Krajevna skupnost -temelj samoupravljanja in delegatskega sistema
S preoblikovanjem krajevnih skupnosti želi-mo zagotoviti, da bo družbenopolitično delo pri nadaljnji ustavni preobrazbi KS v naši občini še bolj zaživela, da bo čimbolj uskJajeno, organizi-rano in da bo zajemalo tiste temeljne vsebinske probleme, ki KS gradijo kot temeljno samou-pravno skupnost,
K tej akciji v naši občini nismo pristopili nepripravljeni. Upoštevali smo sociološke, družbenoekonomske, politične, etnografske, prostorske in druge kriterije. Ob analiziranju podatkov in soočanju s stanjem glede razvoja in delovanja krajevne samouprave v naši občini z njeno ustavno koncepcijo, smo ugotovili, da
oblikovanost nekaterih KS ne omogoča bistve-nih premikov v smeri njihove preobrazbe v takšne soseske, v okviru katerih se gradijo hu-manejši družbeni odnosi!
Na podlagi teh vzrokov so se krajani v KS Malči Belič, Kolezija, Trnovo, Krim-Rudnik, . Škofljica in Ig odločili, da bodo z referendumom dne 20. aprila izglasovali preoblikovanje svojih sedanjih KS v dve, tri ali štiri krajevne skupno-sti. Pri odločitvi za to pomembno družbenopoli-tično akcijo so jih vodila naslednja izhodišča:
Njihovo krajevno skupnost je potrebno preo-blikovati tako, da bo ta prostorska Iokalna eno-ta postala čimbolj samoupravna in demokratič-na ter primernejši okvir za graditev pristnejših humanih odnosov.
Pri tem naj bi vse bolj stopali v ospredje raznovrstni programi kreativnega angažiranja skupin in tudi različne oblike družabnega življe-nja, ki naj bi vodile do tesnejše povezanosti pa tudi medsebojne pomoči in solidarnosti kraja-nov.
Pri preoblikovanju je potrebno upoštevati tu-di prostorski faktor in sicer tako, da bo njihova nova KS prostorsko zaokrožena, torej da je možno povezovanje in združevanje Ijudi na nje-nem območju na čim neposrednejši način.
V okviru nove KS morajo biti dane vse bi-stvene predpostavke in možnosti za uresničeva-nje samoupravljanja delovnih Ijudi in občanov na čim neposrednejši način. Pri tem pa seveda ne gre za samo oblikovanje ustreznih samoup-ravnih organov in organov družbenopolitičnil^ organizacij v lokalnem smislu krajevne skupno-sti, temveč za vsestranske možnosti odločanja krajanov prek delegacij in deletatov v skupščini družbenopolitične skupnosti in SIS ter družbe-nopolitičnih organizacij na širših ravneh.
Pomemben faktor preoblikovanja je tudi pri-čakovana odprtost nove KS. To pomeni, da le-ta ne bo zaprt sistem ampak odprta navzven — obrnjena v družbo kot celoto ter kot taka, ne bo omejena zaradi vidika svoje teritoria/nosti.
Pričakuje se tudi večja mobilnost in angažira-
nje krajanov ob neposrednem reševanju zadev skupnega pomena. To pa pomeni večje število kadrov različnih znanj in usposoMjenosti, ki
bodo prevzemali različne naloge in odgovorno-sti v novo oblikovanem prostoru. Na ta način bodo krajani nedvomno morali prevzemati več-jo odgovornost za celotno dogajanje v lokalnem prostoru ter bodo na ta način vplivali, da se zmanjša razkorak med sfero individualnega in sfero skupnega.
Pri preoblikovanju KS so imeli krajani tudi v vidu za svoje delovanje določeno materialno osnovo. To pa jim omogoča le OZD s svojo materialno proizvodnjo, kar pa seveda ne po-
meni, da mora imeti vsaka na novo obltkovana KS na svojem teritoriju OZD, saj se bodo nepo-srednejši stiki zagotavljali zlasti preko delavcev tistih OZD, ki stanujejo v KS. To velja pred-vsem za planiranje potreb in razvoj KS ter financiranje njene dejavnosti.
Ob tem pa se ne pozablja tudi na prostorske, tehnične in materialne možnosti za delovanje organov novo oblikovanih KS. Ti pogoji v fazi oblikovanja še niso idealni in so v marsikaterih primerih najdene le zasilne rešitve. To pa nas seveda ne sme ovirati pri uresničevanju koncipi-rane naloge, ki smo si jo zastavili. Referendum o preoblikovanju KS mora biti uspešno izveden. Izkušnje namreč kažejo, da se po preoblikova-nju vsi problemi KS bistveno hitreje in uspešne-je rešujejo, kot pa v postopku priprav na preo-blikovanje. Naj sklenem ta zapis ob tej akciji naj krajevna skupnost v skladu z ustavno kon-cepcijo postane temelj samoupravljanja in dele-gatskega sistema.
Pripomniti pa moram, da po uspešno konča-nem referendumu samo preoblikovanje, zlasti pa preobrazba krajevnih skupnosri še ni konča-na. Gre torej za kontinuiran proces na katerega je potrebno gledati kot na nujno povezano in koordinirano delovanje vseh subjektivnih sil v krajevnih skupnostih, OZD in občini.
.     PETER VRHUNC