Arhivi 27 (2004) št. 1, str. 73-82 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije 73 UDK 061.23:377" 1954/2004" Prejeto: 15. 6. 2004 Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ali Arhivčkovi se potepajo 1954-2004 MIJA MRAVLJA arhivski tehnik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, Savska cesta 8, SI-4000 Kranj IZVLEČEK V prispevku so opisane strokovne ekskurzije članov Arhivskega društva Slovenije v petdesetih letih delovanja društva. Po prvih skromnih začetnih strokovnih ekskurzijah v petdesetih letih po takratni Jugoslaviji, predvsem pa Sloveniji in Hrvatski, in brez njih v šestdesetih in večini sedemdesetih let so se začele vrstiti strokovne ekskurzije predvsem na Vzhod: Poljsko, Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Češkoslovaško in tudi Zvezno republiko Nemčijo. Sledile so Avstrija, Nizozemska, Velika Britanija in Irska, Češka, Švica, Italija (Toskana), Kitajska, Dubrovnik in Črna gora, Turčija in Nemčija. Na ekskurzijah je bilo vedno zadovoljeno vsem potrebam: zgodovinskim, turističnim, gastronomskim in seveda družabnim, predvsem pa strokovnim arhivskim, saj so bili v potovanje vedno vključeni tudi ogledi arhivov in sorodnih institucij. Člani društva so se tako spoznavali z različnimi arhivskimi teorijami in praksami, si ogledovali stare in nove arhivske zgradbe in izmenjevali izkušnje s tujimi kolegi. Strokovne ekskurzije so bile vedno tudi priložnost za druženje med člani društva, saj so prav prijateljski odnosi med sodelavci najboljša podlaga za dobro in uspešno strokovno delo. KLJUČNE BESEDE: strokovna ekskurzija, Arhivsko društvo Slovenije, arhiv, Arhivčkovi ABSTRACT BRIEF PRESENTATION OF PROFESSIONAL EXCURSIONS OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA THE ARCHIVES ON A DAY TRIP 1954-2004 This paper describes professional excursions of the members of the Archival Association of Slovenia in the fifty years of the Association's existence. The first modest excursions in the 1950's took them across Yugoslavia, to places in Slovenia in Croatia, but none were organised in the 1960's and for the most part of the 1970's. After that, they were mainly oriented to the East: Poland, the Soviet Union, Hungary, Czechoslovakia and the Federal Republic of Germany; later to Austria, Holland, Great Britain and Ireland, the Czech Republic, Italy (Tuscany), China, Dubrovnik and Montenegro, Turkey and Germany. These excursions always proved rewarding in many ways: in terms of history, tourism, gastronomy and social life, but specifically regarding the growth of expertise, as the travel always included the visits of archives and similar institutions. This way, the Association members learned different archival theories and practices. They could compare archive buildings, old and new, and share their experience with colleagues from abroad. These expert excursions gave the members an opportunity to socialize, which is of great importance, since friendly relations between co-workers are believed to form the best basis for good and successful work in any professional field. KEY WORDS: expert excursion, Archival Association of Slovenia, the Archives 20 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2004), št. 1 Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..str. 73-82 Leto Država Uradni obiski arhivov in sorodnih institucij 1958 Jugoslavija ? 1959 Jugoslavija ? 1979 Poljska Arhiv starih listin v Varšavi Arhiv za gradivo po letu 1918 v Varšavi Vojvodski arhiv v Krakovu Arhiv dokumentacije v Varšavi 1981 Sovjetska zveza Državni arhiv Azerbajdžanske SSR v Bakuju Državni arhiv Krimske oblasti v Simferopolu Azerbajdžanska državna republiška biblioteka v Bakuju Muzej starih rokopisov Matenadaran Maštoca v Erevanu Ukrajinski državni muzej knjige in knjižnega tiska v Kijevu 1988 Zvezna republika Nemčija Državni arhiv v Münchnu Inštitut arhivske šole v Marburgu Državni arhiv v Marburgu Nemški zvezni arhiv v Koblenzu Državni arhiv v Wiesbadnu 1989 Madžarska Arhiv v Zali Arhiv v Veszpremu 1990 Madžarska Mestni arhiv v Budimpešti Državni arhiv za starejše gradivo v Budimpešti Državni arhiv za novejše gradivo v Budimpešti 1991 Češkoslovaška I. oddelek Državnega arhiva v Pragi Državni arhiv v Pragi Filmski arhiv pri C eškoslovaškem filmskem zavodu v Pragi 1992 Avstrija Arhiv nemškega viteškega reda na Dunaju Avstrijski državni arhiv na Dunaju 1993 Nizozemska Osrednji državni arhiv v Haagu Mestni arhiv v Amsterdamu Arhiv za selekcioniranje gradiva v Winschotnu Mestni arhiv v Groningenu 1995 Velika Britanija, Irska Angleški državni arhiv v Londonu Škotski državni arhiv v Edinburghu Državni arhiv Severne Irske v Belfastu Nacionalni arhiv v Dublinu 1997 Češka Državni arhiv v Pragi 1998 Švica Državni arhiv kantona St. Gallen v St. Gallnu Samostanski arhiv v St. Gallnu 1999 Italija/Toskana Državni arhiv v Sieni 2000 Kitajska Glavni zgodovinski arhiv Kitajske v Pekingu 2001 Dubrovnik, Črna gora Državni arhiv v Dubrovniku Državni arhiv Črne gore, oddelek v Kotorju Državni arhiv Črne gore na Cetinju 2002 Turčija Osmanski arhiv v Carigradu 2003 Nemčija Arhiv in muzej knežje družine Thurn und Taxis v Regensburgu Državni arhiv pruske kulturne dediščine v Berlinu Nekakšen pregled strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije v petdesetih letih sem naredila za začetek in ugotovila, da bo letošnja ekskurzija v Provanso (s predpostavko, da bomo tja zares šli, o tem pa ne dvomim, ker je vse napeljano tako) devetnajsta po vrsti. Seveda dovolim tudi oporekanja: morda sem katero izpustila (v petdesetih in šestdesetih letih še nisem vedela, kaj je arhiv, kaj šele arhivsko društvo in torej nisem bila "in"), zraven pa sem pritaknila tudi katero izmed ne čisto uradno društvenih, ki je imela kakšne arhivske barve. Vemo, da kebrova (tudi Kebrova!) leta prinašajo marsikatero težavo in meni se je zgodil več mesecev trajajoč bolniški dopust in tako nisem mogla zgrabiti ribe pri glavi (beri: nisem mogla pregledati primarnih zgodovinskih virov -arhivskega gradiva Arhivskega društva Slovenije), ampak sem se "posluževala" le sekundarnih tiskanih virov (glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije Arhivi in Obvestil Arhiva Republike Slovenije). Toliko v vednost, ko bo kateri od Arhivčkovih kritično ugotovil: "Tisto strokovno ekskurzijo je pa pozabila!" Od tod tudi 0b-50 letnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2004), št. 1 Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..str. 73-82 75 naslov Poskus prikaza ..., ki ne pomeni čisto nič drugega, kot vnaprejšnje opravičilo, da morda vse, kar je napisano, ni čisto res in stoodstotno. Tudi posvetovanja in zborovanja Arhivskega društva Slovenije so bila, pa niso bila, pa so zdaj spet dopolnjena (začinjena) s kakšno krajšo ekskurzijo: v Gornji Senik v slovenskem Porabju (1968), Gornji Tarbi v Beneški Sloveniji (1972), na Obirsko na Koroškem (1974), v Kostel ob Kolpi, Delnice in Vinico (1977) in še kam, se je pa tudi (nekajkrat) zgodilo, da so načrtovane ekskurzije zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadle (1987 po Istri - Grožnjan, Motovun, Krkavče, Raven, 1996 naJCoroško in Gradi š-čansko - Celovec, Osoje, Železno). V spominu pa imam tudi, da smo se po zborovanju (ali posvetovanju) v Ormožu (saj ni pomembno, katerega leta) tudi zaradi majhnega števila prijavljenih odločili, da se bomo prijavljenci podali na pot kar s svojimi avtomobili. Edino, kar še vem o tem izletu, je, da smo se imeli ful dobro. Leta 1998 je bila načrtovana resna strokovna ekskurzija v Grčijo, a je odpadla (žal!) zaradi političnih vzrokov na jugu Balkana (žal!). Z opisovanjem arhivskih raj ž so se v glavnem trudili društveni tajniki Vladimir Kološav Brane Kozina in Gašper Smid, pa tudi Marjeta Campa, Vladimir Zumer, Slavica Tovšak, Vesna Gotovina, Aleksander Žižek in Polona Mlakar, sama pa sem prispevala nekaj resno-neresnih štorij in historij iz serije o Arhivčkovih, Tudi zaradi sebe upam, da bo nastala še (prene)katera. Zdaj pa in medias res! V petdesetih letih naše oči in misli še niso bile tako usmerjene v tujino, ampak bolj po naši takratni širši domovini. Arhivčkovi so tako leta 1958 (predvidevam, da z avtobusom, morda z vlakom) potovali po Slovenskem primorju, Istri in Reki, leta 1959 pa so naskočili Maribor, Va-raždin, Zagreb in Zadar, Nedvomno so si v teh mestih (ali vsaj nekaterih) ogledovali arhive, muzeje in zgodovinsko-turistične znamenitosti. Iz že znanih "kebrovih" razlogov svetujem tistim, ki bi se na vsak način želeli natančneje spoznati opisani poti, da si v ARS-u naročijo fond Arhivsko društvo Slovenije in pregledajo gradivo (menda fascikel 4). Šestdeseta so bila leta suhih krav, o kakšnih strokovnih ekskurzijah ni bilo govora in šele konec sedemdesetih so se začeli prvi tipajoči poskusi. Pa ne kar takoj v beli svet; najprej na Vzhod. Vse skupaj je bilo zapakirano v paket "mednarodno sodelovanje in izmenjava izkušenj s kolegi". Prva jc bila strokovna ekskurzija na Poljsko. Marjeta Campa je poročala, da je bila zelo uspešna. V arhivih, ki so jih obiskali, so ugotovili, da imamo Slovenci in Poljaki v stroki enake probleme: prostorsko stisko, uničene ali med drugo svetovno vojno odnešene dokumente. So bili pa Poljaki na boljšem s strokovnjaki, pov- sod so imeli kovinsko opremo, veliko skrb so posvečali zaščiti listinskega gradiva, konservaciji filmskega gradiva in shranjevanju zvočnih zapi-sovv Čeprav je strokovno ekskurzijo v Sovjetsko zvezo leta 1981 organizirala Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije in so se je iz Slovenije udeležili le trije, sem jo vključila v prispevek zaradi eksotičnih krajev, ki jo jih obiskali. Bila je namenjena arhivskim in bibliotekarskim delavcem, obiskali pa so Baku, Simferopol, Erevan in Kijev. Ko so poslušalci vprašali radio Erevan, ali je bila jugoslovanska arhivsko-bibliotekarska odprava uspešna, je odgovoril: "Načelno da, vendar je odpravo zanimalo le, kako bi bilo mogoče star papir čim ceneje predestilirati v vodko." Hecam se! Miha Kološa je v Arhivih obširno poročal o organizaciji in delu arhivske službe v Sovjetski zvezi ter arhivih in drugih ustanovah, ki so jih obiskali. Septembra 1988 je Arhivsko društvo Slovenije gostilo 33 obiskovalcev z Inštituta arhivske šole v Marburgu, naslednji mesec pa je 30 članov društva odpotovalo v Nemčijo. Predvsem v Kob-lenzu so se navduševali nad novo moderno arhivsko zgradbo in sodobnim načinom dela z arhivskim gradivom (mikrofilm, film, računalnik), v Wiesbadnu pa so sodelovali tudi na simpoziju o računalniški obdelavi podatkov v nemških in slovenskih arhivih. Brane Kozina je poročal, da so obiskali tudi državno vinarsko posestvo Kloster Eberbach v Renskem okrožju, pivovarno v Marburgu in si ob vrnitvi ogledali še Salzburg. Leti 1989 in 1990 sta bili v znamenju Madžarske. Septembra 1989 sta Pokrajinski arhiv Maribor in društvo skupaj organizirala strokovno ekskurzijo kot "rezultat tradicionalnih strokovnih stikov med Pokrajinskim arhivom Maribor in arhivom županije Zala". Že maja pa so madžarski kolegi obiskali Slovenijo. Slavica Tovšak je poročala, da je bilo v sklopu ekskurzije v Vesz-premu tudi strokovno posvetovanje o uvajanju računalnikov v arhive. Tam so operirali s takrat še malokomu znanimi izrazi commodore 64, PC Tool s, D Base 3+, ki so danes sicer že računalniška kamena doba. Poleg Zale in Veszprema so obiskali še Kestshely (verjetno: Keszthely), grad Sumeg in Nagyvazson (verjetno: Nagy-vazsony). Upam, da sem te zapletene besede prepisala prav in tudi to, ki so jo izrekli ob odhodu: Visszontlatasra! (Nasvidenje!) Prilagam še priročni hitropotezni slovensko-madžarski slovarček. Če ga obvladate, ali imate vsaj kje napisanega, ker je izgovarjava od sile težka, preživite na Madžarskem kolikor hočete dolgo: dober dan - jo napot kivanok, prosim - kerem, hvala -koszonom, da - igen, ne - nem, gostilna - csarda, kava - kave, mleko - tej, kruh - kenyer, piščanec - csirke, govedina - marha, svinjina - sertes, rdeče vino - voros bor, belo vino - feher bor, pivo - sor, žganje - palinka. 22 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2004), št. 1 Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..., str. 73-82 Tako so se Arhivčkovi naslednje leto (1990) spet odpravili na Madžarsko. Tokrat je bil njihov cilj predvsem glavno mesto Budimpešta z njenimi tremi arhivi ter knjižnico. Poleg tega pa seveda še samo mesto, Szentendre in skansen v bližini. Tudi so se družabno srečali z madžarskimi kolegi in si obljubili, da bodo sodelovali še naprej. Novembra naslednjega leta (1991) se je 44 društvenikov na povabilo češkoslovaške arhivske uprave za tri dni odpravilo v Prago. Gašper Smid je poročal, daje bil le zadnji dan namenjen ogledu kulturno-umetnostnih in zgodovinskih spomenikov Prage in da je bil program strokovne ekskurzije na Češkoslovaško "zelo natrpan, zanimiv in koristen". Ne dvomimo pa, da so si v Pragi vzeli čas tudi za kako pivičko. Prihajajo leta, ko sem se tudi samo začela udeleževati strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije. Novembra 1992 nas je Marija Hernja Masten - bolj znana kot ptujska Mica -popeljala na Dunaj. Poleg starega in samo na prvi pogled zanikrnega Arhiva nemškega viteškega reda smo se zastrmeli tudi v novo stavbo Avstrijskega državnega arhiva. Nam seje zdela (in se nam zdi še zdaj in se nam bo zdela še nekaj časa) čisto futuristična. Tu ni nobene arhivske romantike več, tu se ni več mogoče skriti za arhivske police in malo odšpricati, tu vsi o vseh vse vedo. Seveda smo si pozno v noč ogledovali tudi vse obvezne dunajske znamenitosti, vključno z notranjostjo hiš v Grinzingu, kjer bog roko ven moli, in tako se mi je skoraj primerilo, da bi morala sama samcata prebiti noč na ulici sredi neprijaznega novembrskega Dunaja. Junija 1993 z društvom žal nisem mogla na pot, ker so se moje pevske obveznosti le za kako uro prekrivale z odhodom na Nizozemsko. Špekulirala sem celo, da bi se iz Gradca, kjer sem bila s pevskim zborom, s taksijem pripeljala v Beljak in se jim tam pridružila, a sem opustila misel, ker ni bila izvedljiva. O tej poti je bilo sicer precej govora, udeleženci so pripovedovali, da so bivali v nekakšnih romantičnih hišah, ob-danih z bujnim zelenjem, da so si sami pripravljali obroke in daje bilo zabavno. A takratni tajnik Gašper Smid je poročal le o tem, da je ekskurzija bila in kdaj je bila, Vesna Gotovina po podrobno o obiskih v vseh štirih arhivih v Haagu, Amsterdamu, Wischotnu in Groningenu. Spomnim se, da so se vsi udeleženci takrat navduševali nad nizozemsko arhivsko posebnostjo - arhivom za selekcioniranje gradiva, nekakšnim prehodnim arhivom pred zaresnim arhivom. V mojih zgodnjih arhivskih letih so se tudi v Sloveniji navduševali nad t. i. limbom (angl. limbo - vice, ječa, ropotarnica). Maja 1995 se je zgodila velika angleško-škotsko-irska tura. Sicer ni bila povsem uradno "arhivskodruštvena", a je zagotovo vredna omembe (malo daljše), ker je bilo takrat res kaj videti, na žalost pa nisem našla nobenih pisnih sledi o njej. Z organizacijo seje najbolj trudil ne-tajnik Žarko Strumbl in vso skoraj dvotedensko in 8.300 kilometrov dolgo pot tudi skrbel, da popotniki nismo bili žejni - seveda, dokler ni zmanjkalo zalog. In te so bile kljub veliki količini omejene. Vse popotovanje je bilo nekako bolj vagabundsko in ni bilo priporočljivo za take, ki vsak večer potrebujejo mehko posteljo in prho. Več noči smo prekinkali v avtobusu, tudi na trajektu, če pa smo kje že spali v hiši, pa smo največkrat v najbolj zanikrnem youth hostlu, kakršnih niti v takratni Jugoslaviji nismo ponujali za prenočevanja nadobudni tuji mladini. Pod nami (nekaterimi njimi) so se podirale stare črvive postelje, ni bilo lestev za preboj na zgornje ležišče, posteljnega perila niso zamenjali že nekaj generacij, kruha, masla in marmelade je bilo pri zajtrku samo za vzorec, pa še tega nam je pojedel eden od udeležencev itn. itn. Privoščili smo si eno samo prenočevanje z nekaj zvezdicami, a le zato, ker ni bilo najti poceni prenočišča. A bilo je popotovanje, ki je ostalo v spominu kot izlet velike družine Arhivčkovih. Niti po pomoti si vso pot niti enkrat nismo skočili v lase. Ekskurzija je bila po arhivski plati podprta kar najbolj ekskluzivno: angleški, škotski, sever-noirski in irski državni arhivi. Vsaj v telegrafskem slogu moram našteti, kaj nam je bilo videti in doživeti na tej poti. Za tiste, ki se ekskurzije niso udeležili bo morda branje do naslednjega odstavka dolgočasno in ga mirno lahko preskočijo, udeleženci pa se bodo zagotovo z nostalgijo spominjali tega velepopotovanja: Ljubljana, Calais, Dover (grad), Canterbury (katedrala), grad Leeds, London (britanski muzej, Buckinghamska palača, park St. James, Big Ben, parlament, spomeniki pomembnim možem, Downing Street 10, Picadilly Circus, Trafalgarski trg, Tower, cerkev sv. Pavla, Westminster), Windsor, Oxford (univerza, cerkev Jezusa Kristusa, rotunda), Stratford upon Avon, Edinburgh (grad, muzej viskija, narodna galerija, palača Holly-roodhouse), Fortbridge, palača S cone pri Perthu, grad Glamis, grad Crathes, Stonehaven, Dunnotar (ruševine trdnjave), Aberdeen, višavje Grampian, grad Balmoral, destilarna Lochnagar, grad Braemar, živalski vrt (nekakšen safari) Highland Wildlife, Invernesse, Culloden, grad Cawdor, jezero Loch Ness (Nesy se nam je uspešno skrivala), Fort Augustus, vznožje Ben Navisa, Glenfinnan ob jezeru Loch Shiel, Fort William, Stranaer, Larne, Belfast, Newrey, Mo-nastieboile (okrogli stolp), Milifont (razvaline cistercijanske opatije), Newgrange (žal zaprt), Dublin (pivovarna in pivovarski muzej Guinness, katedrala), Clonmacnoise (ruševine samostana, katedrale, pokopališče), Galway, klifi Moher, park Connomara, benediktinska opatija Kyle-more, narodni park Lake District, Grasmere, jezero Windermere, Chester, sipine na atlantski 0b-50 letnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2004), št. 1 Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..., str. 73-82 75 obali, Liverpool, Dudley (skansen Black Country), Stonehenge, Salisbury, Dover, Calais, Ljubljana. Tudi odmevala je ta ekskurzija še dolgo potem v naših pogovorih. Pripovedovali smo si šale o skopuških Škotih, a to lahko le zato, ker je eden od popotnikov na Škotskem kupljeno knjižico škotskih šal doma lepo prevedel in jo razpečeval z navodilom: No rights preserved. All parts of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system, or transmitted, in any form or by any means, elektronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Je še v zalogi! Ta mož (kremeniti Gorenjec po rodu!) se od Škotov nekaterih reči ni naučil (ko škotski mež-nar pri maši pobira milodare, nikoli ne vrže gumba v pušico, kot^ delajo Skoti), ima pa vse zasluge, da se od Škotske naprej vsi lepo držimo stare škotske modrosti: Nikoli ne pijem viskija z vodo in nikoli vode brez viskija. Kako pripravno je imeti turističnega vodnika v hiši, seje pokazalo čez dve leti (1997), posebno, če je v isti osebi z društveno predsednico. Ptujska Mica (zaradi Mice tudi v moji osebi naju je takrat ptujski šef oklical za SedMico in OsMico) nas je kot koklja svoja piščeta zbrala pod svojim okriljem, nas lepo razporedila v "nadavtobus" in nas odpeljala novim dogodivščinam naproti. Cilj je bila Češka - tokrat že brez Slovaške. Za "nadavtobus" in "cestno križarko Enterprice" je poročevalec Aleksander Žižek krstil dvonadstropni avtobus, ki je bila naše takratno prevozno sredstvo. Pred Prago smo si ogledali grad Hluboko nad Vltavo, mestece Tabor in v plzenski pivovarni pokušali slavni plzeösy prazjdroj (Pilsner Urquell). Ker se nekateri nis(m)o mogli odločiti, ali je pivičko res dobro, gaje bilo potrebno pokusiti večkrat. In ker je tudi na splošno in nam vsem dobro znano, kako globoko se zarine arhivski prah v arhivarje vo telo, smo preskušali spiranje tudi po tej metodi. In je šlo. Tudi še pred Prago smo postali na mogočnem Karlštejnu in nato Praga. Tu smo si ogledali vse, kar si je v Pragi potrebno ogledati, vključno z novim barvnim državnim arhivom in se popeljali z barčico po Vltavi. Na poti domov pa še očarljivo mestece Telč. Aleksander Žižek je takole končal svoje poročilo (daleč od kakega poročevalskega dolgočasja in -vezja): Veliko "zaslug" za naše zadovoljstvo imajo tudi Čehi - znani in neznani: rosna natakarica v Taboru, ki nam kljub rotečim prošnjam in grozečim pogledom ni prizanesla z glasbenim mučenjem v obliki domačih "Laj-bahov" "do daske", vsi polžji in neprijazni natakarji (in natakarice), ki se ne nasmehnejo niti tedaj, ko ti ob pivu za 50 kron računajo takso za pogled na stolp, usmerjevalci češkega turizma, ki mirno gledajo, da kraji kot je Hluboko ali Karlštajn ob petih popoldne spominjajo na mesto duhov s spuščenimi naoknicami, nenazadnje pa tudi praški trgovci (tudi židovski), ki jim je vseeno, da je edini človek, ki se tnu ob desetih zvečer še ljubi streči muham turistov, Turek O Turkih bo še tekla beseda. In spet avtobus in spet Arhivčkovi in spet ptujska Mica - naš cilj pa je Švica. Piše se leto 1998. Po arhivski plati ekskurzija ni bila pre-natrpana - dva arhiva v St. Gallnu - v mestnem arhivu v Ztirichu pa so praznovali binkoštni ponedeljek, čeprav smo bili dogovorjeni za obisk. Sicer je imela ta ekskurzija močan visokogorski pečat in arhivskim klepetuljam nam je grozilo, da bomo obnemele, ker je bilo marsikdaj treba pošteno globoko zadihati in ne tratiti moči z govorjenjem. Obiskane in ogledane zanimivosti in znamenitosti pa so bile: Ljubljana (sije nismo posebej ogledovali), Lago di Maggiore, Simplon, Brig, Zermatt, Mali Matterhorn, Jungfraujoch, Luzern, Zürich, Renski slapovi, Schaffhausen, Stein am Rhein, Bodensko jezero, otok Mainau, St. Gallen, Lichtenstein, Ljubljana (si je spet nismo posebej ogledovali). Posebno se o švicarski turi nisem razpisala, ker je prav po njej začela nastajati serija potopisov o Arhivčkovih; ta ima naslov Arhivčkovi v krogu samih štiritisočakov in si jo lahko preberete v Obvestilih ARS. V obdobju tajnikovanja Mirana Kafola je bila smer društvene strokovne ekskurzije znana sama po sebi - Italija, natančneje Toskana (1999), V Obvestilih ARS je imel potopis naslov Arhivčkovi v Dantejevih nebesih, v Arhivih pa resnejšega Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije v Toskano in je tudi bil resnejši - brez mojih blebetanj. Po arhivski plati je bilo imenu strokovna ekskurzija zadovoljeno z obiskom državnega arhiva v Sieni. Ogledali pa smo si Firence (stolnica, zvonik, krstilnica, trg Signoria z Davidom, Dantejeva rojstna hiša, Ufizzi, bazilika Santa Croce, Ponte Vecchio, palača Pitti, cerkev sv. Lovrenca, Piazzale Michelangelo), Sieno (stolnica, trg Campo, palača Piccolomini - arhiv), San Gimignano (stolpi, muzej mučilnih naprav, sladoledarski svetovni prvak), Pisa (Trg čudežev s stolnico, krstilnico in poševnim stolpom, ki je bil takrat zaprt za obiskovalce, zdaj pa ga menda lahko obišče omejeno število obiskovalcev hkrati), Lucca (srednjeveško mestece). Čeprav je bila ekskurzija razmeroma kratka (3 dni), smo se vrnili domov polni najlepših vtisov. Ko se je štetje let po Kristusu prevesilo v drugo tisočletje, smo zaslišali klic daljnih svetov. Tako je poimenoval potopis Aleksander Žižek, a žal ni ugledal luči dneva (potopis, ne Sandi); ne njegov ne koga drugega. Zato ga z dovoljenjem avtorja prepisujem v celoti. 78 Ob 50-lctmu Arhivskega društva Slovenije ARUlVj_27(2Q04Xšt i Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..., sir 73 H2 V pekinškem arhivu (Kitajska, 2H00). F otografija las! Mije Mravlje Klic daljnih s\ctov - potovanje Arhivskega društva Slovenije na Kitajsko od 26, marca do 2. aprila 2000 V zmerno zgodnjih utiranjih urah 26. marca letos sina nekateri člani APS preme, t!: pive kilometre proti Mnnakovenm, od koder smo imeli poletef proti daljni in mmjateLjski Kitajski Pot do ondotnega letališča Franea Josefa StrauBa je. mhnla brez posebnih problemo\, če odštejemo zbeganost oberkranjskih kolegov ob tipično štajerski gesli avtobusne popotnice (ki sem jo, resnici na 1juho tudi sam to pat pr\ič doživet) s čudnim pekovskim izdelkom (sirovo štrucko s šunko). Stvari so se začele zapletati šele na letališču ko nas je v brezglavo m nesmiselno selitev narodov jnisdda pozabljena torba kakšnega šaljivca (Achtung! Bombe!). Polet je nnntl brez posebnih težavpsaj so hih piloti Chma Eastern Airlinesa kajpak vajeni leteti z piv-/naščenimi šipanu (je pa oljni madež na steklu pilotske kabine 1 sekak<>r /ji >speva! k "dobi i m občutkom pred vkrcanjem). Zahvaljujoč zakonitostim narave nas je v Pekingu ])ričakal dan. Začeli smo ga z vožnjo \ hotel HUA DU, namestitvijo in kratkim počitkom. Počitku je sledila vožnja do Nebeškega templja z obih un fotografiranjem in vsaj sekan dnini postankom t' krogcu ki je hd nekdaj oh ohredibi rezerviran zgolj za cesarja m njego\ neo\ liani ¡>ogovoi z bogovi. Dooooolg dan je izzvenel s prvim obiskom Tn;a nebeškega miiti in večerjo v domačem hotelu Med sprehodom od parkirišča proti Trgu nebeškega miru naletimo na prodajalca razglednic ('5 juanov so hoteli za 10 razglednic) in druge krame, ki nh je. Uvodnik označil kot "ljudi s sumljivo preteklostjo" ki se jim je najbolje izogniti (sprva uut je še kdo verjel) Ogledu Mingovih grobnic s posrečeno "sveto" cesto, obrobljeno s kipi živali civilnih m vojaških uradnikov je hd namenjen tretji dan potovanja Da nas stiki z^daljno preteklostjo ne hi preveč zamorili so nas prijazni kitajski turistični delavci popi. ljali na "farmo hisenn ", na kateri je o poslanst\ u institucije j>ričalo le nekaj zlo-voljnih brazgo.inastth školjk \ akvariju za vrati in videokaseta, ki je v tujih jezikih pojasnjevala gojenje sladkovodnih biserov i vodnih prostranstvih Kitajske. Glavna znamenitost je. bda seveda trgovina, kjer si kljuh državnemu patronatu lahko spul ! ugodno ceno za uhane ali prstan iz "udomačeti"i" školjk Ta dan smo spoznali tudi pojavi ki ga popotniki na Kitajskem pozjutjo kot Friendslup Store --grepa resnično za več kot zgolj trgovino! trgovino je namreč le privesek večjega gostinskega obrata (če rečem večji mislim VEFElirJiČdr.CiA za kakih pel avtobusov) Prelil anjevanje poteka serijsko - čakanja ni Ve se, kaj komu pripada Predjed, glavne jed• juha, sladica (sadje!), pivo, žganje. Sedemo, prinesejo, postrežejo, jemo, pijemo vstanemo, odulemo. Nova skupina Ko pojemo, gremo lahko v 0b-50 letnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2004), št. 1 Mija Mravlja: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ..., str. 73-82 75 pritličje nakupovat (žad, biseri, čaji, svila, papir, pisala - vse lično zapakirano in nekaj dražje kot drugod — saj je vendar za turiste!). Ogled Velikega zidu je vsaj po mojem vrhunec kitajske pustolovščine, čeprav se nanj povzpneš na najbolj turističnem mestu - v Badalingu. Sam zid žal kar nekako zbledi ob vsej silni predpripravi - več deset stojnicah s po-hodniško in siceršnjo kramo ter trgovinic, natlačenih s "poceni" svilo. Kljub vsemu pritisk kramarjev po nekaj sto metrih popusti in znajdeš se sam (s štristotimi turisti) s to stvaritvijo, katere popolni obseg zaznaš šele med vožnjo v hribe. O tem nima smisla pisati — to moraš videti. Tam. Sreda, 29. marca, je bila rezervirana za ogled Glavnega zgodovinskega arhiva Kitajske v Pekingu. Avtobus nas je po kratkem postanku pred vhodom v Prepovedano mesto pripeljal naravnost pred vrata arhiva, ki letos slavi 75-letnico (leta 2000, op. M. M.), čeprav se je kot inštitucija formalno osamosvojil že nekaj let prej (1918). Kot letnico ustanovitve nacionalnega arhiva omenjajo leto 1925, ko je arhiv posvojil arhivsko gradivo dinastij Ming (1368—1644) in Qing (1644—1912), ki so ga preselili iz cesarske palače. S selitvijo je arhiv prevzel skrb za 14 milijonov arhivskih enot. Zanje zdaj skrbi 173 uslužbencev, razporejenih v 13 organizacijskih oddelkov (3 oddelki s 60 ljudmi skrbe za zbiranje, premorejo še urejevalni, kataloški /evidenčni/, računalniški, skladiščni oddelek). Poleg začetnega fonda obeh dinastij so v 75 letih obstoja prevzeli še 10 milijonov enot, 2 milijona enot je bilo medtem že publiciranih, milijon pa je na voljo v računalniškem zapisu - evidenci