iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiii
iiHiiiiimmimmiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiimi
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
iiiiiimiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimmi
Glasilo koroških Slovencev.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovca, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiumii
Leto XXXIV.
Celovec, 15. maja 1915.
St. 39.
Z bojišč.
Uradno poročilo.
Dunaj, 10. maja. (K. u.) Uradno se razglaša:
Z velikimi izgubami iz zapadne Galicije in s Karpatov vržena tretja ruska armada je, udavši se pritisku od obeh strani, s svojo glavno močjo stisnjena na ozemlju pri Sanoku in Lisk u. Proti tej masi zvezne armade uspešno prodirajo naprej in so izbojevale od zapadne strani prehod preko Visloke, na jugu dosegle črto Dvornik—Baligrod—Bu-kovsko. Na severnem krilu zapadno-gališke bojne črte so v naskoku zavzele včeraj zgor-njeavstrijske, solnograške in tirolske čete več krajev vzhodno in severnovzhodno od Debice.
Število ujetnikov v zapadni Galiciji je naraslo na 80.000; k temu prihaja še 20.000 ujetnikov, ki so bili ujeti pri zasledovanju v Karpatih. Tretja ruska armada, ki je bila sestavljena iz petih korov: 9., 10., 12. in 24. in 3. kavkaškega, kakor iz več rezervnih divizij, ima torej sama izgube kakih 100.000 mož. Če se prišteje še število mrtvih in ranjenih, se lahko reče, da znaša skupna izguba najmanj 150.000 mož. Od sedaj še pregledljive množine vojnega plena je dosedaj naštetih 60 topov in 200 strojnih pušk.
Boji v južnovzhodni Galiciji trajajo še naprej. S protinapadom je bil na višinah severnovzhodno od Ottynije vržen nazaj močen sovražen oddelek.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hòfer, feldmaršallajtnant.
Boji v južnovzhodni Galiciji.
Črno vice, 10. majnika. O zavzetju Zaleščikija se poroča: Rusi so utrdili kraj in višino Kriščatek s 15kratmmi žičnimi ovirami. Učinek naše artiljenje je bil uničujoč. Ko je bila utrdba uničena, je divjal boj iz bližine nad dve uri. Rusi so imeli velike izgube. Med ujetimi 28 častniki sta en
generalmajor in en polkovnik. Ujeti so napravili značilno opombo: »So se Avstrijci združili z Nemci? Je res, da imate že zopet Przemysl. Naš Nikolaj je moral doživeti pravo razočaranje.«
Nemško poročilo.
B e r o 1 i n , 10. majnika. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zapadno bojišče.
Ob obali smo napredovali v smeri na Nieuport, vzeli več sovražnih jarkov in strojnih pušk. Sovražni protisunek v zadnji noči je dospel do Lombartzyde, je bil pa potem popolnoma odbit.
Tudi na Flandernskem je bilo zopet pridobljenega nekaj ozemlja. Pri Verlorenhoek smo ujeli 162 Angležev.
Južnozapadno od Lilla se je začel kot odgovor na naše uspehe v Galiciji pričakovani veliki francosko-angleški napad. Naperjen je bil proti našim postojankam vzhodno od Fleubaix — vzhodno od Richekourt — vzhodno od Vemelles, v Ab-lain, Carency, Neuville in Saint Laurent pri Arras. Sovražnik — Francozje, beli, rjavi Angleži — je peljal v boj najmanj štiri nove armadne zbore poleg čet, ki so že dalje časa bile na tamošnji l>ojni črti. Kljub temu so bili ponovni napadi skoro povsod z zelo velikimi izgubami za nasprotnika odbiti, zlasti se je godilo to pri angleških napadalnih poizkusih. Kakih 500 je bilo ujetih. Le med Carency in Neuville se je nasprotniku posrečilo, da je trdno zasedel našo najsprednejšo črto.
Severno od Steinabrtick v Fechtalu smo vrgli z napadi nazaj sovražnika, ki se je tik pred našo postojanko ugnezdil v gosti megli, in razdejali njegove jarke.
Eno naših letal je danes zjutraj vrglo na utrjeni kraj Southend ob izlivu Temze nekaj bomb.
Vzhodno bojišče.
Položaj je neizpremenjen.
Južnovzhodno bojišče.
Kljub vsem sovražnim poizkusom, zadržati naše zasledovanje z novimi močmi, došlimi v naglici z železnico ali peš, so za-vezne čete pod generaloberstom pl. Macken-senom tudi včeraj vrgle nasprotnika iz postojanke za postojanko in so mu odvzele nad 12.000 ujetnikov in veliko materiala. Število samo od tega armadnega oddelka ujetih znaša od 2. maja nad 80.000 mož.
Naše sprednje čete so se približale odseku Stebnica in dosegle Brzezanko in spodnjo Visloko. Zasledovanje se nadaljuje.
Najvišje armadno vodstvo.
Kako poročajo Rusi o svojem porazu.
»M. N. N.« poročajo:
Petrograd, 7. maja. Veliki generalni štab poroča: Pri Libavi je bil dne 5. maja boj z nemškimi torpedovkami. Južno od Mitave in pri vasi Betigola (vzhodno od Rosi j eni) je bila za nas ugodna praska. Na desnem bregu Orzice smo 4. maja zvečer odbili ljut nemški napad, ki ga je artiljerija pripravljala poldrugo uro in smo povzročili sovražniku velike izgube. Vzhodno od železnice na Mlawo se nam je posrečilo vzeti pristavo Pomiani. Dne. 5. maja je sovražnik šest ur neprestano delal brezuspešne protinapade. Pred pristavo je 1000 njegovih mrtvih. Na levem bregu Visle je nastopil mir.
V	Galiciji se je 5. t. m. nadaljeval boj med Vislo in Karpati z veliko trdovratnostjo. Podprt od silovitega topniškega ognja je sovražnik spravil nove čete na desni breg Dunajca. Naše čete so vseld boljše težke ar-tiljerije znatno trpele, pa tudi nasprotnik je pri napadu občutil silovit učinek naših pušk in šrapnelov.
V	smeri na Stryj smo imeli od 4. na
5.	maja na izrastkih Makuwke nov uspeh in smo ujeli 2000 mož in 40 častnikov. Sovražnika smo v zmešnjavi potisnili precej nazaj. Ob gornjem teku Lomnice so dne 5. maja zjutraj dosegli tudi nekaj uspehov.
Petrograd, 8. maja. Veliki generalni štab poroča:	V okolici Mitave naše
Podlistek.
Moji doživljaji v ruskem ujetništvu.
Objavil nadporočnik Ladislav pl. Jalnik huzarskega polka št. 13 v Streffleurjevem vojaškem listu z dne 10. aprila 1915.
(Dalje.)
Drugo jutro, dne 4. januarja, sva se ob
6.	uri odpravila dalje. Stari gospod je ze enkrat pogledal pismo, ki mu ga je dal P°" veljmk, na ovitku je bil v cirilici napis »Stotnik Miszkowski«. Srečen smehljaj se je prikazal na njegovem obrazu. Stotnik Miszkowski je bil poljskega pokoljenja, njegov brat je bil postajni načelnik v Kolomeji in dober prijatelj starega gospoda. Poznal je tudi stotnika, seveda še za časa, ko je bil ta še deček. Temno je že bilo, ko sva stopila na cesto. Globoko blato je začelo nekoliko zmrzovati. Spotaknil sem se ob neko reč. Bila je telefonska žica, vežoča korno poveljstvo z 12. sibirsko divizijo. Sklonil sem se in prerezal žico s svojim nožičem. Zelo sem bil zadovoljen, da sem mogel sovražniku napraviti vsaj tako majhno škodo. Ko se je
zdanilo, sva odšla do Ivolske šole, kjer je bilo poveljništvo. Stari gospod je vprašal po stotniku Miszkowskem. Spoznala sta se, toplo se pozdravila. Stotnik je peljal mojega gospoda v šolsko sobo, je prečital pismo in ga je dal v podpis generalu. Jaz sem stal med tem v predsobi, sem ponižno pozdravil vsakega vstopivšega častnika in ker so se vrata slabo zapirala, sem jih za vsakim uslužno zaprl. Ko so se vrata odprla, sem videl, da so tam notri zelo prijazno občevali z mojim starim gospodom in da so mu prinesli celo zajtrk. Tudi meni je prinesel neki Rus dvoje konzerv in kos kruha. Oboje sem vtaknil v žep. Včasi me je opazoval kak častnik od nog do glave, me vprašal, kdo da sem in kaj da iščem. Majhen kmetiški voziček na dveh kolesih se je ustavil pred hišo, vanj je bil vprežen sršav konjič, ki ga je vodil neki Rus z veliko kučmo. Stari gospod ie stopil s stotnikom Miszkowskim iz sobe in mi ie pomignil, naj grem za njim. Stotnik “ Ip zelo prisrčno poslovil od njega, dal mu ie priporočilno pismo m je obljubil, da spolni naiin prihod telefonično bližnjemu po-veliništvu, da dobiva tudi tamkaj voz. Na-
iSii sem torbi na voz, pomagal svojemu go-ložil sem torin gem Splezal potem še sam v
oSdje Nastopila sva svojo pot po neznansko slabi cesti.
V Mszani so že vedeli, da prideva. Sprejeli so naju zelo ljubeznivo, podpisali so nama papirje in pogostih naju s kruhom in čajem. Nov voz je bil pripravljen, sedaj že z dvema konjema. Pot je postajala vedno slabša. Toda ruskemu vozniku se je menda zdelo stokanje starega gospoda imenitno, zakaj udrihal je vedno bolj po konjih, da je voz skakal in se tresel in sva se morala krčevito držati, da nisva padla raz njega. Ujeti bosenski infanteristi so nam prihajali nasproti, žalosten pogled! V Olchowiecu sva šla k polkovnemu povelj ništvu, dobila sva zopet drug voz, podpisali so nam jx>tni list in brzojavili v Polani, kamor sva dospela proti večeru. Tudi tukaj sva se javila, pa ker je bilo že temno, sva si poiskala prenočišča v neki rusinski hiši. Povečerjala sva in vpray sva hotela leči, ko pride notri ruska patrulja in naju pelje kot sumljiva k bataljonskemu poveljništvu. Tam pa so spoznali starega gospoda, saj se je bil pred par urami tamkaj javil, so ga prosili opro-ščenja in vrnila sva se v svoje stanovanje.
Pa tudi sedaj še nisva imela miru. Ruski vojaki so se vračali s črte in so prihajali v našo hišo. Ponoči sva se zbudila in slišala, kako so si pripovedovali, da sva potnika, in da se bo gotovo pri nama lahko dobilo to in ono. Domenili so se, da naju jutri zjutraj
čete vedno bolj ozko oklepajo sovražnika. V smeri na Mlawo smo izrabili svoj sveži uspeh in smo 6. maja zasedli vasi Marzisze in Grymki. Tamkaj smo odbili tri sovražne napade. Nemci so se zastonj trudili zopet vzeti pristavo Pomiani. Dne 6. maja je sovražnik poizkušal pri Koclovecu prestopiti Pilico, kar mu je naš ogenj zabranil.
V Galiciji se nadaljujejo boji med Vislo in Karpati in dobivajo značaj velike bitke. Poroča se, da je na to bojišče dospelo več nemških zborov. V smeri na Mezdlaborcz smo z bajonetom zavrnili šest silovitih napadov. število ranjencev iz okolice Makuw-ke raste. V dolini Lomnice smo si priborili bistven uspeh.
1500 topov je bruhalo naenkrat.
Roda Roda poroča v »N. Fr. Pr.«, da je izvedel, da je bilo začetkom ofenzive zavezniških armad v Zapadni Galiciji v noči od 1. na 2. maja na naši strani v boju 1500 topov, deloma največjega kalibra.
Rnska poročila o vojnem položaja.
Stockholm, 9. maja. Listi prinašajo iz Petrograda sledeče vesti o položaju: Nova poročila iz bojišč kažejo, da je vsled zadnjih dogodkov postal položaj za ruske čete zelo resen. Generalni štab in tudi vojaški sotrud-niki skušajo sicer v listih zmanjšati uspehe zaveznikov, pač pa morajo priznati, da so zavezniki pridobili veliko ozemlja, kakor tudi, da so prejšnje ruske karpatske postojanke, katere so opisovali kot zelo ugodne za Ruse, sedaj v sovražnikovih rokah. S priznanjem se poudarja, da nove akcije »na posameznih delih fronte« kažejo neko gotovo genialnost sovražnih vojskovodij; razen tega se opozarja tudi na nepričakovano močan sunek združenih armad. Pri Rawj je bil dne 29. aprila v razsežnosti 10 km frontalni napad na ruske postojanke, kamor je zavezniška artiljerija izstrelila nič manj kakor 18.000 izstrelkov. Ob Filici je nemška artiljerija pripravila silovit napad, ki ga je nato izvršila pehota. Bilo je ponoči; sovražni polki so prodirali ob bučečih zvokih vojaške godbe, katere pa so proglasili tisočeri »hura«-klici naskakujočih in pa neprestano gromenje topov. Bil je grozovit nočni koncert. Ljuti boji so se razvili pri ferafin-Jed-noroziecz in pri Šavleh. Ne da se prikrivati da so sedaj Nemci in Avstrijci prešli k napadu in brez ozira na žrtve silijo k odločitvi. Posebno važno je prodiranje na severu, na katero je treba posebno paziti.
Libava.
Komaj pet dni so se vršili v Kurlandiji boji in Nemci so zasedli mesto Libavo, rusko trdnjavo, ki leži najbližje nemški meji. Še dne 3. t. m. so poslali Rusi iz Rige konjenico v Libavo, ker so dospela poročila, da prihajajo v bližino mesta nemške patrulje. Ali so Nemci mesto Libavo naskočili, ali so se tam sploh vršili večji boji, do sedaj še ni znano. Pač je jasno, da mesto ni padlo brez vsakega odpora in iz poročil se da sklepati,
na poti oropajo. Stari gospod se je ustrašil in je hotel k bataljonskemu poveljništvu, da bi dobil v spremstvo kakega vojaka. Pa jaz sem ga pregovoril in sem imel prav, zakaj zgodilo se nama ni nič. Rusi so bili gotovo izvedeli, da sva pod varstvom bataljonskega poveljništva.
Drugi dan je deževalo in snežilo vsevprek, morala sva hoditi peš. Postajal sem z vsakim korakom bolj razburjen, zakaj sedaj se bo moralo vse odločiti. Grozna je bila ta pot pri ozki dolini. Ozka pot je bila popolnoma preplavljena z izstopivšim potokom. Do kolen sva bredla po vodi in tajajočem snegu. V Polanski Kubi je bila samo še ena ruska stotnija. Vedli so naju pred stotnika, ki je že vedel, da prideva. Nepotrpežljivo sem čakal, da bom vendar smel že prekoračiti zadnjo črto. Toda stari gospod je prosil tudi sedaj še s čudovito mirnostjo predvsem Še, da mu dajo jesti. Stotnik naju je spremil do bojne straže. Moje srce je silno bilo, a stari gospod je še vedno vpraševal to in ono. »V kateri smeri leži Bartva in kod se pride vanjo po najkrajši poti?« Stotnik je pogledal na zemljevid. Bil je naš specijal-ni zemljevid. Dolgo sta se posvetovala, zakaj Rus je le težko čital latinico in dolgo sta iskala na zemljevidu zastonj. Seveda, saj nista imela pravega zemljevida v roki.
(Konec sledi.)
da je sodelovalo tudi nemško brodovje. Dne
7.	t. m. je mesto padlo.
Pristaniško mesto Libava leži v ruski guberniji Kurlandiji. Mesto šteje v mirnih časih kakih 70.000 prebivalcev, po večini Nemcev in Litvincev ter Židov. V mestu je nastanjenih kakih 50 industrijskih podjetij, med njimi ena ladjedelnica. Mesto ima staro in novo pristanišče. Leta 1890. so začeli Rusi graditi v Libavi novo vojno pristanišče, ki je dobilo ime pristanišče carja Aleksandra III. ter obstoja iz dveh delov. Prednji del je 6050 m dolg ter obsega 6 do 7 štirjaš-kih kilometrov, notranji pomol, 1170 m dolg deli zaliv na dva dela, sprednje vojno pristanišče in trgovsko pristanišče. Zgradba pomola je stala okrog 15 milijonov rubljev. Severno od trgovskega pristanišča leži notranje vojno pristanišče, zvezano s 106 m širokim kanalom s prednjim pristaniščem. Leta 1903. se je določilo mesto za vojno trdnjavo in deli trdnjave proti morju so bili deloma že dograjeni.
Ruski izkrcevalni načrtL
Iz Sofije poročajo »M. N. N.« z dne
8.	maja: Dokaj zanesljive vesti iz Odese zatrjujejo, da je treba računati s tem, da se bodo Rusi že v prihodnjih dneh poskusili izkrcati ob Bosporu. Za izkrcanje določene čete — okrog 6 divizij, skupaj kakih 100 tisoč mož — se baje že nahajajo na ladjah v pristaniščih v Odesi in Sebastopolu. Vse te ladje pa so že pripravljene na odhod. Nedavno tega je rusko brodovje izvršilo re-kognosciranje pri Iniadi ter dognalo, da bi bilo izkrcanje na evropskem obrežju naravnost nemogoče, zato se je ruski generalni štab odločil izbrati za izkrcanje neko luko na maloazijskem obrežju. V tukajšnjih vojaških krogih smatrajo rusko izkrcanje tudi na tej točki za nemožno.
Anglija voljna skleniti mir?
Dunaj, 10. maja. (Kor. ur.) Iz Lisabo-ne poroča politična korespondenca: Iz izjav sem došlih imenitnih Angležev se sklepa, da se v merodajnih krogih angleške vlade pojavljajo brezdvom-niznakivolje, danaj bise vkrat-kem sklenil mir. Boje da se, da bi po-tisnjenje nemške armade nazaj, četudi sa-| mo iz Francije, stalo nadaljnje velikanske žrtve na človeškem življenju in denarju. K temu se pridružuje še strah, da bi končni neuspeh v Dardanelah mogel zelo nevarno vplivati na Indijo, kjer je položaj kljub krajevnim nemirom nasplošno še dosti dober. Tudi zmage zaveznikov v zapadni Galiciji napravljajo v Londonu najgloblji utis.
Italija.
Dunaj, 10. maja. Poluradno glasilo zunanjega ministrstva »Wiener Allg. Ztg.« piše: Popolnoma napačno bi bilo, slikati gibanje, ki se je polotilo en del italijanskega naroda, za brezpomembno ali nevažno. Zdi se, da jeto gibanje dosegio sedaj višek in njegove resnosti ne gre tajiti. Toda gojimo trdno zaupanje, da se bo italijanski vladi posrečilo, premagati to gibanje.
Rim.> 10. maja. Da olajša bedo vsled vojne iz inozemstva v Italijo povrnjenih se Lahov, je vlada dovolila izreden kredit 7 milijonov lir.
Blokada Angleške.
»Lusltanija« potopljena.
Angleži so svoj čas napovedali blokado Nemčije: S svojo mogočno mornarico so hoteli odrezati Nemčijo od ostalega sveta in jo izstradati. Nemčija je pa dala nato nepričakovan odgovor. Razglasila je blokade Angleške. Kako naj Nemčija doseže to, ko pa obvladuje morje angleška mornarica, in če bi hotela Nemčija isto uničiti, bi se morala nemška mornarica spustiti z angleško v boj ; za to pa se zaenkrat čuti še preslabo. Toda Nemčija je vendar dosegla svoj namen s podmorskimi čolni, ki jih ima v velikem številu in dovolj dobro izvežbanega moštva za podmorsko vojno. Angleži so menili, da bodo z naddrednavti, velikanskimi bojnimi ladjami največjega tipa, obvladali morje, toda zmotili so se. S podmorskimi čolni ogroža Nemčija dovoz živil za Angleško.
Res je, da Angleška od ostalega sveta ni tako odrezana kakor Nemčija, toda tudi blokada Nemčije ni popolna in nemški podmorski čolni so potopili že lepo število angleških trgovskih ladij, tako da pač mnogi trgovci nimajo ne korajže ne veselja, podati se na morje v nevarnost podmorskih čolnov. Posledica tega je, da imajo na Angleškem veliko draginjo, ki se še vedno dviga.
Kako resna da je blokada Angleške, priča zadnji pomembni dogodek v angleškem vodovju, kjer je nemški podmorski čoln potopil veliki angleški prekmorski parnik »Lusitanija«. To je za Angleže zelo hud udarec. Preko Rotterdama se pa iz Londona celo poroča, da je bilo na ladji tudi več ame-rikanskih večkratnih milijonarjev, med njimi znani Vanderbilt, nadalje 400 milijonov angleškega denarja za Ameriko. Drugega blaga je bilo na ladji menda v skupni vrednosti 11 milijonov.
Wolffov urad poroča: Parnik »Lusita- * nija« je bil glasom poročila Reuterjevega urada 7. t. m. od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. »Lusitanija« je bila samoobsebi razumljivo, kakor vsi novejši angleški parniki, oborožena s topovi. Vrh-tega je imela, kar je tu nepobitno znano, na krovu precejšnjo množino municije in vojnega orodja. Lastniki so morali zato vedeti, kaki nevarnosti izpostavljajo potnike. Le oni so odgovorni zato, kar se je zgodilo. Nemci niso opustili ničesar glede ponovnih svaril. Cesarsko veleposlaništvo v Washing-tonu je še 1. maja v javnem razglasu opozarjalo na nevarnost. Angleško časopisje se je takrat smejalo svarilu in govorilo o zaščiti, ki jo je zagotovilo angleško brodovje prekmorskim parnikom.
Časnikar Couper iz Toronta, ki je preživel »Lusitanijo« in ki so ga v Queenstow’-nu izpraševali o potopitvi omenjenega parnika, je izjavil:
Ko se je parnik bližal Irski, imeli smo na parniku strogo opazovalno službo. Govoril sem ravnokar z nekim prijateljem, ko se je približno ob 2. uri opazil v razdalji 1000 yardov poveljniški most podmorskega čolna. Takoj nato se je lahko opazila bela penasta črta torpeda. »Lusitanija« je bila zadeta v sprednjem delu. Slišala se je močna eksplozija. Deli raztrganega ladjinega telesa so zleteli v zrak.
Kmalu nato je zadel ladjo drugi torpedo ter se je začela ladja nagibati proti krmilnemu krovu. Posadka je šla takoj na delo, da spravi potnike v čolne. Vse se je vršilo v redu. Neko 6 letno dekletce me je prosilo, da bi jo rešil. Spravil sem jo v neki čoln, toda bojim se, da so njeni starši postali žrtev katastrofe. Jaz sam sem stopil v zadnji čoln. Nekaj čolnov se, ker se je ladja preveč nagnila, ni moglo spustiti v morje, in se jih je moralo, ko se ladja potopila, odrezati.
V II. razredu je bilo mnogo žensk. Nadalje se je nahajalo na krovu približno 40 otrok v starosti pod 1 letom.
Daši natančnih številk ni mogoče dognati, je toliko že gotovo, da je bilo rešenih manj nego 600 oseb. Čuje se, da je utonil tudi ameriški milijonar Vanderbildt.
Preživeli izjavljajo, da je bilo po torpedih mnogo potnikov ubitih ali ranjenih.
Na ladji se je nahajalo 188 Amerikan-cev, 956 britskih podanikov in 100 oseb drugih narodnosti.
Časnikarski urad poroča, da je bilo v celem rešenih 658 oseb in 45 mrličev spravljenih na suho. Na parniku se ie nahajalo 2160 oseb.
Neuradno se javlja, da je v Queenstow-nu umrlo še 22 oseb, ki so se bile ob potopitvi rešile. Izmed častnikov je bil rešen samo kapitan Turner.
Po nekem nadaljnem poročilu časnikarskega urada je bilo rešenih samo malo potnikov L razreda. Domneva se, da so potniki mislili, da se ladja ne more potopiti. In vendar se je ladja potopila tekom 15 do 20 minut. Signaliziran je bil prihod treh ribiških parnikov, ki imajo na krovu menda 100 mrličev. Med potniki II. razreda so se nahajali trije Holandci.
Kmetska domobramba.
Poslan. Kadlčdk piše v »Selške Hlasy«: Svetovna vojska je pokazala, da ne zmaga tisti, ki ima največ vojaštva, ampak
tisti, ki ima vojaštvo najboljše za vojsko pripravljeno in izvežbano, a tudi tisti, ki je gospodarsko najmočnejši. Kaj pomeni to: »gospodarsko najmočnejši«? Kdor ima največ denarja? To je samo del gospodarske moči. Kaj nam pomagajo milijarde raznih vrst denarja, ako ne moremo za nje nakupiti vsega, kar potrebuje vojaštvo in ljudstvo, ki ni v vojski, ako jih ne moremo oskrbeti z živili in z vsem, kar potrebujejo. Mnogo tega je potrebno, da bi vsi ti preživeli to zlo dobo burne vojske zdravi, brez gladu in pomanjkanja. Gospodarsko močen je tedaj oni narod ali država, katera ima dovolj lastnih izdelkov in sredstev, drugače povedano, gospodarsko najmočnejši je oni narod, katerega ni mogoče izgladovati.
Iz navedenega je jasno, da ne zadostuje za dobro in zmagovito končanje kakršnegakoli boja samo mogočna armada, vojaška domobramba, ampak mora biti za jedno pripravljena gospodarska domobramba, na' katero se mora opirati vojaška domobramba varno in sigurno, da more vzdržati tudi večji napor neprijateljskih sosedov.
Vsota vseh pridelujočih stanov v državi je taka gospodarsko domobramba, a moč vseh teh stanov sloni na močnem, premožnem, izobraženem, nepokvarjenem in vernem kmetskem ljudstvu, katero zamore pridelati iz grude tudi v najhujših časih toliko kruha, priskrbeti v gospodarstvu toliko živil in drugih življenjskih potrebščin, da sovražnik ne užuga države, pa če bi jo tudi ločil od celega sveta. To je velikanski pomen kmetijstva v miru in v vojnem času, to je jako lepa naloga naše kmetske domobram-be, ne vojaške, ampak gospodarske, katera s plugom in cepcem izvršuje ravnotako zaslužno delo v obrambo domovine, kakor je vrši na bojišču armada, vojaška domobramba z mečem, topovi in s puško v roki.
Dosedanja izkušenost je gotovo vsakega uverila, da nima naša država v iskanem, ampak usiljenem boju največje upanje na srečen konec nepreglednih bojev in sicer zato, ker ima poleg hrabre in požrtvovalne armade nič manj krepko in požrtvovalno kmetsko domobrambo, katera nam z božjo pomočjo neprestano in neumorno s poljskim delom preskrbljuje toliko kruha, toliko življenjskih potrebščin, da' bi ne doživeli vsi, vojaštvo in občinstvo grozne bede.
A da naša kmetska domobramba nalogo roditelja cele države pravilno razumeva, da svojo nalogo vestno vrši z uporabljanjem vseh sil in z žrtvovanjem samega sebe, o tem se more vsakdo prepričati, kdor hodi po njivah in logih mile naše domovine. Vidi po vseh krajih in brdih po polju prepridnih kmetovalcev, ki kakor bučelice neumorno v požrtvovalni ljubezni od zore do mraka pripravljajo zemljo in pokladajo v njo krušno seme bogate prihodnje žetve sadu božjega.
Poleg tega so oddali močnejše konje in vozove vojaštvu in zdravejši gospodarji in posli, očetje in sinovi in vnuki so odšli v boj. Oni, ki so zaostali, so slabega zdravja in za kmetsko delo nezadostne sile, ti delajo sedaj prepridno, da do omedlovanja vsled prenaporov, samo, da ne bi ostalo pedi zemlje neobdelane. Kjer je poprej vodil iskrene konje in s plugom obračal brazde močan gospodar, tam sedaj vlečejo plug slabe kravice, junček s pol hromim konjičkom, plug pa ravnajo roke starčka, upognjenega od težkega dela, ali pa orje stara žena, bivša kmetica. Brazde se obračajo in pod nje polagajo nedorasli otroci krompir, a preden usahne in se strdi gruda, že hite otroci in starke, da jo razkopljejo z motikami, ker manjka preprege za brano, dobro vedoč, da bi krompir v trdi zemlji komaj obrodil. Po polju vidimo starce in starke, slabe žene in otroke, ki se silijo z delom, vidimo jih, kako z občudovanja vredno potrpežljivostjo in mirom, verno udanostjo v voljo božjo skušajo zasiguraati prehrano sebi in ostalim, v prvi vrsti premilim na bojišču, ki služijo z orožjem cesarju in domo-vinii
Da, solza se vtrne iz sočutnega očesa, ko vidimo to pretegovanje slabih žen in otrok, že k grobu nagnjenih starcev in stark, kako da se radovoljno trudijo, s požrtvovalno potrpežljivostjo, da bi s kravicami, ki utrujene pogosto obstajajo, izorali trdo grudo m kako da sejejo, sadijo in nam pripravljajo božji dar, vsakdanji kruh.
Te izmučene starke, te pod težkim delom klecajoče žene, ti nedorasli otroci in ti vsled starosti zgrbančeni starci, bolani fantje in za vojaško službo nesposobni možje; te kravice, ta teleta in nedorasli junčki, ti zgarani konjički, ki so tu pa tam ostali na deželi: to je naša kmetska domobramba, katera vrši in v resnici tudi izvršuje delo neprecenljive vrednosti, kakršno ima za celo državo in ostale stanove pravočasno obdelovanje in posejanje polja, oskrbljenje kruha za vse v zadostni meri.
Kako plačilo hvaležnosti, kako pohvalno priznanje zasluži in dobi ta kmetska hramba, katere delo ima isti pomen, kakor ga zasluži drugi del občinstva, ki, z orožjem v roki brani in varuje meje domovine pred zlemi sovražniki. Kako spoštovanje zaslu-žuje naša kmetska domobramba za to, da nas varuje pred še hujšim sovražnikom kot so jx*lki in armada sovražnikova! Varuje nas pred gladom in bedo. Kako plačilo damo tem tihim oračem, in posejalcem ledin in njiv za te neizmerne žrtve, ne sicer krvave, a za to mnogokrat nič lažje kakor so krvave žrtve na bojišču. Res zaslužujejo, da bi poljubljali te žuljave roke, da bi se s spoštovanjem odkrivali pred osivelim kmetom, ker brez njih------kaj bi bilo iz nas?
Gospod Bog naj blagoslovi to plemenito kmetsko domobrambo, katera s plugom orje naše njive in naše ledine.
Dnevne novice in dopisi.
Odredba deželne vlade koroške glede izvoza živine. Deželna vlada je izdala odredbo, s katero se razveljavlja odredba c. kr. deželnega predsednika na Koroškem z dne 30. marca 1915 glede omejitve izvoza živine iz Koroške. Nova odredba dobi veljavo z dnem njenega razglasa.
251etnico mašništva so obhajali dne 10. t. m. sledeči gospodje duhovniki krške škofije: Jožef Ehleitner, župnik v Radenthei-nu; Jožef Fu gg er, župnik v Št. Janžu v Rožu; Matija Kandolf, vpokojeni župnik in misar v »Maria-Josefinum« v Šmartnu pri Celovcu; msgr. dr. Robert Klimš, dekan v Volšperku; Primož Matenschitz, župnik v Ingelstalu; msgr. Valentin Pod-gorc, tajnik »Družbe sv. Mohorja«; Matej R a ž u n, župnik v Št. Jakobu v Rožu; Franc Schreiber, veroučitelj na Češkem; Filip S t r e i n e r, kn.šk. upravitelj in nadzornik in župnik v Hohenfeldu ; Janez S t r i e d e r, župnik v Zagorici; Jožef Tiefenbacher, župnik v Rojah v Labudski dolini in Franc V a c h a, župnik v Malteinu. — Petindvajsetletnica mašništva pomeni za delavne duhovnike na Koroškem, predvsem za slovenske duhovnike, petindvajsetletnico napornega delovanja, trpljenja in samozatajeva-nja. Dal Bog obilo blagoslova vsem gospodom jubilantom v njihovem delovanju! Še na mnoga leta!
Odlikovan slovenski vojni kurat. G. Ernest T e r s t e n j a k, c. in kr. vojni kurat in profesor, je bil radi svojega hrabrega, požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom odlikovan z vojaško-duhovnim zaslužnim križcem na belordečem traku. Odlikovanec je nastavljen kot aktiven profesor na c. in kr. kadetni šoli v Inomostu in je takoj po izbruhu vojne odrinil na bojišče, kjer se nahaja že celih 9 mesecev neprenehoma. Čestitamo požrtvovalnemu duhovniku.
Odlikovani slovenski častnikL Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 17. pešpolka Alojzij K or že. Signum laudis na belordečem traku so dobili rezervni nadporočnik 17. pešpolka Josip Zigurnik, rez. poročnik 7. pešpolka dr. phil. Franc Kotnik in poročnik 59. pešpolka Ivan Koprivec. Zlato hrabrost-no svetinjo je dobil praporščak 100. pešpolka Rudolf R u d e š. Signum laudis na belordečem traku so dobili stotnik 47. pešpolka Ivan Marko, rez. poročnik 8. havbičnega polka Jernej Žitek in nadporočnik 4. domobranskega polka Karel Božič. Hrabrost-no svetinjo 2. razreda je dobil rezervni poročnik 37. topničarskega polka Anton Šetinc.
G. Peregrin Vunček, črkostavec v Mohorjevi tiskarni in delaven član slovenskih organizacij na Koroškem, se že od 16. aprila nahaja na severnem bojišču in piše iz strelskega jarka nekemu svojemu prijatelju v Celovcu: Spimo v strelskih jarkih raz-
meroma še prav dobro in tudi drugače še vse gre za silo, kljub temu da nad našimi glavami skoro neprestano švigajo smrtonosni ptiči, da odmevajo in se tresejo ogrske gore. Bodite pozdravljeni, ljubi Bog pa nam podeli skorajšnje veselo svidenje po lepi zmagi! Bog in domovina! Peregrin.
Samo pet dni meso! Izšla je ministrska odredba, s katero se določa: goveje, telečje, svinjsko in kure tinsko meso se sme prodajati odslej samo 5 dni v tednu. Toda ona dneva, ob katerih se omenjeno meso ne sme prodajati, se sme še kljub temu prodajati takozvana drobovina: želodec, jetra, pljuča, ledvice, možgani itd. Razen tega se smejo omenjena dneva prodajati ribe, vse vrste perutnine razen kuretine, ovčje meso in vsaktera divjačina. V Celovcu še odredba ni razglašena.
Smrtna kosa. V Škofičah ob jezeru je umrl dne 7. t. m. vpokojeni šolski vodja Gregor Burger, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, star šel 32 let. Bil je dober učitelj. Pokoj njegovi duši! — Mrtvega so našli v Friedlovi ulici v Celovcu delavca Andreja Klošternika, pristojnega v Dobriovas. Zadela ga je srčna kap.
Pismo iz japonskega ujetništva. V japonskem ujetništvu se nahaja sin trgovskega nastavljenca Bizjaka v Zagrebu, Julij Bizjak; ujet je bil po padcu Tsingtava s posadko naše križarke »Cesarica Elizabeta«. Interniran je v H i m e j i na Japonskem, odkoder je pisal pismo, datirano dne 4. marca, dospelo pa je v Zagreb dne 4. maja. V tem pismu piše Bizjak med drugim: V splošnem se nam ne godi slabo. Nas je tu 300 Avstrijcev in Nemcev. Nastanjeni smo v nekem japonskem templju. Na dvorišču tega poslopja se lahko svobodno gibljemo. Žoganje je nam dovoljeno, imamo pa tudi na razpolago telovadno orodje. Podnevi ždimo vsled tro-pične vročine v senčnatem vrtu. Kakor je tudi tu življenje zanimivo, vendar hrepenimo vsi po miru, da bi se lahko zopet vrnili v drago domovino. Edino čtivo, ki ga imamo, je neki časopis iz Tsientsina, ki ga nalašč tiskajo za vojne ujetnike na Japonskem. Vreme je skoro neprestano zelo lepo. Pred dobrim mesecem so nas vse cepili proti legarju. Od zadnjega nisma iz domovine sem dobil samo kuverto, pismo samo se je baje izgubilo na cenzuri. — Stanko Š e b e š i č, ki je tudi znan v Zagrebu, se nahaja v ujetniškem taborišču v Kumamotu na Japonskem. Nekateri izmed mojih tovarišev si preganjajo dolg čas s tem, da si skušajo zgraditi zrakoplov. Za zabavo smo sestavili malo godbeno družbo. Godala so zelo originalna: citre, mandoline in star gramofon. Pri tej godbi nam potekajo večeri prav hitro. Poveljništvo ujetniškega tabora nas je obvestilo, da morajo biti pisma, ki jih pošiljamo v domovino ali dobivamo od tam, pisana v nemškem jeziku. Ne pišite mi torej hrvatskih nisem, ker bi teh ne dobil. Japonci pač nimajo cenzorjev, ki bi razumeli hrvatski jezik.
O »obrekovanju duhovnikov« piše »Karntner Tagblatt« povodom znanih dogodkov v škofiji št. Polten:	»Vojni
časi so vedno razburjeni časi in prikazujejo se pojavi, ki so utemeljeni v karakteristiki tega časa. »Priložnost napravlja tatove« pravi pregovor, in bilo je in je dovolj ljudi, ki porabljajo ugodno priložnost, da bi uresničili sedaj svoje temne načrte. Značilno je, da se je v vojnem času na mnogo krajih in v več deželah obenem začela skupna obre-kovalna gonja proti duhovnikom. Skupni, enaki pojavi imajo mnogokrat iste vzroke. Je neka mednarodna zveza, katere namen je boj zoper krščanstvo in imenovati jo pač ni treba, vse jo pozna, tega mednarodnega sovražnika vsakega nravnega reda, že dolgo, dolgo časa. Dogodki na Koroškem so nam znani. Cele zaboje zlatnikov, se je govorilo, da je poslal tancenberški samostan v Srbijo. V živem spominu je še, da je bilo več kakor deset duhovnikov aretiranih, ki so bili izpuščeni.« Nato poroča »K. T.« o raznih slučajih v škofiji St. Polten in dostavlja: »Katoličane opozarjamo prav posebno na to obrekovalno gonjo, ki jo vodijo kartelirani sovražniki krščanstva in frama-zonstva. Po vojni bo tudi najbolj zaslepljeni spoznal, zakaj da se je začela ta obrekoval-na gonja. Zdi se sicer, da ne gre samo za hujskarijo v Avstriji, ampak po celem svetu. V Mehiki sedaj preganjajo Cerkev in du-
hovščino kakor nikdar ipoprej, v državah trojnega sporazuma nasprotujejo prijaznosti, ki jo goji Sveta Stolica do Nemčije. Na Francoskem si pripovedujejo, da so katoličani napravili vojno, da se maščujejo za kulturni boj. Irci da hočejo s pomočjo Nemcev ustanoviti lastno kraljestvo.« Tako piše »K. T.« dne 9. majnika tega leta.
Kupi se posestvo v vrednosti 15.000 K. Pogoji: prijazna lega, blizu večjega kraja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja in travnikov, vsaj za 2 do 3 glave živine. Ponudbe s ceno in opisom sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Smrtna kosa med vojaštvom. Dne 8. t. m. je umrl v rezervni bolnišnici v Celovcu črnovojnik Franc Koželj iz Radovljice na Kranjskem. Star šele 25 let, je podlegel su-šici. Dne 11. t. m. je bil pokopan v Tmjivasi pri Celovcu Ivan R a v n i k od p. 1. b. 7 iz Bohinjske Bistrice. Umrl je na trebušnem legar ju, star šele 21 let. Na pogreb so došli njegovi domači in sorodniki, med njimi tudi Franc in Miklavž Ravnik, zaslužna člana celovškega delavskega društva, ki sta se že oba nahajala na severnem bojišču. Lepo število grobov slovenskih fantov se že vrsti na vojaškem oddelku pokopališča v Trnji-vasi. Eden ima ginljiv napis: Slovenec, ki prideš sem, spomni se v molitvi svojega brata, ki počiva tu na tuji zemlji! — Svetila jim večna luč! — Dne 11. t. m. je umrl v bolnišnici Rdečega križa črnovojniški in-fanterist 27. dpp. Franc Hribernik iz Polhovega Gradca na Kranjskem.
Vseh nas dolžnosti Samo še dobra dva tedna je do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže« v korist ubogim slovenskim otrokom, invalidom in vdovam padlih junakov. In Slovenci ne bi imeli toliko zavesti, da ne bi takoj pokupili vseh srečk, katerih namen je tako blag? Vsi, ki smo še doma, tekmujmo, da se vse srečke že tekom tedna prodajo. To bo najlepši naš pozdrav junakom na bojnem poljuI Naši junaki so za nas vsak dan v smrtni nevarnosti, mi pa bi ne imeli toliko srca, da bi se jih sedaj,
- ko se nam nudi prilika, da jim dejanjsko izkažemo svojo ljubezen, ne spomnili? V prvi vrsti so poklicana slovenska županstva, da takoj store svojo dolžnost. Na delo naši vrli občinski tajniki! Prečastiti župni uradi naj namen »Slovenske Straže« priporočajo, slovensko učiteljstvo, dijaštvo naj poseže takoj v najživahnejšo agitacijo. Naši denarni zavodi, naša gospodarska društva, ali tudi Vas ne kliče dolžnost do ljudstva, iz katerega ste izšli? Ali bo sploh kak naš slovenski denarni zavod, naše gospodarsko društvo, ki bo sedaj zaspal svojo dolžnost? Naša društvena organizacija, posebno naše mladenke v izobraževalnih društvih, Marijinih družbah, vse se zganite, da bodo oči naših junakov ob uspehih »Slovenske Straže« veselo sijale. Podružnice »Slovenske Straže«, tekmujte med seboj, katera bo več naredila za uspeh »Stražine« loterije. Vsem, katerim je mar ljudstvo in katerim ljubezen do ljudstva ni prazna beseda; Osnujte takoj v vsaki župniji agitačni odsek naših mladenk in drugih, ki naj tekom tedna preskrbi, da bo povsod naročenih kar največ srečk. Vrednost dobitkov je vendar tudi nekaj: vseh skupaj 20.000 K, glavni dobitek v vrednosti 500 K, in kar je največ vredno, izbera dobitkov je tolika, kakor pri nobeni drugi loteriji. Srečka pa velja samo 1 K. Stopite okolu svojih prijateljev in znancev, nagovorite jih, naj vam dajo kronico za loterijo, zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici takoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani, nakar dobite po pošti srečke, katere razdelite med one, ki so jih naročili. Tam
pa, kjer prodajajo prodajalne in trafike srečke, jih ondi kupite! Žrebanje je že dne 31. maja. Ne čakajte do zadnjega tedna, ker sicer pisarna ne bo zmogla dela. Sedaj v vojnem času se tudi pošiljanje denarja ne vrši tako hitro kot sicer, in zadnje dni bi se lahko zgodilo, da denarja pisarna pravočasno ne dobi. Vseh nas dolžnost je — takoj storiti svojo narodno dolžnosti
Z Ojstrice. Redke, znamenite dogodke je treba obelodaniti v naš domač, vrli koroški časopis — »Mir« —, da se rešijo zobu pozabljivosti.
V sredo dne 5. majnika ob četrt na sedem zvečer pride na Ojstriške planine visoki gost, presvetli in ljubljeni naš gospod knezoškof dr. Adam. Pri tej hudi turi ga spremljajo gospodje: Črneški župnik, dravo-graški upravitelj in knezoškof. tajnik s služabnikom, katerim se drugo jutro še pridružijo gg. župniki: iz Libelič, Labuda in zelenega Staj er j a — Pernic.
Pri bogato ovenčanih mlajih s pomenljivim napisom: Benedictus, qui veniš in nomine Domini, ga sprejmó množica ljudstva z domačim g. župnikom in šolska mladina z g. šolskim vodjem.
Devetletna deklica pozdravi presvetlega g. knezoškofa v vezani besedi takole:
»Minulo je dvajset in jedno let.
Da milost škofovska ni bila pri nas;
Danes pa polni veselja in sreče spet, —
— Oh, kako je za Ojstrico blaženi čas: — Pozdravljamo v fari svoji Starčki, matere, otroci in vsi —
A naši očetje v — hudem tam boji Vas, — ki delite nam Sv. Duha milosti!
Ko na ta lepi pozdrav g. knezoškof poboža prav ljubko na Jezusov način deklico in ji reče: Hvala ti lepa deklica — se je pa marsikomu zaiskrila solza v očeh.
Da se je drugi dan vršila lepa slovesnost sv. birme ob zaželjenem vremenu in ogromni množici ljudstva, ni treba poročati.
Eno pa je, kar se mora poudariti, namreč to, da moramo biti Bogu hvaležni i duhovniki i dobro, slovensko koroško ljudstvo za tako dobrega pastirja!
Zato pa ti slovenški koroški narod, zlasti vi nedolžni letošnji birmančki goreče prosite Jezusa in Sv. Duha, da nam ohrani dolgo vrsto let milega gospoda knezoškofa, da ga krepi in mu daje moč, da bo mogel uspešno v teh hudih časih braniti in voditi svoje ovčice h Pastirju vseh pastirjev.
Nič ne škodi, če se g. knezoškofova želja objavi tudi tukaj. Presvetli gospod močno želijo, da naj otročiči pristopajo h angelski mizi tako, dar pridejo vsak mesec vsi, ali, če jih je veliko, vsaj na dva meseca na vrsto, da tako, prostovoljno pristopajoči h mizi Gospodovi, dobijo nek habitus — vte-lešeno potrebo za večkratno združitev z božjim Detetom!
In takih mladeničev in deklet živo, živo potrebujemo!
Le poglejte v današnjo svetovno vojsko. Kateri so tukaj junaki — ne samo vojaki!? Tisti, ki so radi hodili za Jezusom in z Jezusom v srcu, ali pa tisti, katerim je bilo sv. obhajilo deveta briga!?!
In dekleta, katera so postala vzorne matere in zveste, nezlomne družice svojim možem? — brez dvoma tista dekleta, ki so bile v svobodnem stanu goreče častivke božjega ženina Jezusa Kristusa!
Zatorej pa koroški Slovenci, zlasti mladina, ker bodočnost naša je odvisna od značajne slovenske koroške mladine, skrbimo za to, da bo ta prisrčna želja našega presvetlega, ljubega nadpastirja postala dejanje, delajmo svojemu g. knezoškofu veselje, sebi pa zagotavljajmo večno življenje!
Št. Jurij na Vinogradih. (Sv. birm a.) Zadnjo nedeljo dne 9. maja je bila pri nas po 20 letih zopet sv. birma. Pri križu pod cerkvijo poleg Žnidarjeve gostilne so domači gospod pozdravili presvetlega knezoškofa in v imenu svojem in faranov, šolarica Hilda Verčnik pa v imenu birmancev prav krepko in čvrsto. Nastop milostljivega kneza je vse očaral. Birmanih je bilo skupaj 221 otrok, 87 dečkov in 134 deklic. Št. Jur-čani so za to slovesnost prenovili svojo farno cerkev, kar se je zares prav dobro posrečilo slikarju Jakobu Vidru v Velikovcu. Zasluži vse priznanje, da je za primeroma nizko vsoto napravil svoje delo čedno in dobro. Poleg g. provizorju gre največ zahvale obema novima cerkvenima ključarjema Mihaelu Dreier in Juriju Pušl, ki nista štedila truda in časa. Pa tudi sploh so farani darovali v ta namen prostovoljno precejšnje prispevke, zato pa imajo sedaj cerkev dostojno in čedno._____________________________
Velika vsota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja:
Srečkovno zastopstvo 17, Ljubljana.
Minico in posojilnica v Podrovlioii
r. z. z n. z.
priredi svoj
redni občni zbor
na binkoštni ponedeljek dne 24. maja 1915, ob 3 popoldne, pri Vošperniku t Podravljah
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjen j e računskega zaključka.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6.	Slučajnosti.
Odbor.
Za obolele živce se kot domače zdravilo z uspehom rabi
Ganglional-čaj.
Ta čaj miri živce, odpravlja bolečine, pospešuje telesno moč in poživlja ter pospešuje prebavo. Edino in le pristen se dobiva ta čaj pri c. In kr.
dvornem in nadvojv. komornem dobavitelja
^ M Biimer,

Ta čaj *Ganglionalu so po vposlatvi 3 kron razpošlje franko na vse kraje; po povzetju se zviša cena za 35 vin.
Paramenti!
Mašna oblačila ISTZVS
opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki In štole zelo ceno.
(ltlÌ70t0 v r&zhčnih oblikah od 1 K JUllLlSIC naprej. — Komplet z ovrat-nlm trakom od K 2*— do K 2*80, kakršen je izdelek.
Dlwntt v vsakršni obsežnosti po K 3-80, Bil Bil K 4 —, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani stenj.
Frosimo, d» poizkusite, in prepriòani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramento, knjiparne in troovine
Jožetovega društva v Celovca.
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani.