TURIZEM IN ALPSKA POKRAJINA 
Matjaž Jeršič 
P o s p e š e v a l n i d e j a v n i k i a l p s k e g a t u r i z m a 
Alpe so poleg Sredozemlja eno izmed najpomembnejših turističnih območij Evro-
pe. Čeprav so tradicionalna turistična pokrajina, se je turizem uveljavil kot 
ena izmed poglavitnih dejavnosti in faktor preoblikovanja prostorsko obsežnih 
območij šele po letu 1950. Povečan turistični pomen Alp po tem letu je pogoje-
valo več pospeševalnih razvojnih dejavnikov. Med njimi so bili pomembni zlasti 
naslednji: 
- Množičnost turizma. V zahodnih in srednjeevropskih deželah je po tem letu 
turizem postal resnično množičen pojav, ki je zajel, za razliko od predvoj-
nega obdobja, vse socialne sloje prebivalstva. 
- Hitra motorizacija in hkrati gradnja sodobnega cestnega omrežja iz gospodar-
sko visoko razvitih in urbaniziranih območij zahodne in srednje Evrope v Alpe 
oziroma skozi nje, je vplivala na disperzijo turizma v številna nova območja. 
Pred drugo vojno je bil turistični razvoj namreč omejen predvsem na tiste 
doline, ki so bile prometno povezane z železniškimi progami. 
- Nove rekreacijske navade. Tradicionalnim turističnim oblikam, predvsem po-
letnemu letovišč ar ske mu in zdravstvenemu turizmu, so se pridružile nove, 
med katerimi je bil posebej pomemben turizem s športnorekreativnimi nagi-
bi. Med rekreativnimi aktivnostmi so nekatere, zlasti smučanje in planinstvo, 
vplivale na prevrednotenje naravnih prvin pokrajine. Turistično privlačna so 
postala šteVilna nova območja, primerna za obe našteti aktivnosti rekreacije. 
Pred uveljavitvijo športne rekreacije, kot poglavitnega nagiba, so bili v 
ospredju nagibi, zaradi katerih so bili za razvoj turističnih krajev pomembni 
predvsem tako imenovani "doživljajski potencial" pokrajine, to so zunanje 
oziroma fiziognomske privlačnosti pokrajine ter bioklimatski pogoji. Z uve-
ljavitvijo smučanja pa so postali pomembni številni novi predeli, ki so dose-
daj veljali kot doživljajsko nezanimivi. To velja zlasti za zaobljena, relativno 
monotona območja nad zgornjo gozdno mejo v centralnih Alpah. 
- Spremenjeni ekonomski pogoji razvoja turistične infrastrukture. S prostorsko 
koncentracijo turističnih tokov v posebej primerna območja, z uveljavitvijo 
novih rekreativnih aktivnosti, zlasti smučanja, ki terjajo posebno infrastruk-
turo (zlasti vertikalne vzpenjače). ter s časovno razširitvijo turistične sezone 
iz poletnega tudi na zimsko obdobje je turizem postal zanimiv ne zgolj kot 
dodatna, temveč kot osnovna gospodarska funkcija. V številna alpska območja 
se je zato usmeril kapital. Na eni strani gre za vlaganja države z namenom, 
da bi z razvojem turistične infrastrukture pripomogla k odpravi relativno manj 
x 
Dr. , izr . prof . , Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, 
Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 
67 
razvitih gorskih območij, ki jih spremljajo socialni problemi in gospodarsko 
nazadovanje ter opuščanje kulturne pokrajine. Na drugi strani pa gre za naložbe 
zasebnega kapitala, ki je v turizmu marsikje našel donosno možnost vlaganja. 
Raznim podjetjem, ki so investirala v turistično ponudbo, zlasti v hotele in 
žičnice, se je pridružila množica individualnih investitorjev, ki so svoja sred-
stva vlagali v nakup zemljišč in gradnjo počitniških stanovanj. 
R a z m e s t i t e v t u r i s t i č n i h b i v a l n i h z m o g l j i v o s t i 
Turistični bivalni objekti, kot najbolj vidni učinki turizma, so nepopolno regi-
strirani. Sorazmerno visoko število zasebnih počitniških stanovanj, ki pred-
stavljajo marsikje v Alpah pomemben del turistične ponudbe, v uradni statisti-
ki ̂ posameznih dežel ni natančno zabeleženo. Iz priložene preglednice, sestav-
ljene po uradnih statističnih virih, je razvidno, da je trenutno v Alpah nad 
3,1 milijonov turističnih postelj, po oceni, ki zajema tudi neregistrirane po-
stelje v počitniških stanovanjih, pa znaša njihovo število okrog 4 milijone. 
Vrstni red alpskih dežel, glede na število turističnih postelj, kaže, da so na 
prvem mestu avstrijske Alpe z okrog 1,3 milijona turističnimi posteljami, na 
drugem mestu so švicarske, na tretjem italijanske Alpe itd. (glej tabelo l ) . 
Intenzivnost turistične ponudbe, ki jo izražamo z gostoto turističnih postelj na 
1 km , pa je največja v bavarskimi Alpah z 28 posteljami na kvadratni kilome-
ter (v nadaljnjem bes^lilu p/km ) , slede švicarske -Alp*̂  in italijanska pokraji-
na Trentino s 27 p/^m , nato avstrijske Alpe s 24 p/km in italijanska Južna 
Tirolska s 23 p/km . Našteta območja Alp so turistično najbolj močno razvita, 
saj je v drugih obmc^jih ta kazalec nižji od 20 p./km . Za slovenske Alpe zna-
ša komaj 2,4 p./km , kar kaže, da je bil tod turistični razvoj znatno manj 
močan kot v predhodno naštetih turističnih regijah alpskega turizma. 
Navedeni kazalci o gostoti turističnih postelj, zlasti v švicarskih, bavarskih in 
tirolskih Alpah, so hkrati indikatorji, ki opozarjajo na močno turistično pozi-
davo oziroma naseljevanje alpskih pokrajin, kar lahko povzroči resne težave 
samemu turizmu, saj se privlačnost pokrajine, zaradi katere ljudje sploh pri-
hajajo v Alpe, s pretirano pozidavo zmanjšuje. Z zazidavo gorskih dolin se pre-
prečuje ali ovira uživanje naravnih in kulturnih vrednot pokrajine. Ljudje si 
namreč želijo preživeti svoj prosti čas v pokrajini, drugačni od vsakodnevnega 
urbanega, pogosto neprijaznega okolja. V številnih turističnih krajih se zaradi 
visoke gostote in razpršene gradnje turističnih objektov oblikujejo mestna nase-
l ja, ki jih spremljajo problemi, kot so: prometni zastoji, pretirana gneča na 
rekreacijskih površinah, oviranje dostopa do obal ali drugih privlačnih delov 
pokrajine, pretiran hrup, vedno več tehničnih objektov na izpostavljenih poboč-
jih in dr. 
68 
o 00 
o -
t-t 
O *-> 
o 1 
fl 
N 
C 
>o 
C 
N 
A 
lp
e 
sk
u
pa
j 
17
0.
68
8 
> 
3.
11
3.
91
8 
S
lo
ve
n
sk
e 
A
lp
e 
5.
05
3 
11
.9
47
 
50
 
3,
8 f 
CM 
Fr
an
co
sk
e 
A
lp
e 
41
.5
00
 
47
7.
86
5 45
 7 8
,7
 
CM 
rH 
Š
vi
ca
rs
k
e 
A
lp
e 2
7.
38
0 
74
2.
69
2 69
 
56
 
4,
1 r-
r-j 
B
av
ar
sk
e 
A
lp
e 
4.
65
0 
13
4.
24
2 17
 7 
8
,1
 
oo CM 
It
al
ij
an
sk
e 
A
lp
e 
39
.5
05
 
49
6.
26
7 62
 
25
 
8
,7
 
O t-H 
A
vs
tr
ij
sk
e 
A
lp
e 
52
.6
00
 
1.
25
0.
90
5 
10
8 84
 
6
,3
 
CM 
> 
<0 
>w 
t1 CM 
•S £ 
CU M 
> - I t S S-
B B s | „ -O 
a g 4 e g »g m 
> > P« ~ 
S SJ • ^ o 
•C/] • > Z, 0, ^ 
•—i •—t 
B 
a E 
_-. « 
<N oo 
o i—« \ 
Ih o 
N 
H 
U Cl 
C 
3 
C 
rt 
C . vi 
0 — 
5 
i - ) 
•a 
c 
3 
1 
"rt c o 
'5 
o K 
I 
w 
'M 
O 
w 
C 
in 
o 
2 
a . 
i / ) 
o 
a 
o 
C 
•«, 
(1) 
(-i n 
CL, 
69 
S t r u k t u r a t u r i s t i č n i h b i v a l n i h z m o g l j i v o s t i 
V novejšem času se veča pomen počitniških stanovanj. Poleg želje "tujcev" iz 
nealpskih območij, da bi si kupili počitniško stanovanje, na kar vpliva več de-
javnikov (vlaganje denarja v stvarne vrednosti oz. nepremičnine, prestižni 
razlogi i td . ) , pospešuje razvoj te vrste objektov še niz drugih faktorjev. V no-
vih turističnih naseljih, zlasti v višji nadmorski višini, vpliva na velik delež 
teh objektov tudi problem delovne sile. V hotelskih objektih tistih naselij, ki 
imajo kratko turistično sezono, stalna delovna mesta vplivajo na bistveno pove-
čanje cen turističnih uslug. Cene najemanja počitniških stanovanj so zato v pri-
merjavi s hotelskimi precej nižje. 
Pregled pomena osnovnih turističnih bivalnih zmogljivosti, to je turističnih po-
stelj v hotelih in pensionih po posameznih območjih Alp kaže, da njihova vloga 
od vzhoda proti zahodu postopoma slabi. V jugoslovanskih, avstrijskih in ba-
varskih Alpah je delež osnovnih bivalnih zmogljivosti povsod višji od 50%. V 
švicarskih in francoskih Alpah pomen teh zmogljivosti upada, tako da znaša v 
severnem delu francoskih Alp njihov delež le 24%, v južnem pa le 15%. Za fran-
coske Alpe je namreč značilen visok delež postelj v počitniških stanovanjih. Za 
to je več vzrokov. Tu je v nasprotju z drugimi alpskimi območji dominanten 
zimski turizem in številne prenočitvene zmogljivosti so izkoriščene le v zimski 
sezoni. Razen tega so številni francoski turistični centri nastali po drugi svetov-
ni vojni na osnovi povsem svojstvenih razvojnih izhodišč. Medtem ko so se v 
drugih območjih Alp turistični kraji v večji meri razvijali v tradicionalnih do-
linskih naseljih in ob navezanosti na domače prebivalstvo, ki je gradilo predvsem 
hotelske objekte, penzione ali zasebne turistične sobe, so številni francoski 
gorski turistični kraji nastali na povsem novih lokacijah brez neposredne soude-
ležbe domicilnega prebivalstva. V takih krajih je bil že po načrtih predviden 
pretežen del turističnih ležišč v počitniških stanovanjih, večinoma v večstano-
vanjskih blokih. Ta stanovanja uporabljajo lastniki le določen čas v letu, sicer 
pa so na razpolago drugim turistom kot "javne" turistične zmogljivosti. 
V e l i k o s t t u r i s t i č n i h k r a j e v 
Vedno močnejše zgoščevanje turizma v nekaterih območjih Alp se kaže tudi v 
oblikovanju vedno večjih turističnih krajev, pravzaprav mest, ki zaradi pogosto 
razpršene pozidave, obsegajo precejšnje površine. V Alpah je vedno več posa-
meznih naselij, v katerih je turizem osnovna funkcija in v katerih število tu-
rističnih ležišč presega 5.000 postelj. Vedno več pa je tudi turističnih aglome-
racij, ki so običajno sestavljene iz večjega turističnega kraja, s katerim se 
osnovne bivalne zmogljivosti: hoteli, penzioni, moteli 
dopolnilne bivalne zmogljivosti: zasebne turistične sobe, počitniška stano-
vanja (ki jih oddajajo turistom), počitniški domovi 
70 
Š T E V I L O T U R I S T I Č N I H P O S T E L J IN Š T E V I L O S T A L N E G A PREBIVALSTVA 
V T U R I S T I Č N I H A G L O M E R A C I J A H ALP 
71 
zraščajo manjši okoliški kraji, ki tvorijo v fizičnem in funkcionalnem smislu 
(s turistično infrastrukturo povezano) enotno turistično območje. Take turistič-
ne aglomeracije, ki jih običajno povezuje skupen sistem žičnic in smučišč ter 
pogosto tudi interni javni cestni promet (avtobusni promet), dosegajo ali pre-
segajo v številnih primerih 30.000 turističnih ležišč (glej tabelo 2) . Ponavadi 
se v take aglomeracije zraščajo naselja posameznih alpskih dolin (glej grafično 
prilogo l ) . 
Tabela 2: Največje turistične aglomeracije v Alpah - po številu turističnih 
ležišč - skupina krajev z nad 20.000 posteljami 1980 
K r a j država s k u p n o 
število postelj 
Chamonix Francija 34.120 
Coure hevel Francija 30.000 
Megeve Francija 28.260 
Serre-Chevalier Francija 26.200 
Saint-Gervais Francija 24.000 
Morzine Francija 23.800 
Tigues Francija 23.000 
La Grande - Plague Francija 22.140 
-L'Alpe d'Herez Francija 20.850 
Les Deux-Alpes Francija 20.000 
Davos Švica 30.580 
Verbier Švica 22.900 
Zermat Švica 20.650 
Take zgostitve v ekološko občutljivih gorskih območjih pa porajajo tudi nove 
probleme v zvezi z varovanjem naravnega okolja. Posegi, ki jih terja gradnja 
turistične infrastrukture, zlasti žičnic in smučarskih prog, povzročajo težave 
zaradi vzpostavljanja novega, umetnega ravnotežja predvsem zaradi močnega 
krčenja gozdov za smučišča ter s tem povečanega vodnega odtoka ali tudi po-
večane nevarnosti zaradi snežnih plazov. Zaradi turističnega aglomeriranja 
pa se povečuje tudi obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami in trdnimi od-
padki, ki jih je v ozkih gorskih dolinah vedno težje ustrezno odlagati. 
N o v i t i p i t u r i s t i č n i h k r a j e v 
Tradicionalni alpski turistični kraji so se razvijali pretežno v območju stare, 
stalne poselitve. Razvoj zimskega turizma pa je povzročil nastajanje novih tu-
rističnih krajev v območju subekumene, torej v dotedaj le sezonsko poseljenih 
ali sploh neposeljenih območjih, celo tik ob ločnici večnega snega. Pomikanje 
novih turističnih krajev v višje predele Alp je pogojeno z željo po lociranju v 
območjih s čim daljšim in zanesljivim trajanjem snežne odeje. 
Pri tem sta se uveljavila dva različna načina razvoja. Pri prvem so ostali tu-
ristični kraji z večino turistične superstrukture (hoteli, gostinstvo) v dolinah, 
od koder vodijo v višja gorska območja predvsem žičnice. Pri drugem načinu 
pa so zgradili povsem nova turistična naselja v do tedaj neposeljenih območjih, 
in to v nadmorski višini nad 1500 m ali celo nad 2000 m, to je ob vznožju naj-
višjih gorskih pobočij, ki so primerna za smučanje. 
Ob gradnji teh zimskošportnih središč so uvajali tudi nove arhitektonske re-
šitve, da bi na ta način oblikovali funkcionalne optimalne kraje. Primeri takih 
krajev so zlasti francoski zimskošportni centri, imenovani tudi "središča iz 
retorte". Razvoj teh krajev je podpirala državna uprava, ki je finansirala osnov-
no opremljenost izbranih gorskih območij s prometnimi, energetskimi in vodni-
mi objekti, zagotovila finančno pomoč in specialne kreditne pogoje za izgradnjo 
samih centrov, prav tako pa je tudi odločala pri izboru lokacij in projektov. 
Pri gradnji so uveljavljali novo zasnovo, katere osnovna značilnost je koncen-
trirana gradnja objektov ter optimalna povezava gorske okolice s turistično in-
frastrukturo oziroma žičnicami in smučišči, ki vodijo iz središča naselja in 
se vanj ponovno stekajo. 
Koncept središč "iz retorte", ki se je uveljavljal po letu 1960 in doživljal razne 
razvojne inačice, so upoštevali pri gradnji številnih novih krajev zlasti v Fran-
cij i in Italiji. Trenutno je v Alpah več kot 45 krajev v nadmorski višini nad 
1500 m, pri katerih se je uveljavila navedena razvojna zasnova. V teh krajih je 
trenutno več kot 250.000 turističnih postelj, od tega le dobrih 81.000 v hotelih 
in penzionih ter preko 171.000 v počitniških stanovanjih. 
Tak razvoj doživlja tudi precej kritik. Poglavitni problem je , da so taka sredi-
šča odrezana od tradicionalnih naselij in njihovih prebivalcev ter zato ne vpli-
vajo na pospeševanje razvoja manj razvitih agrarnih gorskih območij. S tem pa 
tudi ne vplivajo na neposredno socialno in poselitveno integracijo turistične in 
tradicionalne poselitve. Kritiki tudi opozarjajo na problem vzdrževanja takih 
monostrukturnih turističnih naselij v primeru gospodarskih kriz, saj je lahko 
njihovo funkcioniranje uspešno le v primeru stalnega množičnega turističnega 
obiska. Obratovanje turistične in splošne infrastrukture terja namreč sorazme-
roma visoke stroške. 
73 
T u r i s t i č n e v . ^ e n j a č e 
Specifičen in pomemben neposredni učinek turizma v Alpah je turistična verti-
kalna prometna infrastruktura oziroma vzpenjače. 
Trenutno v celotnih Alpah obratuje najmanj 10.000 raznih vrst mehaničnih vzpe-
njač. Leta 1980 je bila najvišja zmogljivost vzpenjač v avstrijskih Alpah, in si-
cer je znašala 453,8 milijonov oseb/uro x višinski meter. Na drugem mestu so 
bile francoske Alpe s 339,3 mili j . oseb/h x Hm in na tretjem švicarske Alpe 
z 233,0 mil i j . oseb/h x Hm (glej tabelo 3) . 
Med različnimi vrstami vzpenjač prevladujejo vlečnice, katerih delež se vrti 
v posameznih regijah okrog 70%. Delež velikih gondolskih žičnic je relativno 
nizek in le v Švici dosega 20% od vseh vzpenjač. Izredno močan razmah vzpenjač 
je razviden iz podatkov o njihovi rasti v Avstri j i , kjer se je njihovo število od 
leta 1950 do 1979 povečalo od 46 na 3.485, kar pomeni v razmerju 1:7, v fran-
coskih Alpah pa celo v razmerju 1:34. 
V najnovejšem času je za številne alpske kraje značilna tudi pospešena gradnja 
drugih oblik turistične infrastrukture, ki naj bi gostom zagotovila možnosti za 
rekreacijske aktivnosti v slabem vremenu. S tem v zvezi grade pokrite objekte 
za tenis, jahanje, plavanje itd., kar zahteva vedno več prostora. 
Z a k l j u č n i p r e g l e d 
Učinke turizma na alpsko pokrajino je možno posplošeno strniti v naslednjih 
skupnih ugotovitvah: 
- Z velikimi kapitalnimi investicijami v infrastrukturo, predvsem za potrebe 
smučanja, je visokogorski svet v višini med 2.000 in 2.800 m marsikje po-
stal območje zimskega turizma. 
- Gorska območja v višinskem pasu med 800 in 2.000 m pa so zaradi klimat-
skih značilnosti postala območja razvoja poletnega in zimskega turizma 
(glej grafično prilogo 2) . 
- V nižjih nadmorskih višinah Alp ima turizem relativno majhen pomen. Izje-
ma so območja ob jezerih ali v izletniški coni večjih mest. 
- Vpliv turizma na tradicionalno poselitev Alp je zelo različen. V območjih, 
kjer je prišlo do participacije širših slojev domačega prebivalstva v turizmu, 
je le-ta v glavnem vplival na ohranitev njihove socialne in gospodarske samo-
stojnosti in s tem na obstoj in nadaljnji razvoj tradicionalnih naselij. V tistih 
predelih Alp, kjer se je turizem razvijal izven tradicionalnih naselij in brez 
sodelovanja domačega prebivalstva, pa je marsikje prišlo do polarizacije 
74 
K 
ü w c (D > 
O 8. 
vO 
ON 
in oo CM » 
ON O CM 
ON 
CO 
O 
CM 
OO ON 
t - H 
<1> i2 oo co M xj< O CO 0 CM co 
U • • C ai CM ON rt ft CO M -i co u. <; 
JS w 
Í-I m u a 
•w < 
o 
ON 
CM 
co 
CO ON • 
co CM 
O 
CM 
JS W U CO > 
m <; 
a 
in i-i 
O N 
ON 
C O vO • 
O 
co 
O vo ON 
JS w 
C m s K « ir 
ä c 
CM 00 
orí 
ON 
co 
co 
co 
in in r- «-i 
S w 
a w > 
<, < 
in oo o co 00 • 
co 
in 
in oo 
4-» 
w 0 
> 
>o > >o 
0 «3 " — ) rt ••—> 
r-H C en c O 
> 
s a 
N 
0 
Ë 
a 
N 
O 
O 
va N í> T~t 
¿ > 
N 4-1 
W >N 0 
0) > 
i—i '•—ï .—1 tí u> 
u 
y 'S 
a 
>u <B â t > w 
rt J<¡ 
•C 
. „ w c 
.s >.y 
> £> >N 
5 já u 
75 
K M E T I J S K A P O K R A J I N A IN T U R I Z E M 
prof i l p r e k o V z h o d n h Alp 
N S 
¡ARDSK0JEZERO 
TORISTIČRE KMETIJE 
POSAMEZNE TIRISTIČIE KMETIJE 
o o o LETOVlJfA 
GOZD 
* • * ČOKA PROPADANJA KULTORKE POKRAJINE 
PROPADAJOČE VASI 
E 3 
L°.y..H PLANINE 
EjLif,'.] NERODOVITNO 
• • • INTENZIVNE IILTUIE 
(>" ó °| NEKDAJ INTENZIVNE KSLTBRE SEDAJ V M0ÍNEM UPADANJI) 
i Q " • ' 
TIROLSKE 
150 j J CE IT «Al NE ALPE 
3001 APNENIŠKE ALPE 
DOLOMITI 
TIROLSKE 
CENTRALNE ALPE 
ZIMSKOŠPORTRI TURIZEM 
POLETRI IN ZIMSKI TURIZEM 
Prirejeni >o:E .Lichtenberger lnttbrgck 1371 
(AROSKO JEZERO 
IZLETNIŠKI TIRIZEM 
POLETNI TURIZEM 
EE-IM ii|H|rillji 11-13051* 
76 
med območji z nazadovanjem prebivalstva in naselitve nasploh ter območji 
s turističnimi "urbaniziranimi" naselji. To kažejo podatki o manjšanju go-
stote prebivalstva v nekaterih območjih ter hkrati o večanju gostote in nasta-
janju mestnih naselij na drugih območjih. Tako je na primer gostota prebi-
valstva v francoskem^centralnem masivu celo pod 4 preb./km", na Tirolskem 
pa kar 370 preb. A m . 
V območjih s poletno in zimsko turistično sezono, v katerih je privlačna 
agrarna pokrajina nujna podlaga za razvoj turizma, se kažejo težnje po ohra-
nitvi kmetijske rabe. V višjih gorskih predelih nad zgornjo gozdno mejo pa 
turizem večinoma ni vplival na obstoj tradicionalnega kmetijskega gospodar-
jenja. 
V razvoju turističnih naselij se v naravno ugodnih območjih Alp kažejo težnje 
po vedno večji koncentraciji turistične superstrukture in infrastrukture in s 
tem po oblikovanju vedno večjih turističnih naseljih, s podobno strukturo kot 
v neturističnih mestih. To pomeni nastajanje mestnega jedra z visoko gosto-
to turističnih ležišč, visokimi cenami zemljišč, visoko izrabo zemljišč, pa 
tudi s podobnimi problemi varstva okolja. 
Eden izmed najpomembnejših učinkov razvoja turizma v zadnjih letih je pov-
praševanje po počitniških stanovanjih raznih vrst. Pritisk na zemljišča, ki 
ga poraja ta oblika gradnje, je uspelo z ustrezno zakonodajo regulirati le v 
nekaterih območjih, zato se ta oblika še naprej širi in pomeni vedno bolj po-
memben faktor preoblikovanja Alp, hkrati pa tudi izrazito problematičen. 
77