Puuime ib#M Havdln* Din IH ob nedeljah Mn \*k Posam es&e Storilke* Navadne Din l*— ob oeddtjob Din 1*50. CREDMŽTVD ..utuj.rU.ri. teto: IV, — Številka: 209. Maribor, nedelja 16. septembra 1923. Proslava zlate poroke pesnika i Stritarja v Rogaški Slatini. i Bogaška Slatina, 15. lept (las*$ . Za danes napovedana svečana proslava! . zlate poroke pesnika Josipa Stritarja, Ei biva v Košaški Slaitiiri, se je mlonala m* di nepovoljnega zdravstvenega itaflijal sivolasega »taroka opustiti oziroma onfcN jHi. Včeraj zv©8er m J« vršila njem« S9 čast bakljada in serenada. Godb* je pol ure ovirala pred Stritarjevimi doauoffllt ' Serenadi »o prisostvovali vat navaoči go* t stja iBi obilo domačega občinstva. OkrajV , glavar dr. Pirkmajer, ki se je yoe*«| slučajno mudil v RogaSki Blati*«, je Is«! i rekel slavljencu iskren® čestitke. IfcnMS' I dopoldne ob 1L uri (ste mta! je pokloflS** Šolska mladina ter mn kročila krto cvet* ja. Vae najdalj ne nameravane vvečenoafi^ kakor cerkvena poroka, avečaila na itd so ke morate opustiti, tiar Me Si! idravje jubilanta zadnje diš precej poK slabšata in mora ostati v, postelji. Občink akt svet Bogaike Slatina ja perttfife^ i Stritarja ha avojl včerajšnji avečajti ge$2i i»yolii ca&tpini abeanooni* r msv?J ' '''""J ; Rad« le v tkt&km mmurism. | Beograd, 14, sept. Povodom plifio3* poslanca Noel Burtona .us tr©K «jegoWl| ' tovarišev v Beograd je sotrudnik *Po^i tike« govorit n poatetcem g, Ewao»oima ki je izjavi}, Ja potovanja afigleJkUi txti kancev »ima političnega značaja. fTeed sicer «e verjamemo, k«r je g. Bnrtoffi znan' bolgarofil, ki je ^epainfo* podpor* zadnjo revoiudjo v. Sofiji. Op, «w4>). W Ewana ja dejal, da Je govoril » Bodtfenij a da ga ne jemlje resuo, dasi j« m^etsjiM da je marsikaj zakrivil Beograd. Radi« v Londonu zatrjuje, da je »a fcaooarhijcji iti: m kralja. Preiskava 0 umorn « ZagreKu. I Zagreb1, 15 .Sept. Policija j« zakl^j .Sila preiskavo o . dogodkih' povodom d«4 mJonstraoiJfe tfa dan! prestolonaslednika! rojstva V Zagrebu ter o umoru policij^ skega uradnika Galovifo. Policija je daW nes išdala komunike, kil v »jem; ugotn&rj Ija rezultat preiskave Irt označuje ko#' mtoriloa odgovorrfega urednika »Novo# Hrvatskbg Borca« Režeka. •/V ; v 'V;' *“*“ f» *5 "" ''«•••* IfH Beograd o akciji dr. Korošcu. K« o g r a &, 14 septembra. Politični krogi posvečajo poBobtto posorUost ko«« ferenoi dr. Korošca z zagrobSkimi -politi« ki. V Beogradu po mnenja, da bo dr. K« roMs krenil n'a levo, veifdar pa Se tis delal radikalom! posebnih iežkoč, da§i jih tudi fie bo podpiraL t raSič pri kralju. Beograd, 15. sopt Včeraj dopojdm je Paši6 delal v svojem1 kabinetu i« 94 hotel nikogar sprejeti. Ob K Ra 12, ur< se je podal na dvor id je bil od kralj* sprejet v avdijenoo. : " ~£JiA« BOBZA ' C u r i h, 15. Septembra (lav.) Sklepni tečaj. Pariš 63.05, Beograd 6, LoHdon' *>.59l Berlin 0.0004, Praga 16.925. Mila*' Newyork 568.28, Dunaj 0.007025, *tg. E 0.007950, Budimpešta ao8, iy«r«aXft t aflffa ^ !*SF j/*'- W M* »T A B Q K« Maribor, 16. septembra 1^-3^. pil. . . • *• ' • ž ^ '•• • ■ • • : ‘ ' Zveza narodov fnpritožbe narodnih manjšin. ."' Pri laillEeffl za^aSaBju.1 Z^eze sarodov HO bile po daljši razpravi o manjšlnskeml problemu, sprejete resolucije, ki zelo točno formulirajo principe mednarodne 'zaščite narodnih manjši rt. Pri temi se je poaebofo naglašalo, da je glavni namen in cilj teh principov zbližanje večine z manjšinami, nikakor pa ne, da bi se zaščito narodnih manjšin še povečala > nasprotja med narodno večino irt manj šinami posameznih držav- Bilo bi popol-Suma zgrešeno, upirati na manjšinsko zaSčito politične načrte, ki bi imeli za •posledico parno zavlačevanje notranje-politične konsolidacije držav. To veliko delo Zveze narodov, ki rvi' preteklem leta ni ostalo brez dobrodejnih posledic, je kronal nov sklep, ki ga je te dni storila Zveza narodov, in ki fia-tanko določa, kako je postopati! s pritožbami narodnih manjšin, naslovljenih na Zvezo narodov. Povod k temu sklepanju ae-i čfctli pol jata ipi češkoslovaška vlada, 1 ki Ata zahtevali popolne jasnosti v tem' Vprašanja. Triletna praksa je pokazala, da So nekatere nelojalne mantisi ne sku-sate izrabljati Zvezo narodov kot nekak agitacijski fomm proti njim neljubi državi, kar je na eni strani kratilo ugled te korporacnje, na drugi strani pa v, znatni' meri škodovalo dobrimi odnoša-‘ jami med manjšino in večino v posameznih državah. Tefcom zadnjih let so si države, ki Majo avoje manjšine vi tujih državah, prizadevate doseči za te manjšine pr a vico, da bi zastopniki teh manjšin zasto-ipali njihove pritožbe prii Zvezi narodov jikot jaridična oaeba v procesu. Proti te-al v)»stratf in je legel In zdehiuL.—■• Zoban je bil dober pesek in pobeisegs^ivanja ni, da bi bil zaslovel j$aSomaia po stoeini avotn; bil je jugaška Ikorentaa. in genijalenj — to dobro Vem, |četudi nl.njoget tega Sami-povedati; Saj (Vam! lastna-, pamet pravii, da tfi se peg (Be mOgel tako sijajno boriti, ko bi rte bil rajno nadarjen. Zaito sem vedno ža-če se Spomliinjami ttete zadnje Zoranove borbe is nljenega žalostnega kofl-§wu — r I »Vidite, ijisti Snfriley je imel še‘ druge »se in. peteline im mačke in vsakovrstne (druge borce, s katerimi je tfadkriljoval prt prekašal vse in vsakogar. Nekega dne jje ujel Satfo i® jo odnesel domlov; kakor ti« dejal, jo je iSfafH »vzgojiti«. Tri dolge ®nesene ni počenjM drugega, kot da je ,posedal doma nw dvorišču in nčil žabo jfckakati. In da ste tisto žabo videli, bi bili •rtverjeni, da jo je res izmuštral. Le malo jjo je podrezal irt kakor bi trenti, je Svig-nila žaba V zrak kakor kaka raketa; v 0raku se je prekopicnila, včafei kar par-jjcrat zaporedoma, če Se je dobro zaletela, jn Kato je dopoila lepo rta noge kakor trtačka. Naučil jo je loviti rrtuhe in tako »o je uril V tej umetnosti, da je Vsak loot je Jtgtela _|e Wd fHiforfflatf^fit zsacal. Se le Merven-cija kakega člaffa Sveta Zveze narodov daje povod za postopanja oziroma pre iskavo. VsekaKor So ti skftSpU 2?veze HaroifftVV vprašanje postopka B'prošnjami in’ pritožbami narodnih manjši rt zelo razjasnili Jrt določili gotove meje, katerih manjšine ne Smejo prekoračiti. S temi je preprečen« -vsaka propaganda pod plaščem zaščite narodnih manjšin, ki so jo doslej zlasti Nemlci na Češkoslovaškem! in Poljskem — pa 'celo pri rtas — dosledrto zlorabljal. Vse, kar gre preko mej teh’ določb, spada pod okrilje hotranjc-politič-«tfh' zardeV irt se mtora kot tako reševati. Invalidski vestnik. Iz Udruženja vojnih invalidov podruž-fiica Maribor. iV prveml polletju 1923 so Se izdale sle deče podpore: Poverjenikoml na deželi se je izročilo za razdelitev podpor kot sle-dj.; Sv. Lenart v Slov. gor. 1032 K, Sv. Kungota 1848 K, sv. Ilj v Slov. gor. 516 K Sv. Martin 1548 K, Sv. Jakob v Slov. gor. 1548 K, skupaj 6192 K. Za mesito in bližnjo okolico so se razdelile podpore sledečim članom: 14. IL Cecilija RSt 1200 K, 15,-11. Rozalija Knezar 1200 K, 21.-IT. Mijo Čerpes 1200 K, 20.-III. J. Witzmian 400 E, 27.-in. Antonija Čuš 400 K, 29.-111, Elizabeta Bogina (sedaj že pokojna) 400 K, 29.-111. Ivana Brumtert 400 K, 4.-IV. Dominik Platajs 200 K, 21.-IV. Rozalijsi Knezer 400 K, 5.-VL Bozalija Knezar 40o E, i>odpora invalidu Ivanič Franju, kije prišel iz bolnice 400 K, irt istotako Stevo Jokičerju 400 K, skupaj znesek na izdanih podporah 13.192 K. Za ustanovitev 10 poverjeništev v polit, okraju Maribor, kar nas je stalo izredno veliko truda Irt požrtvovalnega dela, ter za shode itd", se ja izdalo 5j550 K, stroški tajništva 6^0$ K, z« pisarniški pavšal 4007 K, za korigreSV Splitu 4800 K, za tomboleke srečke 18.000 K, (Udruženje priredi namreč, kakor hitro dospe dovoljenje iz Beograd, večjo totnbolo na Glavnem trgu) Skupni izdatki znašajo tora j 45.549 K. Temu naspToti srno kasirali na članarini 17.468 K. Defi cit se krije iz dohodkov raznih invalidskih prireditev. Podpore so začasno u-stavljerte radi prireditve tombole irt se bode njih nakazilo po potrebi nadaljevalo po prireditvi, katera bo Seveda pravočasna razglašena, nia “kar že Sedaj opozarjamo VSe p. rti občinstvo, ter apeliramo na dobra srca naše cenj. publike. Z zgorajšnijim smio samo delno orisali naše .požrtvovalno ter vztrajno delo za dobrobit vojnih žrtev v prvem! polletju 1923, a obrekovalcem! našega vztrajnega in požrtvovalnega dela, ki so jim v, prejšnjih letih njihovega delovanja V blagajni predli pajki ter lovili v mreže dolge brade, pa s tem napredkom zavežemo jezik. tako visoko. Smiley je trdil, da žabami ne dostaje samo naohraabe, sicer bi bile vsaki umetnosti kos. In verjel sem! mu. Lejte, videl sem' ga na lastne oči, kako je položil svojega Danijela Skokca tule) jia pod — Danijel Skokec je bilo žabi ime — in kako je zapel: »Skoči, Danijel, skoči!* int ko bi trenil Se je žaba pognala vi zrak, odpihnila muho z glave in zopet treščila na tla prav tako krepko kakor prgišče blata; nato se je počebljala po glavi' * zadnjo rtožico prav tako nemarno, kakor bi se ji tiiti! rte sanjalo, da prekaša v skakanju vse žabje pleme. Nikoli še niste videli tako skromne iii pohlevne žabe, dasi je bila tako nadarjena in učena. — Ifl; če je bilo treba skakati na daljavo, se je Danijel prekobalil v enem Samem) skoku čez večjo razdaljo jiego katerakoli nastopnica njegove žlahte, — Skaklanjc na daljavo je bila Danijelova največja umetnost, Veste; irt če je prišlo do tega, je stavil Sm11ey na svojo žabo Vse Svoje premoženje do zadnjega beliča. r »StraSrto ponoSen! je bil Smiley Ba Svojega Skokca, irt prav je imel; saj So trdili tudi taki fantje, ki so bili po svetu in Soi marsikaj videli in izkusili, da je Danijel pjekašal .vse žabe, ki so jih bUi videli v svoj e m! življenju. »Nu, dobro! Smiley je redil žabo v majtbni pločevinasti škatlici in ygasi jo je prenašal' tudi s seboj v krčmo, kjer je prežal na kako stavo. Ko tako nekoga drie kolovrati s svojo škatlo po tabori-firecai .fant; tuj človek je bil ia •■t? Politično obzorje. Kako Je v Južni Srbiji? Beograjski »Preporode prinaša V številki 208 obširen članek, v katerem podrobno opisuje razmere V Južni Srbiji. Pri pas se o Južni Srbiji malo ve, kar so sliši o njertj, so poročila o bolgarskih komitaških bandah, nikdar pa ne o vzrokih in načinu, kako bi se dala ta našd velika in lepa zemlja rešiti Sedanjih nadlog. Eadi tega posnemamo tu po »Preporodu« najvažnejše stvari. Med beograjskiiri časopisjem Be jo pdJ občinskih volitvah razvila polemika, kdo je zmagal v Južni Srbiji. Radikalna »Samouprava« je zatrjevala, da so zmagali radikali, demokratska »Pravda« pa nasprotno, da so zmagali demokrati, ker da so radikalni uspehi !e navidezni, do-čiml so demokratski, čeprav na zunaj mianjši, resnični. »Preporodov« dopisnik ovrača oboje ter pravi, da niso zmagali He radikali rte demokrati, ampak nekdo tretji, to je — makedonstrvujušči komite t. Pri volitvah' v kortstituanto Bo dobili V Južni Srbiji ogromno večino komunisti, čeprav ljudstvo ni komunistično v resnici in v bistvu. Vzrok je bila nezadovoljnost z upravo irt državo. Makedoristvu-jušči komitet je vedel, da škoduje Jugoslaviji najbolj, če pošlje v njen parlament komuniste, zato je odredil, naj ljudstvo voli komuniste. Komunizem pa je pri nas propadel in lrtakedortstvujiišči komitet je spremenil taktiko, in1 parola, ka tero je izdal, Se je glasila: »Vsi za drža-Votvorci!« Irt zmagali so res demokrati in radikali. Zakaj? Zato, ker so makedort-Stvujušči Vedeli, da jih’ nihče ne b’o zasledoval, če bodo hlinili svojo pripadnost demokratski in radikalni stranki, amlpak bodo pod paitronanco teh' dveh lahko nemoteno : organizirali dalje Svoje proti-državrte organizacije. To defleaznje tudi dejstaro, da bo v nekaterih občinah ostali ■po sedanjih volitvah' isti odbori kakor prej, samo da so bfli prej izvoljeni kot demokrati, sedaj pa kot — radikali! i MakedofCct Se prav malo brigajo za našo strankarsko politiko, V kolikor Sri v njihovem zahrbtnem računu. V zadnji borbi pred občinskimi volLtVartji so se prirejali veliki shodi z ene irt druge strani, uspeli pa so vedno »dobro«. Na demokratskem Shodu so volilci poslušali1 demokratske govorrtike ter vzklikali »Živio Davidovi d!«, na radikalnem pa bo poslušali radikalne govornike in vzklikali »Živio Pašič!«. Časopisje obeh’ strank je prinašalo potem o teh'shodih Sijajna poročila irt prorokovalo popolno zmago svoji stvari. Makedortci pa so se Smejali, muzali, ker so res dosegli, kar so hoteli. Danes sfede V mnogih krajih glavni voditelji makedonStvujuščih kot »radikali« ali »demokrati« na županskih Stolčkih irt vživajo v Beogradu ter pri oblasti popolno, zaupanje in gorje poštenjaku, ki bi nihče ga ni poznal v naselbirii. Fapt ga prtbara: »Kaj neki prenašate a svoji škatlil« • , Smiley mU mialomarnO odbrusi: »Kaj bi prenašal) Morda papigo, irtorda kanarčka; pa ni ne eno ge drugo ~ marveč čisto navadna žaba.« »Fani vzame Škatlo v roko in jo ogle-' duje od vseh strani, jo prevrača in tehta, končno pa reče: »Hn» — žaba je, nu, kaj pa zna posebnega?« »Kaj bi naj znala?« &e mu prešerno nasmehne Smiley, kakor bi se ga. stvar niti ne tikala. »Kaj hi daj znala! Dejal bi, da zna svojo stvar prilično dobro — v vsej državi je ni žabe, ki bi žgala tako Skakati kakor moj Danijel.« „ Fant je vzel škatlo vnovič V Svoje roke in je začel čudežnega skakača iznova pazljivo motriti. Nato pa vrne posodo Smaleyu in mu odločno zabrusi v obraz: »Veste kaj, Vaša žaba ni nič boljša od drugih' žab'. Prav nič ne vidim! posebnega Ha njej.« »Saj tega tudi ni treba,« je užaljeno odgovoril Smiley. »Morda razumete kaj o žabah, morda tudi rte, nenfiara imate o žabjereji kaj izkustev, nemara pa ste k tematšr. Naj bo, kakor hoče, jaz vem, kar vem,-in štirideset dolarjev stavim', da prekosi moj Danijel v skakanju vsako drugo žabo v državi.« ■ , I^ht je nekaj čas« ugibal, nato je flokam1 otožno dejal: »Nu, dobro, dobro! Sicer Seni! le tujec v tem' kraju in rtegle-štam nobene žabei a da jo irujarv, bi St®' •yil z VarnU- fei npal povedati resni ort, da je ta in »radikalski« župart voditelj bolgai® komitašev. (Razmere kakor V Prekmurju! Op. ur.) Resinica je, da So Se v zadnjem Saš* razmere malo izboljšale, toda to ^ ni uspeh’ kakega sistematičnega vlade, ampak samo par posame^" . ‘ Ves vladni režim' V Južni Srbiji j®. -pačert. Šef javne varnosti, g. Žika je že večkrat prepotoval Južno Si seveda v avtomobilu irt s spremstvo®^., »konatatiral«, da tamkaj »ni organi**^ makedonstvujuščih irt da so ved0® ^ navijajoči se zločini navadrti irt n® ^ tični zločini irt da je treba radi te#8 stopati S komiti kakor z navadrti®1 r bdjniki.« Njegova »konstatacija* 3® polnioma kriva, kakor je rta drugi 8®^ krivo tudi minenje, da je treba ljudi v zapore. Doslej je bilo V "''r' Srbiji že vse polno velikih afer, P?, « terih so bite aretirane cele trume pri razpravi pa so jiirt Hi moglo doka^. ničesar, ker — so bili polovljeni nedolžni ali pa vsaj najboljši, y krivci pa So Ostali rta Svobodi. Tudi ^ «e9 Se to še prakticira irt zgodi S® ^ da bodo ' rtekega dne vtaknjeni Vsi prebivalci ozemlja na levi obali ’ . dar ja iffl rtiOrda tudi nekateri Kaj se s teni doseže? Ravrto od onega, kar bi Se Hotelo. Pr^g® ^ Hedol^i ljudje postanejo potem1 ^ Sprotniki irt sovražniki naše države- ^ takiH pereeBuci j Imajo dobi čok 6aij®* vokati, ki bi. danes Sploh ne imefld ^ kega posla, če ne bi bito fflafcedofl®^ jnščih', katere zagovarjajo, ker spore rešuje ljudstvo Santo ifl jifi P0 upa našimi sodiščem.' ; y[ Rešitev miacedortskega problein* ^ vt izboljšanju admdnistraoije. lasti bi morale biti Štete, nepri6»*-r ^ neodvisne od strankarstva. .VršitiJ" ^ ralte.Bvoje delo pravico ftt 'dostop' ^ ko da bi toelo prebivtatefcVo do upanje M spoštovanje. N» pa bi bilo treba posvetiti VS® mAadiHi. Skrb za izpopolnitev morala biti v! Južni Srbiji pr^i Le dobro irt V našem: duhu mlada generacija zamOre zatreti Ha stremljenja V teni rtesrečrtem HepreStaHlh bojev, borb, preganjanja. Ker je Južna Srbij* [ji obljudena, čeprav je zelo rodov** ^ bilo treba posvetiti Vso pažnjo ^ Ionizaciji. Grki bodo po poroči^. $ ljudi Vso 'njihovo Makedonijo, ki doslej slovanska, v kratkem1 0f pogrčili im to raVSo s kolon i*^’^ p* kov iz Male 'Azije iifi drugod. Sev® M se ta kolonizacija morala vrffijjrtt#' drugače kakor se Vrši danes. Zai b^° ce bi bilo treba skrbeti, treba W ---------------------------------- Nato Smiley hlastno jjovzajri®’ dobro — prav dobro — podržite 10 škatlo, pa takoj stopim irt Vatf* j0?i sem žabo«. Fant vzame škatlo-štirideset dolarjev kraj 7 yih in' sede in čaka. uf‘‘ Tako je Sedel1 in premišljeni^ gol' Bal, končno pa vzame žabo, ji 8 tanfec, da je zazijala, nato pa bo in nasuje Danijelu V žrelo gvi' Sekanca, sipal je in sipal, ^ P0^ Hec segal žabi malone do g^a-pa je postavil skakalca na go * je bil Smiley stekel k mia*y. jj ^~.o brodil po blatu, preden je . ^il &1 Ko jo je tiščal v rokah, se j0 Jjnie je pofiudil tujcu rekši: ^ »Če Vam je prav, pa ^ Svojo žabo vštric mojega P, ^0ge ^^^0 da bodo stale njiju spredni® . ,eiri; Hi črti, potem pa dam jtf ^ je Stel: Ena dve, tri — b#3. Mio- ^ hipu Sta brcnila vsak -nanii^ pf.„i0 žaba je živahrto odskočil®’ 1,0 ~ dve je poganjal in’ lezel v < — kakor kak Francoz, a ^".."gtal j® Oo, te premakniti se ni m0^^ ka^ kor skala in se ni genil z vrecej t&. bi bil zasidrani Smiley S® } ^ bil Prl čudil; na tako razočaranje^^j^p« pravljert. O pravem vzroku n rti imel Hiti pojma. g^jgr, P°' »Tujec je rta jprojpobasa^ j-opitft^ tem pa je pobral Svoja šila p0rOgljivo Preden’ je stopil čez frag’ > - tako- pokazal s palcem preko m Daaileia is’ d«** ! fflogočiti : nastanitev, aie pa HslEaZaS! jiad samio golo zemljo Srez strehe, orod-i*? 111 živine. Zdravstvena oblast pa M i., r^a zatreti malarijo,.ki razsaja r Se-te predelih. Meja bf ne morala dobro pražiti, vojaštvo, Idi leži nepotrebnOpO asih velikih mestih, naj bi ae porabilo ^^straženje meje, Bolgarijo pa bi se prisiliti, da spoštuje mejna 'd p8 ?rava" ^r®e to so problemi, ki Mi Sfr brez posebnih1 težav, toda treba . >il° Hajprej poštenih in sposobnih ^ ha naj višjih mestih. Teh danes žali- zato pa so tudi razmere take. IH®* DOM SO BOfltKI' p Zahvala. Ijg 31. velika skupščina !V Ptuju 1^5*3 ^eliSastno iiaoela. Mrmerošt^vi.lna raZfliK korpdraeij, Šolski Nadini is njenem« učiteljstva, 'risemu drugemu ob-činstvai, zlasti pa tem1 govornikom! Svojo toplo zahvalo. Posebno zahvalo pa za-.isihžlta obe ptujski podružnici, H Sta najkrajše®! času1 izvršili vse predpriprave in priredili popoldansko veeelicso, ter Se pri tem nista ustrašili napornega Idela in izgube čaša. Povodom1 skupščine je-CM družba prejela več denarnih daril, tefegrafičnih in piameHifi pozdravoc. Iskrena hvala za v8e to. «— Končno Izreka vodstvo BvOjo toplo zahvalo CM družbi naklonjenemu časopisju, ki je dragervolje prinašalo Hotiče o družbi! ter obširno . poročalo o poteku te za družbo velepomembne skupščine. •Vodstvo »Družbe Sv. Cirila in Metoda« ji vLjObUafli. -;■*»*» .»»»»»»■•-»»fr*" m Veličastno uapela. Mnogoštevilna skupšolnšarjev, izredno srčettf in, .Je*n te 'kolodvam in pri sprevodu po fcikT1’- °^'no wetje>, ki se je na udelež ‘Sipalo pri dohodu.1 vlaka in med Vodoini> erčni pozdravni govori, vse iju v*«kem.u skupščinarju, ztesti tistim, bili pa Skupščini 18. septembra tSe L?® tej lepše zadoščenje za takrat- *% krde tepade nahujskanih nemških EofodVottt so škupščiitarjo priča-tkj - : Rojaki družb, podružnici (moška *• Besu*’ komandant podpdk. V bpremstvu majorja g. Zlvar i« drugih oficirjev, zastopniki župan g. Lozitišek s pod-*• Blažekom, šolska mladina s J*®*1 Madzorstvom svojega učitelj-«lkh ttt Sokolic* v kroj«, zastop-Tjjl 0riutte, akademtčnega društva S *® društva jugoslov. akademikov dekleta v harodtrt noši, pred- -- - mHogo drugega ob-batu^.® ^catna godba pomnožena z iz Rogoznice. Pozdravne Sprejemu so i®eH: g. župan fr 'testoSj*’ tedSupap Blažek V ime* ■Bktt j in ravnatelj g. dr. Komate,-«, g®b»j8ko čitalnico Jri 'Narodni fr®*aiS sta pozdravila: vlad. . ® škraiK*. Vodopivec ,v imenu! vlade ^ier, «r?\ Stavar g. dr. Otmar Pirk-;Štei Srt skupne® obedu je bilo Isfeit, ^Pitnie. G. dr, Jurtola, pred-drn^°8 Ptujsko podružnice, je na-E vodstvu s željo, da bi , ^7*®ba tui® nadalje uspešno delova-Horvatova, .predsednica ženske *EP8k>e je M primernim! nagovorom' g. janičarjevi kot prvouSestHikovi ina-Hcusmiorni Harodni delavki krasen šopek cvetlic. Bodrilne ,S*a imela ptujski podžupan g. Rehar, , zastopnik m«ri- i dra^befiol votMtVo Spolffju- da Izreka vtem! nave-BBstopnikom smo, da bo žabo tta tla 2» tujcem; leta pa jo je našega kraja. »Veste kaj; Vaša žaba , te drugih žab. Prav! nič ne ^hotriT praskal za ušesom in še ij?1^ Pa j*. •tujega Danijela, navseza-^es[ to »Čudim se, kaj je Meki £* Prhtat-i Prcniottlo — kaj se ji je Is*1® Nekako presneto napih- ]q 7™ Pinije! je Danijela za istem hipu je «e Sat Duk naj mte vzame, vUks ia ^u®t°v** Okrenil je ža- fc* (W je izbrnhriffla uboga ži- ieTh:^ '“ Položil je «7 (Sedfclrf1 z» tujce V ^^Pbplhnll k S®!0 ® PokKoali ftusetsa k hl-k reden , 0^ da pogleda kaj Wl ra- bž i« sobe, MSI je dejal: k jen ste, m potrpite, J 1^1 SS> J**® P^opričaa, da He Izvetfl 2%^ * P^JČa^itenj Deotfddu W. ^2? ®«Dov^ Siart Siuieu Hadaljeval o Potepuhu Jakcu kvj} UraiiK Bfnfl 86 3el odpravljati. pnUpi^L^ P^reKol zgovorni »Wjel me jeza suitrjo i« začel iuhd ruffleHo i^W 30 Wla teko- K^Postusa® *^a3alo ?aSff lit ^C, ^>-9qw Stodbo o nesrečo’ krova., Politične vesti. 8 Demokratski poslaniki klub1 je fekli-'easi k seji! za 19. im!. Pretresal bo »o-tranje-politlčni položaj in sklepal o postopanju v narodni skupščini. * Organizacija Demokratske Stranke y Dalmaciji- Za 33. tm, je sklical pokrajinski odbor Demokratske stranke v Dalmaciji svojo letno skupščino, na kateri se bosta ustanovili dve oblastni organizaciji stranke za Dalmacijo. * Vlada 3x1 trboveljska Stavka. »Politika« piše, da so opozicijonalni krogi zelo nezadovoljni, ker vlada očividno zavlaču-ju rešitev trboveljske zadeve. Zatrjuje se, da se je produkcija zmanjšala za 40 tisoč vagontoV, kar predstavlja vrednost US milijonov dinarjev, dofiim bi se za zahtevano povišanje 10.000 delavcem) izdalo 30 milijonov. Opozocijpnulrii krogi 'so prepričani, da je radikalna vlada tudi v to zadevo vpleta svoje strankarske, interesa. -j, * Predsedstvo Radičeve stranke pred sodiščem. Minister pravde je zahteval od parlamenta izročitev vseh poslancev iz predsedstva HBS8 radi prestopka, storjenega z volilnimi proglasom. Narodna skupščina je zahtevane izročila. Ker se Radič nahaja v inozemstvu, so bili pozvani pred sodišče podpredsedniki'in tajniki. Sodišče je Že zaslišalo dr. Krnjevi-6a in! dr, Košutičan te dni pa bosta zaslišana Predavcc in dr. Maček. Ne dvomimo, da bo pot »republikancev« pred kr. Sodišče nekoliko težja riego je bila papir-Mata »ravoluoida« v »Hrvatu« itf »Siob. Donto«. ' i' * Ruski beguHci ilt obnova odnOša-j»v z Rusijo. Ruski begunci v naši držaji iso mdu. preda. Pašidu Izročili memorandum; v katerem pravijo, da bi ob-aova diplomatskih in gospodarskih od-nošajev s sovjetsko Rueijo ne prinesla naši državi nobene koristi in bi samo podprla moč biol jševikov v RuSijL * Razmejitev z Albanijo. Dne 12. tm. feo bila. končana dela z postavljanjem mlejnikoV med našo državo id Albanijo V odseku Ohrid in Djakovica. Ta dan je angleški polkovnik Cailedc«, ki je v imenu poslanike konference vodil dela, u-kalil tudi že zadnji del nevtralne oone, kii je obstojala do definitivne razmejit V6w ' ... i, * Bolgarija ogroža balkanski mir. Petkovo »Češke Slovo« prinaša nastopno vest z Dunaja: tVi organizaciji makedonske emigracije so bile v zadnjem času izvršene razne spremembe. Doslej je bil ha Dunaju glavni sedež macedotiskega komiteta, ki si je nadel nalogo, delovati z vsemi sredstvi proti nezavisnosti kraljevine SHS. Po zadnjem prevratu pa se je cela akcija prenesla v Sofijo: Tu se je osnoval akcijski macedonski komitet, ki miu je na čelu Todor Aleksandrov. Ko mitet je reorganiziral macedonsko emi-graoijo in osredotočil vse njene struje v etfotno fronto, Akcijski komitet Todora Aleksandrova uživa seveda vso prijaznost Jn| naklonjenost sedanje vlade. Dragoceno pomloč mu je ponudila italijanska diplomacija, ki je makedonskim re-volucijonarjem zagotovila diplomatsko zaščito in fidanČno podporo. — Macedonski akcijski komitet v Sofiji je razglasil svoj program^ avtonomija Maeedonije V okvirju bolgarske države. Komitet se blo boril % Vsemi sredstvi zoper niški Sporazum, s katerim so Mii sprejeti pogoji za mirno sosedstvo med obema državama. Skušal bo tudi vt Bolgariji organizirati oboroženo vstajo; V to Svrho bo v okolici Prilepa organiziran kader Mače- S- .............. žila aa vzoreč orgaHizafcija. fažiitovi iffi hackenkreuzlerjev. Voditelji macedon-skih revolucrjoHarjev Bo Se nedavno miudili v Asslngu pri MiinohenU, kjer bo jimi dali bavarski hackenkreuzlerji razna HaVodila. — Tako »českč Slovo«. Vest se strinja z drugimi podobnimi poročili. Tako se obnavlja stara fronta. Medtem) pa flie tudi Radič V »imenu hrv. naroda« navdušuje za avtonomijo Maeedonije in za bolgarsko politiko. * Bolgarska vlada proti komitašem, Bolgarski ©pravnik poslov v Londonu je izjavil novinarjem, da so vesti o koncentraciji bolgarskih komitašev ob jugoslp-venski niejl neresnične. Zagotavljal je, da je bolgarski ministrski predsednik Cankov dal velesilam vse garancije, da bo Bolgarija podvzela vse, da prepreči Vsak revolucijonarni pokret proti Jugo-slavijl na bolgarskem ozemlju. Nikakor ne bo bolgarska vlada trpela, da se fia bolgarskem ozemlju snujejo in oboro1-Žujejo komjitaške bande. PodVzela je o-stre mOre, da prepreči vsako gibanje komitašev in vsakogar, ki bi ga zasačila oboroženega ob meji, takoj zaprla. * DuBajska vlada posluša madžarske ukaze. Na Dunaju So se začeli vseučl-liščni tečaji. Nič takega, kar bi spadalo v politiko. Zgodilo pa se je, da bi imel predavati prof. Jaszi, zdart madžarski Sociolog in’ demokrat. Ker pa Jaszi ni ttilO-gel ob pravem času priti iz inozemstva, je hotel mesto njega predavati njegov rojak ir( idejni pristaš dr. Szende in sicer o socialnih temeljih svetovnega Hazlra-nja. Tu pa je zadeva dobila politično barvo, kar je zelo značilno za duh reakčijo-narcev. Madžarska vlada je hotela predavanje Jaszija, oziroma Szende preprečiti in' dunajska vlada je zastavila ves vpliv, d« madžarski demokrat dr. Szende res ni mogel predavati o — Socialnih temeljih svetovnega naziranja. * Madžarska preganja politike, Id v tujih listih kritizirajo vlado. Y Budimpešti ae je pričela razprava zoper madžarska politika Hlocka in’ dr. Lovaszija, pristaša Karolyjeve demokratizme smeri, ker Sta objavila V chicaškem! madžarskem listu »Magyar Tribun« ostro kritiko sedanjega madžarskega režima. Politika sta tožena zaradi veelizdaje in bosta obsojena in contumaciam, ker živita v inozemstvu. Tako dela, »krščanski« režim na Madžarskem! — Radič je smel v Jugoslaviji ne samo kritizirati vlado, kar je samo ob sebi umevno, temveč rušiti tudi eamc državne temelje in žaliti dinastijo. Kljub temu se mu ni nič zgodilo in je s pomočjo madžarske vlade, ki sicer zapira republikance, odšel v inozemstvo, d« tudi organizatoričuo rovari ao1-per Jugolavijo. Horthy in Radič se pač ujemata v končnih ciljih, kakor Srbski in! hrvatsiki separatist v svoji slepoti. * Ozadje španskega prevrata. 0 vojaškem prevratu, ki je bil predvčerajšnjim izvršen v Barceloni, še poroča jo, da so se mu pridružile vse večje garnizije. Prevrat ni naperjen proti dinastiji, temveč proti sedanji liberalni vladi. Vzroki so vojaško-politični. V Španiji se že delj čas bijejo ostri politični boji zaradi poraza, ki ga je imela Španija V Maroku, V decembru 1922 je bila vlada poverjeHa liberalnim opozicijonalcem In je vodstvo vladne politike prevzel Garcia Priesto Margnis d’ Alhuoemas. Ker pa so konzervativen na vso moč rovarili proti meščanski vladi, je d* AlhucemaS dne 2. tm1 podal demisijo. Kralj pa je sestavo nove vlade zopet poveril d’ Alhucemasu, za katerim stoji parlamentarna večina Prvak liberalne stranke je izločil Samio dvoje ministrov, ostalim1 pa je. deloma zamenjal resorje. Ta rekonstrukcija je konzervativne, zčlo razdražila IH so iiepovolj-no izjavo d' Alhucemosove vlade o maroškem Vprašanju Izkoristili za signal že poprej pripravljenega reakcijonamega prevrata Kakor nft Grškem, V Bolgariji in1 drugod, nameravajo tudi1 na Španskem postaviti prejšnje ministre pred sodišče. Proces bo najbrž prav kratek — po vzorcu Slavnoznaiie španske inkvizicije. Siocr pa so vsled prekinjenih »vez zadnje vesti dokaj He-jasne. Vlada se še baje n! triMa, dočim druge vesti pravijo; da bo, mt&istri j pod ključem. 4 I V Obiskujte mestni muze) f Oukttjevl nileL Odprt rtako nedelje. od »re. Vrtepalne 1 dlngr. i« m -i Obmejni komisiji. (Dopis od n$ejej Diie 15. te. ae Sestane V MariBoru oIh mejna komisija na posvetovanje. Rešilo se bo gotovo mnogo važnih zadev, ki ©vi« rajo obmtej, promet in medsebojni spora’ zumV Opozarjamo komisijo, da razpravi Ija o sledečem: 1. Ko je po regulaciji meje med Jugo« slavijo in' Avstrijo bil od Avstrije iw prazojen Tunel in Libeliče, «o avstrij-t ski organi odnesli vse predmete iz šole si Tunelu. Ravinotako so izpraznili občin* ski urad, šolo in gasilski dom v* Libeličah, četudi je po mirovni pogodbi kaj enakega nedopustno. . 2. Ker so Libeličani svojo lai&tniifol (Brizgalno) Samovoljno vzeli nazaj, je lav!* strijeka oblast zaprla (četudi je vedelo, da so nedolžni) po nedolžnem’ Petra ig Antona Ringa iz Libelič, ki sta šla Ha delo Ha polje. Še le, ko sta položila pri Sodniji v Pliberku visoko kavcijo, Sta bil* izpuščena (Kaj ko bi za represalije tuidi mi kaj enakega poskusili 1) 3. Izplačana kavcija še do daaef Bi vrnjcnea, Škodo, katero Sta mladeniča trpela vnled zapora V Pliberku, še hi poravnana! ■ s To 00 važne zadeve, ki Saj M jih komisija vzela v pretres, da se enkrat razmere ob mejil urede. Tako samolustno, protipogedbetfo postopanje vladnih organov avstrijskih ifapram mašim! ljudem! rode fcamolastrio postopanje Ha naši strani. kar bi lahko izostalo, ako bi take zadeve uredile vlade Same. Cincanje podkupuje ugled naši državi na zuHaj, ljudstvo ob meji pa zgublja zaupanje do 'državne moči! Dolžnost komlBije je, da zadevo uredi in) do dobe oškodovani #voja zadoščenje. i.,, JA. Dnevna kronika. - Zahvala Nj. Vel. kralja Aleksandra Slovenskim obrtnikom. N« brzojavne čestitke, ki so bile poslane Nj, Vel. kralju. 8 shoda obrtnikov dne 8. te. je prejel predsednik shoda %. Francheti i» pisamto Nj. Veh kralja sledečo zahvaloj Njihova Veličanstva kralj i kraljica pri-mili su sa zadovoljstvom) tople čestitka slovenskog obrtništva, prilikoml rodjenja Naslednika Prestola, ta su blagovolili Harediti, d« se obrtništvu izjavi Njihov* srdačna zahvalnost. - -h, — Sveča* krst prvstolohailedaHČ«. Kakor »e .poroča iz 'Beograda, je določen svečan krat prestolonaslednika na dne' 14 oktobra tl. Dobil bo najbrž im* svojega deda Petra. Kumoval asu bo pri krstu angleški princ vojvoda Jortki, ■ Kralj iif invalidski zakt®. V veji min’, isveta 18. trnu, kateri je predsedoval' kralj, je ta Izrekel željo, Haj b® ae 4ttVa**' lidski zakofi v najkrajšem Času predložil v razpravo narodni skupščini. -v - Konec tiemšČifie na Hošlh bodlščift’ Ministrstvo pravde je po dolgem cinoa-nju končno vendar izdalo tfaredbo, da aa na naših sodiščih sme uporabljati pri uradovanju in zasliševanj^; samo državni jezik. Sodniki in' drugi sodni jaki uradk. nikl, bodo kaznovani, oziroma v ponovnem slučaju odpuščeni. Želeti bi bilo, da' bi tudi druga ministrstva izdala sliČfie ukaze. •vfeš ~ .(!•■ • Otvoritev telefonske ceHtrale. Hrt pošti Limbuš je bila dne 1. septembra tl.£ otvorjena telefonska centrala z javno gO-’’ vorilttico ia krajevni in medkrajevni promet V smislu telefonskega pravilnika!; opravlja ta centrala tudi brzojavno sM* bo. V' : ' — Kdor zna pa zna. Ko So pribfijai« vesti o potresni katastrofi na Japonskem, so jih v Italiji sprejemali kot rav-, noduŠni opazovaloi, ne da bi bilj pokazati več sočutja nego drugi narodi. Ko pa So je Čez tedeh dni izvedelo, da bb predsed-, nlk komisije za preiskavo jaflisskega m , mora nek japonski diplomat, se Je Signor Mussolini spomfnil, da bi utegftilo Bočutjo z Japonci koristjti »tiacio-J naltil Časti« fašistovske Italija In v znamenju globoke žalosti nad nesrečo japofi-, skega naroda jo Mussolini odredi!, «*■ Vrše po cerkvah maše in molitve, za np*, Žrečno Japonsko, Ker so se škofje Strinjali z željami državnega poglavarja*, moli sedaj Italija za ponitoč ,Tapon»ki. Slgtfor Mussolini pa med tori) misli H* japonskega delegata, preše« Boga, da bi vsaj temu Japottcu pomogol V yecjo, ča.^t tfl glavo 1 ;^eJjne p — Gibanje Italijanskih čet «i naši meji. Kafcoop pripovedujejo potniki, dospeli iz Italije, yozijo Italijani zaidtfje dna -vt 'Primorje im obmejne kraje toepre-'fctatfo Wrrae Sate vojaštva. iVei obmejni italijanski kraji SO spremenjeni v vojaška tabbriSea. V Postojno sta prispela 'samo v četrtek dva vlaka vojaštva irt več topov. Vipavska dolina, Idrija, Soška dolina in Kraška planota so polne yo-jaštva. V Vipavski dolini se vrše tudi 'manevri. Italijani se očividno priprav-Jljajo na aneksijo Reke itf na eventualne posledice. Kaj pravi k temu naša vlada uit ali je o tem1 gibanju italijanskih čet aploh obveščenal Po vseh1 znakih sodeč izg leda, da mi! — Ženska duhovnik. Kakor poročajo Sarajevske »Večerne Novosti« je bila te dpi blagoslovljena v Vojvodini neka Olga Novak za reformistično svečenico. — Nastavljena, bo v nebi madžarski vam v. Baranji. — Štiridesetletnica Zadružne zveze ▼ Celju se vrši obenem) s 4. jugoslovanskim Zadružnimi kongresom vt dnevih 4, 5, 6. in 7. oktobra 1923 v Celju. 4 oktober je •posveSert sejani, 5. irt 6. oktobra se vrši glavi« skupščina iW kongres G-lavnog Zadružno?: Saveza ui Beogradu, 7. oktobra pa proslava štiridesetletni oe Zadružne Zvvze v Celju. Slovenske zadrugarje obiščejo takrat rte le voditelji zadružnega gžbenja te vseh1 pokrajin rtaše države, temveč tudi odlični gostje iz Anglije, VVatioije, Švice irt čehoslovaške. Bilo bi le nmestrto, da bi tudi zastopniki slovenskega zadružništva obiskali V čim večjem številu to prireditev. Udeležbo je žreba javiti radi prenočišč (navesti je Šfevi kakor trde tujci, ki intajo $ pravka, zelo vzortfo. ■ i d* — Izpred graškega Sodišča. škim sodiščem se je te dni zagov^^c* letni 'krojač Konrad Kolar iz ^^rr radi pregreškov zoper tfra/vtfoSt ® vatfja najdenih’ predimletrtvi V itf pol milijort« krotf. Obsoje« tf»J šesit mesecev težke ječe itf izgo* , ^ ri ja Vidovič, doma iz Ptuja, je hjl tatvttfe itf rszžal jeiija straže obe®3 3 mesece težke ječe. — Fašistovske Svečafflosti Dne 12. titf. je bila rta Reki v letnice d’ Annunzijevega pob0^^^ ko. Mesto je bilo v zastavah. *^ priredili sfvečatf Sprevod itf nOst Koroške ves*1: Guštanj. Shod neodvisne nistične stranke je bil sklioe11 ft tm. y gostilno (klerikalno)^ Prišlo je le par delavcev, shod ni mogel vršiti. tev®' kje^ Guštatfi. Nemškutarjetfj® “ ti v gostilni pri Pošti itf ft*' iei. O*1 sta glavni osebi - natj njigu se sučejo guštanj#1 ^Šcinb l jima dvorijo — v blaženi ^ „^egn ^ sta že frajli navajeni, dfl ,y6 Tačnn^° ško nagovorite — mu nemš-ko pr®se_. sploh kot v Avstriji. Zakaj . C® s. lita obe tja, kamor ju BrC0qI„venci P® stvar ne zboljša, bodemo kjeT _ morali zahajati v druge g®s 1 ž0tfo ne«1 nas ne nadleguje tolik® z gosP Ščino. Bržkone g. .Millo«-1*^ goeti-h19 Orterjevi- ni 'nič na tem, j,i bil*, obiskana od Slovencev, ker gluŽi®' že naredila oba red m^d 87. čadjo. 1 fjammmrn v mmor, -le, &pmggrrags: Mariborske vesti. Maribor. 19, septembra 1923. ral Mariborsko obeinSko gospodarstvo Postaja vedno bolj predmet najostrejše kritike prizadetih; občanov. Obljube, ki ®° jih y polnih koših metali socijalisti in klerikalci za časa volitev med mase, so fTMč ostale samo v njihovih koših. Kako nebeško po hoteli osrečiti na« uboge mariborske zemljane: na trgu bo nastal ,Ied, cene bodo kar čez noč normalne, uli-c8 se bodo lepo tl alk ovale, skrbelo se bo fto sirote in reveže, mestna podjetja bodo v red, nova bremena se ne bodo VT A. ti O KA, ; 7'‘i«uina — oh kaj vse so nam ob ljub-!7a^ la ko fto potem sfcoro dve leti socialisti in klerikalci lepo skupaj vozili, ;8^ obstali razočarani pred »velikanski-i1®11« rezultati njihove moderne komunalne politike. Nikjer se ni storilo prav :®iS- Ij« kadar je šlo, da se ubije kako na-Pr©dnj» podjetje ali kaik napredni zavod ,®» takrat so klerikalci in' socijalisti -v falskem objemu udarilL Pri tem1 pa so i*1 djug drugemu držali »štango« V raznih aferah, ki sedaj pričenjajo smrdeti: 'k^ovarjevi prašiči v klavnici smrde i^mo huje, čim bolj se bliža preiskava koncu. Mestna podjetja delajo brez vsadita nadzorstva in revizije, njih ravnatelji sklepajo pogodbe brez vednosti občinskega sveta. Mestno električno pod-* ^ Pr- j® napravilo s tvrdko Sie- mens pogobo, po kateri plačuje tej tvrdki « raaterijal po cenah, po katerih se dru-I i®ti materijal v detajlu prodaja Na i?®* ni nobenega reda, vsakdo prodaja, ■Kakor se mu zijubi. V odsekih zaostaja c|°’ ker klerikalni člani ne prihajajo k g^am, so vsj6fi -tega nesklepčne itd. ■^ijaliati stoje v ostrem boju z županom v rcarjeni, ki bi ga radi prej ko prej od-~^ali, pa še čakajo na razčiščenje raz-J; afer itd. Žalostna slika nesposobnosti :"^3alistov Pri klerikalcev, ki so se že V DUL JVIOJ. ixvaivo», v°litvi župana etablirali kot večina! '3avU k®*a. Že pred 10 dnevi je ob-jbujo ?r80(vski list« sledeče odprto pi-*elju ''I.08podu dr- Vilku Pfeiferju, nosi-!tr namestnika velikega župan« incj, 1”°ni: »Radi od Vas izmišljenega ojjja a pri otvoritvi »Ittdustrijsko-fcahtnG T201®116 izložb v Mariboru ste *®ila.eV>n^ predsedstva nekega opravi-j&vm zahtevo ste končno še ponovili “viio na razstavišču naprami enemu čla-J* Klavne Uprave. Od tega ste sprejeli ®“8ovor, kateremu je glavna uprava poboma pritrdila; sitem bi bila za upra- j, *a zadeva poravnana, če bi nam rati p0 istem gospodu ne bi bili poslali ji izjav, ki jih smatramo za žali ®aše osebne časti in za nedostojen’ -vj na neodvisnost gospodarskih kro-Pozivamo Vas tokaj javno, da nam i^vve *a omenjene prftnje dostojno za-— Glavna uprava Industrijsko ^fcorčns© izložbe v Mariboru«, ae informirali, g. dr. Pfeifer B«* ^*V do danes še ni odgovoril. ' na lw6niar^al X iit In podHeMt Prejeli smo Ift prioiT^ in podfietmk. Prejeli smo fclago- Tp^enno: Gospod urednik! Prosim, ta^opai objaviti v Vašem v;“+" >iu , _ ________________ V . je j$aročrl pri meni za »Sano« cenj. listu kt lepo karakterizira, Prt nas postopa z umetnikom G. i^ažrt JSaročil pri meni za »Se raastavm oddelek tvrdke na logn ^^okfartnii vzorčni izložbi. Predal v^OtoBkioo, ki jo je pohvalno odo-'da, Kosil, Maj poskrbim mizarja, f®1* izvrši. Storil sem vse po rta-drfU Wni®la naročila ter pomagal mizarju. Delo . ^Ho . Pravem časa gotovo. Ko pa je '•»kr«* . v i®ložbenih prostorih, mu na-'je ho+ i* bajalo. Svoje nerazpoloženi e § tertf, da je bilo iz-delo za približno 20 cim širše * T ww ^>0 pil'UIi»UW *V vuu anov tep. predvideni y, 5i>ačrtu. Ta di- \ Pa S®«taTa ia dejanAke potre-66 sakrila vTata, kakor je bilo .^^orjenc. Od predloženega računa v D ^rtal 950 Vprafiam! e‘ ^ i klijentom tudi črta ^®gublj©n© xn-avde1 Javnost naj pre-■ *oiaw> je tako postopanje z umetni-tfaj ne pozabijo ^ izkušnje. Najprej načrt o »nm-pf .lz1VTŽeno 'delo pa proglašajo za '«'har nen,9Pel0«- *“ Prof. Fr. EaV- ^Lk ^^.^oduSeflS dar. Železniški urad-Jze, -^^vaSS nam je izbočil za ^a^<5° 50 ® ter za »Dečji Posnemajte! Sni Na državfli realki ge je lelog vpi^ salo na novo 107 fantov in 4 deklice. • Skupaj študira na zavodu 467 dijakov in 27 dijakinj, približno za 20 ,več nego v prejšnjem šolskem letu, m Nabiralni dan »Ljiudške knjižnice« še vrši dne 23. in 23, septembra, to je y, soboto popoldne ia v nedeljo celi dan. Isposojevalci(ke) so vabljeni, da pri ^a-jiranju bodelujejo. Oni(e), ki dobivajo knjige zastonj ali po znižani izposojnini, so dolžni sodelovati, Sicer izgube te ugodnosti. Znaki se bodo dobivali v soboto od 14. ure naprej in v nedeljo od 8. do 12. ure v knjižnici. (V slučaju dežja pa se vrši nabiranje 29. in 30. sept.) ^ m Zdravniška nočna služba Kakor Se nas obvešča z merodajne strani, naša včerajšnja vest o uvedbi nočne zdravniške službe ni bila točna. Zdravniki ne bodo imeli med tednom1 po turnusu določene nočne službe, ker so navadno itak že na razpolago, ampak bodo opravljali tako službo le ob nedeljah in praznikih Jutri v nedeljo 16. tm. ima nočno službo zdravnik g. dr. Frank v Prešernovi ulici, nočno lekarniško službo ima prihodnji teden pa lekarna pri »Zamorcu« Gosposki ulici. m Vitez Zagorski zopet pozvanja G. vitezu' g. Zagorskemu politična žilica ne da miru. Za nedeljo ob 10. uri sklicuje zopet pod firmo'»Slov. neodvisne gospodarske stranke« javert shod v Gambrinu, kjer bo govoril o političnem položaju, »slogi prolet arij ata« in o občinskem gospodarstvu. Vsekakor' zelo pester programi m Kavarna mestni park. Pri lepem vremenu svira orkester popoldne od pol 17. do pol 19. ure. Zvečer pri vsakem vremenu svira glašovir znani češki pianist Franjo Chalupa. m Predsedstvo krajev«« Skupine zveza industrijalčev v Mariboru vabi vse industrijce Maribora in okrožja k važnemu sestanku v torek dne 18. septembra tl. ob 15. uri v malo dvorano pivovarne Gotz s sledečim’ dnevnim redom: 1. Akcija o automatični telefonski centrali, 2. Socijalno zavarovanje. 3. Obrtno-nada-ljevalna šola, 4. Dogovor o sprpjemii če-hoslovaških induštrijcev, kateri pridejo prve dni oktobra v Maribor, 5. Slučajnosti. Predsedstvo računa z gotovostjo, da se bodo tef?a važnepra sestanka udeležili vsi industrijci Maribora in okrožja brez izjeme ali so Člani zveze indusitri jcev ali ne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.. m Knjige, leposlovne ln’ znanstvene, literarne Vrednosti, V vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. m1 Spored koncerta v parku, v nedeljo 16. t. m. ob Ji 11. dopoldne: 1. Stole, Vrnitev junakov. Koračnica, 2. Auber, Fra Diavolo. Ouvertura; 3. Waldteufel, Espana. Valček. 4. Smetana, Prodana nevesta. Fantazija. 5. Moskovski j, Serena-ta iz op. 15. 6. Šrabec, Dalmatinski šaj-kaš. Barkarola. 7. Majcen, Pikantni listi, Potpouri. 8. Novosad, Pozdrav z Like. Koračnica m Pri Oblastni inšpekciji dela v Mariboru se odda mesto uradnice z zakonsko določenimi prejemki in pogoji. ~r Prošnje v smislu člena 12. III. poglavje zakona o državnih vslužbencih (Uradni list št 86 od 12. sept. 1923.) je nasloviti na Inšpekcijo dela v Mariboru. te Mladinski oddelek »Ljudske knjiž-fiice« je zopet otvorjert ob sobotah od 18. do 19. ure. Tuldi »okolski naraščaj in deca se mora posluževati le te izposojevalue ure. m Diruštvo Stanovanjskih' najemnikov za Maribor Iri bližnjo okolico vabi vse najemnike in podnajemnike brez izjeme Ha javni shod, ki se vrši v nedeljo dne 16. septembra ob, pol 10. uri v Gotzovi dvorani m »Farizeji« v Mestnem kinu. V mestnem kinu se predvaja danes in jutri znamenit angleški film »Farizeji« po Cur-chiloVem romanu. Film se da prav dobro aplicirati na naše razmere in 'kleri kalne farizeje. Priporočamo občinstvu, da si ta film ogleda. ml PreseEtev ptearne. Pisalna Slov, obrtnega društva, odnosno pisarna apro-vizacijslkih zadrug in pisarna Indnstrij-Sko-obrtne vzorčne izložbe V Mariboru sp je z današnjim dnem preielila v iiove prostore na Grajskcn1. -J"vt 1 (bivša »Dalmatinska klet« pri hol :’:u «Kosovo« nrei »Maribor«), ni TeSaji za strojepisje iri SteHografijo. Kakor je razvidno iz inseratnega dela, pričnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo na zasebnem1 učilišču Legat v Mariboru dne 1. oktobra ter trajajo 4 mesece. Šola je moderno in lepo opremljena ter ima 20 pisalnih’ strojev, kopirne stroje, računske stroje, razmnoževalne stroje ter druge pisarniško stroje. Zasebno učilišče Legat je od države koncesijo nirano ter je edipa zasebna šola v Sloveniji, ki ima pravico, poučevati strojepisje in stenografijo. Vpisovanje iri pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, lelefon 100. m Izgubljeni je bit Včeraj popoldne v mestnem parku ženski klobuk, slamnik, črne barve, spredaj upognjen in z rdečo preČnico. Videti je bilo, da ga je neka deklica nesla proti trem ribnikom. Pošten najditelj Maj ga odda pri policijskem komisarijatu. Oblave. -i Narodno giedaiišfe. Gledališki- zbor. V soboto 15. tm. ob 19. naj se blagovoli javiti ves gledališki zbor v dvorani za skušnje. Istočasno se bodo sprejemali tudi novi člani zbora, v prvi vrsti altistinje iri prvi tenoristi. Šport. . 1SŠK Maribor poziva S tem gg. Glaser, Vagner, Skrabar, Lenassi, Stan ber, Bratoš, Schell, Pernat, Spitzer, Škro-bar, Bergant, Srebotnjak, Simončič, Vodeb, Dvoršak, Sajovic, da se udeležijo sigurno vseh vaj v svrho priprav iri tekem za'olimpijski dan v' nedeljo dne 17. sept. tl. Vaje so vsaki dan popoldne ob običajnem času, v soboto pa celi popoldan. — Odbor. : Olimpijski dan1 v Mariboru. Danes, 16. t. m. se vrši ob 1L uri od Tomšičevega drevoreda rta Aleksandrovi cesti štafetni tek po Aleksandrovi cesti, Slovenski uL in Gosposki ulici na Glavni trg. Popol dan na Igrišču SK »Maribor« v Ljud-skeirT’vrtu nogometna tekma med »Mariborom« in »Kapidom« z začetkom' ob 15. uri. V tričetrfurnem odmoru se vrši lahkoatletično tekmovanje, kot tek na 100 m, 1500 m, metanje krogle in skok v daljavo. Vstopnina 5 Din. za stojišče in 10 Din; za sedež. P. t. občinstvo se naproša, da ob prihodu tekačev štafete ne napolnil.! e vozne ceste, posebno v Gosposki ulici, ter upošteva prošnje športnih rediteljev kakor tudi policijskih organov. : Kolesarska dirka okoli Pohorja. Kakor smo že poročali, prirede mariborski kolesarski klubi jutri, v nedeljo kolesarsko dirko okoli Pohorja za prvenstvo Maribora Dirka obeta postati vseskozi zanimiva. Prične se na Tržaški cesti pred mestnim vodovodom v bližini gostilne Roth. Pot vodi skozi Bistrico pre do konjiških bregov skozi Hudo luknjo —Dravograd nazaj proti Mariboru. Cilj bo na Koroški cesti pri kilometer-skem kamnu L Prvi dirkač se pričakuje krog pol 13. ure popoldne. Ob 15. uri se razvije po mestu povorka z godbo »Drave« na čelu. Ob 16. uri se prične v Gam-brinovi dvorani športna veselica ki jo priredi prvi slovenski kolesarski klub »Perttri« na čast zmagovalcu. Največ izgloda na zmago ima »Perun« s svojim znanim dirkačem’ g. Kumercem, ki je doslej odnesel že več zmag. Pa tudi ostali kolesarski klubi pošljejo svoje najboljše dirkače, tako da bo boj zelo oster. Opozarjamo vse prijatelje športa na to prireditev. § Zobozdravnik dr- FraH Stainol Or- dinira v Vetrinjski ulici št. 8. I. nadstr. od 9—12 in 15—17 ure. Državni na3tav-Ijenci dobe znaten popust. § Instrukcije za višjo ii£ nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslovi pove iz prijaznosti uprava »Tabora«. . § Dijaška kuhinja v Mariboru. Društvo »Dijaška kuhinja v Mariboru« ima svoj letošnji občni zbor prihodnji pon-deljek, dne 17. t m., ob 20. uri zvečer v prvi dvorani restavracije V Narodnem domu z običajnim vzporedom. Vsi udje se iskreno vabijo na občni zbor. Odbor. > Stenografski tečaj priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v Maribor "ru v slučaju, da se prijavi primemo število udeležencev. Pouk bi Se vršil V Večernih urah v prostorih trgovske Sole iti: bi trajal približno štiri mesece. TTkovi-na je zelo majhna. Priglase Sprejema ravnateljstvo šole do 30. septembra vsak dari od 11. do 12. uri. (Cafova ulica 9-L) $ Dramski odsek Jug. Matice v Mariboru poziva vse svoje stare in na novo priglašene člane k sestanku, ki se vrši v soboto dne 15. tm ob 20. url V piBarni Jug. Matice v Sodni ulici 32. TJ4eležba za vse člane obvezna, ker se bodo razdeljevale uloge in’ se tako? prične z delovanjem. Istočasno se bodo sprejemali novi člani. ^ , $ Jesenski večer i koncertom ifi pleS* no zabavo priredijo tukajšnji drž. policijski nameščenci dne 3. novembra t. 1. V Gotzovi dvorani z začetkom ob 20. uri (8. uri). Ker je namenjen čisti dobiček V prid vdov irt sirot policijskih nameščencev, se vljudno naproša vsa ostala društva v Mariboru in bližnji okolici, da tega dne vsake druge prireditve opuSte. POLNP. Ob’ pol 10, uri Se zberejo vsi tekači po štafetah ter reditelji v Ljudskem vrtu, od koder se skupno podajo na cilj, prostore Smeri oziroma startno riie-sto. Prva distanca v štafetnem teku je 210 m, druga 240 m, tretja 180 ni, četrta 180 m, peta 180 m, šesta 150 m in' sedma (finale) 300 m. Teren tretje proge s€dvi ga. — SV »Rapid«: ISSK »Maribor«. Danes ob 15. uri se zopet najdeta oba rivala v tekmovanju, ki obeta posebno napetost, ker bode posebno »Rapid« vse napel, da popravi neugoden utis, katerega je zapustil zadnjo nedeljo ob priliki prvenstvene tekme, kar mu pa tudi utegne u speti. Čisti dobiček iz te tekme pripada fondu jugoslov. reprezentance, ki hode leta 1924 v Parizu na svetovni olimpijadi P?»«Jvajala naš športov vseh panogah* Gospodarstvo. (Mariborski krojači Jri oddaja državnifi dobav.) Maribor, 15. Septembra. Sinoči ob 20. uri se je vršilo v GamSrt-novi dvorani zborovanje krojaške zadruge. O samem zborovanju pove dovolj T6* solucija, ki jo prinašamo V celoti. »Zadruga krojaških mojstrov in’ Sorodnih obrti je imela dne 14 tm’. ob 20. uri v Gambrinovi dvorani protesitnO zborovanje, Povod zborovanju je dals licitacija ministrstva notranjih del za izdelavo 12.000 komadov hlač za žandarje iri licitacija ministrstva pošte, in’ telefoBa za izdelavo 21S1 komadov bluz, 2131 kom. llač in 2131 kom. čepic. Licitacija predpisuje'za dobavitelja 5 odstot. kavcijo in od Vsakega prevzetega metra blaga še 200 D. posebne kavcije. Obrestovanje kavcij bi znašalo približno 600.000 D, kateri! znesek je treba pri ceni vkalkulirati. Razen teh težkih irt za podrejenega obrtnika nesprejemljivih pogojev je licitacijski razpis poltf drugih ovir, ki zasebnim obrtnikom oneiriogo-1 čajo udeležbo pri licitaciji. Zaradi tega člani zgoraj onterijeSe zadruge najodločnejše protestirajo proti izigravanju obrtniškega stairu s strani vlade in zahtevajo, da se razpisane licitacije prekličejo. To — kakor vsako drago — državno delo rtaj ae v bodoče odda strokovnim zadrugam1, ki 90 zadostite moralno in materijalrio jamstVo za prevzeta dela. .. . Pozivamo Zvezo obrtnih zadrug V Celju, Trgovsko irt obrtniško zbornico iri Ministrstvo trgovine, obrti iri industrije, da v smislu zgornje resolucije ičttl naše interese.« ' V' Resolucija je bila soglasno Sprejeta. -O- Obrtniške zahteve glede Izenačenja davkov. Na obrtniškem shodu V soboto & tm. v Ljubljani so bile po poročilu g. Ivaria Rebeka iz Celja sprejete sledeče resolucije: ' _ ' T < 1. da se v finančnem zakonu aa. leto 1023-24. ukine pobiranje 30 odst.: poviška na hišne davke, posebno pridobnirto: iri -dohodnino, ki ne preneso po Svoji- dosedanji izmeri nobenega poviška; 2. da se davčni minimum za -dohodni#* poviša rta 10.000 Din. in lestvica za dohodnino omili, da bo dohodnina vztreza-.la plačilni zmožnosti davkoplačevalca, dalje da se dohodnina ne bo vštevala v podgtavo za odmero invaUdskega d^vkf'^ ■« t, iTKBBTKc ~ 8. da se davsE saj poslovni promet * uveljavljenjem enotnega zakona o neposrednih davkih ukine, do tedaj pa omili, .da se yi število pomožnega osobja, ki je prT oBrtUikih merodajno. za datvčtio dolžnost, na bodo vštevaii vajenci, da se pridna. pravSoa pritožbe tudi onim, ki ge ^ože id da ga bbdoodmtorjali plenumi komisij, ne pa podkomisij; 4. da se znova livedo Vročevanje plačilnih nalogov kor le na ta SaSin je mogoča oidjentadja in kontrola o davčnih predpisih, zaostankih itt plačilih1;' , 5. da se uvede avtonomne finatfee S preodkazom! državnih (realnUi) davkov, da avtonomni zastopi za kritje svojih ve-,dmo rastočih potrebščini no bodo navezani edino na doklade, ki pogosto dosegajo . večkratni mnogokratnik državnega d&V-fca jn; radi tega docela izčrpavajo obdavčeni donos; „ „ 6. da se Vi predlogn zakona, 8 katerimi Sc hočejo uveljaviti ifove in izdatno povišati že obstoječe takse* izločijo vise tr-rdote, po&ebnO pa tarifna postavka 62, ki neupravičeno nalaga gostilniški obrti o-gromno breme stalno polletne takse; 7, da se trdote dosedanje davčne zakonodaje omilijo že s finančnim zakonom-za L 1923-24, ne glede na nameravano davčno roformio, da se na ta način prepreči preobčutria davčna obrementevi Vsaj za 1.1923 ih' 1924, aiko ne bi bilo mogoče uveljaviti davčrfe reformo že izza 1 januarja 1924; j j., 8. 'da se čitnpreje uveljavi enoten! 7,a-J5on: o 'neposrednih davkih in! s temi omogoči enakomerna diavčria! obremenitev Vseh slojev. Zahtevamo pa, da se ta za .Jdon.1 ne uveljavi, dokler de bo dana pri-.dobdtnim) slojem prilika, da Se še izjavijo 1 $ novem Bačrtu, ki ga je po Časopisnih .vesteh lia novo izdelal finančni minister ga predložil ministrskemu svetu vi odobritev ; »p* HI— ! K IPpoidukfjSe Borze 14. Sept Novi Sad; pšenica baška 350, banatska 342.50, ječmen baški 260, baški jari 380, oves baški .250, sa» Se druga druge, — zidovi so bili (močni im trdni. — Najprvio je bila ao&a asa stražarje, — velika soba, kjer so bili Rsedaa vsSi sttražniki skupaj. — Koncert te sobe So bila trdna hrastova Vrata, opreanfl!jena s težkima zapahi, ki so imela »Je mlalo eetverooglaiato okence, a tudi to prekrižano z dvema železnima policama. Jureta so vodila na ozek hodnik, ki je bil |Wa levi razsvetljen od treh, močno pre-prežeirih okeaa, — na desno pa je bik) sedem hrastovih vrat, šest z dvojnimi za-t PaM, v Sredi pa ozke sbopn jico, lestvica, ki je vodila do podstrešne luknje. —• ®rva vrata, ki niso imela zapahov, §o »t^odida vt easitnSikovo isltainoVanje, ki je ‘ obstojalo Sz malega predsobla, dz male Sobatte ter spahtice. Štiri naslednja •toro*H hbdfflknii So vodila vSaka r do- ‘Kro opremljemo sobo, kjer je dobro polo-1 vSco zavzeenfata Široka postelja. — Zad-S5ai dvoj« Vrata m vodila v dvoje bolj-1 Sih BSvaliSČ, obstoječih iz satana in Spal-SnUce, odločeaiih za Višje oflofeje, medtenii iko So so priprostii častniki morali zadovolji-sen*o soib« —i Vsaka soba Se je | tnw8iia, okno pa^-tjo Bilo močno iiaatnreže • no;itC okovano. — ■ Okno i*a streho Sredi hodnika je prftv- feamor So Se lahko podajali jetniki na Vsakdanji sprehod po svežem zraku, dve url dopoldne in' dve uri popoldne so se smeli sprehajati tam' gori. •-< ■Ves ta del gradu jo bil obrnjen na prosto polje, ne na prednjo stran. — Seveda Se samO ob sebi razume, da je bilo pod danimi varnostnimi pogoji sko-ro nemogoče le miisliti na beg. — Edini izhod je vodil mimo sitražnega oddelka, to se pravi: bilo bi treba premiagati nič manj kot dvanajst stražnikov-hrustov, ki so bili vsi dobro oboroženi. — Terasa pa je bila tako visoko, da bi bila neumtrta smelost upati, da bi se človek mogel vreči doli, ne da bi se razčesnil na kose. —• Skozi tla?... Tudi v spodnjem nadstropju) so bili nastanjeni častniki, in tako So bile vtee sobe zasedene ter nikoli prazne. Najmanjši ropot bi jih bil vznemiril. — Stražni častnik, ki je Bil zaprt š Svojimi jetniki, je skozi luknjo opazoval S svojimi stražarji jetnike in kadar je hotel skozi glavna vrata ječe, se je moral daifci Spoznati, da so ga izpustili. — Ni bila torej mogoča niti kaka zanrenjaVa. Zato se je čisto lahko kaaal prijaznega iri ustrežnega naprart nesrečnim tovarišem*. To «o Bile ječe, v katere š|o zaprli d’ SfeeaSat ravno, ko je hotel dati vse, .kar bi se zahtevalo, saimto da bi s srvojo prostostjo mogel služiti in rešiti IvainOi Dali so mu prvo Sobo — številko eEo — rfeiik StaUOVainja straž nega častnika. — Ker 'kral j ni dal nobenega x»osebnega navodila in1 povelj glede tega častnika, je poveljnik sitraže di VerviUe SmatraJ, da je kaznovan s kako disciplinarno kaznijo ter da bo po nekoliko tednih zopet izpuščen. — Sprejel g. .n i- ' , '.j. je popolnoma Obubožal ter se iz obup« ustrelil Ko je nekdanja samostanska K' stra zvedela za žalostno usodo svojega prvega ljubimca, je znorela, in morah so jo prepeljati v Blaznico, kjer »e 3® par dni na to obesila. — Čudna bo P#c pota življenja! Kako J« Bog ustvaril žeiSflt«- Da se Saše nežne čitateljice ne razburjale nad »Taborovim« »n«P' teljstvom« do žensk, Bodi takoj v f4**' ku povedano, da je nastopna vest 0 . ; stvaritvi prve žene že stara indija^1 1 genda. Ko je Bog ustvaril svet in zadnje še prvega človeka Adama, 3eJ^I pazil, da je porabil že Vso gradivo za ženo ni ostalo ničesar več. Bog 0®6' dolgo premišljeval,.kako Bi napravit^ bi ustvaril Adamu družico. KoSžiWj^ je prišla pametna rtiSel. Vzel je lune, telesno Vitkost kače, graetio®1^: Slaka, nežno drhtenje trave, deUka*”0^ Vrbe, baržun cvetja, sladki poglef g^'i le, živahnost solnčnih' žarkov, pl^^: zajca, trpežnost dijartanta, hladn^ snega, brblja\-oiSt papigo iti tel Skupaj dobro premešal, in iz te ustvaril praBabiCo današnjega Spola. — Vsekakor je ta legenda verjetna, kakor pa ona o pasje® roPft • Glavni vzrok SaMonloraiv. SpMno Se mi^i, da Je glavnt samomorov ljubezen". Natančne stati^1^* pa nas ponče drugače. NedavBO ® Franciji preiskali Vzroke samomori* 4000 slučajih. Po doseženi Statistiki^^Jl haja ljubezen šele na tretje mesto* N®’! več Samomorov je bilo izvršenih družinskih' razmer, drugo irtte&fco pa vzema beda- Po ljubezni, ki zavzenii tj e mesto, se vrste neuspeh V poSljB* ^ urastenija, slaba vest, pijanstvo Statistika je tudi ljubezenske ^ razdelila V več kategorij. Prvo meBto vzema odpovedana itf zapuščena zen, poteml pridejo on!, kf Se se poročiti, potem oni, M jint je unfirl *81S čenec ali zaročenka, na to Sleda o^’., So se rtorali na pritisk drugih predzadnji so ljuBezenski Spori Sfl miati j Samomorov povesroči nezve*^ V Franciji izvršli samomor radi n« ljubezni največ žeHSk, KanireS * dočim odpade na moške samo !%• Ne pozabite naročni stkt t*rl S terase, —■. in ko je obiskal' eeli oddelek, je povabil jetnika k sebi na kosilo, mu postregel izborno, posebno z dobro kap ljico, s katero mu je polnil ,časo za čašo, — hotel ga je zmotiti irt premotiti, da pozabi sam naise. V veselemi pogovoru, po mešariem' s pikantnimi anekdotami iz dvorskega življenja, se lii niti z najmanjšo Besedico dotaknil zadeve oziroma krivde, ki je privedla d* AsSasa pod nje-goVo varstvo. — ' Pa čeprav je vitez sledil veselemu pogovoru svojega tovariša ter se trudil biti enako vesel, vendar Se ni rtOgel u-braniti neki turobnosti in žalosti, ki ga je težila. — Gostitelj je to vedno bolj opazoval. A' prepričan, da je d’ Assas zaprt le radi kake disciplinarne pomanjkljivosti, si je mislil, da izvira žalost morda iz kakega nenadno in kruto pretrganega ljubezenskega razmerja, pa je postal še bolj prijazen to prisrčno je ponudil ponovno všo svojo uslužnost, za katero Se je d’ Aasas le prijazno zahvalil, — proseč za jedi no uslugo, da obvesti o njegovem' položaju prijatelja de Saint-Germiaitfiai, — kar mu je bilo takoj z veseljem1 ustreženo. — Proti koneu veselega kosila je pripomnil službujoči stražni poveljnik kar tako mimogrede; da zaupa Častni besedi jetndka-eaistnika, da ne bo Skušal pobegniti. Zavezal Se je pa, da mu bo po možnosti uslužen. A osupnjeno, je slišal vitezov odgovor, ki je častno besedo kratkomalo odklonil. — In ker je častnik vztrajal na ČaJstni besedij iri ga hotel prepričati, da je blaznost, če je noče dati, je vitez z odkrito-sronostjo, ki ga je odlikovala, priznal, da ni navad«® disciplinami jetnik, ampak pravi državni jetnik, katerega bodo v kratkem! premestili V Bastiljo ali kam drugam! v enak zapor ali celo pod rabljevo roko. — Te Besede, jih1 je priproSto, Brez predrznosti izrekel, Bo pretresle ubogega poveljnika, ki je tiho govoril: tako reSHa? — No, Sedaj p« že ri * .v! As zakaj Ste bili toliko z&mlŠljenl. •“ ^ # Bi Si morda upali poBegtfiit odtod. ! vam' pa že ne Bo Mogoče.« — ' Skomiginil' je še z rartartJii1, ^leg0' mu je zdelo blazno misliti na kaj D’ AssaS je mirno pričakorsi* Bo odločil poveljnfk Straže. Ta je vstal kf razburjeno Bftop#’ Sobi, govoreč sam s seboj: »Za hudimaffa' VeHdar, to psi — jam premeni prav ves položaja — ’ jA Premagan od te mišll je odprf ^ fg*' pregledal hruste-stoažnike, opaw>va _^ lezne palice Ha oknih ih Vratih, meril celo višino oken, kot da »e h^ ^ rtoVno prepričati, da je Bog reg ča stvar. — : Ko je vse doBro ift-emMil, k vitezu ter mu skoraj rtalo gi® kel: »Poslušajte fiSe vatee. w Vd padate, — da, res — in,še aelol; .0 dd moji častni Besedij čuttert u, r? vas in hočem vamt to tudi j** Jaz nisem' dobil nobenega P°f^ velja in navodila glede vaa i* pri*®1, dokler bi evontuelno kak uk«®11® " za mene navadni jetnik. Ni? mienim’, kar šemi rekel. Pro**^, da tu hodite in Se čutite mo glede občevanja z zutt^nJ borni moral biti Bolj strog.' :V,-me pač razumete — kaj ne? tiče Bega, dragi moj, v«®1 s svetujem’, da sl he uBijat« utopijo. Ako ne znate lete# ,i B*®* vam Bo nemogoče izginiti.. je vaše upanje in mišljenj®** D' Assas je ginjeno stisni' jgo. J® jemu Htražniku-tovarišu. Pa ®? .-{joerStf®* lepo zahvalil, je pristavil o*1 , »Pomnite, da H® le da »e n .re5em ■t* da Ue Bon®- pobegnil vam, da bom! celo vse storil. _tVO\nou&; Dragi prijatelj* delajte tedaj V° SflS'j *mnuort' lo. sepuiiUuM liiiJ. Gostilna »Pri Katri“ (preje Misleia) v Cvetlični ulici it. 11 priredi v soboto, dne 15. septembra 1923 Mala oznanila Francoska linija idruJen s pojedino piičancev in domačih krofov. Točijo se izborni vina. — Cene zmerne. — strežba točaa. Podaljšana policijska ura. Za obilen obisk se priporoča 3 TOVARNA KANDITOV s i FR. ROZMAN š (——T——“ llillllllMIIIIHHHp—MlMM. MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57 priporoča vse vrste kandltov (bonbone) po najnižjih brezkonkurenčnih tovarn, cenah! ■gp* Zahtevajte cenike! 1831 ||| NajkrajSa linija 9006 Oh m samo 6 dni črez morje l ! jj Glavno zaatopsbva: I 111 Siavenska banka d. d. v Zagrebu. — Vorne I ^i| listke in tozadevna pojasnila daj* zastopnik 1 Ivan Kraker fl {{I Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41. | Soba z električno razsvetljavo in hrano se odda pri M. Ornik, Aleksandrova cesta 64. 1991 J-J Podpirajte slovenske tvrdke! modami portretni posnetki, po-ve8ave, indnstr. posnetki. Oflej-te si izložbe ▼ Gosposki ulici (kavama Central) in Šolski ulici Odprto vsak dan od 8—IS in od 2—6 ure. Ob nedeljah od 9-18 in 3-5 ura. 1918 10-3 BBgai!rea«BS; MANUFAKTURA v L} ubljani prodaja iz sloven skih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, t celih vagonih p« originalnih eenah premogovnikov za domaio uporabo kakor tudi za in« dastrijska podjetja in razpečava na debele inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora, ter priporoča posebno prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d., centrala t Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podrnžnica f Novem Sada (Bačka). 10» Novo! Novo! drobnina, trikotaža Sam« na debato! Gaspari & Faninger Aleksandrova cesta 48. od 460 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar do šli. Velika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palte, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Lovci! Planinci I Vse vrste perila za gospode In 1 dame. kakor m srajce, n perilo, kom- H hlaie H binaclje Itd. j Priame fl naJ. ; opreme sa ne« H nnjih dnevnih |n veste, otroško |a <•«*»* Blludmlla Uackner MARIBOR, Koroika cesta it. 31. In nepremoSIHvo blago za pelerine Je doilo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 it*l? *« obleko, dva po- ponatoi omarici in »L 7 0 na prodaj. Mlinska u* 2008 sobo v bliijni j ^ »dvora. Ponudba a« upravnistvo 0o»«0“ na ■»■•k *°tS JfU* . UftOOO Kfon 350000 *• n* v sredini me- 2?** i*?-**?* P*" *** Maribor,