Obrambni 
dan v Dolomitih
Krepitev obrambne pripravljenosti je naša stalna naloga in skrb, zato poseben pomen dajemo obrambnim dnevom.
Letošnji obrambni dan smo imeli 20. maja 1980 v Dolomitih na območju Babne gore. Na ta dan smo se z vso pozornostjo pripravljali že dalj časa. Tako smo se po-vezali z ZRVS v KS Milan Česnik, z borci in prebirali literaturo o NOB s področja naše občine.
Alarm nas ni našel nepripravljene, zbor na igrišču omogoči še zadnje preverjanje, razvile so se zastave. Sprejmejo has avto-busi. Peljemo se v partizanske Dolomite. Učenci so že prej povabili medse borce: Antona Kebeta, Cirila Fajna in Lojzeta Dolničarja, kajti veličina revolucionarnega boja ni v samih gozdovih Dolomitov, am-pak v ljudeh, ki so se tu borili in delovali.
Gozdovi odeti v zelenje molčijo, toda spomini še vedno, tako živo in prepričljivo govorijo: ohranite, negujte tradicije NOB, hodite s ponosom po TITOVI poti.
Pesem »Druže Tito mi ti se kunemo«, preglaša hrup motorja. Razpoloženje je na višku, kajti prispeli smo v Dolomite. Vas Belica v dolini Oradaščice je izhodišče. Od tu do Polhovega gradca je le uro hoda. Naš cilj pa je nekdanje partizansko taborišče na obronkih Veternika, tik nad vasjo Bab-na gora.
Na čelu kolone se oglasi harmonika, mladi glasovi pritegnejo. Doživljamo po-hod. Po radijski zvezi se oglasi čelo kolone - počitek. »Tam zadaj je Grmada, Tošč«, se oglasi polkovnik Lojze Dolničar, »tam čez je med okupacijo potekala meja med nemškim in italijanskim okupatorjem.«
Spomini na partizanske dni so oživeli. »V teh krajih sem preživljal mladost. Brezskrbne fantovske dni pa je kmalu pre-kinil okupatorjev prihod. Z brati smo odšli v partizane. Postal sem kurir in borec DO-LOMITSKEGA ODREDA. Spominjam se. .«
V nas so vstajali prizori, podoživljali smo posamezne akcije... Tišino spominov
pretrga rezek glas po megafonu - ZBOR. Starejša skupina gre s tovariši po daljši poti, mlajša skupina pa kar počez na cilj. Lojze Dolničar, ki je spremljal starejšo skupino, nas je popeljal skozi vas Babna gora, kjer so nas prisrčno pozdravili doma-čini. Iz vasi smo jo ubrali čez reber, po nekdanji kurirski poti in tako kmalu pri-speli na vrh grebena, kjer nam je Lojze Dolničar na licu mesta opisal velik boj Dolomitskega odreda z veliko močnejšim sovražnikom.
Po grebenu smo kmalu prišli na odprto jaso, kjer nas je že pozdravljal taborni ogenj in veselo razpoloženi pohodniki.
Nagovor našega ravnatelja nam je dvig-nil skrito bolečino. Minuta molka v spomin našemu dragemu tovarišu Titu. Njemu, ki nam je s svojim neizmernim delom, lju-beznijo dal toliko sreče. Svečano so stali pionirji, ki so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. To so mladi, ki jih je imel Tito tako rad, v katere je zaupal, šel z njimi v boj, gradil. Rdeči nageljni pripeti na mlade prsi govorijo o naši revoluciji, ognju, ki tli v nas in, ki nas vodi naprej. Lep je mesec maj, mesec mladosti, čas Ijubezni njemu, ki bcr vedno in povsod med nami.
Šibki so glasovi naši, a mogočna je pe-sem »DRUŽE TITO MI TI SE KUNE-MO...« Izpeta je pesem, pesem src, spre-jeli so jo gozdovi Dolomitov, odnesel jo je veter daleč po naši domovini.
Taktične vaje, ki so se odvijale v popol-dnevu so budile interes in željo po čim večjem poznavanju obrambnih veščin, orientacije s kompasom in karto, pohod v bližnjo okolico, skiciranje terena, sporazu-mevanje in vodenje po radijski zvezi, poz-navanje puške, daljnoglede.
Taborni ogenj vztrajno plapola. Ploha, ki nas je nagnala v zavetje, je le še ena izkušnja več.
Učenci in mentorji mladinskih organizacij zavoda