Naročnina četrtletno 12 dinarjev	niče), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
a
10°/o—20°/o...
Finančno ministrstvo je izdalo navodila za izdelavo predloga budžeta državnih izdatkov in dohodkov za leto 1937/38.
Kljub vsemi izjavam, ki smo jih slišali po spremembi režima tekom preteklih 12 mesecev in ki so obljubljale zboljšanje položaja ter rešitev ne samo važnih političnih zahtev, marveč tudi rešitev vprašanja dostojnega življenja nameščencev, delavcev in upokojencev, nimamc pričakovati v prihodnjem' budžet-nem letu nič dobrega.
Osnovno navodilo je,
»da se morajo vsa Ministrstva strogo držati dosedanjih načel o štednji, da bi se zasiguralo nadaljevanje akcije na saniranju naših državnih financ in na oživ-Ijenju narodnega gospodarstva. Splošna ekonomska situacija naše države še vedno zahteva strogo, vendar razumno štednjo v državnem gospodarstvu. Vsled tega se morajo državni izdatki omejiti na neobhodne državne potrebe, se morajo brezpogojno kretati v mejah sedanjega budžeta in se ne sme dovoliti nikako povečanje.
Pri sestavi osebnih izdatkov se mora najpazljiveje postopati. Po najnovejših podatkih je ugotovljeno, da je sedanje ševilo osobja v državni službi večje, kot je dejansko potrebno. To število se mora zmanjšati s tem, da se stalež zniža za 10 odstotkov. Zmanjšanje staleža se ima izvršiti v prvi vrsti pri nekvalificiranih uslužbencih.
Materijalni izdatki se smejo vstaviti v predlog samo v višini stvarno in z največjo štednjo odmerjenih potreb. Te izdatke se mora zmanjšati najmanj za 20 odstotkov od zneska, ki je predviden v sedanjem budžetu.
V budžet državnih izdatkov ne bodo sprejeti (in jih vsled tega ni predlagati) nikaki krediti za investicije in za nova državna dela. V finančni zakon se ne bo sprejel nikak nov predlog ali amandman, ki naj bi imel za posledico izmenjavo ali dopolnitev obstoječih zakonskih predpisov.«
1 ako se glase glavna navodila finančnega ministra, ki zanimajo tudi nas železničarje — aktivne in upokojene, nastavljene in delavsko osobje. — Ta navodila so verna kopija lanskih navodil in izgleda, da
Nevi pravilniki o
»Službene novine« so dne 10. julija objavile uredbo Ministrskega sveta, s katero se na novo urede ugodnosti na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Ta uredba predvideva več posameznih pravilnikov, in sicer:
Poseben pravilnik za železniško osobje, ki je še v službi, nastavljeno in nenastavljeno, kakor tudi za upokojence in rentnike. Ta pravilnik bo izdal žejezniški minister.
Splošni pravilnik o znižani vožnji, ki naj uredi pravice do znižane vožnje za vse ostale javne nameščence in razne javne institucije. Končno, ima železniški minister pooblastilo, da s posebnim! pravilnikom v sporazumu z ministrom socialne Politike uredi vozne ugodnosti invalidov, brezposelnih in beguncev ter izseljencev. Doslej je izšel »splošni
vse skušnje preteklega leta, ki so dokazale, da redukcije vodijo v na-daljno propadanje ne samo prizadete uslužbence, marveč tudi narodno gospodarstvo, odločujočih činiteljev niso nič naučile.
Redukcije znižavajo kupno moč nižjih slojev, ki tvorijo absolutno večino državljanov, kar ima za posledico propadanja njih in njihovih družin in se občuti tudi pri kmečkih in obrtniških slojih, za katerih produkte ni odjemalcev. Jasno je, da s tem v zvezi padajo tudi državni dohodki in taka štednja bo imela nepopravljive posledice.
Odločujoči morajo uvideti, da železničar, zlasti pa železniški delavec, ne prenese nikakega zmanjšanja plač, marveč da je upravičena njegova zahteva po redni zaposlitvi, ukinitvi dosedanjih redukcij in zboljšanju plač odgovarjajoče sedanjim draginjskim razmeram. Ko se sestavlja načrt novega budžeta, naj imajo odločujoči pred očmi, da je treba nujno rešiti sledeča vprašanja:
Izvršiti primerno izednačenje pokojnin staroupokojencev ter prevedbo kronskih rent.
Zagarantirati redno zaposlitev delavstva in ukiniti doslej izvedene redukcije njih prejemkov.
Osamosvojiti železničarsko socialno zavarovanje in to ne samo bolniško, marveč tudi zavarovanje za starost, ki je danes popolnoma v rokah delodajalca in delojemalec nanj nima nikakega vpliva.
Zagarantirati železničarjem enako svobodo združevanja kot jo uživajo privatni delavci in nameščenci.
Z izvedbo tega minimalnega programa bo železničar zopet prišel v položaj, da bo zadovoljen., ker bo videl preskrbljeno tudi svojo družino in sam, sebe za starost in onemoglost. Tedaj bo lahko vse svoje moči posvetil produkciji in uspeh tudi za upravo ne bo izostal.
Pri tej priliki pa naj velja apel tudi železničarjem1:
Ne sledite organizacijam, ki jih proteži delodajalec, jim daje najrazličnejše ugodnosti, ker take organizacije ne smejo in tudi nočejo odločno nastopati za interese najnižjih in izkoriščanih. Zato dvignite pri vsaki priliki svoj glas in zahtevajte
neomejeno svobodo združevanja,
da si bodete lahko ustanovili močno bojevno organizacijo, potom katere bodete priborili boljšo bodočnost sebi in svoji družini.
veznih ugodnostih
pravilnik o znižani vožnji«, ki vsebuje v glavnem, sledeče ugodnosti:
Brezplačne karte I. razreda dobe kraljevi namestniki, ministri, vojvode, načelnik generalnega štaba in vrhovni predstavnik vsake priznane veroizpovedi. Vsi ti imajo pravico do brezplačne karte le. dokler se nahajajo na teh položajih, samo železniški minister uživa to ugodnost dosmrtno.
Ministrstva odslej ne bodo imela več brezplačnih kart, marveč bodo morala take karte kupiti in znaša cena za enega uslužbenca v I. razredu Din 6.000.—, v II. razredu Din 4.000.—, v III. razredu, Din 3.000.—. Vsi aktivni državni in banovinski uslužbenci, duhovniki priznanih; veroizpovedi in uslužbenci Borz dela imajo pravico do legitimacij za 50% znižano vožnjo in to neomejeno.
Upokojeni državni in banovinski uslužbenci pa imajo 24 voženj po polovični ceni letno.
Rezervni oficirji dobe letno 6 polovičnih kart.
Pravilnik predvideva še vozne ugodnosti za novinarje, rdeči križ, sokola in gasilce.
Veliko razburjenje je povzročil med članstvom nabavljalne zadruge ukrep vodstva zadruge, izdan tik pred občnim zborom!, da se članstvu zabrani pristop na občni zbor.
Postopanje zvezarskih delegatov, ki so večinoma fungirali le kot slepo glasovalno orodje g. Punčuha ter so glasovali za njegove predloge, ne da bi preje pomislili, kake posledice bodo rodili brezmiselni zaključki, je dobilo primerno oceno pred sodiščem.
Delegati zadružne liste so stavili predlog, da se delegatske volitve vsled dokazanih nepravilnosti na raznih voliščih razveljavijo. Neljubo je bilo g. Punčuhu in njegovim tovarišem. da bi se na, občnem zboru dokazale razne volilne manipulacije, zato so odredili, da njih glasovalna mašina sklene, da se o tem sploh ne razpravlja. »Disciplina« njih delegatov je bila popolna, roke so se dvignile, zmaga zvezarjev je bila očivid-na in predlog je zginil z dnevnega reda. Ugotovili smo takoj, da jih bo tozadevno še glava bolela ter se ne bodo izognili nehvaležni nalogi »pranja zamorca«.
Nadalje so stavili delegati zadružne liste predlog, da se razpravlja o poslovanju upravnega odbora z ozirom na posamezne oddelke zadruge ter da se sklepa o odstavitvi posameznih elanov upravnega in nadzornega odbora zadruge. Ta predlog je bil gospodi še bolj neljub, ker bi bilo le potrebno odkriti nekaj kart in pojasniti par računov, zlasti par izmenjav v odboru, ki so se čez noč izvršile, čeprav bi v tem slučaju prizadeti junaki tudi odprli usta in povedali, kaj vedo oni lepega. Zato ni čudim, če je bil tudi ta predlog po zvezarski »mašini« odstavljen z dnevnega reda.
Ker so bila s temi odločitvam,! grobo kršena pravila in članom odvzete osnovne zadružne pravice ter so bili vsi opomini in opozorila članov zadružne liste zaman, je moralo spregovoriti sodišče, ki je izdalo sledeči
s k 1 e p:
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani odd. III je v zadružni zadevi Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. žel. v Ljubljani r. z. z o. z.« sklenilo:
1. Pritožbi zadružnikov in delegatov Radovana Ogrinca in Blaža Korošca proti sklepom občnega zbora z dne 19. aprila 1936 se deloma ugodi in se razveljavilo naslednji sklepi navedene skupščine:
1.	sklep skupščine, da se članom, ki niso delegati, ne dovoli prisostvovanje na skupščini,
2.	sklep skupščine, da se odstavita z dnevnega reda točki 5 in 6, to je sklepanje o predlogu za razveljavljenje volitev delegatov in namestnikov in sklepanje o predlogu za odstavitev članov upravnega in nadzornega odbora.
II. Pritožbi Radovana Ogrinca proti sklepu skupščine, da se odstrani z dnevnega reda točka 10, to je sklepanje o spremembi pravilnika po čl. 31 zadružnih pravil, se ne ugodi.
Razlogi:
Ogrinc in Korošec, ki sta kot delegata prisostvovala skupščini dne 19. 4.
Opažamo, da so vozne ugodnosti skoraj pri vseh nekoliko reducirane ter ima novi pravilnik namen povečati vsaj nekoliko dohodke železniškega ministrstva.
Pravilnik za železniško osobje še ni izšel ter bomo njegove določbe objavili, čim izide.
1936, sta ugovarjala na skupščini proti sklepom, navedenim v izreku pod I. in II. Zato sta upravičena k tej pritožbi v smislu čl. 46 zadružnih pravil in člena 39 uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev, po katerih se smejo pobijati s pritožbo pri trgovinskem sodišču taki sklepi skupščine, ki nasprotujejo zadružnim pravilom ali uredbi.
Sklep pod I. 1. izreka nasprotuje pravilom, ker je po členu 39 pravil izrecno določeno, da imajo zadružni člani pravico prisostvovati na skupščini brez pravice glasovanja, kadar se vrši skupščina po delegatih. Dejstvo, da je dal Savez nabavljalnih zadrug kot nadzorna oblast zadrugi tako navodilo, je neupoštevano, ker Savez takega pravilom nasprotujočega navodila ne sme dati, še manj sme skupščina na podlagi takih navodil skleniti kaj takega, s čemer so kršena zadružna pravila.
S tem, da je skupščina odstavila z dnevnega reda točki 5 in 6 na podlagi protipredloga delegatov XIV. volišča, ni storila nič več in nič manj, kot to, da je vzela tisti skupini članov, na kojih predlog, oz. zahtevo je uprava postavila točko 5 in 6 na dnevni red, vzela pravice iz člena 36 zadružnih pravil, ki določajo, da uveljavljajo zadružniki svoje pravice glede upravljanja zadruge in nadzorovanje njenih organov na skupščini in iz člena 19 in 32 uredbe, ki določata, da ima skupščina vsak čas pravico izmenjati člane upravnega in nadzornega odbora in da razpravlja skupščina o vseh vprašanjih, ki se tičejo zadruge in njenih poslov. Pod točko 5 in 6 je pa šlo ravno za predlog in razpravljanje o takih zadevah, ker vsebujeta ti dve točki pritožbo glede poslovanja upravnega in nadzornega odbora in določene stvarne predloge. S sklepom, da se ti dve točki odstavita z dnevnega reda, je torej skupščina kršila zadružna pravila in uredbo.
Zato je bilo ugoditi pritožbi Korošca in Ogrinca in razveljaviti skupščinske sklepe, navedene pod I. izreka.
Drugačna je stvar s sklepom pod II. Glede točke 10. dnevnega reda je predlagal predsednik, da naj se iz umest-nostnih razlogov razpravlja o tej točki šele na prihodnji skupščini. Ta proti-predlog je bil stvarnega značaja in je bila stvar skupščine, da se je odločila, ali so predsednikovi razlogi, da naj se zaenkrat na letošnji skupščini o tem predlogu ne sklepa, dovolj tehtni ali ne. Zato s tem sklepom društvena pravila in določbe uredbe niso kršene, vsled česar temu delu pritožbe ni bilo ugoditi.
Okrožno sodišče v Ljubljani kot trgovsko sodišče odd. III., 20. junija 1936.
Avsec.
Odpravek je točen. Vodja pisarnice: Veber, 1. r.
Z zadovoljstvom1 pozdravlja članstvo Nabavljalne zadruge sklep sodišča, s katerim se članstvu vrača osnovne pravice, ki so mu jih hoteli zvezarji odvzeti.
Prihodnji izredni občni zbor, ki se bo moral sedaj vršiti, bo nudil še več priložnosti, da bodo zadrugarji ob prisotnosti članstva lahko podrobno razpravljali ne samo o zvezarskih volilnih uspehih, marveč tudi o gospodarskih ukrepih odbora in posameznih odbornikov in na podlagi ugotovljenih dejstev sprejeli vse potrebne ukrepe, da se za bodoče zve-zarske metode v zadrugi onemogo-I čijo!
Občni zbor železničarske nabavljalne zadruge pred sodiščem
Sodišče ugodilo pritožbi delegatov zadružne liste. Zadrugarji imajo pravico prisostvovati občnemu zboru. Občni zbor mora razpravljati o posameznih točkah, ki se tičejo dela uprave in se teh točk ne sme odstaviti z dnevnega reda.
Ob priliki mednarodnega zadružnega
dne Oklic Mednarodne zadružne zveze.
Dne 4. julija so proslavili zadru-garji vsega sveta svoj mednarodni zadružni dan.
Mednarodna zadružna zveza je objavila tekst resolucije, ki naj bi jo izglasovali zadrugarji na svojih zborovanjih. Resolucija pravi med drugim:
»Ob priliki 14. proslave zadružnega dne se velika armada zadru-garjev vsega sveta izjavlja za utrditev in obrambo miru in izraža neomajno zvestobo splošnim načelom svobode, demokracije in gospodarstva, ki ne bo temeljilo na profitu.
Kulturni napredek človeštva je odvisen od splošnega sodelovanja in medsebojnega sporazumevanja.
Zadrugarji sveta so globoko razočarani nad nesposobnostjo odgovornih vlad, da skupno zastavijo svoje sile za obrambo miru in oživljanje gospodarstva na osnovi skupnosti in sodelovanja, ker le na tej osnovi je mogoče graditi pot k varnosti in blagostanju. Zadrugarji zahtevajo od svojih voditeljev v vseh državah, da brez obotavljanja in z vsemi svojimi silami delajo za veliki cilj: mir potom zbiranja vseh sil, varnost potom medsebojnega sporazumevanja in boljše življenje s pomočjo čim širšega uresničenja zadružnih načel.
Spremembe zdravnikov v območju ljubljanskega
bolniškega fonda
Iz bolniškega fonda
Novi pravilnik bolniškega fonda
V	zadnji številki smo objavili glavne določbe novega pravilnika. K temu pravilniku je ljubljanska oblastna uprava izdala še kratka pojasnila, v katerih je podčrtala glavne spremembe. Iz teh pojasnil posnemamo sledeče:
Odslej nosi oblastna uprava naziv:	»Oblastna uprava bolniškega
fonda« in ne več humanitarnih fondov.
V	pogledu zavarovanja pogodbenih delavcev pri Okrožnemu uradu je oblastna uprava dala sledeče pojasnilo:
»Kriterij za sprejem delavca v članstvo pri bolniškem fondu je ta, da-li je delo, pri katerem je zaposlen, stalnega značaja ali ne. Kot tak posel stalnega značaja se smatrajo tudi vsa normalna progovzdrževalna dela neglede nato, ali so pri tem zaposleni delavci celo leto ali ne. Potemtakem je zavarovati pri bolniškem fondu tudi sezijske delavce, ako se uporabljajo pri normalnem vzdrževalnem delu. V strojni in delavniški službi se morajo zavarovati pri bol. fondu tudi vsi akordanti, ki so zaposleni stalno pri razkladanju premoga. Ravno tako se smatra tudi služba snažilke, ki je zaposlena skozi celi mesec in ima mesečni plači fiksnega delavca odgovarjajoče prejemke, za stalno ter jo je zavarovati pri bol. fondu.«
dinjstvu ter se uslužbenec kot edini hranitelj briga za njih preskrbo.
Bratje, sestre in vnuki pa so zavarovani le tedaj, če žive z uslužbencem v skupnem gospodinjstvu, nimajo starcev ter jih uslužbenec vzdržuje.
Odslej se rodbinskim' članom (iz-vzemši ženo in zakonskih otrok) ne bo priznalo članstvo avtomatično, marveč bo morala službena edinica staviti na oblastno upravo tozadevni predlog, priložiti potrebne dokaze in bo na to odločala oblastna uprava.
Otroci železniške uslužbenke, katere mož ni železničar, ne morejo biti zavarovani pri železniškem' bolniškem fondu.
Izmenjava starih enolistnih članskih listov se mora sedaj izvršiti za nove kartonske liste in to brez plačila takse.
Člani, ki v bolezni dobivajo hra-narino, plačajo od 15. VI. 1936 dalje 3% od svojih prejemkov za vse dni v mesecu.
Kdor bi bil poškodovan n. pr. v pretepu s privatniki in bi bil vsled tega bolan, ne dobi več hranarine in mora povrniti stroške za zdravila, bolnico in ostale izdatke, ki bi nastali bolniškemu fondu.
Tekom letošnjega leta je bilo nekaj rajonov spremenjenih, posameznim zdravnikom je bila služba odpovedana ter so bili na njih mesta sprejeti drugi. Vsled tega objavljamo v informacijo železničarjem glavne spremembe:
V	Kranju je bilo snovano mesto zobozdravnika, kjer vrši posle dr. De Gleria Stanko.
V	Ribnici je železniški pogodbeni zobozdravnik dr. Kožuh Ludvik, ki ordinira poleg kolodvora vse delovne dni, razen četrtka od 9.—12. in od 15.—18. ure.
V	Mariboru ordinira kot specijalist za kožne in spolne bolezni dr. Kreuziger Bogomir, in sicer v Kamniški ulici 2, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15.—16. ure.
Za okulista v centralni ambulanti v Ljubljani je bil imenovan dr. .lese Leopold, ki ordinira ob torkih in četrtkih od 15.—16.30 ure in ob petkih od 9.30—-10.30 ure.
Za rentgenologa je bil postavljen dr. Cirman Ciril, ki ordinira v ambulanti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17. ure.
Ordinacijske ure ljubljanskih žel. zdravnikov so:
v ambulanti na glavnem' kolodvoru:
dr. Lapajne Živko od 8.—9. ure,
dr. Jereb Stanko od 13.15 do
14.15	ure,
dr. Avramovič Pavel od 14.15 do
15.15	ure,
dr. Jamšek Miroslav od 15.30 do 16.30 ure,
dr. Kačar Ivan od 16.30 do 17.30; v ambulanci na gor. kolodvoru:
dr. Igličar Vinko od 9.30—10.30,
dr. Rupnik Vilko o-d 14.—15. ure.
V	Dev. Mar. v Polju ordinira v privatni ordinaciji hiš. štev. 96 (pri postaji) od 8.—11. ure dr. Gregorič Rihard^
'V Škofji Loki ordinira v svoji privatni ordinaciji od 8.—12. ure dr. Kocijančič Viktor.
Za laryngologa v Mariboru je nastavljen dr. Furlan Josip, ki ordinira v Vrazovi ulici 2-II, v mesecih maj— avgust od 14.—15. ure, v ostalih mesecih od 15.—16. ure.
V	Ljutomeru sta združena oba rajona v enoten rajon ter ordinira dr. Porekar Ciril v privatni ordinaciji od S.—12. ure.
Zdravniški rajon Rogaška Slatina je ukinjen in so dodeljeni člani iz Proge^ Grobelno do Mestinje (vklj. km 15) v rajon zdravnika dr. Svetine Franca v Sv. Juriju, od km 15 do km 26.499 pa v rajon dr. Martina Ogorevca v Rogatcu.
Iz okrožnic In navodil
Uvrščanje vlakospremnega osebja

(PelUean
Neobvezne člane se sprejme v članstvo samo tedaj, ako je njih stanovanje v mejah zdravniškega rajona. Kot zdraY|ij|ki rajon se smatra ozemlje v Širlffe-jzeh kilometrov na vsako stran žefezniške proge ter v krogu treh kilometrov od stanovanja zdravnika.
Pri vsaki prijavi za sprejem v neobvezno članstvo mora navesti upokojenec točen naslov ter oddaljenost stanovanja od železniške proge in od stanovanja zdravnika. Te podatke mora potrditi službena jedinica.
Na novo se sprejme v članstvo
tudi vse one delavce, ki prejemajo pokojnino iz sredstev pokojninskega fonda za delavce drž. prom. ustanov, vendar morajo prijaviti svoj pristop najkasneje do 15. avgusta 1936.
Glede zavarovanja rodbinskih članov so važne sledeče določbe:
Žena, otroci, starši, bratje in sestre ter vnuki člana bolniškega fonda se smatrajo kot rodbinski člani samo tedaj, ako niso v kaki državni ali samoupravni službi, v kateri bi imeli dohodke preko Din 1000,— mesečno, nadalje ne smejo imeti trgovine ali obrta ter ne smejo imeti od premičnega ali nepremičnega imetja nad Din 1000.— dohodka mesečno.
Nezakonski otroci so zavarovani samo tedaj, če se dokaže, da se jih ne da pozakoniti ah adoptirati.
Starši so zavarovani samo tedaj, če žive z uslužbencem v skupnem gospo-
Glede ranga in dodelitve vlako-spremnikov v turnuse vlada največja nejashost, ki jo delodajalec na vse načine podpira, ker ima interes, da med osobjem ni popolne soglasnosti. Dve veliki skupini osobja si stojita nasproti: močnejša skupina onih, ki zahtevajo, da se rang odredi le z upoštevanjem! strokovne izobrazbe in manjša, ki zahteva predpravice z oziromi na šolsko izobrazbo. Naše stališče je bilo in je še danes, da naj odloča v eksekutivni službi pri dodelitvi v razporede edino strokovna izobrazba, vendar železniška uprava, zlasti odkar se je g. Deržiču posrečilo spraviti naprej šolarje, stoji bolj na strani zahtev šolanega osobja. Izdaja razne okrožnice, dopolnitve odredb glede uvrščanja v razporede, vendar pušča povsod odprta vratca, da se v interesu službe izdane odredbe lahko kršijo.
Sedaj je Generalna direkcija zopet izdala daljšo okrožnico, ki tolerira sedanje stanje in podaljšuje ne-
terpentinovo milo posebno izborno za pranje v trdi vodi
Zvečer pred žehto pa namakajte s praškom za namakanj'e Radost peric
Zavedne železničarske družine kupujejo domače milo. To milo pere bolje v trdi vodi, kakor druga v mehki vodi
Ako stanuje član preko tri kilometre oddaljen od zdravnika, mu ni
treba za obisk zdravnika na domu preskrbeti odnosno plačati zdravniku voza, marveč ima zdravnik samo pravico na dnevnico in kilometrino, ki pripada uradniku III. skupine.
Predpisovanje kopeli v navadni in topli vodi na račun bolniškega fonda ni dovoljeno:
Hranarisia se izplačuje v višini 70% delavske plače za vse dni ,v mesecu (torej tudi nedelje in praznike).
Če se zdravi uslužbenec v bolnici, dobi, ako je samec, 17.5% svoje plače izplačane, ako je oženjen brez otrok, debi 35% svoje plače, če ima pa dva ali več rodbinskih članov, pa 52.5% svoje plače kot hra-narino, ostanek pa obdrži bolniški fond, ki mera kriti stroške bolnice.
Prevozni stroški za bolnika se povrnejo samo, kjer je prevoz ne-obhodno potreben vsled bolezni in se povrne samo za najcenejše prevozno sredstvo.
Računi babice, ki se morajo predložiti za izplačilo babiške pomoči, morajo biti pravilno kolkovani (če presega račun Din 100 in ne prekorači Din 500 je taksa Din 2) ter jih mora overoviti pristojni zdravnik, ki mora potrditi, da je babica diplomirana.
jasnost, ki doslej obstoja. Ta okrožnica se glasi:
»Z ozirom na okolnosti, v katerih se vrši služba pri brzih in osebnih vlakih in ki zahtevajo popolno ^poznavanje vseh predpisov, korektno občevanje s potniki, mirno in pravilno razumevanje ter rešava-nje skoraj vsakodnevnih nesoglasij, ki nastajajo med potniki samimi, kakor tudi med potniki in uslužbenci, je nujno potrebno, da se za vlakospremno osobje onih postaj, ki dostavljajo to osobje v večjem številu za brze in osebne vlake, kakor tudi za tovorne vlake, izdelajo posebni razporedi za brze in osebne ter posebej za tovorne vlake. — Dokazano je, da se morajo v službo pri osebnih vlakih dodeliti samo oni uslužbenci, ki popolnoma spolnjujejo uvodoma navedene pogoje, a ti se prvenstveno nahajajo med osobjem, ki je že dalj časa na železnici in si je s prakso pridobilo potrebno znanje, izkušnje in obnašanje ter tudi med onim osobjem, ki je s svojimi šolskimi kvalifikacijami na te položaje pozvano.
Da se bo enotno postopalo pri sestavljanju razporedov vlakospremnikov, odreja Generalna direkcija, da se morajo v onih postajah, kjer se dostavljajo skupine za brze, osebne, mešane in tovorne vlake, sestavljati ločeni razporedi tako za brze, osebne in mešane, kakor za tovorne vlake.
V prvi razpored se imajo dodeliti uslužbenci točno po rangu z upoštevanjem odredb § 110 zakona o drž. prom. osobju in ostalih okolnosti (kakor na pr. kazni in slično), a ostali se imajo dodeliti v razpored za tovorne vlake ter se ima tudi tu upoštevati rang tako, da v slučaju dopustov ali bolezni najstarejši avtomatično nado-mestujejo manjkajoče osobje iz prvega razporeda.«
Tako se glasi okrožnica, ki je odredila definitivno edino to, da se mora v vseh dispozicijskih postajah, ki dostavljajo osobje za osebne in za tovorne vlake, sestaviti ločen razpored in da se ima del osobja uporabljati samo za brze in osebne, ostali pa samo za tovorne. Vse ostale odredbe pa samo sankcionirajo sedanje stanje ter se je postavila uprava na stališče, da se zamore prakso, ki si jo pridobi v večletnem službovanju, nadomestiti tudi z dvemi razredi srednje šole in da se torej uvršča v razporede strogo po činu neozira-je se na položene strokovne izpite. Nejasnost pa poveča okrožnica in izroči osobje kolikor toliko samovolji razporednega uradnika z določbo, da je pri sestavljanju razporeda poleg ranga upoštevati še »ostale okolnosti«, kar je zelo širok pojem, in kar bo gotovo zopet privedlo do nepotrebnih pritožb in administrativnega dela.
Navodila za upokojitev uslužbencev
Krediti za izplačevanje pokojnin izredno obremenjujejo državni budžet in so pri vsakokratni razpravi budžeta v parlamentu glavni kamen spodtike, češ, da se previsoke zneske porabi za pokojnine. Uslužbenci gredo v pokoj, ko bi še lahko vršili službo in je vsled tega državni erar dvakrat obremenjen, ker mora na mesto upokojenega sprejeti novega uslužbenca.
Zadnja leta se krediti za izplačevanje pokojnin več ne povečava-jo, čeprav stalež upokojencev narašča ter grozi tako nevarnost, da bo zopet nastopil čas, ko bo moral uslužbenec, ki je izpolnil vse pogoje za upokojitev, čakati mesece in mesece na izplačilo pokojnine.
Po zakonu je namreč finančni minister v glavnem merodajen pri upokojitvi vseh državnih nameščencev, ker mora dati on pristanek na upokojitev. Če pristanka ne da, se uslužbencu sicer ustavi plača, pokojnina pa se mu ne more nakazati.
Da bi se za bodoče preprečilo nepotrebne upokojitve in da bi se omogočilo točno izplačilo pokojnin onim, ki v smislu zakonskih določb morajo biti upokojeni, je izdalo finančno ministrstvo daljšo določbo, iz katere posnemamo sledeče:
»Z ozirom na okolnost, da ostane v okviru kreditov, ki postanejo prosti s prenehanjem izplačevanja pokojnin umrlim upokojencem, le malo kredita in je s tem zelo omejena možnost, da se vrše nove upokojitve, na drugi strani pa se dostavljajo finančnemu ministrstvu predlogi za upokojitve v mnogo večjem številu, kakor jih dopuščajo prosti krediti, je finančno ministrstvo prisiljeno, da daje svoj prista-
nek z največjo previdnostjo omejujoč se samo na dejansko utemeljene slučaje.
Da bo zamoglo finančno ministrstvo izmed stavljenih predlogov za upokojitve zbrati one, za katere mora brezpogojno dati svoj pristanek, odreja, da se mora vsakemu predlogu za upokojitev priložiti vse akte in dokumente, s katerimi so dokazana dejstva, ki se jih navaja kot razlog za upokojitev. Zlasti se mora priložiti v originalu zdravniško spričevalo?, enako tudi v originalu prošnjo uslužbenca, ako »e ga mora na lastno' prošnjo upokojiti. Ostale dokumente se lahko priloži v overenem prepisu.«
Iz te okrožnice se da sklepati, da primanjkuje kredita za upokojitve ter naj prizadeti uslužbenci pazijo, da ne pridejo v položaj, da bi jim
Najemnine v ž
Ker je tekom, junija 1936 bila objavljena nova uredba o najemninah železniških stanovanj, sporočamo, da je uredba spremenjena v pogledu višine najemnine za vsako sobno je-dinico (kot taka se smatra vsaka soba, večja od 16 kvadratnih metrov; sobe. ki so manjše, dalje kuhinja, kopalnica, shramba, se smatra za pol sobne jedinice). Nove najemnine
znašajo: Draginjski	Kategorija	stanovanja	
razred	I.	Ii.	Ili.
I	120	100	70
II	100	80	50
III	80	50	30
V prvo kategorijo spadajo stanovanja v solidno zgrajenih stavbah, ki imajo parket, kopalnico in sobo za otroke.
uprava prejemke ustavila, pokojnine pa ne bi dobili. Akontacije uprava ne more izplačati, dokler ni izdano rešeni e o odmeri pokojnine. Vsled tega svetujemo onimi, ki izpolnjujejo pogoje v smisliti zakona, da gredo lahko na lastno prošnjo v pokoj, da v slučaju vložitve te prošnje delajo službo naprej in se ne javijo bolnim. Če ne bi'vršili službe, bi jim uprava po preteku treh mesecev prejemke ukinila in je veliko vprašanje, če bo v tem- času izstavljen dekret o odmeri pokojnine. Če dekreta v tem času ne bi bilo, ne bi dobili ne plače in ne pokojnine.
lezniških hišah
V	drugo kategorijo spadajo stanovanja v solidno zgrajenih stavbah brez komforta, ki je naveden v prvi kategoriji.
V	tretjo kategorijo pa spadajo stanovanja v slabših zgradbah in barakah.
Z novirm pravilnikom je ukinjen v splošnem 59% popust za ekseku-tivno, osobje in ugodnost, ki so jo doslej uživali progovni čuvaji in desetarji, ki so plačevali samo po 10% najemnine, ker so njihova stanovanja služila tudi kot službeni prostor.
V	bodoče imajo 50% popust od najemnine uslužbenci, katerih stanovanja služijo tudi za službene prostore (čuvaji, desetarji, nočni čuvaji, vratarji).
SpasavaJuće organizacije...
Posle osnivanja JRZ bile su održane »radničke« skupštine u Beogradu, gdje je bilo zaključeno, da će se pod predsedstvom ministra Cvetkoviča pristupiti osnivanju radničkih organizacija. Pozivu za osnivanje ovakvih organizacija odazvali su se najprije nekolicina železničara u Nišu, koji su predložili na odobrenje pravila jednog »zanatlijskog in radničkog železničarskog udruženja«. Ovo udruženje već je izvršilo jednu intervenciju kod Ministarstva u Beogradu te dobilo dozvolu, da se proširi na čitav teritorij kraljevine Jugoslavije. Kakvo je ovo udruženje i kakav će biti njegov rad, najbolje se razvidi iz samih pravila.
U tim štampanim pravilima, koja su nam ovih dana dopala u ruke, po kojima će to udruženje gojenjem druželjublja, prirediivänjemi zabava i večerinki, slavljenjem cara Konstantina i carice Jelene, unapredji-vati snošljiviji život u budućnosti stoji od slova do slova u članu 3-točka ovo:
»...Da radi kod Kraljevske Vlade i narodnog predstavništva da se što pre donese Zakon, u kojem bi se i željezničkim zanatlijama i radnicima osigurala stalnost u službi i iste uvrstiti u zakon o državnom' saobraćajnom osoblju, te kako bi se iste bsz ikakvih krivica iz službe, a bez
disciplinskog suda premeštali i
odpuštali.«
Da ovo nije slučajnost ili zaću-da je autor pravila vrlo dobro znao šta piše i šta hoće i kakvo će ne-valjalo udruženje štrebera slupati, vidi se iz njegove bojazni, da u udruženje pa i u upravu ne zaluta i koji od čestitih radnika i zanatlija pa zato kaže u članu 8 ovo: Svaki član, koji radi protivu interesa udruženja i upravnih ispravnih članova biće isključen iz članstva.
Da mu bude djelo krunisano i da članovima tog udruženja što prije svane sunce sreće i zadovoljstva pod okriljem toga udruženja i njegovih tvoraca garantuje član 17 točka B, koja doslovce glasi: Da prati svaki rad po radionicama i sve ono što ide na uštrb člana udruženja odmah zaštiti.
Ova i ovakva pravila potvrdila je dne 28. februara 1936-tog ljeta go-spodnjeg pod II-Broj 4629 Kr. Banska Uprava Moravske Banovine, upravno odelenje u Nišu.
<1- .->n~	Hm n * t
Željezničari! Zanatlije i radnici radiona državnih željeznica! Hoćete li Vi znati, da odbijete sramotu koju Vam osnivanjem ovakvog udruženja pred svom proleterskom javnosti nanose tvorci ovog famoznog udruženja? Ja verujem da hoćete !	B. Đ.
Železniška uprava ii
Ko je izšel nov pravilnik o najemninah v železniških hišah, so deževale od vseh strani pritožbe proti povišanju najemnin, ker žive železničarji v tako težkih razmerah, da prejemki večine osobja ne zadostujejo za najnujnejše potrebe. Ob tej priliki je železniška uprava izdala sledeče obvestilo:
»Na zahtevo g. finančnega ministra je Ministrski svet sklenil, da se morajo najemnine železničarjev izednačiti z najemninami» ki so odrejene za ostale javne uslužbence.
V tej zahtevi se posebno podčrtava, da že pravičnost zahteva to izednačenje najemnin in to toliko bolj, ker uživajo železničarji poleg ugodnosti nižjih najemnin
Vozne ugodnosti za r
Ker je pravilnik o voznih ugodnostih (kakor so sploh pri nas običajno vsi pravilniki) nejasen, so ga posamezne direkcije različno tolmačile ter osporavale pravico do legitimacij rentnikom in onim, ki uživajo miloščino.
povišanje najemnin
še druge ugodnosti, ki jih ostali državni uslužbenci nimajo.
Železniška uprava pa je sedaj, upoštevajoč izjemni položaj in značaj železniške službe ter potrebe in finančno moč svojega osobja, začela ponovno proučavati vprašanje najemnin v železniških hišah. Na podlagi ugotovitev se bo izvršila revizija osnove za odrejanje najemnin ter se bo stavil predlog za pristojno izmenjavo najemnin.«
Iz tega službenega obvestila zamor emo posnemati, da sedanja uredba o višini najemnin ne bo ostala dolgo v veljavi ter da bodo najemnine za eksekutivno osobje in najemnine za stanovanja, ki so obenem službeni prostori, znižane na svoje-časno višino.
ntnike in miloščinarje
Sedaj je pd GD štev. 62.359-36 izdano tolmačenje, da se pod nazivom »upokojeni železniški uslužbenci» razumejo tudi oni, ki prejemajo provizijo, rento ali stalno miloščino.
Pojasnilo glade premogovnih premij v kurilnicah
Ker je glede višine premogovne premije nadzornemu osobju, dalje strojnim mojstrom in nadkurjačem, ki se odreja po številu strojev v dotični kurilnici, obstojalo različno stališče. kateri stroji se štejejo, je Ministrstvo pod GD štev. 50.357-36 dalo sledeče pojasnilo:
»Pod številom lokomotiv v kurilnici, ki služijo kot podlaga za določitev višine
premije kurilniškemu osobju po čl. 61 tč. 6 pravilnika o postranskih prejemkih, se razumejo vse one lokomotive, ki jih kurilnica v dotičnem mesecu dejansko uporablja za vožnjo vlakov in za ostala dela, ki se z lokomotivami vrše ter tudi lokomotive, ki se nahajajo v popravilu v kurilnici sami, odnosno v kurilniški delavnici. Lokomotive, ki so vzete iz prometa radi popravila v glavni delavnici in lokomotive, ki se jih trajno za službo ne rabi, se ne računajo v število dodeljenih lokomotiv dotične kurilnice.«
Slava Udniienia lira. nac želiezniiara i
brodara i
Dana 29. V. izdala je Direkcija Zagreb okružnicu br. 24.478/3-, kojom saopćuje raspis Ministarstva saobraćaja sledećeg sadržaja:
»Da se 3. juni 1936 god. dan slave željezničara i brodara (Car Konstantin i carica Jelena), koji pada u sredu, i ove godine proslavi medju članovima Udruženja jug. nac. željezničara i brodara s tim, da svi službenici — regulisani i dnevničari — toga dana budu slobodni od dužnosti ceo dan, u koliko to služba dozvoljava. Radnici pak da rade samo od 7 do 10 časova, a da im se isplati puna nadnica kao da su ceo dan bili na radu.«
Ovo naredjenje, koje smo doneli u prepisu, stvorilo je medju radnicima i ostalim željezničkim službenicima jednu obću zbrku, a medju onim starješinama, koji su trebali to naredjenje sprovesti, zabunu, jer nisu znali, da li se to tiče samo članova nacionalnog udruženja, o kojima je riječ u početku samog naredjenja, ili pak da se odluče za onaj dio naredjenja, koji govori o svim službenicima i radnicima s tim, da poslednji rade samo do 10 sati, a da dobiju plaćenu cijelu nadnicu. Izgleda da se mjerodavni nijesu mogli odlučiti ni na jednu od postavljenih alternativa, pa je na koncu ostavljena slobodna odluka šefovima jedinica, koji su dovedeni u položaj, da izvrše jedno naredjenje, koje je u opreci sa postojećim zakonskim propisima, a koje bi mo-
Zagrebu
gla glavna kontrola manisati, jer materijalni izdaci, koji se učine za proslavu članova jednog privatnog udruženja, nisu po zakonu dozvoljeni. Neki šefovi jedinica su (osim direkcije, koja je imala pravi blagdan, jer se nije radilo) stali na stanovištu, da se naredjenje odnosi samo na članove nacionalnog udruženja, čija jeste slava.
Nećemo ocenjivati, da li je naredjenje u skladu sa zakonskim propisima ali je važna činjenica, da ljudima koji vode nacionalno udruženje, nije cilj, da poprave slabi ekonomski i socialni položaj svojih članova, već je njima glavno, da se stvaraju parade i razne proslave. U praksi su naučili, da je mnogo bolje paradirati i veseliti se nego ići u borbu za više prava i bolji život željezničara i njihovih porodica.
Ti hrabri borci, koji su raznim režimima donašali na raspoloženje svojih 35.000 članova na tanjuru, nemaju pravo, da mjerodavnim podmeću rešenja, koja su u suprotnosti sa zakonom, a sa druge strane ostećaju one radnike, koji nisu njihovi članovi na taj način, što su ovi za istu platu radili, a njihovi drugovi iz udruženja se kod kuće odmarali.
Mi se nadamo, da će mjerodavni u buduće ofstraniti ovu nepotrebnu smutnju medju željezničarima, a nacionalno udruženje neka u buduće slavi svoju slavu na svoj račun, a ne na račun države i ne na kredit željezničkih radnika.
Zadružni pokret
Naša Konzumna zadruga u Zagrebu nikako da se oslobodi pogubne politike žutog udruženja. Pred neki dan njeno vodstvo razaslalo je slijedeći poziv zadrugarima;
»Potpisanoj zadruzi čast je pozvati Vas na svečanu sjednicu,
koja se održaje povodom proslave četrnaestog Medjunarodnog zadružnog dana.
Na sjednici će se održati predavanje iz oblasti zadrugarstva, a na koncu će se pročitati jedinstvena rezolucija, koju je za tu
Željezničar Gorkij
Pred skoro pedeset godina primljen je na stanici Caricin u Rusiji u željezničku službu Aleksjej Maksimovič Pješkov. Mladiću je tada bilo dvadeset godina, a primljen je najprije kao pomoćni radnik, dok je kasnije vršio službu noćnog čuvara, Pješkov je bio čudnovatih nazora. Bio je stvoren za sve prije, nego li za željezničarsku službu. Ovo se naročito očitovalo u tome, što je imao mnogo više smisla za knjige, koje je »gutao« danju i noću, nego li za vršenje svojih dužnosti. Jednom dok je vršio dužnost čuvara odnijeli su cijelu imovinu, koja je bila željeznici »povjerena na prevoz«. Da li je čudo, da je ova »željezničarska karijera« Pješkova trajala samo od jeseni 1888. do ljeta 1889. godine?
Time željezničarska služba Pješkova nije bila završena. U jesen godine 1891 stiže u Tiflis i »protekcijom« bude namješten u radioničkom uredu, gdje je obavljao »administrativne poslove« do ljeta 1892 god., kada je napustio Tiflis iz razloga, koji sa željeznicom nijesu imali ništa zajedničkog. No još jednom iste godine pokušava taj »nepopravljivi željezničar« da se plasira kod željeznice, i to na stanici Beslan. Ovdje je nakon nekoliko dana konačno napustio željeznicu. Odabrao je »karijeru«, koja ga je dovela na najviše stepenice ljudskog stvarenja i radi koje će nje-govo ime, koje si sam nadjenuo, biti zabilježeno u povjesti čovječanstva. No kratak,
isprekidani boravak kod željeznice je bio dovoljan, da Pješkov i ovdje pretrpi mnogo razočaranja i doživi mnoga bolna iskušenja.
Ovih dana je svečano spaljen u Moskvi Aleksjej Pješkov. Pogrebne svečanosti, u kojima su učestvovali najistaknutiji državnici, su samo završna faza svih priznanja, koje je Pješkov doživio. Jedan od rijetkih priznatih genija. Genij, kojeg genijalnost se sastoji u tome, što je prije svega bio »Čovjek«. Jer zaista većeg priznanja ne može biti. I Pilat, kada je Isusa pokazivao skupljenoj gomili, nije našao boljih riječi od onih: »Ecce homo!« I Berdjajev odaje Do-stojevskom najveće priznanje jednom riječi: čovjek. A za Gorkog se može mirne duše reci, je bio čovjek.
U cijelom svijetu je smrt Pješkova izazvala opravdano žaljenje, pa će na svim stranama biti posvećeni brojni nekrolozi. Zavrijedio je, da mu i mi posvetimo ovih nekoliko redaka, jer je svojim djelovanjem mnogo učinio za razvoj kulture, prave kulture čovječanstva, jer je bio i jer se priznavao sitnim djelićem kolektiva za koji je nesebično i predano djelovao, i konačno jer je bio, pa makar samo par mjeseci našim drugom: željezničarom. Baš to njegovo doba je za naša razmatranja vrijedno spomena, iako ovdje, daleko od pristupačnih i iscrpnih vrela je još teško prosuditi značaj njegovog službovanja kod željeznice na njegovo stvaranje. Znamo da se je inspirirao uspomenama iz tog vremena, u pripo-
vjestima:	»Knjiga«, »Zabuna«, »Makar
Gudra«, »U klancu«, »Strani ljudi«, »Kali-nin« i »Kako se rodio čovjek«. Moguće je i ovoliko dovoljno.
»Kako se rodio čovjek« naslov jedne pripovjesti, trebao bi biti naslov ciklusa autobiografskih zabilježaka Pješkova, koji počinju knjigom »Djetinstvo«, nastavljaju preko »Puta u život« i »Moja sveučilišta«, do »Mojih uspomena«. Iz tih zabilježaka vidimo, kroz kakova iskušenja mora proći ljudsko biće, da postane? čovjekom. Čovjekom kakovim ga zamišljaju religije: slika i prilika Boga. Veoma rano gubi oca. Majku nedugo zatim. Odgaja ga batinama djed, a moralnim i vjerskim poukama baka. Promatra rastrovan lični porodični i društveni život. Promatra, da su ljudi sasvim nešto drugo od onoga kako ih se prikazuje. Sve ovo ostavlja duboke tragove u njegovoj duši i on si preduzima, da se bori za najsvetiji ideal svih velikana: za istinu. I svakome je jasno, kakova je borba za istinu, kada si gladan, osamljen i prezren. Takav je bio Pješkov. Svi su bili proti njega. Pojedinci, od najbližih do najdaljih, grupe, manje i veće, vlast, preko svojih službenika i cijela, kao takova. Iz te borbe izašao je, kao pobjednik: Maksim Gorkij. Ime, koje si je sam nadjenuo boreći se za prava čovjeka, ime koje tako kratko i tako jasno obilježava svu borbu za istinu, ovo ime postalo je simbolom gorke borbe, koja mora pobjediti, kad se bori za iskonska prava čovječanstva.
$
Bit će moguće zadrugara, koji će pri-mjetiti, da nije mjesto u našem »Zadružnom vjesniku« ovom kratkom »in memo-riam«. No naše je duboko uvjerenje, da-smo to bili dužni učiniti u prvom redu, kao zadrugari: jer se svi naši ideali temelje na kolektivnom izgradjivanju bolje budućnosti, a na tom poslu je izraziti, moguće jedan od najizrazitijih boraca bio Gorkij; i jer smo željezničari: pa se moramo sjetiti onog velikana, koji je makar kratko vrijeme bio u našim redovima. Bio je pružni radnik, bio je noćni čuvar, bio je pisar u uredu, bio je stanični poslužitelj. I ovo kratko vrijeme koje je proveo u željezničarskoj sredini nije kod njega ostalo bez utjecaja, jer je njegov život izgradjen iz lanca proživljenog, u kome je jedna čvrsta karika i onaj kratak i bolni boravak kod željeznice. Što bolniji tim značajniji, jer bol izgradjuje čovjeka.
Aleksjej Maksimovič Pješkov je mrtav, ali Maksim Gorkij je živ.
*
Gornjih nekoliko redaka namijenio sam zadrugarima - željezničarima. Kako medju-tim glasilo zadrugara - željezničara zagrebačke željezničke direkcije »Zadružni vjesnik« nije ovaj članak priopćio, to zahvaljujući gostoprimstvu »Ujedinjenog željezničara« priopćavam ga zadrugarima ovim putem.
Zavrijedilo je, da se barem na ovaj način odužimo velikom Čovjeku.
r. markuš.
priliku naročito izradio Medju-narodni zadružni savez u Londonu.
Sjednica se održaje dne 4. jula o. g. u 18 sati u prostorijama Udruženja jugoslavenskih nacijo-nalnih željezničara, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 11/11.«
Od sviju prostorija, koje su se zadrugarima mogle servirati, najmrskije su im baš ove nacionalnih željezničara. Već unapred je bilo jasno, da u te prostorije sazvana sjednica ne može uspjeti, ali je to učinjeno samo radi toga, da se —
Prema zaključku Glavne godišnje skupštine za poslovnu godinu 1935. povratit će se zadrugarima kao ristorno ostatak čistog viška u smislu člana 61.-8. Zadružnih pravila, koji za prošlu godinu iznosi 3 posto od plaćenog iznosa, na slijedeći način: a) Zadrugarima, koji zadruzi duguju, knjižit će se otpadajući iznos u korist njihovog računa i time sniziti njihovo dugovanje.
Ovi članovi neka izvole u prodavnica-ma zahtjevati za njih odredjene dopisnice,
Sunia
Prugovni nadziratelj šikanira radnike, kako se to njemu najbolje svidja. — Tako su radnici iz Sunje bili na jednom hitnom; radu u Sisku i u naknadu trebali su dobiti slobodno za prekovremene satove, koju im g. nadziratelj uskraćuje sa motivacijom: ako budete dobri, dobit ćete, ako pak ne — ništa ne dobijete! Smije li g. nadziratelj ovako postupati? Dne 18. i 19. VI. o. g. radili su radnici na popravku mosta na potoku Sunja. Taj isti nadziratelj
Gotovo danes poleg ubogih progovnih delavcev najtežje čakajo rešitve takozvani kronski upokojenci in rentniki ter njih vdove, ki še vedno prejemajo svoje pokojnine in rente v tako malenkostnih zneskih, da ne zadoščajo niti za najskrom-nejše preživljanje.
Akcija, ki smo jo začeli lansko leto, v letošnjem; budžetu še ni pokazala nikakih rezultatov, ker je finančni minister zabranil vse amandmane, ki bi obremenili državni budžet na račun osebnih izdatkov.
Kljub temu neuspehu pa je odbor staroupokojencev in kronskih rent-nikov nadaljeval začeto delo ter prepričeval odločujoče, da je rešitev vprašanja staroupokojencev gotovo eden izmed najnujnejših ukrepov, ki jih mora izvesti kraljevska vlada.
Koncem julnija je prejel s. Gril iz Beograda na predložene spomenice in dostavljeni material, sledeči odgovor pod št. G. D. 16.296/36.
Delodajalec za zvezarje
GD br. 62.592/36: Vsem članom zvezar-skega udruženja se odobri izreden šestdnevni dopust ter brezplačna vožnja na podlagi objave šefa.
50 voz, večinoma 1. in II. razreda je bilo na razpolago vse dneve kongresa za brezplačna prenočišča na postaji. (Najemnina odnosno stojnina je že za tovorni voz izredno velika ter smo radovedni, koliko je delodajalec za teh 50 voz zaračunal zve-zarski organizaciji, ker je nemogoče, da bi dal te vozove v času štednje in pomanjkanja kreditov zastonj?! Mogoče pa računa, da se bodo zvezarji za te usluge revanži-rali z drugimi protiuslugami, ki bodo delodajalcu prinesle še več dobička kot bi znašala stojnina za te vozove.)
Delodajalec je pozdravil kongres svoje najmočnejše organizacije z razvitimi zastavami na svojih poslopjih in z okrasitvijo ljubljanskega kolodvora.
*
Zvezarski kongres in kšeft.
Delodajalec je odobril brezplačno vožnjo, zvezarsko vodstvo pa je odredilo, da mora vsak udeleženec kongresa v Ljubljani kupiti kongresni znak za Din 10.—, ker bodo člani uživali za časa kongresa razne ugodnosti, ki jih je odobril delodajalec.
*
Dobri organizatorji parad.
Brez parad si zvezarskega kongresa ne moremo zamisliti. Zato je vodstvo objavilo v ljubljanskih listih v petek sledeči poziv:
ma i kod malog broja zadrugara — stvori utisak o postojanju nacionalnog udruženja. Iskorištena je jedna zadružna i korisna stvar za skroz nezadružno i beskorisno udruženje.
Protiv ovakvih makinacija zadružne uprave mi najenergičnije protestiramo. Zadruga nije u nijed-noim pogledu vlasnost udruženja, a onaj tko zadrugu gura na taj put, radi joj o glavi. Ne čudite se gospodo, što zadružni idealizam gada. Kod ovakvog manipulisanja doživjet ćete. da će Vas željezničare posve sigurno i za uvijek otpuhnuti sa vaših položaja.	Zadrugar.
u kojima se obavješćuju o visini odobrenog i u njihovu korist knjiženog ristorna.
b) Zadrugari, koji zadruzi u junu o. g. nisu ništa dugovali odnosno koji su u prošloj godini kupovali samo uz gotovinu, neka izvole u prodavaonicama podignuti svoje »Ristorno kupone« na kojima je označena visina odobrenog iznosa povratka (ristorna).
Na osnovi tih kupona izdavat će_ dotične prodavaonice članu robu u označenoj vrijednosti.
toliko je vikao na njih, da se škan-dalizirao i jedan činovnik sekcije, koji se tu našao.
Iznosimo ovo sa apelom na Direkciju, da ponašanju nadziratelja pruge u Sunji posveti svoju pažnju. Treba mu narediti, da prema radnicima bude učtiv, služben i pravedan, a ne da im naturuje svoju volju. U cijelom svijetu radnik postaje čovjek, on to treba da postane i kod nas. Radnik nije rob, već saradnik u poslu, pa je on to i kod nadziratelja pruge u Sunji.	Š.
»V zvezi z vašimi predstav-kami, ki ste jih predložili g. železniškemu ministru v zadevi zboljšanja materijelnega položaja staroupokojencev in rent-nikov, čast nam je obvestiti vas, da so zbrani vsi potrebni podatki za izvedbo vaših zahtev ter je celotna zadeva s potrebnimi pojasnili že predložena g. ministru v odločitev.
Čim bo g. Minister izdal tozadevno odločbo, vas bomo o vsebini iste naknadno obvestili.«
Kakor razvidimo iz tega odgovora, se je končno po 12 letih čakanja zadeva staroupokojencev in rentnikov le premaknila iz mrtve točke. Dolžnost odločujočih je, da sedaj, ko je materija! zbran, ne zavlačujejo z definitivno rešitvijo, marveč čimprej izdajo odlok o prevedbi kronskih rent naknadno s 1. X. 1927 ter odrede pravično prevedbo kronskih pokojnin, upoštevajoč današnje draginjske razmere.
Oblastni odbor UJNŽB v Ljubljani vljudno naproša hišne posestnike, da ob priliki kongresnih dni, danes, jutri in v nedeljo, izobesijo gostom na čast zastave.
Ljubljansko občinstvo je ta poziv odklonilo, ker ve, da železničarji ne rabijo parad in zastav, marveč boljši kos kruha.
*
Zvezarski člani so siti parad.
Dve godbi sta v nedeljo s poskočnimi koračnicami vabili zvezarske mase na obhod po mestu, a brez uspeha. Le 143 zve-zarjev (med njimi že vštete žene in otroci) je korakalo za 43 možmi slogaške godbe in tremi zastavami. Smederevska godba pa je smatrala, da je bolje, če zgine po stranskih ulicah na Tabor, ker ni bilo drugače v sprevodu več godbenikov, kakor ostalih udeležencev. To klofuto, ki so jo dali sami zvezarji svojemu vodstvu, upajmo, da bo vodstvo razumelo.
*
Športni uspeh.
V okviru kongresa je bilo tudi športno tekmovanje štirih železničarskih klubov iz Ljubljane, Maribora, Niša in Subotice. Tu je bila udeležba popolna. (Športniki namreč potujejo brezplačno in so z vsem preskrbljeni.) Uspeh je dosegel niški »Železničar«, ki si je za letos priboril pokal, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili niški železničarji, ker bo to izdatno poboljšalo njih gmotni položaj.
Pozitiven uspeh kongresa.
V pisarni »Ujedinjenega Železničarja« so se oglasili posamezni delegati iz južnih krajev, ki so plačali naročnino in obljubili v svojih krajih ustanoviti zaupništva »Ujedinjenega Železničarja« ter mu pridobiti novih naročnikov.
(Nadaljevanje v prihodnji številki.)
Ubogi Žorga... »V sili vrag še muhe žre,« :pravi pregovor im .zakaj se ne bi naši zvezarji enkrat mastili z Žorgom! Vemo, da zvezarje danes glava boli ,pio slavni zmagi v Nabavljahu, zadrugi, ker je tudi v njihovih vrstah kritika precej ostra. Da se na njih grehe pozabi, jie potrebno članstvu! vreči drugo kost, da jo gloda in za to je prišel prav Žorga! Mi, ki Žorgo Rudelna poznamo, se ne čudimo, če je našel ravno, pot med naše zvezarje, v katerih družbi se bo najbrže prav dlomače počutil. Mi konstatiramo le to, dla je Žorga sam. izjavil, da mesta ne sprejme. On sam je stavil še ponovno svoj mandat na članskem zborovanju na razpolago in so visi prisotni soglasno sklenili, da mesta ne sme sprejeti!
Če je vkljub temu mesto prevzel, potem so morale biti na delu »posebne sile«, mor-dia je delno vplival mehki stolček z »odškodnino za nadzorovanje«, ako ga bodo njegovi novi prijatelji zadostno ocenili, ali pa se je celo ponovila »svetopisemska zgodba« in je iz »Savla postal Pavel«.
N a j bo že eno ali drugo. Žorgi na tem njegovem uspehu čestitamo!
Železničarji in brodarji — člani nacio-nalnega udruženja so slavili svojo* slavo cara Konstantina in carice Jelene dne 3. VI. Naši zvezarji so uspeli, da so njih člani, ki so nastavljeni, bili ta dan prosti, njih člani delavci pa so za razliko morali delati tri ure.
Razpis prostih mest v železničarski prometni šoli v Beogradu
Za šolsko leto 1936-37 bo v železniško šolo v Beogradu sprejetih 60 kandidatov, ki morajo izpolniti sledeče pogoje:
1. Biti mora državljan kraljevine Jugoslavije. 2. Končanih mora imeti najmanj sedem razredov gimnazije ali sorodne šole, s priporočljivimi ocenami. 3. Biti mora telesno in duševno zdrav. 4. Ne sme biti mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. 5. Imeti mora dovoljenje staršev, da lahko stopi v službo v državnih prometnih ustanovah. 6. Biti mora lepega vedenja. Prvenstvo imajo tisti, z odličnimi ocenami. Prijave, kolkovane s 5 Din morajo biti osebno ali s priporočenim pismom vložene najdalje do 1. avgusta 1936. Navesti je treba točen naslov in najbližjo železniško postajo. Priložiti je treba v originalu potrdilo o državljanstvu, potrdilo o končani srednji šoli, krstni list, odobrenje roditeljev oziroma njihovih namestnikov, ki mora biti potrjeno od pristojnih policij, oblasti, da sme kandidat stopiti v državno prometno službo, nravstveno spričevalo, šolsko spričevalo*. Prijave, ki ne bodo odgovarjale navedenim pogojem, se ne bodo vzele v pretres. Kandidati bodo pozvani na zdravniški pregled in sprejemni izpit in v ta namen jim bo pravočasno dostavljena brezplačna vozna karta za prihod. Kandidati. ki bodo odbiti, bodo dobili brezplačne karte za povratek. Sprejeti kandidati se bodo šolali v internatu in dobivali 100 Din v gotovini.
Mednarodni pregled
(I. T. F.)
Francosko delavstvo ie pod socialistično vlado, v enem tednu doseglo velikanske pridobitve, katerih so deležni tudi državni nameščenci in upokojenci.
Uzakonjen je zakon o 40 urnem tedenskem delu, kar bo omogočilo zaposlitev velikega števila brezposelnih. Sprejet je zakon, ki garantira slehernemu delavcu 14 dni plačanega dopusta letno, nadalje je z zakonom zagarantirano svobodno udejstvovanje strokovnih organizacij, zaupniški aparat in je predpisano, da se imajo medsebojne razmere urediti s kolektivnimi pogodbami.
*
Belgijsko delavstvo ie enako zmagalo v boju za svoje zahteve. Tudi v Belgiji tvorijo socialisti večino, ker so najmočnejša stranka v parlamentu in so močno zastopani v vladi. Tekom 15 dni je vlada ugodila celotnemu programu delavstva.
Zagotovljena je minimalna mezda 32 frankov na dan.
V večini podjetij so dnevni zaslužki povišani za 5 do 10 odstotkov.
Svoboda strokovnih organizacij bo bolje zaščitena.
Plačani delavski dopusti se urede z zakonom.
Štirideseufni delovni teden se uvede v določenih industrijah ter se še razširi, v kolikor bodo dovoljevale gospodarske razmere.
Razen tega se izvede takoj izboljšanje podpiranja nezaposlenih in porodnic.
*
Francoski železničarji zahtevajo tritedenski plačani dopust. Ker pri franc, železnicah dopust še ni enotno urejen, so postavili železničarji pri vseh družbah zahtevo, da se mora slehernemu železničarju priznati letno najmanj tri tedne dopusta.
*
Kanadski železničarji za ukinjenje redukcij. V Kanadi so bile po letu 1931 znižane plače za 20%. S 1. novembrom so dosegli 5% povrnitev odtegljaja, s 1. septembrom 1934 pa so dosegli nadaljnjo povrnitev 3% z dodatkom, da znašaj celokupna redukcija od 1. VIL 1935 le še 10%. Sedaj so potom svoje organizacije postavili zahtevo, da se ima tudi ta redukcija ukiniti, ker so skoraj enotno organizirani, računajo, da bodo s svojo zahtevo v celoti uspeli. *
Uspehi belgijskih železničarjev so v zadnjem času zelo veliki. Dosegli so zboljšanje poslovanja paritetne komisije, omejitev premestitev po službeni potrebi, zboljšanje položaja pomožnih delavcev in se bo tudi pri belgijskih železnicah uvedel turnus in služba sploh na podlagi 40 urnega delovnika.
*
V Avstriji mora imeti vsak železničar vojaško izobrazbo. Osebe, rojene po 1. VIL 1917, ki žele stopiti v železniško službo v Avstriji, morajo dokazati, da so dovršile predpisane vojaške tečaje. V Avstriji je odpor zavednih železničarjev proti terorju izredno močan ter ie upravi nemogoče izvesti organizacijo »domoljubne fronte« na železnici. Da odstrani »uporne elemente« iz službe, je ponovno uveljavljen zakon o nasilnih upokojitvah železničarjev, po katerem bodo odstranjeni iz službe vsi oni, ki niso kvalificirani kot zadosti zanesljivi in zvesti.
*
Uspehi francoskih železničarjev. Obenem z ostalim delavstvom so železničarske organizacije dosegle večje uspehe, in sicer:
1.	amnestijo vseh onih uradnikov, ki so bili ob stavki leta 1920 odpuščeni iz službe. Vse te se zamore po 1. VII. 1936 sprejeti nazaj,
2.	dopust se podaljša letno za 6 dni,
3.	vozne ugodnosti se odobre uslužbencem na progah vseh družb, rodbinskim članom pa se odobri režijska vožnja, ki znaša 10% normalne tarife,
4.	Spopolnijo se personalne komisije in zagarantira večji vpliv strokovnih organizacij,
5.	ukine se dosedanja praksa, da bi se pomožno delavstvo odpuščalo iz službe tik pred zadobitvijo stalnosti in s tem izigrala stalnost,
6.	z ozirom na splošno uvedbo 40 urnega delovnika se bo v najkrajšem času temu delovnemu času prilagodilo tudi službene razporede na železnici,
7.	železničarji bodo deležni vseli splošnih ugodnosti, in sicer znižanja čakalne dobe za napredovanje, povišanja draginjske doklade ter takojšnjega ukinjenja svoječas-no izvedene redukcije prejemkov.
Apel delegatom
Ker je za 19. VIL 1936 sklican redni občni zbor ljubljanskega železničarskega podpornega društva, se obračam do vseh delegatov, ki so na občnem zboru dne 22. oktobra 1933 glasovali za izključitev podpisanega (in članov Mozetiča in Cotmana), da na tem občnem zboru prizadeto krivico popravijo.
Tekom sodnijskega postopanja in ob priliki sodnijske poravnave dne 2. maja 1936 v tožbi Urbič—Safošnik, se je izka-zalo, da ne zadene omenjenih treh nikaka krivda in da se niso, odnosno se nisem prav ničesar pregrešil proti društvenim pravilom, odnosno delal proti društvenim interesom. Enako nisem ne podpisani in ne moja tovariša napravil društvu najmanjše škode.
Akcija za sklicanje izrednega občnega zbora se je izvršila na zahtevo več tisoč društvenih članov ter se ta akcija ne more smatrati za rovarenje proti društvenim interesom. § 8 društvenih pravil izrecno določa, da se skliče občni zbor kot izreden, ako to zahteva 1000 članov.
Ker se članu, ki se posluži določb društvenih pravil, ne more očitati, da je povzročil škodo društvu, pričakujem, da bodo delegati uvideli krivico, ki so mi jo naredili in svoječasni sklep o izključitvi iz društva anulirali.
Ljubljana, 10. julija 1936.
Urbič Gustav, vlakov, v p.
Iz uprave In uredništva
Vslcd preobilice materijala je moralo v tej številki izostati poročilo o zvezar-skem kongresu, nadalje članek gleae _o/o prispevka fakultativnih članov za bol. lond in več krajevnih dopisov ter članek »Iz vrst progovnih delavcev«, kar objavimo prihodnjič. — Uredništvo.
Ljubljanskim železničarjem I
Mogoče še ne veš, da ima delavsko glasbeno društvo »Zarja« tudi svoj moški pevski zbor. Vaje' se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 8. uri zvečer v glasbeni sobi v Delavski zbornici.
Ce imaš veselje do petja in bi ti služba dopuščala redno udeležbo pri vajah, pridi k vaji in pristopi k pevskemu zboru. Morda poznaš kakega prijatelja in znanca, ki je pevec, opozori ga na naš pevski zbor.
»Zarja«.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni uredjnik: Adolf Jelen, Maribor. —
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar
Članovima Konzumne zadruge Zagreb
Akcija za zboljšanje položaja staroupokojencev
Zanimivosti za železničarje
Zvezarski kongres