Okrogla miza Janez ŠKULJ: Kakšen je današnji položaj zborov stanovalcev in hišmh svetov in kako smo zadovoljni, oziroma nezadovoljni s tem položajem? Kakšno delovanje hišnih svetov? MARA FABJANIČ, STARI VODMAT: Zanrima me, kaj se sploh želi doseči z moderniza-cijo hišnih svetov in kakšni naj bi bili v bodoče. V osnutkih predpisov, kd bodo urejali po-dročje stanovanjske zakonoda-je, o njih ni kaj dosti govora. Mogoče smo zato s tem pogo-vorom nekoliko preuranjeni ali pa to splob ni stvar te zakono-daje, temveS stvar kasnejšega razvoja v stanovanjskem gospo-darstvu. V teh osnutkih Še ni razčiščeno ključno vprašanje relacije med uporabniki stano-vanj in organizacijami, ki se ukvarjajo s stanovanjskim go-spodarstvom. Po drugi strani dmamo nekaj odlokov občinskih skupšfiin, za katere lahko pri-čakujemo, da bodo kmalu za-čeli učinkovati in zadevajo na-jemnine, kaj se ne bo ved šte-lo v najemnino in kakšni bodo obratovalni stroški. V tem tre-nutku torej ni prostora za tako pojmovanje delovanja hišnih svetov, kot smo ga bili vajeni doslej, vprašanje pa je, ali kdo premišlja o tem, kakšno naj bo delovanje hišnih svetov, če se ugotovi, da so potrebni, in kakšnanaj bo njihova vloga. če se ugotovi, da so poftrebni, po-tem bodo nekakšni družbeni organi uporabnikov stanovanj. Toda kot taki v sedanji zako-nodaji zaenkrat še nimajo pro-stora. Morda bo kasnejša raz-prava opozorila, da bi jih ka-zalo nakazati že v sedanji za-konodaji ali jim posvetiti večjo pozornost v nekatefih drugih aktih. Ko primerjam družbene organe na raznih področjih na-šega življenja, ugotavljam, da v zakonodaji najdejo svoj pro-stor, ostanejo pa torzo, ko jih je treba izvajati. Tudi hišnim svetom, fcolikor se bo ugoto-vilo, da so potrebni, je treba določiti vlogo, za kar bi morali spodbuditi tudi SZI>L. Najbo-Ije bi lahko zaživeli v okviru krajevnih organizacij SZDL. Zanemarjamo novejši stanovanjski fond IVO BERNARD, PRED-SEDNIK HS GRADIŠČE 13: Mislim, da je to zelo izzivalno. In morda je prav, da smo kar s tem začeli. Imam srečo, da delara v hišnih svetih že 15 in več let. Bil sem še v tistih. biš-nih svetih, ki so bili Še uprav-ljalci hiš, leta 1958, 1959. Te-daj so bili hišni sveti samou-pravne celine, upravljali so s stanovanjskim fondom v hišah, kjer so bili ustanovljeni in bili so primeri, ko so irnele manj-še stanovanjske enote skupen hišni svet. Takrat so hišni sveti upravljali s hišami, s sredstvi hiše in so bili samoupravni or-gani, s tem, da so nosili vso odgovornost in vse dolžnosti. V tistem času je bil oiklus de-lovanja zaokrožen. Edina hiba je bila v starejšem stanovanj-skera fondu, ki zaradi izredno nizkih najemnin ni mogel po-kriti niti tekočega vždrževanja, kaj šele investicijskega. Večina stanovanjskih hiš novejšega da-tuma (po 1935. letu) je shajala. V primeru, da je zmanjkalo de-narja, so se brez nepotrebnih razprav stroški porazdelili med stanovalce. Ni bilo težko dobi-ti dodatnih sredstev za obra-tovalne stroške, niti za kaj dru-gega. Pri starejšem stanovanj-skem fondu so bile težavfc s tekočim vzdrževanjem, ker je bilo denarja premalo. Prav za-to, ker je denar v novejšem stanovanjskem fondu zadosto-val, v starejšem pa ga je bilo absolutno premalo, se je zače- 10 mislita na združitev . tega fonda. Tedaj je prišlo do usta-novitev stanovanjskih podjetij in hišni sveti so izgubili svojo vlogo in pravno osebnost, zače- 11 so vegetirati. Tehnične up-ravljalske pravice so prešle na delovne organizacije, stanovanj-ska podjetja, ki so potem iz skupnih sredsfev usmerjala svojo dejavnost. In kakšna je ta dejavnost? Čeprav smo zelo kritični do stanovanjskih podjetij, mora-mo poudariti, da ne krivimo delovnih organizacij za stanje. Ta delovna organizaeija je raz-peta med zahtevami po tehnič-nih posegih po eni strani, po drugi pa med volumnom de-narja. Ta volumen zaradi infla-cije nenehno upada in je ob splošnih stremljenih po ekono-mizaciji odnosov v stanovanj-skem gospodarstvu vprašanje ekonomizacije zelo.zaostalo. Tr-dim celo to, da zaostaja za de-janskimi možnostmi in priprav- ljenostjo stanovalcev., Ko hiš-ni svet ugotavlja stanje, se ni-koli ne postavlja vprašanje na-sprotovanja ureditvi in tudi večjim obveznostim. Vendar se vprašanje pristopa k ekonomi-zaciji iz leta v leto odlaga in nastaja ye6ja škoda. Z današ-njim sistemom upravljanja smo1 prišli že tako daleč, da novejši stanovanjski fond za-nemarjamo, vse posledice pa bodo prišle na dan čez nekaj let, z njimi pa potrebe po og-romnih vsotaJi denarja, ki jlh ne bo. Sredsbva še prelivajo v starejši stanovanjski fond. Hišni svet razpravlja o cvetličnih lončkih In kakšna je vloga hišnih svetov? Hišni svefci se še vedno čutijo kot samoupravni organi. V posameznih. razpravah je ču-titi težnjo, da bi jim to samo-upravno funkcijo vzeli in jim dali politično funkcijo kot ne kakšna poverjeništva SZDL v hišah. Sedanji sestav hišnih svetov in mentaliteta pa sta drugačna, in sicer ta, da so to osnovne celice stanovanjske sa-mouprave. Dejansko je zamira-nje dela hišnih svetov pred-vsem posledica tega, ker se sta-novalci ne počutijo kot uprav-ljalci hiš, ker jim je upravlja-nje odtujeno. Hišni sveti danes lahko razpravljajo o hišnem redu, o zunanjem videzu Mše, ali so lončki na oknih, ali je mogoče urediti otroško igrišče ali ne. V funkciji upravljalca pa je hišni svet materialno one; mogočen. Sredstev, s katerimi bi lahko razpolagali in odloča-li, hišni svet nima, lahko le predloži stanovamjskemuppdjet-ju predlog za investioijsko vzdrževanje in za tekoče vzdr-ževanje, to pa napravi razrez po obsegu šfedstev. Med hišnimi sveti je veliko nezadovoljstva zaradi trošenja sredstev v Domu. Nadzor nad delom in kvaliteto je Domu če-sto zelo odmaknjen. Dom poši-lja svoje delavce na.1 delo, ndma pa nacfeornika, ki bi kontroli-. ral, kaj in kako delajo. Rezul-tat tega dela je navadno znat-no nižji od stroškov. Včasih de-lajo stvari, ki niso najbolj nuj-ne ali več kot je nujno, po dru-gi strani pa se najnujnejših stvari sploh ne lotijo. To pa stanovalce razburja. Zato je danes osnovno vprašanje, ki se postavlja v okviru hišnih sve-tov, da hišni sveti ponovno za-žive kot osnovne samoupravne celice v stanovanjskem gospo-darstvu, predvsem na področ;u vzdrževanja, da odločajo o ob-segu in kvaliteti del vzdrževa-nja, da se tudi na tem podrod-ju postavi vprašanje ekonomi-zacije, s tem, da vsaka hiša ve,- (Ne) uokvirjeno življenje Stanovanje in stanovalci, življenje, pobude, navade Za okroglo mizo je stekla beseda o stanovalcih, hišnih svetih, stanovanjskih skupnostih, stanovanjskem podjetju, o novih predpisih in še o marsičem. Pogovor je vodil občinski odbornik Janez Škulj. Sodelovali so: Viktor Vtrant, zastopnik hišnega sveta iz Igriške 3, ?:,€SM Bernard, zastopnik hišhega sveta iz Gregorčičeve 13, Emil Zalar, zastopnik Občin-skega sveta za komunalne zadeve, Jože Pintar, zastopnik Stanovanjskega podjetja »Dom« in Mara Fabjančič, zastopnica Krajevne skupnosti Stari Vodmat. JANEZ SKTOJ: Vas s 400 prebivalcl ima veliko skupnih zadev. Stanovanjska Jiiša s 400 stanovalci pa ... kakšna sredstva ima na voljo, da se iz fonda sredstva lahko začasno prelivajo, vendar pa, da ostanejo pri hiši. Danes ni možnosti, da bi hišni sveM šte-dili sredstva za to, da bodo lah-ko popravila streho, ampak pri-tiskajo na DOM, stanovalci pa so brezbrižni do tega, kako Dom delo opravi. Mestni odlok je nedosleden Pred kratfcim" srtio bbravnava-li odlok mesta o izločitvi obra-tovalnih stroškov iz vzdrževa-nja. Ce ugotavljamo, kaj je v njem upoštevano kot obrato-valnd stroški, moramo poveda-ti, da je povsem neprincipielen in se odmika od sistematifine rešitve yprašanja vzdrževanja stanovanj. čiščenje, vzdrževa-nje naprav v zgradbi, to je te-koče vzdrževanje, kamor spada-ta tudi snažilka in hišnik. Iz vsega naštetega smo izločili po-rabo elektrike in plina za raz-svetljevanje in pogon skupnih naprav, razglasne deske, kar zadeva oivilno zaščito, zastavo, kd je inventar hiše. Najhujši postavki pa so osebni dohodki hišnika in snažilke. Hišnika ni-mamo zato, da bišp reprezen-tira, ainpak zato, dš jo čuva, snažilko pa, da jo čišti Ta od-lok je predvsera posledica dej-stva, da_ je denarja za vzdrže-vanje hiš pfemalo. MisMm, da" je treba enkrat stanarino dvig-niti, namesto da izdvajamo ele-mente vzdrževanja, po ..drugi strani pa puščamo stanaririo na ekonomsko nevzdržni višini. Stanovaloi so že raSiinali s po-stopnim zvišanjem stanarin, vendar smo z zadnjb akcijo 6 zamrznitvi cen to prekinili. Vse cene šose dvighile,r od pllna, elektrike do komurialnih stori-tev, stanarine pa ostajajo na enako nizkem nivoju. V to' smer je potirebno obrniti raz-pravo. Ali gradimo upravljanje od strehe navzdol? Iz vsega tega izhaja, da hišni svet ne more biti političnjl or-gan, ampak le samoupravna ce-lica stanovanjskega gospodar-stva. Zakon o stanovanjskih skupnostih govori samo o no-vogradnjah in zna najti svoje interesne partnerje celo v bo-dodih pridakovaloih stanovanj, hišnih svetov pa v osnutku de-jansko ni, čeprav so uvodoma Imenovani. Zdi se mi, da tudi s stanovanjskimi skupnostmi gradimo stavbo od strehe na- J02E PINTAR: Samo zaradi rcdukclje električne energlje, bomo morali datl več kot 50 starlh miUjonov za radiatorje. MARA FABJANČIČ: Cez no« snio zaLell moderno žlvetl — neznamo pa se iemu primerno vesti. vzdol, stavbo brez temeljev. To je osnovni vzok za neaktivnost vseh ald vsaj polovice hišnih svetov, ker se čutijo stanoval-ci odrinjeni od samoupravlja-nja. Po našem mnenju bi mo-rali iti nazaj na tako obliko hišnih sVetov, kakršna je bila vdasih, prilago.j«na današnoim razmeram, s tem, da so uprav-ljalci hiše, stanovanjsko podjet-je pa lahko nastopa samo kot servls hišniih svetov s povsem ekonomskim računom in s svo-jo samoupravo. '--..;¦ Podobne primere imamo tudi na drugih področjih, na primei v cestnem gospodarstvu. Imeli smo močno borbo prav s stra-ni proizvodnih organizaoij, to je cestnih podjetij, da postane-jo upravljaloi cestnega omrež-ja Slovenije ali Jugoslavije. Po-stavlja se vprašanje, s kakšno pravico fx> zahtevajo, kajti sred-stva, ki se zbirajo za ceste, niso ustrezna njihovemu delu. Oni lahko ustvarjajo svoje.sa-moupravljanje v okviru svoje-ga dela," na rezultatih svojega dela, lahko razvijajo svojo no-tranjo samotipravo, so pa isto-časno tudi subjekti cestnega gospodarstva. Mislim, da je po-ložaj stanovanjskih podjetij povsem enak. To je deloviia or-ganizacija posebnega družbene-ga interesa, ki mora blti vklju-čena v samoupravtio sfero kot enakopraven parfeer, v odnosu do uporabnikov pa naj bo de-lovna organazacija, ki dela v okviru ekononiskega račiina, to je za žistp delo disto plačilo. Ce postavimb stanovanjsko po-djetje v tako sievo, potem mo-rajo hišni sveti kot osnpvni subjekti stanovanjskega gospo-. darstva dobiti polno veljavo, tudi pravno; česar danes ni-naajo. Ne razum^m, da v osriufr kih, ki šo 2daj v razpravi, kljub deklarirtinju samoupravne baze, hišnih svetov: na področjii sta-hovanjskega gospodarstva ni. Tu in tara se omenjajo, da bi se pa vgradili kot element, te-ga še nisem zasledil. Mislim, da je to hiba zakona o stano-vanjskih skupnostih in vseh drugih osnutfcov. Združevati sredstva JANEZ ŠKTJLJ: Glede ma-terialne osnove hišnih svetov mislim, da bi moralo biti iz-hodišče, da gre stanarina skup-nosti stanovalcev hiše kot druž-benemu oirganu v tej hlši ta da ta organ upravlja s to stanari-no tako, da nameni del za te-koče vzdrževanje hiše, Sa hi§a a.njimiipravlja, tudi z bbrato .vajnimi stroški, da pa del tega denarja lahko tudi združuje na •podlagi širšega družbenega do-govora ali samoupravnega spo-razuma za večje posege v hi-.šab.. Stanarina je dohodek hiše in tisti del, ki je potreben za normalno funkcioniranje hiše, naj se v hiši zadrži, ostali dei -pa stanovalci združujejo na po- ¦ dlagi družbenega dogovora za 1 invesfcicijsko vzdrževanje in za druge vedje posege v stano- .-vanjskih hišah. Amortizacija pa '¦-% 3e poseben element te stanari- ne, ki gre kot povračilo uroče- nih vlaganj investitorjev. Sta- narino je treba gledati kot eko- nomsko stanarino, ki naj bi po- krivala potrebe tekočega kot investicijskega vzdrževanja. Ne pozafoiti na solidarnostni sklad BERNARD: Pri .amortizaciji prav tako nastaja potreba po zakonskem reguli-Tanju, fcako naj se ta sredstva ^trošijo. To je lahko osnova za družben dogovor, s katerim bi se del teh sredstev zbiral v so-Hdamostnemu skladu za toritje -razlik pri tistih stanovanjskih -enotah, kjer stanovalci sami ekonomsko nfco v stanju po kriti ekonomskih stanarin, ven- /dar pa vemo, da so bila ta sta- -novanja skozi desetletja ropana ia izkoriščana. Ostanek naj se porabi za investicijsko in teko-Če vzdrževanje. če hiša ne po-trebuje vsega denarja, name-njega za investicijsko vzdrževa-nje, se lahko denar usmerja v skupen sklad, v katerem hiša «!arčuje denar za bodoče pose-ge. > Ne smemo izgubiti- iz vida. ;sojidarnostnega sklada, ki ga plačujejo delavci in je name-njen predvsem za subvencioni-ranje. S Mstim delom lahko tu-di na starih hišah vzpostavimo ¦ «kpnomske najemnine. ,..' Vrniti hišnim svetom status pravne osebe VIRANT VIKTOR, IGRI- ŠKA 3: Do leta 1965 so imeli hišni sveti status pravne osebe. Samostojno so razpolagali z . delom stanarine. če je bilo de-narnih sredstev premalo, so za vzdrževanje hiše lahko najeli kredit pri denarnih zavodih In ga potem vračali. Zdaj pa hišni sveti niso prav-ne osebe in tega ne morejo več. Sodim pa, da bi morali hišni • sveti spet dobiti te pravice in EMIL ZAIAR: Najprej prcsodltl Intere-se In šele potem ponudltl pismene orga-nteacijske rešltve. dolžnosti — to je status prav-ne osebe. Tudi v statutih samoupravnih stanovanjskih skupnosti bi mo-rali hišni sveti dobiti ustrezno mesto. Hišni svet je izvršilni organ zbora stanovalcev PINTAR JOŽE, STANOVAN! SKO PODJETJE DOM LJUB-LJANA: Strinjam se z nekateri-mj ugotovitvami, ki so bile da-nes izrečene, moti pa me stalno ponavljanje, da so hišni sveti osnovna celica samouprave, ko so hišni sveti le izvršilni orga-ni zbora stanovalcev posamez-ne hiše, ki je temeljna celica samouprave vsake hiše. Mislim, da je osnovna celica zbor sta-novalcev, kot so v TOZD delav-ci v združenem delu. Sestnajst let se ukvarjam s tem proble-mom, tudi sam sem bil pred-sednik hišnega sveta v raznih hišah, zato mi je problematika delovanja hišnih svetov in vlo-ge zborastanovalcev znana. Z ustanovitvijo samoupravljanja po hišah y letu 1954 smo žele-li aktivirati vse pozitivne člane družbene SkMipnosti, da s svo-jina sodelovanjem prispevajo k realizaciji uresničevanja pra-vic upravljanja in gospodarjie-nja z družbenim bogastvom, katerega uporabljamo. .HiŠni svet, kot izvršilni organ .zbo-ra stanovalcev. posamezne hiše,. bi moral skrbeti za redno vzdr-ževanje hiše v mejah pristojno-sti, ki jih določajo zakonski in. podzakonski akti, zlasti pa bi moral skrbeti^ da se humani in socialni odnosi y hiši razvijajo tako, da je hiša res bsnovna celica saihouprave v okviru so-sekse. Ustanovili smo stano-vanjske ..skupnosti, ki naj bi bi-le koordinator'samouprave na' področju posameznih sosesk, vendar nlsmo podčrtalt.osnov-ne vloge stanovanjsKff^skupnb- ¦ sti, da je ena od osnovnih na-log skrb začloveka. Stanovanj-ske skupnosti so organizirale servise in, ker so se morale ukvarjafci z materialnimi pro-blemi, so pozabile na svojo os-novno družbeno dejavnost, ust-varjanje novih odnosov med Ijudmi. Dolžnost stanovanjske skupnosti je, da skrbi za komu-nalo. Da se v okviru njenega področja zagotavlja pomoč ljudem in stanovalcem pri upo-rabi stanovanja in drugih po-treb, ni njena osnovna dejav-fiost, njena osnovna dejavnost pa je, da se odnosi med ljud- mi spreminjajo in urejajo v duhu socialističnih načel. Sta-novanjske skupnosti so se uk-varjale predvsem z materialni-mi problemi servisov, ki so jih ustanavljale in vodile in so zato dobile pretežno podjetniški značaj. Zaradi tega se je v le-tu 1964 omejilo dejavnost sta-novanjskih skupnostt in smo jih tudi ukinili ter ustanovili krajevne skupnosti, da bi se ustvarila osnovna dejavnost, ki jo naj realizirajo take skup-nosti. Ker stanovanjske skup-nosti niso realizirale osnovnih načel krajevhe in hišne samo-uprave in niso povezovale zbo-rov stanovalcev in hišnih sve-tov, so biM hišni sveti osamlje-ni in so urejali zadeve vsak po svoje ne pa v smeri povezova-nja skupnih interesov posamez-ne soseske in zato ni bilo no-benih pogojev, da se ustvari so-lidarnost, ki jo naša socialistič-na načela poudarjajo. V neka-terih hišah so hišni sveti do-bro delali, vendar so pristojni organi ugotavljali, da v neka-terih hišah samouprava ne de-luje, zato so bili prisiljeni uva-jati prisilno upravo. V občinl Center je znano, da je bilo le-ta 1966 več kot 12 upraviteljev, ki jih je doloSil pristojni or-gan občinske skupščine za up-ravljanje hiš in je vsak imel od ,8 do 10 hiš v prisilhi upra-vi. Te hiše niso bile samo v starejšem fondu, ampak pred-vsem v hišaih, kjer je bila me-šana struktura, lastniški in na-jemniški fand, zlasti pa tain, kjer so v hišah poslovni pro-stori. Dela v hišnem svetu nismo cenili Pred desetinii leti sem kot partijski sekreitar na terenu, kjer stanujein zastavil vpraša-nje, kaj delajo komunisti v hi-šah, kjer stanujejo in kako po-magajo hišiiini svetom pri izva-janju pravio upravljanja, pa mi je bilo očitano, da ostalih družbenih funkcij ne smemo. . enačiti z delom^v hišnem '&v&>' tu. Tisti, M so delali v hišhih svetih, so bdli po tedanjem mne-nju manj vredni kot tisti, ki so delali kot člani sekcij pri soedailistiSni zveza ali drugih družbenih organizacijah. Ce se je kdo opravičeval, da mora na sestanek-hišnega sveta po te-danji miselnosti ni biio apra-vičljivo. Tak način vrednotenja dela v hišni samoupravi je raz-vrednotil vrednost dela v obra-tovanju hiše in tudi pri ureja-nju odnosov mfed stanovalci hi-še. Hišni svet iri zbor stano-valcev nista pristojna samo za-to, da ureja materialna vpraša-nja upravljanja in vzdrževanja, ampak predvsem zato, da ure-jata odnose med-stanovalc in da uvajata humanizem in soli-darnost. Tudi v drugih državah, zlasti v ZDA, imajo nekaj po-dobnega kot so hišni sveti. Družba je ugotovila, da so in-teresi ljudi različni. Nekdo ho-6e v prostem času povečati gmotni položaj družine, drugi se ukvarja s športom aJi čim podobnim, tretji pa nima nobe-nih potreb. Razmišljali so o tem, da je tudl te, tretje, tre-ba nekako organizirati. Te lju-di iz zadnje kategorije so akti-virali za delovanje v hišnih skupnostih in jih zadolžili, da sfcrbijo za družine, kjer ni skladnosti, za otroke, ki so brez varstva in, da pomagajo otrokom pri učenju, če so ta-ke pomoči potrebni. V tem oziru pri nas nismo še ničesar naredili, razen tega, da smo ustanovili poravnalne svete, ki naj bi urejali odnose med sosedi. Stanovanjske skup-nosti niso imele opredeljene os-novne naloge, zato tudi niso po-ravHalni sveti, čeprav so v ne-katerih primerih dobro delali, povsem zaživeli, ampak so zara-di pornanjkljivosti osnovnih načel humanizacije odnosov, ki bi jo njorala krajevna skup-nost voditi, zaspali. Hišni sveti so bili slabi plačniki V Sloveniji je bil sprejet za-kon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš. Z zakonom so bile določene pravice in ob-veznosti zbora stanovalcev po-samezaie hiše. Zakom je tudi opredelil status hišnega sveta s tem, da je izvršilnl organ zbora stanovalcev. Hišni svet torej ni osnovna celica samo-uprave, ampak njegov dzvršiltii organ. V Ljubljani je komunal-na zakonodaja (Mestni svet) prenesla vrsto obveznosti in pravic, ki iih je Imel zbor sta-novalcev in hišni svet direktno na stanovanjsko podjetje zato, da so pristojne institucije kon-taktirale z enim, ne pa s tiso-čimi, kot je hiš. S tem so bila avtomatično Gdvzeta sredstva hišnim svetom in obveznost od-govornosti prenešeno na sta-novanjsko podjetje. Izhajali so iz določila osnovnega zakona o gospodarjenju, da je stanovamj-sko podjetje odgovorno za na-mensko upravo sredstev teko-čega vzdrževanja. To je ugeto-vitev, ki prilično razčiščuje sta-nje delovanja,hišnih svetov. V Ljubljani je bilo leta 1962 za-htevano, da se osnuje revizija poslovanja hišnih svefsov, ker so 30 zahtevale banke. Neka-teri hišni sveti so najemali po-sojila pri banki, kjer so niorali imeti svoj račun, ko pa je bi-lo treba odplačevati posojilo, so prenesli svoj račun na mest- no hranilnico in druge bančne ustanove. Zato banke niso mo-gle vnovdevatd anuitet. Leta 1966, ko je bilo ustanovljeno stanovanjsko podjetje, smo prevzell več kot za poldrugo milijardo računov hišnih sve-tov. Računi. ki so jih izstavljali izvajalci del pri vzdrževanju hiš, niso bili poravnani. Sodi-šča so pošiljala mandatne tož-be bankam, ki pa niso mogle plačevati, ker so imeli hllni sveti sredstva naložena v hra-nilnici ali pa so jih imeli doma. Te mandatne tožbe so sodišča dostavljala stanovanjskemu po-djetju, ki je moralo zahtevane terjatve plačati. Mi smo ugo-tavljali, če so bila ta dela iz-vršena, ugoitavljali pa smo, da se tudi stanovalci ne spomi-njajo, da bi bila taka dela v hiši opravljena. Plačilo pa je bilo iztoženo. Stroškovne stanarine Stanarine so ves čas po voj-ni administrativno določene. Ne moremo jih vskladiti z dru-gimi družbenimi gibanji. Zato so stanarine, ne samo prd nas, ampak povsod po Evropi, pod kuratelo državne administraci-je. Tako v zaiiodni kat v vzhodni Evrapi, država določa višino stanarine. Povsod je subvencioniranje stanarin, ven-dar pri nas subvencioniranje ni bilo izvedeno v duhu sooiali-stičndh načel, ker smo uvedli subvencioniranje stanovanj, ne pa uporabnikov stanovanj. Sufe-vencijo je dobil tisti, ki je ni bil potreben, oairoma je dobil gmotno dobro stoječ uporab-nik visoko komfortaega stano-vanja višjo subvenoijo, uporab-nik slabega stanovanja, ki je bil bikraiti gmofcno slabo stojed, pa nižjo subvencijo. Z refor-mo sistema stanovanjskega go-spodarstva, ki smo jo začeli snovati leta 1968, katerega del smo dosegli v lanskem letu, smo skušali doseči spremembo subvencioniranja stanarin z di-fereneiranjem subvencionira-nja. Na tak nafiin .bi lahko po-stopoma prišli do ustreznih stanarin, ki bi ustrezale potre-bam po stroških vzdrževanja in uporabe stanovanj. Nikakor pa ne do ekonomsikih stanarin, o katerih se mnogo govori. O stanarinah imamo različna sta-lišča. Poznamo stroškovne sta-narine, socialne stanarine, zno-sne stanarine in tržne stanari-ne. To je opredeljeno tudi v tuji literaturi in so iržne sta-narine opredeljene, kadar se stanovanja oddajajo na podlagi ponudbe in povpraševanja, tu-di v tem primeru stanarine ni». so ekonomske. V tem pogledu bi morali še mnogo premišlja-ti in precej narediti, ker je gle-de na stahje, v katerem se iia- (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) hajamo, stanovanjski fond v slabšem položaju, kot je bil le-ta 1965 ob stanovanjski refor-mi. V občini Ši&ka, ki ima sko-raj 90% novega stanovanjske-ga fonda zgrajenega v zadnjih desetih letih ugotavljamo, da so potrebe za investicijsko vzdrževanje za leto 1974 oce-njene na višino milijardo in dvesto milijonov starih dinar-jev. Ugotovili smo, da je mo-goče zagotoviti le dvestošestde-set milijonov starih dinarjev za investicijsko vzdrževanje. V vseh teh letih smo pokrivali približno 60—70 odstotkov po-treb s tem, da nismo prej za-mujenega pokrivali. Od leta 1966 je stanarina osfala na isfci višini. Bazlika je samo v tem, da se je spremesiil v&r plačeva-nja. Cene pa so se povišale za več kot 300 odstotkov, zato smo lahko pokrivali le 1/3 po-treb, letos pa ne bomo mogli pokriti 20 odstotkov izkazanih potreb. Te potrebe rastejo pred-vsem zaradi tega, ker tudi os-tale panoge našega gospodar-stva niso urejene. Samo reduk-cija električne energdje je p<> vzročila, da bomo morali dati več kot petsto tisoč za po-pravilo radiatorjev. Zaradj re-dukcije črpalke ne delajo, To-plama pa pošilja ogrevano vo-do tudi s 160 stopinj C v om-režje in z večjim pritiskom, zato radiatorji pokajo. Imamo več kot 30 hiš, v katerih je veliko število stanovanj brez ogrevanja, ker ne moremo sproti vsega popraviti. Ce b; bili radiatorji enotnega f.pa, bi jih lahko popravljali hi^.reje. Radiatorje pa je naša trgovska mreža uvažala iz različnih držav, od Italije do Madžarske, zato imamo mnogo različnih tipov radiatorjev, ki jih je tež-ko nadomeščati. Med strokov-njaki se pojavlja mnenie da zapravljamo denar, ko radiator-je varimo in, da je ceneje, 6e jih zamenjamo. Zato smo za prosili 10 strokovnjakov za po-svet, na katerem naj povedo. ali je naše ravnanje, varjen.je okvarjenih radlatorjev, eko-nomsko opravičljivo. Strokov-ne inštitucije na taka vpraša-nja ne dajejo izjav. Stanovanje je rezultat minulega dela ! Pii snovanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti se po-javlja vprašanje, če je stano-vanje rezultat minulega dela. Pri uporabi stanovanj in tro-šenju sredstev iz stanarin bi morali imeti vpliv tudi tisti, ki so dali sredstva za graditev stanovanja. Hiba je res, da niso konkretneje opredeljene vloge zborov stanovalcev v ak-tih, ki so v razpravah. Ugotav-ljamo, da so ustanovitelji sa-moupravne stanovanjske skup-nosti delavci v združenem delu, ki izdvajajo sredstva za stano-vanjsko graditev in družbeno pomoč. Zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih, etažni lastniki v hišah, ki so pretež-no v družbeni lasti in etažni lastniki stanovanj, ki jih sami ne zasedajo. Ljubljana je izra-zit primer, kjer imamo ?eč kot tisoč lastnikov, ki svojih sta-novanj ne zasedajo, večinoma ne po svoji krivdi, amp^k za-radi nacionalizacije in" drugih vzrokov. Menirn, da bi morale delovne organizacije, ki so oa-le sredstva za zgraditev stano- vanjskega fonda, biti glavni nosilci politike razvoja stano-vanjskega gospodarstva na na-šem področju. Novi predpisi Janez ŠKULJ: Zdaj je v razpravi osnutek zakona o samouprav-nih stanovanjskih sku pnostih in družbeni dogovor o ustanavlja-nju samoupravne sta-novanjske skupnosti v Ljubljani. Osnutka poznamo. Ali menite, da je v teh aktih do-volj posrečeno zago-tovljena vloga zborov stanovalcev in hišnih svetov pri upravlja-nju s stanovanjskim fondom, oziroma, ali je dovolj ustrezno za-gotovljen njihov vpliv na stanovanjsko poli-tiko na določenem območju? Čez noč smo začeli moderno živeti MARA FABJANCIC: Po vsem izrečenem imam občutek, da bi hišni sveti, kolikor bi ostali taki kot so bili doslej, imeli svoje pristojnosti le na področ-ju izločenih sredstev iz stana-rin. To bi bila njihova materi-alna baza. če se spomnite od-loka mestne skupščine, ne gle-de na to, da so v njem potreb-ni nekateri popravki (za kaj vse naj se izločajo sredstva), ima tudi določilo, da se dajo sredstva organizaciji, ki gospo-dari s stanovanjskim fondom, če se stanovalci drugače ne zmenijo. Sama pa si postavljam dru-go vprašanje. Res sem provo-kativno postavila prvo vpraša-nje, toda zdi se mi, da bi mo-rali stanovalce Ljubljane in tu-di ostale, seznanjati s stano-vanjsko kulturo. To naj bi tu-di bila vloga hišnih svetov in zato pravim, da so družbeni organ. Pri tem ne gre za ma-terialna vprašanja, pri čemer se na žalost sedaj vsi problerai začno. Vsi smo začeli čez noč moderno živeti, ne znamo pa se temu primerno vesti. Vloga hišnih svetov bi bila poučevati stanovalce, kako živeti v sodob-nem urbanem okolju, kako se vesti npr. ob redukciji električ-nega toka, kako se povezova-ti, da se ne zgodi, če kdo umre, da se ga šele po treh ali več dneh najde, kako pomagati družini, ki je v težavah, pomoč, ki je včasih le nasvet soseda. Sedaj je žal tako, da le zapah-nemo vrata in je vsega konec. To je predvsem vtoga hišnih svetov, ne pa zgolj skrb za udobje stanovalca. Postati *no ramo Ijudje. če bi vsem tistim tovarišem, ki so doslej delali v hišnih svetih, to priznali in njihovega dela ne omalovaže-vali, bi bilo drugače. Kar je z zakonom predpisano, je obi-čajno neka stvarnost, ki obi-čajno ne vzbuja premiko^ v navadah in občutkib. ljudi, kar pa je predlagano in družbeno pozitivno okvalificirano in pri-znano, pa zna imeti uspehe. Spoznati stanje in silnice EMIL ZALAR, OBČINA CEN-TER: Mislim, da, če hočemo uspešno reševati probleme s področja stanovanjskega gospo-darstva in hišnih svetov še po-sebej, moramo zaenkrat pusti-ti ob strani takšne ali drugač-ne odločitve. Najprej bi mora-Ii spoznati stanje — to je pro-bleme in njih razsežnost. Tudi današnji pogovor bo nedvom-no dal svoj delež h globji spo-znavi teh vsakdanjih proble-mov, toda solidna osnova za kreiranje ustrezne politike bi bila lahko šele ustrezna anali-za oz. studija. K6 bomo spo-znali stanje, zakorrtosti in zla-sti interese stanovalcev, bomo lahko začeli formiilirati cilje, ki jih želimo doseči. Vse to pa bo solidna osnova za normativ-ne posege na tem, težavnem področju. Nekateri vidijo reševanje vseh problemov z afirmacijo hišnih svetov. Le-ti naj bi do-bild status pravne osebe in s tem postali nosilci pravic in dolžnosti. To je vse lepo in prav, toda ne smemo pozabiti. da so takšen status naši hišni sveti oz. stanovanjske hiše že imeli in smo jim status spre-menili ter zožili njihovo pn stojnost. Tudi takrat smo na-vajali argumente za takSen po-seg, pa ne bi kazalo navajati sedaj iste za njihovo ponovno afirmacijo. Da se razumemo, treba bi bilo temeljiteje pre-misliti o vsem, preden pe od-ločimo za takšno ali drugačno rešitev. Interesi so pač različni Mislim, da smo danes doseg-li že takšno stopnjo razvoja, da bi morali ponovno proučiti interesno usmerjenost naših občanov. Realno lahko priča-kujemo, da se bo življenjski standard delovnih ljudi še na-dalje dvigal. Tu pa se postav-lja vprašanje, ali bodo s tem stanovalci bolj zainteresirani za delo v hišnih svetih, ali pa ¦ se bodo bolj angažirali pri ure-jevanju okolja in hiše. ali pa bodomorda raje odšteli nekaj tisočakov mesečno več, svoj popoldanski prosti čas pa po-rabili za rekreacijo, oddih, izo-braževanje in sodelovanje v raznih interesnih skupnostih. I Realno bi morali presoditi in-1 terese in šele na to ponuditi 1 primerne organizacijske in vse-binske rešitve. Tisto o zaprtosti in izolira-; nosti ljudi v družinske kroge, o pomaganju in nepomagan.iu bližnjemu pa se zdi, da ni sa-mo stvar hišnih svetov. Verjet-no gre tu bolj za ljudi same, njih značaj, temperament, na-vade, sposobnost in interese navezovanja stikov z ostalimi — skratka, za način življenja nasploh. Nekateri ljudje verjet-i no nlti ne želijo preveč obi-i skov in prepogost^ja zvonenja hišnega zvonca, klepetov in opravljanja ter razpravljanja, i pa naj bo to v njihovem stano-: vanju, na ulici, ali pa kjerkoli. t Tudi ostalo povezovanje po i interesih bi bilo lahko zunaj i hišnih svetov in to v okviru raznih društev, združenj, inte-j resnih skupnosti in podobnem. Drugo je seveda vprašanje, ali so sedanje samoupravne inte-resne skupnosti znale in hote-i le pritegniti ljudi v svoj krog [ delovanja, ali morda ne. Me-nim, da so često preveč odmak-njene od občanov. In kaj naj storimo? Prečrtajmo besedo in-teresne, ali pa jih organiziraj-mo tako, da bodo bliže obča-nom in, da bodo našli v n.jih svoje mesto neposredni intere-senti, prostovoljno, zaradd za-nimanja. Kako naj deluje = stanovanjska skupnost Prav v tem času nastaja v r Ljubljani osnovni koncept za r organizacijo in delovanje sa- moupravne stanovanjske skup-nosti. Osnutek samoupravnega sporazuma je že pripravljen. V osnovni zamisli koncepta se izhaja med drugim tudi iz hiš-nih svetov oz. točneje zbora stanovalcev. Vendar sta oba premalo poudarjena. Upošteva-no je bilo seveda sedanje sta-nje — sedanji status hišnih svetov, ko le-ti oz. stanovanj-ske hiše nimajo statusa prav-ne osebe. Ce hočemo afirmira-ti hišne svete, oz. zbore stano-valcev, bi bilo potrebno naj-prej v ustreznem predpisu de-finirati njihov status, pravice in dolžnosti, nato pa graditi koncept povezovanja prav na teh subjekbih. Ne vidimo delavcev JANEZ ŠKUU: Prepričan sem, da vidimo predvsem posamič-ne pojave malomeščanščine. Interesi delavcev za vzdrževa-nje hiš pa so drugačni kot v malomeščanskih odnosih. Kam z zborom stanovalcev? IVO BERNARD: Poudaril sem že, da začenjamo graditi hišo pri strehi, brez temeljev. To, kar je govoril tovariš Za-lar, je odraz določene družbe-ne usmeritve. Gradimo moder-na mesta in deklariramo samo-upravo in splošne družbene interese, ko pa pogledate naj-novejše bloke, pa v njih ni niti enega prostora za hišni svet. Ali naj gremo z zborom sta-novalcev na cesto? Zdaj gremo pri nas z zborom stanovalcev na šolski hodnik kot tudi z zborom občanov, sestankom SZDL. Prav zaradi takih raz-mer večje število občanov ne pride zraven. Res ne vem, kaj bi bilo, ko bi prišli vsi držav-Ijani na zbor občanov in jih ne bi imeli kam dati. Naš si-stem urbanizacije temelji na patriarhalni družini in z n.jim se samo še bolj zapiramo. Ob-čani se oglase, ko jim začne s stropa kapljati ali jim poči.io radiatorji, ob poškodbah, ki bi preprečile, da ne bi kapljalo, pa že ne. Vzrok za to je po eni strani lagodnost, po drugi pa tudi to, da so se že toliko-krat oglasili, pa je vse izzve-nelo v prazno. Ni bilo moči, da bi lahko na konkreten po-jav konkretno reagirali in spravili probleme z dnevnega reda. Strinjam se s tovarišem Pin-tarjem, ki pravi, da gre za zbor stanovalcev in ne za hiš-ni svet. Morda je težava v tem, da je hišni svet prezenten ter-min, zbor stanovalcev pa še precej splošen. Zbor je enkrat na leto. V naši hiši je 110 sta-novanj, na zbor pa pride do 40 ljudi, včasih pa še znatno manj. Zdaj je vprašanje: ali hišni svet, kjer nas je 22, ali pa zbor stanovalcev, ki je po obsegu udeležbe često celo manjši kot hišni svet? V hiš-nem svetu so ljudje, ki so vključeni v vse dogodke in ima-jo vsak mesec sestanek, ki si-cer včasih izzvend v prazno, ko obravnavamo stvari o odnosih do imovine itd., itd. Okoliščine Včasih kakšnega svojega skle-pa ne moremo realizirati. Pri nas razdelimo stroške za vodo, ogrevanje, toplo vodo in elek-triko po stanovanjih. Pa se po-javi majhen TOZD, ko se neka organizacija razbije na 3 TOZD in pravi, da tisto, kar je bilo prej, nje nič več ne briga, od-klopiti pa jim ne moremo, ker s tem odklopimo vso hišo. Tu-di tožiti jih ne moremo, ker nismo pravna oseba. Potem se komisija z njimi pogaja tako dolgo, da ga družbeno prisili, da da borih 5 starih tisočakov. če pa ima 10 takih organiza-cij, nastane seveda problem. Tu je kup stvari, ki jih mora urejati hišni svet, pa naj ga imenujemo že kakorkoli. če hoče vse to uresničevati, mora imeti razčiščen status, ki zdaj ni niti načeU Kjer so hišni sveti bolj raz viti, ne delujejo samo kot hiš ni sveti, ampak je tam še ce kup komisij v njihovem okvi ru: ekonomska komisija, ko misija za varstvo okolja, hiš ni svet mladih, to so vse sek cije, s katerimi skušajo priteg niti v ta sklop širši krog ljud in se otresati zaprtosti. V hiš nem svetu se vse to združuje Drugo je vprašanje, da smi danes pred tem, ali krajevn; organizacija SZDL taka kot j danes, v glavnem ustreza dari strukturi, ustrezno novim pc gojem, načelom in odnosonr V pogojih mesta in vasi so t odnosi različni. V vseh mesti; je to neka superstruktura, k lebdi nad krajem, ni pa je kraju samem. Tako imarao ul ce, kjer ni političnih organizi cij. Pri nas nismo naredili sk( raj nič za to, kako priti y drt žino. Hišni sveti so ena izme možnosti. Druga možnost p je družbena organiziranost n terenu, ki bi jo morali organ zirati tako, da prodre do ki pilar, do posamezhih družii Tu gre za socialno noto, pa n samo za to, gre za to, da pr< bijemo vhodna vrata stanovs nja. Interesne skupnosti JANEZ ŠKULJ: Slabost intere nih skupnosti pa je ta, da s preširoke. MARA FABJANCIČ: Interesr skupnosti bodo zanekrat sam pravno postavljene. Veliko č sa bo preteklo, da bo priš) do tega, kar govori tov. Zalar. JANEZ ŠKULJ: Njihova šibk točka je, da so preširoke. Zat težko pridejo do človeka ali p človek v njih težko najde svc izraz. Kar pa se tiče zborc stanovalcev mislim, da bi ji morali obravnavati ne sam kot eno izmed temeljnih celi stanovanjske samouprave, an pak tudi kot celico krajevr samouprave. V vseh opredeli vah bi morali izhajati iz teg Tudi sociološki del bi mora reševati v hišnih svetih. Pri m je 126 stanovanj, krat 3 je pi bližno 400 ljudi, in če ima ka' šna vas 400 prebivalcev, je :' velika. In v taki vasi je rnnoj skupnih stvari. v hiši pa ne. IVO BERNARD: Vprašan; osnovne samouprave v hiši okvir. Vprašanje organiziran sti, možnosti in statusa stan valcev v stanovanjski enoi navzven pa njihova povezano v KS. To je motto. # JANEZ ŠKULJ: Slabost int resnih skupnosti pa je ta, c so za drobne stvari stanovar ske kulture preširoke. Te stv ri je mogoče bolje urejati manjših skupnostih. To je skupnostih stanovalcev v hi in ima vsak stanovalec konkr ten interes. MARA FABJANCIČ: Interesi skupnosti bodo zaenkrat san pravno postavljene. Mnogo č sa bo preteklo, da bo prišlo ( tega, kar govori tov. Zalar. JANEZ ŠKULJ: Kar se ti zborov stanovalcev mislira, < bi jih morali obravnavati i samo kot eno izmed temeljn celic stanovanjske samoupra\ ampak tudi kot celico kraje ne samouprave. V vseh opi delitvah bi morali izhajati tega. Tudi sociološki del morali reševati v hišnih sveti Pri nas je 126 stanovanj, kr 3 je približno 400 ljudi, in -ima kakšna vas 400 prebivi cev, je že velika. In v taki va je mnogo skupnih stvari, hiši pa teh skupnih stvari vi sih ne vidimo. IVO BERNARD: Vprašan osnovne samouprave v hiši okvir. Vprašanje organizirar sti, možnosti in statusa star valcev v stanovanjski eno navzven pa njihova povezano v KS. To je motto. PRIPIS UREDNIŠTV Tudi vi sedite za na okroglo mizo. Vaš p spevek k tej diskus pošljite na naslov: D GOVORI, Ljubljana, Beethovnova 2.