Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA |@1 JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
8. kos.	V	LJUBLJANI,	DNE	12.	DECEMBRA 1923.	*	Letnik	I
Vseb i n a:
25.	Zakon o konvenciji o nastanjevanju in konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo.
26. Popravki k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
27. Popravki k zakonu o banski upravi.
Zakoni in kraljevske uredbe.
25.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje pošlo, ministra za pošto in telegraf, in našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o konvenciji o nastanjevanju in konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo,
sklenjeni dne 22. junija 1926. v Beogradu,*
ki se glasi:
§ L
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija o nastanjevanju in konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo, sklenjena dno 22. junija 1926., ki so glasi:
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 20. maja 1929., št. 117/L. — Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
Konvencija o nastanjevanju in konzularni službi med kraljevino S;bov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in republika Albanija, želeči, urediti nastanjevanje svojih državljanov in sprejemanje konzularnih uradnikov na svoji ozemlji ter določiti vzajemne pravice, privilegije in imunitete generalnih konzulov, konzulov, vicekonzulov in konzularnih agentov kakor tu li definirati njih oblast, sta so odločili, skleniti konvencijo o nastanjevanju in o konzularni službi ter sta imenovali v ta namen za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Njegovo Ekscelenco gospoda 'd rja. M o m čila N in čiča, ministra za zunanje posle,
p r e d s e d n i k republike A J b a n i j e: Njegovo Ekscelenco gospoda M i 11, a T utu-1 a n i j a, prejšnjega ministra pravde, in
gospoda D j a f r a V i 11 o, generalnega tajnika v ministrstvu za zunanje posle,
ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v pravilni in predpisni obliki, te-le člene:
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo bodi vzajemna svoboda nastanje-vanja in trgovanja.
Državljani ene stranke pogodnice se sprejemajo vzajemno in z njuni se postopa na ozemlju druge stranke pogodnice glede njih osebe in njih lastnine prav tako in na isti način, kakor se postopa ali kakor se bo postopale v bodoče z domorodci.
Potemtakem smejo državljani vsake stranke po-goanice m njih roaume, uo se prnagouo urzavmm zakonom, svououno vstopati, potovati, oivati 111 sc nastanjevati na ozennju uruge stranne pogoumce m zanje ne veija grede uopustna za uivanje m poooia-sma za opravljanje ujm poKnea uruga tansa, na-kiaua an urug pogoj, razen omn, Ki so jun zavezani uomorouei. '.trgovati smejo na učeno m na Orouno ter se baviti z vsaao proiesijo aa maustrijo, toua točno se morajo urzati oržavnili zaaonov m ureau.
V obče rečeno: svoboda, opravljati trgovino, ui-dustrijo ali ikakrsenkou urug poKne, jo zavarovana, urzavijanom ene stranivo pogoumce na ozeniiju uruge stranke pogoumce, pri čemer je dogovorjeno, ua ne sme raziiKovati ena stranica pogodnica v tem pogieuu med državljani uruge stranice pogoumce m uomorodci zoog njm državljanstva, kotikor ne m ono pnpaunistvo k državi po urzavnni zalomu au-»oiuton pogoj za opravljanje proiesije.
rvar se uce potnm iistm, miajo državljani vsa.-e stranne pogooiuce na ozennju uruge stranke pogou-mce iste privilegije, imunitete, ugounosti an pogoje, jui imajo an ki jin bouo imen v bouoco urzavijani naroda, uživajočega najvecje ugounosti.
.vaposicd ne 'piacujejo v mestni aii krajih obeli držav, oodisi ua so tam nastanjeni, bouisi ua ui\ ajo tam začasno, od svojih trgovinskm oortov an muu-sinjskih podjetij ne urugin ne vtcjin carin, taks an uavkov — s kakrsnunkon nazivom 01 to bno — od onih, ki se odmerjajo domorodcem an državljanom naroua, uživajočega najvecje ugounosti; privilegije, imunitete ali kakršnekoli uruge ugounosti, ki jm uživajo ali jih bodo uzivaii v bodoče pripadniki ene obeh urzav giede trgovine in industrije, veijajo tudi za pripaumke druge uržavo pogoumce.
Olen 2.
Državljani vsake stranke pogotinicv imajo vzajemno na bzenuju uruge stranke prav tuno kakoi domorodci an državljani naroda, uživajočega naj-vočju ugodnosti, pravico, pridobivati premične an nepremične miovme. 10 imoviiie smejo odsvajati ali odstopati s prodajo, zameno, daritvijo, zakonom (brakom), voniom an s kakršnimkoli drugim aktom kakor domorodci ali državljani naroda, uživajočega najvecje ugodnosti.
Konkor pa gre za pridobivanje nepremičnin, se pridržujejo izjemo in omejitve, predpisane z zakono-dajstvoma držav pogodme glede tuozemoev vobče. Prav tako no zadevajo tukaj omejene izjeme in omejitve nepremičnin, pridobljenih ab iutestato, nadalje ne nepremičnin, če jih pridobe ex t ostani on to osebe, ki bi jih utegnile podedovati ab intestato.
Zavezani ne smejo biti v spredaj navedenih primerili drugim ali večjim taksam, davkom ali nakladam s kakršnimkoli nazivom ali kakršnihkoli ob-lastcv, v katerih korist se pobirajo, od onih, ki so jim zavezani domorodci ali državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Prav tako smejo svobodno izvažati svoje osebne ali drugo stvari, no da bi bili zavezani drugim ali večjim omejitvam ali nakladam od onih, ki so jim
zavezani domorodci aii državljani naroda, uživajoči ga najvecje ugodnosti.
Člen 3.
Ob razlastitvi ali rekviziciji v eni obeli držav ni postopati v urugi uržavi glede tega z dotičnnm državljani neugouneje nego z domorodci aii z državljani katorekou uruge države.
Olen 4.
Dtzavijam me stranke pogodmee so oproščeni na ozennju uruge stranice pogoumce vsake vojasne ouveznosti, oouisi na suhem, ooursi na morju, oouisi pri zrakopiovstvu, pri reuni vojski an pri narodni milici, trav tako so oproščeni vsake oovezne soun., auinniistranvne an občinske tuiikcije, vsake rekVi-zicije an vojaške uavseme, nauaije prisnnin posojn m urugm nakiad, ki se utegnejo uvesti spričo vojnm pOtreo aii zbog urugdi izjemnih razmer.
Venuar pa se izvzemajo od tega nakiade, ki so Združene s posestjo an zakupom nepremičnih, prat tako tuui vojaške uavsčine m rekvmcije, ki jin morajo trpeti domorodci kot lastniki ali zakupniki nepremičnin.
Cien 5.
Vsaka stranka pogoumea sme ustanavljati v pri-stamsem, mestih m urugm krajni na ozomiju Uruge stranke pogoumce konzularne urade po preunouni odobritvi urzave, v kateri bi biio otvoriti tu urade, ter imenovati pri njih generalne konzuie, konzuie, vicekonzule ut konzularno agento. Ti konzmarm urauniki so aii poklicni ali častni; kolikor mso poklicni, se smejo izbirati izmed državljanov ooeu urzav m prav tako izmed inozemeev.
Stranki pogounici si pridržujeta pravico, odrediti kraje, v katerih ne bi dopuščan sprejemati konzularnih uradnikov; dogovorjeno je, da no bosta postavljali v tem pogledu uruga drugi nikakršnih omejitev, ki ne bi bde obče za vse uruge države.
Zgoraj omenjeni uradniki morajo predložiti svoja provizijska pisma ter se morajo, po pravilih in formalnostih države, v ikateri so imenovani, sprejeti in vzajemno priznati v območju, odrejenem od države, ki jih je postavila.
Poznejše izpremembe glede obsega teh območij se priobčujejo ministrstvu za zunanje posle one države, v kateri opravljajo omenjeni uradniki svojo funkcije.
Zaradi svobodnega opravljanja svojih funkcij morajo dobiti šefi konzularnih uradov, vštevši konzularne agente, eksekvaturo, ki se izda brezplačno. Ko predlože omenjeno eksekvaturo, odredi pristojno oblastvo države, v kateri bivajo, takoj, česar jo treba, da morejo izpolnjevati dolžnosti svoje službe in da začno uživati izjeme, prerogative, imunitete, časti in privilegije, ki so v zvezi z njo.
Generalni konzuli in konzuli sinejo imenovati, kolikor jih je za to pooblastila njih država, po predhodni odobritvi državo, v kateri bivajo, vicekonzule in konzularne agente v pristaniščih, mestih in drugih krajih svojega konzularnega območja. Oblastvo, ki
jih je imenovalo in ikti so mu podrejeni, izda tem vicekonzulom in konzularnim agentom diplome.
če se zdi eni stranki pogodnici potrebno, preklicati že dano eksekvaturo, mora priobčiti drugi stranki pogodnici razlog za to.
Šefom in vsem ostalim uradnikom konzularnega urada, kolikor niso pripadniki države, v kateri bivajo, so mora. izdati posebna legitimacija, ki je opremljena z njih fotografijo in podpisom in ki potrjuje njih uradno svojstvo ter jih priporoča zaščiti krajevnih oblastev.
Konzularnim agentom je zavarovana v izvrševanju njih funkcij in izpolnjevanju njih uradnih misij, prav tako pa tudi pri najprimernejšem na-stanjevanju uradov in iskanju stanovanj za šefe in osebje najširša, podpora in najširše sodelovanje države, pri kateri so imenovani.
Člen 6.
Če so generalni konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti zadržani, odsotni ali če kdo izmed njih umre, so pomožni konzularni uradniki po vrsti, določeni od države, ki jih je imenovala, upravičeni, začasno nadomeščati šefa konzularnega oblastva.
Krajevna oblastva, prednisno obveščena, jim morajo dajati pomoč in zaščito ter jim zavarovati v času. ko začasno opravljajo posle, uživanje iziem, prerogativ, imunitet, časti in privilegii. priznanih s to konvencijo šefom, katere nadomeščajo.
Člen 7.
šefi konzularnih oblastev. vštevši konzularne agente, smejo postavljati na zgradbe, kjer so njih uradi nastanjeni, ščit z grbom države, ki jih jo imenovala. z dotičnim napisom.
Ob dneh narodnih slavnosti, prav tako pa tud* ob drugih običajnih prilikah smejo izobešati na zgradbe svojih uradov zastavo države, ki jih je imenovala.
Nadalje smejo izobešati ti šefi zastavo države, ki jih je imenovala, na ladje, v katere se vkrcajo zaradi opravljanja svojih funkcij.
Dogovorjeno je. da se ne smejo ti zunanji znaki nikoli tolmačiti tako. kakor bi dajali azilno pravico; predvsem služijo za to. da označujejo dotičnim državljanom konzularni urad.
Člen S.
Albanski konzularni uradniki v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in uradniki te kraljevine v republiki Albaniji uživajo vse izjeme, prerogativc. imunitete, časti in privilegije, ki jih imajo ali jih bodo imeli v bodoče konzularni uradniki iste stopnje naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Vendar pa je dogovorjeno, da se ne more nobena stranka pogodnica sklicevati na dobrote, ki izvirajo iz klavzule naroda, uživajočega največje ugodnosti, in tudi ne zahtevati v korist svojih konzularnih uradnikov izjem, prerogativ, imunitet, časti in privilegij, širših od onih, ki jih je dala sama konzularnim uradnikom druge stranke pogodnice.
Poklicni šefi konzularnih uradov, vsi poklicni uradniki, dodeljeni njih uradom, prav tako pa tudi osebje v izključni službi pri uradih ali pri rodbinah konzularnih 'uradnikov so oproščeni, kolikor niso pripadniki države, v kateri bivajo, osebnih vojaških obveznosti.	'v
Poklicni šefi konzularnih uradov in prideljeni poklicni konzularni uradniki so prav talko oproščeni tudi materialnih vojaških obveznosti, če niso pripadniki države, v kateri bivajo.
Člen 9.
Šefi konzularnih uradov in ostali konzularni uradniki, vštevši častne uradnike, ne spadajo, kolikor gre za opravljanje njih funkcij, pod pravosodje države, v kateri bivajo.
Če se bavi konzularni uradnik s trgovino ali industrijo, se mora pokoravati, kar se tiče njegove trgovine in industrije, zakonom in običajem, ki se jim pokoravajo v istem kraju glede svoje trgovine in industrije domorodci države, kateri pripada.
člen 10.
Poklicnih konzulov, vicekonzulov in ostalih konzularnih uradnikov, pripadnikov države, ki jih je imenovala, ni donustno zapirati ali pripirati. razen zaradi dejani, ki so kazniva z zakonom nreko enega leta ali z večjo kazniio po krajevnem zakonodajstvu katerikoli kraune države, v kateri bivajo.
Če bi se uvedla kazenska preiskava ali odredilo kaj drugega zoper šefa konzularnega urada, pripadnika države, ki ga je imenovala, ali zoper drugega poklicnega konzularnega uradnika, obvesti vlada države, na katere ozemlju bi se uvedla kazenska, preiskava ali odredil •omenjeni ukrep, o tem nemudoma diplomatskega zastopnika države,- ki ji pripada dotični konzularni uradnik.
Člen 11.
Konzularni uradniki morajo na poziv sodnih obla stev pričati pred sodiščem. Če gre za poklicnega konnzularnega uradnika, ga vpraša sodno oblastvo pismeno, ali želi biti zaslišan na konzularnem sedežu a'i pa hoče uriti osebno pred sodišče. Uradnik mora odgovoriti pismeno in nemudoma. Če je treba izvršiti zaslišanje na konzularnem sedežu, mora bi H vselej odrejeno tako. da se omogoči to pričanje v roku. ki ga eventualno odredi sodno oblastvo.
7asliSanie se izvrši v obliki, določeni s krajevnimi. zakoni, in zapisnik se prav tako sestavi v tej obliki.
Konzularni uradniki smeio odkloniti pričanje pred sodišči iz razlogov poklicne tajnosti. Ista pravica jo pridržana uslužbencem konzularnega urada, kolikor so pripadniki države, ki ji pripada ta urad.
Če sodišče ne prizna, da je odklonitev pričanja opravičena zbog poklicne tajnosti, obvesti o tem svojo vlado, ki se obrne po diplomatski poti na predstavnika države, kateri pripada konzularni uradnik, da se reši spor po diplomatski poti. Vsaka prisilna odredba, ki bi jo uporabilo sodišče, je izključena.
Odredbe predhodnega odstavka se uporabljajo enako na postopanje pred upravnimi oblasti.
' i’:. f 1 r	: , *' H»<l><rt 1 >*•»-» / r, V >• ' T ,\Xj
Clen 12.
Konzularni arhivi so vedno nedotekljivi in krajevna oblastva no smejo z nikakršnim izgovorom preiskovati ali zasezati knjig, papirjev in drugih predmetov, ki stf njih sestavni del.
Knjige, listine in službene stvari morajo biti vedno ločene od privatne korespondence, od knjig in papirjev, ki se nanašajo na trgovino ali na industrijo, katero utegnejo opravljati nepoklicni konzularni uradniki.
Knjige, listino in službene stvari se brezpogojno ne smejo izročati.
Službena korespondenca jo nedotakljiva in se ne sme cenzurirati; prav to velja za telegrafska, radiotelegrafska poročila, fonograme in telefonske pogovore.
Če so poklicni šefi konzularnih uradov pripadniki države, ki jih je imenovala, so upravičeni, sprejemati in odpremljati v občevanju s svojimi centralnimi oblastvi, vštevši njih diplomatske misije, šifrirana poročila.
Člen 13.
Oprostitev od davkov in taks se uredi s specialnimi sporazumi.
Lvažati je moči brez dovolitve in brez carin in vseh ostalih taks, ki sta jih uvedli dotični državi na ivoz premičnin:
a) pohištvo konzularnih uradnikov, prihajajočih na ozemlje države, kjer' bo njih sedež:
b) pohištvo in pisarniško opremo za prvo nastanitev;	.
e) predmete, namenjene konzularnemu uradu, zlasti grbe, zastavo napise, žige in uradne tiskovine za redno službo moda,
Člen 14.
Konzularni uradniki imajo pravico, ščititi pripadnike države, ki jih jo imenovala, braniti v mejah mednarodnega prava in mednarodnih običajev in v mejah svoje pristojnosti vse njih pravice in korisli ter pospeševati razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama. Ščititi morajo vdovo, maloletniko in osebe, nesposobne za zastopanje svojih koristi, pripadnike države, ki jih je imenovala.
Prav tako ščitijo pripadnike države, ki jih je imenovala, če pridejo ti pripadniki na ozemlje njih sedeža kot emigranti, ali rapatriranci, ter skrbe zanje ob priliki njih prehoda, zlasti v krajih, kjer so pristanišča.
V ta namen in zato, da bi kolikor mogoče ne bilo treba občevati po diplomatski poti. se smejo obračati na vsa državna oblastva v svojem konzularnem oo-močju, da vlagajo pri njih eventualne pritožbe pripadnikov države, ki jih jo imenovala, ter smejo zahtevati od teh oblastev, naj ukrenejo, česar je treba v zmislu pritožb, po odredbah pogodb in konvencij, sklenjenih med obema državama.
Člen 15.
Konzularni uradniki imajo pravico, sprejemati izplačila, rente ali odškodnine, dodeljene upravičencem po zakonih države, kateri pripadajo, zlasti pa po zakonu o socialnem zavarovanju.
Člen 16.
Konzularni uradniki izdajajo in vidirajo potne listine in druge uradne dokumente po predpisih države, ki jih je imenovala.
Člen 17.
Konzularni uradniki vsake države pogodnice imajo, kolikor so pooblaščeni po zakonih države, ki jih je imenovala, te-lc pravice:
a) sprejemati v svoji pisarni, v domicilu strank in na ladjah pod zastavo države, ki jih je imenovala, vse izjave, ki bi jih utegnili podati pripadniki države, kateri pripadajo konzularni uradniki;
b) sestavljati, overavljati ali spreiemati v hrambo naredbe poslednje volje pripadnikov države, ki jih je imenovala, in vse druge zasebnopravne akte, ki se tičejo teh pripadnikov;
c) sestavljati, overavljati ali sprejemati v hrambo pogodbe in sporazume, spisane in sklenjene med pripadniki države, ki ji pripadajo omenjeni uradniki, ali med omenjenimi državljani in pripadniki državo, v kateri bivajo, ali samo med temi poslednjimi osebami, kolikor se tičejo vsi ti akti nepremičnin na ozemlju države, 'ki je imenovala omenjene uradnike, ali kadar so namenjeni akti za to. da provzroče tam pravne posledice. Izjave in izpričevala, ki jih oti-sezajo zgoraj označeni akti. in njih prepisi imajo — če so sestavljeni ti akti v oblikah, zahtevanih v zakonih države, ki je imenovala konzularno uradnike, in če so izpolnjene formalnosti, ki se zahtevajo za dotični predmet v državi, kjer je treba akt izvršiti — ko jih je predpisno overovil konzularni uradnik in pritisnil nanje pečat konzularnega urada, isto moč in isto veljavo, kakor če hi bili izdali te akte ostali pristojni organi ali notar druge stranke pogodnice: če nastane dvom, ali je prepis dokumenta, vpisanega v pisarni konzularnega urada, avtentičen ali točen, se ne sme odkloniti interesentu na njegovo zahtevo, da ga vzporedi z izvirnikom, in dotična oseba sme prisostvovati temu preskušanju;
č) prevajati in overavljati vse vrsto aktov in dokumentov, izdanih od oblastev ali uradnikov države, ki je imenovala konzularne uradnike, ali države, v kateri bivajo. Prevodi aktov in dokumentov, izdanih od oblastev ene države pogodnice, imajo v drugi državi isto moč in isto veljavo, kakor če bi jih bili napravili državni uradniki ali zapriseženi tolmači te države.
Člen 18.
Konzuli in konzularni agenti vsake države pogodnice smejo sestavljati rojstne in smrtne liste pripadnikov države, ki jih jo imenovala, kolikor so za to pooblaščeni z zakoni in predpisi svoje države.
Dogovorjeno je, da ta odredba nikakor no izpre-minja obveznosti, ki jo predpisujejo domači zakoni
\
interesentom, rta morajo namreč, krajevnim oblast,-vom prijavljati primere rojstva in smrti.
Clen 10.
Stranki pohodnici se navezujeta, izdajati na zahtevo ene ali druge vlade vzajemno druga drugi pred-pisno potrjene izvode iz rojstnih matic, poročnih in smrtnih knjig, prav tako pa tudi akte o pozakonitvi in priznanju nezakonskih otrok in akte o posvojitvi, ki se nanašajo na državljane drage stranke pogod-nioo, in vršiti objave o ženitvah.
Za sestavljanje omenjenih izpiskov ni pobirati dopolnilnih ali večjih taks od onih, ki so jih zavezani plačevati domorodci ali državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti. Omenjeni izpiski se izročajo po diplomatski poti ali pa po konzulatih ali konzularnih agenturah.
Glen 90.
Konzularni uradniki so upravičeni, vršiti vse pošlo, ki se nanašajo na vojaško službo, na voditev vojaških seznamkov in na sanitetno pregledovanje rekrutov, pripadnikov države, ki jo predstavljajo ti uradniki.
Glen 21.
Če umre državljan ene stranke pogodnice na ozemlju drage stranke pogodnice, morajo krajevna oblastva o tem takoj obvestiti generalnega konzula, konzula, vicekonzula ali konzularno agente, ki so naibližji kraiu, kjer je dotični državljan umrl, Ti morajo noslati isto vriobčilo krajevnim oblastvom, če so bili prvi obveščeni o smrti.
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti — ti poslednji, če pripadajo umrlečevi državi — so upravičeni, vršiti drugo za drugim ta-le dejanja:
1.) Postavljati smejo pečate, bodisi po službeni dolžnosti, bodisi na zahtevo prizadetih strank, na vse pokojnikove stvari, njega pohištvo in papirje, ko so predhodno obvestili o tem dejanju pristojno krajevno oblastvo. ki sme. če mu to predpisujejo domači zakoni, prisostvovati in prav tako postavljati pečate.
Če na. je bilo krajevno oblastvo prvo obveščeno o smrti in če mu je po domačih zakonih zapečatiti zapuščino, mora pozvati konzularno oblastvo, da izvršita ta akt skupno.
Če je treba pečate takoj postaviti, a tega ni moči storiti skupno zbog oddaljenosti kraja ali iz drugih razlogov, sme postaviti krajevno oblastvo pečate predhodno brez sodelovanja konzularnega oblastva in obratno; obvestiti pa mora oblastvo, ki ni sodelovalo in ki se mu mora dovoliti, da postavi potem križema svoj pečat čez že pritisnjenega.
Pečati krajevnega oblastva in obratno pečati konzularnega oblastva se ne smejo sneti brez sodelovalna konzularnega oblastva.
Če pa na poziv, ki ga je poslalo konzularno ob-iastvo krajevnemu oblastvu in obratno, naj prisostvuje snemaniu dvojnih pečatov, oblastvo, ki mu je bil poziv poslan, ni prišlo v osem in štiridesetih urah po prejemu poročila, sme drago oblastvo stlmo izvršiti rečeno dejanje.
2.) Sestaviti smejo inventar vseh pokojnikovih premičnin in stvari vpričo krajevnega oblastva, če se zdi temu, ko je prejelo zgoraj označeno poročilo, potrebno, prisostvovati temu sestavljanju.
Krajevno oblastvo postavi svoj podpis na zapisnike, sestavljene vpričo njega, brez pravice, zahtevati za svojo uradno intervencijo kakršnokoli takso.
3.) Odrediti smejo, da je prodati na licitaciji vse premične stvari zapuščine, ki bi se utegnile pokvariti. kakor tudi one, ki bi jih bilo težko ohraniti.
Konzularno oblastvo obvesti o tem krajevno oblastvo. in sicer zato. da se izvrši prodaja v predpisanem roku in po oblastvu. pristojnem za to po domačih zakonih.
če naj izvrši prodajo krajevno oblastvo, mora pozvati konzularno oblastvo, naj ji prisostvuje.
4 ) Deponirati smejo na varnem mestu popisane stvari in vrednosti, hraniti vsote pobranih terjatev kakor tudi znesek zbranih dohodkov. Ti pologi se morajo izvršiti sporazumno s krnievnim oblastvom, ki ie pozvano, prisostvovati predhodnim dejanjem, in sicer takrat, kadar se pojavijo spričo spredaj omenjenega poziva domorodci ali pripadniki tretje države kot prizadeti pri zapuščini ab intestato ali pri testamentarni zapuščini, kolikor gre za zavaro-vanie taks na zapuščino ali na prenos, ki jih je treba plačati no domačih zakonih.
5.) če so odredila krajevna oblastva po zakonih svoio države rok. v katerem smejo uveljavljati svoje pravice do zapuščine domorodci in pripadniki tretje države, nastanjeni v državi, kjer se je pripetila smrt, se omeji konzularno oblastvo — kolikor rok ne bi minil, pa tudi če bi minil, za ves čas. dokler se ne reši spor. o katerem so pozvane odločati domača sodišča — na odredbe oprezrtosti in administracije, ki ne smeio biti na škodo uveljavljanju pravic omenjenih oseb pred pristoinim sodiščem.
Če vrednosti zapuščine ne zadoščaio za izplačilo vseh teriatev. morajo konzularna oblastva, skladno z domačimi zakoni, takoi izročiti sodnemu oblastvu ali konkurznim upraviteljem, kakor je pač komu treba, vse dokumente, stvari in vrednosti zapuščine. Omeniena konzularna oblastva moraio zastopati odsotne. maloletine ali nesposobne dediče.
6.) Administrirati ali likvidirati smejo sami ali po osebah, ki jih odrede ob svoji odgovornosti, premični del zapuščine; pri teh dejanjih krajevna oblastva ne smejo sodelovati, izvzemši omejitve za primere, označene v št. 5.) tega člena, pri čemer vpo-števajo pravilo, da se morajo konzularni uradniki vzdrževati odločbe o kakršnemkoli zahtevku prizadetih strank in da morajo prepuščati to odločbo pristojnemu domačemu sodišču v vseh primerih, kjer no bi bil zahtevek osnovan na dediščini ali volilu.
Ko se izreče sodba glede omenjenih zahtevkov, pridržanih odločbi domačih sodišč, ali ko se odredi zahtevana vsota za njih izplačilo ali ko se položi sorazmerna kavcija, se mora izročiti vsa premična zapuščina, kolikor ne bi bila uporabljena za kavcijo. konzularnemu oblastvu. da razpolaga z njo nadalje. ko se snamejo pečati, postavljeni od krajevnega oblastva.
Člen 22.
če umre albanski državljan v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali srbsko-hrvatsko-slovenski državljan v Albaniji v kraju, kjer ni konzularnega oblastva njegove države, sestavi pristojno krajevno oblastvo po domačem zakonodajstvu inventar stvari ter izvrši likvidacijo imovin, ki jih je zapustil pokojnik; v najkrajšem možnem roku mora predložiti poročilo o uspehu teh dejanj dotičnemu poslaništvu ali onemu konzulatu, vicekonzulatu. ki je najbližji kraju, kjer naj se otvori zapuščina ab intestato ali testamentarna.
Toda od trenutka, ko nastopi konzularni uradnik, najbližji kraju, kjer naj se otvori rečena zapuščina, osebno ali po delegatu, se mora prilagoditi intervencija krajevnega oblastva odredbam člena 12. te konvencije.
Člen 23.
Če je državljan ene stranke pogodnice prizadet pri zapuščini njenega državljana ali enega izmed domorodcev ali državljana tretje države, otvorjeni na ozemlju druge stranke pogodnice, morajo krajevna oblastva obvestiti najbližje konzularno ob-iastvo o otvoritvi zapuščine.
Člen 24.
Vrednosti in stvari, pripadajoče mornarjem ali potnikom, državljanom ene stranke negodnico, ki so umrli na ladji druge stranke pogodnice, se pošljejo iz vstoonega pristanišča konzulu dotične države, da se vroče oblastvu pokojnikove države.
. Člen 25.
V vsem. kar se tiče pristaniške policije, natovarjanja in raztovarjanja ladij in varnosti blaga, imovin in stvari, je uporabljati domače zakone, uredbe in pravilnike ob izrečnem pogoju, da se mora dati vsaka privileciia in ugodnost, ki bi jo dala ena stranka negodnica v izvestnem pristanišču lastnim trgovinskim ladjam ali trgovinskim ladjam tretje države, prav tako v tem pristanišču ladjam druge stranke pogodnice.
Konzuli in konzularni agenti morajo v mejah, določenih z zakoni države, ki jih je imenovala, izključno vzdrževati notranji red na trgovinskih lad-iah svoje države; držeč se zakonov države, ki jih jo imenovala, rešujejo spore vsako vrste, ki bi nastali med kapetani, častniki in mornarji teh ladij, zlasti na one soore, ki bi so nanašali na plačo in na izvrševanje vzajemno dogovorjenih obveznosti.
Kramvna oblastva smejo intervenirati samo, če so neredi na ladii taki, da bi skalili javni red na suhem ali v pristanišču, .ali če je pri tem neredu udeležen kdo. ki ne spada k ladijski posadki. Celo v tem primeru morajo obvestiti krajevna oblastva, če se d<4 to predhodno storiti, o tem pristojnega konzula ali konzularnega agenta.
V vseli ostalih primerih se omejujejo rečena oblastva na to. da dado konzulom in konzularnim agentom pomoč, če jo ti zahtevajo od njih, da jim
olajšajo opravljanje njih funkcij, zlasti pa da primejo in privedejo nazaj na trgovinsko ladjo vsakogar. ki je vpisan v seznamek posadke ali — če ne gre za njih državljana —■ da odpremijo tako osebo v zapor, kadarkoli se zdi to rečenim konzulom ali konzularnim agentom iz kakršnegakoli razloga potrebno.
Člen 2fi.
Konzuli ali konzularni agenti smejo izposlovati, da se primejo in pošljejo nazaj bodisi na ladjo, bodisi v svojo domovino, mornarji in vsi drugi, ki spadajo s kakršnimkoli nazivom v sestav posadlk trgovinskih ladij njih države in bi pobegnili na ozemlje ene stranke pogodnice.
Zaradi tega se morajo obrniti pismeno na pristojna oblastva ter jim obenem predložiti ladijske registre ali seznamek posadke ali, če teh dokumentov ni. originalni izpisek, v dokaz, da spadajo zahtevane osebe res v sestav posadke. V krajih, kier ni no konzula ne konzularnega agenta, sme poslati krajevnim oblastvom zahtevo za izročitev kapetan ali oni. ki poveljuje ladii. pri čemer se drži formalnosti. določenih v tem odstavku.
Na tako obrazloženo zahtevo se izročitev be-mmcev ne sme odkloniti, razen če je dokazano, da pripada zahtevana oseba državi, od katero se zahteva iz.ročitev. ali če je storil begunec zločinstvo ali prestopek na suhem; v tem poslednjem primeru sme krajevno oblastvo odložiti izročitev, dokler ne izreče sodišče sodbe in dokler ne postane sodba nopolnoma izvršna. Rečenim konzularnim agentom ie daiati vsako pomoč in podporo, da se izslede in primejo omenjeni begunci, ki se odvedem v domače zapore in ostanejo tam na pismeno zahtevo in1 ob stroških konzulata ali konzularne agenture zaprti do trenutka, ko se pošljejo nazaj na nacionalno ladjo ali dokler se ne pokaže prilika za njih rapatriranie. če pa se ne pokaže ta prilika v dveh mesecih od dne, ko so bili zaprti, in ko se obvesti konzul ali konzularni agent tri dni prej. so izpuste ti begunci v prostost, ter se zaradi istega dejanja ne smejo iznova prijeti.
Stranki pogodniei se strinjata v tem, da so izvzeti od odredb tega člena častniki in mornarji ali drugi člani posadke, ki so pripadniki države, v katero so pobegnili.
člen 27.
Konzuli in konzularni agenti vsake stranke pohodnice imajo pravico, dajati vsako pomoč in vsako eodporo trgovinskim ladiam svojega naroda, ki pri-plovejo v pristanišča njih konzularnega območja.
Zaradi tega smejo oditi osebno ali poslati svoie delegate na trgovinske ladje svojega naroda, ko se le podelilo tem ladjam dopustilo svobodnega prometa; kolikor se tiče posebe trgovinskih ladij, smejo izpraševati kapetane in posadko, pregledovati ladijske papirje, sprejemati obvestila —skladno z odredbami člena 17. te konvencije — o njih potovanju, o tem, Ikam potujejo in o incidentih plovitve; sestavljati smejo manifeste in olajševati odpremljanje njih trgovinskih ladij; spremljati jih smejo naposled pred
sodišča in v pisarno krajevno administracije, da jim služijo za tolmače in posrednike v poslih, ki jih hočejo dovršiti, ali v prošnjah, ki jih hočejo vložiti.
Sodni m administrativni uradniki, častniki hi cariniki dotične države ne smejo izvrševati v pristaniščih, kjer biva konzul ali bivajo konzularni agenti ene stranke pogoduice, na trgovinskih laujah ne preiskav ne aretacij ali drugih uradnih Iuukcij, za Katere je treba prisilnih sredstev, če niso obvestili o lem predhodno ah, v nujnih primerili, v samem trenutku preiskovanja konzuia ali konzularnega agenta države, ki ji ladja pripada, da mu je moči prisostvovati pregledu, krav tako morajo obvestiti pravočasno konzuia aii konzularnega agenta, ua mu je moči prisostvovati izjavam, ki bi jtli morali podati kapetani in posadke pred sodišči ali domačimi administracijami.
V pozivu, ki ga je poslati v spredaj naštetih primerih konzulom ali konzularnim agentom, je treba točno navesti uro; če pa konzuli 111 konzularni agenti ne pridejo osebno ali niso zastopani z delegatom, se opravi posei tudi brez njin. Vendar pa morajo pristojna Krajevna obiastva nemudoma obvestiti konzula aii konzularnega agenta o vsakem pregledu aii drugi službeni Iuukciji, o Kateri govori predhodni odstavek m ki se je izvršila v njegovi odsotnosti, ier označili obenem prave razloge nujnosti; to store limi, če Konzul au konzularni agent ne oiva v pristanišču.
Cien 28.
jvauar ne bi bilo nasprotnih odredb med lastniki muij, natovarjalci an zavarovalci, ugotove navanje, ki zauenejo trgovinske ladje obon urzav pogoumo, najsi priuejo te iauje v uotiena pristanišča prostovoljno aii spričo neizogibnega pristajanja, kouzuii mi konzularni agenti njih države, toda samo, če pri-pauniKi urzave, v Kateri bivajo rečem kouzuii au ivonzuiarm agenti, aii pnpauniKi tretje države mso pnzaueti pri teh navarijau; v teni pruueru m če m prijateljske poravnave meu vsemi prizadetimi stran-kmuu, morajo ugotoviti havanje pristojna ooiastva.
Cien 29.
(Je se ladja pod zastavo ene stranke pogoduice razoijo ali ce nasede na onau au ozemiju uruge stranke pogoduice, morajo to krajevna ooiastva priobčili generalnemu konzulu, konzinu, vicekouzuiu an konzularnemu agentu v dotočnem oomocju, če pa j in m, generameinu Konzulu, konzulu, vicekonzulu aii konzularnemu agentu, ki je Kraju nesreče naj-Oilžjl.
Vsa dela za reševanje srbsko-hrvatsko-slovenskih ladij, ki so se razbiio an so nasedle na obali aii ozemiju republike Albanije, vouijo genoranu kou-zuu, kouzuii, vicekonzuli an kouzuianu agenti Kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev; obratno vouijo ta dela za reševanje albanskih laoij, ki so se razbiie au so nasedle na obali aii ozemlju Kraljevine Sruov, Hrvatov m Slovencev, generalni konzuli, konzuu, vicekonzuli ali konzularni agenti republike Albanije.
Intervencija krajevudi ooiastev obeh držav ob-seza samo pomoč konzularnim predstavnikom, na
vzdržujejo red, varujejo koristi reševalcev, ki ne spadajo k posaditi, zavarujejo izvršitev odredb, ki jih jo uporabiti ob dohodu in odhodu rešenega blaga, ni da čuvajo obče koristi piovitvo.
V odsotnosti ali do prihoda konzularnega predstavnika aii onega, ki ga on odredi za to, morajo ukreniti krajevna ooiastva vse, česar je treba, na se zaščitijo oseoe in obvarujejo stvari, ki se rešijo z razbite ladje, ter pomagati, kolikor jo to mogoče, pri najneodioznejših in najnujnejših reševalnih uelih.
Intervencija v teh raznih primerih ne daje krajevnim oblastveni pravico, pobirati kakršnihkoli nakiad, razen onih, ki jih zahtevajo dela za reševanje m čuvanje rešenih objektov, in onih, ki bi jim bile zavezane v podobnih primerih tudi domače ladjo.
Ge nastane dvom o narodnosti potopljene au nasedle iauje, odredi ukrepe, označene v tem- cienu, pristojno obiastvo.
Stranki pogodnici sta se razen tega sporazumeli, da m obremenjati biaga in drugih rešenih stvari z nikakršno carinsko pristojbino, razen če so namenjene notranjemu potrošku.
Cien 30.
Ta konvencija se mora ratificirati hi ratifikaciji se izmenjata v Beogradu čimprej.
V veljavo stopi z dnem, ko se izmenjata ratifikaciji, in traja deset let od tega dne.
Ge ne priobči nobena stranka pogioduica sest mesecev pred iztekom rečene uobe namere, ustavni njen učinek, ostane v veljavi do izteka šestih mesecev od dne, ko jo ona an druga stranka pogodiuca odpove.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo in pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih v francoskem jeziku dne 22. junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta.
(L. S.) M. Ninčičs. r. (L. S.) Milto Tutulani s. r.
(L. S.) Djaier Villa s. r.
*
Končni zapisnik.
V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pristopili k podpisu konzularne konvencije, sklenjene na današnji dan med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev m republiko Albanijo, so podali nastopie izjave, Ki so sestavni del rečene konvencije.
K členu 1.
Dogovorjeno pa je, da ne vplivajo odredbe člena 5. v ničemer na število konzularnih obiastev, Ki jih je ena stranka pogodnica že ustanovila na ozemlju druge stranke pogoduice.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih v francoskem jeziku dne 22. junija tispč devet sto šest in dvajsetega leta.
(L. S.) M. Ninčič s. r. (L. S.) Milto Tutulani s. r
(L. S.j Djaier Villa s. r.
—	76g-
Til zakon stopi v veljavo iu dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 30. spredaj rečene konvencije in ko so razglasi v »Službenih Kovinah*.
Namestniku Našega ministra za zunanje posh-, ministru za pošto in telegraf, in Našemu ministru piavde priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V lfeogradu, dne 20. aprila 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik * ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik linistra za zunanje posle, minister za pošto in telegraf: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
*
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti konvencije o nastanjevanju in konzularni službi so se izmenjali v Beogradu dne 17. maja 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 4637/29.
26.
Popravki k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem zakoniku (»Uradni list dravske banovine* z dne 31. oktobra 1929., št. 432/109) naj se izvrše v § 333. ti-Je popravki:
V prvem odstavku naj stoji: v prvi vrsti »priglasi* 'ne: »vloži*), v četrti vrsti »priglasitev* (ne: »vložil v»), v peti vrsti: »priglasil* (ne: »vložil*) in v sedmi vrsti: »priglasitvi* (ne: «vl'ožitvi»).
V drugi vrsti drugega odstavka naj stoji: »priglasitvi* (ne: »vložitvi*).
27.
Popravki k zakonu o banski upravi.*
V tem zakonu («Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovino* z dne 20. novembra 1929'., št. 1/1) naj se izvrše t.i-lo popravki:
V § 7. naj stoji poslednji stavek sam zase kot poseben odstavek.
V § 38., oddelku L, naj stoji v točki 15.) namesto: «25.» pravilno: «21.»; v oddelku IV. naj se nadomesti v točki 6.) beseda: »državnem* z besedo; »lesnem*; v točki 7,) naj se postavi za besedo: »pogozdovanje* namesto vejice beseda: «in»; v točki 24.) pa naj stoji namesto: »kolavdacija* pravilno: »kolavdacije*.
V § 39., oddelku II., naj se (lojasta v točki >,) za besede: »zamenjajo* besedi: »za nova*.
V § 42., oddelku 1., naj se postavijo v točki 4.) za besedama: »obrtnem rodu* besedo: »z dne 20. decembra 1859.»; v poslednjem odstavku točke 5.) pa naj stoji namesto; «1890.» pravilno: «1900.». V stavku pred oddelkom 11. naj stoje namesto besed: »pod V. tega paragrafa* besede: «pod I. tega paragrafa*. — V oddelku II. naj se postavi v točki 1.) za besedo: »(koncesij)* podpičje; v točki 9.) naj se postavijo namesto besed: «vodovodov za strujo* besede: »vodov za strujo*; v točki 10.) naj stoji namesto: «1886.» pravilno: «1866.»; v točki 12.) naj se postavi za besedo: «in» beseda: »njih*; v točki 16.) naj se izpusti za besedo: »koncesionarjev* vejica; v točki 17.) naj se izpustita besedi: »tudi nad*; v točki 26.) naj stoje namesto besed: »kaznovanje z odtegnitvijo radarskih pravic in dopustil za voditev* besede: »izrekanje kazni, od-tezanje rudarskih pravic iu dopustil po odredbah rudarskih zakonov, voditev*; v točki 29.) pa naj sc postavi za končno besedo: »zakonov* namesto podpičja vejica ter naj se dodado besede: »kolikor se nanašajo na rudarske delavce;*.
V§ 48. naj stoji namesto: «proučevanje in poučevanje* pravilno: »proučevanja in poučevanja*.
V § 49., tretjem odstavku, naj se izpusti za besedami: «v Novem Sadu* beseda; »tudi*.
V § 54., drugem odstavku, naj stoji namesto: »Gradbene sekcije* pravilno: «Gradbeoa sekcija* Ln namesto: «izroče» pravilno; «izroči».
V § 56., drugem odstavku, naj stoji namesto: «43.» pravilno: «42.».
* Priobčeni po »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dne 1. decembra 1929., št. 282/CXV.
Videl in pritisnil dižavni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Izdaja kraljevska banska uprava dravake banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljana