IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Ne prodajajmo medu slovenskega porekla pod povprečno ceno tujega medu!
Tanja Magdič
svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarstva tanja.magdic@czs.si
Po podatkih analize porabe medu pri slovenskem potrošniku ugotavljamo, da je poraba medu iz leta 2011, ko smo prvič analizirali trg in je znašala 1,47 kg medu/ prebivalca, narasla na dobra 2 kg v letih 2016/2017. Povpraševanje po slovenskem medu je tako v zadnjih letih, ko se čebelarji res ne moremo pohvaliti z letino, preseglo ponudbo medu slovenskega porekla. Na trgovskih policah tako med slovenskega porekla težko najdemo, če pa ga, ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Zanimivo pa višjo ceno v povprečju dosega celo uvoženi med.
Povprečno cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,79 EUR/kg, kar je za kar 85 %
več, kot povprečno znaša cena za med pri čebelarjih na domu, ki svoj med prodajajo po povprečni ceni 9,73 EUR/kg. Uvoženi med na naših trgovskih policah pa dosega povprečno ceno 12,57 EUR/kg, kar pomeni 11,30 EUR za 900 g.
Analiza ankete, ki jo vsako leto opravimo na ČZS v okviru promocijsko-izobraževalne akcije ob medenem zajtrku, kaže na to, da več kot 82 % potrošnikov med kupuje pri čebelarjih na domu ali na tržnici, 3 % v specializiranih prodajalnah in le okrog 8 % pri veletrgovcih. Kupce smo vprašali tudi, kaj je glavni razlog za nakup medu. Pričakovano sta najpomembnejša razloga za nakup medu zaupanje v kakovost, ki pomeni razlog za nakup kar 60 % vprašanih, in poznavanje čebelarja, ki je razlog za nakup 45 % vprašanih, medtem ko je najnižja cena razlog za nakup pri manj kot 2 % vprašanih.
Želimo si, da bi slovenski čebelarji za kakovosten slovenski med dobili plačilo, ki si ga tak med zasluži, in si tako zagotovili ekonomičnost ter možnosti za vlaganje v nadaljnji razvoj čebelarstva. Na slovenskih policah se letno znajde dobrih 1000 ton uvoženega medu, ki pa se povprečno prodaja po višji ceni, kot je povprečna cena medu pri slovenskih čebelarjih. Tako kot velja za druge kmetijske pridelke, ki praviloma pri kmetu na domu dosegajo višjo ceno od cen pri veletrgovcih, si tudi naš med zasluži ceno, ki nam bo omogočala razvoj tudi ob slabših letinah.
Med slovenskega porekla si zasluži maloprodajno ceno, višjo od povprečne cene uvoženega medu, ki na trgovskih policah znaša 11,30 EUR za 900g.
Slovenski potrošnik si želi kakovostnega medu in je zanj pripravljen plačati več. Glede na dejstvo, da je povpraševanje po kakovostnem medu slovenskega porekla večje od ponudbe, je vključevanje v sheme kakovosti zagotovo priložnost čebelarjev za prodajo po ceni, kakršno si naš med zagotovo zasluži. Kakovostne
sheme namreč slovenskemu potrošniku zagotavljajo tisto, kar išče:
•	zagotovljeno kakovost,
•	znano poreklo,
•	sledljivost.
Glede na to, da se izvaja promocija shem kakovosti med širšo javnostjo, pa prodaja medu, vključenega v sheme, pomeni tudi večjo prepoznavnost in potrditev kakovosti pri našem kupcu. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to priložnost izkoristili.
Priporočilo Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije
Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije priporoča svojim članom, da glede na izračunano maloprodajno ceno medu na slovenskem trgu, glede na povprečno ceno uvoženega medu ter kakovost in cenjenost medu, pridelanega v Sloveniji, pri potrošniku medu ne prodajajo pod povprečno maloprodajno ceno uvoženega medu na slovenskem trgu, ki znaša 12,57 EUR za 1000 gramov. S predlogom se strinja tudi Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev, ki prav tako svojim članom priporoča, da se držijo tega priporočila. Cene različnih vrst medu naj se oblikujejo glede na predhodne izkušnje, vendar naj ne bodo nižje od povprečne maloprodajne cene uvoženega medu na slovenskem trgu.
(v Slovenski ]
314 [CEBELBRj 11/2018 letnik CXX