ima možnost najeti potrošniški kredit na banki. Naše trgovsko podjetje, kakor tudi marsikatero drugo, ima premalo okratnih sredstev, da bi lahko uvedlo kreditno poslovanje, če bi ta sredstva vezali še na potrošniške kredite, bi bila trgovina slabše založena. Tega pa ne želimo. •
Uprava trgovskega podjetja »Otok«, Kostanjevica na Krki
75-letnica gasilskega društva na Vidmu
V soboto. 14., in v nedeljo, 15. septembra, so proslavili videmski gasilci 75-letnico društva. V soboto je bila velika gasilska vaja, kjer so gasili blok »Pionir«, ki je »gorel«. V nedeljo pa je bila slavnostna seja v sindikalni dvorani tovarne, popoldne pa defile pred kopališčem, kjer so sklenili, da bodo prihodnje leto pričeli gradili nov gasilski dom.
Slavje se je končalo s tradicionalno gasilsko veselico na bazenu, kjer je igrala sindikalna godba na pihala tovarne celuloze in papirju. L. H.
SPODNJE
Nad 150 ljudi iz na proslavo
Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Vidmu-Krškem so 28. septembra med drugim razpravljali tudi o poteku ljudskega posojila ter analizirali dosedanjo akcijo. Prav tako so sklenili, da bo seja občinskega odbora SZDL sredi oktobra; na njej bodo obravnavali sedemletni perspektivni program gospodarskega razvoja komune ter osemmeseč-
Vidma-Krškega v Kočevje
no realizacijo družbenega plana in proračuna občine. Nadalje je izvršni odbor sprejel priporočilo, naj bi ee čimveč ljudi iz občine udeležilo osrednje proslave 20-le>lniee kočevskega zbora, Ki vio 6. oktobra v Kočevju. V ta namen bo organiziranih več avtobusov In osebnih avtomobilov. Računajo, da se bo proslave v Kočevju udeležilo nad 150 ljudi iz Vidma-Krškega.
NAS OBISK
Človek v beli halji
Dr. Herman Teppev še ni dolgo v brežiški bolnišnici, vendar je v Spodnjem Posavju znan zdravnik. Ljudje ga spoštujejo, mu zaupajo in ga i-majo radi. Do vsakega bolnika je izredno pozoren.
— Kdaj ste prišli v Brežice? — je bilo prvo v kopici vprašanj.
— 1. novembra 1960.
— Ljudi iz Spodnjega Po-savja poznate, kaj mislite o njih?
— Dobri so. Predvsem pa so hvaležni pacienti. Ljudje so družabni in imajo radi večjo družbo.
— Ali ste domačin?
— Ne. Rodil sem se v Vitanju pri Celju. V Brežice sem prišel iz jeseniške bolnišnice.
— Kje ste študirali?
— V Zagrebu od 1945 do 1952.
— Vaše prvo službeno mesto?
— V ambulanti tovarne vagonov »Boris Kidrič« v Mariboru. Bil sem obratni zdravnik.
— Vaše izkušnje z bolniki?
— Predvsem je važno dobili stik z bolnikom. Zdravnik mora biti vztrajen in se ne sme dati zapeljati trenutnim vtisom o zdravstvenem stanju bolnika. Vedno se mora držati osnovnih pravil medicine.
—Ste kadilec,
— Da. Dnevno pokadim okoli 15 cigaret, in to ljubljansko Moravo.
— Ali ste tudi vi mnenja, da kajenje povzroča raka?
— Ne morem trditi, da kajenje povzroča raka. Nikotin, je zares strup, ker razburja in deluje kakor na primer prava kava, če Je nisi vajen.
— Zakaj je med zdravniki različno mnenje o kajenju in raku?
— Težko Je odogovoriti na to vprašanje. Znano je, da
veliko kadilcev nikoli ne zboli za rakom in da katrani dražijo samo sluznico na pljučih, ne pa druga mesta, kjer tudi nastane rak. Poskusi na živalih pa so pokazali drugačne rezultate.
—Ali ste zadovoljni s službenim mestom?
— Sem. V brežiški bolnišnici delam kot specialist — internist.
— In delovni pogoji?
— Zadovoljivi. Problem so bolniški prostori, laboratorij, ki je šele v izgradnji, in pomanjkanje aparatur ter strokovnega osebja
— Kateri je največji problem brežiške bolnišnice?
— Rekel sem že, da so problem prostori in v tej zvezi tudi pralnica m kuhinja. Bolnišnica je bila zgrajena menda 1886 In ima kljub temu skupno s tuberkuloznim oddelkom 220 standardnih postelj. Seveda so prostori takrat ustrezali, danes pa ne več.
— S čim se ukvarjate * prostem času?
— Zadnje čase sem se za-če ukvarjati s fotografiranjem.
— Telefon Je nujno klical zdravnika k nekemu bolniku, zato sva se z dr. Teppeyen> morala posloviti.
Drago Kastelic
18
Št. 39 (705)
Srečanja po dvajsetih letih
v*
Prvič po dvajsetih letih so se odposlanci kočevskega Zbora iz sevniške občine nedavno sestali v pisarni občinskega odbora ZB v Sevnici. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju in obujanju spominov na dogodke iz NOB. Pet tovarišev iz NOB," odposlan: cev kočevskega Zbora, ki danes živijo v sevniški občini, se tega zgodovinskega zbora spominja takole:
RUDI MEJAK, sedaj 57-letni upokojenec, predsednik občinskega odbora ZB v Sevnici, je bil odposlanec II. bataljona IX. udarne brigade. Pripovedoval je:
»Bil sem funkcionar delavskega gibanja že v stari Jugoslaviji. Za NOV sem pričel . organizirano delati junija 1941. Za odposlanca sem bil izvoljen v Rakitni na Notranjskem, kjer se je nahajala naša brigada. Bil sem neizmerno vesel in ponosen. Na kočevski Zbor sem se odpravil s konjem, čeravno sem bil med potjo trikrat napaden od belogardistov, sem srečno P"-sPel v Ribnico. Od tam pa sem se odpeljal s kamionom v Staro cerkev pri Kočevju, kjer je bilo zbirališče odposlancev. 1. oktobra okoli 20.
ure smo odšli na Zbor v Kočevje. Ko sem stopil v okrašeno dvorano, me je prevzel nemir, tisti trenutek sem se globlje zavedal zmage naše revolucije. Ne morem opisati občutka, ki se me je polastil v trenutku, ko je Josip Vidmar otvoril Zbor. Njegove besede so zvenele odločno. Vlivale so nam poguma in moči. In vsak nov referat ter vsaka razprava sta me navdušila. Močno vesel sem bil, ko smo delegati iz novomeškega okrožja izvolili Sandija Majc-na iz Mokronoga za delegata II. zasedanja AVNOJ. Mimogrede naj še povem, da sem
SEVNIŠKI VESTNI K
na kočevskem Zboru tudi jaz diskutiral o delavskem gibanju. S konjem sem se srečno vrnil v Rakitno.«
ANTON BORŠTNAR je bil odposlanec Malkovca pri Mokronogu. Ta 77-let-ni kmetovalec še danes živi na Malkovcu. Možakar je veder in kakor da so mu leta zastala. »Za odposlanca sem bil izvoljen septembra' v Tržišču.
RAZPRAVA 0 KMETIJSTVU
Na seji občinskega odbora SZDL v Sevnici 27.septembra so med drugim razpravljali tud*, o problematiki podružb-Ijanja kmetijskih površin. Do leta 1970 nameravajo v sevniški občini podružbiti 641 ha zemljiških površin. Vendar ima kmetijska zadruga zaradi pomanjkanja denarja pri tem veliko težav. Sicer imajo za to odobrenih 17 milijonov dinarjev kredita, nimajo pa sredstev za lastno udeležbo (5,300.000 dinarjev). Zaradi tega ne morejo izrabiti posojila. Občinska skupščina bo vsekakor morala zadrugi pomagati. Kmetijska zadruga v Sevnici, namerava na podružb-Ijenih površinah zasaditi do leta 1967 401 ha intenzivnih nasadov jablan in hrušk, do leta 1969 pa bo zasadila 70 ha
polintenzivnih nasadov jablan in orehov v kooperaciji. Do 1968. leta bodo zasadili tudi 100 ha hmelja in 80 ha črnega ribeza, število živine pa bodo povečali za 400 glav.
Kmetijska zadruga v Sevnici bo lahko uresničila velike načrte le, če ji bodo pri tem pomagali vsi činitelji v občini.
Lep odziv za Skopje
Ze 25. septembra so šli aktivisti na delo glede priprav na vpisovanje posojila za Skopje. Po razsežnih višinskih naseljih so bili kar lepi rezultati, saj so tam ljudje vpisali 72.000 din posojila. Najlepše so se izkazali v Žirovnici, kjer je nekaj hiš visoko v hribin zbralo 25.000 din. S. Sk,
Nekaj mesecev pred zborom, leta 1942, so mi Italijani požgali hišo in gospodarsko poslopje. Maščevali so se zaradi tega, ker so zvedeli, da je bil v moji zidanici na Malkovcu jeseni leta 1941 prvi sestanek aktivistov iz območja Tržišča. Sestanku so prisostvovali moj nečak Jože Borštnar, Nace Majcen in drugi. Odpeljal sem se na Zbor z vozom do Dvora, od tam pa s kamionom v Kočevje. Ogorčen sem bil nad okupatorjem in to ogorčenje sem izrazil tudi v diskusiji na Zboru.
FRANC   ILJAš, odposlanec Dobruške vasi pri Škocjanu, kmetovalec (49). Danes je tajnik organizacije ZB na Bučki. »Ljudje so mi zaupali in me izvolili   za  odposlanca. Na Zbor sem se peljal s konjsko vprego do Novega mesta, od tam naprej pa s kamionom. Bilo je to zame nepopisno doživetje.   Prevzelo   me je vzdušje, ki je takrat bilo, in občutek svobodnega človeka. Ko sem se vračal domov, sem šele spoznal, kako bogati so sadovi naše revolucije.«
TONČKA REŠETA, odposlanka   Gorenje Stare vasi in Kresinjega vrha. 63-letna kmetovalka tudi danes sodeluje v vseh organizacijah   kakor pred dvajsetimi leti in še več. »Leta 1942 so bile volitve v vaške odbore OF in takrat sem bila izvoljena za sekretarko. Leto kasneje pa so me izvolili za odposlanko kočevskega Zbora. Spominjam se tistega navdušenja, ki je vladalo med Zborom. Vsi smo bili veseli, ker smo prisostvovali  zgodovinskemu zasedanju in ker smo izvolili naš, slovenski parlament.«
JOŽE GORENC, odposlanec škocjana. 60-letni posestnik, predsednik KO ZB Bučka, se spominja takole:
»Izvoljen sem bil za odposlanca 25. septembra v Stari Bučki, v hiši Franca Smre-karja. Ljudje so mi zaupali in bil sem na to resnično ponosen. Od škocjana do Novega mesta sem se pripeljal s konjsko vprego. S kamionom
Pozdrav z Bizeljskega, ki vas gostoljubno vabi v trgatev
pa sem nadaljeval do Klinje vasi. Od tam so nas odpeljali v Kočevje. Ko sem stopil v dvorano, sem prebral parolo: »Narod si bo pisal sodbo sam!« Te besede so me prevzele in hkrati navdušile. V njih sem videl zmago naše revolucije. Videl sem bodočnost, za katero smo se borili. Vrstili so se govorniki, navdušenje se je stopnjevalo. Ko pa smo izvolili slovenski parlament in sprejeli sklepe, pomembne za ves slovenski in jugoslovanski narod, je to navdušenje prišlo do vrhunca. Aplavz ni kmalu pojenjal. Navdušen sem se vrnil domov in nadaljeval delo.«
Drago Kastelic
Spet brivec in frizer v Loki
Po letu dni se je vrnil v Loko prejšnji brivec. V prenovljenem lokalu, ki ima zdaj vodovod in nekaj nove opreme, bo nudil vse brivske in tudi frizerske usluge. Tega so vesele zlasti ženske, ki so morale doslej hoditi k frizerju v druge kraje.
Loški brivec tov. Straca-bosko pa ni samo dober obrtnik svoje stroke, temveč tudi delaven član raznih organizacij, predvsem Prosvetnega društva.
S.Sk.
Zbor občanov stanovanjske skupnosti
Konec meseca že: RADIO BREŽICE
Radiomaterji iz Brežic so ze več let razm.šljali o lastni radijski oddaji, pa delj kot do zamisli ni prišlo vse do lani, ko sta se začela zanimati za to stvar ObLO in SZDL. Ko je kmalu zatem še RTV Ljubljana sporočila, da nudi kredit za relejnike, se je odločilo.
Betonsko zgradbo, v kateri bo oddajnik, je že videti blizu Prosvetnega doma, na vrh te zgradbe pa bodo v kratkem pritrdili 45 m visok stolp.
Studio brežiške radijske Postaje bo v prostorih Prosvetnega doma in bo urejen tako, da bo možen tudi direkten prenos iz dvorane. Radijska postaja Brežice bo •velikega pomena za občane, saj jim bo vse občinske odtoke, seje in važnejše skleoe
tolmačila, razen,tega jim bo omogočila boljši prenos ljubljanske radijske postaje, ki je zdaj vsi tistd, ki nimajo UKV aparatov, skoro niso slišali. Ker je brežiška komuna na meji Hrvaške in ker je Zagreb bližji, so se občani vedno bolj navezovali na Radio Zagreb. Zato je RTV Ljubljana močno zainteresirana, da dobe Brežice relejno postajo, ker bo lahko prek nje dobila boljši stik s poslušalci za svoje oddaje.
Uredniški odbor sedmih članov in začasni urednik Alojz Pihler bosta skrbela za oddaji. Oddaji bosta ob petkih ob 16. uri in ob nedeljah od 10.30 dalje. Kdor bo imel ob tem času vključen sprejemnik na Radio Ljubljana, bo zaslišal brežiško radijsko postajo, ki se bo avtomatično
Prispevek gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov v brežiški občini
Kot pomor porušenemu Skopju Ko v brežiški komuni vpisale posojilo že naslednje delovne organizacije: rudnik Globoko 500.000 din. Tovarna pohištva 200.000 din, Opekarna Brežice 50.000 din, PPV Dobova 600.000 din, kmetijska za-druga Brežice 200 000 din, kmetijska zadruga Bizeljsko 500.000 din. »Gradbenik« (Brežice) 300.000 din, Projektivni biro »Reglon« 10.000 d»>. »Prevoz« (Brežice) 800.000 din, »Krka« (Breiice) 600.000 din, »Ljudska potrošnja« (Breiice) »Ki-000 din, kolodvorska restavra-c'Ja Brežice 80.000 din, gostišče »Pri posti« B0.000 din, gostišče »Pri Uradu« 30.000 din, gostišče Mokrice 80.000 din. restavracija »Na tricu« 80.000 din, »Agro.ervis« (Bre-
žice) 150.000 din, Mizarsko podjetje (Dobova) 50.000 din, Obrtno kovinsko podjetje (Dobova) 80.000 din, »Kovina« (Bizeljsko) 50.000 din, »Posavje« (Brežice) 100.000 din, »Novokroj« (Brežice) 10 000 din, Pletllnica (Dobova) 10.000 din, Pekarna (Brežice) 30.000 dm, Splošno livarstvo 60.000 din, KGP Brežice 600.000 din, bolnišnica Brežice 300.000 din. zdravstveni dom Brežice 150.000 din. Cateskc Toplice 70.000 din. Lekarna (Brežice) 20.000 din, stanovanjski sklad 200 tisoč dinarjev In občinska skupščina 200.000 din.
Skupaj so delovne organizacije brežiške komune doslej zbrale 6 milijonov 840.000 din posojila.
vključevala. Ob petkih popoldne bodo v glavnem reklamne oddaje, ob nedeljah dopoldne pa bo program dokaj pester.
Najprej bodo program napovedali,- zatem bodo igrali in peli domači ansambli: Bratje Lopatic,  Veseli van-
BREŽIŠKE VESTI
drovčki, Dobovških pet, Kvartet iz Brežic in drugi, tri domače godbe na pihala in pevski zbori. Sledile bodo domače vesti, nekaj zabavne glasbe in sestavki iz življenja in dela komune. Objave, reklame in oglasi bodo program z naslednjo oddajo »Tribuna občanov« lepo povezovali. V tej oddaji bodo občani dobivali odgovore na najrazličnejša vprašanja, ki jih bodo pošiljali brežiškemu radiu. S čestitkami in pozdravi bo program zaključen takrat, ko bodo pač vsi prišli na vrsto. Po vsej verjetnosti pa bodo v stalni radijski program naknadno vključili še jugoslovanske pionirske igre.
Vsi, ki bodo sodelovali pri brežiškem radiu, bodo delali prostovoljno, razen napovedovalcev, ki jih še iščejo, tehnika in vodje postaje. Ti bodo za delo prejemali honorar.
Zamisel brežiških radioamaterjev je s pomočjo občinske skupščine in nekaterih podjetij tik pred uresničitvijo. Predvidevajo, da se bo brežiški radio prvič oglasil za občinski praznik.
Sevniški gasilci v počastitev praznika
15. septembra je bila v Sevnici slavnostna seja vseh občinskih gasilskih društev. Se;o je otvoril predsednik občinske gasilske zveze tov. Smodej, zatem pa je predsednik občinske skupščine Sevnica govoril o dosedanjem delu PGD in pojasnil novi enotni sistem v gasilstvu.
Po seji je bila na Zdravstvenem domu Izvedena meddru-stvena gasilska vaja, v kateri je sodelovalo 6 gasilskih avtomobilov. Izvedba je bila brezhibna. Gasilci so pred Številnim občinstvom pokazali, da so pripravljeni hitro posredovali ob primeru požara.
S lo slovesnostjo eo bile svečanosti in prireditve v okviru proslav občinskega praznika zaključene.
S. Sk.
Stanovanjska skupnost v Brežicah je 10. septembra sklicala zbor občanov v prosvetnem domu. Pred dokaj številnim občinstvom je predsednik stanovanjske skupnosti poročal o dosedanjem delu.
Dosedanji odbor je v času svojega delovanja izpolnil velik del zastavljenega programa, neizpolnjene obljube glede ureditve pločnikov, fasad in otroških igrišč pa nam povedo, da zanje nd bilo moči dobiti sredstev.
Stanovanjska skupnost ima v svojem sestavu pralnico, slikarsko pleskarski obrat, čevljarski obrat, zidarsko-krovski obrat, mizarski obrat, začela pa je tudi s servisom za snažilke.
Ko je bila leta 1961 ustanovljena pralnica, je bilo predvideno njeno delovanje samo za področje mesta. Zdaj pa se je njeno poslovanje tako razmahnilo, da bo treba misliti na več strojev.
Slikarski in sobopleskarski obrat ima na razpolago majhno delavnico v izmeri 25 m*, zaradi tega ne more opravljati večjih pleskarskih del. V čevljarskem obratu je zaposlenih 6 čevljarjev, ki z last. nim orodjem popravljajo čevlje, eden izmed njih pa dela na lastnem čevljarskem stroju, za katerega ne dobi niti odškodnine. Tucfi ta obrat nima primernih prostorov in se bo moral seliti.
Zidarskokrovski odsek se ukvarja s strešnimi in zidarskimi popravili. Obratu otež-koča poslovanje to, da nima lastnega skladišča in mora nabavljati material v Celju ali Zagrebu, kar draži usluge in vpliva tudi na storilnost.
V začetku letošnjega leta je brežiška stanovanjska skupnost osnovala še mizarski obrat s petimi delavci, ki posluje v zasebni delavnici in tudi orodje je last zasebnega obrtnika. Prav tako je v začetku leta 1963 stanovanjska skupnost prevzela obrat družbene prehrane, v katerem se hrani vsak dan 200 oseb.
Lep napredek
Odkar je zasebna gostilni-čarka Tončka Biščanič preuredila svojo gostilno, ima Velika Dolina več obiskov. Gostje, ki so že prej zahajali tja, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je gostišče tako urejeno, da zadovolji najbolj zahtevnega turista. Biščaničeva gostilna ima zdaj velik ugled in jo zelo radi obiskujejo domači in tuji turisti.
Gradnja transformatorja
V Sevnici bo kmalu dograjen novi transformator ki bo služil za potrebe mizarske zadruge in dela mesta. Zato je mizarska zadruga investirala gradnjo transformatorja, Elektro-Celje, enota Krško, pa je nabavila in montirala opremo. Transformator je v bližini mizarske zadruge.
Ker je bilo lani čutiti potrebo po tapetniškem obratu, se je upravni odbor SS odločil tudi zanj, vendar posluje tako kot ostali obrtniški obrati z vsemi obvezami do družbe. Ustanovljen je bil z namenom, da se kasneje osamosvoji.
Po poročilu so občana živahno razpravljali o vsem, precej pa je bilo govora o prostorih, ki zavirajo še večji razmah vseh servisov. Predsednik občinske skupščine je poudaril, da bo treba to vprašanje čimprej rešiti, če ne drugače, naj bi za servise zgradili nove provizorije ali barake, da bi lahko zadostili vsem naročilom hišnih svetov in občanov.
Občani so povedali tudi nekaj primerov nepravilne uporabe sredstva iz skladov hiš in naglasih, da bi jih bilo treba v bodoče smotrneje uporabiti.
Izvoljeni so bili novi člani sveta stanovanjske skupnosti in pa svet potrošnikov, ki bo s pravilnim delom lahko mnogo koristil.
V. B.
KRATKE IZ BREŽIC
• Konec oktobra bodo Brežicam proslavljali občinski praznik, na katerega se že dalj časa pridno pripravljajo. Radi bi svoje mesto kolikor mogoče olepšali in izpeljali vse zastavljene načrte. Ob glavni cesti urejajo pločnike, prav tako okolico novega naselja Hrastinec, izboljšali pa bodo tudi cestno razsvetljavo povsod tam, kjer je bila doslej prešibka. Do praznika bodo končali z rekonstrukcijo klavnice ter z gradnjo hlevov na Vrbini in Dolgem polju.
• Podjetje »Kovina« na Bi-
zeljskem se je pred nedavnim preselilo v nove prostore, kar bo omogočilo v bodoče še več delovnih uspehov. Kolektiv je v zadnjem času precej izboljšal poslovanje in ima sklenjenih že za okoli 100 milijonov dinarjev pogodb.
• Brežičani so se dokončno
odločili zidati tovarno kleja na Vrbini. Železno konstrukcijo za delovne prostore bodo postavili čez zimo, spomladi pa bodo začeli z zidarskimi deli. Načrti so v izdelavi pri domačem projektivnem biroju, sredstva za gradnjo pa so deloma že zagotovljena. Računajo, da bo nova tovarna začela obratovati že avgusta prihodnje leto.
POSAVJE
XV. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada dvajset let po ustanovitvi — na nedeljskem slavju v Metliki
Nov predmet v šolah »NAŠ SE PA NOČE UČITI . . .««
Svet za prosveto pri občinski skupščini Metlika je na zadnji seji obravnaval predlog sveta za šolstvo, po katerem naj bi v sedmih in osmih razredih osnovne šole vsak teden po 2 uri obravnavali politično, gospodarsko in kulturno življenje komune. Nekatere šole že imajo ta pouk, vendar še ni enotnega programa. Obravnavali so tudi učni načrt za ta predmet.
Svet je razpravljal še o sedemletnem perspektivnem razvoju šolstva v komuni. Razen na gradnjo nove šole bo treba misliti tudi na celotno omrežje šol v prihodnosti, na kvaliteto pouka itd. Člani sveta so se ob tej priložnosti pogovorili tudi o problemih financiranja šolstva v domači komuni in v ostalih manj razvitih občinah.
Trgatev je končana
Pretekli teden so povsod v vinogradih trgali grozdje. Letošnja trgatev je bila štirinajst dni prej, to pa zaradi vremena. Sušnemu obdobju v začetku poletja je sledilo obdobje dežja, vse to pa je povzročilo, da je začelo grozdje gniti. Zaradi tega je letošnji pridelek slabši od lanskega.
Li
Tri metliške
^ Kdor hoče z metliške postaje v mesto, mora vzeti pot pod noge po sicer lepi tlakovani cesti, ki pa je precej prometna in za pešce prav nevarna. Ob cesti je lep kostanjev drevored, v katerem sameva celo kaka klop, samo cestar bi moral tu opraviti svoje. Ce bi namesto plasti odpadlega listja in kamenja posuli pesek in uredili zasilne pločnike, bi pešcem in voznikom motornih vozil napravili veliko uslugo.
0 Metliški bife posluje že
dalj časa v moderno urejenem prostoru. Lokalu ni kaj reči, o postrežbi bi se dalo razpravljati, pogled skozi okno pa nikakor ne dela dobrega vtisa. Nasproti stoji velika stavba, pred katero so nametana drva in razna ropotija. Ce bi prostor malce uredili, bi ta predel Metlike mnogo pridobil.
0 Gradnja metliškega hotela
gre h koncu. Impozantna stavba že stoji, zdaj urejujejo notranje prostore in pročelje. Računajo, da bo hotel odprt za 26. november, praznik metliške komune. Te dni so Metličani novemu hotelu izbrali ime »Bela krajina«. Nedvomno bo moderen gostinski objekt v središču mesta odigral veliko vlogo pri razvoju turizma v občini.
Velikokrat smo že govorili in pisali, da je osnovni pogoj za' vsak poklic dokončana osemletna šola. Se vedno pa srečujemo starše, ki jim bodočnost njihovih otrok ni kaj prida mar. čim je otrok star 15 let, ga že vzamejo iz šole, pa čeprav je končal komaj 6 ali 7 razredov osnovne šole. Jies je marsikje težko za denar, vendar pa starši zaradi tega ne bi smeli zanemarjati bodočnosti svojih otrok. Pametneje je nekaj let potrpeti in omogočiti otroku, da konča osnovno šolo, saj bo le ta-
ko lahko prišel do poklica. Dobro vzgojen otrok bo staršem rad pomagal, oni pa bodo veseli, ko bo njihov otrok zadovoljen: Izgovor »Naš se noče učiti!« samo kaže, da
METLIŠKI TEDNIK
starši ne znajo vzgajati ! — Ne pozabimo na to, kadarkoli govorimo o bodočnosti naših otrok!
Fd.
Inženirji in tehniki o gospodarstvu v občini
26. septembra je bila sej« upravnega odbora občinskega Društva inženirjev in tehnikov občine Črnomelj. Na seji so razpravljali o perečih gospodarskih vprašanjih v komuni in si takole zastavili delo: Vse sekcije, kot so strojna, kmetijska, gozdarska in druge, bodo sestavile delovne programe. Ti bodo zajemali skupno, načrtno in organizirano proučevanje tehnologije v podjetjih, izmenjavo strokovnih izkušenj in medsebojno strokovno pomoč. Inženirji in tehniki bodo sodelovali pri izdelavi statutov gospodarskih organizacij, posebno skrb pa bodo posvetili sestavi letnega družbenega in perspektivnega
\
sedemletnega programa gospodarskega razvoja komune. Na seji so poudarili, da je premalo inženirjev in tehnikov v raznih strokovnih komisijah in svetih, kadar se odloča o projektih in investicijah. Odločitve na sejah skupščine in svetov ne morejo biti vedno objektivne, če niso strokovno dovolj proučene ali obrazložene. Na seji bi morali vabiti tudi strokovnjake, da bi članom skupščine ali svetov pojasnili stvari, o katerih ti organi odločajo. Društvo inženirjev in tehnikov mora zastaviti delo tako, da bo zares usmerjevalec gospodarstva v komuni. Tako so poudarili na seji upravnega odbora. J
želje po pesku, apnu, opeki in še po čem...
Temu občanu se malce okruštt zid, onemu razpoka stena, tretjemu se razbije stresna opeka. Le nekaj žlic peska, apna ali nekaj opek bd potreboval, pa bi bilo zopet vse v najboljšem redu. Občani se dan za dnem vprašujejo, kje naj dobivo gradbeni material na drobno. Podjetjem te vrste se zdijo to malenkosti in jim ni do tega, da bi prodajala gradbeni material občanom na drobno. Če pa prodajo, traja od naročilnice do dobave toliko časa, da je to za stranke nesprejemljivo. In vendar to niso malen-
Pionirji za svoj dan
V soboto so pionirji na vseh šolah praznovali svoj dan. Ob tej priložnosti so dali obračun dela v šoli in svobodnih aktivnostih ter se pogovorili o nalogah v prihodnjem obdobju. Izvolili so tudi nove odbore.
■ Gospodarska banka Srbije je nedavno odobrila nad 756 milijonov dinarjev za nove gradnje in rekonstrukcije gostlnskoturisttčnlh objektov. S pomočjo teh sredstev bodo začeli graditi motele v Dimi-trovgradu, Vranju, Prijepolju, Kla-dovu in Veliki Plani, motele v LJ1-gu in Parafinu pa bodo dogradili. Razen tega zgradili avtokamp prt Nlšu in Aleksincu ter restavracijo v Krnjevu.
■ Proizvodnja električne ener. gijc jugoslovanskih javnih elektrarn je dosegla v avgustu 975,4 milijona kVVli, kar Je za okrog 21 odstotkov več kot leto dni prej. V tem času se je tudi poraba električne energije pri nas povečala, za okrog 21. odstotkov.
■ V prvih osmih mesecih letošnjega leta je slovenski turizem iztržil nad 1 milijard deviznih dinarjev, kar Je skoraj trikrat ve«
kot lani vse leto.
kosti! Prav bi bdlo, da bi gradbeno podjetje ali komunalna uprava tudi o tem razmišljala in uredila poslovalnico za izdajo gradbenega materiala na drobno.
Dober odziv v Semiču
Do ponedeljka so v Semiču zbrali že 2 milijona dinarjev posojila za Skop-je. Največ so vpisali v tovarni kondenzatorjev na Vrtači, kjer so zbrali doslej poldrugi milijon dinarjev. Delavci Agromelja so doslej podpisali 250 tisoč dinarjev, kolektiv Obrtnega servisa pa 160 tisoč dinarjev. Kmetje in obrtniki so podpisali doslej 300 tisoč dinarjev; kmetje so vpisali povprečno po 10 tisoč dinarjev. Vpisovanje seveda še traja in krajevno vodstvo za vpis posojila meni, da bo na svojem področju zbralo nad 3 milijone ljudskega posojila.
PROSLAVA OB 20-LETNICI XV. SNOUB V METLIKI
„To so bili zlati ljudje..."
XV. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada je bila ustanovljena po italijanski kapitulaciji 28. in 29. septembra 1943 v Metliki. Na začetku je štela 1500 borcev. Kljub neizkušenosti se je že po nekaj dneh spopadla s sovražnikom in izšla kot zmagovalec. Njena nadaljnja borbena pot je vodila po predelih Bele krajine, Kočevske, Dolenjske, Suhe krajine in sosednje Hrvaške, še najraje pa a* je zadrževala okrog Gorjancev. Od ustanovitve do osvoboditve je šla skozi stotero zagrizenih bojuv od Save do Korduna. V zgodovini petnajste je zapisano, da je bila primer hrabrosti in skromnosti, zato je prejela več odlikovanj in pohval. V številnih bojih je izgubila okrog 1200 borcev.
Okrog 300 preživelih borcev XV. SNOUB in Vzhodnodo-lenjskega odreda se je v Metliki zbralo minulo soboto in nedeljo (28. in 29. septembra) na veliko proslavo v počastitev 20-letnice ustanovitve te brigade. V soboto so se borci srečala ob kresovih, v svoji sredi so imeli tudi narodnega heroj* generala Cirila Koče-varja-Pranca, glavna svečanost pa je bila v nedeljo na Trgu svobode.
Na nedeljski proslavi se je zbralo poleg preživelih borcev in komandnega kadra petnajste brigade in Vzhod-nodolenjskega odreda nad 2000 ljudi. Množica avtomobilov in drugih motornih vozil je povedala, da so se slavja poleg domačinov in številnih Belokranjcev udeležili gostje iz več slovenskih predelov in hrvaških krajev, kjer se je bojevala brigada.
V imenu občinske skupščine v Metliki je udeleženoe pozdravili njen predsednik Franc Vrviščar. Ko je izročal spominski trak z napisom »HVALEŽNI BELOKRANJCI« za zastavo petnajste, se je v imenu celotnega belokranjskega prebivalstva spominjal, da »so bili borci te brigade zlati ljudje, fejst fantje«. Po spre-
jemu raporta je o brigadi, ki so jo sestavljali pretežno Be-lokranjci, njenih borbenih pohodih (podnevi boji, ponoči rušenje železniške proge) in hrabrosti od ustanovitve do osvoboditve spregovoril prvi brdgadni komandant polkovnik Vasja Zgonc. Se zlasti se je spominjal dobrosrčnosti
belokranjskih mater, ki so imele v najtežjih dneh v svojem domu še vedno dovolj prostora in hrane za borce.
Po svečanosti na Trgu svobode se je množica udeležencev preselila na Pungert, kjer je bilo v popoldanskih urah prisrčno partizansko srečanje. Popoldan so popestrili tudi številni glasbeni ansambli s pevci, folklorna skupina iz Adlešičev in novinarji večjih slovenskih časnikov in Radia Ljubljane, ki so v Metliki pripravili popodarn«^ radijsko oddajo »Za našo vas«. Pred domom TVD Partizan pa bo imeli udeleženci priložnost kupiti si nekatere knjige partizanskih spominov piscev, M so se tuda udeležili proslave.
I. Z.
Pogled na del množice, ki se je v nedeljo udeležila spominske svečanosti v Metliki
Gostilničarji enkrat o sebi
24. septembra je bil posvet vseh zasebnih gostilničarjev, predstavnikov občinske skupščine, turistično-olepševailnega društva ter predstavnikov sveta za trgovino, gostinstvo in turizem občine Črnomelj. Na posvetu so razpravljali samo o vlogi in ukrepih gostinstva zb izboljšanje turizma v komuni. Poudarili so, da se bodo davčno obveznosti znižale le tistim zasebnim gostilničarjem, ki bodo več investirali v svoje lokale. Posebna komisija pri občinski skupščina bo pregledala vrednost investicij. Podeželske gostilne morajo postati prijetne in prirvlačne za turiste. Ne v svd-ld, laku, parketu in perlonu — gostilne naj bodo opremljene v domačem belokranjskem slogu. Prti, zavese in oprema naj bodo v belokranjski ornament iki in naj poudarjajo domačnost. Ne le dunajske zrezke, tudi domače posebnosti, kot so belokranjska potica, štrukUji, ajdovi žganci, šunka, klobase naj nudijo gostilničarji gostom. Gostilničarji pa morajo postati tudi pobudniki za ureditev okolice svoje vasi. V nobeni gostilni ne sme manjkati razglednic z belokranjskimi motivi. Prenehati
je treba s tarnanjem, da ni gostov. Kako naj bi tudi prišli, če gostilne ne bodo take, da bodo goste privabljale!
Na posvetu so razpravljali še o izpolnitvi odločb, ki jih je izdala občinska skupščina za ureditev gostinskih lokalov. Gostiilnam, ki ne bodo ustrezale predpisom in jih ne bodo uredili tako, kot je naloženo, naj ustrezni organi izdajo odločbe o prenehanju
obratovanja za toliko časa, dokler ne bodo zahteve izpolnjene.   Gostilničarji   so se
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
dolžni tudi strokovno izpolnjevati v kuhanju, strežbi in tujih jezikih. J. S.
Telefon naj nam dajo...
Sele ko bo vse to urejeno, česar pa ne bo moč storiti čez noč, bodo ljudje plačevali manj davkov.
ČRNOMELJ: v soboto I. zbor vezistov NOB
Možak kakih šestdesetih let je šel proti Sinjemu vrhu. Dohitel sem ga in se spustil z njim v pogovor.
— Na tem skalovju je bore malo zemlje in še ta je skopa. Zdi se mi, da je tu dan slabši od dneva. Vsa mladina je odšla jz vasi, starčki pa ostajamo sami. Nismo več 6posobni za delo niti toliko, da bi sebe preživljali, še manj pa, da bi plačevali davke. Poleg tega pa smo še odrezani od sveta. Sami smo že izkopali jame za telefon in pripravili drogove. Drogove so odpeljali, o telefonu pa ni ne duha ne sluha, če nujno potrebujemo veterinarja ali zdravnika, imamo do Vinice skoro 10 kilometrov, od tam do Črnomlja pa šc nadaljnjih 18...
Ko sem mu povedal, da hodi tod komisija za ugotavljanje katastrskega donosa, je 6pet potožil, da bi morali davke znižati. To jo res! Map-ne kopije smo razprostrli na parceli, kd je bila vpisana za pašnik 7. reda. Med skalovjem je bilo tu in tam nekaj zemlje, na kateri pa je raslo le malo brinja in grmičevja. O paši ni bilo niti sledu. Nedaleč od tod Je bil travnik 5. razreda. Zelo strma pobočja pa so bila poraščena z gr-movjer"  Jo to travnik?
Pozdrav is gostoljubnega S e m i č a : trgatev vabi stare in nove znance pristne belokranjske kapljice ...
V soboto, 5. oktobra, prireja Zveza radioamaterjev Slovenije v Črnomlju prvi zbor vezistov NOB. Na zboru se bodo srečali partizani In b-vcščcvalci, ki so med NOB vzdrževali radijske zveze med najrazličnejšimi partizanskimi enotami in štabi. Tedaj bodo srečali partizani in ob-(fovinsko gradivo o radijskih zvezah med NOB. Tega «1,lC bodo borci — vezisti — * mladimi radioameterji iz različnih slovenskih klubov poslali predsedniku Titu radijski telegram s pozdravi. Od-poslali ga bodo iz več znanih partizanskih krajev: Vojske-ga, Dražgoš, Moravč, Pobor' ja, Črnomlja, Kočevja i" * Baze 20. 5. oktobra se bo v Črnomlju zbrala tudi skupina 50 preživelih vezistov jj| organizatorjev partizansk"1 radijskih zvez, ki bodo na' slednji dan odšli na velik" ljudsko zborovanje v Koče"" Je.
20l)()LKNJSKl LIST
St. 39 <*>5>
Kovinsko podjetje pod novo streho
Kdor pazljivo spremlja razvoj Kovinskega podjetja v v Trebnjem, ne more mimo ugotovitve, da se je to mlado Podjetje med prvimi v občini povzpelo na stopnico, kjer ""i je popolnoma zagotovljeno krojiti si nadaljnjo pot mimo ovir, s kakršnimi se recimo borijo in jih poskušajo Premagovati slična in ostala podjetja. To je Kovinskemu Podjetju uspelo v dokaj kratkem času in na enostaven način. Uspeh prizadevanja so novi proizvodni prostori blizu trebanjske železniške postaje, kamor se je delovni kolektiv preselil sredi septembra.
V nove prostore se je delovni kolektiv Kovinskega Podjetja preselil z vso proizvodnjo in upravo. Za proizvodnjo je namenjena nova Proizvodna dvorana, ki ima 432 m« koristne površine, ker Pa v proizvodne namene služi tudi del prizidka, znaša celotni proizvodni prostor v novi stavbi okrog 500 m*. To Popolnoma ustreza trenutnim dejanskim potrebam proizvodnje in delovnega procesa, ki v podjetju ni pogojen s kakšnimi posebnimi zahtevami. Razumljivo pa je, da bodo prostori zadovoljevali le za določeno obdobje, zato je stavba . grajena tako, da dopušča dozidave. Taka varianta gradnje pri Kovinskem podjetju ni slučajna, saj je znano, da prav kolektiv tega podjetja neprestano povečuje delovne in druge zmogljivosti. °d tod tudi tolikšna prera-
čunanost v obsegu zadovoljevanja celokupnih potreb!
Novo obdobje z novo opremo
Kovinsko podjetje je hkrati ugotavljalo, da potrebuje tako nove prostore kot novo opremo in stroje zato, oziroma bo uspešno rešilo tudi to vprašanje. 2e prve dni so se v proizvodni dvorani poleg starih in precej iztrošenih strojev pojavili novi, npr. stružnica, stroj za točkasto varjenje ipd., tem pa se bodo kmalu pridružili še mostni žerjav za prenos težjih bremen (deloma ga bodo izdelali doma), stroj za varjenje debelejše pločevine in drugi. Kolektiv je pravilno planiral razpored sredstev, ki jih je potreboval za investicije v gradnjo stavbe in nabavo mehanizacije z vsem ostalim.
Krediti v investicijah: glavni del
Težnja po novih prostorih, po izboljšanju delovnih pogojev, večji proizvodnji in slednjič težnja po uvedbi lastnega proizvodnega artikla je v kolektivu dozorevala iz dneva v dan, zlasti pa od časa, ko so podjetje zasuli z naročili najrazličnejši interesenti. Kljub temu, da.so maksimalno izkoristili bivše prostore v vseh pogledih, se niso mogli zadovoljiti s stanjem, v kakršnem so se znašli, ker so se vedno bolj pojavljala ozka grla. Torej je bil edini izhod iz tega nova gradnja. Nabrali so sredstva v skladih, zaprosili za kredite in gradili. Novi prostori so veljali 32 milijonov, 6 milijonov iz svojih skladov pa so porabili za izpopolnitev strojnega parka in opreme. Investicije pa s tem še ni končano, še letos bodo dogradili montažno skladiščno lopo in prvikrat prezimili v ogrevanih prostorih. Do tedaj nameravajo na novo zaposli« okrog 20 ljudi in tako
skeea H i P°^'|et,ć v Trebnjem ne bo ved odvisrtb od sezoi čila Va Proizvodna dvorana (na sliki) bo omogo-
nemoteno proizvodnjo tudi pozimi. Prejšnja leta so delali na prostem tudi na snegu in dežju.
13. oktobra — nad divje prašiče!
Na tribuni občanov v Selili — Šumberku so načeli obširno razpravo o škodi, ki jo povzročajo divji prašiči v tem kraju in njegovi neposredni okolici. Po grobih ocenah se klati na območju Sel— Šumberka okrog 50 šče-tinarjev, ki so napravili na poljih in drugje veliko škodo. Temu naj bo zdaj konec, so se odločili lovci trebanjske občine, ki bodo v nedeljo, 13. oktobra, ob sodelovanju večjega števila lovskih družin in prizadetega prebivalstva organizirali velik pogon na divje prašiče. Za prevoz lovcev bo poskrbela Socialistična zveza.
»Delati je treba, pa se zasluži..."
povečati število zaposlenih od sedanjih 76 na 96.
1964: za 50 odst. večji plan!
Marsikdo bi utegnil misliti, da se bo to hitro odrazilo tudi v izpolnjevanju plana. Vsakdo, ki bi to pričakoval, bi se uštel. Potrebno je namreč vedeti, da je podjetje med rekonstrukcijo planske obveznosti teže izpolnjevalo, kot bi jih, če bd imelo ugodnejše pogoje. Z ozdrom na okoliščine, v katerih se je znašlo letos, pa smo lahko zadovoljni s tem, kar je ustvarilo. Ob koncu septembra je namreč doseglo že 71 odstotkov plana, do konca leta pa ga obeta izpolniti in celo preseči.
Pravilen odraz rekonstrukcije bo možno vrednotiti šele prihodnje leto, ko torej ne bo zastojev zaradi hude zime (ne bo dela na prostem) in ko ne
TREBANJSKE NOVICE
bo več ozkega grla iz takih in drugačnih razlogov. Pogoji v novih proizvodnih prostorih to obetajo, pa tudi delovni kolektiv bo ob večjem delovnem poletu odpravil še taste hibe in pomanjkljivosti, ob katerih se je do zdaj tu' in tam še malenkostno zataknilo. Spričo vsega tega so obeta, da bo Kovinsko podjetje v letu 1964 povečalo plan za več kot 50 odstotkov, osnovani in vsestransko utemeljeni. J. Z.
DANES RAZPRAVA 0 URBANIZMU
Na današnji razpravi o določitvi urbanističnih vplivnih območij v trebanjski občini bodo sklepali o rokih za izdelavo urbanističnih projektov, ki naj bodo podlaga za vso nadaljnjo *^irbanistično ureditev občine. Med drugim se bodo razprave udeležili vsi neposredni interesenti za urbanistično izgradnjo občine, gospodarski in politični predstavniki.
»Delati je treba, pa se zasluži,« pravijo fantje na mo-kronoški železniški postaji, kjer nakladajo les na vagone.
Velikokrat je treba težko dvigniti, preden je vagon naložen. Hlode; velike, majhne, gladke, grčave. Delavci nalagajo najprej na voz, potem na vagon. Toda tudi to ni Pretežko, če je med nakladal-ci volja in ujemanje.
Med najbolj vnetimi nakladale! lesa pri trebanjski KZ so Anton Salehar, Prane Ki-sovec in Vid Zupančič. Skoraj ves les na železniški postaji v Mokronogu (od januarja) so naložili sami. Okrog 1000 ms bukove hlodovine 25.000 pragov, 300 m' mešane hlodovine listavcev, 600 m» tglavcev itd. Veliko so napravi in zaslužili, kar jim je Pripadlo.
Večkrat jih kdo vpraša: »Kako pa ste plačani za takole nakladanje lesa?« Odgovorijo kratko: »Po učinku. Ko-Ukoi naredimo, toliko zaslužimo.« Njihov zaslužek Je odvisen od letnih časov. Polne roke dela imajo pozdrrš, po-leti je zanje mrtva sezona. "Toda tudi čez poletje marljivo izkoriščajo čas. Skladišče lesa je treba očistiti, ga urediti in pripraviti za novo sezono.
Včasih se pogovarjajo, kako 3e drugje in kako pri KZ. ^adi slišijo, da jih kdo pohvali. Vnamejo se tudi v glavnin pogovorih, ko kritdzlra-tega aH
onega v podjetju. y*asih so upravičeni, da to *uft>» .,p. Največkrat
kritizirajo svojega vodjo, češ da jim ne preskrbi vsega, kar potrebujejo, pri prevzemu lesa pa da napiše čisto druge številke. Nedvomno so fantje pridni in naložijo vagone vedno ob pravem času. Ustreže jim tudi šef mokronoške postaje Jože Prijatelj, s tem, da redno dostavi vagone.
V Mokronogu, na železniških postajah in še marsikje.
kjer razmišljajo o uvedbi 42-urnega delovnega tednika, menijo, da bi se dalo tudi pri tem poslu, ki Je poln telesnih naporov in vezan na sezone, kako urediti, da bi se delavnik zmanjšal. To toliko bolj, ker je tudi v gozdarstvu to vprašanje povezano z delitvijo čistega dohodka in osebnih dohodkov.
TONE ZIDAR
Osem mesecev zapora za napad
Letos aprila ee Je 29-letni Jože Golder znašel na Gklju-kovt gori v družbi z Mirkom VoljčanSkom ln Martinom Mo-lanom. V bližini Je bil tudi Vinko Kosar, kl ga Godler že dalj časa nI mogel, zato se je s svojo družbo odpravil domov, med potjo pa je nagovoril ostala dva za napad na Ko-sarja. Pri hlevu so ga počakali. Godler je z žvižgom dal znak. navalil z lato na Ko-sarja, ga zbil na tla, nato pa sta ga pomagala tepsti tudi njegova pajdaš. Kosat Je nezavesten obležal In se Je kasneje stežka zavlekel do prve hiše. kler so mu nudili pomoč. Zavoljo hudih poSkodb se je dalj časa zdravil v bolnici.
Zaradi nevarnega napada, ki ga je organiziral ln v večji meri tudi Izvedel Jože Godlor bre7 pravega povoda, je bil pred kratkim na zatožni klopi novomeškega sodlSča. Pretepač in napadalec Godler bo 8 mesecev presedel ra zapahi, njegov sokrivec Mirko VolJ-canSek pa Je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za 3 lota.
Kam je izqinil vrtalni stroj iz IM V?
Te dni Je sodišče v Novem mestu obravnavalo Izginitev električnega vrtalnega stroja v tovarni IMV ln spoznalo Fran-
ca Pelka iz Rad ulj. ki je bil nekaj časa tu zaposlen, za krivca kaznivega dejanja. Obsodilo ga je na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti.
Obtoženec je pred sodiščem odločno zanikal tatvino ln tve-cel sodnikom, da je vrtalni stroj kupil od neznanega moškega za SOOO din. Njegov kolega lz tovarne, ki je s tem •trojem nekaj časa delal, pa ga je prepoznal ln celo vedel ta njegovo vtisnjeno številko.
Vinjeni motorist brez izpita
Lani pred 1. majem, ko so delavci v Crmoinjlcah dobili denar, so pili dolgo v noč. Med njimi Je bil tudi Marjan Matkovič, ki je prav takrat kupil nov NSU Primo. Kljub temu, da Je imel od gostilne do doma le 70 metrov, se je raje peljal t motorjem. Kolega lz Srednje vasi pa ga je nagovoril, naj ga pelje do doma. Usedla sta se na motor, malo naprej od CrmoS-njlc pa sta zadela v železno ograjo ob cesti, pri čemer Je sopotnika Hudorovca vrglo v Jarek, kjer Je precej poškodovan obležal.
Voznik motornega vozila je nesrečo zakrivil, ker je vozil vinjen, razen tega pa nI Imel vozniškega izpita.
Obtoženec Je kaznivo dejanje odkrito ln skesano priznal, kar Je sodišče upoštevalo ln mu odmerilo ( mesecev zapora, pogojno 2 leti.
TREBANJSKA RAZGLEDNICA: slika sama pove, kako pri nas povsod gradimo. Iz leta v leto, pravzaprav iz meseca v mesec se spreminjajo podobe naših krajev...
Pred novo sezono
Preteklo sredo je bila v Trebnjem seja Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Udeležili so se je spet le najbolj prizadevni člani, ostali pa kljub povabilom ne pridejo na seje. Zato bo treba, zlasti pri sosvetih, nekatere člane zamenjati.
Lani je bil najbolj delaven glasbeni sosvet. V Trebnjem in na Mirni je tovarišica Zora Ceglar vzgajala mlade harmonikarje, izkazali pa so se tudi pevci trebanjskega okteta, ki so mnogokrat peli na proslavah in pogrebih. Pevci so večinoma učitelji iz vseh krajev občine in se zbirajo iz pravega veselja do petja. Doslej jim nihče ni povrnil niti potnih stroškov. Zdaj bodo dobili nekaj sredstev od občinskega sveta, s katerimi bodo krili najnujnejše potrebe.
V Trebnjem in v Mokronogu sta se lepo uveljavila instrumentalna ansambla, zlasti uspešen je trebanjski pod vodstvom Jožeta Perparja. S sporedom sodelujejo na raznih prireditvah in proslavah. Z denarjem pa so tudi tu težave. Ker domača društva premalo igrajo, bo treba misliti na gostovanja. Vstopnina še zdaleč ne zadošča
za kritje stroškov, zato bo pri dotacijah treba misliti tudi na to dejstvo.
Člani sveta so se domenili, naj bi osrednja knjižnica v Trebnjem prevzela patronat nad ostalimi knjižnicami v občini. Nekatere le životarijo, zato naj bi se vsi knjižničarji enkrat zbrali v Trebnjem, kjer bi dobili navodila za delo.
Upamo, da bo letošnja sezona uspešnejša od lanske in da bodo udeleženci raznih tečajev pripomogli k temu.
DZ
V občini Trebnje:
doslej 5,670.000 dinarjev
V občini Trebnje so 1. oktobra do 12. ure v 36 vpisnih mestih od skupno 53, kolikor jih je v občini, vpisali 5 milijonov 670 tisoč dinarjev posojila za Skopje. 708 delavcev in uslužbencev je vpisalo S milijonov 17 tisoč dinarjev, 109 kmetov je vpisalo 273 tisoč in 76 ljudi iz ostalih poklicev 380 tisoč dinarjev. Vsega 893 posameznih vpisnikov v občini je torej vpisalo S milijonov 670 tisoč dinarjev.
Tudi v občini Trebnje ni doslej, kot je razvidno lz poročila, Se nobena delovna organizacija sklepala o vpisku posojila iz svojih poslovnih sredstev. Ne bo odveč, če poudarimo, da bodo tudi v tre* banjski občini morali v delovnih organizacijah pokazati več odločnosti v tej humani akciji!
Odkod sredstva za krajevne skupnosti
Predlogi in zamisli, kakšne naj bodo krajevne skupnosti, kolikšen obseg naj imajo, odkod dobiti sredstva za njihovo vzdrževanje, dozorevajo v vedno popolnejši obliki. Občinska komisija za statute v Novem mestu je v tej akciji naredila že nekaj uspelih korakov. Med drugim je napravila vse potrebno, da so bili v petih krajih, kjer naj bi bile poskusne krajevne skupnosti, ustanovljeni iniciativni odbori, ki štejejo v štirih primerih od 7 do 9 članov, v enem primeru pa 13 članov. Hkrati je obveljalo mnenje, s čim naj se ti odbori ukvarjajo. Predvsem je bilo poudarjeno, naj vso nadaljnjo akcijo pri ustanavljanju krajevnih skupnosti in njihovem utrjevanju vodijo
iniciativni odbori. Občinska komisija za krajevne skupnosti je imela do zdaj tri sestanke, na katerih je sprejela sklep, naj se iniciativnim odborom nudi vsa pomoč. Prav gotovo je ena od konkretnih oblik te pomoči v tezah, po katerih bodo izdelali statute krajevnih skupnosti. Teze nakazujejo, kaj naj statuti vsebujejo, in podčrtujejo, česa ne* bi smeli prezreti ter kaj je manj važno in bi lahko izpustili. Prikrojene za območje krajevne skupnosti, bodo teze odličen pripomoček pri formuliranju vloge in dela teh skupnosti, katerim bo prav na ta način omogočeno čim bolj samostojno delo.
Izredne važnosti je tudi vprašanje finansiranja krajev-
Ne igrajte se z oroijem!
Spomladi sta otroka Branko ln Aleksander v nekem gozdu v bližini Mokronoga nasla naboj protiletalskega orožja. Doma sta o tem pripovedovala ln ooe enega izmed fantov se je odločil, da bo naboj sam razstrelil.
Vzel Je pločevinasto posodo, v njej zanetU ogenj m vanj položil naboj, zatem pa se z otrokoma umaknil, dokler ni počilo. Po eksploziji Je žerjavico stresel v naboj, zatem pa je Se enkrat počilo. Po drugi eksploziji J« bil Aleksander Bevc, ki se Je naboja lotil, ranjen v oko, njegov sin v četo, Branko v desno nogo.
Ker je Bevc neprevidno ravnal z razstrelivom, je bil pred novomeškim sodiščem obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti.
Zmikavta so hitro pirijeli
Ko je Janez Kralj, kmet lz Dotaruske vasi, nekega avgustovskega dne po opravkih v mestu pustil na vrtu Košako-ve gostilne konjsko vprego, sam pa za trenutek stopil na pivo, mu je bil medtem z voza ukraden moder suknjič. Tatvino je takoj prijavil miličnikom ln kmalu zatem Je bil Vlnoenc Brajdlč ,<s suknjičem pod pazduho priveden na postajo I.M.
Obtoženec Je povedal, da Je bil takrat, ko Je suknjič vzel, tako pijan, da ni vedel, kaj dela. Ker pa to ni razlog, ki bi krivdo zmanjšal, ga je sodišče kaznovalo na plačilo zO.000 din.
nih skupnosti, zato mu velja posvetiti vso pozornost. Vsekakor bo nujno treba omogočiti sredstva za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti vsaj na začetku. Prevladuje mnenje, da bi na te prenesli sredstva, ki so jih do zdaj imeli krajevni odbori. Kar se dela tiče, je bilo predlagano, naj bi se v začetku krajevne skupnosti lotevale del, ki so jih do zdaj opravljali krajevni odbori (popravila poti itd.). Vendar pa bo treba še pred novim proračunskim letom sestaviti delovne načrte poskusnih krajevnih skupnosti, na podlagi česar bodo iz občinskega proračuna določena sredstva za njihovo vzdrževanje.
Dosedanji sestanki iniciativnih odborov so pokazali, da je na nekaterih področjih veliko zanimanja za krajevne skupnosti. V Straži, kjer je poleg Dolenjskih Toplic in Šentjerneja največ možnosti, da bi najprej stekle poskusne krajevne skupnosti, so si na primer že preskrbeli prostore za nadaljnje razprave o tem vprašanju.
Priprave za uvedbo poskusnih krajevnih skupnosti v novomeški občini so torej v polnem teku. Občinska komisija bo v kratkem sklicala posvet z vsemi iniciativnimi odbori in g pomočjo njihovih predlogov zastavila še konkretnejše naloge pri nadaljnjem reševanju tega Izredno važnega vprašanja.

dolenjski list 21

Za uspešno reševanje kulturnih vprašanj novomeške občine
Razsežno in po strukturi precej raznoliko področje novomeške občine terja in bo terjalo čedalje bolj načrtno tn smotrno reševanje kulturne problematike. To velja tako za sedanje in bodoče delovanje kulturno - prosvetnih društev, ljudskih knjižnic, raznolikih oblik izobraževanja in estetske vzgoje, kot za delo poklicnih kulturnih ustanov (Dol. muzej, Studijska knjižnica, Dolenjska galerija, Zavod za. kulturno dejavnost, spomeniško varstvo ipd ) Usklajevanje vseh teh dejavnosti, ki imajo isti namen, in pravilno usmerjanje za vsesplošno kulturno rast in razvoj na področju občine, je narekovalo občinski skupščini, da je prejšnji svet za kulturo in telesno vzgojo ločila, pripojila telesno vzgojo svetu za šolstvo (verjetno pa bi bilo le bolje, da bi bil svet za telesno vzgojo zase) in postavila za kulturo enoten svet.
Novo izvoljeni člani novega sveta za kulturo občinske skupščine Novo mesto, ki ga vodi Nada Gostič, so se prejšnji teden zbrali na svojo prvo sejo. Spnčo obširnega programa je bilo treba odložili četrto točko — Perspektivni plan kulture 1964-70 — za posebno sejo. Prav tako so člani uvideli, da bo treba poseb ne seje posvetiti kulturnim ustanovam, prosvetnim društvom, ljudskim knjižnicam, kinofikaciji, tisku in radiu, kajti vsaka teh dejavnosti in še drugih terja posebne in obširne obravnave.
Pomen prve seje sveta za kulturo je v tem, da si je svet začrtal okvir dela in program za leto 1963-64, torej neposredne naloge, ki naj jih rešuje. ze to pa je hkrati načrt dela za daljše razdobje, saj si »kratkoročnih« nalog kulturne dejavnosti v občini ne moremo zamisliti brez dolgoročne perspektive.
Svet je najprej pregledal sklepe prejšnjega sveta za kulturo in telesno vzgojo in ugotovil, da so vsaj vsi najpomembnejši uresničeni, drugi pa se uresničujejo (graditev stavbe za Dol. galerijo, ureditev ljudske knjižnice in obenem tudi pionirske, ustanovitev Zavoda za kulturno dejavnost, o katerem so člani poslušali posebno poročilo).
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu sta t odlokom ustanovila občinski zbor in zbor proizvajalcev na seji 20. maja 1963, poslovati pa je začel 1. junija. Dodelje-
na sta mu Dom ljudske pro-svete v Novem mestu in kino »Krka«. Naloge zavoda so: skrb za vsestransko oblikovanje kulturnega življenja s pomočjo družbenih in političnih činiteljev; posreduje dramske, glasbene, umetniške in druge kulturne prireditve, predvaja filme in pomaga pri razvoju knnofikacije na področju občine; opravlja servisno službo za kulturna društva. Ta okvirni program zavoda bo podrobneje izdelan, ko dobi zavod svoj upravni odbor. Nemara bi bilo dobro, če bi zavod sprejel vsaj v svoj perspektivni načrt tudi stari novomeški »sen« — raz-glasno postajo, kot jo zdaj dobijo Brežice ...
V tretji točki, kot sem že omenil, so člani sveta na splošno obravnavali program dela za 1. 1963-64. Nekaj glavnih točk, ki jih ta program zajema: 1. kultura v statutu
občinske skupščine; 2. gradnja kulturnih domov oziroma ureditev statusa dosedanjih; 3. kinofikacija na področju občine; 4. knjižnice; 5. Svobode in prosvetna društva; 6. muzeji, arhiv, spomeniško varstvo; 7. galerije, razstave; 8. radio, tisk, televizija, založništvo; 9. glasbena in estetska vzgoja; 10. festivali, revije, gostovanja; 11. finansira-nje kulture. V tem začrtanem programu se bo razvijalo nadrobno delo sveta.
Svet je izvolil, tudi programski svet kina »Krke« in določil svojega člana za upravni odbor Zavoda za kulturno dejavnost.
Pri seji je bil navzoč načelnik oddelka za družbene služ-be občinske skupščine tov. Suhadolnik. Dal je nekaj koristnih nasvetov in spodbud in podrobneje raztolmačil nekatera vprašanja, ki zadevajo delo sveta. -n
NOVO MESTO: do srede 46 milijonov in 616.000 dinarjev posojila
Po poročilih, ki jih je prejela podružnica NB v Novem mestu 1. oktoora do 12, ure, je bilo v novomeški občini vpisanih doslej 46 milijonov 616 tisoč dinarjev posojil za Skopje. Kakor je razbrati iz poročil, ki jih je poslalo 131 vpisnih mest od skupno 189, so doslej vpisali: organizacije in skupnosti 1 milijon 350 tisoč dinarjev. V tej Stevikil so zajeti Zavod za socialno zavarovanje, ki je iz svojih poslovnih sredstev vpisal 1 milijon dinarjev posojila, Pekari-ja v Novem mestu 200.000 din. Zavod za izobraževanje kadrov 50 tisoč in Dolenjski list 100.000 . 6963 delavcev in uslužbencev je vpisalo 40 milijonov 941 tisoč dinarjev, 233 kmetovalcev 657.000 din in 166 ljudi iz ostalih poklicev 838.000 din, pripadniki V. P. pa so vpisali 2 milijona 830 tisoč dinarjev.
V občinski komisiji zs vpis posojila ugotavljajo, da se delovni kolektivi skupaj z upravnimi vodstvi in organi samoupravljanja vse prepočasi odločajo za vpis posojila iz svojih poslovnih sredstev. Dosli-j so, kot vidimo, vpisali posojilo In nakazali sredstva šele v 4 delovnih organizacijah! Vprašujejo se, zakaj Je v delovnih organizacijah toliko odlašanja. Vpis posojila med kmečkim prebivalstvom se tudi odvija dokaj počasi. Vse kaže. da bo treba delo komisij pri krajevnih odborih poživiti in na posameznih področjih zahtevati več pomoči tudi od organizacij socialistične zveze. Doslej sta se najbolj izkazali pri vpisu med kmečkim prebivalstvom področji okoli Straže in Bršlina. V komisiji so začudeni nad tem, da doslej nimajo še nobenega poročila o vpisu iz večjih kolektivov, kot so 2TP Novo mesto in KGP Novo mesto, čeprav so prepričani, da delavci in uslužbenci tudi v teh kolektivih že vpisujejo posojilo. Upajmo, da bo po. ročilo, ki ga bomo objavili prihodnji teden, boljše vsaj za vpis
Novomeška kronika
iz poslovnih sredstev delovnih organizacij in za vpis s strani delavcev in uslužbencev večjih kolektivov.
Jutri: krajevne skupnosti
Jutri ob 9. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine v Novem mestu seja občinskega odbora SZDL, na kateri bodo razpravljali predvsem o krajevnih skupnostih, o čemer bomo prihodnji teden obširneje poročali.
Zanimivo predavanje v Dol. Toplicah
25. septembra je v Dol. Toplicah   prir^iila delavska
univerza iz Novega mesta predavanje pod naslovom »Obrambna sposobnost Jugo-slavi je«. Za zanimiv in polju, den način je poslušalce s to temo seznanil Jože Malic, ki je posegel v zgodovino JLA od začetkov partizanskega vojskovanja, na kratko orisal svetovni politični položaj in nato nanizal podatke o naši obrambni moči.
Mirnopeška Dolenjka dobi nove prostore
Do nedavnega je bil položaj pletiljskega podjetja »Do lenjka« v Mirni peči v negotovosti in je že prav slabo kazalo. Pred kratkim pa je bilo sklenjeno, da bodo s pomočjo sredstev Zavoda za zaposlovanje delavcev SRS in novomeške občine uredili nove delovne prostore, ki bodo podjetju omogočili nadaljnji razvoj in normalno delo. V začetku leta 1964 pa se bo podjetje priključilo belokranjski »Beti«.
NOVOMEŠKI GASILCI: poslej po novem
Novi gasilski dom (na sliki), ki so ga pričeli graditi pred dvema letoma, že nekaj časa stoji. Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto se je že vselilo vanj in prepeljalo tja motorna vozila, brizgalne, orodje, opremo, arhiv in pisarno. Slovesno bo novi gasilski dom odprt za občinski praznik.
Marsikoga bo zanimalo, kako bo odslej urejeno poslovanje gasilcev, ker je gasilski dom tako daleč iz mesta. Za sedaj si ne moremo privoščiti poklicne gasilske čete, ker bi to pomenilo prehudo obremenitev za občinsko blagajno, pomagali pa si bomo drugače. V gasilskem domu so v stalni pripravljenosti šoferji in nekaj članov, ki bodo plačani za svoje delo, vse ostalo pa ostane kot doslej pa prostovoljni osnovi. Alarmi bodo tudi v bodoče taki kot doslej, gasilci pa se bodo ob alarmu zbrali v pisarni bivše orodjarne na Novem trgu, kjer se bodo preoblekli in počakali na gasilski avtomobil, ki jih bo odpeljal
na požarišče. Službujoči miličnik bo namreč takoj po prejemu poročila o požaru telefonično obvestil šoferje v gasilskem domu, kje in kaj gori. Ti bodo potem že vedeli, s katerim avtomobilom morajo na pot in kakšno orodje je potrebno za tisto vrsto požara. Če bo požar na desnem bregu Krke ali v mestu, bodo gasilci stopili v avtomobil pred poslopjem Industrije obutve, sicer pa pred domom JLA ali pred bencinsko črpalko.
Kadar gori, je treba sporočiti, ali gre za požar, ki ga je povzročila elektrika, za požar lahko vnetljivih snovi ali za požar avtomobila, ker se vsak drugače gasi. Tako gasilci, ne bodo izgubljali časa, ker bodo čakali na določenem kraju, popolnoma opremljen avtomobil pa jih bo takoj odpeljal na kraj nesreče.
Prav bo, če javnost že "vnaprej ve za te novosti v novomeški gasilski službi, da ne bo prišlo • do nepotrebnih ' besedičenj in ugibanj na račun gasilcev!
Smo za konkurenco, toda ne tako!
Od 2. pa tja do 24. septembra je bila v Novem mestu na Glavnem trgu 3 potrošnikom nedostopna prodajalna s pohištvom, steklenino, porcelanom in ostalo stanovanjsko opremo. Ozadje tega je sicer navidezno čisto in jasno; če gremo malo globlje, pa bomo odkrili marsikaj, kar se skuša skrivati za pojmom »konkurenca«, a je daleč od tega ...
Pod pretnjo sodne izvršbe je trgovsko podjetje »Dolenjka« iz Novega mesta 2. septembra pričelo seliti svoje blago iz omenjene poslovalnice in je 9. septembra predalo ključe nasledniku trgovskemu podjetju »Standard« iz Novega mesta. Predlog o reorganizaciji trgovine v novomeški občini je predvideval, naj bi poslovalnica »Oprema« pripadla trgovskemu podjetju »Standard«. To naj bi vključno z omenjeno poslovalnico imelo v Novem mestu le 3 prodajalne. Zato je do neke meje razumljivo, da so se za to poslovalnico pri »Standardu« potegovali. Ker pri »Dolenjki« niso pokazali niti najmanjše volje poslovalnico predati, je »Standard« vložil tožbo. Na obravnavo »Dolenjka« nI poslala svojega predstavni-

■ Pred nedavnim ko imele n<i. vomeške trgovine spet inventuro. Tokrat so progledali zaloge v trgo. vinah tako, da potrošniki niso bili prikrajšani. Tigovcl so se med seboj vendarle zmenili in niso zaprli vseh trgovin hkrati. Tako Je prav.
■ /i- nekaj dni jc tega, kar Je
hladen val zajel tudi naše področje. Zjutraj In zvečer Je treba seči že po plašču, čez dan pa se zrak nekoliko segreje, zlasti če posije sonco. Ce ne bo spet topleje, bodo nezadovoljni vsi tisti, ki v vinogradih še niso vsega potrgali.
■ Pri prezidavanjil vseh trgovskih lokalov na Glavnem trgu gredo dela kar dobro od rok, čeravno se komu zdi, da bi šlo lahko še hitreje. Arkade v dveh lokalih se ie vidijo in privabljajo vedno več pogledov mimoidočih domačinov in turistov.
■ V izložbi lekarne Je novomeško espcnintsko društvo priredilo razstavico. Na ogled je več pisem, fotografij, esperantskih časopisov in revij, lepak pa vabi k vpisu v esperantski tečaj, ki se bo začel v oktobru. Prijave sprejema Delavska univerza do 5. oktobra.
■ Ker imajo kmetovalci te dni doma obilo dela v vinogradih, Jih je v ponedeljek bolj malo prišlo na živilski trg. Tokrat so šle dokaj dobro v promet ribe po 300, 360 in 380 din kg. Dobiti pa je bilo še grozdje s Koprskega po 100 in 130 din kg, fige po 140 din kg, paprika po 60 din kg. Tej ceni Je konkuriral prodajalec s paprikami po 40 din Iz Nove Topole. Solata jo veljala 100 in 120 din kg. zelje 35 din kg, ohrovt 40 din kg, karfljola 120 din kg, fižol 100 din kg, paradižniki 120 din kg, krompir 35 do 40 din kg, kislo zelje po 50 din krožnik, jajca 40 din, breskve 80 din in slivo 100 dinarjev kilogram.
■ (.ili.injr prebivalstva: rodili sta: Pavlina Avbor iz Gubceve 15 — Zlatka, Marica Lipar s Ceste herojev 1 — Sabino. — Poročili so se: Štefan Vovko, šofer iz Slakove 1, m Elizabeta Brulc. delavka iz Sinolenje vosi; Stanisluv Eržen, strojni ključavničar iz Ceste herojev 9, In Martina Lipar, uslužbenka z Vel. Clkave. — Umrl je: Alojz Rodlč, upokojenec lz Cankarjeve 8, star 74 let. — Ponesrečil sr je Peter Kovačlč., klepar s Ceste herojev 4, ki mu je avtomobilsko kolo stisnilo prste levo roke.
Člani invalidske organizacije iz Dol. Toplic smo pred nedavnim priredili avtobusni izlet v partizanske in industrijske kraje. Obiskali smo Celje, Velenje, Frankolovo ter nadaljevali pot do Maribora. Tu smo si ogledali Mariborski otok z elektrarno, vinsko klet, tovarno »Primat«, akvarij in Pohorje. Istega dne proti večeru smo prišli v Rogaško Slatino, kjer smo prenočili, naslednjega dr~ na potovali do Murske Sobote, Kidričevega in Kumrovca, kjer smo obiskali rojstno hišo maršala Tita.
Vsem, ki so nam omogočili ta nepozabni izlet, se najlepše zahvaljujemo, posebno pa podjetju ». irjancl« in prizadevnemu šoferju avtobusa. (Folo: Karel Henigman)
ka, gospodarsko sodišče pa je razsodilo, da jo morajo predati. Zadnji dan maja letos je »Standard« prejel vlogo »Dolenjke«, naj počaka do 15., junija, ker si »Dolenjka« do takrat namerava preurediti prostore za prodajo pohištva v poslovalnici v Turkovi hiši. (O resnosti te namere lahko presojamo zdaj, po celih 3 mesecih, ko se preureditvena dela še niso niti pričela). Pret-nji izvršbe so se pri »Dolenjki« uklonili. Se prej so bili predstavniki obeh podjetij povabljeni na občinsko skupščino, kjer so jim predlagali, naj se sporazumejo za predajo vsega, kar je v poslovalnici, in strežnega osebja. Razgovori pa se med kolek ti vo ma niso nadaljevali.
»Dolenjka« je vložila tožbo proti »Standardu«, v kateri zahteva, naj ji ta preda poslovalnico »Moda« na Glavnem tergu, in se pri tem sklicuje na sklep delavskega sveta trgovskega podjetja »Rog« (predhodnika Standarda) iz
Nova trgovina v Žužemberku
Trgovsko podjetje Dolenjka iz Novega mesta je te dni v Žužemberku odprlo sodobno opremljeno prodajalno v vogalni stavbi na trgu. Doslej nenaseljeno stavbo, ki je, močno kazila zunanjo podobo Žužemberka, so preuredili tako, da ima v prvem nadstropju obrat Iskre stanovanja, v pritličju pa je Do-lenjkina prodajalna tekstilnega blaga (Dletrnin, konfekcijskih izdelkov in meterskega tekstila), galanterije, pfirfumeriie. živil in ostalih gospodinjskih potrebščin ter obutve in us-snjenp ealanterijp. Preureditev stavbe s sodobno o-pn'mo prodajalne vrod l«j " -i i■ ■ i n^kai desetin '"ili ionov. V novi proda'"'"M le več kot 80 kvadru nih mntrov nvndninecrn n»-o<tto-ro riri roki na <?o tudi vsn not robna sklndtšča.
leta 1954. Takrat je namreč delavski svet sklenil, da to poslovalnico preda trgovskemu podjetju »Zarja«, ki se je od njega odcepilo, takoj k? bo pri »Rogu« rešeno vprašanje skladišč. »Dolenjka« vlag* tožbo, ker se smatra za »pravnega naslednika« »Zarje« in s tem dokazuje svojo pravico do te poslovalnice.
O podobnih »konkurenčnih bojih« med obema podjetjema bi lahko napisali še kaj, vendar se bojimo, da se v tako ovinkasti ulici sporov pO" trošnik in bralec ne bosta znašla, Rud! bi pa zastavJ' samo nekaj vprašanj:
Koliko jc stala nepotrebna preselitev blaga -a prodajo i* prejšnje Dolenjkinc poslovalnice? Ali jc kdo od pristojn'" pomislil, da bo stroške pl»c* potrošnik?  Mar ne bi »»"• boljše, da obe podjetji mišljata o tem, kako širiti «jj modernizirati svojo prodaj" mrežo, kot pa da si brez P*^ trebe mečeta polena pod n ' ge in drug drugemu Kr^10^ že tako ne preveč rožnati P ložaj?
Prav gotovo je     vni in novni namen trgovine strfj. potrošniku, praksa pa žal "* že, da v Novem ineslu t'*-0, ci še vedno na to radi poz:l Ijajo.
Sprejmemo takoj
MOJSTRA PREDDELAVCA
za razrez in svojno obdelavo
Sprejmemo mlajšega sposobneg" POMOČNIKA
MIZARSKA DELAVNICA
BR0D
22dolenjski list
Mokronoško strelišče napreduje
V Mokronogu kljub različnim težavam živahno delajo. Strelska družina se na vso moč prizadeva, da bi čimprej zgradila strelišče. Les, ki je potreben za gradnjo, so že pozimi pripravili. Družina Ima 70 članov. Letos je v občinskem merilu dosegla prvo mesto. Po dograditvi strelišča se bo število članov vsekakor povečalo. Mladi ljudje, ki nimajo v prostem času nobene prave zabave, bodo tu našli prijeten kotiček za sprostitev. Neprijetno je, ker strelišče Se ni dograjeno. Bližajo se tekmovanja, primernega prostora za trening pa ni.
Letošnji program strelske družine je zelo obširen; obsega meddru-žinska tekmovanja, kategorizacijo članstva in druga tekmovanja. Morali bi se udeležiti tudi okrajnih tekmovanj, a brez primernega strelišča je to nemogoče. Izredno pereče je vprašanje sredstev. Vodstvo se po svojih močeh trudi, da bi se čimprej izkopali iz finančnih težav. Priredili so dve veselici. Dobiček uporabljajo za nabavo najnujnejšega materiala. S temi sredstvi pa kljub požrtvovalnosti strelska družina ne bo mogla dograditi strelišča. Potrebna bo pomoč organizacij.
Občinski strelski odbor je na sestanku v Trebnjem predlagal, naj vse krajevne strelske družine izdelajo predračun za gradnjo strelišč in Jih pošljejo republiški strelski zvezi. V Mokronogu so preračun takoj izdelali in ga predložili republiški strelski zvezi. Od tu so jim odgovorili, da finančna sredstva dodelijo le centrom predvoja-ske vzgoje. Sredstva za gradnjo krajevnih strelišč pa morajo dodeliti občinske skupnosti.
Vodstvo je v zelo težkem položaju. Po zadnjih vesteh pa upa na pomoč in razumevanje občinske skupščine. Gradnja Je v polnem teku, pomoč jim Je nujno potrebna. Vsak jim lahko zavida njihovo požrtvovalnost in velik delovni polet, vendar pa to še ne zadošča za uspešno dograditev strelišča. Dovolj kamenja imajo na razpolago na mokronoškem gradu, ki je iz varnostnih razlogov bil razrušen. Les imajo že razžagan, pesek so speljali na streliščno mesto in tudi temelje kopljejo za streliščno lo-
po. Med najbolj prizadevnimi člani strelske družine sta Mirko in Vinko Gašperin, med mladinci pa se zlasti odlikujeta Jože Mojsilovič in Alojz Murenc. Potrebno pa je grajati nekatere mlade ljudi, ki nimajo s prostim časom pravzaprav kaj početi; nočejo pa se vključiti v nobeno delo. Vso pohvalo zasluži tudi šolska mladina, ki z vso vnemo pomaga pri gradnji strelišča. S prostovoljnim delom so do se-
daj opravili 893 udarniških ur. Na sestanku je strelska družina sklenila, da bodo s prostovoljnim delom poskušali poleg strelišča urediti tudi prostor za balinanje, v sklopu lovske družine pa strelišče z glinastimi golobi. Da pa je delo sploh steklo in da bo strelska družina v Mokronogu prišla do svojega strelišča, gre vsa zasluga in pohvala tovarišu Mirku Hrovatu.
Tone Zidar
Zmaga in poraz na Loki
Ženske — Partizan : Branik (Maribor) 1:3 (6:15, 15:13, 4:15, 7:15)
Moški — Partizan : Maribor 3:0 (15:10, 15:11, 15:11)
V nedeljo je bilo na Loki dvojno srečanje z odbojkarji oziroma od-bojkaricami iz Maribora. Številni gledalci, ki so se zbrali na igriščih, so zadovoljni zapuščali igrišče, saj so prisostvovali lepim in zanimivim srečanjem.
V prvem srečanju sta se sestali ženski ekipi, ki sta prikazali izredno lepo igro. 2e začetek je pokazal, da sta obe ekipi razpoloženi. Ko so domačinke v drugem setu izenačile na 1:1, se dolgo tehtnica ni nagnila na nobeno stran. Kmalu pa je prišel do veljave ves register udarcev treh starejših Branikovih igralk in prinesel zasluženo zmago boljšim Mariborčankam.
Dekleta so s to tekmo končale tekmovanje in so se plasirale na peto mesto.
V drugem srečanju so fantje dobesedno pregazili sicer dobro mariborsko ekipo. Prejšnjo nedeljo so odbojkarji gostovali na Ravnah in v Rušah ter v obeh tekmah podlegli s 3:2, zato smo pričakovali, da bosta ta dva poraza vplivala na njihovo igro. Nasprotno pa smo prisostvovali izredno živi in borbeni igri, ki je navdušila gledalce. Fantje so se zavzeli in dokaj lahko premagali Maribor, ki slovi kot dobra ekipa. Res je, da je po treh porazih to prva zmaga v jesenskem delu tekmovanja, vendar bo spodbudno vplivala na ekipo, da bo tudi v nadaljevanju igrala tako
KOŠ, VREDEN OBSTOJA
Novomeščanl so v nedeljo v Sežani presenetljivo iztrgali doma-činom dve točki, ki jih bosta še eno leto obdržali y slovenski konkurenci. Rezultat je bil 56:54 (30:231. Tekma Je bila odigrana v telovadnici. Novomeščani so vodili ves čas za koš ali dva, v zadnji minuti pa je prišlo do dramatičnega finiša. Domačini so vodili 54:53 in 40 sekund pred koncem tekme je Setina lz dveh prostih metov povedel Partizana v vodstvo s 55:54. Domačini so v nasprotnem napadu izsilili dva meta zaradi osebne napake, a niso nobenega izkoristili. Odbito žogo so ujeli gostje in taktično zavlačevali igro. 5 sekund pred koncem so naredili osebno napako na Splihalu. Ta je Povečal vodstvo na 56:54, Sežana Pa je v hitrem protinapadu izgubila žogo in sodnika sta odpiskala konec tekme. Navdušenju med zmagovalci ni hotelo biti konca, kajti zmaga je bila izredno dragocena.
Moramo reči, da- se je pomlajena ekipa močno Izkazala. Take
bojevitosti letos prav gotovo pri košarkarjih še nismo videli, poleg tega pa so z izredno visokimi skoki v obrambi pobrali vse odbite žoge. Umirjena igra s poudarkom na obrambi se je izkazala za pravilno in dve točki sta odšli v Novo mesto.
Položaj na začelju pa še zdaj ni povsem jasen! Trenutno lahko izpadejo kar štiri moštva, kar zgovorno kaže o izenačenosti ekip. Dve koli pred koncem je položaj naslednji: Moste bodo zanesljivo prve, Skofja Loka pa druga, tretje bodo Medvode, dve točki za njimi pa so z 12 točkami Postojna in Jesenice; Novomeščanl imajo 10 točk, Sežana 8, Javornik je brez točke že izpadel. Novomeščani bodo v soboto ob pol sedmih zvečer zopet igrali doma. V goste bo prišlo moštvo Škofje Loke. Vsekakor se bo mlada novomeška ekipa odločno borila in ne namerava brez boja prepustiti zmago nasprotniku, zlasti še, ker ji Je po nedeljski zmagi spet porasel pogum.
•al
BREŽICE: dvakrat nerešeno
Na brežiškem rokometnem igrišču so se v nedeljo, 29. septembra, Pomerile štiri ekipe. Najprej ob l0- uri ženska ekipa članic I. slovenske ženske rokometne lige Partizana Koper in Partizana Brežice, "Jto pa še moške ekipe II. slovenje moške rokometne lige RK Livarna Iz Maribora in Brežice.
Rokometašice iz Kopra so prišle 8 Prepričanjem, da bodo odnesle obe točki, vendar so se domačinke dobro borile in Iztisnile realen neodločen rezultat 3:3 (0:1). Pohvalo so zaslužile pri domačlnklh odlična vratarica Podgorškova, Bo-žančlčeva, Florjaničeva in Favllnl-S*TB. Prt gostjah pa Stražarjcva in stembergerjeva.
Vreme je bilo lepo, tekmo Je odurno sodil Peter Vlpotnlk iz Celja.
V drugi tekmi, ki še Je pričela 00 11. uri, so se odlično odrezali JokometaSi iz Maribora. Mlada, po HgenJ konstituciji močna ekipa "TT Livarne lz Maribora igra hi-Jcr moderen rokomet, ki Je na vi-8lnl I. slov. lige. Igralci brežiške-P, »Partizana« so proti tej ekipi «"Kruii s takim poletom, da Jih "ePa nismo videli tako igrati. Domačini so dvakrat vodili za osem golov, vendar so gostje do konca
Rokomet v Cerkljah ob Krki
kdM°!IIiV,,,n ob Krkl Je ž* od ne-koin,.i «. o znrdmanJo za mali rolo r„ • ,M'adi pionirji osnovne šo-
krat u ob K**1 80 0111 *° vcc-ihlad.v "Jni Prvak'- Sedaj pod-»euVii "»daljuje začeto delo. V dom-* 29' septembra, sta se na li eLT,om Igrišču v Cerkljah srečati !„P' Leakovca ln CerkelJ. V ločini »    rt ,grt 80 zmagali doma-
p* rozuitatom 37:16 (15:8). kazal, £niaclmh so se posebno lz-momx KuielJ I. KuželJ II ln Ko-"c> P« gostiti, pa Cvetak.
Stanka Zlobko
bojevito. Po enoletnem odmoru je spet nastopil Sonc; ta je vnesel v kolektivno igro precej temperamenta, ki smo ga v zadnjem času močno pogrešali.
V nedeljo bo moška ekipa gostovala na Jesenicah. Srečala se bo z ekipo Jesenic, s katero je v spomladanskem delu tekmovanja izgubila doma s 3:2.
ol
ROKOMET
V nedeljo, 22. septembra. Je bila v Brežicah odigrana rokometna tekma I. ženske slovenske rokometne lige med domačim Partizanom in Partizanom iz Črnomlja. Zmagale so gostje z rezultatom 11:8 (5:6). Najboljša pri gostjah Je bila Vajsova (5 golov). -AB-
ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA
V Cerkljah sta se v nedeljo, 29. septembra sestali moštvi RK Le-skovec : RK Cerklje. Zmagali so domačini z rezultatom 16:37 (8:15).
V ekipi Cerkelj so se izkazali vratar Zlobko, KuželJ, Komučar; od gostov pa Ridelj in Svetec.
•ab-
Košarka se je v Novem mestu zadnje leto krepko razmahnila; večkrat je našim fantom in gostom na novem asfaltnem igrišču prav pošteno vroče
Odbojka in še kaj v Brestanici
tekme izenačili in pred koncem tekme tudi povedli za en gol. Domači igralec Šetinc Je moštvo rešil poraza v zadnji minuti, ko jc rezultat izenačil. Pri domačem moštvu sta zatajila oba vratarja, lahko pa pohvalimo vse ostale igralce.
Vpisujte posojilo za Skopje, ker s tem pomagate prizadetemu mestu In prebivalcem
Na žalost Rokometna zveza Slovenije delegira sodnike, ki so iz Istega mesta kot igrajoča ekipa. Sodnik iz Maribora tov. Ognar Je bil zelo pristranski in Je precej oškodoval domačo ekipo. Rezultat srečanja 27:27 (15:10).      —ab—
Partizan (C.) : RK Duplje 19:15 (11:9)
Ekipa Partizana Črnomelj je v nedeljo v prvenstveni rokometni tekmi premagala prvaka gorenjske lige RK Duplje z rezultatom 19:15. Zmaga bi bila lahko še boljša, vendar smo tudi s tem lahko zadovoljni, če upoštevamo težave domače ekipo. Osem najboljših Igralcev Partizana Je pred kratkim odšlo v vojakom ln v šole.
Nedeljsko srečanje jo bilo lepo In zanimivo, čeprav ga je kvaril sodnik, kt Je bil v svojih odločitvah nerazumljiv. Z učinkovitimi zadetki se Je pri Partizanu izkazal zlasti Sotošek, pri gostih pa Bon-celj. J. S.
Ob vsaki spremembi na« slova nam sporočite svoj stari In nov* naslovi
Tekmovanje v II. republiški odbojkarski ligi, v kateri tekmuje tudi ekipa TVD Partizan iz Brestanice, se je pričelo 1. septembra. Odbojkarji iz Brestanice so uspešno startali v jesenskem delu tekmovanja. Poglejmo rezultate, dosedanjih srečanj.
Postojna : Brestanica 2:3; odlična igra obeh moštev in močna podpora navijačev iz Brestanice,. ki so spremljali svoje igralce z avtobusom v Postojno.
Brestanica : Kropa 3:1; druga zmaga ln obenem revanš za spomladanski poraz v Kropi. Igra enakovrednih moštev je bila lepa, borbena, vendar so zmagali požrtvovalne jšl domačini. S to zmago so si zagotovili obstanek v II. ligi.
Triglav (Kranj) : Brestanica 3:0; tehnično boljšim igralcem Triglava se gostje niso dosti upirali.
Brestanica : Žirovnica 0:3. Tekma s prvim na lestvici je bila izredno lepa in zanimiva. Domačini so zaigrali mnogo bolje kot v Kranju in bi s taksno igro bili lahko višje na lestvici.
Trnovo (Ljubljana) : Brestanica 0:3 p. f. Ekipa iz Trnovega Je odstopila od nadaljnjega tekmovanja ln izpadla iz II. lige.
Tako preostane še tekma s Kamnikom in Kočevjem v Brestanici.
Ekipa Brestanice se je po dosedanjih uspehih v jesenskem delu tekmovanja zagotovila obstanek v II. ligi, vendar se bo treba za pri-hodnjo sezono vestneje pripravljati, povečati število treningov ln obenem udeležbo. Ustanoviti bo treba mladinsko ekipo, iz katere bi potem dobili zamenjave za prvo moštvo. Delo z mladinci bo treba vsekakor organizirati in pospešiti.
V senci tekmovanj II. republiške lige v odbojki pa v Brestanici lepo napreduje mlada ženska odbojkarska ekipa, ki jo vodi in vzgaja tov. Cuber, predsedik TVD Partl-zan. V kratkem obstoju so mladinke dosegle nekaj lepih uspe. hov. Najprej Je ekipa osvojila 2. mesto na republiškem tekmovanju za mladinko v Rušah. Po tem uspehu so mladinke s še večjo voljo trenirale. Tako so Imele tudi dve prijateljski srečanji z ekipo »LISCA« lz Sevnice. Obakrat so zmagale Brestanlčanke (3:2 in 3:0). V ekipi Brestanice je nekaj odličnih Igralk, ki bi se pod strokovnim
vodstvom razvile lahko v vrhunske odbojkarice. Nasprotnice bo treba poiskati v Celju, Novem mestu ali kje drugje. V spodbudo odbojkaricam naj navedem še njihova imena in starost. Ksenija Li-
kar (13 let), Silvana Mozer (13), Katica Zmavc (15), Slavica Flis
(15) , Ena Pintar (16), Nada Pila
(16) , Branka Sluga (16), Tanja Svetlin (17), Anica Gomilšček (17).
S
Strelci v Sevnici
V počastitev občinskega praznika v Sevnici je občinski strelski odbor organiziral veliko strelsko tekmovanje, Id so se ga udeležili predstavniki vseh strelskih družin v naši občini.
Ob zaključku tekmovanja je predsednik občinske skupščine tov. Jože Knez predal prehodni pokal ekipi Mizarske produktivne zadruge, ki je dosegla največje število krogov. Prehodni pokal najboljšega strelca je prejel Stane Budna, nagrade pa so dobili še: Martin Koštrun, Alfonz Rugelj, Boris Ko-zamernik ter Anton Flajs. Doseženi so bili naslednji rezultati: ekipa Mizarske prod. zadruge I 2371 krogov, ekipa I Kopitarne 1994 krogov, ekipa II Mizarske prod. zadruge 1950, ekipa Pošte Sevnica 1872, ekipa »Metalne« (Kr-melj) 1731 krogov, ekipa Primož 1596, ekipa II Kopitarne 1525, ekipa občinske skupščine 1417.
V konkurenci posameznikov je tekmovalo 47 strelcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Stane Budna 515 krogov od 600 možnih, Martin Koštrun 483, Alfonz Rugelj 476, Boris Kozamernik 460, Anton Flajs 458 krogov. -Sb-
Brzoturnirji
Danes bo ob 19. uri v Domu JLA redni mesečni brzoturnir. Ker se bomo pred začetkom brzoturnlrja pogovorili tudi o letošnjem prvenstvu Novega mesta in o določitvi igralcev, ki bodo nastopili po si-multanki proti velemojstru Alek-sadni Matanoviču, prosimo, bodite točni.
Na brzoturnirju za september je zanesljivo zmagal Tone Skerlj, ki je oddal le 2 remija.
Medvode : ELAN 3:3
V Medvodah sta 29. septembra odigrala prvenstveno nogometno tekmo kluba Medvode in Elan iz Novega mesta. Tekma Je bila zanimiva in razburljiva, kar doka. zuje tudi šest zadetkov. Nasprotnika sta bila precej izenačena, vendar so se Novomeščanl na precej spolzkem igrišču bolje znašli. Sodnik posla ni opravil najbolje, saj je bil v odločitvah često nerazumljiv. — Elan je igral v postavi Ma-jerle II, Marčetič, Vukšinič, Rožič; Turk, RIstovski, Petakovič, Majer-le I, Stefanič, Vesel (Brankovid) in Korošec. V Medvodah so naj. bolje zaigrali: Janez Turk in Ri-stovski v obrambi ter Stefanič v napadu. Dj. Petakovič
Šahovsko prvenstvo Novega mesta
šahovsko društvo v Novem mestu razpisuje prvenstvo Novega mesta za leto 1964. Pravico nastopa imajo registrirani člani društva, kakor tudi vsi ostali šahisti. Zlasti so vabljene sindikalne podružnice, da prijavijo svoje najboljše člane.
Prvenstvo bo Izvedeno tako, da bodo najprej igrani četrtfinalnl turnirji, na katerih bodo igrah brezkategomiki, četrtkategorniki in igralci tretje kategorije. Najboljši igralci s teh turnirjev bodo skupno z drugokategomiki nastopili na polfinalnem prvenstvu Novega mesta, okoli novega leta pa bi se pričel finalni turnir, na katerem imajo pravico neposredne udeležbe prvokategornikl Doki, dr. Drobež, Penko, Radovanovič, Sitar, Skerlj ter Bartol j, ostali udeleženci pa bodo najboljši s polfinalnega prvenstva.
Na vseh turnirjih bo mogoče dosegati in potrjevati ustrezne kategorije. Tekmovanje se prične dne 15. oktobra.
Prijave se bodo pobirale na današnjem brzoturnirju, pobirali pa jih bodo tudi vsi člani društvenega odbora.
MLADINCI : JLA
V sredo, 9. oktobra, bo odigran v prostorih Mladinskega kluba v Novem mestu šahovski dvoboj med mladinsko reprezentanco Novega mesta ln ekipo JLA. Dvoboj bo na 8 deskah. Ker sta moštvi izenačeni, bo srečanje zelo zanimivo. Spisek igralcev, ki bodo nastopili v mladinski reprezentanci. In ura dvoboja bosta objavljena na oglasni deski Šahovskega društva.
VELEMOJSTER MATANOVIC V NOVEM MESTU
V ponedeljek, 7. oktobra, bo ob 16. uri velemojster Matanovič igral v Novem mestu v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost (II. nadstropje vajenske šole) šahovsko simultanko na 30 deskah. Simultanka bo velik šahovski dogodek za novomeške ša-
histe. Da bi bil dosežen lepši rezultat, bo reprezentanca Novega mesta, ki bo nastopila proti velemojstru, skrbno sestavljena. Igralci bodo določeni danes ob 19. uri pred začetkom društvenega brzoturnlrja v Domu JLA. Zato vabimo vse, ki bi želeli igrati v reprezentanci, da se današnje simul-tanke udeležijo,      Slavko Sitar
Rudi Mrzlak - peti balinar v državi
V nedeljo, 29. septembra, Je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v balinanju za posameznike. Tega prvenstva sta se udeležila tudi Mraz ln Gelb, ki sta dobila to pravico z odličnim tretjim in četrtim mestom na prvenstvu posameznikov.
Muhasti žreb je nanesel, da sta v predtekmovanju oba padla v isto skupino štirih posameznikov, ki so Igrali do dveh porazov. V tej skupini sta bila še dva odlična zastopnika Hrvatske: Jelinek iz Zagreba in Jurman z Reke. Naša zastopnika sta slabo začela ln sta prvi igri izgubila. Mraza Je premagal Jelinek zelo tesno 15:12, Gelba pa Jurman 15:6. V drugi tekmi sta se nato srečala Mraz ln Gelb. Mraz je premagal Gelba (15:10), tako da je Gelb Izpadel. Jelinek je premagal Jurmana ln se plasiral med 8 tekmovalcev, Jurman in Mraz pa sta odločala,
kdo bo drugi lz te skupine, ki se bo uvrstil naprej. Mraz je bil res odličen in Je premagal Jurmana s 15:6.
Mraz se Je s to zmago uvrstil med osem tekmovalcev, kjer so prevladovali Hrvati, saj so bili samo trije Slovenci med njimi. Mraz je igral s Peričem in izgubil 15:8 V drugi igri Je izločil drugega zastopnika Umaga 15:10 ter se ponovno srečal z Peričem, ki je izgubil z Urbičem. To Je bila dnu matična igra. Mraz Je bil v vodstvu, pri 13:13 pa je nasprotniku naredil točko, kar je ta izkoristil ter zmagal 15:13.
Vrstni red je naslednji: 1. Pe-trovčič, 2. Urbič, 3. Peric, 4. Novak, 5. Mraz itd. Gelb je zasedel 15. do 18. mesto. Vsekakor Je M-az s petim mestom dosegel odličen uspeh. Zato mu tudi mi čestitamo.
(en)
Delavske športne igre v balinanju
Tekmovanja v balinanju na delavskih športnih igrah Novega mesta se Je udeležilo le
Nogometno moštvo kluba Klan v Novem mestu
deset ekip, kljub temu da je bilo prijavljenih dvajset. Tako so mnoge igre v predtekmovanju odpadle.
Med osem ekip so se uvrstile naslednje ekipe: Pionir in Novoles iz prve skupine. Novoteks I in n iz druge, ZTP I in Poštar n iz tretje ter Poštar I in 2TP n iz četrte. Tu se je šele pričelo pravo tekmovanje, kajti skupine so bile kar enako močne.
Zanimivo Je bilo nato tekmovanje v I. skupini, kjer so se sreeaU Pionir. Novoles. No-voteks I in TI. Pionir je z lahkoto odpravil Novoles 13:6 ln nato prvo ekipo Novoteksa psav tako 13:6. Novoles Je nato 8 težavo premagal drugo ekipo Novoteksa s 13:11. V odločilni tekmi za v?«orc v finalni turnir sta se srečala Novoles ln Novoteks I. Novoteks Je bil precej boljši ter se le z gladko zmago 13:3 uvrsttl v finale »kupno s Pionirjem.
V drugI skunini J« bila naj-boltša prva ekiioa ZTP. Id Je premagala ZTP n s 13:7 ln nato Poštari:i I s 13:3. Zelo dobro
Je Igrala n. ekipa 2tp, ki je gladko premagala Poštarja n s 13:0, nato pa po hudi borbi izgubila s Poštarjem I 10:13. Tako so se v finale uvrstili 2TP in Pionir brez poraza in Novoteks ter Poštar z enim porazom. Zreb je določil, da sta se takoj srečali najboljši ekipi v Novem mestu Pionir ln ZTP. To je bila ogorčena borba za vsako točko. V vo-1-stvu Je bil Pionir, ki Je proti koncu vodil z 1:7, vendar <e borbenim železničarjem uspelo izenačiti, nato pa tudi zmagati s tesnim rezultatom 13:11. V drugi tekmi Je imej Novoteks lažje delo ln je zmagal 13:3. Tako se Je po zaslugi žreba uvrstil v finale.
V finalu Je 2TP premagal Novoteks 13:7 ln postal letošnji zmagovalec balinarskega turnirja. Pionir pa Poštarja 13:9. Tako je končni vrstni red naslednji: 2TP I, Novoteks I, Pionir, Poštar I, 2TP n, Novoles, Novoteks TJ, Poštar n, IMV ln ObLO.
(en)
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
-....... _!___• _____1

Petek, i. oktobra: Frančišek Sobota, 5. oktobra: Dunja Nedelja, 0. oktobra: Dalibor Ponedeljek, 7. okt.: Dan art. JLA Torek, 8, oktobra: Simeon Sreda, 9. oktobra: Abraham Četrtek, 10. oktobra: Danijel
VEDNO PRIPRAVLJENI
Človek v postelji. Skoro brez življenja. V roko mu skozi gumijasto cev teče rdeča tekočina. Kri! Bo ostal ali ne? Sestra se nervozno prestopa, meri utrip, in ko vidi, da je v posodi rdeče tekočine vedno manj, obvesti zdravnika: »Krvi bo zmanjkalo!«
— Halo, tu bolnišnica! lepo prosimo, če nam lahko pošljete nekaj krvodajalcev. Nujen primer imamo! Hitro naj pridejo!
Občinski odbor RK, ki je bil zaprošen za pomoč, telefonira v kolektive, ki so navadno pripravljeni dajati kri. Nemalokrat obrnejo kar telefonsko šetvilko 21-075, IMV Novo mesto.
— Bi lahko organizirali nekaj krvodajalcev? V bolnišnici jih nujno potrebujejo! Za življenje gre...
— Bomo poskusili. Seveda! Upam, da bo šlo, — se glasi odgovor iz IMV.
i mv
Prej jc take ajkcije v IMV organiziraj mladinec Boris Koželj, v zadnjem času pa se temu dela posvečata predvsem Niko Padevski in tajnik sindikalne podružnice črt Rugelj. Najprej se pomenita s šefi oddelkov, potem pa gresta med ljudi v posamezne ekonomske enote in zbirata krvodajalce. Tovariš Padevski je dal kri že dvanajstkrat, Črt pa jb je pred kratkim dal enajstič.
Oba sta povedala, da je v zadnjem času, ko so kri potrebovali - člani njihovega kolektiva, med ljudmi mnogo več pripravljenosti za oddajo krvi. Zdaj se ni treba dosti truditi. Tovariši in to-varišice iz kolektiva so navadno takoj pripravljeni odzvati se krvodajalski akciji. Med njimi jc precej takih, ki so že večkrat dali kri in so bili zato odlikovani, ves kolektiv IMV pa je dobil diplomo.
Srebrne krvodajalske značke so dobili naslednji člani kolektiva IMV: Drago Jakopec, Slavko Hru-stanovlč, Milan Avsec, Franc Košmrlj, Marijan Kraus, Jože Rebzelj, Albina Turk, Branko Turk, Štefan Brodar, Anton Srebrnjak ter tovarišice Dra-bova, Zupančičeva, Kulov-čeva ie Dularjeva. Zlato značlM p« je fabii Rug-Ijev črt.
Vsi, ki v kolektivu podpirajo krvodajalsko akcijo in vsi krvodajalci — odlikovane! zaslužijo javno pohvalo, saj so s svojo krvjo rešili že prenekatc-ro življenje, ki bi brez rdeče tekočine, potrebne v najkriiičnejših trenutkih, že davno ugasnilo!
PREKLIC
Janez Bartolj, Ratež 37, p. Brusnice, obveščam, da moj sin Jože BARTOLJ nima pravice prodajati mojo lastnino.
ZAHVALA


VINSKI SOD (1400 1), dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (3360-63).
ŠTEDILNIK »PROLETER«, skoraj nov, in električni štedilnik »To-bi« proda Anica Bobnar, Uršna sela 107.
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, sobna vrata, okna in lijak za vodo poceni proda Držaj, Bršlin 4.
RADIO »Blaupunkt« — 6-cevni in »Philips« 4-cevni ugodno prodam. Naslov v upravi lista. — (3351-63)
HIŠO in zemljo prodam v Zalogu. Naslov v upravi lista. — (3353-63)
RABLJENO SPALNICO prodam. — Novo mesto, Zagrebška — stolpič B.
STAVBNO PARCELO proda v Gotnl vasi Martin Golobic, Gotna vas št. 65, p. Novo mesto.
PALME, rožmarine In oleandre proda Rozina, Novo mesto, Smi-helska 3.
CRNO KREDENCO (2 m dolgo), ovalno mizo za 12 oseb, 2 postelji In vrtno garnituro prodam. Naslov: Prešernov trg 7, pritličje.
ZA ZIMSKA JABOLKA, lepa. ročno obrana, zamenjam v Novem mestu dve moški obleki in ženski plašč. Naslov v upravi lista.
SOBO išče v centru ali bližini mesta Silva PUCELJ, Hrib 11. p. Bela cerkev. Ponudbe na »Novo-les«, Novo mesto.
SOBO — enosobno stanovanje išče trgovski pomočnik v mestu. Ponudbe pod »Plačam dobro — odkupim«. (3349-63)
PEKOVSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Kancilija, pekarija, Domžale. *
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA z dovršeno osemletko sprejmem v uk. Josip Rebek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
TRI DELAVCE za pismonoško službo pri pošti Novo mesto sprejme osnovna PTT enota Novo mesto v delovno razmerje. Kandidati za ta delovna mesta morajo imeti končano osnovno šolo oziroma najmanj 4 razrede osnovne šole. Prijave z življenjepisom sprejema uprava pošte v Novem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO bo v ponedeljek, 7. oktobra, razprodajala razni inventar: brzoparilnikc, robkač za koruzo, mlin za šrotanje, brane, manjši voz, črpalke, staro strešno opeko in drugo. Za socialistični sektor bo  razprodaja od
9. do 10. ure, za druge interesente pa po 10. uri.

Brestanica: 5. in 6. oktobra italijanski barvni film »Kartagina v
plamenih«. 9. oktobra ameriški bar. vni film »Serenada velike ljubezni«.
Dol. Toplice: 5. in 6. oktobra ameriški film »Ovčara.
Kostanjevica: 5. oktobra angleški film »Sinovi in ljubimci«, 6. oktobra ameriški barvni film »Tonka«. 9. oktobra švedski film »Pouk v ljubezni«.
Mokronog: 5. in 6. oktobra ameriški barvni film »Aleksander Veliki«.
Straža: 5. in 6. oktobra francoski film »Ulica de Preži«.
Trebnje: 5. in 6. oktobra nemški
film »Rdeči krog«.
Žužemberk: 6. oktobra japonski film »Smrt na Pacifiku«.
Ob izgubi našega dragega očeta in brata
ANTONA STRUNE iz Potovega vrha 23 se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Stane, Anton, Franc, Vide z družinami, hčerka Ani z družino ter ostalo sorodstvo.

MATIČNI URAD NOVO MESTO
Od 23. do 30. septembra je bilo rojenih 8 dečkov in 14 deklic.
Poročili so se: Janez Murn. delavec iz škrjanč. in Nada Srovin, poljedelka iz Grč vrha; Janez Fink, klepar z Broda, in Greta Vene, šivilja iz Žabje vasi; Anton Luštek, delavec iz Vel. Bučne vasi, in Albina Tramte, snažilka iz Dol. Kamene; Jakob štefe, absolvent medicinske fakultete iz Sebenj. in Marija Jakše, študentka medicine iz Irce vasi.
Umrli so: Doroteja Trenč, magistra iz Šentjerneja, 40 let; Janez Nose- iz Rumanje vasi, 58 let; Franc 2nideršič, uslužbenec iz Le-skovca pri Krškem, 63 let.
že — deklico, Marija Pelko iz Bršlina — deklico, Nevenka Rov-šek iz Starega Loga — deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Stritar iz Podbočja — Leopolda, Marija Černelič iz Dečnih sel — Metko. Anica Motoh iz Sentlenarta — Anico, Kristina Pavlovič iz Bregov — Darka, Milka Butkovič iz Pisec — Marijo, Terezija Kramer iz Dobove — Stanka, Marija Mokrovič iz Kraja Gornjega — Branka, Marija Pin-terič iz Pavlove vasi — Jelko, Pavla Koštica iz Kraja Gornjega — Miška, Ljudmila Jalovec iz Bučer-ce — Franca, Pavla Krizman iz Čateža — Vladka.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angelca Bukovec iz Mirne — Stanislava, Tončka Zupančič iz Črnomlja — Majo, Ana Janežu- iz Dolnjega Gradišča
— Mojco, Vera Šiško iz Mirne peči
— Mirana, Rezka Bačar iz Vrha pri Dolžu — dečka, Amalija Molel iz Grma — Branka, Marija Medic iz Dolnjih Lakovnic — Jožico, Anica Novak iz Studenca — Martina, Mirlka Ajster iz Irce vasi — Vido, Slavka Marinčič iz Dolnjega Kamenja — Slavko, Ivanka Bro-darič iz Boginje vasi — Marino, Ljudmila Matešič iz Reštovega — Branka, Terezija Poljane iz Polja
— Frančiško, Katica Dragovan iz Dolnje Lokvice — Antona. Francka štajdohar s Trate — Dušico. Darinka Rustja iz Podgore — Mira, Marija Banič z Broda — Jožeta, Anica Jakofčič iz Krasinca — Mi-rico, Danica Malnar iz Semiča — Nado, Marija Vintar iz Desinca r-Marijo, Marija Pajk iz Blata — Martina, Frida Globevnik iz Grmo-velj — Danico, Lefka Stojanovič iz Male Loke — deklico, Antonija Megle iz Jugorja — deklico, Ro-zalija Bobnar iz Prečne — deklico, Angela Salehar z Male Cikave — dečka, Anica Tome iz Gornje Stra-
UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA
»PRESKRBA«, Senovo
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
poslovalnice
KONFEKCIJA in
PLETENINE
v Vidmu-Krškem
Pogoj: VK delavec s 5 leti ustrezne prakse. Osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Prijave z življenjepisom sprejema uprava podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 4 05, 5.05 , 6.00 . 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
PETEK, 4. OKTOBRA: 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Zabavna zbora Norman Luboff in Miško Hočevar. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kako bomo zavarovali vrt pred zimsko škodo. 12.25 Domači na-pevi za prijetno opoldne. 13.30 Iz Skandinavije do Pirenejev. 14.35 Zvoki Iz Jugosluvije. 15.15 Napotki za turiste, 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Dragulji iz oper. 18.45 Iz naših kolekttvov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skladbe Zor-ka Prelovcu.
SOBOTA. S. OKTOBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redukciji. 9.25 Slavnostni zvoki ob prlčetku praznika. 10.15 Rezervirano za prenos slavnostne soje skupščine SR Slovenije. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Rcpun-šek: krompir, za potrošnjo in sumo preko zime. 12.25 Domači napovi za prijetno opoldne. 1.1.30 Iz našegu zabavnega arhivu 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 V narodnem tonu.
NEIIKIJA. 8. OKTOBRA: 8.00 Mladinska radijska igra —■ Usoda
nekega Charlvja, 9.05 Z jugoslovanskimi pevci, orkestri ln ansambli. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 11.00 Rezervirano za prenos slavnostnega zborovanja ob 20 letnici Kočevskega zbora. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 16.00 Humoreska — Iz partizanskega humorja. 17.30 Radijska igra — Mile Klopčič: Mati. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 »Pod llpco zeleno« . . .
PONEDELJEK. 7. OKTOBRA: 8.55 Za mlade radovedneže, 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob nurodni pesmi jugoslovanskih narodov. 10.35 NuS podlistek — R. Arthur: Usoda šuljivca. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Setev ozimln po škropljenju njiv s herbicidom si marin. 12.25 Domači napcvl za prijetno opoldne. 13.30 Pol ure pred štirinajsto. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbene uganke. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 Glasbene razglednico. 2000 Skupni program JRT — studio Zagreb.
TOREK. 8. OKTOBRA: 8 35 Glasba ob delu. 9.25 Mojstri simfonije. 10.15 Lepe melodije. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lek-šan: Gnojenje v sadovnjakih pred zimo. 12.25 Domači napevi za pri-
»ŽELEZNIMA«, Novo mesto
VAS VLJUDNO VABI, D.
OBIŠČETE
novo trgovino železninske stroke v Vidmu - Krškem
Odprli jo bomo
v ponedeljek, 7. oktobra 1963
Cenjene stranke posebej opozarjamo, da bo nova trgovina, v kateri boste dobili vso potrebno železnimi za gospodinjstvo, za obrtna in za vsa druga podjetja, odprta neprekinjeno
vsak dan od 7. do 15. ure!
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Francko Juršič, delavko iz Velikega Cerovca, je podrl kolesar in jo poškodoval po glavi, rokah in nogah; Anton Stravs, kovino-strugar iz Krupe, je padel z motorjem in si poškodoval glavo in levo roko; Jože Zupančič, zet posestnika iz Dolge Rake, je skočil z voza in si poškodoval desno go-go; Marija Kapušin, delavka iz Struge, si j» na cirkularki poškodovala desno roko; Alojz Sašek, bolničar z Brodu, je padel z motorja in si poškodoval desno koleno; Amalija Hruševič, upokojenka iz Ravnika, je padla 5 m globoko in si poškodovala desno roko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Pire, posestnik iz Gor. Leskovca, si je pri padcu z voza poškodoval glavo in levo roko; Franc Bogovič, sin posestnika iz Prosinca, je padel in si zlomil levo nogo; Jožica Grmovšek, delavka iz Globokega, si je pri padcu s kolesa poškodovala glavo; Olga Cimprešak, žena bolničarja lz Kraja Dolnjega, si je s koso poškodovala levo nogo; Marija Ci-zel, žena upokojenca iz Velikega Obreza, j« padla in si poškodovala levo nogo; Miro Malešič, hčer upokojenca iz Sevnice, je povozil avto in je dobila poškodbe po hrbtu; Štefka Fieglmiillor, posestnica iz Zupevca, si je pri padcu s kolesa poškodovala glavo in levo roko; 11.me Gcrjevič, posestnik iz Gor Lenartu je v stanovanju padel in si poškodoval rebra.
NESREČE
Trije v bolnišnico
28. septembr.i ob 21.30 se jc pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Dobra-vlcl. Proti Ljubljani je z osebnim avtomobilom potoval Leopold Jerman, v njegovem avtomobilu pa sta bili še dve sopotnici. Nemudoma je Jetrn,™ zuvll v levo ln zaprl pot
Jotno opoldne. 13.30 Za oddih in razvedrilo. 14.35 Novosti iz naše fonoteke. 15.30 V torek na svidenje. 10.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora . . . 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Veliki zabavni orkestri.
SREDA, !>. OKTOBRA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9,25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ruoul Jenčič: Tekmovanje v oranju za boljšo obdelavo zemlje. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30. Iz oper starih mojstrov. 14.35 Petindvajset minut Chopina. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Promenadnl koncert. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Štirikrat petnajst.
ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 8.40 Portret v miniaturi. 9.25 Iz oper Bedricha Smetane. 10.15 Prokofjev ln StnrVInski. 11.00 Pozor, nimuš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. Edl Senegačnik: XIX. mednarodni čebelarski kongres v Pragi. 12.25 Domači nnpevi za prijetno opoldne. 13.30 V paviljonu zabavne glasbo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Iz starejše češke koncertne litorature. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldan Brahmsovc glasbe. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Jožetu Rajku, ki je z osebnim avtomobilom pripotoval iz Ljubljane. Pri trčenju so se huje poškodovali Jerman in obe sopotnici, Rajk pa je dobil lažje poškodbe. Škodo na obeh avtomobilih so ocenili na okrog 1.2 milijona dinarjev.
S ceste v smernike
29. septembra ob 17.40 je Božidar Štrukelj vozil osebni avto po avtomobilski cesli. Pri Biču je uspešno prehitel neko vozilo, pri tem pa nenadoma zapeljal na desno bankino in na križišču podrl tri smernike.
Pes povzročil nesrečo
29. septembra se je v prvih večernih urah peljal po avtomobilski cesti z osebnim Avtomobilom neikl voznik. Pri Mrtvicah je pred njegovo vozilo skočil pes, ki. ga je avtomobil podrl na tla. Pes je obležal mrtev, na avtomobilu pa je bilo za okrog 50.000 dinarjev škode.
Pijanemu vozniku odvzeto vozniško dovoljenje
29. septembra, pol ure pred polnočjo, se je pripetila avtomobilska nesreča na cesti iii. reda na Otočeu. Proti Novemu mestu se je vračal z osebnim avtomobilom Anton Oberč, ki je pri vožnji skozi ovinek nenadoma zapeljal na levo ban-
kino in se ustavil ob obcestnem kamnu. Prometni organi so ugotovili, da je Oberč vozil vinjen — to je kasneje potrdil tudi zdravnik — in so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Na— vozilu je bilo za okrog 100.000 dinarjev škode.
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
List: beladone — volčje češnje (300 din), pelina, grenke deteljice, lapuha, melise, urnike, bršljana.
Rastline: pelina, gladišnika, ar-nike, tavžentrože, smetlike, melise, polaja, vodne kreše, dobre misli, škržolice, zlate rozge, zdravilnega jetičnika.
Korenine: beladone — volčje češnje, bodeče neže — kompave (300 din), angellke (300 din), regrada, pastinake, medvedovih tac, malega divjega janeža (700 din), velikega divjega janeža, srčne moči (250 din), gludeža (100 din), arnike, re-pinca, gabeza, trobentice.
Lubje: krhlike.
Plodove: borovnic (650 din),L bezga (140 din), jerebike (110 din), šipka (135 din), gloga (80 din), črnega trna (60 din), seme lanu.
Razno: gomolje jesenskega pod-leska.
PODJETJE »MESO« HRASTNIK
razpisuje DELOVNO MESTO ZA
— 2 KVALIFICIRANA MESARJA - SEKAČA
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanje za samce je priskrbljeno. Kandidati naj  vložijo ponudbe na gornji naslov podjetja najkasneje 8 dni po objavi razpisa.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKU IN IZDAJATELJI: občinski odbon SZD1< Brežice. Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Sevnica-Trebnie ln Vldejn-KrSko
UREJUJE UREDNIŠKI ODMORI Tone GosntK (B'av- j nI in odgovorni urednik). Rla Bnčer. Miloš lnkopec Drago Kastellc tn Ivan Zora«
IZHAJA vsnk četrtek - Posamezna Itevllka JO din
- Letna naročnina »00 din  polletna «50 din: p!ačljtv* le vnaprej. Za Inozemstvo uoo din - rekoči račun podružnici NB v Novem mastu: S0B-li-a0B-S - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto  Glavni trP ! .
- Poštni predal (3 - Telefon Jl-M? - Rokopisov W I fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno oodie"' -DELO- v Llubllanl
\