TEORIJA IN PRAKSA REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA 1977, LET. XIV, UDK 3, YU ISSN 0040- 10-11 IZ VSEBINE Serge} Kraigher: Družbena lastnina in položaj človeka v socialistični samoupravni družbi Stane Juinič: Države v razvoju (In dejavniki, ki zavirajo Cavtat 1977 - Socializem In politični sistem: avtorji prispevkov: Dušan Popovič, Edvard Kardelj, Najdan Pašič, Kiro Hadžl Vasllev, Pierre Joye, Lucio Libertini, Lelio Basso, Carl H- Hermansaon, Wolfgang Fritz Haug, Fuad Mursi, Oscar Weiss, Pedro Margolles-Aramis Fuentes Aktualni Intervju: Razgovor o političnih sistemih prehodnega obdobja Ob pripravah na XI. kongres ZKJ: Ob izidu najnovejše študije E. Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema locialistlčnega samoupravljanja« objavljamo poglede znanstvenih sodelavcev revije: Adolfa Bibiča, Boštjana Marklča, Zdravka Mlinarja, Majde Strobi, Gojka Staniča, Andreja Kirna in Joca Klopčiča TEORIJA IN -- PRAKSA 10-11 revija za družbena vprašanja, le«. 14, it. 10—11, str. 1161—1416, LJubljana, oktober—november 1977 UDK 3 YU ISSN 0040—3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani; revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Vlado Benko, Vladimir Bračič, Zvone Dragan, Nace Golob, Silva Jereb, Polde Kejžar, Andrej Kirn, Peter Klinar, Martin Košir, Stane Kranjc, Marjan Lah, Albin Mahkovec, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Emil Roje, Janko Rupnik, Nada Sfiligoj, Majda Strobl, Vanek Stiftar, Ivo Tavčar, Niko Toš, Peter Toš, Lojze Vezočnik, France Vreg PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Stane Kranjc UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Savin Jogan, Stane Južnič, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Boris Majer, Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Mojca Murko-Drčar, Oto Norčič, Ciril Ribičič, Vlado Vodopivec GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič OBLIKOVALEC: Drago Hrvackl LEKTORJA: Mojca Močnik, Zoja Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Titova cesta 102, tel. 341-589 in 341-461 int. 232 NAROČNINA: Letna naročnina za Študente 50 din, za druge individualne naročnike 80 din, za delovne organizacije 150 din, za tujino 200 din (12 dolarjev), v prosti prodaji je cena enojne številke 10 din in dvojne 20 din TEKOČI RAČUN: 50102-603-48090 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — za revijo Teorija in praksa; devizni račun FSPN: 50100-620-00133-32040-10-646 — za revijo Teorija in praksa ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo TISK: CGP »Delo«, Ljubljana, Titova c. 35 vsebina SERGEJ KRAIGHER: Družbena lastnina in položaj človeka v socialistični samoupravni družbi 1163 STANE JU2NIC: Države v razvoju (in dejavniki, ki zavirajo dekolonizacijo) 1181 JOŽE VOLFAND: Družbenopolitične organizacije in njihov vpliv na dogovarjanje in odločanje 1203 MEDNARODNA TRIBUNA: CAVTAT 1977: DUŠAN POPOVIC: sistemi Socializem in politični 1216 EDVARD KARDELJ: Demokratični pluralizem samoupravnih interesov — nova oblika demokratičnega političnega sistema 1226 NAJDAN PAŠIč: Razredni interesi, državj^m. demokracija 71244 J KIRO HADZI VASILEV: Politični sistem cle^ lavskega razreda in nacionalni odnosi 1260 PIERRE JOYE: Problemi države in perspektive samoupravljanja v razvitih kapitalističnih deželah 1274 LUCIO LIBERTINI: Demokracija in pluralizem v socialističnih političnih sistemih (&T) LELIO BASSO: Demokracija in socializem v Zahodni Evropi /"f397\ CARL H. HERMANSSON: Model duHlistji^ nega sistema 1313 WOLFGANG FRITZ HAUG: O dialektičnem odnosu med družbeno bazo in politično vrhnjo plastjo v socializmu 1318 FUAD MURSI: Nerešeni problemi demokracije v pokolonialnih državah 1327 OSCAR WEISS: Poti v socializem v današnjem svetu 1337 PEDRO MARGOLLES-ARAMIS FUENTES: Kuba — zapisi o revolucionarnem procesu in socialistični demokraciji 1346 OB PRIPRAVAH NA XI. KONGRES ZKJ: ADOLF BIBIČ: Samoupravni pluralizem in subjektivni faktor 1380 BOŠTJAN MARKIC: Teoretična posplošitev izkušenj delegatskih odnosov 1382 ZDRAVKO MLINAR: Spodbuda za aktiviranje razvojnih potencialov 1384 MAJDA STROBL: Prispevek k skladnejšemu razvoju ekonomske in politične komponente družbe 1385 GOJKO STANIČ: Inspiracija za našo marksistično teoretično misel in prakso 1386 ANDREJ KIRN: Pravica samoupravljavca do znanosti in strokovnih služb 1387 JOCO KLOPCIC: Samoupravna demokracija, delavski razred in inteligenca 1390 MEDNARODNI ODNOSI: STANE PAVLIC: Poti in stranpoti razorože-vanja v svetu (II) 1392 PRIKAZI, RECENZIJE: BOŠTJAN MARKIC: Dejavnost slovenskega politološkega društva 1402 Med novimi knjigami 1406 Iz domačih revij 1408 Bibliografija knjig in člankov 1410 Atvorski sinopsisi 1415 AKTUALNI INTERVJU: Razgovor obdobja o političnih sistemih prehodnega 1352 POGLEDI, GLOSE, KOMENTARJI: RUDI LEŠNIK: študentje o naši družbi TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja let. 14, št. 10—11, str. 1161—1416, Ljubljana, oktober—november 1977 CONTENS SERGEJ KRAIGHER: Social Ownership and the Socialist Self-management Society 1163 STANE JU2NIC: Developing Countries (and factors restraining their decolonization) 1181 JOZE VOLFAND: Socio-political Organizations and Their Influence on Bargaining and De-cision-making (Opinions based on Research-datas 1203 INTERNATIONA TRIBUNE: CAVTAT 1977 DUSAN POPOVIC: Socialism and Political Systems . „, J.216 EDVARD KARDELJ: Democratic Pluralism of Self-management Interests — a New Form of the Democratic Political System 1226 NAJDAN PA5IC: Class Interests, State and Democracy ___ , „ 1244 KIRO HADZI VASILEV: The Political System of the Working Class and National Relations , _ 1260 PIERRE JOYE: The Problems of the State and the Perspective of Self-management in Developed Capitalist Countries 1274 LUCIO LIBERTINI: Democracy and Pluralism in Socialist Political System 1284 LELIO BASSO: Democracy and Socialism in Western Europe 1297 CARL H. HERMANSSON: The Model of a Dualistic System 1313 WOLFGANG FRITZ HAUG: On the Dialectic Relationship Between the Social Base and Political Superstructure in Socialism 1318 FAUD MURSI: Unsolved Problems of Democracy in Semicolonial States 1327 OSCAR WEISS: Paths Leading to Socialism in the World of To-Day 1337 PEDRO MARGOLLES-ARAMIS FUENTES: Cuba — Notes on a Revolutionary Process in Socialist Democracy 1346 INTERVIEW: A Discussion on political systems of the transitional period 1352 VIEWS, GLOSSES, COMMENTS: RUDI LESNIK: Students in Our Society 1369 IN THE VIEW OF THE XI CONGRESS OF THE LEAGUE OF COMMUNISTS OF JUGOSLAVIA ADOLF BIBIČ: Self-management Pluralism and the Subjective Factor 1380 BOŠTJAN MARKIČ: A Theoretical Generalization of Experiences Concerning Delegate Relations 1382 ZDRAVKO MLINAR: Incentive Activating Developmental Potencials 1384 MAJDA STROBL: Contribution to a Harmonious Development of Economic and Political Components of the Society 1385 GOJKO STANIČ An Inspiration to Our Marxist Thought and Practice 1386 ANDREJ KIRN: The Self-manager's Right to Science and Profession 1387 JOCO KLOPČIČ: Self-management Democracy, the Working Class and Intelligentsia 1390 INTERNATIONAL RELATIONS: STANE PAVLIC: The Paths and By-paths of Disarmament in the World (II) 1392 COAEPXAHHE CEPrEH KPAHrEP: 06wecTBeHHaa co6ctbch- HOCTb H nOAOJKeHHe ieAOBe«a B COUHaAHCTH-«recKOM oßmecTBe llp3 CT AHE KMKHHM: Pa3BHBaiomHecH črpan« (h T0pM03Hfflne AeK0A0HH3anni0 aKxopbi) 1181 HOKE BOAbrAHr: 06mecTBeHH0-n0Aimi-qecKHe opraHH3auHH h hx BAHHHHe Ha corAa-COBblBaHHe sonpocoB h npiiHHTHe peuieHHH (cyacaehha h aahhbie HCCACAOBaHHsi) 1203 MEaCAVHAPOAHAH TPHEYHA: IJABTAT 1977 T.: AVIIIAH IIOnOBHM: ComiaAU3M h nOAHTH-MeCKHe CHCTeMM 1216 3AYAPA KAPAEAb: AeMOKpamiecKHft nAio- paAH3M HHTepecoB caMoynpaBACHMH — HOBas 4>op.ua AeMOKpanraecKOÖ noAHTmecKor CHCTe- HAHAAH IIAIIII«: KAaccoBLie HHTepeca ro-cvAapcTBO h AeMOKpama 1244 KHPO XAAKH BACHAEB: noAHTHieceKasi cHCTeMa paöonero KAacca n MeamauHOHaAbHMe OTHOIIieHHH nbEP JKYA: IIpoSAeMW rocyAapcTBa a nep-cneKTHBbi caMoynpaBAeHHh b pa3Bnrax icanH-Ta/VHCTtnecKHx cTpaHax 12/4 AYHO AHEEPTHHH: AeMOKpaTHa a nAiopa- AH3M B COUHa.\HCTHrAHr 3>PHH rAVr: 0 AHaAeKTHqec- KOM COOTHOUieHHH MejKAY OÖmßCTBeHHblM Oa-3IICOM H nOAHTireeCKOÖ HaACTpOÜKOÖ B couna-AH3Me _ "18 ®YAA MYPCH: Hepa3pemeHHue npoöAeMbi ACMOKpaTHH B nOAyKOAOHHaAbHMX CTpaHax^ OCKAP BAHCC: IlyTH b coimaAH3M b coBpe- MeHHOM MHpe ___ 1337 nEAPO MAPrOHEC-APAMHC «DYEHTEC: Ky-6a — 3aMeTKH o peBo.vrouHOHHOM npouecce h COUHaAHCTHMeCKOä AeMOKpaTHH 1346 AKTYAAbHOE HHTEPBblO: EeceAa o noAHTHiecKHX ciicreMax nepexOAiioro nepuoAa 1352 B3rAflAtI, 3AMETKH, KOMMEHTAPHH: PYAH AED1HHK: CryAeHTU o HameM o6me-CTBe 1369 O nOArOTOBKE K XI CEE3AY CKK): AAOAb® EHEH1!: flAiopaAHBM caMoynpaBAe-HHH H CySteKTHBHblfl K-6ax 1387 HOUO KAOEMHI: AeMoitpama caMOynpaBAe-hh«, pa6o niso odgovorili na vprašanje, 68 ali 44,2 % niso člani ZK in ne želijo biti, 18 ali 11,7 »/o niso člani ZK, a želijo postati, 28 ali 18,2 % so člani ZK brez funkcije, 37 ali 24,0 °/o so člani ZK s funkcijo. N = 154 Med delegati za tri zbore občinske skupščine je kar 42.2 % članov ZK. Domnevamo lahko, da za njihovo navzočnost v delu osnovnih organizacij ZK ni značilna neaktivnost ali odsotnost v procesu političnega do-mišljanja stališč ZK o raznovrstnih družbenih vprašanjih v DO ali KS. Vendar smo ugotovili, da ti isti respondenti dokaj kritično presojajo vpliv DPO in s tem tudi svoj vpliv na različnih ravneh odločanja in dogovarjanja. Razpredelnica 7: Članstvo in aktivnost delegatov v SZDL: 4 ali 2,6 «/o niso odgovorili na vprašanje, 10 ali 6,5 °/o niso člani SZDL in ne želijo biti, 3 ali 1,9 °/o niso člani SZDL, a želijo postati, 105 ali 68,2 %> so člani SZDL brez funkcije, 32 ali 20,8 «/o so člani SZDL s funkcijo. N = 154 Respondenti — delegati opravljajo torej predvsem eno funkcijo, to je delegatsko funkcijo, kar kaže na upoštevanje dogovorjene kadrovske politike o pripravah na prve delegatske volitve. Ni prišlo do akumulacije delegatskih in političnih funkcij, čeprav ena tretjina delegatov zavzema odgovorne dolžnosti tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Pričakovali bi — glede števila delegatov-članov ZK in glede števila delegatskih funkcionarjev — možnejšo korelacijo med njihovo družbenopolitično aktivnostjo in pozitivnim ocenjevanjem intenzitete vpliva DPO v občinski skupščini, še zlasti pa v DO in KS. Vendar so delegati, ki so hkrati člani DPO in funkcionarji, prav za temeljni ravni dogovarjanja in odločanja bolj kritični kot pri ocenjevanju vpliva DPO v občinski skupščini. C. Stopnja dokončane šolske izobrazbe, družbenopolitična aktivnost in stališča o vplivu DPO S križanjem vprašanj smo raziskovali medsebojno odvisnost med stopnjo izobrazbe respondentov z njihovo družbenopolitično aktivnostjo in ocenjevanjem vpliva DPO v DO, KS in občinski skupščini. Notranja strukturiranost odgovorov posameznih izobrazbenih kategorij procentualno potrjuje hipotezo o večji družbenopolitični angažiranosti pri respondentih z višjo stopnjo izobrazbe. Po eno ali več funkcij ima: 17.6 »/o ali 16 respondentov s popolno osemletko (precej pa je med njimi takih, ki niso člani nobene izmed petih DPO), 25.9 % ali 43 respondentov s poklicno šolo ah z izpitom za KV, VKV, 40.06 »/o ali 56 respondentov s srednjo strokovno šolo ah gimnazijo, 47,4 % ah 27 respondentov z višjo ali visoko izobrazbo. Številčno najmočnejša kategorija respondentov (s poklicno šolo oziroma KV, VKV delavci) nima največ funkcij, ampak zavzema tretje mesto po družbenopolitični aktivnosti glede na število funkcij. Anketiranci z višjo ali visoko izobrazbo zasedajo v kumulativi (N = 517) po številčni udeležbi šele peto mesto, po družbenopolitični aktivnosti pa odločno prvo mesto, saj jih je med njimi skoraj polovica z eno ali več funkcijami. Konsistenten položaj na aktivnostni lestvici v primeru s pro- Razpredelnica 8: Izobrazba respondentov in njihova družbenopolitična aktivnost: o O PH go ■ga C u a & ,2 "8 J3 >;c '¡T1® S EN — H M ¡4 N a o .©¡g o u M a <2 u o E a.H a u M B s >o u > » < eu «J g a -S ¡3" g •a u .s. Se XJ o a S .5 > rt S X V) nepopolna osemletka 14 45 2 2 0 63 12,2 Vo popolna osemletka 17 54 4 15 1 91 17,6 «/o poklicna šola ali izpit za KV, VKV 10 107 6 32 11 166 32,1 o/0 srednja strokovna šola ali gimnazija 2 67 13 37 19 138 26,7 »/o višja ali visoka šola 1 23 6 13 14 57 45 297 31 99 45 515 _8,7% 57,4 »/o 6,0 Vo 19,1 °/o 8,7 °/o N = 517 (dva nista odgovorila) centualno udeležbo v strukturi vseh respondentov zavzema kategorija — srednja strokovna šola ali gimnazija. Tisti z nepopolno osemletko nimajo funkcij (samo 2 od 63), kar odpira privlačno raziskovalno vprašanje o njihovi aktivnosti, še posebej zato, ker velik del zaposlenih v celjski občini ni dokončalo osnovne šole (33.5 °/o vseh zaposlenih). Sumarna politična ocena, ki izhaja iz raziskovalnega vzorca, je, da imajo člani družbenopolitičnih organizacij z višjo stopnjo dokončane šolske izobrazbe več možnosti za prevzem funkcije in so torej tudi bolj angažirani. Podatek potrjuje pomembnost družbenopolitične usmeritve v organizirano usmerjanje delavcev z nepopolno osnovno šolo za pridobivanje osemletne osnovnošolske izobrazbe. Raziskovali smo stališča respondentov z različno stopnjo dokončane šolske izobrazbe o vplivu DPO v KS. Anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe (A) enkrat bolj kritično ocenjujejo vpliv DPO kot pa respondenti z višjo stopnjo izobrazbe (B). To je najočitneje pri opredelitvi za modaliteto »majhen vpliv«. Nekaj manjša diferenca nastopa pri modaliteti »velik vpliv« — okrog 28 %> vprašanih iz kategorije A sodi, da ima ZK v DO velik vpliv, iz kategorije B pa je takih 35 °/o- Čim višja je stopnja dokončane šolske izobrazbe in čim višja je družbenopolitična aktivnost respondenta, tem bolj ugodno ocenjujejo Razpredelnica 9: Respondenti s popolno osemletko in poklicno šolo oziroma z izpitom za KV in VKV (A) v primeri z respondenti s srednjo strokovno šolo ali z gimnazijo in z višjo ali visoko šolo (B) o vplivu DPO v delovni organizaciji: A. b. o. sploh nima vpliva majhen srednji velik ne vem OO ZK 44 9 28 66 80 34 OOZS 43 3 35 77 69 30 OOZSM 45 23 65 48 18 58 B. OO ZK 44 4 11 54 74 8 OOZS 43 4 16 57 67 8 OO ZSM 47 28 57 36 12 15 N = 195 vpliv DPO v DO in narobe. Manj kot tretjina anketiranih ni odgovorila ali pa se sploh ni opredelila. Izstopa zelo neugodna ocena obeh kategorij respondentov glede vpliva mladinske organizacije. Isti strukturni kategoriji (A in B) odgovarjata tudi na vprašanje o vplivu DPO v krajevnih skupnostih. Odgovore in podatke dveh struktur respondentov v A skupini (popolna osemletka in poklicna šola ali izpit za KV in VKV), smo združili, ker so njihova stališča o vplivu v neki meri sorodna. Čeprav drugi del skupine, na primer pri oceni vpliva ZK v DO, prisoja ZK s 37.3 %> vseh odgovorov precej večji vpliv kot pa respondenti s popolno šolo. Delavci pri modaliteti »velik vpliv« za ZK celo prednjačijo v primeri z respondenti z višjo izobrazbo. Ti so pogosteje menili, da ima ZK v DO le srednji vpliv in ne velikega. Razpredelnica 10: A in B skupina respondentov glede na stopnjo izobrazbe o vplivu DPO v krajevni skupnosti: A. b. o. sploh nima vpliva majhen srednji velik ne vem OO ZK 10 12 19 49 64 103 KO SZDL 0 8 14 61 68 97 KO ZSMS 10 21 47 54 26 99 KO ZB 10 8 36 48 49 106 N = 257 B. OO ZK 5 13 17 40 72 48 KO SZDL 5 4 8 51 80 47 KO ZSMS 7 16 54 40 19 59 KO ZB 7 3 25 65 40 45 N = 195 Respondenti s popolno šolo in z višjo oziroma visoko izobrazbo se ujemajo glede stališč o vplivu SZDL v KS — oboji so se bolj nagibali k modaliteti »srednji vipliv« in so na drugo mesto postavili »velik vpliv« SZDL v KS. Glede na izobrazbeno stopnjo pa ni razlik med obema skupinama glede tega, ali je SZDL v KS najvplivnejša — razlike nastajajo samo v mnenjih glede intenzitete vpliva. Anketiranci iz A skupine izražajo za polovico večjo neopredeljenost ali neseznanjenost z vplivom DPO v KS. V približno enakem odstotku pa so oboji prepričani, da v KS ZK sploh nima vpliva ali pa je njen vpliv majhen (A skupina je manj kritična kot pa B, saj je okrog 18.5 % respondentov z višjo in visoko izobrazbo prepričanih, da ZK sploh nima vpliva ali pa da je njen vpliv majhen). Ta podatek je toliko bolj zanimiv, če ga soočamo z družbenopolitično aktivnostjo respondenta višjih izobrazbenih stopenj. ZB ima po mnenju obeh skupin respondentov večji vpliv v KS kot pa mladinska organizacija. Značilen je še prikaz stališč respondentov z različno stopnjo izobrazbe o vplivu družbenopolitičnih organizacij v skupščini — čim manjša je končana stopnja šolske izobrazbe, tem manjši vpliv prisojajo anketiranci družbenopolitičnim organizacijam v občinski skupščini. Ali: 28.6 °/o respondentov (N=63) z nepopolno osnovno šolo je prisodilo ZK v občinski skupščini velik vpliv, respondenti z osnovno šolo se za isto modaliteto odločajo v večjem številu — 31,9 % (od N = 91). Nato pa odstotek o veliki vplivnosti strmo narašča: 79 ali 47.6 % (od N = 166) respondentov s poklicno šolo ali z izpitom za KV, VKV meni, da ima ZK velik vpliv v občinski skupščini, 80 ali 58 »/o (od N = 138) s srednjo strokovno šolo ali z gimnazijo obkroža isto modaliteto in kar 41 ali 71.9 % (od N = 57), torej velika večina respondentov z višjo in visoko izobrazbo je prepričanih o močni vplivnosti ZK v občinski skupščini. Glede vpliva SZDL v občinski skupščini izražajo mnenja respondentov podoben trend, vendar so v primeru ZK močneje zastopana stališča o »srednjem vplivu« SZDL. Tudi stališča o vplivnosti sindikata v občinski skupščini kažejo postopno naraščanje, čeprav so razlike manjše in se respondenti veliko pogosteje odločajo za modaliteto srednji vpliv. Modaliteto velik vpliv je obkrožilo 14.3 % anketiranih z nepopolno osemletko, nato pa odstotek glede na višjo stopnjo izobrazbe narašča takole: 24.2 %, 33.7 %, 37.7 % in 40.4 °/o (respondenti z višjo in visoko izobrazbo). Precej drugačno strukturo pa kažejo stališča o vplivu ZSMS v občinski skupščini. Respondenti z nižjo stopnjo izobrazbe ugodneje ocenjujejo vpliv mladinske organizacije v občinski skupščini kot pa tisti z višjo oziroma visoko izobrazbo. Manj družbenopolitično aktivni in nižje izobraženi respondenti še izražajo pozitivni odnos do velikega vpliva ZSMS (z 11.1%, enako pa z 11.1 % menijo, da ima majhen vpliv), v večini Razpredelnica 11: Stališča respondentov z različno stopnjo šolske izobrazbe o vplivu SZDL v občinski skupščini: 0 JS sploh nima vpliva majhen srednji ¿t 1 > ne vem nepopolna osemletka 1 10 2 15 9 36 13,8 V o 14,3 »/o 57,1 o/» popolna osemletka 2 1 4 20 25 39 22,0 °/o 27,5 »/o 42,9 o/o poklicna šola ali izpit za KV, VKV 4 3 9 35 63 52 21,1 «/o 38,0 ) daje v_ instituaonajnih okvirih 1 ibp.ral no-H em nkratičnp prp.dsfa vn¡Kkp~~rir7avp jjpT" tekal in še danes poteka razredni hr>j1 ki — ne glede na omejeiiost svojih' "neposrednih ciljev — daje za delavski razred in njegov celotni družbeni položaj pomembne rezultate; infcTlda SQ-Oiav te spremembe v političnih razmerjih sil v korist delavskega gibanja eden najpomembnejših vzrokov za »krizo liberalne države« — vzrokov za to, da se je burzoazija umaknila z načel^na katerih je~prej utemeljevala svojo politično dominacijo, in za to, da so v krizi njena prizadevanja, da bi v sistem državne organizacije vključili kar največ avtoritarno birokratskih elementov, pa tudi za popolno negacijo predstavniških institucij in političnih pravic in svoboščin v fašistični državi. Poznamo šteyilnjL^g2^"^inskeok^^činp. v Vatgrih — kakor je pisal Engels — org a n izlr a n J delavski "Tažr ed~~p ostane ^den izmed najpomembnejših branilcev instirucirin^prid.QhitevL-biir7na7rip. dp.mokracije_katerih sg_odkrito odreka samo buržoazija ah pa se odreka vsaj nekaterih njenih vplivnih funkcij. Tako vzroki kot učinki takšnega odnosa delavskega razreda do_prarl-stavniške države in institucij buržoazne politične predstavniške demo-kracije so zelo številni, zapletehi_in večpomenski, Prav na tej politični ravni so žbržne vse točke stikanja in točke razmejevanja, hudih spopadov in razcepov v delavskem gibanju in njegovih organizacijah. JEglitični sistem predstavniške liberalno-demokratske države ie s tem. tigje vpeljal splošno volilno pravico in svobodno sindikalno,in partijsko^ organiziranje, odprl možnosti tudi za ..politično artikuliranje interesov^, zatiranega delavskega razreda — še posebej njegovih najbolj neposrednih, vsakdanjih interesov (obseg delovnega dne, delovne razmere, osnovna socialna varnost). Legalen boj za te interese jejmel velikanski^ pomen za družbenopolitično aktiviranje vseh delov delavskega razreda, za povezovanje revolucionarne socialistične teorije ž množičnim gibanjem* za krepitev razredne zavesti proletariata in za spreminjanje proletariata iz »razreda po ggbi« V »rari-prl Ta sebe«. Organiziran nastop delavskega razreda na politični sceni, njegov vstop v idejno in politično življenje industrijsko razvite kapitalistične družbe sta odprla nove zgodovinske perspektive družbenega razvoja, toda tudi nova protislovja in probleme v delavskem gibanju in v samem delavskem razredu kot glavnem subjektu velike družbene transformacije. Razreševanje teh protislovij — ne samo v teoriji, pač pa tudi v praksi družbenopolitične akcije — je postalo integralni del sodobnega boja za socialistično preobrazbo družbe: delavski razred ne more preobraziti dražbe, ne da bi hkrati preobrazil tudi samega sehg^ s tem da obvlada protislovja v svoji lastni razredni biti in oblikah političnega organiziranja^? delovanja. Bo}) kp prihaja hoj delavskega ggreda v višjo ubrano fazo. bolj_ko dozorevajo objektivne potrebe^da^odidemo iz labirinta protislovij kap£ talističnega sveta, y.ostrejši obliki se kažejo tudi dileme, povezane z uresničenjem ključne Zgodovinske vloge delavskega razreda v utrjevanju poti k socializmu. = - Roza Luxemburg je v ostri polemiki1 zoper revizionizem Eduarda Bernšteina in njegovih privržencev dala enega najbolj reliefnih prikazov teh dilem, s katerimi se srečuje delavsko gibanje v boju za vzpostavitev politične dominacije delavskega razreda, za osvojitev države: »Svetovnozgodovinsko napredovanje proletariata do njegove končne zmage v resnici ni nobena preprosta stvar. Vga posebnost gibanja je v tem, da tu prvič v zgodovini same liudske množice proti vsem vlada-jočim razredom uveljavljajo svoio" voljo, teTvoljn p z m"*iij" postaviti .zunaj današnje družbe, izven te družbe. To vnljn pq si množice spet lahko oblikujejo le v nenehnem boju zoper obstoječi red, torej samo_v rijegovem~bkviru. Povezovanje širokih ljudskih množic s ciljem, ki presega ves obstoječi red, vsakodnevni hoji z veliko svetovno reformo. Jo je veliki problem socialdemokratskega gibanja, ki se mora dosledno na" vsej svoji razvojni pod preDijati Thed dverfla Skalajpa: med tem, da zapusti mhčzlcneTnaraVO, m med tem, da se odreče končnemu cilju, med tem, da se vrne v sektaštvo, in tem, da pade v meščansko reformistično gibanje, med anarhizmom in oportunizmom^« V vseh tigh_^rotjslovjiti in diIemah1_s~~Raterimi se srečuje delavsko gibanje (včerajln danes), zavzema~Qsrednje mesto kompleks odnosov deiavglfij-aTrffd-—država Xlj lahko delavski razred — katerega zgodo-jjipgv^ Tiff^ jp v.fcjii- da ea sama narava niegovega družbenega__polo-žaia sili v boi za dosledni nodružblienie procesa materialne reprodukcije dpižbenega iudjenja_=— danes prevlada univerzalne težnje etatizma, ki nastajajo iz tega, ker se zaradi vse ostrejših protislovij pirehodnega obdobja objektivno nujno podružbljenje najbolj pogosto kaže v obliki podržavljenja. Ta ključni problem je mogoče reševati na politični ravni, z razvijanjem in krepitvijo takšnih oblik politične organizacije družbe, ki bi, prvič, zagotavljale učinkovit demokratski nadzor progresivnih družbenih "ur nad' močnim politično-upravljavskim slojem in vsem zapletenim državnim mehanizmom^ in ki biT druejč^ omogočaleT~3a se v samem^He-mioEratškem procesu političnega odločanja povezujejo^(in presežejoj nasprotja neposrednih in dolgoročnih interesov delavskega razreda JrT drugih socialistično usmerjenih družbenih sil, da-bi ves delavski razred in nov zgodovinski blok, ki se formira okoli nieea._ postala resnično aktiven in odločujoči dejavnik.prijobvladov^niifcjt^itaiištiaiega--t^ž-benega sistema in kapitalistične razredne civilizacije sploh. »Osvojitev iffmokraciie« — ki ga Marx že v Komunističnemjnaniiestu opredeljuje ' kot nujni prvi korak v boju delay ¡¡k* ?,n rn7reda 7n njegovo družbena 1 Prevedeno po: Roza Luxemburg, Socialna reforma ili revolucija, BIGZ, Beograd 1976, str. 100. osvoboditev — jejjistveni del procesa socialistične preobrazbe družbe v vseh fazah tega procesa in v vseh konkretnih zgodovinskih razmerah^ katerih sela proces Politi&i&fr&lsfovniška. institucionalizadja interesov delavskega razreda,; vzroki in posledice Sistem pnlitično-predstavniških institucij in na njem utemeljena orga-nizacija državne oblasti je zgodovinsko območje, na katerem delavski razred začne boi in ea nadaljuje, boj za krepitev svojega političnega vpliva ir^ ga vzpostavitev svoje politične dominacije. Sodelovanje v poli-^čnem življenju vtakšnih razmerah delavskemu razredu vsiljuje potrebo, " da se tudi san) na poseben način pohtično organizira in da sprejme ustrezne oblike politične strategije in taktike.. S tem da se delavski razred zrašča v organizirano politično silo obstoječe družbenopolitične formacije^ se preden] postavlja — kot konkretno in nujno vprašanje njegovega celotnega družbenega položaja — vprašanje odnosa razreda do tistih družbenih skupin in poliitičn^^ institiirij in organizacij, stopajo njegove neposredne in dolgoročne inter^gž. in j3Qhtično artikuliralo niegovn vnljn. kot tudi do celotne organizacije predstavniške države, v katere okvirih iščejo in najaeio mesto za svoje delovanje tudi razredne organizacije pro!etariata; Kolikor bolj je sistem institucij in orga-riizaajTprek katerih razred uresničuje svojo politiko v okviru obstoječega reda, bolj zapleten in razvejan, toliko večje so možnosti za uspeh v volilnem in parlamentarnem boju, hkrati pa so večje tudi nevarnosti, da se zbirokratizirajo tiste strukture (partija, sindikat), ki profesionalno opravljajo predstavniške funkcije. Vodstvo in partijski aparat, pa tudi" giparat sindikata oblikujejo svoje posebne ožje interese, povezane s samo, funkcijo političnega posredovanja, in ti izpeljani, sekundarni interesi do-bffčT v vsakdanjih „političnih "tekmah, razdorih in kompromisih večji^ stvarni pomen in neposrednejši vpliv kot temeljni in avtgfl^jčni razredni iftteresi, Jti doživljajo proces reauciranja in predelave. Kpj>re za delavski razred, so te težnje osamosvajanja in odtujevanja »organizacijsko-pohticne vrhrije; stavbe « samega razreda (birokratizacije njenih organizacij) toliko močnejše,. ker gre za revolucionarni razred, za kat^f.^a jp državna oblast predvsem instrument sprennnigpja in ne instrument obran j ari j a obstoječih odnosov ^medtem ko vsaki birokraciji veliko bolj ustreza ta~druga funkcija), in ker je delavskemu razredu (mnogo bolj kakor drugim razredom, ki so se dvigali do vladajočega družbenega položaja) nujno potrebna trdna in močna politična organiziranost da bi s tem lahko nadomestil pomanjkljivosti svojega družbenoekonomskega položaja, ki ST- m""» opreti na nikakršen lastninski monopol, pač pa je ž njim v nenehnem konfliktu, celo tedaj, kadar je zasebno lastnino zamenjala državna lastnina. Politično-predstavniški mehanizem artikulacije interesov v liberalno-demokratski državi z nezadržno močjo vlečekpolitični institucionalizačiji pluralizma različnih parcialnih interesov, iudi pfriralizma interesov sa-mega delavskega razreda in njegovih posameznih deloy3 Tudi organizacij delavskega razreda, ki so prevzele logiko politično-predstavniškega sistema državne oblasti, so se med seboj zdiferencirale in specializirale in so na poseben institucfonalno-politični način izrazile posamezne_inte-rese delavskega razreda in njegovih različnih slojev ali celo posamezne aspekte teh interesov."Ekonomski in politični interesi, neposredni in dolgoročni interesi, interesi kvalificiranega in .nekvalificiranega, ~intelek-tualnega in ročnega dela so se med seboj podvajali, včasih so celo nepo-sredno nasprotovali načinom in institucionalniin oblikam svoje politične artikulacije. Na,tej podlagi se je razvil širok spekter oblik interesno-pgli-tičnega organiziranja delavskega razreda in mezdne delovne sile: strokovni in__industrijski sindikati, politična gibanja in revolucionarne in reformlstične partije, razna kulturna, športna in druga združenja, delavske^ zadruge in podobno. ' Politično-predstavniški pluralizem artikulacije interesov je znatno razširil podlago, na kateri se je začel delavski razred v celoti — ki je bil prej popolnoma brez pravic in je bil izključen iz »uradne družbe« — kazati in delovati kot organiziran in priznan dejavnik družbenoekonomskega in političnega življenja. Vendar j)a so tudi številne organizacije delavskega razreda — ki so bile v nekem smislu tudi same del strukture Dolitično-prRdstavnišk^ga sistema državne oblasti — ogrozili proces^ hirnlfrati7arijfi. značilni za družbeni sistem v celoti. V neka-terih primerih so te organizacije glede tega celo »vodile«.2 Posebni interesi profesionalnih politično-upravnih skupin v teh organizacijah in njihovega vse večjega birokratskega aparata so seveda silili v to, da §e_iz^ političnega artikuliranja in zastopanja določenih parcialnih interesov naredi monopol, nalcaterem bi se oblikovala vpliv in moč Heke~oFganl^!T~ cijervpTivTrrmoč njenega vodstva. To je prineslo s seboj grobo institu-^cionalizacijo številnih jnteresov istega razreda, umetno delitev in razcep med_njimi,_ne redko pa tudi rivalske odnose" med raznimi organizacijami, ki so prevzele nalogo, da bodo zastopale~te interese. Na podlagi takšne interpretacije sicer realno obstoječega pluralizma interesov de 1 avskega_ jjazieda^je^vzniknil, se fžtzvil in zakoreninif^so-cialdemokratski reformizem, ki je posebno močan še danes v nekaterih razvitih kapitalističnih deželah. Eduard Bernstein, nekateri njegovi privrženci in poznejši nasledniki so si prizadevali in si še prizadevajo, da bi ideološko in Jgoretično utemeljili in upravičili oportunisticno poli-"tiko socialreformizma_— ki zanemarja In politično negira dolgoročne ' Ni naključje, da je Robert Michels vzel_prav Socialdemokratsko partijo Nemčija njeno strukturo in politično prakso za glavni vir empiričnega »dokaznega materiala« v svoji tezi o nujpostL_feirQkiatske deformacije velikih političnih organizacij in oblikovanja vsemogočnih oligarhij na njihovem vrhu. —i zgodovinskeinterese delavskega razreda in sg odreka revolucionarnim ciljem boja delavskega gibanja. Da bi delavski razred dosegel poln uspeh v boju za svoje nepo-sredne in »otipljive« interess^za reforme, ki so možne in urešnič^ liive~v okviru obstoječega ^družbenega sistema, hi se. manda n^r^T" orlreri -figrnm ijiijptti in ^¡racijam ki ta sistrm prggifflajnjn k,i jihjp~ mogoče uresničiti samo tako, da sistem porušimo. Da bi torej delavski razred prek svojih organizacij (sindikatov in partij) dosegel vplivne položaje v mehanizmu političnega odločanja predstavniške države in da bi si zagotovil kolikor toliko ugodno državno politiko, mora brez zadržkov in pridržkov snreieti Prav to državo z vsemi njenimi institucijami, ki so zrasle na tleh kapitalistične družbe, sprejeti jo mora z_vsgmjJconservatjynimijn birokratsko-etatističnimi težnjami, ki so zanjo značilne na sedanji stopnji družbenega razvoja. Cgna^Jdjiaj bi jo plačali, da bi zboljšali položaj delavcev v okviru obstoječih mezdnih odnosov, hLtorej__hila v tem, da sprpjmpmn ptgv te odnose kot nespremenljivo stalnico proizvodnih odnosov in družbenih odnosov nasploh^ da se delavski razred in njegove organiia- ~ cije prostovoljno in za zmerom vključijo v sistem, ki navsezadnje temelji na izkoriščanju mezdnega dela. Politična cena Jakšnih kompromisov in odstopanj nL_bila nič manjša. Ukrepe državnega varstva nekaterih ekonomskih in socialnih pravic in interesov delavcev so morali plačati s tem, da so se sprijaznili s krepitvijo in z osamosvajanjem birokratskegadržavnega^apn-rata^ sprejeti so morali ta aparat takšen, kakršen je, in njegove težnje, da se vsili za nad vse pristojnega arbitra in tutorja nad družbo. S_tem, da so se socialno-demokratske stranke in sindikalne orga-mzaciie~povezovale 1 polmcno-jpredstavniško državo in z nienim parla-mentarnim sistemom, se je socialna podlaga obstoječega mehanizma oblasti sicer razširila" in formalno demokratizirala, toda hkrati je bil to vir nove ffiočpža^fatistjčiie ležfljč m za konstituiranje in utrditev" arbitrarne birokratske oblastlTnad družbo. Drzavno-birokratski aparat m njegovi politično izvršrtnTTrhovi so se" vse bolj osamosvajali in krepili, to pa ie"~povečalo nestabilnost in nepovezanost~v~političnetn življenju in v odnosih med glavnimi razredi in njihovimi zavezniki. V raznierah zaostrenih razrednih protislovij in visoke stopnje birokratizacije državnega aparata se je pokazalo, da so klasični instrumenti in klasične oblike parlamentarnega nadzora naH" neposrednimi nosilgi~ Politične oblasti krhki,^nezanesljivi in neučinkoviti,, prehod z demo-kratično-predstavniškiEoblik oblasti k avtoritarnim obhkam (vse do odkrite fašistične diktature) pa ni le mogoč, pač pa malone naraven. Žalostni konec socialno-demokratske weimarske fepublike, ki je brez "formalne prekinitve legalne" kontinuitete Tn~5rež~Bistvenih preobrazb dotedanjega birokratskega aparata «^prerasla« v totalitarni- Jašistjeal. vrežim, ki je tako rekoč čez noč uničil vse delavske razredne organi- zacije in vse njihove uspehe, ki so si jih priborile v politično-pred-stavniškem sistemu, je še zmerom veliki politični memento, iz katerega še niso naredili doslednih teoretskih in praktično-političnih sklepov. Koder pa »država blaginje« (sotialno-riemokratska različica predstavniške države, z razmeroma močnim položajem delavskih strank in sindikatov) ni doživela usode weimarske republike, je delavski razred neavomne materialne pridobitve in dosežke plačal s tem, aa se Je oa-reKei svoji revolucionarni vlogi in slehernemu odločilnejšemu pose-ganju v obstoječe ravnotežje razrednih sil. Odločno odrekanje sredstvom oborožene vstaje in revolucionarnega nasilja se je v daljšem obdobju spremenilo v odrekanje samim ciljem radikalne družbene preobrazbe, ki bi spremenila temeljne proizvodne odnose in odpravila mezdni položaj delavca. V vrsti dežela kjer vpliv socialne demokracije na delavski razred prevladuje ali je celo popolnoma dominanten, je za splošni družbeno-politični položaj značilno, da ni jasne vizije in programa za. nadaljnji družbeni ^agVoj^osnovne družbene množice, vključno z delavskim razredom, so politično pasivne in apatičner družbeni odnosi nomskim in političnim statusom guo. ^Delavski razred, organiziran kot driava< Revolucionarna marksistična teorija se ie morala prebijati med Scilo in Karibdo, o čemer je govorila Roza^ tuxemburg — mecTsocial-demokratslgm-j^fonnizmoj^ ki je hotel organizirano delovanje ome-jiti_in dokončno zatreti v institucionalne okvire politično-predstavniške liberalne države (v »kurnik meščanskega parlamentarizma«),3 in ultra-levičprskirnj, anarhističnim,; pojmovanji, ki so odkrivala usodno neskladje med osredotočenjem na temeljne cilje svetovnozgodovinskega revolucionarnega prevrata in zanemarjanjem vprašanja, kako naj se mobilizira in organizira tista družbena sila, ki je edina sposobna, da ta prevrat uresniči, to pa je delavski razred, razumljen v svoji družbeno-zgodovinski konkretnosti. Celotno izkustvo mednarodnega delavskega gibanja je napeljevalo k sklepu, da je vprašanje politične organizacije _ družbe;__vprašanje države, odločilni^člen v zapIefefi"gfirsktopu problemov, povezanih z ure~-sničenjem socialističnega prevrata v družbi. ^ staliSga" revolucionarnih ciljev proletariata je to vprašanje možno navsezadnje skrčiti na tole dilemo: Kako naj delavski razred obvladuje organizirano politično silo države kot nujen vzvod za odlooilerT nasilnj "jfošeg v obstoječi sistenTprol^VOUtiih (lastninskih) oanosov, toda obvla^ ciuje tako, da hkrati krči pot h končnemu izhodu iz okvirov državna organizacije družbe in s tem' povezane vladavine odtujenih političnih sil. _ > R. Luxemburg, Socijalna reforma ili revolucija, BIGZ, Beograd, str. 89. nad človekom in njegovo skupnostjo (kar dobiva svoj skrajni izraz v pojavu sodobnega etatizma). """"" Velik prispevek k teoretični osvetlitvi smeri in poti za razreševanje te dileme je dala Leninova znamenita študija »Država in revolucija«, napisana na sam večer pred" veliko oktobrsko revolucijo, ki je celotnemtf kompleksu odnosov med državo in delavskim razredom začrtala nove in zelo specifične zgodovinske koordinate. Lenin je menil, da teoretska dela Marxa in Engelsa (še posebno nekateri »pozabljeni« in zamolčani deli njunih analiz in sklepov) ter izkušnje pariške komune in dveh ruskih buržoazno-demokratskih revolucij " z zelo pomembno in saimostojno vlogo delavskega razreda dajejo zadosti elementov za odgovor na vprašanje, ki ga postavlja naslov"ijegovTftu?" dije, na vprašanje odnosa proletarsKe- revolucije do države. Niti »odprava« ah »razpustitev« države niti preprost prevzem birokratskega" aparata politično-predstavniške države iz rok poražene buržoazije! Zakaj tftko anarhistična kakor reformistično-oportunistična pot vaditi» ppjeT tarsko revolucijo k nujnemu porazu. Ediina revolucionarna rešitev problema odnosa delavsKega razreda do države je v tem. Ha «p ^gjn delavski razred »organizira kot država«. Uničujoči udarec, ki ga prole-tanat zada političnim institucijam stare družbe tako ni namerjen proti samemu obstoju države (saj je organizirana politična sila državeT hudo potrebna tudi delavskemu razredu), temveč proti birokratskemu uradniškemu aparatu buržoazne politično-predstavmške države, aparatu, ki je jedro »javne oblasti« v službi izkoriščevalskili razredov." Koncentrirana po]itična_sila države, ki jo proletariat postavi v službo svojih revolucionarnih ciljev, n^a biti sila samega delavskega razreda, samega »proletariata, organiziranega kot država«, ne pa sjla' slare ali nove osamosvojene birokratske mašinerije. »Proletariat, organiziran kot država« — to je ponavljajoči se motiv Leninove študije »Država in revolucija« kot pozitivnega političnega programa, ki ga mora delavski razred uresničiti, ko prevzame politično oblast. »Diktatura proletariata« in »odmiranje države« sta tisti kategoriji marksP stične politične teorije, v katerih se ta program najpopolneje izraža in zato zavzemata osrednje mesto v Leninovi študiji. Delavski razred lahko vzpostavi polno oblast (diktaturo proletariata) hrp? posredništva lg tutorstva birokratskega aparata (s tem, da spremeni profesionalne uradnike, brez katerih še ne more, v »skromno plačane nadzornike in knjigovodje«), samo če je Jiem^redna demokracija toliko razširjena, da omogoča prevladujoče sodelovanje vsega delavskega razreda in vsdGIe-lovnih lijidi—v političnem odločanju in samem izvrševanju oblasti (če se je torej začel proces odmiranja državi?). " Takšna neposredna demokracija, ki s svojo širino končno preseže zgodovinske okvire in meje parlamentarne demokracije in politično-predstavniške države, takšna država, ki zaradi tega, ker aparat državne oblasti nima več samostojnosti, sili nad družbo in »ni več država v pra-vem pomenu besede«^takšnojieposredno sodelovanje vseh delovnih ljudi v procesu političnega odločanja in izvrševanja oblasti, ki omogočala se vsi avtentični interesi delovnih ljudi svobodno in neposredno izrazijo v samem tem procesu — to je po Leninu pot revolucionarnega razre-ševanja protislovij med ožjimi in širšimi,- neposrednimi in dolgoročnimi interesi delavskega razreda in njegovih posameznih delov. _pp{ mteora-cije delavskega razreda_z drugimi sloji delovnega ljudstva^ politična vsebina zgodovinskega procesa družbenega osvobajanja dela. Toga politično-predstavniška institucionalizacija razrednih in drugih interesov (značilna za liberalno državo, ki temelji na podvojenosti javne oblasti in družbe) je vsebovala imanentno nevarnost, da se delavski razred podredi svoji lastnLbirokraoiji, sp; spnntann pnrajg v samih orga-nizacijah, ustvarjenih z« tP, fla—bi—zastopale- in branile interese mezdnega dela. Najboljše dokaze za to je dajala zgodovina delavskega gibanja — to so pojavi socialdemokratskega oportunističnega refor-mizma. S prevzemom oblasti bi se nevarnost birokratske dominacije večkrat povečala, če za novo oblast ne bi bila značilna tudi nova načela politične organizacije. Lenin je — držeč se logike Marxove analize pariške komune in projicirajoč v prihodnost izkušnje delavskih in delavsko-kmečkih sovjetov iz ruskih revolucij v letih 1905 in 1917 — razvil tezo, da je izhod iz birokralskgjdggeulice-saTTiri v revolucionarnem razširjanju demokracije, v čim hitrejši in cim doslednejši zamenjavi institucij in odnosov parla^ pntamB politiično-predstavniške demokracije z neposrednim demokra-tičnim sodelovanjem delavskih in kmečkih množic pri izvrševanju oblasti, v preobrazbi oblasti Vimenu delavskega razreda v oblast samega delav-skcga razreda. Takšna je bila neposredno pred Oktobrom Leninova vizija politične organizacije prihodnje socialistične družbe. Toda ta Leninova predvidevanja se niso neposredno zgodovinsko potrdila v razvoju sovjetske države, rojene v viharju oktobrske revolucije. V tej revoluciji, ki je ubrala zelo specifična pota, ni prišlo do mednarodnih okoliščin in pogojev, s katerimi je zdaj eksplicitno, zdaj implicitno računala Leninova analiza (zmaga revolucije v vrsti najbolj razvitih evropskih dežel, predvsem v Nemčiji), izjemen pomen pa so dobili nekateri momenti, ki jih ta analiza ni neposredno pretresala. Gre^ predvsem za odnos med_delayskirn razredom in njegovo politično avantgardo v razmerah, ko revolucija zmaga v deželi z razmeroma maloštevilnim delavskim razredom in z~ neugodnim splošnim odnosom med raz-"" rednimi silami, in za realni družbenoekonomski položaj delavstva v situaciji^, ko so proizvajalne sile hudo poškodovane ali uničene,^ko vlada gospodarska zmeda in ko_Ž6--"»f" ^^^ni 1gctn'nglf' m"n"p"l dobi izrazito toge in izključne_oblike, ki dušiio komaj rojene začetke delavskega sodelovanja pri upravljanju^.^-- Prvine novega pojmovanja odnosov med partijo, državo in razredom; boj protislovnih teženj Narava nove državne organizacije, v kateri partija prevzema ključne funkcijg neposrednega uoravliania z državo in se tako tudTšama zraste ¿"državnim aparatom, ie morala nujno dobiti tudi svoi teoretski izraz in opravičilo.^ Ideološka koncepcijami je nastala na tej podlagi, je bila odmik odjmarksistične teorije države,.četudi se je hotela utemeljiti na marksizmu. Ta koncepcija je imelaT tri_glavne oporne točke^fVvfl točka je bila institucionalizirani in celo z zakonom zavarovani poEHčni mo-popol partije glede izražanja in razlaganja zgodovinskih interesov delav-_ Skega^ razreda kot njegovih edinik avtentičnih interesov. Na tem monopolu je ideološko temeljila legitimnost enopartijskega sistema politične vladavine in oblast partijskega aparata nad delavskim razredom. Državni lastninski monopol in ustrezne oblike etatisticnega upravljanja s proizvodnjo in razpolagama s presežnim delom so dajali tej oblasti partiisko-državnega aparata se posebno Strmo in popolnost. {Druge} bistvena točka v koncepciji »partija — država« je poudarjeni notnmil monopolizem partijske organizacije, mr>"f»pnli;^m, ki ga razlagajo in upravičujejo z enotnostjo in neprotislovnostio interesov in temeljnih družbenih aspiracij delavskega razreda kot družbenega substrata partije, pa tudi s homogenostjo celotne socialne strukture družbe, v kateri je odpravljena privatna lastnina proizvodnih sredstev. Hkratfpa" se ta monopolizem, ki temelji na predpostavljeni skladnosti in harmoniji vseh legitimnih družbenih interesov, stalno na novo vzpostavlja in vsiljuje kot osnovna norma političnega življenja tako v partiji kot v celotni družbi (fretj^ točka koncepcije monolitne strukture političnega sistema za-devaodnos med institucijami in organizacijami, ki sestavljajo ta sistem in imajo v njem stalne funkcije/Te institucije in organizacije si delijo kompetence in naloge, med njimi pa vlada tudi jasno uveljavljen hierarhični odnos. Iz temeljne postavke o nespornem in absolutnem primatu zgodovinskih interesov delavskega razreda, katerih nosilec ie njegova "politična avantgarda, izvira — na lavni imtituuuualBe~organizacije političnega sistema — nespodbiten primat partije, predvsem pa njenega poli-^ tičnega vrha glede na državno strukturo v ožjem pomenu besede in glede na vse druge politične institucije in organizacije (sindikati, druge družbenopolitične organizacije). Ker so vsi_drugi deli političnega sistema v položaju, da rabijo kot transmisija za uresničevanje politike partije, zaradi tega spremenijo svojo naravo in vlogo. Kolikor je v praksi njihova transmisijska vloga bolj-poudarjena, toliko" manj lahko te organizacije in institucije avtonomno opravljajo tiste funkcije, ki so v drugem političnem kontekstu zanje lahko primarne: da rabijo kot kanali neposrednega demokratičnega vpliva od spodaj ali (če so državni organi) da so v neki meri odprte za te vplive in jih lahko absorbirajo. Čim bolj se sistem transmisijskih odnosov krepi s tem, da partijske smernice in direktive od zgoraj postajajo glavni ali celo izključni impulzi, ki določajo smer dejavnosti državnih organov in njihove konkretne ukrepe, tem bolj se atrofira sistem neposredne demokratične komunikacije družbene baze z organi državne oblasti na raznih ravneh. Izostreni posluh in senzibilnost birokratskega aparata za želiejn navo-dila od zgomj~(iz~naire]enih~partijskih instanc) se povezujeta s popolno 5gffiftoStjcriiF neobčutljivostjo tega aparata za spodbude in zahteve^ od spoaaj, iz delavsKeTnToneČke množice»^ navadnih državljanov. Razne oblike neposrednega izražanja in sodelovanja delovnih ljudi pri odločanju in upravljanju — splošni zbori v tovarnah in naseljih, sveti. kom^_ sije itn. — zgubljajo naravo in vsebino, ki ju jim je dajala revolucionarna iniciativa množic, in se spreminjajo v prazne forme in rituale, s katerimi se, zvečine neuspešno," pnkriva~~pasivnost osnovnih delovnih množic in njihova dejanska izključenost iz javnih zadev. Monopolne oblike izražanja interesov delavskega razreda in njihova groba partij-sko-državna institucionalizacija_ v praksi pripeljejo do birokratskega "tutorstva nad delavskim razredom, saj delavski Razred v takem sistemu oblasti nima možnosti, da v resnično demokratičnem procesu odločanja in upravljanja sam izrazi svoje opredelitve in interese v njihovi dialektični zapletenosti, raznovrstnosti in polnosti. Na tej pasivizaciji in nemoči osnovnih delovnih množic raste arbitrarna in komajda s čim omejena oblast partijske in državne birokracije in poteka njuno zraščanje v enoten sistem avtoritarnega upravljanja z vsemi področji dela in ustvarjanja na vseh področjih družbenega življenja. Iz že_omenjenih razlogov so se takšne regresivne težnje spreminjanja oblasti v imenu delavskega razreda v birokratsko oblast nad njim začele uvgljavljati že v prvih letih mlade sovjetske države in so ogrožale velike demokratske pridobitve zmagovite revoluciie. Nekateri vodilni ljudje v boljševiški partiji, predvsem sam Lenin, so se zavedali, kam bi lahko pripeljala zmaga teh birokratskih teženj,'ki so se porajale v državnem aparatu in v partiji, in zato so začeli zvoniti k preplahu. Vendar pa so se_pogledi na to, kako naj bi obvladali prodirajoči birokratizem, precej razlikovatijn so si bili celo nasprotni, zata-Je prišlo dcT spopadov v vrhu partije in do zaostrenih frakcijskih bojev (spopad m obračun z »deTavslio opozicijo« itn.). Lenin je bil trdno prepričan, da mora_partija v razmerah državljanske vojne, gospodarske zmede in hudega pritiska malomeščanske, maloposestniške stihije brezpogojno držati neposredno v svojih rokah vsp. niti državne ofrlas^i. vendar je hkrati zagovarjal stališče, da je zavesten ip m-franiTii-fin frnj p™*; T^r^jj P.na jjftined najpomembnejših nalog partije kot avantgarde oslabljenega in utrujenega delavskega razreda. Zatose je zavzemal za dve osnovni liniji delovanja., (^Ena jinija je bila preprečevanje — odločno ideološko in politično .prekinjanje — sproženih procesov zraščanja partije z državnim aparatom. Partija uporablja dižavo kot nujno sredstvo, hkrati pa ohranja razdaljo do državnega uradniškega aparata, budno spremlja in kritizira njegovo delo in organizira, razsvetljuje m spodbuja množice delavstva in siromašnega kmetstva, da postajajo nosilci te kritike prek sovjetovT prek »kombedov«,4 prek mitingov in zborov, na katerih se v duhu revolucionarne tradicije Oktobra neposredno kažejo in izražajo njihova občutja in zahteve. /Druga)inija je bilo odločno zavračanje vseh koncepcij organizacije sovjetskeoblasti- ki so eksplicitno ali implicitno temeljile na poenostavljenem enačenju delavskega razreda in »delavske države«, iz česar so*" sklepali na to, da se"kompleksni delavsla razredni interesi ne~ujemajo" apriorno samo s tekočo državno politiko, temveč tudi s konkretnimi ukrepi in postopki državnega uradniškega aparata pri uresničevanju te jjolitike. Lenin je menil, da so takšne koncepcije zanesljiva ideološko-politična podlaga za fetišizacijo države^ za razglašanje nedotakljivosti"" državne politike in njenih neposrednih nosilcev v imenu »višjih« interesov delavskega razreda in socializma. Tega pa ni bilo mogoče dopustiti. Državi takšni, kakršna je, ko ima v bistvu heterogeno socialno-razredno podlago in že izražene birokratske deformacije, ni bilo mogoče priznati statusa univerzalnega zastopnika in pristojnega razlagalca interesov delavskega razreda, ker bi bil s tem njen aparat zunaj dometa neposred-no-demokratične kritike in nadzora. Nasprotno, delavski razred bi moral biti tako organiziran, da bi lahko uspešno branil svoje interese zmerom, kadar na njegova pleča In na pleča njegovih posameznih delov nalagajčTpreveliko breme, kadar so ogroženi njegovi materialnfinteresi ali pa se v tej ali oni obliki vzpostavljajo neke oblike že preseženih mezdnih odnosov. Prav zaradi tega bi morala hudo pnmp.mhna samostojna vlnpa pripasti sindikatu kot najpomembnejši obči organizaciji vsega delavskega razreda. Nekateri posebni interesi delavskega razreda in njegovih posameznih delov, ki so posebej pomembni na neki stopnji družbenega razvoja, bi se morali uveljavljati prav prek te organizacije. To velja predvsem za varstvo delavskih pravic in zahtev proti arbitrarni oblasti in možnim birokratskim zlorabam »delavske države« in za »šolanje« ce-~ lotnega dftlavskt»ga rM/rrtli4 vseli rielaVCeV. vseh delovnih ljudi za~\ upravl janje ^gospod arstvoin_in z vsemi drugimi področji družbene sku~ 1 Kombedi — komiteji vaške revščine, ki so jih ustanavljali v boju za obrambo sovjetske oblasti pred pritiskom bogatih kmetov (kuISkov) in pred njihovim sabotiranjem ukrepov sovjetske ekonomske politike. nosti — za komunistično samoupravljanje.5 Lenin je torej hkrati z idejami o vodilni vlogi revolucionarne partije, vlogi, ki jo partija uresničuje s pomočjo" zapletenega mehanizma političnih transmisij, energično žago-» varjal stališče o nujnosti institucionalnega pluralizma v izražanju interesov delavskega razreda proti avtoritarnemu monolitizmu nekega vseobsegajo-čega sistema državnega upravljanja s celotnim družbenim razvojem. Toda splet izjemno neugodnih okoliščin in težav, s katerimi se je morala spopadati sovjetska republika v prvih letih po oktobrski revoluciji, ni bil edini vir, iz katerega so težnje birokratizacije črpale svojo moč in obstojnost. Sam državno-lastninski monopol — kije nastal z ekspro-priacijo kapitalistov in drugih posestniških razredov.— je določil taksen jij? odnosov med osnovno množico delavcev in njihovimi »političnimi predstavniki^ (novgga politično-upravnega sloja v državi in partiji), da so se iz teh odnosov nenehno porajale, obnavljale in potencirale težnje vzpostavljanja birokratskega tutorstva in oblasti nad delavskim razredom. V novih proizvodnih odnosih, temelječih na državni lastnini pjoizvodnih sredstev, so se ohranili elementi državno-mezdnega položaja združenega dela, to pa je bil glavni in stalni vir družbenoekonomske in politične moči birokracije, partijske in državne. Ponovna uveljavitev koncepta odmiranja države: samoupravna deetatiZacija globalne družbene strukture To, da so birokratsko-etatistične deformacije nastale in se bolj ali manj zakoreninile v nekaterih deželah, kjer so že odpravili kapitalistično ureditev, še ne daje podlage za sklep, da je tisto, kar bi lahko bilo socialistično v ekonomski in družbeni strukturi teh dežel že dokončno zatrto in likvidirano in da so pota nadaljnjega družbenega razvoja zaprta. Upoštevati moramo, da so v vseh tistih deželah, kjer so odpravili kapitalistični red, v zadnjih nekaj desetletjih, v Sovjetski zvezi pa v~o5- s Te ideje o politični organizaciji sovjetske družbe v najzgodnejšem obdobju njenega težavnega prizadevanja in boja za obstoj je Lenin razvijal v več delih, ki jih je napisal med 1918 in 1922. Najizrecneje govori o tem v znanem in pogosto navajanem posegu na zasedanju delegatov V1IL kongresa sovjetov 30. decembra 1920. Lenin kritizira brošuro Trockega »O vlogi in nalogah sindikatov« in se še posebej zadržuje pri vprašanju narave sovjetske države in pri posebnih nalogah sindikatov pri varstvu materialnih in duhovnih interesov delavskega razreda: »Iz njegovih (Trockega) stališč izhaja, da sindikati v delavski državi nimajo naloge, da varujejo materialne in duhovne interese delavskega ra reda. To je napaka. Tovariš Trocki govori o ,delavski državi'. Dovolite, to je abstrakcija. Ko smo 1917. pisali o delavski državi, je bilo to razumljivo; ko pa nam zdaj govorijo: ,zakaj varovati, pred kom varovati delavski razred, ko buržoazije ni, ko je država delavska' delajo očitno napako. Ni popolnoma delavska, prav v tem je stvar... Naša država pravzaprav ni delavska, temveč delavsko-kmečka — to je prvo. Iz tega pa zelo veliko izhaja ... Toda ni samo to. Iz našega partijskega programa se vidi ... da je država pri nas delavska z birokratskimi deformacijami .. . Naša sedanja država je takšna, da je vsesplošno organizirani proletariat dolžan, da se varuje, mi pa smo dolžni, da te delavske organizacije izkoristimo za varstvo delavcev pred njihovo državo in za varstvo naše države s pomočjo delavcev ... Znati moramo izkoristiti ukrepe državne oblasti za zaščito materialnih in duhovnih interesov vsesplošno združenega proletariata pred to državno oblastjo.« Prevedeno po: Lenin, Izabrana dela u 16 tomova, tom 14, Kultura, Beograd 1960, str. 155—157. o dobju, daljšem od 50 let, dosegli velikanski razvoj proizvajalnih sil- da _ se je hkrati_s tem številčno množil, krepil, kulturno in tehnično dvigal^/1 delavski razred. Zaradi tega birokratske metode organizacije nTupfaV= ljanja zgubljajo svojo materialno, podlago in se-očitno preobražajo v za^(C~P/ voro_družbenega razvoja. Spremembe v materialni strukturi družbe^ v notranjem odnosu sil, težijo k temu, da bi se izrazile tudi v političnem življenju in nujno dobivajo vse večji posredni in neposredni vpliv. Vse bogatejše in vse raznovrstnejše izkušnje pri graditvi socializma vedno znova potrjujejo marksistično pojmovanje, da je bistveni pogoj za napredovanje k socializmu takšen razvoj proletarske države, ki omogoča vse svobodnejše delovanje socialističnih družbenih sil. V tem smislu tudi ¡program ZKJ določa Vlago socialistične dfg&ve t&k61eS>Zave-dajoč se, da dokler obstoii država, niso odstranjene tudi nevarnosti, da dobi samostojno moč in da g tem zaostri nekatera protislovja socialističnega razvoja in jih spremeni v antagonistična protislovja —.Zveza Tromumstov meni," da bo imela v sodobni socialistični razvojni lazi Jugoslavije država pozitivno vlogo, kolikor se bo sama razvijala v takšen demokratičen mehanizem, skoz katerega se bodo izražali in usklajevali mteresi__osnnvniii socialističnih dejavnikov, pxr>i7vajalrar delovnega kolektiva, komune in družbe kot skupnosti proizvajalcev^Vloga državelx) progresivna, kolikor se bodo lahko protislovja, ki nastajajo .¡)a tej nsnpyi, demokratsko razreševala^ne da bi na eni strani omejevala samostojnost socialističnega proizvajalcaln njegovo ekonomsko in družbeno iniciativo", in ne da bi na drugi strani dopuščala, da se nujna protislovja razvijajo v anarhistično stihijo_in v antagonistične spopade, ki bi vodili k podiranju osnov socializma.«6 Odmiranje države je torej naravni zgodovinski proces, ki spremlja razvoj socialističnih in komunističnih družbenih odnosov. Bistvo odmi-ranja~države je v tem, da zginia tista pregraja, ki v vsaki razredni družbi ločuje aparat javne oblasti od družbe, in da upravljanje s skupnimi zadevami prehaja vse bolj na organe "družbenega samoupravi]anjITlako V gospodarstvu kot na drugih področjih življenja. Lenin je, zvest Marxu, že pred oktobrsko revolucijo postavil tezo,_ da je odmiranje države tista odločilna točka, na kateri se revolucionarni marksizem odločno razhajaTna enT strani z vsemi konservativno-biro-kratskimi tokovi in težnjami v delavskem razredu, ki vse po vrsti fetiši-zirajo državo, ko ji namenjajo vlogo glavnega dejavnika v procesu socialistične graditve, na drugi strani pa z vsemi tokovi liberalistične in anarho-libera'ifltirn" ^meritve, katerih skupni imenovalec je iynorjranje nujnih državnih funkcij „in mehanično (ne pa dialektično) postavljanje države v nasprotje s samoupravljanjem." podlagi že znanih stališč marksistične teorije, pa tudi na podlagi prvih praktičnih izkušenj, ki jih je dalo uvajanje delavskega samouprav- • Program Zveze komunistov Jugoslavije, Kultura, Beograd 1948, str. 152. ljanja, Program ZKJ, ki smo ga sprejeli pred malone 20 leti, vsebuje nekaj zelo pomembnih strani, ki govorijo o vprašanju države in njenega odmiranja. Eno izmed poglavij v Programu ima naslov »Proces odmiranja države«^ drugo pa »Dve škodljivi težnji v graditvi države.«. O anarho-liberalističnem podcenjevanju države in o njegovih napadih na socialistično naravo ~države Frogram pravL da" vodijo k »političnemu razorože-vžpju delavskega razreda in socializma^ pred sovražnikom socializma in zaostalo zavestjo, ki je v našem družbenem življenju še resna sila«. O etatističnem abso1iitiyiraniu^doge^jr7ave pa Program pravi, da »likvidira neposredni družbeni vpliv delovnih ljudi na politiko državnega vodstva« in da »vodi k birokratizmu^ k ločevanju vodilnih sil od delovnih množic, k deformacijam socialističnega razvoja in zaostrovanju notranjih nasprotij«.7 Odmiranje države ima progresiven pomen in realna zgodovinska tla pod nogami samo, če ga razumemo in uresničujemo kot neločljiv sestavni del, izraz in rezultat osnovnega revolucionarnega procesa socialistične epohe — družbene osvoboditve dela. To pa pomeni, da se družbeno bistvo odmiranja države ne omejuje na preprosto odpravo sleherne državne organizacij^ ali na zaporedno ugašanje vseh njenih funkcij^ £ae pa vključuje korenito spremembo njenih funkcij in njenega mesta glede na družbo in njen razvoj.___ Kolikor bon samoupravno organizirani delavski razred oj o- goje, sredstva in rezultate svojega dela, toliko večje so zgodovinske možnosti-in potreba, da se od družbe odtujena političnasilajiržave ponovno spoji z družbo'~kot potgnca samega združenega dela — kot oblika, v kateri združeni delovni ljudje uresničujejo upravljanje s splošnimi družbenimi zadevami. Takšna država ni razredno nevtralna in ni brez sredstev za organizirano nasilje, jepa neposredilfl v~srnZbi razreda In je z vsem svojirff družbenim pol&žajem in z vso svojo dejavnostjo usmerjena k odpravljanju razredov in razrednih razlik. T*iflf « lcatom ta Hr»ava ra7prila^a pa ne rabi nikakršnemu birokratskemu monopolu odločanja in upravljanja v imenu družbe, pač pa rabi ustvarjanju in zagotavljanju pogojev za vse svobodnejše delovanje ljudi v združenem delu, za vse bolj spro~ ščeno in vse manj posredovano uresničevanje njihovih družbenih teženj in potreb. V sedanji fazi razvoja jugoslovanske družbe moramo na problematiko države gledati predvsem s stališča njene funkcije pri graditvi samoupravljanja kot celostnega sistema družbene organizacije. »V naših razmp.rah na držalo jte-moremcLgledati skoz kategorije^Jci so značilne za buržoazno meščansko družbo, pač pa v tunKcni no viti 'samoupravnih snrialističnih prniTvoriniTTTiHnnsnv . . . Boj 7? ra/vnj samp- ro države. ' Program ZKJ, Kultura, Beograd 1958, str. 123. ki se mora v vse večji meri povezovati z neposrednimi in zgodovinskimi nalogami delavskega razreda.«8 Tisti trenutek, ko bo zaradi takšnega mehanizma komunističnega samoupravljanja država postala popolnoma odveč, je še zmerom v daljni prihodnosti. Vendar pa nam vsaka zmaga socialističnih odnosov in teženj na notranjem in na mednarodnem področju ta trenutek vse bolj približa. 8 Platforma za pripravo stališč in sklepov X kongresa ZKJ, Izdavački centar, »Komunist«, Beograd 1973, str. 88. t KIRO HADZI VASILEV Politični sistem delavskega razreda in nacionalni odnosi i Ko stopi delavski razred na čelo družbe kot vladajoča in vodilna sila, mora veliko pozornost posvečati zlasti vprašanjem nacionalnih interesov in nacionalnih odnosov. Ta vprašanja so posebej pomembna za dežele z večnacionalno sestavo, ni jih pa moči zanemarjati tudi v deželah, ki so nacionalno homogene; pri teh so ta vprašanja pomembna zlasti tedaj, ko oblikujejo svoja izhodišča za urejanje političnih in drugih (v sodobnem svetu vse bolj pestrih in razvitih) odnosov z drugimi deželami in narodi. Razen tega pa so dežele s homogeno nacionalno sestavo v manjšini ah so izjeme. Če imamo pred očmi tudi to, da delujejo danes zakoniti procesi vse širšega in trdnejšega povezovanja med deželami in narodi, da prihaja do vse širših in množičnih migracijskih gibanj (ki so v prvi vrsti posledica razvoja proizvodnih sil in mednarodne delitve dela), lahko zanesljivo trdimo, da postaja to vprašanje za večino dežela in narodov vse bolj pomembno. Je namreč realnost, ki se vse močneje uveljavlja ne glede na družbeni sistem posamezne dežele. Vzporedno s tem, ko delavski razred gradi svoj družbeni in politični sistem, vprašanja nacionalnih odnosov ne Zgubljajo, marveč pridobivajo pomen. Sicer so bila in so še danes v delavskem gibanju oziroma v nekaterih socialističnih deželah tudi drugačna pojmovanja in ocene, vendar jih praksa in teoretične raziskave niso potrdile. Nastanek in razvoj delavskega razreda sta organsko povezana z začetkom in razmahom industrijske revolucije. Ta zgodovinski proces si ustvarja najbolj primeren družbeni okvir v naciji kot zgodovinsko novi in kompleksni družbeni skupnosti ljudi. Hkrati pa ta proces že od svojih prvih razvojnih faz v svetu kot svoj družbenoekonomski temelj zakonito poraja kapitalistični sistem — s tem pa tudi buržaozijo kot vladajoči razred nacije. Ze samo to, da so se porajali, razvijali in dozorevali delavski razred, buržoazija in nacija hkrati in med seboj organsko povezani — nas navaja k podrobnemu razčlenjevanju in raziskovanju njihove biti, interesov in odnosov. Vsega tega v tem prispevku ne moremo obravnavati, moramo pa opozoriti na nekatera bistvena dejstva. Pravica naroda do samoodločbe in načelo suverenosti nacije, ki se izraža v njenem konstituiranju v suvereno državo, sta se zgodovinsko pojavili kot zahtevi buržoazije in kot paroli buržoazno-demokratičnih revolucij. Buržoazna nacionalna ideologija pa je pri mladem in nedozorelem delavskem gibanju kmalu naletela na nekatere negativne odmeve: vsa ta gesla o naciji, nacionalni suverenosti in nacionalnih interesih naj bi bila samo krinka buržoaznih razrednih interesov, ukana buržoazije, s katero bi rada prikrila razredna nasprotja in otopila razredni boj. Taka pojmovanja so bila sicer napol točna, vendar enostranska: čisto pravilno so opozarjala na to, da buržoazna ideologija manipulira z nacionalnimi interesi, vendar pa so prezrla ali pa napačno razlagala njihov objektivni smisel in pomen prav za delavski razred in druge delovne množice. V zgodnjem obdobju razvoja delavskega gibanja so bila taka pojmovanja močno razširjena in so se v dobršni meri ohranila vse do današnjih dni. Danes je seveda skoraj odveč dokazovati, kako pomemben je boj za nacionalno svobodo in neodvisnost za sleherni delavski razred in njegovo gibanje. V razmerah nacionalne podrejenosti ne moreta ne narod ne njegov delavski razred odločilneje napredovati v zgodovinskem razvoju, ne moreta uveljaviti in razreševati svoje temeljne razredne, družbene in politične notranjenacionalne problematike. Zato je v takih razmerah osvoboditev iz nacionalne podrejenosti ne le obči nacionalni interes, ki se mora nujno izraziti kot narodnoosvobodilni boj, marveč tudi glavna vsebina revolucionarnega razrednega boja delavskega gibanja. Če je — in kolikor je — to tudi interes nacionalne buržoazije (zgodovina pa nas uči, da ni vedno tako, zlasti pa, da za to obe strani nista enako zainteresirani), objektivni interes delavskega razreda za izbojevanje nacionalne svobode in suverenosti zaradi tega ne sme pojenjati ali celo ugasniti. Nasprotno: tak boj je vedno in povsod, kot je ugotavljal tudi Lenin,1 brezpogojno v interesu velike večine naroda, se pravi delavskega razreda in drugih delovnih množic v mestu in na vasi; odnos buržoazije do tega problema ni vedno enak, ravna se po tem, ali bo ta boj utrdil ali omajal njen vladajoči položaj v naciji. Zgodovinska praksa nas uči, da se mora v enakem razmerju, kot pojenjuje aktualnost kapitalističnih odnosov in vladajoče vloge buržoazije, zvečevati vloga delavskega razreda na čelu boja narodov za njihove nacionalne interese, za njihovo nacionalno svobodo in neodvisnost. V tej akciji se potrjuje kot sila, ki vodi ta boj brez omahovanja in ki je edina sposobna, da ta boj pripelje do konca. V našem času je vse več primerov, ko pretežni del buržoazije v trenutkih najtežjih preskušenj narodovega boja za svobodo in neodvisnost zdrkne na pot bolj ali manj odkrite 1 Primerjaj: Lenin, Izbrana dela, Kultura, Beograd 1960, zv. 8, str. 295. nacionalne izdaje, posebej če ta boj nakazuje spremembo razrednih odnosov v korist delavskega razreda in delovnih množic nasploh. V zgodovinskem razvoju prihajajo namreč posebni interesi buržoazije nujno v vse večje nasprotje s temeljnimi nacionalnimi interesi in postopno zazija med temi interesi globok prepad. Hkrati se razredni interesi delavskega razreda in globalni nacionalni interesi vse bolj pokrivajo in postajajo zakonito vse bolj identični. Če bi hotela buržoazija ravnati v skladu z nacionalnimi interesi, bi se morala odpovedati svojim razrednim interesom, se pravi sama sebi; delavski razred pa prav z doslednim bojem za nacionalne interese uresničuje hkrati svoje razredne interese — in obratno. Poleg tega pa utrjevanje in širjenje ekonomskih, družbenih in kulturnih vezi med narodi terja take medsebojne odnose, v katerih bo moči učinkovito premagovati razlike in protislovja njihovih interesov na temelju medsebojnega spoštovanja, suverenosti in enakopravnosti vseh narodov — kar je tudi bistvo internacionalizma. Objektivna zahteva po razvoju nacij in njihovih odnosov postaja že nepogrešljiv element samih nacionalnih interesov slehernega naroda. Sama po sebi nas opozarja na vse večjo nezdružljivost buržoaznih razrednih interesov z nacionalnimi interesi. Zaradi monopolistične narave buržoazije tej ni dano, da bi interese drugih narodov obravnavala v duhu popolnega razumevanja in spoštovanja njihovih pravic, to pa velja tudi za njen odnos do interesov največjega dda delovnih množic v lastnem narodu. Ne more postati resnični nosilec nacionalne enakopravnosti, ker je že sama po sebi, po svoji družbeni naravi povzročiteljica zaostrovanj mednacionalnih nasprotij in konfliktov. Monopolizem buržoazije se v nacionalnih odnosih nujno izraža — kadarkoli ji to dovoljuje razmerje sil — kot »nacionalni« monopolizem oziroma hegemonizem. Pri tem naj ugotovimo, da to ni značilno samo za buržoazijo, marveč tudi za vsako drugo sodobno monopolistično družbeno silo. Tudi etati-stični in tehnokratski monopolizem se na področju nacionalnih odnosov oblačita v nacionahstično-hegemonistično suknjo. Tudi ta dva monopolizma sta vir zaostrovanj protislovij med interesi posameznih narodov, vzrok za resne probleme in spopade v mednacionalnih in meddržavnih odnosih. In tudi dosedanja — čeprav relativno kratka — zgodovina socialističnih držav in njihovih medsebojnih odnosov nas opozarja na nekatere zelo poučne pojave in resne probleme. Šele v razmerah, ko se bo svobodno združenim proizvajalcem posrečilo zajeziti vse pomembnejše pojave in težnje monopohzma, ko bodo neposredno obvladovali vse glavne tokove in vzvode družbene reprodukcije in nacionalne politike — bodo dobili resnični nacionalni interesi popolnoma avtentičen in političen izraz, načela o samoodločbi, suverenosti in enakopravnosti narodov doslednega nosilca, nacionalna protislovja in nacionalni odnosi pa resnično demokratično in socialistično rešitev. Tako moramo razumeti tudi misel Marxa in Engelsa v Manifestu komunistične partije: »Toliko, kolikor bo odpravljena eksploatacija enega individua po drugem, toliko bo odpravljena eksploatacija ene nacije po drugi. Z nasprotjem razredov znotraj nacij(e) odpade sovražno stališče nacij med seboj.«8 Nasprotja med razredi ter eksploatacija človeka po človeku pa bodo odpravljeni šele tedaj, ko bodo svobodno združeni delavci premagali tudi zadnje pomembnejše ostanke čisto razrednih oziroma etatističnih, tehno-kratskih in drugih oblik odtujevanja ekonomske, družbene in politične moči, ki se kažejo v posebnem privilegiranem položaju nekaterih družbenih sil in skupin pri razpolaganju s sredstvi, pogoji in rezultati dela delavcev. Kolikor so ostanki takšnih monopolov trdovratnejši in vplivnejši ali če celo prevladujejo, toliko močneje bijejo v oči tudi razredna in nacionalna nasprotja. Seveda pri teh nasprotjih ne gre vedno in povsod za to, kako jih vodilne družbene sile ocenjujejo, marveč so predvsem stvar objektivnih pogojev in razmer, stopnje razvoja in zrelosti delavskega razreda in njegovega gibanja, odnosa sil v družbi in v širših mednarodnih okvirih itn. Potemtakem v tem primeru ne gre za nekakšno politično ocenjevanje stanja v posameznih deželah, marveč za sámo realnost težavnega procesa socialistične preobrazbe, v kateri ni vse pozitivno in napredno, marveč prihaja tudi do negativnih in nazadnjaških pojavov; tako stanje seveda terja, da prodira marksistična misel kar najgloblje v te zapletene dialektične realnosti, da jih kar najbolj celostno in kolikor mogoče natančneje razčlenjuje in pojasnjuje. Če parafraziramo misel Marxa in Engelsa o tej problematiki, lahko sklepamo, da dejavno uresničevanje stvarne suverenosti in enakopravnosti nacij, celostno in brezpogojno spoštovanje teh načel, razvijanje skladnih odnosov in sodelovanja med narodi na podlagi teh načel določa visoka stopnja zrelosti socialističnih družbenih odnosov, da je to pogoj za njihovo uresničevanje. In nasprotno: resnejši problemi in spopadi v nacionalnih odnosih v posameznih socialističnih državah in med njimi že sami po sebi pričajo, da z razvojem socializma ni vse v najlepšem redu. Če lahko šele delavski razred v razmerah svobodnega združevanja dela dokončno razreši problem nacionalnih odnosov ter jih odpravi z dnevnega reda, potem je seveda razumljivo, da imajo ti problemi za delavski razred mnogo večji pomen kot za katerokoli drugo družbeno silo, da mora delavski razred temu problemu posvetiti največjo pozornost, da se ga je dolžan lotevati z največjo skrbjo in doslednostjo za njegovo demokratično socialistično razrešitev. Glede na zgodovinsko perspektivo postaja kompleks nacionalnih odnosov najbolj aktualen prav v razmerah boja za socializem, saj se v teh razmerah porajajo realne možnosti za ' Marx-Engels, Izbrana dela, CZ, Ljubljana 1971, II, str. 609. 1263 Teorija in praksa, let. 14, ät. 10—11, Ljubljana 1977 njihovo najbolj popolno, dosledno in celostno razrešitev. Zato nacionalni interesi, suverenost in enakopravnost lastne nacije in drugih nacij za delavski razred ne morejo biti nekaj vzporednega, manj pomembnega, sploh pa to ne more biti vprašanje, ki bi ga kadarkoli in zaradi česarkoli postavljali v podrejen položaj z razrednimi interesi. Prav nasprotno: delavski razred svojih razrednih interesov ne more uresničiti, če ni na čelu boja naroda za nacionalne interese, za njegovo suverenost in enakopravnost — in če se v tem boju ne potrjuje kot vodilna sila nacije. To sta samo dve strani neločljivo prežetega revolucionarnega boja delavskega razreda. Drugačna pojmovanja odnosa teh dveh strani problema, ki so bila in so v delavskem gibanju še navzroča, kažejo bodisi na idejno-politično nezrelost tega gibanja ali pa na to, da je v teh gibanjih še vedno z razrednimi frazami prikrit monopolitistično-hegemonistični balast. Ko se delavsko gibanje katerekoli nacije otrese takih in podobnih slabosti in izpriča zrelost s tem, da se javno opredeli, da je zdaj voljno in sposobno postaviti se na čelo svojega naroda kot vodilna družbena sila, se mora hkrati tako ali drugače odločiti tudi za samostojno in ustvarjalno snovanje lastnih ciljev, linije, strategije in taktike. Sila, ki stoji neposredno pred nujnostjo prehoda v socializem in ki je tudi sposobna voditi svoj narod v socializem, mora biti tudi zmožna, da v skladu z zgodovinskimi okoliščinami in konkretnimi razmerami v deželi poišče zase specifično pot in ponudi učinkovit program boja za socialno osvoboditev delavskega razreda in vseh delovnih množic — program, ki je popolnoma usklajen tudi z izpolnjevanjem avtentičnih nacionalnih interesov, polne nacionalne suverenosti in enakopravnosti ljudstva. Sicer pa že sam akt socialistične preobrazbe predpostavlja razširitev poslanstva te sile iz voditeljice delavstva v voditeljico cele nacije. In zato je tudi v interesu samega boja za socializem, da se uveljavi kot avtentična nacionalna sila. Iz vsega tega nam postane jasnejši zgodovinski smisel dejstva, da sta danes, v najmočnejših nacionalnih delavskih gibanjih njihovo silovito napredovanje in njihova krepitev povezana s samostojnimi iskanji poti v socializem »nacionalnih barv«. V teh »nacionalnih barvah« je trojni smisel: — prvič, splošne družbene zakonitosti poti v socializem se lahko uresničijo samo v specifičnih, izvirnih nacionalnim oblikah, ki ustrezajo zgodovinski dediščini in specifičnim nacionalnim družbenim, ekonomskim, političnim in kulturnim razmeram; — drugič, socializem ne bo v ničemer ogrozil nacionalnih interesov in nacionalne suverenosti, marveč se lahko ti interesi in suverenost šele v socializmu dosledno uresničijo; — tretjič, vodilne politične sile delavskega razreda stojijo trdneje, odločneje in dosledneje kot katerakoli druga družbena sila na braniku nacionalnih interesov, svobode, suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti svojega naroda — jih varujejo pred tujimi osvajalci ah pred hege- monističnimi poskusi in pritiski, od koderkoli bi že prihajali ali pod kakršnimikoli gesli bi se skrivali. Pri tem velja poudariti, da taka naravnanost ni le stvar svobodne odločitve političnih sil, marveč vse globlje spoznanih objektivnih zakonitosti sodobnih družbenih gibanj. Te zakonitosti si krčijo pot z neustavljivo močjo in povzročajo med drugim v odnosih med nacionalnimi delavskimi gibanji (kasneje pa tudi med socialističnimi državami) tudi idejne, politične konfrontacije in spopade. Spopadajo se z vsem, kar je ostalo slepo za te zakonitosti in kar jih skuša zaustaviti. Te konfrontacije so se pojavile že v kominterni, vendar so jih prikrivali in dušili; na odprto politično prizorišče so bruhnile z močjo vulkanske erupcije ob Stalinovem brezobzirnem napadu na socialistično Jugoslavijo, močno izstopajo tudi v dogajanjih v letih 1956 in 1968 — vse do najnovejših zelo poučnih razprav in polemik okoli tako imenovanega evrokomunizma. Za marksistično teoretično misel najbrž ne more biti večjih dilem, v čem je smisel teh dogajanj: to niso samo incidenti, marveč gre za regenerativni proces delavskega gibanja, ki ima zgodovinski pomen. To gibanje se otresa svojih dosedanjih napak in obolenj, izpričuje vse večjo moč in vitalnost, zrelost in sposobnost, da posameznim narodom in svetu kot celoti utre nove poti nadaljnjega človeškega napredka in socializma. II Socialistična revolucija narodov in narodnosti Jugoslavije je potekala v obliki narodnoosvobodilne vojne proti fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem. Komunistična partija Jugoslavije je bila pobudnik, organizator in vodnik vstaje in revolucije. To se ji je posrečilo zaradi tega, ker se je pravi čas otresla svojih dolgoletnih tavanj, napak in frak-cijskih bojev. Na večer pred usodnimi dogodki je pod vodstvom Tita definitivno izoblikovala svojo generalno linijo enotnosti boja za razredne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v mestu in na vasi in za nacionalne interese in enakopravnost vseh narodov in narodnosti. S tem je partija samostojno in ustvarjalno gradila in uporabljala izvirno revolucionarno strategijo in taktiko, ki sta v praksi poželi polno zmago. Socialistični družbeni in politični sistem, ki se je rodil v revoluciji, se je razvijal in bogatil v več etapah. Jugoslavija je postala federativna skupnost svobodno združenih suverenih narodov, v kateri je zagotovljena enakopravnost vseh narodov in narodnosti oziroma vseh delovnih ljudi ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Na temelju pravice do samoodločbe narodov so nastale posebne republike: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora, v republiki Srbiji pa tudi avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo. Toda uresničevanje nacionalne enakopravnosti ni bilo odvisno le od ustavnih rešitev in političnih deklaracij. V realnih nacionalnih odnosih je prihajalo do problemov in težav, ki jih je bilo treba premagovati; zato smo seveda morali ugotavljati, zakaj do njih prihaja, kakšna je njihova družbena narava. Prav te izkušnje iz lastne prakse so jugoslovanski marksistični misli pokazale, kako zelo sta narava nacionalnih odnosov in raven nacionalne enakopravnosti odvisni od možnosti in dejanske prakse odtujevanja ekonomske in politične moči od delavskega razreda. Ker pa ta odtujevanja — zlasti v razmerah relativne nerazvitosti dežele — niso odvisne le od zavesti in dobre volje vodilnih političnih sil, se je pokazalo, da bo treba prehoditi vrsto etap, na katerih se bo ob razvijanju in poglabljanju socialističnih družbenoekonomskih odnosov bogatila in širila nova demokratična in socialistična vsebina nacionalnih odnosov, torej zvečeval domet stvarne nacionalne enakopravnosti. Začetna in nujna faza krepitve državnega in političnega centralizma ni puščala veliko prostora niti možnosti za uresničevanje samostojnih funkcij republik — kaj šele pokrajin. V federaciji, ki je razpolagala s pretežnim delom sredstev za družbeno reprodukcijo, se je odločalo — kar je za tak centralističen sistem normalno — po načelu večine, to pa seveda ni dovoljevalo posamičnega ugotavljanja in harmoničnega usklajevanja interesov sleherne republike in pokrajine. V takih razmerah kajpak tudi ni bilo mogoče zavreti postopnega kopičenja problemov s področja nacionalnih odnosov. Ti problemi se sprva res niso kazali na odprtem političnem prizorišču, vendar pa so bolj in bolj kvarili odnose v organih federacije, kot tudi odnose med organi federacije in organi repubhk in pokrajin. Pokazalo se je, da poraja premoč državnih organov in državnega aparata v političnem sistemu, zlasti potem, ko za to ni bilo več objektivne potrebe, resne in vse bolj nevarne pojave krepitve sil etatističnega in tehnokratskega monopolizma, ki bistveno ogrožajo celotni družbeni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi sploh, kvarijo celotne družbene odnose in s tem kajpak tudi nacionalne odnose. To je izzvalo ponovno oživljanje nacionalističnih teženj, pripeljalo je do nekaterih nacionalističnih konfrontacij, pa najsi so bile za javnost očitne ah prikrite. Ze prvi znaki teh pojavov so Komunistično partijo Jugoslavije spodbudili k ponovnemu kritičnemu preverjanju stanja ter opredeljevanju politične linije za prihodnost. S tem da se je oprla na izredno bogate tradicije svobodne iniciative in samostojne dejavnosti množic v narodnoosvobodilni vojni, je že leta 1950 spodbudila proces razvoja socialističnega samoupravljanja, ki se je postopno krepilo in širilo na vsa področja družbenega življenja. S tem so bile močno spodrezane možnosti in zožen prostor za razmah etatističnih, tehnokratskih in monopolističnih pojavov in teženj. Ob nekaterih delno neizogibnih oscilacijah in občasnih omahovanjih je potekal ta proces z vse večjo močjo in tempom, kolikor je to pač dopuščal razvoj materialnih in družbenih sil. Posamične etape tega procesa označujejo nekateri ključni premiki, ki so med drugim omogočili vse bolj popolne oblike demokratičnega in socialističnega razreševanja protislovij nacionalnega interesa, višjo raven nacionalnih odnosov, ki se kažejo tudi v institucionalnem dopolnjevanju ustavnih določil našega federalizma, v nadaljnjem razvoju in poglabljanju enakopravnosti, s tem pa tudi v poglabljanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, kohe-zije in stabilnosti njihove skupnosti. Ta proces še vedno ni končan, še vedno so možni in dejavni nekateri pojavi birokratsko-etatističnega in tehnokratskega monopolizma — z vsemi negativnimi vplivi na nacionalne odnose. Toda v zadnjih letih postajajo — hkrati z razčiščevanjem nekaterih notranjih slabosti v sami Zvezi komunistov Jugoslavije in v procesu sprejemanja in izvajanja nove ustave SFRJ — te možnosti vse bolj marginalne. Socialistično federativno republiko Jugoslavijo opredeljuje ustava kot državno skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin . .., »ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti«. Ustava ugotavlja, da je nastala z združevanjem vseh narodov Jugoslavije (na temelju njihove pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve) skupno z narodnostmi, ki v njih živijo. Po ustavi SFRJ delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice praviloma »v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami«, v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa samo tedaj, ko je v njihovem skupnem interesu z ustavo tako določeno. Te z ustavo določene in omejene funkcije federacije se uresničujejo »po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije« (na način, ki je določen z ustavo) »ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in razvoj socialistične skupnosti kot celote«. To praktično pomeni, da o največ vprašanjih družbene politike republike in pokrajine (pravilneje: samoupravno in politično organizirani delovni ljudje v njih) odločajo samostojno, vsaka zase, glede manjšega števila vprašanj (ki pa so seveda družbeno izredno pomembna) pa odločajo skupno in enakopravno v okviru federacije. Potemtakem federacija ni neka superdržava nad republikami in pokrajinama, marveč je njihov skupni državni in samoupravni instrument, izraz njihovega svobodnega združevanja — in sicer ne samo po tem, kako je nastala, marveč tudi po njenem vsakdanjem funkcioniranju. Funkcije federacije niso republikam in pokrajinama odvzete, niso jim odtujene, marveč so vedno tudi njihove lastne funkcije, ki jih po naravi stvari ne morejo uveljavljati vsaka zase, marveč le vse skupaj. S tem svojim skupnim odločanjem v SFRJ vsi narodi in narodnosti oziroma republike in pokrajine na enoten način, kot ga določa ustava, »uresničujejo in zagotavljajo suverenost, enakopravnost, nacionalno svobodo in neodvisnost, teritorialno neokrnjenost, varnost, družbeno samo- zaščito, obrambo države, mednarodni položaj ter odnose države z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sistem socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, enotne temelje političnega sistema, temeljne demokratične svoboščine in pravice človeka in občana, solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi in občanov in enoten jugoslovanski trg ter usklajujejo skupen gospodarski in družbeni razvoj in svoje druge skupne interese«. Ustava nadalje določa, da se našteti skupni interesi uresničujejo z delovanjem organov federacije — in sicer ob enakopravni udeležbi in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin v teh organih, s tem da se nekatere izredno pomembne in občutljive odločitve (o katerih bomo še spregovorili) lahko sprejemajo le s soglasjem vsake republike in pokrajine posebej. Vendar ustava določa, da lahko delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo svoje skupne interese tudi z »neposrednim sodelovanjem in dogovarjanjem republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti«, dalje s »samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in društev« in, končno, s »svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi občanov«. Ob tem bi kazalo posebej poudariti pomembnost dejstva, da je bila lahko ustava SFRJ (z vsemi navedenimi in drugimi določili) sprejeta in da jo je moči spreminjati samo ob poprejšnjem soglasju skupščine vsake republike in pokrajine posebej. Eden najglobljih izvirov objektivnih razlik in protislovij v interesih republik in pokrajin je v zgodovinski dediščini in še vedno občutnih razlikah v stopnji njihovega gospodarskega razvoja. Temu resnemu, dolgotrajnemu in težavnemu problemu posveča ustava posebno pozornost s tem, da določa ustanavljanje posebnega sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Ustava navaja, da se z zveznim zakonom določa gospodarsko manj razvite republike in pokrajine, da se določijo stalni viri sredstev sklada, posebni pogoji za kreditiranje iz teh sredstev in način poslovanja sklada. V mejah z ustavo določenih funkcij federacije izvršuje zakonodajno oblast skupščina SFRJ, katero sestavljata dva zbora: zvezni zbor in zbor republik in pokrajin. V zvezni zbor delegira vsaka republika po 30, vsaka avtonomna pokrajina pa po 20 delegatov. Njih kandidirajo iz vrst svojih delegacij temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije, izvolijo jih pa na podlagi enotne liste za republiko ali pokrajino skupščine vseh občin v republiki oziroma pokrajini. V zbor republik in pokrajin delegira vsaka republiška skupščina delegacijo 12 članov, prav tako pa iz svoje sestave vsaka avtonomna pokrajina po 8 delegatov. Skupščina SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti v načelu na podlagi deljene pristojnosti obeh zborov, z nekaterimi izjemami, ko oba zbora odločata skupno in enakopravno: to so, na primer, volitve in razreševanje predsednika in podpredsednika skupščine SFRJ, predsednika in članov zveznega izvršnega sveta (vlade), predsednika in sodnikov ustavnega sodišča Jugoslavije in zveznega sodišča itn. Vsa delovna telesa vsakega od zborov ali skupna telesa obeh zborov (odbori in konisije), v katerih poteka največji del snovanja osnutkov in predlogov zakonov in drugih aktov kot tudi razprave o njih, so sestavljena prav tako po načelu enake udeležbe vsake republike in ustrezne zastopanosti pokrajin. Takšna sestava obeh zborov ter njunih delovnih teles je v skladu z ustavnim načelom, da se v federaciji v načelu odloča z enakopravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem republik in pokrajin. To velja še posebej za zbor republik in pokrajin, v katerega pristojnosti so tisti zvezni zakoni in drugi splošni akti ter sklepi, ki zadevajo specifične ekonomske interese republik in pokrajin in ki so posebej pomembni za enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in pokrajin. Ta vprašanja ustava SFRJ taksativno navaja. Omenimo samo najpomembnejša. To so: družbeni načrt Jugoslavije, odnosi na področju monetarnega sistema in emisije denarja, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa, dalje kreditni in drugi ekonomski odnosi s tujino, vprašanje carinske in necarinske zaščite, družbene kontrole cen, kreditiranja hitrejšega razvoja gospodarstva manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, sistema in virov sredstev za financiranje federacije, določanja skupnega obsega izdatkov proračuna federacije itn. O vseh teh vprašanjih lahko odloča zbor republik in pokrajin samo ob poprejšnjem dogovoru z vsemi republiškimi in pokrajinskimi skupščinami in v soglasju z njimi. To pomeni, da ima vsaka od njih v urejanju teh vprašanj pravico veta. V razpravah o teh vprašanjih in v sprejemanju odločitev se morajo člani delegacij republiških in pokrajinskih skupščin dosledno ravnati po stališčih njihovih republiških oziroma pokrajinskih skupščin, se pravi, da morajo delovati na temelju imperativnega mandata. In prav zaradi zagotavljanja takih odnosov in take vloge republiških in pokrajinskih skupščin pri uresničevanju navedenih pravic in dolžnosti skupščine SFRJ, je bil v njej vzpostavljen zbor republik in pokrajin, ki je, kot vidimo, v bistvu nekakšen skupni komite vseh republiških in pokrajinskih skupščin za izvrševanje nekaterih funkcij federacije. Druge z ustavo določene pristojnosti skupščine SFRJ izvršuje zvezni zbor, v katerem se sprejemajo sklepi z večino glasov, vendar se tudi ti sklepi sprejemajo praviloma na temelju dogovarjanja in usklajevanja interesov in stališč vseh republik in pokrajin, čeprav formalno brez obveznega cenzusa. Toda v realnih odnosih bi si tudi tedaj, ko bi delegati katerekoli republike ali avtonomne pokrajine opozorili, da neki sklep ne ustreza interesom te republike ali pokrajine — in če bi pri takem stališču tudi vztrajali — le težko zamislili, da bi takšen sklep zlahka prodrl, celo če bi ga podprle vse druge republike in pokrajine. V tem primeru bi prišlo do širokega političnega posvetovanja, vse dokler ne bi stališč uskladili. To je urejeno tudi s posebnim določilom ustave, ki daje večini delegatov iz neke republike ali pokrajine pravico, da tedaj, ko je na dnevnem redu zveznega zbora vprašanje, ki je splošnega pomena za njihovo republiko ali pokrajino in za enakopravnost naroda ali narodnosti, lahko zahtevajo, da se vpelje poseben postopek obravnavanja in odločanja, ki se mora v skladu z določili ustave tudi izvesti. Tudi na področju izvrševanja politike oziroma v sestavi zveznega izvršnega sveta (vlade) je prav tako uveljavljeno načelo enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti pokrajin. Zvezni sekretarji oziroma vodilni funkcionarji drugih organov zvezne uprave so po funkciji člani zveznega izvršnega sveta. Ustava določa, da se mora ob njihovem imenovanju upoštevati tudi nacionalna sestava. Zvezni izvršni svet sodeluje z republiškimi in pokrajinskimi izvršnimi sveti, obvezno pa mora tako ravnati v pripravljanju in predlaganju tistih zakonov in drugih splošnih aktov, katerih sprejemanje je v pristojnosti zbora republik in pokrajin in za katerih izglasovanje je potrebno soglasje vseh republiških in pokrajinskih skupščin. Razen tega pripravlja zvezni izvršni svet svoje predpise za izvrševanje teh zakonov in drugih splošnih aktov skupno z republiškimi in pokrajinskimi izvršnimi sveti — v ta namen pa ustanavljajo tako imenovane medrepubliške komiteje. V predsedstvo SFRJ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini ter opravlja tudi druge z ustavo določene izredno pomembne dolžnosti in pravice — zlasti na področju narodne obrambe, družbene zaščite in zunanje politike, zlasti pa skrbi za usklajevanje skupnih interesov republik oziroma pokrajin, izvoli vsaka republika in pokrajina po enega člana. Če bi se primerilo, da bi ne bilo doseženo soglasje vseh republiških in pokrajinskih skupščin glede vprašanj, v katerih imajo pravico veta, lahko predsedstvo SFRJ na predlog zveznega izvršnega sveta odloči, da se izda zakon o začasnih ukrepih, zlasti v tistih primerih, ko bi lahko prišlo zaradi nesoglasja do večjih motenj na trgu in bi nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ko bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe ali bi lahko prišlo do neenakopravnih ekonomskih odnosov med republikami in avtonomnima pokrajinama, ali ne bi bilo moči izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti SFRJ do drugih držav in mednarodnih organizacij. Na podlagi takega sklepa predsedstva SFRJ določi zvezni izvršni svet predlog zakona o začasnih ukrepih ter ga predloži skupščini SFRJ. Če tudi v tem primeru tak predlog v zboru republik in pokrajin ne bi bil sprejet z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov, lahko predsedstvo SFRJ razglasi, da se tak zakon uporablja v besedilu, za kakršnega je glasovala večina vseh delegatov v zboru, uporablja pa se do dokončnega izglasovanja ustreznega zakona po normalni proceduri, vendar največ za dobo enega leta. Ce tudi po tem roku ni sprejet zakon na temelju soglasja vseh republiških in pokrajinskih skupščin, se mora postopek za sprejemanje zakona o začasnih ukrepih ponoviti. Glede na ustavni položaj družbenopolitičnih organizacij v našem političnem sistemu, zlasti zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze sindikatov naj opozorimo, da se tudi njihovi vodilni organi formirajo na temelju enakopravne udeležbe republiških in ustrezne udeležbe pokrajinskih organizacij. Dodajmo še pomembna ustavna določila, s katerimi se: — zagotavlja občanu svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave (v terminologiji naše ustave z narodnostjo razumemo del naroda, katerega večinski del je zunaj SFRJ, torej tisto, kar navadno imenujemo nacionalna manjšina); — razglaša za protiustavno in kaznivo kakršnokoli propagiranje in izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razlikovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti; — zagotavlja pripadnikom narodnosti pravic razviti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila; — zagotavlja pripadnikom narodov in narodnosti Jugoslavije pravico do pouka v svojem jeziku — in sicer v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma pokrajini; — v SFRJ razglaša enakopravnost narodov in narodnosti, njihovih jezikov in pisav; — zagotavlja vsaki narodnosti pravica do izražanja in razvijanja svoje kulture in zaradi tega ustanavljanje svojih organizacij. Vse te pravice so podrobno razčlenjene v ustavah republik in pokrajin kot tudi v statutih občin ter v vseh tistih številnih samoupravnih skupnostih, za katere je značilna mešana nacionalna sestava. Z zakoni in drugimi akti ter odloki so te pravice kot tudi vsa proklamirana ustavna načela o enakopravnosti narodov in narodnosti preoblikovani v učinkovite konkretne rešitve. Posebej velja tudi poudariti, da daje celotni sistem združenega dela in socialističnega samoupravljanja delovnim ljudem in občanom vse možnosti, da svobodno izražajo celotno skalo svojih realnih mnogoterih inte± resov, vključno z nacionalnimi, ter na podlagi tega sodelujejo v procesu samoupravnega in političnega odločanja. In kar je najbolj pomembno, delovni ljudje in občani nadzorujejo tudi sredstva, ki so namenjena za zadovoljevanje teh potreb in interesov. Poleg vseh teh z ustavo in zakoni določenimi jamstvi nacionalne enakopravnosti v družbenem in političnem življenju je treba opozoriti na to, da tudi družbenopolitične organizacije, zlasti pa zveza komunistov tako rekoč permanentno razčlenjujejo vprašanja nacionalnih odnosov, da se vztrajno borijo za kar najbolj dosledno uresničevanje ustavnih načel in določil o nacionalni enakopravnosti, da bi na tej poti premagale vse ovire, onemogočile monopolistično nacionalistične sile, ki se taki naravnanosti upirajo. Rezultati takšne politične usmeritve in takega sistema odnosov so spodbudni. Seveda pa to ne pomeni, da so problemi nacionalnih odnosov preprosto spuhteli in da je glede tega prišlo do nekakšnega idiličnega stanja. Tega nismo pričakovali niti ni uresničljivo. Bistvo naše politične usmeritve na tem področju je v tem, da vsem nacionalnim interesom, objektivnim razlikam in protislovjem v njih utremo najširše možnosti za njihovo svobodno izražanje, za medsebojno učinkovanje in vplivanje; da dosežemo vzajemno spoštovanje in enakopravnost njihovih nosilcev; da najdemo na tej podlagi najboljše demokratične in socialistične rešitve za obstoječa protislovja; da se povezujejo, prežemajo in uresničujejo interesi vseh narodov in narodnosti, se po tej poti še bolj utrjujejo zveza, bratstvo in enotnost, soodvisnost in trdnost njihove skupnosti. Ta pričakovanja in cilji se v celoti uresničujejo. Jugoslovanski marksisti so našli v svoji lastni družbeni praksi trden dokaz za Marxove in Engelsove teze, da z odpravljanjem razrednih nasprotij, se pravi vseh oblik monopolističnih sil, zginjajo tudi nacionalni spopadi — oziroma, drugače povedano, da se nacionalni spopadi ne porajajo zgolj zaradi objektivnih razlik in protislovij v nacionalnih interesih, marveč predvsem zaradi tega, ker močne monopolistične sile, kadar so na čelu naroda, ne dovolijo, da bi se ta protislovja svobodno izražala ter se tudi z vidika nacionalne enakopravnosti brez nasilja, hegemonije in tutorstva svobodno razreševala; s tem se ne bi izognili le spopadom, marveč bi utrjevali tudi medsebojne vezi, resnično prijateljske odnose in sodelovanje med narodi — ne glede na razlike v njihovih interesih. S tem pa seveda ni rečeno, da tako demokratično in socialistično razreševanje nacionalnih protislovij lahko poteka gladko, brez problemov, težav in tudi kritičnih trenutkov. Usklajevanje številnih stališč in opredelitev množice samoupravnih subjektov ni preprosta stvar že v okviru istega naroda, mnogo bolj zapleteno in občutljivo pa postaja v mednacionalnih odnosih. Vendar je pri tem bistveno to, da more in mora to usklajevanje potekati v sklopu socialističnega samoupravljanja, ker v naših razmerah drugače biti ne more. Glede tega so zanimive triletne izkušnje zbora republik in pokrajin, kako je dosegel soglasje republiških in pokrajinskih skupščin — zlasti pri nekaterih bolj zapletenih in občutljivih vprašanjih, v katerih so bila stališča republik in pokrajin v začetnih razpravah bolj ali manj neenotna. Kdaj pa kdaj je bilo potrebno veliko potrpljenja in časa, vedno pa dosti medsebojnega razumevanja in pripravljenosti, da se objektivno ocenijo in upoštevajo ne le interesi lastne republike ali pokrajine, marveč tudi interesi drugih. V dogovarjanju je prihajalo celo do začasnih zastojev, vendar pa so končno le našli pravo mero za vzajemno prilagajanje in popuščanje, prišli so do skupnega sklepa, ki je bil za vse relativno najboljša rešitev. Prav po zaslugi teh prvih izkušenj narašča in se krepi zavest vseh delovnih ljudi in vseh samoupravnih in političnih subjektov o tem, da je nujno upoštevati interese vseh narodov in narodnosti, vseh republik in pokrajin. Zato prihaja do usklajevanja stališč vse hitreje in vse manj težav je v zvezi s tem. Nikoli se ni dogodilo, da bi katera od republiških ali pokrajinskih skupščin uporabila pravico veta, vse manjša pa je tudi verjetnost, da bi do tega prihajalo v prihodnosti. Izkazalo se je, da tako urejanje nacionalnih odnosov najbolj ustreza interesom delavskega razreda kot tudi vse večjemu sožitju narodov in narodnosti Jugoslavije. Kajti taki odnosi so v bistvu udejanjanje resničnega internacionalizma. PIERRE JOYE Problemi države in perspektive samoupravljanja v razvitih kapitalističnih deželah Eno izmed predlaganih tem za to okroglo mizo se nanaša na »protislovno vlogo države kot dejavnika socialistične preobrazbe družbe in odmiranja države«. Ta tema ni zanimiva le za socialistične države; problem države je tudi v kapitahstičnih deželah v središču pozornosti, saj je najtesneje povezan s pomembnimi vprašanji, ki jih načenja naša razprava: poti in metode prevzemanja oblasti, združevanje socialističnih in progresivnih sil v boju za demokracijo in socializem. Ideja, da je treba buržoazni aparat »razbiti«, je v mednarodnem komunističnem gibanju prevladovala več desetletij. V obdobju navdušenja po zmagoviti oktobrski revoluciji je komunistična internacionala ob svojem konstituiranju predlagala, naj se povsod zgledujejo po tej poti, da bi z enim samim udarcem »razbili« in dokončno uničili stari državni aparat: »Prek sovjetov bo delavski razred, nosilec oblasti, zavladal na vseh področjih ekonomskega in moralnega (duhovnega) življenja dežele, kot se to že dogaja v Rusiji« (Razglas komunistične internacionale prole-tarcem vsega sveta, marec 1919). Čeprav so že prvi neuspehi revolucije na Zahodu prisilili komunistično internacionalo, da se je začela zanimati tudi za začasne oblike oblasti delavskega razreda, je bil kljub temu oktober 1917 po Leninovi smrti postavljen kot univerzalni model. Medtem, ko je bila odlika Lenina v tem, da je bil zmožen evoluirati svojo misel in jo znal prilagoditi spremenjenim razmeram, pa je Stalin »leninizem« kot nespremenljivo doktrino uzakonil in postavil načelo, da ima primer oktobrske revolucije vsesplošno veljavo. »Leninizem je marksizem epohe imperializma in proletarske revolucije«, (O leninizmu, april 1924). To načelo, ki ga je v času kominterne sprejelo vse mednarodno komunistično gibanje, je za več desetletij ohromilo razvoj tiste revolucionarne teorije, ki se je začela z Leninom. Komunistične partije razvitih kapitalističnih dežel so šele po težkih preskušnjah doumele tisto, kar je dognal Gramsci že v zaporu: da potekajo revolucionarni procesi na Zahodu drugače, ker je pač socialna struktura veliko bolj razvejana. Gramsci je izhajajoč iz Lenina opravil prvi v resnici marksistični poskus, da bi globalno razčlenil vprašanje, kako naj bi v razvitih kapitalističnih deželah potekal prehod v socializem; pri tem je svoja raziskovalna prizadevanja usmeril na zgodovinsko stvarnost, ki se je že dokaj razlikovala od razmer v času Lenina. V raziskovanjih je prišel Gramsci do tega, da je izoblikoval tole misel: če je bil v Rusiji možen frontalni napad, »manevrska vojna«, ki zahteva množičen spopad in nagel razplet, bi veljalo na Zahodu bojevati »pozicijsko vojno«, ki pa seveda ne vsiljuje defenzivne taktike, marveč raznolično revolucionarno strategijo, ki bo lahko zajela družbo na vseh ravneh, v vseh njenih manifestacijah, v njeni totalnosti. To pa zato, ker so možnosti za odpor vladajočega razreda v razvitih kapitalističnih državah — kar je ugotavljal tudi Lenin — veliko večje, kot pa so bile leta 1917 v Rusiji. Medtem ko je bila v Rusiji »država vse, meščanska družba pa je bila primitivna in še neizoblikovana«, v razvitih kapitalističnih deželah buržoazija hkrati upravlja in gospoduje. Za ukrepe, ki jih predlaga, pridobiva tolikšen del množic, ki ji zadošča, da si gradi bazo svoje oblasti — in to tudi v primerih, ko ti ukrepi prizadevajo stvarne interese teh množic; pri tem ne uporablja zgolj prisilo, marveč ji uspeva, da s svojo ideologijo prodira v ljudske množice prek šole, tiska in drugih komunikacijskih sredstev. V razvitih kapitalističnih deželah država nima le pravno-prisilne funkcije, ki bi bila naravnana zgolj k varstvu javnega reda in vzdrževanju zakonitosti z državnim aparatom v klasičnem smislu (birokracija, vojska, policija). Razumeti jo moramo v njeni veliko širši funkciji, ki zajema vsa sredstva, s katerimi lahko neki razred moralno in intelektualno obvladuje družbo. Zato mora biti delavski razred tedaj, ko prevzame oblast v svoje roke, sposoben tako za kulturo in politično vodenje družbe. Tako, kot je francoska buržoazija bojevala zagrizen ideološki boj z aristokracijo, še preden se je njen spopad sprevrgel v politični spopad, tako mora tudi delavski razred na ideološkem področju še pred prevzemom oblasti premagati kapitalistični razred ter prevzeti moralno in kulturno vodstvo v družbi. Te ideje so danes še toliko bolj aktualne, ker se je področje države bistveno razmahnilo. Delavski razred mora potemtakem »osvojiti« družbo na vseh ravneh in korak za korakom pridobivati večino ljudskih množic za idejo o nujnosti radikalne preobrazbe družbe. Teoretični boj stopa vse bolj v ospredje, kajti kriza, ki danes pretresa kapitalistični svet, ni zgolj ekonomska kriza. Je prav tako politična in socialna kriza kot tudi moralna in kulturna kriza. Spopadi idej postajajo vse pomembnejši, razvoj sredstev za množično komuniciranje pa daje ideološkim soočanjem vse večji poudarek. Novi problemi Take razmere nas ne navajajo le k temu, da odklanjamo »leninizem,« kakršnega je shematiziral Stalin, ampak tudi h trditvam, da nekatere teze, ki jih je Lenin izoblikoval v razmerah, kakršne so bile v Rusiji leta 1917, ne ustrezajo razmeram, v katerih poteka boj za socializem v kapitalističnih deželah, kjer je »rušenje« države veliko bolj zapleteno. Tudi Lenin sam z uničenjem države ni mislil to, da je nujno treba »razbiti« Ves državni aparat. To pomeni, da bo moral proletariat »vse, kar je bilo v starem državnem aparatu zatiralskega, konservativnega, neozdravljivo buržoaznega... zamenjati z novim, lastnim aparatom«. Toda »razen ,zatiralskega' aparata samega po sebi — kot so redna vojska, pohcija, uradništvo« je v sedanji državi tudi aparat, »ki se ga ne sme niti ga ni treba razbijati, pač pa ga je treba iztrgati iz podrejenosti kapitalizmu, da bi ga lahko uporabili za uresničevanje socializma« — predvsem gre tu za velike banke, ki opravljajo pomembne statistične in evidenčne posle (Ali morajo boljševiki zadržati oblast?, september 1917). Četudi je bil mnenja, da je to aparat, ki ga je možno od »kapitalizma prevzeti«, je Lenin vendar opozarjal, da ga je treba preoblikovati, da bo bolj »demokratičen, bolj univerzalen, da bo kvantiteta lahko prerasla v kvaliteto«. Iz teh razglabljanj o zapleteni naravi države in možnosti, da se nekatere njene sestavine lahko uporabijo tudi v socializmu, je Stalin izpeljal instrumentalistično koncepcijo države, ki jo je kasneje preoblikoval v idejo, da je država zgolj orodje, ki se ga človek lahko polasti, da bi si ustvaril novo družbo, da je to nevtralen instrument zunaj družbe, ki ga je moči preusmerjati že z morebitnimi spremembami vodilnih kadrov in njegovo funkcioniranje delno prilagajati potrebam. To ga je pripeljalo tako daleč, da je eno temeljnih Leninovih idej postavili na glavo. Medtem ko je videl Lenin v proletarski državi »pol-državo«, ki »začenja takoj po svoji zmagi odmirati«, pri čemer bo oblast sovjetov postopno pripeljala do odprave države in to predvsem po zaslugi neposredne udeležbe vse večjega števila državljanov v upravljanju države, je Stalin dokazoval, da je možno ustvariti socializem od zgoraj, z maksimalno krepitvijo države. V tem smislu je kolektivizacijo vasi prikazoval kot revolucionarno preobrazbo, katere »značilnost je bila v tem, da je bila ta revolucija izvršena od zgoraj, na pobodu državne oblasti« (Zgodovina (KP(b) ZSSR, francoska izdaja, str. 430). Posledica take koncepcije je bila vse tesnejše prežemanje partije in države, enačenje partijskega in državnega aparata, udejanjenega v vrsti transmisij, katerih naloga je bila izvrševanje direktiv, ki so prihajale od zgoraj in — če je bilo potrebno — tudi s prisilnimi ukrepi. To je odnose med partijo in družbo bistveno deformiralo: namesto da bi bilo ideološko delo glavno področje partijskega dela, je postajala partija vse bolj administrativni, ne pa politični organ. Graditev socializma od zgoraj, ob pobudi državne oblasti, je povzročila globoke spremembe v gospodarski strukturi, seveda pa tudi pomemben napredek v materialni proizvodnji kot tudi na kulturnem področju. Vendar je tak napredek — začenši z graditvijo moderne industrije in širjenjem kulture — samo predspostavka socializma, ki ga ni moči opredeliti zgolj z ekonomskimi termini, s termini proizvodnih oblik. Socializem ima mnogo bogatejšo vsebino, saj zajema preobrazbo vseh družbenih odnosov. Če je kolektivno prilaščanje proizvodnih sredstev njegov nujni pogoj, potem je to samo uvod v preobrazbo družbenih odnosov. Sicer pa državne lastnine ni mogoče enačiti z družbeno lastnino, ki ne pripada posameznikom. Na tem sta svojčas vztrajala že ustvarjalca marksizma. Če sta se v Manifestu opredelila za to, da morajo biti »vsa proizvodna sredstva osredotočena v rokah države«, sta se kasneje potegovala za pojem »družbeno prilaščanje«. Razlika je bistvena in Engels je pri njej vztrajal, zlasti ko je v uvodu k Razrednim bojem v Franciji poudaril, da je Marx v tem delu, ki je izšlo leta 1850, pripisoval poseben pomen temu, da je bila v njem prvikrat izrečena formula, v kateri so delavske stranke vseh dežel na svetu enoglasno na kratko strnile svojo zahtevo po ekonomski preobrazbi: proizvajalna sredstva morajo postati last družbe. Kajti državna lastnina ne prinaša končne rešitve odtujenemu delavcu. Ne prispeva k temu, da bi avtomatično odpadli vsi pogoji in možnosti, da neka frakcija V družbi manipulira z delavskim razredom in delovnimi množicami sploh. Dopušča torej, da se ohranja mehanizem oblasti, ki stoji nad državljani, se pravi država, ki sicer zagotovo ni več instrument eksploatacije delavskega razreda, ki pa je prav tako lahko birokratska, lahko se ohranja »zunaj« delavskega razreda, zunaj delavcev, ki postajajo njeni izvrševalci, pasivni mezdni delavci. Iz tega so se porajale številne napake in deformacije socializma, ki jih ne bi smeh prikrivati; nasprotno, prizadevati si moramo, da opredelimo njihovo naravo in vzroke zanje, kajti zagovorniki kapitalizma znajo sijajno izrabljati te negativne poteze za to, da bi razvrednotili socializem — in to prav tedaj, ko bi se moral afirmirati kot edina pravilna rešitev iz globoke krize, skoz katero brede kapitalistična družba. Potemtakem je izredno pomembno to, da preciziramo, v kakšnem kontekstu poteka boj za socializem v kapitalističnih deželah, zlasti tedaj, ko se postavlja vprašanje o »uničenju« države: ne s »frontalnim« napadom, pač pa z bojem »znotraj« države za njeno progresivno preobrazbo in to ob podpori akcij množičnega gibanja. Protislovna vloga države Sodobna kapitalistična država ni zgolj aparat prisile, zatiralec že »sam po sebi«. Od časov Marxa in tudi Lenina se je država v marsičem spremenila. Njena vloga in naloge so na ekonomskem in socialnem področju znatno širše, in tudi tiste njene funkcije, ki so zdaj nepogrešljive, so veliko številnejše. V Belgiji je zaposlenih v državnih in javnih službah kar ena petina vsega aktivnega prebivalstva: 780.000 od skupnega števila 3.900.000. Razen tega sodelujejo predstavniki delavskega gibanja (političnih partij in sindikalnih organizacij) v številnih oblikah odločanja o ekonomskih in socialnih zadevah na vseh ravneh. Spremembe, do katerih je prišlo v kapitalizmu, in ki terjajo vse večjo intervencijo države, vključno s procesom akumulacije, spreminjajo odnose med državo in družbo in zvečujejo možnosti za intervencijo množic v vseh institucijah. Razredna protislovja so strnjena v jedru države, ki postaja vse bolj materialno vozlišče vseh odnosov sil v družbi. S tem pa postaja vloga države vse bolj in bolj protislovna. Priča smo hkratni vse intenzivnejši centralizaciji ekonomske in represivne moči — pa tudi novim oblikam decentralizacije, ki so klice demokratične preobrazbe. Jedro moči države se vse bolj osredotoča v izvršilnih organih (vlada, ministrstvo, aparat represije), ne pa v parlamentu, kot bi morali biti v resnično demokratični vladavini. Hkrati pa smo priča procesu decentralizacije, ki se najmočneje izraža v Italiji (od pokrajin do občinskih svetov), zametki takih procesov pa so tudi drugod. V Belgiji lahko kot primer navedemo vse močnejši regionalni razmah institucij. V razvitih kapitalističnih deželah stojimo torej pred novim problemom: razredni boj ne poteka le zunaj države (med državo, ki zastopa družbeni razred na oblasti, in razredi, ki so v opoziciji). Ta boj poteka tudi znotraj države, katere funkcije so se znatno razširile. V prihodnje bo treba doseči to, da bo vse večje poseganje množic v funkcioniranje institucij začelo že zdaj presnavljati stari buržoazni državni aparat. »Odpravljanje« države (kot birokratskega in zatiralskega aparata) se nam torej postavlja kot proces, ki se je začel še preden so delavski razred in njegovi zavezniki popolnoma prevzeli oblast. To odpravljanje poteka v okvirih »pozicijskega boja«, ki ga morajo ljudske množice bojevati zato, da bi »prodrle« v celotno družbo na vseh njenih ravneh. To demokratično presnavljanje družbe se nanaša tako na proizvodne odnose kot na odnose oblasti. Terja torej hkratno uporabo sile in soglasja, neposredno in zavestno podporo ljudskih množic oziroma zelo široko sporazumevanje. Boj za socializem v razmerah razvitih kapitalističnih dežel implicira torej dokaj drugačno strategijo, kakršna je bila v oktobru 1917; strategijo, ki bo temeljila na perspektivi demokratičnega in mirnega prehoda v socializem, na boju za nenehen razvoj demokracije, spoštovanja in širjenja političnih, socialnih in kulturnih svoboščin, ki so jih izbojevale ljudske množice, za novo koncepcijo »socializma v svobodi«. Evrokomunizem postavlja zahtevo, da se razlaga marksizma prilagodi zgodovinskim, socialnim in kulturnim stvarnostim razvitih kapitalističnih držav. To formulacijo dejansko kritizirajo in nobenega dvoma ni, da je vzrok za to kritiko tudi njena geografska neopredeljenost oziroma nepre-ciznost; toda spori okoli samega izraza ne morejo biti izgovor za sprevračanje njenega bistva, še manj pa za prikrivanje temeljnih problemov. Četudi je poimenovanje nastalo v najnovejšem času, tega ne moremo trditi za tisto, kar za imenom stoji: gre za tako koncepcijo boja za socializem, ki se je postopno izoblikovala iz izkustev komunističnih partij zahodne Evrope. Evrokomunizem je rezultat samostojnih političnih analiz komunističnih partij, ki delujejo v dokaj različnih razmerah in ki so v iskanju lastnih nacionalnih poti prišle do precej podobnih pogledov na celo vrsto najpomembnejših tem: glede socializma, ki kaže dokaj drugačno sliko, kot jo podajajo zgodovinsko že uresničena izkustva, glede političnega in ideološkega pluralizma, razvijanja vseh individualnih in kolektivnih svoboščin, doslednega razločevanja med partijo in državo, priznavanja vloge parlamenta, nujnosti širokega zavezništva demokratičnih in naprednih sil. Ta nova strategija je hkrati prispevek k iskanju modusa, s katerim bi postopno zmanjšali razlike v pogojih delovanja evropskega delavskega gibanja (komunisti, socialisti, katoliki itn.). Vključuje tudi zavest o novih problemih, ki se porajajo na Zahodu; posebej gre tu za razraščanje multi-nacionalnih družb, ki težijo k spreminjanju oblik boja delavcev v Evropi — upošteva pa tudi vse večjo vlogo dežel »tretjega« sveta« v svetovnih razsežnostih. To, da ta nova strategija pripisuje političnemu pluralizmu velik pomen, ne pomeni tega, da ga obravnava kot model, ki bi moral veljati za vse. Pravi absurd bi bil, če bi ga priporočali socialističnim državam, v katerih je šla revolucija zaradi zgodovinskih okoliščin po čisto drugačni poti. Problem demokracije in svobode v teh deželah ni v tem, da bi se po nenaravni poti vračale k političnemu pluralizmu in parlamentarni demokraciji. Pač pa zahteva tak razvojni proces, ki bo zagotovil stvarno udeležbo delavskega razreda in delovnih množic nasploh v odločanju na vseh področjih in o vseh problemih, vključno z državo in tudi s partijo. Seveda pa pluralizma, o katerem govorimo, ni moči zoževati na obstoj množice političnih partij, čeprav so njegova pomembna komponenta. To mora biti tudi plurahzem institucij in družbenih organizacij skupaj s samostojnostjo sindikata do partije in države. Takega načina pojmovanja socializma tudi ni moči zožiti zgolj na skrb za razvoj svoboščin. Njegova bistvena vsebina je tudi poglabljanje demokratične prakse, ki spreminja odnose med tistimi, ki upravljajo, in tistimi, s katerimi se upravlja, se pravi, da spreminja hierarhične odnose oblasti. Demokratične poti v socializem torej ni mogoče enačiti z razvojem parlamentarizma. Pripeljati mora do novega tipa demokracije, ki bo utemeljena na množični, zavestni in aktivni participaciji državljanov, in sicer prek povezovanja predstavniške parlamentarne demokracije z različnimi izkustvi demokracije v bazi, ki na najrazličnejše načine razkriva nove zahteve enega dela delavskega gibanja in nekaterih slojev prebivalstva (mladine, žene, gibanje za varstvo okolja itn.), ki v političnih partijah doslej niso našli odgovora na svoje težnje. S tega vidika je zanimivo proučiti težnje, ki nastajajo v številnih kapitalističnih državah kot težnja in podpora samoupravljanju. V bistvu gre za težnje, ki se ujemajo z marksistično težnjo socializma, pojmova-nega kot upravljanje množic samih. Samoupravljanje in soodločanje V Belgiji se je interes za samoupravljanje pokazal šele pred nekaj leti. Generalna federacija dela Belgije (F. G. T. B.) si je postavila za cilj, da na vseh ravneh vpelje delavsko kontrolo s samoupravno perspektivo (izredni kongres 29 — 31. januarja 1971); doktrinami kongres Socialistične partije Belgije (16.—17. novembra 1974) je sprejel samoupravljanje kot možni dolgoročni cilj, medtem ko je kongres Mladih socialistov (6.—7. aprila 1974) potrdil, da samoupravljanje ustreza zahtevi po »popolnoma demokratični družbi na vseh področjih življenja«. Katoliki še niso razčistili svojih pogledov glede samoupravljanja. Konfederacija katoliških sindikatov (C. S. C.) se je odločila za strategijo, ki naj bi dolgoročno pripeljala do samoupravljanja (kongres 11. decembra 1965). Nasprotno temu pa je Katoliška socialistična partija (P. S. C.), ki je po svoji strukturi »medrazredna« partija, naklonjena »reformi podjetij« in se nagiba k sistemu nemškega soodločanja. Neki določen del članstva katoliških sindikatov se tolaži z upanjem, da tako stališče ni nujno nasprotno, oziroma da soodločanje lahko končno le pripelje do samoupravljanja. Toda ta dva pojma nista samo različna, marveč sta tudi čisto nasprotna ali protislovna. Samoupravljanje je situirano v perspektivi uresničenja socializma. Zahteva emancipacijo delavcev kot tudi popolnoma drugačen odnos oblasti, ki prežema celotno družbeno življenje. Soodločanje nikakor ne postavlja dvoma o sistemu in njegovi logiki. Priteguje delavce v sistem ter širi iluzijo o možni delitvi oblasti. Uveljavlja participacijo eksploatiranih v organiziranju njihove lastne eksploatacije. Soodločanje teži k temu, da usmeri akcijo delavcev k sodelovanju, ne pa k razrednemu boju. Cilj participacije je »integrirati« sindikate in s tem seveda delavce za funkcioniranje kapitalističnega sistema — in sicer tako, da prevzema odgovornost za odločitve, ki so bile sprejete po logiki sistema — da »participirajo« pri stalnih prizadevanjih za racionalizacijo, katere posledica so občasna zmanjševanja delovnih mest, — dejansko oblast pa prepuščajo delodajalcem. To moramo popolnoma jasno doumeti; vse bolj očitna so namreč prizadevanja, da delavske organizacije usmerijo na pot soodločanja. Ko- misija Evropske gospodarske skupnosti je izdelala projekt za evropsko delničarsko družbo, katere statut se navdihuje pri nemškem modelu. Vodenje evropske delniške družbe bo poverjeno direkciji (upravnemu odboru), ki bo imenoval nadzorni odbor; v njem bo tretjina članov iz vrst delničarjev, tretjina iz vrste delavcev in tretjina iz kooptiranih članov. Ta nadzorni odbor bo skupaj z direkcijo sprejemal pomembne sklepe. Ko je bil ta projekt pred nekaj meseci v Belgiji objavljen, so ga predstavniki sindikalnih organizacij ocenili zelo različno. F. G. T. B. je projekt odklonila, in to čisto upravičeno, ker sodi, da je ta nadzorni odbor organ soodločanja. Sindikat liberalcev, ki je soodločanju naklonjen, je projekt podprl. Kar pa zadeva C. S. C., je njena reakcija milo rečeno dvoumna: soglašala je z ustanovitvijo takega nadzornega sveta, hkrati pa je ponovno razglasila svoje načelno opozicijsko stališče do soodločanja. Nova taktika delodajalcev Problem je torej tu, rešitve pa, do katerih bo prišlo, ne morejo pustiti človeka ravnodušnega, saj gre za usmeritev, ki se kaže v vsej zahodni Evropi. To navdušenje za soodločanje ni naključno: prihaja namreč v pravem času, da omogoči kapitalizmu prebroditi krizo. Četudi tema o participaciji za delavce v podjetjih ni nobena novost, pa se zdi, da je kriza glede tega odigrala pomembno vlogo ter pospešila dozorevanje zavesti o nujnosti take reforme. Značilno je, da je O. C. D. E. priredila seminar za delodajalce, na katerem naj bi določili strategijo za vpeljevanje specifičnih oblik participacije v podjetjih. Kot navaja neka pred kratkim objavljena študija v Belgiji, »obravnavajo delodajalci participacijo v njeni politični razsežnosti«, se pravi, kot vprašanje o delitvi oblasti«. Nanaša se na sistem lastnine proizvodnih sredstev in na zakonitost oblasti, ki jo uvaja. Ta sistem oblasti po logiki delodajalcev ni v ničemer vprašljiv; hkrati pa je delodajalcem veliko do tega, da s pomočjo participacije razrešijo tisto, kar v O. C. D. E. imenujejo »antagonizem med zahtevo po svobodi in demokraciji na eni strani ter zahtevo po spoštovanju avtoritete in ubogljivosti na drugi strani. Drugače povedano, participacija mora povezovati zahteve ljudstva za več oblasti z ohranjanjem legitimnosti oblasti delodajalca v podjetju« (Michel Quevit, Participacija v podjetju in sedanja kriza, Louvain, 1976). Ko avtor študije ugotavlja razmerje, ki ga vidijo delodajalci med porajanjem novih oblik družbenih konfliktov (divji štrajki, zavzemanje tovarni) ter nujnostjo reforme, se sprašuje, ali »ni pripravljenost, da sprejmejo reformo podjetij in zvečano participacijo delavcev — antici-piran odgovor sveta delodajalcev na družbeno gibanje, ki je nosilec globljih zahtev glede odpravljanja sedanjega ekonomskega sistema in logike njegovega delovanja. Drugače povedano, ali ni participacija delavcev odgovor delodajalcev na težnjo k samoupravljanju, ki je že nekaj let očitna v delavskih gibanjih«? Prek delavske kontrole k samoupravljanju Medtem ko soodločanje teži k temu, da ujame delavce v logiko kapitalističnega sistema, je smoter delavske kontrole v tem, da razširi področje dejavnosti, na katerem odločajo delavci popolnoma samostojno. Namen delavske kontrole ni »delitev« oblasti s kapitalom, marveč zoževanje oblasti kapitala, reševanje vse večjega števila problemov, ki jih povzroča samovolja delodajalcev, hitrejše naraščanje pravic, ki pripadajo delavcem. Izraz delavska kontrola ne more imeti dvojnega pomena: izraža strategijo boja vse tistih, ki živijo od plače, pa najsi so to delavci, uslužbenci, uradniki ali delavci v javnih službah. Delavska kontrola samo po sebi ni končni cilj, marveč je le sredstvo. Lahko prispeva k temu, da bodo dela\'ci veliko bolje obveščeni in se bodo zato lahko dosti bolj učinkovito bojevali proti zaprtosti kapitalističnih podjetij. Zato lahko upravičeno domnevamo, da bi bilo mogoče v prihodnosti priti prek delavske kontrole k samoupravljanju. Kajti samo samoupravljanje je cilj, ki zahteva korenite spremembe v ekonomskem in političnem sistemu in oblikah lastnine proizvodnih sredstev. Na to moramo posebej opozoriti zato, da bi se izognili škodljivemu širjenju iluzij, da je mogoče v okviru kapitalističnega sistema vzpostaviti trajne otočke samoupravljanja. V zadnjih nekaj letih se akcije delavcev pogosto precej razlikujejo od njihovih tradicionalnih oblik boja. Ne gre samo za to, da so veliko bolj pogosti primeri, ko delavci zasedajo tovarne, marveč se češče odločajo za to, da bodo v tistih podjetjih, ki so na robu propada in jim grozi, da jih zapro, nadaljevali s proizvodnjo in da bodo v njih sami upravljali. To se je v zadnjih letih v Belgiji večkrat primerilo. Če nič drugega, so izkustva takšnih akcij pokazala — ne glede na izide — da so delavci sposobni organizirati svoje delo tudi brez delodajalcev. Ali je mogoče iz teh izkušenj naslutiti model »samoupravljanja«? Nekateri se močno nagibajo k mnenju, da je tak sklep upravičen; to velja zlasti za katoliško delavsko gibanje, ki pripisuje tem poskusom velik izobraževalni pomen. V teh vrstah poudarjajo, da so akcije ena od etap osvobajanja, ki delavcem omogoča, da se usposabljajo v sami praksi, da od znotraj odkrivajo mehanizme sistema. To je res; prav tako pa je nesporno tudi to, da neuspele akcije — in teh je več kot pa tistih s pozitivnim izidom — lahko obrnejo kolo nazaj in za daljši čas zatrejo pogum delavcem, ki so se zapletli v akcije, v katerih je njihov inferironi položaj očiten: namreč v konkurenci na kapitalističnem trgu. Primer Lip je sprožil veliko navdušenje — in to ne samo v Franciji. Vendar pri tem pogosto pozabljamo, da tam sploh ni šlo za vprašanje samoupravljanja. Delavci Lip so pokazali izreden smisel za kolektivno akcijo. Zavzeli so tovarno, nadaljevali so s proizvodnjo ur, dokopali so se celo do nakopičenih zalog. Toda njihov namen je bil v tem, da preprečijo demontažo podjetja, da izsilijo odločitev, da podjetje odkupi bodisi skupina finančnikov ali država ali pa oboji skupaj. Čeprav so pokazali sposobnost za samoorganizacijo, pa se vendar niso hoteli usmeriti na pot samoupravljanja, da bi ustanovili proizvodno zadrugo, ker so se dobro zavedali tega, da bi bilo eno samo izolirano podjetje, ki je povrh vsega še v deficitu in obremenjeno z dolgovi, v okviru kapitalističnega gospodarstva obsojeno na propad. »Nove« oblike njihovega boja pogosto skrivajo klasično in omejeno naravo njihovih zahtev. Isto vfclja za izkušnje, do katerih smo prišli v Belgiji. Ti pojavi so bili v pretežnem številu reakcije na množično odpuščanje z dela zaradi zapiranja ali propadanja podjetij in se kažejo predvsem kot nove oblike boja za reševanje delovnega mesta. In čeprav so bile glede tega pozitivne, niso-nikoli ogrožale kapitalističnega sistema. Narava samoupravnih perspektiv Če si je iluzorno zamisliti razvoj »samoupravnih otočkov« v družbi, ki ni samoupravna, pa težnja k samoupravljanju v socialistični družbi izraža upravičeno skrb za to, da dobi socializem pravo podobo. Pri tem se ne omejuje le na kolektivno-družbeno in ne samo na državno lastnino proizvodnih sredstev, čeprav je to njegova baza. Tak socializem implicira tudi drugačen odnos oblasti — tako v podjetju kot tudi v celotni družbi. Prav zaradi tega se težnja k samoupravljanju v zadnjih letih izraža veliko močneje; kriza kapitalizma se namreč poraja na vseh ravneh in na vseh področjih, česar ni mogoče pripisati le gospodarstvu, čeprav ima pri tem največjo vlogo. Vse večja družbena narava proizvodnih sil je pospešila medsebojno odvisnost vseh vidikov družbenega življenja: proizvodnje, raziskovanja, izobraževanja, zdravstva, komunikacij. Delavcev ne izkoriščajo le na ravni tovarn, marveč tudi na vseh drugih ravneh življenja, kajti neokapi-talizem si je prilastil vse — vključno s prostim časom, kulturo, stanovanjem. V zahtevi po samoupravljanju se je protest proti novim oblikam prisile izkristaliziral v geslo o samoupravnem socializmu. Iz te perspektive. je treba opredeljevati akcije, ki že zdaj potekajo ne le na področju gospodarstva, marveč tudi na vseh drugih področjih. Od nastajajoče zamisli o tem, kakšna naj bi bila socialistična družba, načina zanikovanja kapitalizma, so namreč odvisne tudi različice za vse ravni: tako za organizacijo proizvodnje in organizacijo dela kot tudi na ravni oblik stanovanja, oblik informiranja, pouka, zdravstva, prostega časa, urbanizma, življenjskega okolja. LUCIO LIBERTINI Demokracija in pluralizem v socialističnih političnih sistemih i Splošna politična in ideološka hipoteza, iz katere izhaja ta referat, je pravzaprav hipoteza, ki sem jo predstavil že na cavtatski okrogli mizi leta 1976. Na kratko jo lahko označim takole: v^sodobnem italijanskem komunističnem gibanju — kot tudi v širšem delu mednarodnega komunističnega gibanja — prevladuje trdno_prepričanje,„da_sta_ demokracija nTšocializem neločljivo 'povezana';"""^ je ^¿.socializma predvsem novam višja raven demokracije in da je pluralizem vsekakor neizogibna, četudi ne~iadostna značilnošTnovega družbenega in političnega sistema. Dobro se zavedamo tega, da buržoazna dgmokraoija sama na sebi dejansko ni zadnji in najboljši model. Ima pa nekaj pozitivnih lastnosti: zagotavlja vsem formalno enakošfglede pravic, splošno volilno pravico, ki je temelj predstavniškega sistema za vse ljudstvo (četudi je bil ta element vpeljan v buržoazno demokracijo z bojem delavskega gibanja). Seveda prevladuje^ v tem demokratičnem sistemu izrazita hegemonija enega razreda, ki jejastnik proizvajalnih sredstev in okoli katerega je zgrajen tudi druž-beni in politični blok oblasti. Tako stanje je plod kapitalistične ekonom-ske strukture; kljub temu pa odnos buržoazno-demokratičngga "modela do te strukture ni" tako~nevtralen, kot bi lahko pričakovali. V sleherni družbi se politične strukture,"institucije, veljavni pravni sistem vse globlje prepletajo z ekonomskimi in družbenimi strukturami in z njimi ustvarjajo nedeljivo celoto. Kako odpraviti hegemonijo kapitalističnih skupin, kako jo zamenjati s hegemonfjo^delavskega TazredaTin ob njem zbrati širok krog družbenih siP^lo' je vsekakorzgodovThško dejanje^ki pa ga ni moči uresničene "da bi hkratiposegli tudi v sam buržoazno-demokratični sistem. To/ali nekdo priznava to nujnost ah pa jo odklanja, je tudi ločnica med nazori soc!aInJh~aembkratovTn tistimi» ki - -se^resnlčna borijo, za..socialističnQ družbo; je dejanska ločnica med revolucionarji in reforrnistL, ' Todajmjnost posega v "sam buržoazno-demokratični sistem in nujnost njegove pre^azb^e pomeni, da je treba odpraviti tudi njegovo plura- listično vsebino ter odpraviti varstvo individualnih svoboščin; s tem ne zožujemo demokracije na oblast ene same partije, na oblast enega samega centralnega komiteja in na koncu te neskončne spirale na oblast majhne skupine ljudi. Nasprotno: že v referatu leta 1976 sem skušal prikazati, da se naravnanost k ohranjanju progresivne vsebine buržoazne demokracije nrširjenlulijemh meja_popoinoma ujema z resnjčno marksistično miselnostjo: k ohranjanju in širjenju pluralizma, resnične svobode misli in kritike ter individualnih svoboščin. Z razbijanjem spon in enostranosti demokracije v kapitalistični družbi bo moči formalno enakost, kakršno je porodila francoska revolucija leta 1789, spreminjati v resnično in vsebinsko enakost. Diktatura enega človeka ali ene partije je možna le v izjemnih zgodovinskih razmerah, nikakor pa si je ne moremo zamisliti kot progresivno alternativo buržoazne demokracije in kot vzor za socializem. Vodilna vloga revolucionarne partije dejansko ustreza hegemoniji delavskega "razreda in niegovih zaveznikov, vendar se mora uveljavljati vj;azmerah^za^ katere je značilna odprta politična in kulturna konfrontacija s silami zunaj delavskega razreda kot tudi v razredu samem — ne pa v »demokratični« praznini, ki jo napolnjujejo administrativni ukrepj. Hegemonija je prevladujoči vpliv enega razreda ali bloka družbenih sil na^ vseh jgvneTT neke družbe, ki gj^ ni, mogoče nadomeščati z absolutno dominacijo, vpeljano z administrativnirni in policijskimi ukrepiTŠe več, kolikor močnejša je ta hegemonija, toliko manj nujno postaja "administrativno vmešavanje. Zdaj bi poskusil iz te globalno predočene hipoteze izpeljati nekatere njene posamične vidike in sklepe, ki se nanašajo na organiziranost gospodarstva, na predstavniške institucije, na vlogo inteligence in na mednarodno sodelovanje. II Aktualnost pluralizma se izraža — ob hkratni zahtevi, da se ga lotevamo drugače in v drugačnem, socialističnem kontekstu — tudi v razpravah oekonomskemj-azvoj^_ Težave in krize, ki jih je povzročilo birokratsko planiranje, osredotočeno v enem vrhu, danes spet spreobračajo številne liudi v zagovornike mehanizmov tako imenovanega tržnega gospodarstva — kot^da so ti mehanizmi edina možna in dokončno preskušena alternativa birokra^ tizma. To je velika mistifikacija. Ob tem moram spet ponoviti, da niti v preteklosti niti v sedanjosti nikjer na__svetu ni bilo takega trga, na katerem bi bil sleherni udeleženec v enakem položaju kot vsi drugi in bi zato lahko histveneje vplival na skupne rezultate; torej ni trga, "na kateremJrideloval i samodejni mehanizmi, ki bi spet in spet vzpostavljali tisto ravnotežje, ki pripelje do optP malne uporabe resursov in do izenačevanja cen ob najmanjših možnih stroških. Po eni strani vse države — ne glede na svoj družbeni in politični sistem — močno posegajo v gospodarstvo s svojo bolj ali manj izrazito usmerjevalno funkcijo. Pri tem upofabljgjO~baiTcnrsistem, Ju povsod teži k temu, da se združuje pod javno kontrolo; z vse bolj izpopolnjeno tehniko posegajo države na monetarni trg; uporabljajo širok register fiskalnih instrumentov ter uravnavajo javno porabo; jproizvodnjo usmer-jajo s celo vrsto predpisov, določil ter z raznimi spodbujevalnimi ukrepi; t55lj~ali manj povsod vplivajo na proizvodnjo dobrin in storitev. Ta široka usmerjevalna vloga države "je utemeljena v nesporni ugotovitvi,~da ekonomski razvoj" ki je prepuščen samemu sebi ali zasebhTpobudi, pripelje slej ko prej do velikega razsipanja resursov, do neprestanih neravnotežij, nezaposlenosti, kriz in inflacije. Pa ne gre samo za to: takšno usmerjanje jma tudi mednarodne raz-sežnosti. Za to uporabljajo države najmočnejša in najbolj" učinkovita sredstva — predvsem monetarno in trgovsko politiko in še druga pomagala, da bi razmere na svetovnem trgu obrnile v svojo korist in da bi si jih tako ali drugače podredile. V—tej zvrsti intervencij imajo poseben položaj in vlogo. Združene države Amerike, ki izrabljajo v jvojo korist tudi take institucionalizirane instrumente, kot sta Mednarodni mone-tarm^skladTn Svetovna banka7~ Hkrati pa bi le težko trdili, da je zasebna gospodarska sfera popolnoma ločeaa-odiavflfiga gospodarstva. Uporabil bom na videz starinski izraz, ki pa je po svoji vsebini aktualen in poln, namreč, da smo prišli v obdobje državnega nonopolističnega kapitalizma. Vse velike zasebne gru-| pacije_se krepijo in živijo_y najtesnejši simbiozi z državnim lip ar atom, z lavno oblastjo in tudi zavestno delujejo v tej_smeri: državo hočejo uporabljati v skladu ssvojo logiko. Ne bi se nam posrečilo napisati zgodovine neke multinacionalne družbe, kakršna je na primer IBM, ne da bi morali neprestano ugotavljati, da se prepleta z državnimi oblastmi ZDA; nobena zasebna družba, tudi FIAT ne, bi brez vsestranske pomoči države ne bila to, kar danes je. To, kar daries. navadno imenujemo tržno gospodarstvo, je vse bolj podrejeno logiki procesa industrijske in. finančne koncentracije~To~lma ojlgopolistično strukturo; okoli največjih grupacij nastaja množica manjših podjetij; prihaja do vse tesnejšega prepletanja javnega in zasebnega podjetiultva. 1 Freskok,~do katerega mora priti in ki ima zgodovinski pomen, ni preskok iz svobodne tržne konkurence z vgrajenimi avtomatskimi mehanizmi za samouravnavanje na tak trg, ki ga organizira državna uprava. Tudi ne gre za prehod na tak trg, ki je popolnoma ujet v tehniko usmerjanja in dirigiraja države (ki pa je kljub temu v svojem celotnem delovanju anarhičen, saj generalno podreja splošne interese zasebnim, parcialnim, sektorskim, korporativnim interesom) — pač paL[gr§_ja_jreskokjia trg, na katerem je celotna tehnika kontrole in upravljanja podrejena organskemu programiranju, to programiranje pa je v splošnem interesu ¡zastavljeno demokratična Vjem smislu sta socializem in programiranje objektivno aktualna. Zato bi se morala razprava bolj osredotočiti na metode, vsebino in~čflje programiranja. Predvsem programiranje ne bi smelo biti popolnoma združeno v enem samem vrhu upravljanja gospodarstva, ki teži k temu. da bi to funkcijo izvajal s širokim in razvejanim birokratskim aparatom. Taka, organizacija lahko deluje, čeprav z mnogimi motnjami, v neki nerazviti deželi, v kateri se jeTreoa s pospešenim tempom lotiti prvobitne akumulacije in" ki se mora v svojih gospodarskih prizadevanjih omejiti na nekaj cisto jasno določenih razvojnih usmeritev. V industrijsko razviti družbi ah pa v družbi, ki je že dosegla višjo raven razvoja, ~pa taka metoda vodenja~ne povzročaje velikih in resnih težav, pač pa tudi vedno slabše deluje in povzroča paralize. Glede tega ni vredno zgubljati dosti besed, kajti danes je že povsod očitna — tudi tam, kjer imajo globalno državno planiranje — splošna ~~ naravnanost k" decentralizaciji. Pač pa bi hotel poudariti, da je sam izraz »decentralizacija« dvoumgnjn pomanjkljiv. Bistvo vprašanja namreč ni v tem, da se vrsta odločitev prenese z vrha na periferijo — čeprav je tudi ta vidik pomemben; gre za nekaj drugega^, odločilnega, namreč da se množici ekonomskih subjektov prizna njihovo mesto in odgovornost," da" se ustrezno prevrednoti vloga podjetij, oziroma pravilneje, podjetniških^ delovnih funkcij! " Vjmarksističnem gibanju se je večkrat razvnemala — zlasti konec devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja — zelo široka razprava o težnjah kapitalističnega razvoja k proizvodni koncentraciji. V~teh raz-" pravah so se nekateri nagibali k sadb^Za .'jeroatoa ab3oluJna_iežnja ji koncentraciji; iz tega se je tudi izoblikovala -hipoteza o socialistični ekonomiji, kaTere bistvena novost bi bila v tem, da javno vodenje trustov in kogcernov zalhejnajzanesljiva upravaT Trdovratna dejstva pa so pokazala, da je ta koncepcija zelo rudimentarna ter da je stvarnost precej drugačna in veliko bolj zapletena. Več kot_očitno lahko ugotavljamo težnjo h koncentraciji v financah. To ne velja samo za gigantske koncentracije podjetij, marveč tudi za zveze, ki nastajajo med grupacijami in vrsto manjših, formalno samostojnih podjetij. .Glede tega jejpopolnoma pravilna ugotovitev, da teži kapitalistično gospodarstvo Jctemu, da se organizira v močne centralizirane bloke. Toda stvari so precej .drugačne, če jih opazujemo iz ozkih proizvodnih vidjkov. Tu lahko opazujemo krizo vehkih_kompleksov~in ponovno preusmerjanje k manjšim in srednjim kompleksom. Takšna je naravnanost moderne industrije. Pri velikih proizvodnih podjetjih se zakonito uveljavlja težnja k birokratizaciji, k okostenelosti, pojemanju iniciative, zmanjševanju podjetnosti v sprejemanju odločitev, podiranju pravilnega ravnotežja med stroški in dobički, k zmajševanjuproduktivnosti. Seveda so tudi taka podjetja, v katerjh ve. sama tehnologija 7.ahteva_ve-like razsežnosti — na primer, v avtomobilski industriji — v kateri je vpeljan sistem montažnih tekočih trakov in kjer je opazna dokaj minimalna stopnja produktivnosti. Toda tudi v teh kompleksih se porajajo različne oblike proizvodnje z raznovrstnimi shemami, ki omogočajo veliko decentralizacijo. Na nekaterih drugih področjih, denimo, v kemični predelovalni industriji, pa se čisto jasno uveljavlja težnja k manjšim in srednjim kapacitetam. Nasploh lahko ugotavljamo, da se ob velikih kapitalističnih skupinah še vedno ohranja dokaj obsežno področje srednje velikih in drobnih jgodjetijTTa poslujejo v različnih oblikah in pogojih iri katerih' dejavnost seskladno s trenutnimi razmerami širi ali pa nazaduje. Pri tem je več kot očitna finančna povezanost pretežnega števila teh podjetij z največjimi finančnimi iu industrijskimi grupacijami, pogosto pa tudi njigovapod-rejena vloga v sprejemanju proizvodnih' odločitev in standardov, njihova odvisnost v preskrbi S surovinami Itn.; prav tako "očitna pa je tudi dvoumnost samega pojma »srednje ali malo podjetje«, če se ta pojem ne nanaša le na število zaposlenih? marveč' tudi na "organsko sestavo kapitala^ na uporabljeno tehnologijo, na oplajanje vrednosti. Toda vse te ocene, četudi so pravilne in strokovno utemeljene — demistificirajo prenagljen lirski zanos tistih razpravljalcev, ki si prizadevajo, da bi v malem podjetju našli nov model za nadaljnji razvoj kapitalizma; te ocene tudi ne morejo zabrisati osnovne ugotovitve, da je moderna industrija močno razčlenjena in da deluje na temelju množice podjetij in podjetniških ustanov. Glede na vse, kar smo povedali je trg trajno dejstvo, ki ga ni moči niti ignorirati nitj nadomestiti s centralističnim planiranjem; postati mora izhodišče za demokratično načrtovanje, utemeljeno na širši participaciji odločanja in na soglasju skupnosti — hkrati pa mora hiti sposobno, da te odločitve usklajuje z iniciativnostjo in podjetnostjo. Glede tega bi lahko dodali še dve pojasnili, ki dopolnjujeta našo zamisel. Predvsem je nespodbitno to, da so ključno vprašanje programiranja potrebe skupnosti, z demokratično odlociivilfl-oatancno Jlaiočena skala prioritet, na kateri je zanesljivo na prvem mestu zaposlenost delavcev. PravTako pa ni mogoče dvomiti o tem, WJeTUdrpiSi®kImiMtj^52jeiia^ sektorja, sistema itn. izredno pomemben zakon učinkovitega programiranja. Naraščanje proizvodnih sil širi akumulacijo in s tem tudi nove inve-^ticije_(pri čemer se poraba ne zmanjšuje, marveč včasIFTčelo naralca) — hkrati pa vpliva tudi na skrajševanje delovnega_časa. Gospodarstvo, ki temelji na sociali,"uničuje samega sebe, "socialne cilje, iz katerih izhaja, pa spreminja v njihovo nasprotje. Seveda mora programiranje najti pravo ravnotežje med nujno rastjo produktivnosti in uporahn njenih rezultatov za skupne cilje — ter med zahtevo, da izčrpavanje delavcev in njihovo odrekanje ne narašča, ampak upada; to pa doseže tako, dajo- stavijehnologijo in znanstveni napredek v službo človeka in skupnosti. Primerjava stroškov in dobička m izključno merilo kapitalističnega sf-stema; nasprotno: tako ocenjevanje zahteva sleherno gospodarstvo, ki hoče biti uspešno; pri tem gre le za to, da se to soočanje uveljavlja v najširših razponih, da ga pojmujemo v najširših in najbolj dinamičnih dimenzijah — odpraviti ali zanemariti pa ga ni mogoče. Drugi razmislek se nanaša na velik hrup, ki nastaja včasih v vrstah evropskega delavskegaji^banja okoli zmanjševanja vloge rizičnega sklada podjetij in hkratnega naraščanja bančnega zadolževanja. Zdi se, da pri tem tarnanju pozabljajo na splosno težnjo svetovnega kapitalističnega sistema, da vloga delnic ni bila nikoli v Obiranju jrihrankov, marveč ~v kontroli družbe inprocesa finančne koncentracije; pozabljajo končno na to, da je lahko krepitev " vloge in vplivajbančhegTsistema za demokratično ^programiranje izredno dragoceno sredstvo in močan vzvod — seveda le s pogojem, da javna oblast obvladuje bančni sistem, ne pa da je oblast podrejena bankam. III V sklopu splošnih razprav bi še posebej poudaril rmjnret Ha sp. naSa posebna pozornost usmeri k političnim institucijam. To še toliko bolj — kot sem ze ugotovil v lanskoletnem referatu v Cavtatu — da zija na tem področju, in to ni naključje, največja praznina v literaturi nasploh in še posebej v marksistični literaturi. Naj takoj ugotovim, da je v tem sklopu parlament nujen instrument resnične j pluralistične socialistične demokracjje. Nove oblike participacije in demokracije, o katerih bom še govoril, imajo in bodo imele v prinodnje vedno večjo vlogo, vendar kljub temu ne^morejo nadomestiti^ parlamentarki je konec koncev temeljna demokratična in svobodnjaška pridobitev buržoazne revolucije. To institucijo mora delavsko gibanje prevzeti in jo v presnovljeni_obliki_vključiti v svojo dediščino. Vendar si oglejmo še domnevo, da so v neki deželi oblike neposredne demokracije in institucije nove demokracije dosegle najvišji možni razmah: kdo je v takih razmerah dolžan opraviti-sintezn, sprejematistrateškeodločhve, k" naj veljajo za vse? Kdo naj razglaša zakone, skrbi za njihovo izva-"janje, sprejema plan in proračun, odloča o zunanji politiki? Izven parlamentarnega odločanja se ponuja edina jmožnost v tem, da ta poobla-stila sprejme ena sama partija, en sam centralni komite, ozka skupina ljudi ali pa en sam človek; skratka, alternativa se kaže v diktaturi, ki odpravlja vsebino in mistificira sam obstoj temeljnih demokratičnih instrumentov. Parlament je edina ustanova, v kateri se lahko spopadajo različne sile okoli najbolj pomembnih nacionalnih opredelitev in v kateri lahko pride do sklepnega akta v nekem demokratičnem procesu. Tako združevalnojnesto bo moralo-pač-ohstajaii vse dotlej, dokler bo družba organizirana kot država; demokratična skupščina s svojimi suverenimi pravicami, izvoljena na splošnih volitvgh — brez rasne, verske ali na-zorske diskriminacije, se zdi za zdaj edina rešitev.__ Seveda pa vse to zahteva drugačno razumevanje parlamenta. V bur-žoazni demokraciji pojmujejo to institucijo kot zbor ljudi, ki je dobjl z izvolitvijo nekakšnjo magično poslanstvo varuhov oblasti, ki jo izvajajo ločeno od množic; ti varuhi so daleč pred množicami in se svojih odgovornosti do volivcev spomnijo šele potem, ko preteče nekaj let. Z volivci komunicirajo enostransko, prek tiska, ki tudi_sicer manipulira z velikimi skupinami. Hkrati pa ta parlament, četudi se zdi, da je v tem veliko protislovje — ne samo da ne posega v gospodarsko življenje, marveč je tudLsliogo ločen od javne administracije in njegove pristojnosti v nadzorstvu so pogosto zelo formalne. V tej obliki je torej tudi parlamentarna institucija deležna vseh prednosti in tudi vseh dejanskih omejenosti države prava oziroma njene formalne demokracije. Če naj parlament opravlja v novih zgodovinskih in družbenihjjro-cesih ter graditvi razvitejše demokracije odločilno vlogo, se bo moral temeljito prenoviti. Predvsem se bo moral resnično in ustvarjalno povezovati 7 vtcmi nhstpjcčimi demokratičnimi organi in organizmi v deželi. Stranke, .sindikati, velike demokratične organizacije, gibanje tovarniških svetov in pokrajin pjsn realnosti zunaj nove demokratične ureditve, marveč njen sestavni del: priti mora torej do najtesnejšega usklajevanja mecT" usmeritvami, ki nastajajo na najrazličnejših ravneh ter med razpravami in sklepi v parlamentu. Parlamenta ne bi smeli preverjati samo enkrat na vsakih štirj alijTet jgt —- in tudijoslanci ne bi smeli opravljati svojega ipandata kot zasebniki, ki so odtrgani oji stvarnosti. v. deželi7~N asprotno: stalna pnvP7anosf~parlampnfa~V^spmi Hpmnkratičnimi nivnji mora postati ne le stalna praksa, marveč tudi glavna značilnost njegove parlamentarne strukture. Uresničevanje take koncepcije zahteva radikalne spre-* membe v načinu oblikovanja parlamentarne institucije;, v njeni notranji -strukturij v njenem povezovanju z družbo, v njenem delovanju. Na eni strani se mora parlament otresti golega formalizma in postati učinkovit organizem, ki je sposoben neprestano odločilno posegati v življenje —-_s političnim odločanjem, z zakonodajo, z nadzorstvom izvajanja zakonov, z jamo administracijo — pgjjrugi strani pa mora biti odprt za^ nepFč-stano soočanje z vsemi zapletenimi in dinamičnimi realnostmi družbe. V tem smislu je vrh mnogoplastnedemokratične konstrukcije, ki od* piavljarazredne privilegije v informiranju In komuniciranju ter daje sP rokimljudskimTnnožicarh možnosTi7~da so obveščene in da lahko izražajo svoja hotenja. Izkušnje, ki jih doživljamo — zlasti pri nas v Italiji — pričajo, da stari parlamentarni model zahaja in da se rojeva nov model. Unnny)ar-lament, ki je^ odseval razmere v naši družbi, ko je ozek krog buržoazlje" na čelu šjrokih ljudskih množic upravljal z Italijo, tistih širokih ljudskih množic, ki so bile potem, ko so dobile pravic? voliti in kasneje tudi splošno volivno pravico, izključene iz slehernega padal pktivnepa ESliticnega__vpliya; umira parlament, ki ga je prevevala prosvetljenska miselnost, da je poslanstvo^ skupine izbrancev v tem, da v zaprtem krogu in_Z-merisehnjnim ohračunavanjem vodijo ljudstvo z vrha. Nastati mora nov parlament, ki ustreza realnostim in potrebam razvite industrijske družbe, družbe, ki je vsrkala izkustvo številnih socialnih vrenj in bojev in katerih trajna značilnost so bile zahteve po participaciji, širjenju demokracije in kulture. IV Kako_se svet kulturejn_jnteligence vključuje v proces graditve raz-ritejšeJioaalisScne^ tega obstajajo "že ~od "nekdaj nihanja med dvema skrajnima sodbama, ki sta po mojem mnenju obe napačni in bi jih morali odklanjati. Po_gnj strani kulturo.in inteligenco vedno povezujejo s tradicionalno liberalnim nazorom — in na podlagi tega ugotavljajo, da_morajo biti intelektualci do politike nevtralni, kar velja tudi za odnos politIke~do' interektualcev._Po njihovem mnenju gre kultura po svoji lastni poti le tedaj, ce ima proste roke in dovolj razmaha za konfrontacije; izmenjava mnenj s politiko je zelo omejena in_ največkrat naključna. Tudi v delavskem gibanju (kot celoti) prihaja ob-časno do spogledovanja s takimi nazori, ki so bodisi posledica vplivov reakcije inpa dogmatskih pačenj. Na drugi strani imamo opraviti z dogmatizmom — s teorijo in prakso — ki teži k temu, da a priori, na podlagi ngke dokončno izoblikovane ideologije, večne kot Tutankamo-~ nova grobnica, začrtuje meje kulturnega ustvarjanja in soočanja; da z administrativnimi ukrepi odloča o pravilnosti te ali one smeri ter v ' skladu s takimi ocenami podeljuje privilegije m zasluženja; da organizira žjvlj^e.in-deio_inteIdctalcev. Rad bi poudaril, da so te alternative, take opredelitve ah vsaj poskusi takih opredelitev navzoči tako v socialistični državi kot tudi v socialistični ali komunistični partiji, ki se šele poteguje za oblast. V prvem nazoru se tesno prepletata resnica in zmota. Resnica je v spoznanju, da v skladu z revolucionarno ideologijo ni mogoče vnaprej določati rezultatov na kateremkoli_področju spoznavanja in umetnosti. Programirati rezultate, jim že vnaprej določiti meje, bi v praksi pomenilo tn, da želimo prihodnost označevati z izrazi sedanjosti in jieteklostTP neznano z izrazi spoznanega; zanikati eksperimentalno metodo, ki je temelj znanosti in ustvarjalnosti, ki je tudi srž procesa umetniškega snovanja; to pomeni, da bi raziskovanje popolnoma zadušili, ga zakovali, mu vzeli vsakršen pomen. Kulturno soočanje je ah čisto svobodno ali pa se dogaja v mistifi-cirani, sprevrnjeni in okrnjeni obliki. Pluralistična demokracija, v-katefi je vsakomur_dana pravica do nasprotovanja, do svobode misli jn kritike, je edina družbena organizacija, ki resnično ustreza razvoju raziskovanja Jn kulture. Zmota »liberalne« koncepcije pa je seveda v trditvi, da je ta konfrontacija"v~odnosu do politike "čisFo nevtralna, od nje neodvisna, omejena-zgoljna lastno^ področje, zaprta za vsakršno vplivanje od zunaj in tudi nezmožna, da bi se sama odpirala k zunanjosti. Dejansko pa vemo, da so vsi družbeni elementi med seboj odvisni in njihov razvoj nujno izrašča iz skupnega tkiva. V svetu znanosti se je v zadnjih letih močno izostrila kritika pojmo-i/gnj^r.^Vnim^rirtvani np.vtralni_7nanosti. Vse več nespodhunlh dnkaTHV je za bistveno determiniranost ne le uporabne znanosti in tehnologije, marveč" WdTšamihT;emeT]mh^raziskav. Na dan je prišla globoka medsebojna odvisnost med znanstvenim napredkom in kapitalističnim si-I stemom vrednot. Pokazalo se je, da jg^ razglašanje nevtralnosti^ znanosti j huda mistifikacija, kijiaj bi prikrila neposreden^ in mnogoplasten odnos I med znanostjo, tghniko in hegemonijo vladaiočega razreda v družbi. Radikalnejša kritika je v okviru teh razčiščevanj postavufa~trditev, da lahko »dogmo« o nevtralnosti znanosti izkoreninimo le s poglabljanjem zavesti, da'objekta vliašem aktu spoznavanja ni mogoče ločevati od motiva "tega akta ter zato tudi ni mogoče delati razlikejngd_nagibom za raziskovanželstvainosti ter_aagibom za njeno preoblikovanje, češ da realnost ni deviška narava, marveč proizvod človekove zgodovine. T) teh tezah moramo po mojem mnenju zdaj razpravljati in jih tudi odkloniti. Kajti s tem, ko ta nazor obračunava s fetišizmom objektivitet, se dejansko sprevrže v odklanjanje sleherne objektivitete. Znanost pojmuje zgolj kot videz, kot nepomemben mrtev prostor. Ker ne obstaja — in tudi nima nobenega smisla — stvarnost, ki je zunaj objekta, nima nobene utemeljenosti spoznavna veljavnost naravoslovnih znanosti. Po tej logiki postaja znanstveni materializem ideološki voluntarizem. S tem postaja vprašljiva tudi Marxova teza o nujnem protislovju, do katerega prihaja med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi, med znanostjo in kapitalističnim sistemom. Iz tega izhaja tudi odklanjanje kulture in beg v iracionalizem. Toda spopadanje s temi stališči in priznavanje spoznavne veljavnosti naravoslovnih znanosti ne pomeni tega, da bi zdaj lahko omalovaževali izreden pomen kritike znanosti, in tudi ne tega, da bi priznali znanosti njeno dozdevno avtonomijo, njeno »nujno« objektivnost in racionalnost. fiirplrn Hm?bea&-unkulturno izkustvo zadnjih^ let ^ugotavlja, da sta higtvp.nr. determinirana ne le tehnika, marvecludi razvoj temeljne zna-nosti — in zato opozarja na dva vidika"odgovornosti znanosti, odgo-vpillOstLzajijgn ^stojlir^razvojev skladu^STiotrebianu družbe^ Ni mogoče govoriti o neposredni kompetenci, ko gre za temeljne raziskave in njihove teoretične implikacije. Na tej ravni lahko prej govorimo o medsebojni dialektični odvisnosti kot pa o odgovornosti. Praktična dejavnost neprestano poraja spodbude, postavlja cilje, ki jih teoretično razlikovanje sprejema, vendar pa jih tudi takoj presega^s lemjia definira svoie "nove cilieTTci so spet pogoj za praktično dejavnost. Veliko neposrednejši je vpliv nove pristojnosti delavskega razreda na uporabne raziskave in tehnolos1a~razvoj: gre za pristojnosti, ki lahko pripeljejo, do. n£mh_dognanj o strojih, ciklusih in celotnih proizvodnih procesih. In prav od tod prihaja, prek retroaktivnega učinkovanja, vpliv na samo temeljno raziskovanje. Dejanski problem ni v tem, da bi znanosti nadeli dogmatsko uzdo, marveč v tem, da se razmerje med tovarno in družbo naravna v smeri, ki je alternativa kapitalističnega razvoja: da se dodeli znanosti nova družbena razsežnost razvoja. Vse to zahteva, da na novo premislimo ne le cilje, marveč tudi način eksistence in razvoja znanosti: zahteva upor proti trganju znanosti od družbe — ne le glede ciljev in nalog, marveč tudi glede konkretnega razvoja/Veliko raziskovalno bogastvo, ki se je nakopičilo v vseh teh letih in ki se bo še pomnožilo, moramo uporabiti za diskusijo, da bi lahko humanistični dediščini dodali znanstven preskus (seveda ne z enostavno seštevalno operacijo). Če so moderne znanosti vir kritične misli sploh, se znanstvenik in znanost ne moreta zapirati v avtonomno sfero in odklanjati vsakršne filozofije; nasprotno, vsak dan morata upoštevati filozofijo in zgodovino. V nobenem primeru se ne moreta omejevati od idej in miselnega opredeljevanja. Vedno morata imeti pred očmi veliko škodo, ki jo je povzročilo dogmatsko pačenje marksizma, ki si je prizadevalo marksizem osamiti pred kakršnimkoli znanstvenim eksperimentom. Seveda pa to ne sme pripeljati do odklanjanja procesa kulturnega zbliževanja oziroma uveljavljanja ostre delitve med humanističnimi in naravoslovnimi znanostmi. Prav tako nijmogoče sprejeti obstoja znanosti in dela kot dveh lo-čenih sfer. Ena stvar je skupaj z Marxom priznati, da je družbena organizacija dela_grek kooperacije, delitve dela in povezovanja dela z naravoslovnimi znanostmi celota nujnih pogojev, da se proizvodni proces preobraziv tehnološko uporabo znanosti — in da ni mogoče mislitina organizacijo dela brez strokovnosti; druga stvar pa je strinjati se s prenosom oblasti na strokovnjake, na trajno razklanost med tistimi, ki znajo^jn tistimi, ki ne znajo, in so samo izvrševalci. Skladnost, do katere prihaja med delitvijo opravil in znanja je družbena hierarhija. Pri tem vozliščnem vprašanju odnosa med znanostjo in družbo sem se zadržal zato, ker je ta odnos bistvena točka razhajanja. Sicer pa to razmišljanje o znanosti lahko navežemo tudi na razmišljanje o umetnosti. Ijmetnost je raziskovanje in je zato tudi oblika spoznavanja. Raziskovanje in spoznavanje pa se ne dogajatčTv absolutnem vakuumu, marveč ju na vsakem koraku določa zgodovinski razvoj družbe, iz njega čipata in to ju hkrati tudi omogoča, z njima skupaj ustvarja najtesnejše vezno tkivo. »Liberalna« koncepcija, ki sem jo seveda prikazal močno shematično — samovoljno trga družbeni proces in zgodovino na dva dela, hudo mi-stificira vlogo znanosti in umetnosti ter prikriva njuno določenost in povezanost s kapitalistično hegemonijo. Dogmatska usmerjenost se poraja prav iz upravičene potrebe, da to »liberalno« mistifikacijo izrine in razgali mit o nevtralnosti znanosti in umetnosti; da se človeška skupnost dokoplje do enotne vizije procesa; da se zavestno odpravijo vzroki, ovire in obveznosti, ki ustvarjajo povezavo med kapitalistično hegemonijo in konkretnim razvojem znanosti in umetnosti. Toda ta sicer utemeljena zahteva postaja hkrati tudi zahteva, da se znanstveno in umetniško ustvarjanje da pod administrativno kontrolo; teži k temu, da razvoj znanosti in umetnosti zapre v vnaprej določene meje ter s tem zagotovi oblasti in politični partiji nenaravno vlogo najvišjega razsodnika. S tem pa ni zatrta samo zmota, marveč tudi resnica, ki jo vsebuje »liberalna« koncepcija, zatrti so življenjski pogoji, potrebni za razvoj znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. To je prav tisto, kar se je dogajalo na nekem drugem področju, ko je ob upravičeni zahtevi po odpravljanju stranskih poti in mistifikacij, ki so obremenjevale demokracijo v njenem buržoaznoformalističnem modelu, prišlo do odpravljanja same demokracije in zgodovinskih pridobitev buržoazne revolucije na področju varstva svoboščin in pluralizma. Socialistična država si mora torej aktivno prizadevati, da odpravi vse omejjtvejn prepovedi, ki omejujejo polnejši razmah kulturne konfrontacije. S svojimi posegi mora širiti področje ne pa zoževati polja znanstvene misli, zagotavljati sredstva in pogoje za njen svoboden razvoj — tudi zunaj okvirov formalnih zagotovil. Toda prav gotovo ni njena na-loga^jja^e samajoteva kaznnvanja.zmr»t in nagrajevanja resnice ali pa da določa hierarhijo vrednot. Če bo šla po tej poti, bo zanesljivo krepila vladajoče,intelektualne kaste, zadušila resnično konfrontacija. zbirokra-tizirala kulturo; prišlo bo do kulminacije nerazrešljivega protislovja, ko prizadevanje, da se raziskovanje otrese resnice, zniči raziskovanje samo. Prav zaradi tega v socialistični družbi in v partiji delavskega razreda intelektualci ne smejo postati posebna kasta_s posebnimi privilegiji, ki jim omogočajo in dopuščajo mnoge stvari — vse dokler stegujejCTToke k nedosegljivim vrhovom dejanske oblasti, vse dokler dobivajo za svoje delo meritorne ocene od državne ali partijske oblasti — ali dokler so konec koncev propagandisti ali pasivni zagovorniki politične linije, jrina-staja zunaj njihovega realnega prispevka. Ali naj se intelektualec zadovolji v diskusiji in političnem spopadu~z enakimi političnimi sredstvi, kot so na voljo večini (se pravi, s sodbami o ozko političnih temah), ali pa naj deluje samo znotraj svoje znanstvene ali umetniške specialnosti? Od intelektualca ni moči zahtevati, da bo zgolj dober propagandisi moči te ali one partije, marveč da bo s svojimi specifičnimi sredstvi prispeval k sprejemanju sklepov m snqyanju_g£.1otne politikfi 7,a intelektualce ~V družbi in partiji, ki sta organizirani po dogmatskem modelu, so značilni privilegiji, hkrati pa tudi to, da nimajo najširših pravic; to je v dobršni meri transpozici[a~tistega7 kar se (čeprav^z drugačnimi Imeni) dogaja v kapitalistični družbi, namreč, da imajo velike privilegije, prav tako velika pa je njihova nemoč. Birokratizem in dogmatizem dejansko nista popačena anticipacija prihodnosti, marveč, četudi se tega ne zavedamo, ostanka preteklosti. (ZahtevaV)o širokem in intenzivnem mednarodnem sodelovanju med vsemi državami sveta je utemeljena, koFje znano, na dveh temeljnih mo-tiviH. Zaradi vse večje m grozljive moči jedrskega orožja je morebitna^ vojna med najmočnejšimi državami ekvivalent perspektive strašnega množičnega samouničenja človeštva. Edina alternativa samouničenja je poguščanje napetosti, mednarodno sporazumevanje,VkUvaruje interese vseh, sistem miroljubne koeksistence, v kateri je možnost, da seideološki spori in spopadi interesov uveljavljajo tudi brez katastrofe. To je nova, čeprav težka izkušnja; toda to je nujna pot, če stvari opazujemo s treznim realizmom. Poldrugi strani pa poznamo tudi zvezo med imperialistično logiko in vojno — oziroma pojmovanjem, .da se da vojno s pri-dom uporabiti kot najboljše sredstvo_za to, da ustavimo progres socialnih sil in širjenje novih idej v svetujin za to, da ohranimo tradicionalno korT servativne sile; v tem smislu se boj za mir, mednarodno koeksistenco in sodelovanje^najtesneje preleta z bojem proti imperializmu_ in za prenovo mednarodne skupnosti. ¿6rugi motiv za vse tesnejše mednarodno sodelovanje, ki je hkrati tudi edina pot, da začnemo pri koreninah reševati največji problem, ki je poleg vojne in miru pred človeštvom, to je protislovje med razvitimi^ in nerazvitimi področji sveta, je pogosto skrajna neuravnoteženost v eksistenčnih razmerah milijarde ljudi. Prispevati k temu, da v mednarodnem " sistemu prevlada logika vzajemnosti" nad logiko posameznih močnih inte-resnifi skupin; prispevati k temu, da bodojvse ustrezneje delovali eko-nomski instrumenti mednarodnega sodelovanjaJp^ ~de^kratičhrm_nad-zorom ljudstev, to je odločilno področje boja za napredek. In ce je ta perspektiva, ki jo v pretežnem delu mednarodnega socialističnega in komunističnega gibanja priznavajo, pravilna, potem je nujno iz tega izluščitkVeč sklepov^ /'Prvi je ta, da je sistem mednarodnega sodelovanja pluralističen.JJte-melfen je lahko le na koeksistenci in sodelovanju narodov in sodelovanju med različnimi družbenimi in političnimi sistemi. V svetovni ureditvi imajo velike sile s svojimi bistveno različnimi in celojiasprotnimi političnimi in družbenimi sistemi največjo odgovornost; in bila bi prava norost, če te odgovornosti ne bi priznale-— in seveda tudi vsega tistega, kar iz te odgovornosti izhaja. Vendar pa bi bilo v načelu napačno in tudi nerealno pričakovati, da se daTESeksisteflCO uravnavati kot nekalčSpn siatjčnojravnotežje med dvema, tremi ah celo štirimi državami na gfija» vseh drugih narodov sveta. In prayzaradi tegaJjopostajakumednarodna skupnost v prihodnosti vse bolj mnogovrstna, prepletena z različnimi in tudi nasprotnimi izkustevj. ki so po svoji naravi pluralistični. Delavsko gibanje- tega pluralizm^mgdnarodflg _skupnosj[ ne b[smelo doživljati kot njegovo šibkost, marveč kot lijegovo moč: taJg^jejanjET" vzvod, ki lahko okrepi mednarodno demokracijo in obračuna s poskusi, da bi koeksistenco utesnili v golo ohranjanje statusa quo. Toda taka perspektiva je tesno povezana s pluralistično socialistično demokracijo v vsaki_deželi, o čemer sem govoril na začetku tega prispevka. Očitno postaja veliko protislovje med mednarodno koeksistenco različnih izkustev, široko izmenjavo teh izkustev, vse širšo mrežo medsebojnega spoznavanja ter medjjlokovskim zaporanjem te ali one mednarodne realnosti v svoje okvire. Helsinški sporazumi, ki urejajo nekatere oblike mednarodnega sodelovanja, so po eni strani dokaz, da je v sedanjih razmerah že možno tesnejšejnednarodno sodelovahjeln povezovanje na podlagi pluralizma, po drugi strani pa razkrivajo tudi implikacije, ki jih ima taka svetovna politika za splošnoJtoncspcijo demokracije. Končal bi rad z mislijo, ki je sicer preprosta, vendar pa tudi tehtna. Široka in intenzivna izmenjava informacij, kroženje idej, kulturna in ideološka soočanja so zgodovinsko v interesu revolucionarnih gibanj. Ta gibanja morajo spoznati nove ideje in stališča, s katerimi bodo lahko prodirali v doslej zaprta področja, povezana s starimi shemami, interesi in predsodki. Boj delavskega razreda je _bil_vedno historično povezan z uveljavljanjem pravice do informacije. Morda je v izjemnih razmerah rieka dežela, ki je izšla iz revolucije ekonomsko oslabljena in je bila obkrožena s sovražnimi silami, morala varovati svoje izkustvo z nekakšnim ekonomskim in ideološkim protekcionizmom; rad bi opozoril, da je bila Sovjetska zveza v svojih prvih letih nastanka — četudi močno sestradana in polna nemirov — idejno močno privlačna točka za vse narode; četudi so kapitalistične sile vzpostavile okoli nje sanitarni kordon, zaveso molka in dezinformacij. Vsekakor pa je v sedanjih razmerah, ko se je moč delavskega gibanja povsod okrepila in je njegovo izkustvo zdaj tudi veliko bogatejše, maksimalno odpiranje za kroženje idej, za kulturno izmenjavo in ideološko konfrontiranje nujen pogoj za novo mednarodno skupnost in njena velika prednost. LELIO BASSO Demokracija in socializem v Zahodni Evropi Vprašanje o razmerju med demokracijo in socializmom je vprašanje, o katerem že dolgo razpravljajo; v socialističnem krogu je bilo doslej prevladujoče mnenje, da gre za nerazdružno povezanost demokracije in socializma, čeprav se brž nato pokažejo nemalokdaj kar velike razlike glede" natančnega pomena besed »demokracija« in »socializem«. Zoper tezo o enotnosti med demokracijo in socializmom so z nasprotne strani pogosto navajali tgorijg o diktaturi proletariata ali pa konkretne izkušnje socialističnih dežel — in sicer kot dokaze za to, da socializma in demo-kracijeji mngoče_zdmžiii. Prav v zadnjem času so te razprave znova oživele na mnogih straneh v zvezi s tako imenovanim »evrokomu-nizmom«, ki ni bil nikoli jasno opredeljen in zato doživlja različne razlage (besedo »evrokomunizem« uporabljam samo iz udobnosti, čeprav mi ni znano, da bi jo sprejele vse partije, ki jih zadeva). Vsekakor pa se mi zdi dovolj jasno, da so v tej definiciji v splošnem zajeta različna stališča :(a)) v prvi vrsti odpor do tega, da bi priznali, da ohstajajg. uresničeni model socializma in4adi~že uresničeni rnodglpre-hodav socializem, kLbogljal za vse dežele, bil pa naj bi tista pot, ki jo jeodprl Lenin leta 1917<(b)Mz tega pa izhaja tudLodpordo legar-dabi priznali mednarodnemu komunističnemu gibanju naravo monolitnega .bloka, Jti mu je na čelu KP ZSSR, izhaja pa tudizanikanje vodilne sovjetske vloge na druge komunistične partije, vlogeTTcakršnase jV pok~a-~~ zalaTStalinovem času ictTponavna uveljavitev Samostojnosti vsake posamezne partije in torej tudi pravice, da si same izberejo svojo pot v socializem, kar naj bi izključevalo tudi možnost, da bi bil vodilni center v zahodni Evropi neki vodilni center in v širšem smislu tudi Togliattijev »policentrizem« ;(dj prepncanje^a^industriallzlrajii zahodnj F.yrnpi — kjerso delavski razredi v najširšem obsegu vključeni v sistem in se borijo pregvsagrz zahtevami po zboljšanju življenjske ravni, kjer oblast ni vec" nakopičena v nekem k-nmpaTrt^em vrhu jg^nma jede|alv|k^em dvorcu, temveč je razpršena in razvrščena po razniti družbenih strukturaji, kjer pa so povsod tudi mednarodni vplivi (in to celo prav neverjetno močni) — da je v takšr^ družbah težko misliti na tradicionalni nasilni prevzem oblasti: e) inza sklep šeodločitev za »demokratično pot v socializem. za katero velja, da bolj ustreza družbenim okoliščinam in stopnji zgodovinskega razvoja v zahodni Evropi, kar pa pomeni, da gre za -oprcsntev marksističnega obrazca o ,diktaturi' proletariata«. Sam se, vsaj v teh mejah, še kar strinjam s to naravnanostjo, čeprav bi raje kot pri samostojnosti partij, kar je sicer v splošnem upravičeno, vztrajal pri tem, da bi poudarjal objektivne okoliščine v zahodni Evropi, ki nedvomno zahtevajo drugačne odločitve, kot so bile Leninove, ker so drugačna tudi izhodišča (družbena struktura, politične razmere, kulturna raven, mednarodni kontekst); Marx nas je n_aučil. da dejansko gibanje proletariata ne nastaja in se ne razvija po vnaprej pripravljenih obrazcih mjnodelih, temveč najodIaa^i^3^a^iIprihajajb'iz konkretnih okolij sSnjJzdružbenihJaLv katerih-te-gibanjfiživL. Toda, kakor je sicer jasno, da »evrokomunizem« dokončno zapušča tradicionalno strategijo komunističnih partij (tisto, ki že od prvih povojnih let opravičuje ločitev od socialističnih partij), mi ni tako jasno, kakšna je strategija, ki naj bi zamenjala prejšnjo. Prozorno jasno torej vidim evrokomunizem v negativnem, ne ga v^pozitTCSSru Predvsem se mö]e~razmisljanje"nanaša naf ltalijo,)kjer so med letoma 1975 inJJJJö veliko razpravljali o teh temah, kritično pa jih je načel eminentni liberalni politolog in filozof prof. Norberto Bobbio, v razprave pa so se vključili tudi nekateri najbolj znani socialistični in komunistični intelektualci. Imel sem vtis, da so bili marksistični odgovori na Bobbijevo kritiko dokaj puhli in da je bilo v splošnem opaziti težnjo, da bi se uvrstili na kritikovo stran, sprejemajoč njegova stališča v zvezi z demokracijo. Todajpojmo-vanje demojcracije^v Bobbijevem smislu je pojmovanje tako imenovane »meščanske demokraclje^alriinlgace'pbvedano, izključno predstavniške in parlamentarng_demokracije. In če naj bo demokratična pot v socializem kombinacija nekega upanja v prihodnjLsncialjzem in sedanjega pristajanja^ na obstoječe politične strukture, tedaj se bojim. da~pot v soci- _ aligprri ns ho nikoli odprtjL-zakaj ne verjamem, da je mogoče doseči korenito preobrazbo družbenih odnosov, če si pomagamo samo s sredstvi, ki so jih ti odnosi izrazili in katerih namen je, da bolj vzdržujejo kot pa premagujejo kapitalistične odnose. In čeprav vem, da diglektika zgodo-ving_JahkQ_spremeni-nekos po svojem izvoru konservativno sredstvo v_ revolucionarno in, da-sta^v vsakršni institucijijvedno dve možnosti,Jdjub temu mislim, da^e^gibanje k socializmu le stežka uveljavi, če ni sposobno ustvarjati^elementov nove~drüz6e. med katerimi morajo biti tudi nove Zato se mi zdi koristno, da najprej pogledamo, kgkšnejsa_rnejejn možnosiLza-nigšč^skojd^okracijo, da bi potem lahko razgrnili svoje stališče o tem, kakšen naj bi bil temelj socialistične demokracije, in na tej podlagi tudi, kakšna naj. bi bila demokratična pot v socializem. Morda nam bo hiter pogled v razvoj meščanske demokracije pomagal razumeti, kjer so njene meje. V. svojem vzponujejbil kapitalizem liberalen, ne pa demokratičen. Boril -se-j&-4itx^Jc[aJjevemu~^ zoper plemiške priviiegijeT" zoper birokratsko tiranijo, za-ekonomsko svobodo in — delno — tudi za politično, za zagotovitev pravic, za varnost družbenih odnosov, toda nikoli se ni boril za splošno volivno pravico, ne za sodelovanje vseh državljanov v upravljanju javnih zadgv, ne za zares_demQkratično "državo. V AngEjI,~klasični deželi kapitalizma in liberalizma, je splošna volivna pravica pridobitev tega stoletja, prav tako tudi v Belgiji in drugih državah, kjer je kapitalizem na hitro zmagal. Celo v sami Franciji je leto 89 prineslo zmagoslavje liberalnim in ne demokratičnim načelom, kar dokazuje delitev na aktivne in pasivne državljane. Tiste družbene plasti, ki jih je zmagoviti kapitalizem odrinil, se oboroži jozjtemokratičnimi_ naceliTdrobi^ še~oTčIice 2"a zasTaVtr-nošo demokratičnih načel in v~njihovem imenu zahteva zase pravico do sodelovanja~pri_JipravljanjiLjavnih zadev, za_ seboj "pa vlecepodrejene sloje nastaji^čega^oktariata jn, delno, kmete. Vsejio leta 1848 jr »demokracija« geslo, ki ima veliko odtenkov, vsi pa~šo usmerjeni žopef~~ obstoječi red, in prgvja demokracija, se pravi zveza vseh zatiranihslo-jevrje"bila neusmiljena.tepena v revolucionarnih letiE 1848—49: V drugi polovic(^19y' stoletja .pride do temeljite družbeng_prgobrazbe. Po pretresih v letih 1848—49 je poslej kapitaliz^m ^ na[bolj "razvitih" _jhŽaJiah_tr4no-na-eblasti, uveljavlja in utrjuje pa' se tudi v drugilTdežeTah. (Nemčija, Italija itn). Tada vnobeiji_teh držay_nejdadajnnej£ži klemu, da bi vladal z demokratičnimi metodami^ Pravzaprav se v tem obdobju kapjtahstičnajjuržogzija ukvarja s tem, da bi ji vlada zagotovila kar najugpdnejš&pogojejžajazsvfitjniienih poslov, za njeno Jkogastvc^za polni razvoj njenih ekonomskih možnosti, za izkoriščanje podrejenih slojev, in posebej jjroletaiiata^ za razširitev njenih proizvodnih sposobnosti, za osvajanje noyih4rgov. V letu (A877: je.. anglosaški pisec, oboževalec institucij svoje dežele, Thomas prekine_Ma^)končal analizo političnih razmer v Angliji z besedami; s katerimi se tudi končuje njegovo klasično delo Demokracija v Evropi: »Trgovsko bogastvo je prodrlo v deželo, trgovci in obrtniki pa poklicali v svoje naročje razred, ki jim je bil nekoč nasproten. Pomemben^ rgcLbmžoazije (gentry), neodvisen rgtL ki se jp pnmnnžil ?araHj ragt<-»;Wn bogastva dežele in zaradi delovanja v javnosti, je v glavnem ppvezaLsvoji? usoHoTusodo proletarcgyjjaziedi tistih, ki opravljajo svobodne poklice, so se-povečali-po številu, pcLiaznoličnosti poslov, ki jilLopravliaioi_inpo dfužheni ngzadostnostijv splošnem so_se povezali z lastniki, kajti njihove usode-so sLpodobne. Gospodarji, kijih zanima predvsem varpnst njihovih dobrin,in interesov^in dražijo boji njihovih delavcev, seveda ne vidijo" raeh-demokratičnih gibanj«. Kljub temu pa je prav v tem času in proti koncu stoletja postajala vRpjTornpTigbriejga Hpjnokratična vsebina režima; seveda ne zato, ker bi se meščanski razred spreobrnil k demokratičnim čustvom, temveč zaradi pritiska, kije prihajal od spodaj, iz odrinjenih slojev; vse to je_prisililo vladajoči razrgcfh kompromisuT Ta kompromis pa je bil mogoč in se je lahkojiiesničil po mirni poti samo jzaiadj nekaterih srečnih okoliščin, zlasti dveh) zaradi vse večje • ^življenjske ravni in zpradi preobrazbe drobne buržoaziJe.Vedno "višja življenjska raven je bila nujna, da bi spremenila vedenje množic; prej revolugionarne, so zdaj postale -reformistične. Neštetokrat je bilo že rečeno, da demokratična družba zahteva soglasje vseh ali velike večine državljanov vsajglede temeljnih načel, da so nesoglasja jnogočasamo glede podrobnosti? brez lega očitno ne bi bilo mogoče, da bi vsi sodelovali v upravljanju javnega življenja in nasprotne stranke se ne bi moglo menjavati na vladi; brez splošnega soglasja o temeljnih načelih bi namreč vsakdo razkrajal družbo, da bi jo potem znova sestavljal po svojih lastnih načelih, ga pa bi prišlo do splošnega pristajanja na obstoječi red, mora biti ta sposoben ponuditi vsem znosne življeiijske nizmeT^in persp^Ivo' nenehnega zboljšanja, kar pa je mogoče samo v družbi, ki je v ekspan-ziji, ki ima široke meje varnosti in zmore premagati tudi težka obdobja Tortle* brez hujših pretresov. Brez tega objektivnega pogoja ekonomske ekspanzije in brez perspektive o boljšem življenju bi si kapitalistična buržoazija ne mogla privoščiti bistvenih koncesij. Toda te okoliščine so se v kapitalističnih deželah uresničile v drugi polovici 18.'Stoletja in do prve svetovne vojne, in so tako pnpravile skupnalla in tgdi~mužnost-za skupni meščanski jezik za vse razrede. Ovira pri tem skupnem jeziku, pri tem splošnem sprejemanju istega vrednostnega sistema jg bil srednji sloj, plod vzpona novih rodov drobnih buržujev, ki so se iz predkapitalističnfli pogojev obrtnikov in propadlih trgovcev dvignili k novim pogojem intelektualnih slojev (učitelji, novinarji, uradniki itn.), ki so se vključili v procese kapitalističnega razvoja po zaslugi vse višje življenjske ravni in večje količine razpoložljivega presežnega produkta. Ta preobrazba drobne buržoazije iz nezanesljivega, nezadovoljnega, nemirnega in revolucionarnega sloja v" širok sloj uradnikov in nižjihjurad-nikov režima, je nedvomno največji politični uspeh kapitalistične buržo-azije prrtrtrditvi njenega gospostva. Brez tega obsežnega telesa uradnikov in nižjih uradnikov hi vladajoči razred.nf! mogel pristatijia demokratični kompromis, ker bi bilo nemogoče usmeriti številčno moč množic k soglasju o temeljnih načelih družbe, brez katerega pa demokracije ni. Nihče ni namreč prispeval več kot ti intelektualci in tehniki, kLjim. danes pravimo srednji sloj, k temu, da se je oblikoval enoten jezik, ki je temelj vsake družbe. Pravita sre.dnjPsIoj jejiamrer dal švnjt» pnjjtirgf! okvire različnim nasprotujočim si strankam in nasprotnim družbenim^ razredom: to so bili ljudje iz istega okolja, iz istih univerz, včasih iz iste družine, vzgojeni po istih načelih, izoblikovani po istih mišljenjskih shemah, značilnih za kategorije buržoaznih politikov in hkrati tudi vodilnih kadrov, predvsem političnih, v delavskem gibanju — in to dejstvo je bilo nedvomno velikega pomena, da se je lahko na tleh politične demokracije uresničil reformistični kompromis. >lIflMektualci__n^o_^ružbeni razred vistem pomenu, kot so razred, lyiietje-aU indus_tri|skii delavci. Prihajajo namreč iz vseh kotičkov družbe' in jtehledeLnjihove dejavnosti je v tem, da se jned seboj borijpVjnTda oblikujejo avantgardne razredne interese, ki pa niso njihovih .. To, da so možgani vseh teh diplomatov enako opremljeni, jim „omogoča nemo spo-razumevanje^in ustvarja nekakšno vez med njimi« (Schumpeter: KapitaU-zem, socializem in demokracija, franc, izd. 1951, str. 246—7). Harold Laski je zajel relativnost meščanske demokracije, ko je zapisal: »Verjamem, da — zgodovinsko gledano — logika kapitalizma omogoča, da ta vzpostavi v času svoje ekspanzije tesno razmerje z demokratično politiko, ker tedaj razpolaga s tolikšnimi ekonomskimi možnostmi, da lahko zadosti zahtevam množic. Toda mislim tudi, da mora kapitalistična demokracija v času restrikcij, če hoče preživeti, postati imperialistična, to pa prinaša s seboj mednarodno napetost in konflikte« (Réflexions sur la révolution de notre temps, Paris 1947, str. 323). Relativna in omejena narava meščanskega demokratičnega razvoja pa kljub vsemu ni onemogočila meščanskim ideologom, da ne bi proglašali, da sta kapitalistični razvoj in demokratični napredek neločljiva in irever-zibilna. »Naj bo preobrazba aristokratske družbe počasna ah hitra, nasilna ah mirna, zato še ni nič manj nujna in je tudi popolnoma nepreklicna, ko je enkrat opravljena... Prej bi lahko videli reko, ki teče proti svojemu izviru, kot pa demokratično družbo, ki bi se povrnila k aristokraciji (Prevost-Paradol, La France nouvelle, I, pogl. 2). Tako sg_je__pač lahko zgodilo, da je proti koncu minnlega stoletja^ demokratična ideologjjajikupaj z ideologijo o neopredeljenem napredku" ustvaro o mirnem zmagoslavju demokracije po vsem svetu, o procesu postopnega razsirja^a dernokratičnih Institucij, kijbo potekal skladno z razvojem tehnike injcapitalistične ekonomije. V svojem klasičnem delil — o Modernih demokracijah si je Bruce zastavifprav to vprašanje: »Ustrezno bi bilo, da bi ločeno obravnavali vsako ureditev sil in dejstev in zato bom v tem poglavju dal kratek pregled tipičnih značilnosti zgodovinskega procesa v deželah, ki so imele ljudske vlade. Tako je mogoče rahlo osvetliti vprašanje: ali je tgžnja k demokraciji danes _na daleč vidna, naravna težnja, ki je pred nekim._sp_lošnim zakonom družbenega napredka. Če je tako ali, drugače povedano, če so razlogi podobni tistmTTzaradi katerih so v mnogih državah zamenjali vlado mnogih z vlado enega ali nekaj ljudi, če je tem razlogom — zato, ker so naravni — verjetno namenjeno, da bodo delovali tudi v prihodnje — tedaj je mogoče pričakovati, da bo demokracija živela tam, kjer zdaj obstaja, in da se bo razširila tudi na druge dežele. Ce pa velja obratno, če so ti vzroki — ali nekateri med njimi — le lokalni ali razpršeni, tedaj bi bilo takšno predvidevanje manj upravičeno.« Bruce je svoje dvome glede možnosti demokratičnega razvoja utemeljil predvsem z naraščanjem močnih delavskih združenj in s širjenjem komunističnih idej, kljub temu pa je še naprej menil, da kapitalistična družba po svoji naravi teži k demokraciji, in to prav v trenutku, ko sta zmagovita monopolistična buržoaziia in imperializem vsepovsod-iazsrijala mpčna-protidemokratične težnje. In prasLte težnje so v času mjrvi svetovni voini dokončno vplivale,jna_j>arifr meščanske, demokracije v Italiji in v drugih evropskih državah, hkrati pa tudi na propad zaupanja jz_jrurai-d©mok»tični-razvoj. Toda ta ista socialna demokracija je bila pripravljena priznati, da sta kapitalizem in demokracija ločena, in se je oprijela teorij o dveh Evropah, o kapitalistični in demokratični Evropi in o zaostali in nedemokratični Evropi. Na III. kongresu Socialistične delavske internacionale (Bruselj 5.—11. oktobra 1928) se je predsednik Vandervelde takole izrazil: »Velik industrijski veljak, ki se baha — in upravičeno se lahko baha, da je državljan sveta, nam je pred kratkim dejal: če bi, ne upoštevaje politične meje, začrtali idealno pot, ki pelje od Kovna do Bilbaa prek Krakova in Firenc, bi se znašli pred dvema Evropama: v eni prevladuje lokomotiva, v drugi pa konj, v eni so skupščine, v drugi diktature. In prav izključno v tej drugi Evropi, ki je gospodarsko in politično zaostala, se plodijo diktature, bolj ali manj surove, bolj ali manj hinavske, bolj ali manj prikrite z videzom narodovega predstavništva. Med temi pustolovskimi režimi, ki ne bodo preživeli okoliščin, zaradi katerih so nastali, pa je vendarle eden, ki ima v reakcionarnem okolju vseh dežel večjo veljavo kot drugi: da bi se vzpostavil, je moral namreč zanikati več tradicij, razveljaviti več svoboščin, uničiti več lepih in velikih stvari.« Ko je leta 1929 izbruhnila svetovna gospodarska kriza in hkrati izzvala hudokrizo demokracija tudi jv_jndustrializiranih deželah, je morala internacionalalsEKmeniti svoja stališča. V poročilu predsednika sekretariata socialistične delavske internacionale za IV. kongres, ki je bil na Dunaju leta 1931, je namreč brati tele besede: »Posledica gospodarskih kriz, ki so neločljivo povezane s strukturalnimi spremembami ekonomskega procesa in družbene strukture, je, da je fašizem presegel meje, za katere se je bilo še pred nekaj leti zdelo, da mu jih je postavil razvoj moderne tehnike. Če je bilo tedaj mogoče verjeti, da vlada fašizma ustreza deželam, ki v njih ,namesto lokomotive prevladuje konj', pa je danes jasno, da se je nevarnost fašizma razširila tudi na dežele, ki so tehnično visoko razvite.« Pokazalo se je torej, da so prejšnje analize očitno zmotne. Diktatura^ -ni bilajjovezana samo z nezadostnim kapitalističnim razvojem, ampak. se_je_rojevala tudi v visoko razvitih deželah in sicer prav iz najbolj razvitih oblik kapitalistične družbe. To pa pomeni, da se je dogajalojigEaj, kar je biloj_popolnem nasprotju s prejšnjimi trditvami o tem, daje kapitalistični razvoj povezan z demokratičnim rarvojpm kajti dejansko nosi kapitalistična družba v sebi kali antidemokracije in diktature. Usoda, ki je pred kratkim doletela dežele Latinske Amerike in v splošnem dežele tretjega sveta, ki so stopile v mehanizem svetovnega trga in katerim pretijo vojaški državni udari, podpihovani z zarotniško pomočjo velikega kapitala in imperializma, ta usoda nam potrjuje, kako popolnoma napačna je ideja, da sta kapitalizem in demokracija »naravna« tovariša. Prav nasprotno: sklenemo lahko s tem, da je meščanska demokracij a v prvi vrsti izrazito formalna, da se ukvarja samo s postopki in s pohrično^enakostjo, ne ukvarja pa se z ekonomsko-socialnimi neenakostm, ki_so vzrok tudi za politično neenakost (na primer nezrelost kmecEh množic za volitve, nezadosten razvoj demokratične zavesti, pojavi korupcije itn.), in zato vnaša razkol med političnim in družbenim življenjem£b)jpoy£zana_z neposrednimi ekonomskimi razmeramjržakat~ mogočaje samo v trenutkih vzpona, znajde pa se v krizi, brž koliaštane gospodarska kriza(j^j zahteva tudi konsenz tistih razredov, ki so podre-jenLnaravi kapitalističnega režima, to pomeni, da praktično predpostavlja in navsezadnje tudi omogočg_popolno vključevanje delavskega razreda v sistemin-da_se. odreka vsakrm-SOcMističnT^ zijo težnje najbol^jazvitega kapitalizma (koncenlracija_gospodarske 7n .politične moči itn.), ki pa nosijo s seboj tudi močno avtoritarneležnje (gl. Zvezno republiko Nemčijo). Sklep je takšen, kakršnega smo bili napovedali: da namreč demokra--«ta-Bi-poiai^-ki bi bil -v-aaravi procesa kapitalističnega razvrija^ampak celo_nas£rotno^— v omejeni obliki se lahko razvije samo ob nenehni " napetosti med množicami in oblastjo, ki pa to demokracijo nenehno ogroža. Pa se povrnimo k italijanski polemiki, na katero sem bil že opozoril. Prof. Bobbio je takole opredelil idealni model demokraoije, za katerega meni, da je na Zahodu bolj ali manj uresničen, in je potem postal tudi podlaga za nadaljnjo razpravo: »Obstaja prevladujoči pomen, s katerim se strinjajo vsi, ki težijo k demokraciji in si prizadevajo, da bi se socia-lizem uresničeval skoz demokracijo uTda bi pot^;JcaJxLgnkrat uresni-čen, tudTvladal demokratično. V tem prevladujočem pomeniTje demo-krael|a~Cdota-ga^(rako Imenovanih pravil igre), ki večini državljanov omogočajo najširše in najzanesljivejše posredno alt~neposredno sodelor vanje pri političnih odlocitvah^ki zadevajo vsq_skupnpst. Ta pravila so približno takšhale: a)^sTpqinoietni državljani morajo — ne glede na spol, jaso, veroizgoved, ekonomsko stanje itn. — uživati politične pravice._se pravi pravico, da z volitvami izrazijo svoje mnenje in/ali izvolijo tistega, ki_bo to mnenje zanje izražal; b) glas vseh državljanov nforalmeti enako vredmjst-(sFpravi, da velja za en glas); c) vsi državljanki nfrivajn poij-tične pravice, morajo biti svobodni, da lahko volijo v skladu s svojim smernem. karnajbolj-svobodno, torej v svobod- nem tekmovanju med organiziranimi političnimi skupinami, ki pigdjeboj tekmujejo, da bi zbrale vprašanja in jih spremenile v skupne odgovore in odločitve; d) svobodni morajobiti tudi vtem, da so jiipLdane dejanske -alternative, da torej lahko izbirajo med različnimi možnostmi; e) tako zajskupne odločitvg^kakor za volitve predstavnikov velja načelo številčne večine-^relativne, absolutne, kvalificirane); f) nobena odločitev, kijo je sprejela večina, ne sme omejevati pravic manjšine, posebej pa ne njene pragceTdapri enakih pogojih lahko postane večina«. _ ' To dolgo misel sem navedel zato, ker jo je, kakor sem bil že omenil, sprejaja večina socialistov in komunistov, ki so posegli v polemiko nilLSO, da ustreza_temu, da izrazivsebino demokracije, na katero se sklicujemo, kadar govorimo o »demokratični p>o ti« v socializem. Meni pa se zdi, da je hudo ngzadostna, ker popolnoma zanemarja razredno struk-turn družbe in razredno narava_dižave, Ta misel zaostaja celo za beše-dilom italijanske ustave, ki v 2. odstavku 3. člena pravi: »Naloga republike je, da premaguje ovire ekonomske in družbene narave, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov, preprečujejo polni razvoj človekove osebnosti in dejansko udeležbo vseh delavcev pri politični, ekonomski in družbeni organizaciji države.« Ta člen ustave je bil napisan zaradi očitnega dejstva, da v razredno razdeljeni družbi obstajajo velikanske družbene razlike v bogastvu, kulturi, razpolaganju s časom itn., zaradi česar ni mogoča zavestna soudeležba pri javnih stvareh: na eni strani je pogosto veliko prenizka kul-turna raven (v Italiji je, zlasti na podeželju^ še~višok odstotek nepisme--rtosti) inj5remalo časa, da bi proučevali problemein se posvetili razprav-1 janju, jia~3rugrštrant pa scT velike ~možnosti_za razpolaganje s sredstvi, ki pjivatnikom omogocajo, da imajo časopise ali celo radijske in televi- _miienje«, skratka, ki imajo velike možnosti, da vplivajo na manj izobražene prebivalce. Zdi se dovolj jasno, da odprava takšnih razmer velja za prvi pogoj pri ujgsmčevanju demokratičnega sistema, in v temlduhu jlT bilj3menjenijilen_tudi zapisan v italijansko ustavo. Seveda pa člena v tridesgtihlletih niso prav nič uporabljali^ ker je pač očitno, da meščanska država ne more narediti samomora, ne more zanikati razrednih razlik, na katerih sama temelji. Zato pa je zelo potrebno, da se delavsko gibanje jasno zaveda ome-jenostTmeščanske demokracije in da sg_ne strinja s tem/da bi prihodnjo uresničitev socializma zaupalo pravilom sedanje meščanske demokracije. Ni mogoče pozabiti tega, kar so marksisti nd zmeraj vedeli, da ima nam-rečjnešcanska demokracija, E je sicer nedvomno naprednejša od starih absolutističnih afi oligarhističnih režimov, tudi mistifikatorsko vlogo, ko hoče izrazito formalno enakost pri1fa7ati kot dejansko enakost ali, drugače rečeno, ko hoče na predstavniški ravni zagotoviti videz enakosti, ki naj bi zakril dejansko neenakost. Jo. notranje protislovjejneščanske de-_ mokracije, ki na eni strani pomenj poUtično promocijo množic, na drugi stranija deluje zaviralno, torej kot element mistifikaeije in integracije — potemtakem kot zavora za~ nadaljnje napredovanje množic — tojDroti-sloyje_je značilenvidjk kapitalistične družbe, ki je pn _definiciji protislovna družba, v kateri hkrati živijo in si nasprotujejo dve antagonistični sili^napredna, ki Ježi k podružbljanju razvoja produktivnih ~sfl, iiTdruga~ konservativna, ki hoče ohranjati kapitalistične produkcijske odnose. TtLproiislovje _se izražena politični ravni prav v sami formuITgne-ščanske demokracije«. Demokracija namreč, kot smo že opozorili, ni samo spoštovanje nekaterih postopkov in pravil, to je samo vidik demokracije, dgjrjokrartja jp. ?|adjrvsega ljudstva.,Jri je dejansko mogoča samo, kadar so odpravljene hude socialno-kulturne 7azlike._Jn tudT narobe: ozxLaka_.»meščanska« označuje neki določen tip razredne družbe, kjer so vladajočivmanjšini, vladanj razred pa v večini, in prav ta razred nima dejanske možnosti, da bi sodeloval v razmerah resnične enakosti pri upravljanju javnih zadev. Izraz »meščanska demokracija« je torej con-tradictio in adiecto in je zatorej nesmiselno, da ga predstavljamo kot model, nesmiselno tudi za. sile, ki težijo k socializmu, toliko bolj zato, "Tčer jocializem nosi v sebi svoja lastna načela dejmokratičnosti, in torej" nijotrebe, da bi karkoli jemal na posodo od buržoazije7To7"da nekatere zahodne komunistične partije kažejo nekakšno prizanesljivost do meščanske demokracije kljub njenim pomanjkljivostim, ki jih ni mogoče zanikati, morda lahko razložimo kot zavestno poudarjanje tega, da odklanjajo oblike diktatorskih in birokratskih vlad, ki so jih nekoč vzpostavili v Sovjetski zvezi z imenom »diktatura proletariata«. Komunistične partije so se solidarizirale tudi z bolj surovimi oblikami diktature, kot so bile te, in po nekakšnem nihanju, ki ga je mogoče psihološko razložiti, zdaj pretirano nagibajo v nasprotno smer. Kljub temu pa utegne to nihanje, popolnoma razumljivo v trenutku prevrata, postati nevarno, če bi se spremenilo v trajni teoretični temelj strategije delavskega gibanja. Dejal sem bil že, da ima socializem svoja merila demokratičnosti in da zatorej ni nobene potrebe, da bi si jih sposojal pri buržoaziji. Družba brez razredov je nekaj popolnoma drugačnega kot razredna družba in zato Leninove formule o socialistični družbi kot »meščanski družbi brez meščanstva« ni mogoče oceniti drugače, kot da ne ustreza. Vsaka družbena formacija je, po Marxu, namrgg^total'^^, v ^tfri fgMa prevla-dujeJnMjdeHjn Vkateri morajo vsi deli težiti k bistveni usklajenosti. £elo_huda zmota bijnla. če~5Tpredpostayliali. da je dovolj, da odpra-vimo buržoazijo, ji vzamemo oblast ter nacionahziramo ali podržavimo proizvodna sredstva, in da smo s tem ze vzpostavili socializem; zmotno bj tudi biloT če bi mislili, da je za uresničitev demokratičnega socialistič-nega sistem a dovolj, da nacionalizira gospodarstvo in vzpostavi meščansko politjgno^demokracijo z nekakšnim parlamentom, pluralizmomjstrank ipd. Socialistično 'družbo (besedo rabim tudi brez posebne reference na leninsko razločevanje med socialistično in komunistično fazo ali na marksovsko razločevanje med prvo in drugo stopnjo komunizma in se torej tudi ne sklicujem na rabo v različnih razširjenih formulah; rabim jo kot splošno ime za prihodnjo pokapitalistično družbeno formacijo) načelo, ki je celo v nasprotju z načeli kapitalistične družbe; in vse od družbenih odnosov do ljudi, ~od institucij~3(retičnih vrednot mora biti usklajeno s tem temeljnim gibalnim načelom, to mora biti celo njegova uresničitev. V Manifestu je Marx opisal to družbo kot družbo, v kateri je »svoboden razvoj vsakogar pogojza svoboden razvoj vseh« in to prispodobo je povzel tudi v Grundrisse (»svobodna osebnost, ki temelji na splošnem razvoju posameznikov in na njih podrejanju kolektivnim družbenim lastnostim kot svoji dediščini, sestavlja tretjo stopnjo«, se pravi prav pokapitalistično družbo) pa tudi v Kapitalu (»višja oblika družbe, katere temeljno načelo bo polni in svobodni razvoj vsakega posameznika«). Marx, j>ray tako v Knpjtglu, pravi tudi, da se komunizem uresničuje takratTlčo je—»človek socializirao^jto se pravi, ko združeni proizvajalci razumno urejajoJa_syojo organsko menjavo z naravo (...), opravljajoč svojo na-JogpO • ■) ^j22Cnjihi gr> hol j primpmj njihovi človeški naravi In^nje tudi bolj vredni (...). Onkraj tega se začenja razvoj človekovih sposobnosti, ki je sam sebi namen.JV Grundrisse pa najdemo še eno značilno opredelitev prihodnje družbe: »družba svobodnih ljudi, ki delajo s skup-nimi proizvodnimi sredstvi in ki uporabljajo, po vnaprej določenem .načrtu, svoje^ številne posamične sile kot eno samo delovno silo (...), delo svobodno_združenih ljudi, ki delujejo zavestno in gospodarilo s svojo dnižbeno usodo,«. Vidimo torej, da je Marx predvsem vztrajal pri ele-menlih, ki so_polni in svobodni razvoj vsakogar, za katerega jepogoi skupna lastnina dobrin/in zavestno načrtovanje lastne skupne in soUHarne prihodnosti. Taksna druzBa~je, po Marxu, tista, ki omogoča polnj-az-niah-člflvekove naraveTtčTnaravo pa_za Marxa označuje delo kot proces ustvarjanja in samoustvarjanja z ngmenom. da bi doseeli zavestno Kotenj jcilj in sicer na podlagi načrta (»družbena produkcija, urejena po družbenih predvidevanjih«). Drugače povedano: smn ljudje, če smo za-YestQL ustvarjalrijastnej&upng^nfo skupne prihodnosti; zakaj ljudje so družbena bitja, torej ne vase zaprti, v lastno končnost, ampak vedno udeleženi v nekem skupnem življenju in delu. (*>._nam je pred očmi ta marksovska vizija človekove narave, tedaj se pač zlahka zavemo tudi splošnega pomena tistega pojava, ki ga Marx s heglovskim izrazom imenuje odtujitev, ki pa bi ga bilo bolj pravilno imenovati razčlovečenje, torej zanikanje, izničenje, uničenje človeške narave človeka. Tgjzničenje se zgodijiato. ker so v zgodovinskem procesu, predvsem pa v kapitalistični družbi, proizvajalci oropani možnosti. da/EPi z^estno načrtovaF pj^oduk^ijski prnrpp in, kar je še slabše, globalni družbeni proces, 7pkaj sistem pač deluje takcr, da navsezadnje produkt prevlada nad proizvajalcem. Znano je, da je to obrnjeno razmerje proiz- vajalec^proizvod, zaradi katerega se prvi loči od drugega^ se mu postavi nasproti in prevlada nad njim, navzoče v vsej marksistični misli. Marx začenja z analizo religioznega fenomena in ugotovi, »da človek ustvarjen religijo in ne religija človeka«, toda religija nhvladnjp. člr.v»Va in miLCg]^ daje »sprevrnjeno zavest o svetu«, ker je podoba sprevrnjenega sveta. XQ pa je temeljni p6jav~mesčariškeT3ružbe, kar Marx v Kapitalu večkrat zatrdi: »Ylada kapitalista nad delavcem je torej vlada stvari nad ljudmi, proizvoda nad proizvajalcem, Jal^TJŠLROMang, sredstvo vladanja (toda samo sredstvo vladanja kapitala samega nad delavcem) qi-nanireč nič drugega kot rezultat proizvodnega procesa, torej\jtjegov produkt. NajxidJ nočju^mateii alne pröduRcije, dejanskega procesa družbenega življenja — prav Jo je namreč proizvodni proces — obstaja isto razmerje, ki se na ideološki ravni kaže v religiji: sprevračanj» cnhjpfrta v ohjektTn narobe«?' IstQ_ vzporednico bi lahko potegnili na drugih področjih človekove dejavnosti (na primer na področju politike, kieninstituciie. proizvod liudi. postanejo subjekt, ki obvladuje ljudi kot objekte). Razčlovečenje je prav v tem obratu, ki ljudem vzame oblast in nadzoršlvo nad njihovimi proizvodi in nad samim proizvodnim procesom in jih tako spremeni iz zavestnih akterjev načrtovanega in določenega procesa v objekte nekega misterioznega načrta. Ta sprememba se kaže tudi v mistifikaciji zavesti, zaradi katere se človek ne prepozna več kot ustvarjalni subjekt in tudi ne prepozna več proizvoda lastne ustvarjalnosti, ampak se mu razmerje subjekt-objekt kaže kot sprevrnjeno razmerje, prav kot v cameri obscuri. Sredstvo mistifikacije zavesti pa je ideologija: »če se^vvsej ideologiji ka-žeiojjudje in razmerja prevrnjeni kot v cameri obscuri, tedaj, ta pojav izvira iz zgodovinskega procesa njihovega življenja, prav kakor prevr-nJenost objektov naj-etini izhaj1Tiž~njihoyggaJneposrgdnega fizičnega j>rocesa«. Iz tega pa izhaja, da mora socializem, če naj dejansko osvobodi ljudi kapitgljfitifnega zatiranja injxhujenosti, ki jo to zatiranje prinaša s seboj. ustvariti novo človeško skupnost svobodnih in osveščenih oblikovalcev Si^jTjastne prihodnosti; to pa tudi zahteva, da_j^ ponovno polastijo §vojeliusffiieirgne-zavesti tako, da se bodo ljudje prepoznali kot subjekti, ne pa kot objekti zgodovine. TJemoKracna, ki je značilna za socia-lizem^demokraci j a torej, ki daleč presega izključno predstavniško in formalno jemokraeiio. prodira v posameznikovo notranjost in jo zaznamuje s svojim duhom: možnosti izbire se ne kažejo samo v volivnih trenutkih, ampak pomenijo vsakdanje angažiranje vsakogar in vseh. Kpnčni cilj tega procesa osvobajanja je Marx opredelil kot vrnitev od-tujenegacIoveka~samemu sebi in tudi kot vrnitev družbe — " se jgj^TObodila ylade_»politične države« — L samijsebi_6>zavestna rekonstrukcija človeške družbe« ali »to, da si ljudstvo ponovno prilasti svoje družbeno življenje« — to sta dve marksovski opredelitvi prihodnje druzoe), ali končTTOTlrehutgk. v katerem razvoj človeških sposobnosti po-Staa£_cilj samemu sebi: vedno gre za isto vsebino, ki jo Marx izraža tudi v klasični formuli o koncu predzgodoyine in začetku zgodovine, Engels pa v tezi o preskoku iz cesarstva nujnosti v cesarstvo svobode. Konec predzgodovine in začetek zgodovine zato, ker lahko samo v prihodnji družbi človeštvo oblikuje lastno prihodnost po nekem določenem načrtu; in iz istega razloga tudi beseda o cesarstvu svobode. V tej marksovski viziji prihodnje družbe je seveda kanček utopije, kakor je kanček utoeija^tudi v vizjjijp vsestranskem človeku, ki mora biti protagonist te prihodnje zgodovine. Toda »utopija« v tem primeru ni nekakšen izključno fantastičen proizvod, skonstruiran zunaj dejan-"škega gibanja, re sanjoTngfi^ppjpTtZcftfr ki pa vendarle, nakazuje de-janskoj^m^rjeno^^sničnega„gibanja. Tudi če ta idealna družba ne bo nikoli dokončno dosegljwa,~]e~~graditev socializma — vsaj socializma, kakor ga razume Marx — vendarltFpot v tej smeri, pot, na kateri se morajo ne samo uresBičiti-^igbg^jn korenite družbene, politične in gkö^mske^prgingmbe, ampak tudT^ieahrazha^clove Kajv smislu, ki smo ga nakazali zgoraj (demistifikacija zavesti in pojiovna prilastitev lastne Slibjektivitete), preobrazba, ki bo ustrezala pravi in resnični kulturni revoluciji. Toda preobrazba človeka se uresničuje prav prek preobrazbe družbe, okolja in okoliščin in je rezultat dejavnosti, ki jo Marx v III. tezi o Feuerbachu imenuje" revolucionarna praksar^Sovpadanje spreminjanja okoliščin in človeške Hejavnosti je~moči dojeti in racionalno razumeti le kot revolucionarno prakso.« Skoz to revolucionarno, osvobaja-jočo prakso se hkrati postopno uresničuje socialistična družba in človek te družbe, družba in človek kot najvišje uresničenje duha svobode in demokracije. Misel, da bi postavljali vprašanje, ali še huje, da bi terjali zagotovila glede demokratične strukture socialistične družbe, je torej bolj primerno utemeljevati v izkušnji tako imenovanega »uresničenega« socializma v stvarnosti socialističnih držav, kjer je bil demokratični razvoj nedvomno pomanjkljiv, kot pa v revolucionarni marksistični strategiji. Toda najboljši odgovor na to vprašanje — morda celo edini veljavni odgovor — ni v tem, da daje zagotovila, ki jih terjamo; če bi se namreč zgodilo, da demokratičnega duha ne bi bilo, bi tudi teh zagotovil ne bilo; najboljši odgovor je v tem, da resnično delamo v marksističnem duhu revolucionarne prakse, ki je demokratična in svobodnjaška praksa. Ni naključje, da se je Marx nenehno upiral, da bi, če uporabimo njegov izraz, »iz-^deloval recepte za neko kremo prihodnosti«, torej upiral se je temuTdF ' bi izdeloval družbene modele, ki bi jih potem vsiljevali od zgoranTavzdbX' jz višine prevzete oblasti; to njegovo zavračanje n' izviralo samo iz subjektivne nepripravljenosti,~~da bi se zatekal k najrazličnejšim opisom — nujno fantastičnim in torej utopičnim — jutrišnje družbe, temveč iz zavesti, da zgodovinske procese določajo njihova notranja protislovja, ki imajo svojo logiko, in da se. subjektivna volia l|iirii nresnTcTlahko Tč, _če jemelji na teh objektivnih procesih, ne da bi jih nasilno spreminjala/v procesih torej, ki se porajajo iz samega jedra struktur družbenih od-QÖiövTSeveda sta vsaj dva Marxova teksta, v katerih napoveduje~ne£l^ teredajtnosti^odalistične družbe, Državljanska vojna v Franciji in Kri-tUuL^thskßga^-ßmgLamq^ Toda v hudi zmoti bi bil, kdor bi Marxove (še bolj pa Leninove) spise bral kot akademske razprave, v katerih avtor razgrinja svojo znanost, zakaj v resnici gre za polemične spise, za delo borca, ki s peresom vedno ravna kot z orožjem. Marx sam je imenoval celo Kapital, torej svoje najbolj domišljeno in izdelano delo, krogla, ki jo je izstrelil v kapitalistično družbo. Oba omenjena spisa pa nista samo polemična, ampak sta tudi zelo determinirana; nastala sta v posebnih okoliščinah, ki zlahka pojasnjujejo izjemo v sicer vztrajnem marksovskem zavračanju preroštva. -Dm&Lomenjeni tekst poleg tega vsehuje t.uHi HoHatnn trditev ,o po-^ trgbj^o^diktaturi, nrolefop-iata v prehodnem obdobju, ki pride neposre-~ 4a^L^o_prevzemuoblasti; če to formulo interpretiramo sW ^yjpRkn praktično izkušnjo m tudi skoz izkušnjo drugih socialističnih držav, zbuja __ zaskrbljenost demokratov. Kadar si torej~prizadevamo. da bi dokazali enotnosfsocialižffia in demokracije v marksistični koncepciji, ne smemo zanemariti vprašanja diktature proletariata. Da bi razumeli pomen, ki ga je_Marx dajal temu izrazu, je prav, da pripomni m o~ da ^je !ujDorab 1 jalj" malokdaj in sicer samo _v dveh obdobjih svojega življenja, ki pa imata nekaj skupnih ^značilnosti — gre zaobJobji po dveh spodletelih reyolu-£ijah Jza leti (184^49 tja doletäfl852)) in po Komuni (od 187pdo 1875). V obeh primerih je bil MarxVWiih stikih z blankističnimi begunci v Londonu: prvič je celo ustanovil z njimi »Revolucionarno združenje«, drugič pa se je povezal z njimi v okviru internacionale, da bi izločil in porazil Bakunina. Ta zveza pa je bila kratkotrajna: prvič je bilo združenje na Marxovo pobudo razpuščeno že po nekaj mesecih, drugič pa je prišlo do razkola z blankisti takoj po kongresu v Haagu, ker se blankisti niso strinjali s praktično odpravo internacionale, do katere je prišlo, ko so njen sedež prestavili v New York. Jasno je, da je pogla-vitno_nesoglasje med Marxom in blankisti zadevalo revolucionarno stra-tegijo,~Tn verjetno, da sojjejmoge ustne razprave sukale prav okrog' vprajanja_»diktature proletariata«, ki so jo blankisti zagovarjali in_so jo hotp.li zaupati nekemu osrednjemu odboru. Izraz »diktatura proletariata«— ki ga je Marx vpeljal prav v teh "okoliščinah, naj bf"p onaenH na efii strani to, da se strinja z idejo, da je tako temeljita revolucija, kTstnng^ ■glavjj-azredno vladavino^ obsojena na propad, če po prevzemu oblasti ne vzame buržoazijijz-jokjse oblasti, in sicer tako, da vzpostavi diktaturo; po drugi strani pa se zdi, da naj bi izraz pomenil to. da zavrača diktaturo jakobinskega in blankističnega tipa, tipa direktonja" ali osred^~ njsga jjdbora^Proti Takšnemu pojmovanju Je Marx postavil načelo, da gre za-diktaturo proletariata. torej vsega razredaj-drugače rečgno za dik-taturovelikevečine, za do tedaj najbolj demokratično vladoTPozneje je ^ Engels präv v tem šnuslu pojasnil Marxovo formulo. Vsekakor pa je jasno, da Marxu nikakor ni šlo za diktaturo. _ ki bi bila zaupanj nekim vodilnim organom stranke in tudi neTtränki. ~Ce ta analiza velja, potem obstaja precejšen razloček m^H Marvn-vim pojmovanjem in med uporabo, kakršna je bila v veljavi po oktobrski revoluciji, razloček, ki mu je najti opravičilo v konkretnih ruskih raz-' merah precTšeSTcIesetimi leti, ki pa ga ne bi mogli opravičiti v sodobnih a raimeraE" zahodne Evrope. Naivno bi_seyeda_bilo, če Igi menili, da.se / jahKo en razretfjumakne in drugi pride na boifmiren način, na podlagi glasovanja,~bfgz vsaki Snih" uüpui uv, braTsabölgzTn"nasilja, in da ti od-(P pori ne bnzzvaljjreakcij prihajajočega razreda. In nihče, ne glede na to, vTčolikšni meri je naklonjen demokratičnim ravnanjem, ne more zagotoviti, da bodo v trenutkih temeljitih preverjanj družbenega reda demokratični postopki dosledno spoštovani. Zdi pa se mi, da je precej bolj pomembno zagotovjtjjcar največjo demokratičnost tako na poti v socializem kot pri organizaciji prihodnje družbe, da ze ta trenutek usmerjamo prakso zahodnega delavskega gi-Eanja 'na pot, ki jo je nakazal Marx; to pa je praksa, ki želi postogno osioboditi-delavceJ^ga^jja so objekti, ki jim vladajo lastni proizvodi, da so ujetniki mistificirajoce ideologije, ii\_jz_njih narediti subjekte, ki se bodo zavedali svoje družbene vloge in bodo sposobni načrtovati svgjo prihodnost in uresničiti svoje načrte. socializem predvsem to, da delavci prevzamejo oblast nad svojim delom, nad delövnimprocesom in nad svojim delovnim proizvodom. tedaj moramo_pot vsocializem vfdeti v tej perspektivi___ Tako bomo morda jasneje spoznali, da mora imeti novi človek so-cializma predvsem eno jastnosjL in to je ebcuS~n3gflvarno&tj^odgovör-"nosti ~clo sebe in do drugih. Odgovornost do samega sebe pomeni, da zavracamö^edanie^stanjeT'v katerem smo zgolj pasivni izvrševalci uka-zov, ki se zgrinjajo na nas, katerih smisla pogosto ne razumemo m tudi ne vemo, kdo jih deli, pomeni, da se želimo spremeniti v človeka, ki bo sodeloval pri vseh odločitvah, ki ga zadevajo. Odgovornost do-drugih-pa pomeni, da človek ne sme nikoli pozabiti svoje naravej>družbenega bitja«; družbgni, kolektivni, sodelujoči element je del človekove osebnosti~pr5V "tako kotlndivldualnf element, m človekovo življenje poteka v dialektiki teh dveh vidikov. Družba, ki omogoča človeku kar največji razmah njegove osebnosti^ jej^očl skupnega deja^ne-ierljudtr ampak cetitrTodovT irTcIovek ne more pričakovati, da bo iz tega imel koristi na račun drugih. Odgovornost do drugih, do družbe, je torej zavest o dolžnosti, da ne postavljamo lastnega egoizma nasproti koristim skupnosti. Samo na podlagi tega dvojnega opčutK^ odgovornosti se Jahko rodi resnično de- -mokratični človek; čs-demokraciia postane notranja lastnina ljudi in ne _samo celota pravil za ravnanje, same; tefljii ie lafcko trajna podlaga za človeško sožitje. Mar bo to sploh kdaj mogoče v razredni družbi, v družbi neenakosti in privilegijev, kjer se ne more uveljaviti solidarnost in ne od- govornost do drugih, kajti samo gibalo te družbe je privatni profit, je egoistični interes? To dolgo razmišljanje se utegne zdeti abstraktno in v neki meri to tudi je; samo skoz izkušnjo je namreč mogoče te probleme resnično rešiti. Toda zdi se mi, da je iz postavljenih izhodišč mogoče razbrati nekatere napotke, tudi za konkretno dejavnost. Če naj se »novi človek« socialistične družbe začne oblikovati že zdaj na dolgi poti, ki še loči za-hodno Evropo od socializma, tedaj se to zanesljivo ne bo posrečilo zgolj preprosti praksi izključno predstavniške demokracije. Ni naključje, da v industrijsko najbolj razviti deželi, v ZDA, zelo velik del prebivalcev sploh ne sodeluje pri volitvah in je popolnoma ravnodušen do politike. Da bi presegli takšno ravnodušnost, sta potrebni dve stvari: odpraviti je trebarazdrobljenost ifl individualizem meščanske dfflžbe. ki je vse medčloveške odnose spremenila v anonimna in reificirana razmerja in vedno boli usmerjati vsakega posameznika v odgovornost za skupno življenje. To pa terja, da nastane veliko več priložnosti za sodelovanje v procesih odločanja in sicer skozi oblike neposredne demokracije, ki seveda ne morejo nadomestiti predstavniških oblik, ampak nh mo?ajo^ta5oTnte-grirati, da bo takšen pol ltičm^gTas ~vTdeti plod pepnsreHnp. in ravestne odločbe. V tem okviru očitno dobijo poseben pomen oblike samoupravne demokracije, toda tudi tu s pogojem, da ne žrtvujemo bistvenih jnteresov"šlcupnošTi. Z drugimi besedami, samoupravljanje katerekoli te-meljne enote se mora vedno dogajati v okviru odločitev, ki so izdelape" na sirsem območju, tako da ne motijo usklajenosti projektov, ki zanimajo vso skupnost. Seveda je vse to veliko lažje govoriti, kot pa storiti, toda^- kakor sem bil pravkar dejal — samo skoz izkušnjo lahko spoznamo in popravimo napake. To, kar je zares pomembno, je, da je ta izkušnja jasno usmerjena k cilju: v vsakomur razviti občutek dvojne odgovornosti. Toda jaz terjam Judi drugačno usmeritev^tranl^Takšne, kakršne danes delujejo tudi m ZaMdu, so namreč bolj usmerjene k dušitvi kot pa k razvijanju odgovornosti. Po mnenju pisca tega sestavka je pogla-^ vitna zmota delavskHTsfrank v tem, da fto pretežno, če ne celo izključno, oBmjene^Jc vprašaniem oblasti, kgj bi biln mogoče opravičiti v _neki koncepciji, ki bi vse — tudi graditev socializma — uveljavljala z višine osvojene oblasti. Če pa o a j se graditev socializma in hkrati tudi oblikovanje socialističnega človeka začneta že zdaj, tedaj jnora ta dvojni proces potekati v najširšem p o dro č j u~ družbenega žfojjenja, v polnem" bogastvu vseh njegovih pojavnosti, ker samo tu lahko najde svojeresriftSlo naravno okolje. Ločitev družbenega od političnega je logični pojav me. ščanfike demokracij, ici. lent smo hlli dejali poskuša s politično enakostjo ^prikrivati družbeno neenakost. DffJg^sHjgl't'^"^ strankf pa sevedg rajo nastopati tudi na političnem področju in na ravni logike meščanske družbe, tOda jiele fl& tleh družbenega — tam, kier koreniniio neenakosti, kjer nastaiaio proizvodni odnosi in se rojevajo ideologije, ki pretresajo stvarnost — se lahko rodi revolucionarna zavest. Todg težko je bo rodila, če bodo tudi delavske stranke hotglg_od zgoraj, iz višine svoje funkcije in svoje politične oblasti voditi manifestacije družbenega življenja. Kako naj vendar pridemo do družbe, kjer bo svobodni razvoj osebnosti postal cilj sam sebi, če danes na vse načine zatiramo ta svobodni razvoj? Samo demokratična praksa — in nikakršni besedni izlivi —je danes zagbtovilo za jutrišnjo demokratično družbo. Samo v tem, kolikor pöt k socializmu že danes kaže močno svobodnjaško (pa ne anarhično) naravo, živ družbeni občutek in težnjo k svobodnemu razvoju všehln "vsakogar in težnjo k razvijanju odgovornosti, je mogoče imeti zagotovilo za demokratičnost socialistične družbe. Ko je Marx pozval k spontanosti gibanja, k geschichtliche Selbsttätigkeit proletariata, je s tem pokazal glavno pot k demokraciji in socializmu. CARL H. HERMANSSON Model dualističnega sistema Danes je socializem bolj aktualen kakor kdajkoli poprej. Njegovi nasprotniki ga obtožujejo, da zatira svoboščine. Njegovi privrženci pa menijo, da je prav socializem edina rešitev za množično nezaposlenost, inflacijo in eksploatacijo. Zato moramo zelo konkretno povedati, kako želimo graditi socializem. V referatu bom najprej prikazal model dualističnega sistema izgradnje socializma, potem pa bom povedal nekaj besed o okvirih, v katerih se gibljejo sedanje razprave o ekonomski demokraciji na Švedskem. Model dualističnega sistema izgradnje socializma je pojasnil komunistični poslanec Jorn Svensson v knjigi z naslovom Prevzeti morate odgovornost in oblast (1975). Eden izmed razlogov za izdelavo takšnega modela je želja, da bi se izognili zlorabi oblasti zaradi prevelike koncentracije moči v rokah države. »Socializirati« (ali »podružbiti«) proizvodna sredstva pomeni — po mnenju in terminologiji buržoaznih ideologov, pa tudi številnih socialistov — proizvodna sredstva spremeniti v državno lastnino. V resnici pa to ni tako. Po marksistični teoriji podružbiti pomeni »spremeniti v družbeno«. Lastnina proizvodnih sredstev in upravljanje z njimi postaneta družbena namesto zasebna. Družbe ne moremo istiti z državo. Družba so vsi državljani (skupaj z ekonomskimi in družbenimi strukturami, v katerih živijo). Država pa je poseben mehanizem prisile v družbi, ločen od celote družbe. Država je institucija oblasti enega razreda nad drugimi. Če podjetje, ki smo ga vzeli kapitalistu, spremenimo v državno lastnino, potem na poseben način oblikujemo nova protislovja v proizvodnji. Seveda so to zdaj protislovja v socialistični družbeni strukturi. To pa implicira veliko povečanje moči državnega aparata. To implicira, da zdaj država najema delovno silo, to pozicijo najemavca pa je zelo težko nevtralizirati s pomočjo delavske kontrole skoz parlamentarne institucije. Iz tega preti nevarnost birokratizacije. Zato je zelo pomembno, da podružbljenja ne istimo z ustvarjanjem državne lastnine. Razlikovati ta dva pojma je zelo pomembno tako s stališča forme kot s stališča vsebine, tudi tedaj, če državna oblast že postane socialistična. Po besedah Jorga Svenssona je treba poiskati nove pravne in organizacijske oblike za podružbljena podjetja in za utrditev oblasti delavcev. To obliko lastništva bi lahko imenovali »ljudska lastnina«, takšna podjetja pa »ljudska podjetja«. Načelno vsa podjetja, ki smo jih vzeli iz prejšnjih kapitalističnih oblik lastnine, postanejo ljudska lastnina. Ljudska lastnina je kot pojem pravno neodvisna tako od države kot tudi od lokalne oblasti (občine). S pravnega stališča in s stališča lastništva nima država nič s sredstvi, ki so v ljudski lasti. Država ali občina tudi ne moreta biti delni lastnik v podjetju, ki je v lasti ljudstva. Seveda lahko predstavniki države in njenih različnih funkcij zasledujejo delo organov odločanja v gospodarskem sektorju v lasti ljudstva ali v posameznem takšnem podjetju, vendar pa gre tu izključno za opazovanje. Njihovo delo je v tem, da dajejo pomoč, in ne, da odločajo. Država nastopa proti ljudskemu lastništvu na ravni odločanja samo skoz politične odločitve, ki jih prinašajo parlament in organi planiranja, ki so odgovorni parlamentu. Politično upravljanje, denimo, politična in pravna uprava v družbi je temeljna naloga države. Njena temeljna naloga ni v tem, da igra vlogo podjetnika in najemavca (najemavca delovne sile). V okviru takšnega sistema pa lahko tudi predpostavimo, da bodo obstajala na nekih področjih tudi državna podjetja; to narekujejo posebni razlogi. Za primer lahko navedem neke posebne dejavnosti v neposredni proizvodnji, ki morajo ostati pod neposredno politično kontrolo (denimo, ker zadevajo vprašanje narodne varnosti), potem proizvodnja in distribucija energije, ves sektor družbenih služb, zunanja trgovina, bančni in kreditni sektor. Obče gledano pa v neposredni proizvodnji ni potrebe po državnem lastništvu. Velik del sedanjih državnih podjetij bi se lahko spremenil v podjetja v ljudski lasti. Ideja o ljudski lastnini kot organizacijski obliki je povezana z neposredno oblastjo in samoupravljanjem delovnih ljudi. Pri sredstvih, ki so v ljudski lasti, nikoli ni mogoče izločiti nekega dela ah zneska, ki bi pripadal posamezniku ali pravni osebi. V ljudskem lastništvu vsak sodeluje s svojim delom ali življenjem, s svojimi vsakdanjimi funkcijami kot državljan. To je tisto, kar daje človeku neposredno oblast, ki je odvisna od njegovega dela in življenja. To mu hkrati tudi daje posredno, predstavniško oblast nad vsemi deli ljudske lastnine in nad državo. Podjetje (delovno mesto) in kraj bivanja sta temeljni enoti ljudske lastnine. Podjetja (delovna mesta) se združujejo v skupine in kombinate na dveh ravneh. Teritorialno poteka združevanje na lokalni in regionalni podlagi. Podjetja v ljudski lasti pa se morajo združevati v večje celote tudi na funkcionalni in ekonomskopolitični podlagi. Ljudska lastnina omogoča lokalno ekonomsko samoupravo. Hkrati pa je vsako podjetje v ljudski lasti del večjih celot. Na teh višjih ravneh odločajo izbrani predstavniki z nižjih ravni. Sistem ljudske lastnine oblikuje celoto odločitev na različnih ravneh in vse odločitve med seboj koordinirajo. Kot rezultat vsega tega dobimo enotno in koordinirano ekonomsko in politično strukturo. V njej se prepletata samoupravljanje in planiranje. Nova oblika ljudske lastnine bo dominanten del socialističnega gospodarstva. Na nekaterih področjih bodo seveda potrebne drugačne rešitve, posebno v zgodnjih fazah socialističnega razvoja. Na Švedskem so, denimo, dobro razvite potrošniške in proizvodne zadruge. Podjetja, ki pripadajo potrošniškim zadrugam, bodo še naprej samostojna, kot so zdaj. Vendar pa bo treba vpliv članstva v zadružnih društvih in podjetjih okrepiti s stvarnim vplivom delavcev v zadružnem sektorju. Proizvodne zadruge, ki jih imamo danes na področju kmetijstva, se bodo morale razvijati v smeri neposredne proizvodnje in ne samo distribucije kot danes. Prav tako bodo morale imeti podporo socialističnega gospodarstva oblike zadružništva v obrtništvu in maloprodaji. Velika zemljiška in gozdna bogastva bodo prešla v ljudsko last, vendar pa bo mala proizvodnja v kmetijstvu, obrti in maloprodaji uživala zaščito. V prvih fazah socializma bi lahko distribucija zaposlenosti ostala v tehle razmerjih: podjetja v ljudski lasti — 55 °/o, javne službe — 25 °/o, podjetja v državni lasti — 5 %, zadružni sektor — 7 do 8 °/o, majhna zasebna podjetja — 8 %. V tako opisanem modelu se socialistična ureditev in sistem odločanja kažeta v dualistični obliki. Ta model ima dve strani, ki zadovoljujeta različne potrebe, ki se med seboj dopolnjujejo, hkrati pa uravnotežajo. V središču predstavniškega sistema je parlament, ki se voli s svobodnimi, tajnimi volitvami; vsi imajo pravico do volitev. To je temelj socialistične demokracije. Vlogo ljudskih predstavniških teles bo veljalo razširiti in okrepiti. Parlament prevzema glavno odgovornost za osnovne smeri in celoten razvoj socialističnega planskega gospodarstva. Položaj parlamenta v državnem aparatu se bo okrepil s tem, da bo postajal vse bolj in bolj delovno in vodstveno telo. Lokalna in regionlna predstavniška telesa se bodo tudi ustrezno temu razvijala in prevzemala naloge, ki zadevajo lokalno gospodarsko in prostorsko planiranje. Druga stran socialističnega sistema odločanja je pravica odločanja na sektorju proizvodnje in življenja, pravica, ki neposredno izhaja iz delovnih ljudi in državljanov. Takšen sistem odločanja ima za svoj temelj ljudsko lastnino, o kateri smo prej govorili. Deluje na vseh ravneh vzporedno s klasičnim predstavniškim sistemom — s parlamentom in z lokalnimi predstavniškimi organi. Neposredna ljudska oblast ima za svoje temeljne enote kraj bivanja in delovno mesto (v podjetju). V vsaki takšni temeljni enoti vsi delavci in stanovalci z enakimi pravicami sodelujejo v delavskih, stanovanjskih samoupravnih telesih. Ta telesa volijo svoja lo- kalna vodstva, prav tako pa tudi predstavnike v višja telesa v sistemu neposredne ljudske oblasti. Sistem predstavnikov ali zastopnikov v vzporednem sektorju odločanja, ki predstavlja neposredno ljudsko oblast, je organiziran teritorialno in v raznih kombinacijah podjetij. Temeljne enote v nekem lokalnem okviru imajo skupen organ odločanja, denimo, v okraju. Temeljne enote ene regije imajo tudi ustrezni organ odločanja. Vse temeljne enote pa tudi pripadajo nacionalnemu »kombinatu« podjetij. Po kraju bivanja so tudi ustrezni organi odločanja na lokalni in regionalni ravni. Ti dve strani socialistične demokracije lahko stopita v vzajemne odnose in se povežeta na različnih ravneh. Nacionalne cilje družbenega in gospodarskega razvoja določa parlament. Njegove odločitve so rezultat širokih razprav, v katerih sodelujejo enote z vseh ravni, vse do temeljnih enot. Rezultate razprave prouči in sistemizira centralna planska državna komisija, sestavljena iz voljenih ljudskih predstavnikov iz parlamenta in iz sistema ljudskega lastništva. Takšen dualistični model je mišljen kot alternativa socializmu z močno dominacijo države in socializmu »sindikalističnega« tipa, v katerem je zelo malo ali skoraj nič državne prisile. Eden izmed razlogov, zaradi katerih je ta model nastal, je v tem, ker smo želeli odgovoriti na vprašanje ravnotežja med državno močjo in neposredno oblastjo delavcev, vprašanje, ki je osrednje v razpravah o socializmu. Tudi zgodovinska izkušnja govori, kako pomembno je, da to vprašanje rešimo. Na drugi strani pa razprava, ki prav zdaj poteka na Švedskem, kaže na to, kako pomembno je, da vprašanji oblasti v podjetjih in oblasti v državi gledamo ločeno. Ti dve vprašanji je treba namesto tega raziskovati v vzajemnem odnosu in povezovati drugo z drugim. Sedanja razprava poteka približno takole: V prejšnjem stoletju sta bila kapital in oblast skoncentrirana v rokah velikih finančnih magnatov. Ta proces je del občega gibanja v akumulaciji kapitala, vendar pa je šel na Švedskem dlje kakor v številnih drugih kapitalističnih deželah. K procesu koncentracije je pripomogla tudi tako imenovana solidaristična politika plač in mezd, ki so jo zastopali sindikati in ki je podjetjem z najvišjimi profitnimi stopnjami omogočala, da večji del ustvarjene presežne vrednosti zadržijo za sebe. Osrednji organ sindikatov (LO) je pred kratkim izdelal načrt t. i. fondov osebnih dohodkov. Cilj tega načrta je, da zaposlenim omogoči, da sodelujejo v. ekstra profitih, ki nastajajo kot rezultat solidaristične politike plač in mezd, in da tako izenači strukturo dohodkov in izvrši demokratizacijo v gospodarstvu. Fondi osebnih dohodkov delavcev se bodo formirali tako, da se bo vsako leto izločil poseben znesek — 10 do 20«/« — od profita velikih podjetij. Premik profita v fond osebnih dohodkov delavcev bo potekal prek obvezne emisije delnic. Dohodek od teh delnic bo delno mogoče izkoriščati za odkup novih delnic, ko pride do emisije, delno pa za finan- ciranje različnih oblik dejavnosti sindikatov — izobraževanja, raziskovanja itn. Pravico do glasovanja o odločanju glede izkoriščanja teh fondov bodo delavci uresničevali prek svojih voljenih predstavnikov v podjetju ali prek posebnih svetov fonda in njegovih področnih organizacij. Fondi osebnih dohodkov delavcev bodo kolektivna last delavcev in jih ne bo mogoče izločiti iz podjetja. Po predlogu sindikatov je določeno, da naj bi ta sistem fondov osebnih dohodkov delavcev deloval v okviru tako imenovanega mešanega gospodarstva. Razlika od sedanjega stanja je v tem, da po novem predlogu sindikati (ali delovni kolektivi) postanejo lastniki vse večjega dela kapitala v velikih podjetjih z visokimi profiti. Seveda bo v skrajnji liniji obči razvoj razrednega boja odločil, kako bo v vseh podrobnostih deloval model fondov osebnih dohodkov delavcev, ki ga je izdelal sindikat. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi ga izrabili kot orožje zoper težnje, da v družbi pride do socialistične preobrazbe (glede na to, da je v samo idejo takšnih fondov vključena tudi predpostavka razrednega boja). Če si zamislimo drugačen razvojni proces, bi lahko sindikalna lastnina znatnega dela delnic v velikih podjetjih odigrala tudi pozitivno vlogo. V konkretnem političnem položaju sodobne Švedske je težko verjeti, da bi sistem fondov osebnih dohodkov delavcev lahko imel kak drugačen učinek kot širjenje iluzije, da je sprememba v družbi mogoča prek razredne kolaboracije. Prav zato bo treba naše zanimanje usmeriti na druga sredstva, ki bi lahko bolj uspešno sodelovala v boju zoper velike finančne magnate. V zvezi s predlogom o ustanovitvi fondov osebnih dohodkov delavcev bom opozoril samo na neko stvar, ki si jo velja zapomniti. Odnosov politične moči in ekonomske moči seveda ni mogoče nikoli ločiti drugih od drugih. Delavski fondi ne spreminjajo težišča politične moči in zato ne morejo ustvariti »ekonomske demokracije« v polnem pomenu te besede — to je, ne morejo zagotoviti oblasti ljudstva v gospodarskem življenju. Kot izraz zaostrovanja protislovij v kapitalističnem sistemu je pozitivno, da sindikalno gibanje zdaj daje na dnevni red vprašanje lastništva in oblasti, vprašanje boja zoper dominantno oblast manjšine. V tem gibanju moramo seveda sodelovati, moramo prispevati k njegovemu razvoju in moramo ga usmerjati k tistim strateškim ciljem, ki mu bodo omogočili, da se spoprime z velikimi središči finančne moči in da nazadnje razbije njihovo oblast. S tem v zvezi je koristno, če si zapomnimo, kaj sta Marx in Engels napisala v Komunističnem manifestu »Skratka, komunisti vsepovsod podpirajo sleherno revolucionarno gibanje proti obstoječim družbenim in političnim razmeram. V vseh teh gibanjih poudarjajo kot glavno vprašanje gibanja lastninsko vprašanje, pa naj je tu dobilo bolj ali manj razvito obliko.« 1 K. Marx—F. Engels, »Manifest komunistične stranke«, v: K. Marx—F. Engels, Izbrana dela, II. Zvezek, Cankarjeva založba, Ljubljana 1971, str. 628. WOLFGANG FRITZ HAUG O dialektičnem odnosu med družbeno bazo in politično vrhnjo plastjo v socializmu 7. Izogibanje tako ekonomizmu kot politicizmu »Socializem in politični sistem« — koristno je, da se tega vprašanja lotimo z marksističnih izhodišč. V okviru zgodovinskega materializma gre tu za vprašanje odnosa med družbeno bazo in politično vrhnjo stavbo v socializmu, med socialističnimi proizvodnimi odnosi in državo. S stališč delavskega razreda in v luči marksistične zgodovinske metode se vprašanje zastavlja v perspektivi, da bo država nazadnje odmrla. Aktualnost te teme (izhaja iz perečega vprašanja: katere značilnosti prehoda k socializmu in socialistični graditvi pripadajo splošnim in zgodovinskim posebnostim. Prav v politični vrhnji stavbi socializma poteka boj glede razlik na poti v socializem. Politična vrhnja stavba ni pravzaprav nič drugega kot konkretna organizacijska oblika procesa socializacije. Danes smo priča dialektičnemu odnosu med dvema nedialektičnima pozicijama: med ekonomizmom in politicizmom. Na tem področju je ekonomizem v tem, da razglašajo, da sta socializacija v obliki nacionalizacije ter vzpostavitev planske ekonomije tako odločilni, da zanemarjajo vprašanje specifično socialistične oblike za posredovanje te socializacije — ali z drugimi besedami, vprašanje sistema političnih oblik in pravic. Politicizem pa je v tem, da nekatera politična pravila in oblike razglašajo za bistvene, ekonomiji pa pripisujejo le drugoten pomen. S pomočjo teh dveh stališč nekatere določene funkcionalne skupine v družbi zagotavljajo tisto, za kar menijo, da so optimalne razmere: na eni strani so to politiki in ideologi, na drugi strani pa dejanski organizatorji in upravljalci procesa socializacije. Ekonomizem je v praksi to, da je politični sistem strogo omejen na podrejeno vlogo. Prav zato, ker velja, da je politika za socializem nekaj nebistvenega, se spontano zdi, da mu ustreza tista politična struktura, ki je videti primerna za vodenje ekonomskega procesa: managerska struktura politike. Ta struktura je nenehno v nevarnosti, da se izrodi v strukturo, ki ne ustreza v prvi vrsti vodenju ekonomskega procesa, temveč predvsem managerjem in njihovim spontanim interesom. Ekonomizem se izogiba vsaki politik, ki bi utegnila pripeljati do destabilizacije ekonomskega procesa. Politicizem je v praksi buržoazna vrhnja stavba v socialistični preobleki. Politicizem vzpostavlja ideološki trg, ki ustreza interesom produ-centov intelektualnih dobrin. Ideologi težijo k temu, da neovirano zadovoljevanje svojih interesov povzdigujejo kot bistvo svobode. Kar zadeva ekonomijo, se politicizem izogiba vsakemu takemu razvoju, ki bi utegnil pripeljati do destabilizacije političnega sistema. Vsaka revolucionarna preobrazba ekonomskih odnosov nujno pripelje k destabilizaciji političnega sistema. Ekonomizem obravnava vso ideologijo tako, kot obravnava politiko. Ideologijo teoretično degradira na čisti »ideološki odsev« ali »izraz« proizvodnih odnosov. V praksi pripelje ta koncepcija do tega, da ideologijo upravljamo s sredstvi »politične« moči. Očitno je, da ekonomizem nikakor ne zaupa v avtomatično naravo odseva ali izraza v praksi. »Odsevu« raje enostavno zapovedujejo. Z administrativnim nadzorom je mogoče doseči, da »odsev« rabi za sredstvo družbenega nadzora. II. Teorija o bazi in vrhnji stavbi in izpeljavu politike kot specifične ideološke oblike v delih Marxa in Engelsa. Marx in Engels sta odkrila, da je politični sistem treba razumeti kot vrhnjo stavbo, ki temelji na nekih določenih ekonomskih temeljih. Kot je dobro znano, sta z »bazo« razumela proces proizvodnje materialnega življenja, kot ga določa oblika proizvodnih odnosov. Pojmovanje politične sfere kot vrhnje stavbe, ki je nad ekonomsko sfero, ima generični, funkcionalni in ekonomski pomen. Genetični pomen teorije o bazi in vrhnji stavbi je mogoče prikazati na primeru države, in sicer: država je vzniknila iz družbe in jo moramo zatorej razumeti sociogenetično. »Družba« nam tukaj pomeni predvsem organski produkcijski sistem in odnose človeškega življenja, ki jih ta s tem neposredno implicira. Prav iz družbene razklanosti (v razviti obliki: njenega razrednega antagonizma) sta Marx in Engels razumela državo kot »silo, ki je izšla iz družbe, a se postavlja nad njo in se ji čedalje bolj odtujuje« (Friedrich Engels, Izvor družine, privatna lastnina in država v: Karl Marx — Friedrich Engels, Izbrana dela, V., Cankarjeva založba, Ljubljana 1975, str. 390). »Vrhnja« v pojmu »vrhnja stavba« ima konkreten pomen »vrhnjega položaja« (»superposition«: »nalaganja«), ki ga posreduje represivni aparat. Funkcionalni pomen teorije o bazi in vrhnji stavbi poudarja nujnost, da se država razvija: ta vrhnja stavba ima funkcijo, da varuje reprodukcijo družbenih odnosov (in potemtakem tudi odnosov razredne dominacije, ki jih družbeni odnosi vključujejo). Na zunaj se to kaže kot problem vojne. Navznoter pa je ta funkcija nujna predvsem zaradi boja med antagonističnimi interesi in razredi, boja, ki ogroža odnose družbene dominacije. Administrativni in ideološki aparat, utemeljena na represivnem aparatu, rabita prav temu namenu. Ekonomski pomen teorije o bazi in vrhnji stavbi se nanaša na očitno dejstvo, da je pogoj za nastanek in nadaljnji obstoj takšne vrhnje stavbe v tem, da obstaja presežni proizvod. Vrhnja stavba živi od družbenega presežka. Oblike, prek katerih si vrhnja stavba prilašča ta presežek, so tesno povezane z oblikami, s katerimi vrhnja stavba uresničuje svoje funkcije. Čeprav vrhnja stavba funkcionira zato, da ohranja odnose družbene dominacije (proizvodne odnose), se mora v nekem določenem obsegu osamosvojiti od celotne družbe in se postaviti zoper njo, ali kot pravi Engels, »odtujiti« od družbe. To določa njeno temeljno protislovje. Razredno vsebino je treba tedaj nenehno in ostro razlikovati od oblike vrhnje stavbe. Državni aparat obmejuje na neki določeni način urejen prostor, v katerem ni nasilja, ta prostor pa, če lahko tako rečemo, obkrožajo oborožene agencije države; v okviru tega prostora naj bi se družbeni antago-nizmi izbojevali brez nasilja in v skladu z njegovimi pravili. Ta prostor, ki ga določa (»obkroža«) državni aparat, razrednim konfliktom vsiljuje svojo obliko. Tako nastali konflikt imenujemo politično obliko. Marx in Engels sta politiko pojmovala kot eno izmed glavnih oblik ideologije. Državo sta opisala kot »prvo ideološko silo nad človekom«, zakon pa kot drugo, itn. Te oblike, ki se opirajo na resnične institucije, določajo zavest in vedenje družbenih posameznikov v zadevah, ki jih urejajo. To so oblike, prek katerih pridejo temeljna družbena protislovja najprej do zavesti in prek katerih se najprej bojujejo. Ideologije tedaj ne smemo razumeti predvsem kot obliko zavesti; v najboljšem primeru je družbeno določena oblika zavesti, in zato sekundarna. Tega ni razumeti tako, da ideologija neposredno odseva družbeno resničnost, temveč tako, da je dejansko posredovana z obstojem vrhnje stavbe. Ideologija tedaj odseva to, kako vrhnja stavba oblikuje družbene konflikte. Pri državi je še posebej jasno, da (in kako) opredeljuje obliko, kako naj se razrešuje konflikt, in da to obliko tudi vsiljuje, če pride do »ekscesov«. Vendar vso ideologijo določa skupna, »idealno« razumljiva temeljna struktura: sprevrnjenost odnosa med bazo in vrhnjo stavbo, Zavest, ideje, pravila itn. delujejo v ideologiji kot glavni in ne kot postranski pojavi, kot aksiomi in ne kot izpeljane posledice. Dobesedno vzeto, je to objektivno napačno. Vendar prav kolikor je zavest ideološka, ne gre le za na- pačno zavest, kajti ideološki obrat je resničen, je značilen za funkcioniranje vsake vrhnje stavbe, ki zraste iz družbene razredne razcepljenosti. Čeprav je pravzaprav ideologija le izpeljana, deluje kot višja »odtujena« sila. Zdi se, da je samostojna in ne nekaj, kar je postalo relativno samostojno. To je ena izmed oblik, v katerih se kaže njeno temeljno protislovje. III. Prehodna nujnost socialistične države Ali lahko obstaja socialistična, revolucionarna država? Socializem je resnična akcija in gibanje množic. Toda kolikor državo opredeljuje to, da se od družbe ločujejo dejavnosti, ki so usmerjene na celoto, postane socialistična država problem. V nacionalnem in internacionalnem razrednem boju se gibanje, če ni centralizacije in discipline, uniči. Gibanje potrebuje institucije. Potrebuje stranko in državo. Prehod k socializmu se kaže najprej v tem, da politika preraste ozke meščanske kanale. Politika začne skrbeti za ekonomiko, od katere je v buržoazni družbi izrecno ločena. Vse, kar se dogaja v družbi, se zdaj kaže kot politično. Proces je mogoče opisati v obratni smeri: omenjeno širjenje politične pristojnosti, ki zdaj zajame prav vse, temelji v stvarnosti na novi pristojnosti družbenih proizvajalcev za proizvodnjo. V revolucionarni aktivnosti množic je posebna oblika »politike« hkrati negirana in ohranjena na višji ravni (aufgehoben); tisto, kar je bilo družbi odvzeto po institucionalni poti, si je proizvajalska družba spet na novo prisvojila. Te aktivnosti kot revolucionarne aktivnosti proizvajalcev, predvsem delavcev in kmetov, nimajo nobene specifične »politične« oblike (v nasprotju z družbeno ali ekonomsko itn.). Politiko določa odtujevanje družbe, nasprotovanje takojšnji družbenosti. Na nujnost socialistične države vpliva predvsem razvoj industrijskega delavskega razreda ter njegova »politična« tradicija in organizacija. Bolj kot je delavski razred slaboten in amorfen, pomembnejši je od njega ločeni politični aparat. Močnejša kot je nacionalna in internacionalna razcepljenost, bolj se potrjuje nujnost države. Država postane bistvo političnega sistema. Njeno delovanje je v veliki meri odvisno od nacionalnih posebnosti. Narod, ki se je v preteklosti odločno uprl fašizmu, bo razvil druge oblike kot narod, kjer fašizem ni bil poražen od znotraj, temveč od zunaj, s pomočjo tujega naroda. Protislovje buržoazne države je v tem, da gre za razredno dominacijo v obliki politične integracije. Protislovje socialistične države je v tem, da je to delavska in kmečka država v obliki aparata, ki se je osamosvojil od delavcev in kmetov. V kapitalizmu postaja država vedno bolj pomembna. Povečevati mora svoje posege v ekonomski proces. V socializmu je na začetku vloga države pomembnejša kot kdajkoli prej, njene pristojnosti se razširijo nad vse. Socialistična država temelji na delovnem ljudstvu, od katerega se hkrati osamosvoji, in to je njeno protislovje; njena nujnost je prehodna. Brecht pravi, da mora socialistična država zginiti kot rezultat svojega lastnega uspeha. Vredno bi bilo raziskati, če ni bil tako imenovani »stalinizem« neobvladana oblika konflikta v okviru temeljnega protislovja, s katerim se sooča vsaka socialistična država. »Kult osebnosti« nikakor ni bil odločilni problem. »Kult« bi se lahko oblikoval tudi okoli Lenina, ker so bili kot le malokdaj v zgodovini odločilni dogodki povezani prav z njegovo odločitvijo in z njegovimi enkratnimi sposobnostmi. Tudi druge revolucije so ustvarile podobno pomembne osebnosti. Posebnost Lenina, pa tudi drugih takih velikih osebnosti v socializmu, je bila predvsem v tem, da se mu je posrečilo, da je »prepričljivo« integriral protislovje med centralno, relativno neodvisno oblastno strukturo in njenega aparata na eni strani in njeno množično in razredno bazo na drugi strani. Z njegovo smrtjo je postalo jasno, da se ta »prepričljivost« ni institucionalizirala. Bržkone moramo »stalinizem« razumeti kot nacionalno specifično »drugo genezo« »socialistične države« (naj je na tem mestu še tako grenko uporabiti ta pojem), ki jo določajo zgodovinske razmere. Šlo je za teroristično obliko nujne osamosvojitve in superpozicije države, ne nujne v njeni obliki, temveč nedvomno nujne v njeni vsebini. Da bi država lahko postala sila nad družbo, se mora postaviti družbi po robu. Prava moč socialistične države je lahko tudi njena šibka točka: pred-politična, samo-potrjevalna, toda neusklajena akcija množic. Dialektika ni nikoli bolj potrebna kot takrat, kadar gre za odnos do socialistične države. IV. O medsebojnem učinkovanju politične vrhnje stavbe in razvoja baze Socialistični proizvodni odnosi niso statični. Od njih se zahteva, da so to taki odnosi, v katerih se revolucionarni proces ujema s ciljem brezrazredne družbe. Tako na »politične sisteme« vedno gledajo kot na »sub-sisteme« takega procesa. Paradoksno bi lahko govorili o »prehodno dominantnih subsistemih«. Država je namreč vedno hkrati nadrejena in podrejena (čeprav v različnih vidikih). »Socializem in politični sistemi« — to temo je mogoče obravnavati marksistično, če obe strani obravnavamo dialektično. Odnos je »asimetričen«: država je v nekaterih vidikih povzdignjena nad družbo, toda na koncu so vse njene možnosti delovanja podvržene delovanju družbenih zakonov. Čeprav je v razpravi o »socialističnih političnih sistemih« osrednje vprašanje, kako poteka proces socializacije, pa je treba to vprašanje obravnavati (če se ne želimo zgubiti v iluzijah) v njegovi odvisnosti od vprašanja, kaj je cilj družbeno-ekonomskih procesov. Narobe pa uresničitev nekaterih družbeno-ekonomskih ciljev določa to, kako jih konkretno politično uveljavljajo. Lenin je to prvi dognal — ko je po nekaj iluzornih poskusih, da bi uresničevali »socialistično politiko« ne glede na družbenoekonomske zakone — da je črna borza, ki je nastala za hrbti »socialističnih politikov« kot odgovor na njihove ukrepe, nekakšen politični ekonomist, od katerega so se morah učiti. Ker pa prevladuje triumfalistični pristop k zgodovinopisju, socialisti žal v največji meri ne morejo izkoriščati sicer nenavadno poučne sovjetske zgodovine. Razvoj v Čilu je zadnji čas dramatično opozoril na ta zadnji vidik, ki zadeva tako veliki pomen političnih in pravnih oblik ter institucij kot tudi represivni državni aparat. Skorajda vsi elementi političnega sistema in državnega aparata so imeli svojo posebno vlogo v kontrarevoluciji. Če pride med revolucionarnim procesom v socializmu do zastoja, prevlada enotnost dveh nasprotujočih si obhk: medsebojni odnos med državno obliko, ki določa celoto, in oblikami vrednosti, ki posredujejo ekonomiko. Državni obliki družbene akcije in oblikam vrednosti je skupno tole: vse temeljijo na »prenosu« ali »premestitvi« družbene prakse ven iz okvira zavestne družbene akcije. Prav kolikor gibanje množic zaostane ali pa se sprijazni z obliko politike, kakršno opredeljuje država, in z obliko ekonomike, kakršno opredeljujejo obhke vrednosti skupaj s privatno sfero, in se v tem tudi izčrpa, se socializem vrača k buržoaznim oblikam. V buržoaznih oblikah pa ostane pred ravnijo buržoazne družbe prav v bistveni stvari: glede »subjektivnega dejavnika«, ki ga buržoazna družba mobilizira v obliki zasebnega egoizma, ki deluje z močjo naravne sile. Buržoazna družba je »produktivna« — v mejah svojega temeljnega protislovja in neobvladanega nihanja med nasprotji konjukture in padca — zaradi ekonomskega pritiska — družbene »naravne sile« — in zaradi pohlepnih strasti zasebnega egoizma. Učinkovitost kapitalizma temelji tedaj na odnosih in gonilnih silah, ki jih socializem nemudoma odpravlja. Kapitalizem je tako močan prav zato, ker je osvobojen planiranja, skupnosti in solidarnosti. Zato govorijo apologeti kapitalizma, da je njegova učinkovitost ogrožena, če popušča reformizmu v interesu stabilizacije. Takšna popuščanja socialni varnosti posameznika menda vodijo k »men-taliteti socialne pomoči« in slabijo »načelo uspešnosti«. In res se ne motijo popolnoma; slabljenje in stabilizacija se v nekem določenem obsegu povezujeta. Socializem v oblikah, kakršne ustrezajo kapitalizmu, ostaja na nižji ravni kakor kapitalizem. To prav tako velja za oblike vrhnje stavbe. Kapitalistični odnosi mečejo — če si sposodimo Marxov in Engelsov živi izraz — »polepšano senco« na vrhnjo stavbo. Nekateri »realni socialisti« nam kažejo varljivo sliko, češ da je mogoče zgraditi socializem v obliki »lepotne sence«. Mogoče je razumeti, ne pa tudi opravičiti, če posamezne skupine ideologov gojijo iluzijo takšne »lepotne sence«. Popolnoma napačno bi bilo, če bi menih, da so »buržoazne pravice« posameznika gola »fasada«. Enako velja tudi za druge pravice, ki zago- tavljajo nekatere svoboščine, ki varujejo pred vmešavanjem državnega aparata, denimo, pri svobodi znanstvenega raziskovanja. V razvitejši socialistični obliki imajo ta zagotovila, med drugim, pomembno funkcijo, ki je v tem, da odvrača »politične« ali »socialne« ukrepe od tega, da bi škodovali naravnemu razvoju osebnosti, znanstvenemu procesu itn. Tukaj je še veliko nerešenih problemov. V svoji državni fazi bo moral biti socializem tak »politični sistem«, ki institucionalizira takšna zagotovila. Večji problem je, kako se izogniti zgolj verbalnemu jamstvu socialistične zakonitosti nasploh; pogosto je še večji problem, kako ohraniti notranjo partijsko zakonitost kot element, ki veže družbeni in politični sistem. Medsebojni odnos med splošno zakonitostjo in notranjepartijsko zakonitostjo so le malo raziskovali. Poleg tega marksistična teorija še ni sposobna zadovoljivo razložiti norm takšne legalnosti. Vendar ni mogoče, da bi se zatekala k stari ideologiji »neodtujljivih večnih pravic in idealov«, ki naj bi nekako plavali nad človeštvom. Marx in Engels sta jih imenovala »nebeške« (verhimmelte) oblike družbenih odnosov. Ideološke oblike norm političnih sistemov ni mogoče teoretično odstraniti. Čeprav njihova domnevna večna veljavnost ni drugo kot videz, pa ta videz obstoji v materialni obliki sistema družbene dominacije. Glavna značilnost, ki določa ideološko naravo političnih norm, je povezana z vprašanjem, kako te norme v resnici nastanejo, kako o njih odločajo in kako nadzirajo njihovo uporabo. S kritiko buržoazne ideologije razloži marksistična teorija samo skriti vir ideologije v razredni strukturi; toda teorija uniči videz le teoretično, ne da bi ga lahko izločila v njegovi družbeni dejanskosti. V razpravah o socialističnih normah nam na splošno predlagajo samo postulate, in če se z njimi ne strinjamo, predlagajo nov postulat zoper prejšnji postulat. V stvarnosti lahko le eno združi marksistično teorijo in socialistični postulat: ne več zgolj inter-pretativno izpeljevanje norm iz družbene baze (»v končni posledici«), temveč njihovo dejansko izpeljevanje iz socialistične baze, ki naj se dopolni s tem, da »baza« nadzira »vrhnjo stavbo«. Vsa marksistična teorija — kolikor seveda predpostavljamo, da je teorija družbene akcije v socializmu — zgubi ravnotežje, kolikor zakrni omenjena glavna značilnost — ki ni le značilnost vsebine, temveč tudi oblike — razrednega stališča (Standpunkt) »socialistične vrhnje stavbe«, da namreč to vrhnjo stavbo vzpostavlja in nadzoruje »socialistična baza«. Na drugi strani je res, da postanejo nekatere državne funkcije v socializmu pomembnejše kot kdajkoli prej. Če pa bi te funkcije skušale preprečiti, da bi jih baza nadzorovala, z izgovorom, da gre za »odpor« ali »dejavnik« nemira, bi hkrati ogrozile učinkovitost svoje lastne voditeljske dejavnosti. Ne gre le za to, da kramo sam ideal svobodne razprave, če jo oviramo, temveč s tem oviramo predvsem zakonitost procesa družbenega učenja, in še več, oviramo znanstveni proces in to, da bi delavske množice zavestno sprejele družbene cilje. Tisto, kar nam danes manjka, je nekakšen Gramsci za socialistično družbo; ta bi brez shematizma, toda tudi tako, da se ne bi odrekal svojemu znanstvenemu marksističnemu stališču, raziskoval dejansko medsebojno delovanje instanc v socialističnih družbah, pri tem pa bi se posebej posvetil obravnavanju pojavov prehoda »med« bazo in vrhnjo stavbo, ki posredujejo dejansko koherenco. V. Odmiranje države in komunistične perspektive Nemci imajo cinični pregovor: »Sei schlau, geh zum Oberbau!« (»Bodi pameten! Pojdi v vrhnjo stavbo!«). Marksisti gledajo na socialistično vrhnjo stavbo skoz oči baze, to je s stališča delavskega razreda. (Celo marksisti v »vrhnji stavbi« se merijo glede na bazo, sicer postanejo paraziti.) Kar zadeva politično vrhnjo stavbo, še vedno velja Marxova in En-gelsova misel: »Delavci ne morejo uresničiti svoje osebnosti, ne da bi odpravili (aufheben) državo.« Tako vidijo marksisti politično vrhnjo stavbo v perspektivi odmiranja države. Omenjena Marxova in Engelsova misel postane absolutno napačna, če jo razumemo absolutno. Pri organizaciji razvoja, ki naj vodi k odmiranju države (in k polnemu razvoju osebnosti delavcev), je država namreč potrebna. Zato marksisti ne morejo razglašati, da je odmiranje države njihov cilj, temveč razumejo to odmiranje kot posledico svojega cilja, ki je graditev brezrazredne družbe. Prav kot država nastane iz razcepa v družbi, tako tudi njena nujnost zgine, ko je ta razcepljenost odpravljena. Funkcije družbenega življenja, ki so jih izločili iz družbe in »prenesli« ah prestavili v politiko, pravo, rehgijo itn., z eno besedo, v ideologijo, si bo samo-določujoča družba (ki se povezuje, »asociira« brez posredovanja razredov in privatne lastnine proizvodnih sredstev) znova pridobila. Ideološke sile bodo izločene ali pa bodo odmrle. Prav kolikor, kakor pravi Engels, »človeštvo nič več samo misli samo, temveč se tudi samo upravlja« (nicht mehr nur selbstdenkt, sondern auch selbst lenkt«), zginejo vse posebne oblastne ustanove, ki so zunaj družbe ali nad njo. Samo-dolo-čujoča družba bo ustvarila svoje lastne družbene ustanove za svoje funkcije. Pomembno in poučno je, da jasneje dojamemo prehodne pojave. Lažna ostrina alternative v slogu »ali-ali« pade skoz dejanske razvojne smeri. V obstoječih socialističnih državah ali v tistih, ki so še na poti k socializmu, lahko opazimo različne pojave prehoda h komunizmu. (Na drugi strani v visoko razvitih kapitalističnih družbah opažamo pojave »prehoda« k socializmu, ki ga pogosto — tako kot velja za toliko drugih družbenopolitičnih institucij — načrtujejo zato, da bi prehiteli delavsko gibanje.) Oboroževanje celotnega osebja v tovarnah v socialističnih deželah je — v nasprotju z obstojem ločenega državnega vojaškega aparata —• neposredno družben ukrep. Podobno velja za »druž- bena sodišča«, ki s tem vračajo del sodnega aparata družbi. Tudi ekonomskih oblik vrednosti, ki so jih prevzeli od buržoazne družbe in jih postavili v službo planske ekonomije, ni mogoče na podoben način le formalno obravnavati. Lenin je imel popolnoma prav, ko je rekel, da bo njihova narava oblik vrednosti ginila z razvojem planske ekonomije. Blagovna narava tako ali drugače zgublja svojo moč. Čeprav je v prehodu iz buržoazne družbe k socialistični vse na začetku potencialno (in kot pravilo tudi dejansko) blago, tj. nekaj kupljivega, je vedno več področij (človeško telo, človekova delovna sila, zdravje, vzgoja, kultura) izvzetih iz blagovne oblike. Ko poudarjamo pomen prehodnih pojavov, še ne pomeni, da govorimo v prid mirnemu revolucionarnemu razvoju. V raznih deželah proces poteka protislovno in različno. Marksisti (v Nemčiji predvsem Wolfgang Harich) so si zadnji čas postavili tole vprašanje: ali ni glede na naraščajoče ekološke probleme, ekonomsko osiromašenje narodnih virov in celotne človekove življenjske okolice perspektiva komunistične družbe izobilja obsojena na to, da bo le iluzija? Odmiranje države namreč temelji na tej perspektivi. Vprašanje je zelo resno. Ali pa je tudi pravilno postavljeno? Če kdo predpostavlja, tako kot Harich, da bodo privatni interesi in boji za delitev še naprej obstajali, potem se zdi prav tako potrebno ovekovečiti institucionalizirani državni aparat nad družbo. Odločilno vprašanje je, ali bo družba sama obvladala oblike svoje »menjave z naravo« hkrati s svojo »družbeno menjavo«, namesto da bi ji ti menjavi še naprej vladali. (Marx piše podobno na koncu prvega poglavja Kapitala). Ali se bo družba naučila — tj. ah bo razvila potrebni materialni temelj in načine ravnanja — da se bo zavestno in načrtno soočala z nujnostmi, ki ustrezajo produkciji? Če bi lahko pritrdilno odgovorili na to vprašanje, bi omajali sam temelj Harichove napovedi. Toda odgovor na ta vprašanja ni stvar teorije, pač pa zadeva spreminjanje sveta. FUAD MURSI Nerešeni problemi demokracije v pokolonialnih državah Pojem »pokolonialna država« ni teorijske narave; je skupni imenovalec za veliko število novih držav, ki se jim je posrečilo, da so dobile od prejšnjih kolonialnih sil politično neodvisnost. Vse te države, pa čeprav se razlikujejo po družbeni strukturi, ekonomskih razmerah in političnih sistemih, teži isti žgoč problem — problem ekonomskega razvoja. Ker si ekonomskega razvoja tako rekoč ni mogoče niti zamisliti brez svobodnega in neposrednega sodelovanja vsega prebivalstva, posebno delavcev teh novih dežel, je drugi problem, s katerim se srečujejo te države, problem demokracije. Nove izkušnje pokolonialnih držav so zelo prepričljivo dokazale, da je odnos med razvojem in demokracijo po svoji naravi dialektičen. Problem številka ena: razvoj Ko dežele dobijo nacionalno neodvisnost, se njihova pozornost vse bolj in bolj usmerja k problemu razvoja, saj je razvoj določujoči dejavnik tako ekonomske neodvisnosti mladih neodvisnih držav kot tudi njihovega družbenega razvoja. Zato je glavni cilj, da se v čim krajšem roku znebijo hude kolonialne hipoteke: revščine, lakote, nalezljivih bolezni, nepismenosti in nezaposlenosti. Glavni vir nerazvitosti je pravzaprav v sistemu eksploatacije, kar je tudi dediščina kolonialnega časa. Prav zato je treba ta sistem kar najbolj popolno in dokončno eliminirati in ga zamenjati z novimi strukturami, sistemi in politikami. Ljudstva pokolonialnih držav bi potemtakem morala s ciljem, da se znebijo hude hipoteke in nerazvitosti, ki ju je za seboj pustil kolonialni čas, zgraditi novo domovino, novo družbo, v kateri bodo lahko uresničili ekonomsko neodvisnost in socialni razvoj. Vse to zahteva hitre domače ekonomske in družbene strukturne reforme. Vzorov za takšne reforme ni mogoče uvoziti iz tujine, uporabiti je treba razvojno strategijo opiranja na svoje zmožnosti in mobiliziranja domačih virov. Prav tako ta razvoj ne sme biti samo preprosta modernizacija stare kolonialne prakse. Razvoj je treba opreti na proizvodnjo tistih dobrin in uslug, za katere imajo najširši sloji pre- bivalstva efektivno kupno moč. Da pa bi bilo to mogoče uresničiti, je potrebno, da velika večina prebivalstva sodeluje v odločanju. Številne pokolonialne države so se že lotile širokih družbenoekonomskih reform in so že začrtale poti, po katerih načrtujejo svoje gospodarstvo. V teh deželah je proizvodnja resnično napredovala, kar je gotovo v interesu najširših ljudskih množic. Napredek v zadovoljevanju družbenih potreb je mogoče uresničiti samo tedaj, če se odločno lotimo progresivnih, radikalnih sprememb, in to na nacionalni ravni. Nujno potrebno je spremeniti zaostale ekonomske navade in začeti z agrarno reformo. Ustanavljanje in širjenje državnega in zadružnega sektorja daje možnost za plansko vodenje gospodarstva in za družbeni napredek. Vsakdanja izkušnja uči ljudi, da sta družbeni in ekonomski razvoj na eni strani in svobodno demokratsko sodelovanje vsega prebivalstva na drugi tesno povezana. Ekonomski uspeh ne vodi le k višjemu življenjskemu standardu delovnih ljudi, pač pa je tudi nujen pri procesu konsolidacije demokratskega sodelovanja najširših slojev pri odločanju. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da reševanje pokolonialnih problemov ni niti malo lahka naloga. Reševanje te naloge še bolj otežujejo neokolonialisti, ki čez razne agencije in čez javne in skrivne zveze s tistim delom domačega prebivalstva, ki je zainteresiran, da se ohrani status quo, in z nacionalno reakcijo z vsemi silami skušajo preprečiti te korake k novim razvojnim možnostim in vidikom. Problem številka dve: demokracija Demokracija v tem kontekstu ni nič drugega kakor svobodna raz-redno-zavedna mobilizacija množic s ciljem, da bi uresničili družbeni in ekonomski napredek. Osnovna značilnost tako razumljene demokracije ni nujno večpartijski sistem proti enopartijskemu, pač pa revolucionarni razvoj proti tradicionalnemu. Tako, denimo, revolucionarni razvoj sploh ni mogoč brez popolne participacije širokih množic, še posebej delovnih ljudi. Potemtakem je lahko demokracija revolucionarna in tradicionalna, mogoče pa jo je tudi popolnoma eliminirati in jo zamenjati z diktaturo. Politična izkušnja ni nikoli rodila modela liberalne demokracije. Kakorkoli se že takšna definicija demokracije zdi preprosta, pa ima vendarle to dobro stran, da kaže na nujnost nadrobne analize družbene in ekonomske strukture družbe, pri čemer je treba biti pozoren na posebnosti razredov, etničnih dejavnikov, navad in nravi, verovanj in družbenih norm kot tudi na posebnosti kolonialne dediščine. Res je, da so se že na začetkih demokracije, v antiki, njene oblike nujno spreminjale skupaj z zamenjavo razredov na oblasti. Demokracija si je nadela čisto druge oblike in so jo drugače uporabljali v antični Grčiji, v srednjeveških mestih ali v najnaprednejših kapitalističnih deželah. Kljub temu pa je bila vedno odvisna od razredne narave politične vrhnje stavbe in od razredne narave države. V pokolonialnih državah so razredna narava, pa zato tudi narava, stopnja in oblika demokracije odvisne od tega, kako se bo končal obči boj za narodno osvoboditev. Posvetimo se torej raziskovanju glavnih objektivnih značilnosti nastajanja nacionalne državnosti skoz antikolonialen boj. I — Podedovana družbena in razredna struktura. Demokracija je samo en izraz razredne narave državne oblasti. Ker so razredi med anti-kolonialnim bojem razdeljeni na revolucionarne in antirevolucionarne, pač glede na interese na domačem trgu, je veliko odvisno od narave, stopnje in zrelosti razrednih formacij in, nazadnje, od stopnje razvitosti proizvodnih sil. Družbeni in politični problemi, ki so nastali zaradi presajanja kapitalizma v na novo osvobojene države, se kažejo zvečine skoz razvoj razredov. Ce rečemo na splošno — obstajajo rudimenti razvoja kapitalizma in rezultat tega je precej slaba nacionalna buržoazija. Težava je v tem, da je glavni družbeni sloj, kmetje, še vedno na drugačni, predkapitalistični stopnji razvoja; poleg tega jih ločijo še plemenske navade in običaji. Mestna buržoazija in proletariat sta glavna revolucionarna moč. Vendar pa je delavski razred še vedno z eno nogo v tradicionalni družbi in njegovo socialno psihologijo še v marsičem oblikujejo plemenske vrednote. V številnih afriških deželah so kolonialni režimi zavestno ohranjali stare plemenske družbenoekonomske strukture in umetne plemenske meje. Rezultat takšne politike je to, da se šele zdaj počasi oblikuje nacionalna zavest, k čemur pripomorejo izobrazba, trgovina in migracije. Zdrava antikolonialna politika je vedno pripeljala k temule sklepu: vsi domoljubi, ne glede na etnični izvor in plemensko pripadnost, se morajo združiti v antikolonialno fronto. Prav zato je bil narodnoosvobodilni boj zoper skupnega sovražnika močan dejavnik združevanja plemen. Uspeli antikolonialnega boja je v veliki meri odvisen od stopnje in oblike reševanja medplemenskih antagonizmov. V tem smislu je torej najbolj pomembno to, da damo množicam enotno in skupno ideologijo osvoboditve. V tisti meri, v kateri bo počasi potekal proces družbenega in ekonomskega razvoja, bo prišlo tudi do vse hitrejšega procesa družbenega prestrukturiranja in razredne diferenciacije. To bo po svoje odsevalo tudi v državnem aparatu. Lahko bi torej končali s sklepom, da je narodno vzpostavljanje državne organizacije bistveno in odločujoče jamstvo za pot k revolucionarnemu ekonomskemu in družbenemu razvoju. II — Dediščina osvobodilnega boja. Narava, stopnja in oblika demokracije so v veliki meri odvisne od dediščine antikolonialnega boja v neki deželi. Eno je, če si narod svobodo in popolno neodvisnost pribori z oboroženim bojem in revolucionarno politiko, če ga vodi avantgardna partija, čisto nekaj drugega pa je, če pride dežela do svobode s pomočjo političnega mešetarjenja, kompromisov in koncesij, brez neposrednega in odločilnega sodelovanja množic. Najbolj pomembno pa je prav to, da zadamo odločilen udarec ne samo kolonialnim in imperialističnim silam, pač pa domačim reakcionarnim razredom. Vsakič, ko pri tem sodelujejo množice, je to velik korak naprej k demokraciji. Antikolo-nialne množične organizacije razredov, ki jih je tlačil imperializem, so prva šola, v kateri se narod lahko nauči neposrednega udejstvovanja v političnem življenju, neposrednega uživanja vseh demokratskih pravic in svoboščin. Te organizacije so tudi lahko trden temelj za neposredno udejstvovanje v demokratskem odločanju v pokolonialni državi. III — Proces družbenega in ekonomskega razvoja. Uspeh v uresničevanju razvojnih nalog nikakor ni odvisen samo od pravilno izbranih odločitev ekonomske politike, ki jo načrtuje vodstvo, pač pa od množične udeležbe pri izvrševanju teh odločitev. Med politično demokracijo in družbeno demokracijo ni »kitajskega zidu«. Prvič, družbena demokracija si prizadeva, da vsakemu sposobnemu prebivalcu zajamči delo, da bi lahko s svojega delovnega mesta v proizvodnem procesu sodeloval tako pri načrtovanju gospodarstva kakor pri upravljanju z državo. Drugič, na področju ekonomskega razvoja je vloga države odločilna. Tu je treba poudariti ekonomske naloge države, predvsem v obliki državnega usmerjanja nacionalnega gospodarstva. Včasih, posebej če pride do formiranja državnega sektorja, postane država orožje v rokah nacionalne buržoazije bodisi v boju za nacionalni ekonomski razvoj ali pa v boju za stopenjsko preobrazbo predkapitalistične družbe v kapitalistično. Država ima zato zelo pomembno vlogo bodisi v boju proti kolonialni dominaciji, bodisi pri podpiranju interesov kolonialnih in neokolonialnih sil. Vidimo, da veliko število dejavnikov vpliva na to, kako oceniti vrsto demokracije, za katero se bo opredelila neka pokolonialna država. V vsakem primeru pa bistvo te demokracije ostane isto: da da narodu način in sredstva za udeležbo v celotnem procesu odločanja — kot proizvajalcem in kot državljanom, na vasi in v mestu. Resnična demokracija prihaja od spodaj: dobiva obliko sodelovanja delovnih ljudi pri upravljanju svojih ekonomskih enot. Lahko dobi obliko samoupravljanja — tako v velikih industrijskih podjetjih kot v zadrugah. Zato bi lahko na teritorialni razdelitvi osnovno volilno enoto utemeljili na enoti ekonomskega procesa, tj., na industrijskem ali zadružnem podjetju. V vsakem primeru bi moralo politično uokvirjanje pomagati. Dviganje razredne zavesti širokim ljudskim množicam s pomočjo ideološkega delovanja je prva naloga pokolonialnega obdobja. Boj zoper nepismenost, da bi se širokim ljudskim množicam omogočilo vsaj minimalno politično znanje; uvajanje ženske enakopravnosti; boj za to, da pridejo vsi množični mediji pod stalen nadzor ljudstva — vse to so pomembni elementi ugodnega političnega ozračja. Na novo osvobojene dežele bi v tem primeru lahko napredovale k revolucionarni demokraciji. Revolucionarna demokracija Revolucionarna demokracija je raznoličen družbenopolitični konglomerat, ki vključuje politično prebujene sloje delovnega ljudstva, po- sebej kmetov, mestnega malomeščanstva in radikalne nacionalne inteligence. Posamezni deli te skupine so lahko na različnih ravneh politične zavesti; skupna in odločilna značilnost je vdanost antikolonialnemu boju. Uspešna nacionalna revolucija se ukvarja z nalogami nacionalne rekonstrukcije, tj., s popolno odpravo kolonialnega ekonomskega in političnega sistema in z ustvarjanjem novega načina življenja, ki bo življenje brez izkoriščanja in prisile. Faza nacionalne demokratske revolucije ima pravzaprav kljub svoji minljivi naravi odgovornost za polaganje temeljev in za zidanje osnovnih stebrov ekonomske in družbene strukture, utemeljene na demokratskih načelih. Bistvo vsake revolucije je bilo in je to, da državna oblast preide iz rok enega razreda v roke drugega. Ljudstvo se mora odločno bojevati, da bi iztrgalo oblast iz rok proimperialističnih slojev in jo dalo v roke delovnih ljudi, s čimer je olajšan proces nacionalne rekonstrukcije, osvobodijo pa se s tem tudi tiste politično organizirane množične organizacije, ki so zmožne paralizirati, potem pa tudi za zmerom uničiti reakcijo. Ker izkoriščevalski razred nikoli prostovoljno ne izroči oblasti, je treba stari državni aparat do temeljev podreti in ga zamenjati z novim. V nekaterih primerih se znajdejo nacionalne sile pred posebnim primerom. Zgodi se, da imperialisti, zvesti tradiciji rušenja, odidejo in ne pustijo za seboj nikakršnega državnega aparata. Prav zato je formiranje nove nacionalne demokratične države imperativ v vseh na novo osvobojenih družbah. Izkušnja teh dežel govori, da je uspeh pri ekonomski, družbeni in kulturni reorganizaciji v veliki meri odvisen od narave politične vrhnje stavbe. Ljudje navadno menijo, da je osrednje vprašanje formiranje progresivne politične oblasti. Samo resnično demokratične vlade in zakonodajna telesa, ki govorijo v imenu šiorkih ljudskih slojev, katerih podporo imajo, lahko uspešno vodijo družbeni, ekonomski, politični in kulturni razvoj cele nacije. Izkušnje Konga, Angole, Mozambika in Gvineje-Bissao še enkrat jasno kažejo na to, da je tako kot v oboroženem boju potrebna tudi v novem političnem boju poprejšnja živa in energična politična dejavnost, da bi se s tem dvignila raven politične zavesti množic in da bi se jim kolikor mogoče jasno in konkretno pojasnila narava nacionalne neodvisnosti. Ideološko delo je ključna komponenta nacionalne rekonstrukcije, saj je treba široke sloje kmetov prepričati, da so novi družbeni odnosi in proizvodne metode potrebni in zaželeni; teh seveda ni mogoče uresničiti brez rednega sodelovanja delovnih ljudi. Poleg političnega pro-svetljevanja ljudi je potrebno tudi delo množičnih organizacij, da bi tudi s tem dvignili kulturno in ideološko raven širokih ljudskih množic. Posebno pozornost je treba posvetiti izobraževanju in izkoreninjanju nepismenosti. To je objektivna predpostavka in nujen pogoj za končni uspeh narodnoosvobodilne revolucije, kar seveda ne pomeni, da nepismeni ljudje ne morejo biti dobri domoljubi in borci za osvoboditev. Kot smo že enkrat podčrtali, se mora demokracija razvijati povsod tam, kjer se razvija proizvodnja: v tovarnah, v poljedelstvu itn. Vloga javnega sektorja je v tem, da nadalje omogoči neposredno udeležbo delavcev v upravljanju in administriranju, da bi bilo s tem enkrat za vselej konec birokracije in da bi nastala resnična neposredna demokracija. Jamstvo za uspeh v javnem sektorju je v resnici vodstvo nacionalnih demokratskih sil, utrjujeta pa ga tudi vse večja vloga, ki jo igra delavski razred, in njegov stalni vpliv na družbenoekonomski proces razvoja v skladu z vseobsegljivim demokratskim planom družbene in ekonomske preobrazbe. Nacionalizacija sama na sebi ni dovolj; potreben je tudi nadzor delavcev nad proizvodnjo in delitvijo. Da bi potemtakem zajam-čili uspeh tudi v udeležbi delavcev pri upravljanju z javnim sektorjem, moramo proizvodne programe in probleme dati v množično diskusijo delavcem, ki sodelujejo v proizvodnji v javnih podjetjih. To velja tudi za zadruge, ki vpeljujejo nove oblike pridobivanja kmetov in obrtnikov za linijo nacionalne rekonstrukcije. Formiranje enotne nacionalne fronte, ki naj zbere vse nacionalne in demokratične sile neke dežele, prav gotovo jamči za ugodno ozračje pri potekanju demokratične prakse. Takšna enotna fronta je lahko izraz vseobsežne razredne narave narodnoosvobodilnega in antiimpe-rialističnega boja. Še več, fronta ponuja organiziran mehanizem, prek katerega je mogoče mirno in demokratično razrešiti notranja protislovja nacionalnih sil. Seveda, enotno fronto oblikuje razredna narava družbenih slojev, ki ji pripadajo, ali, natančneje rečeno, sile, ki vodijo partije in organizacije v fronti. Te sile so, splošno rečeno, sestavljene iz malomeščanskih, delavskih, kmečkih in polproletarskih elementov. Sile, ki vodijo te partije in organizacije — navadno gre za ljudi malomeščanskega izvora ali pa za ljudi iz družbenih slojev, ki so se šele pred kratkim naselili v mesta in še nimajo jasnega razrednega statusa — so se zbrale na široki politični platformi revolucionarne demokracije. O takšnih frontah kot o organih oblasti ni treba imeti iluzij; lahko pa kljub temu postanejo resnična zveza delovnih ljudi in platforma za mobiliziranje množic zoper imperializem in neokolonializem in za družbeni napredek. Resnična kriza demokracije Ekonomski razvoj onemogočata tako dediščina kolonialnega uničenja kot tudi imperialistična neokolonialistična eksploatacija. Te sile si prizadevajo, da bi svojo dominacijo podaljšale z neokolonialistično politiko. Ker je večina dežel v razvoju integralni del svetovnega kapitalističnega gospodarstva, so tudi njihovi razvojni plani še zmerom v veliki meri odvisni od zakonitosti kapitalizma. Neokolonialistična eksploatacija v sodobnih razmerah deluje prav skoz mehanizem teh zakonitosti. V resnici je neokolonialistično delovanje imperialističnih sil in še posebej multinacionalnih družb, katerim včasih pomagajo tudi domači predstavniki, ki niso brez političnega vpliva, tisto, kar je glavna ovira za ekonomski in politični napredek in demokratično preobrazbo po-kolonialne države. Imperializem je odločen v svoji težnji, da formira neokolonialne države — tako bi lahko neovirano še naprej plenil bogastvo svojim nekdanjim kolonijam — in da sabotira novo neodvisnost z raznimi sredstvi: da postavlja nove ovire procesu ekonomskega razvoja, da ustvarja destabilizirajoče razmere in celo da podpira državljanske vojne. Multinacionalne družbe, ki bodo očitno zgubile milijarde dolarjev, ko bodo nekdanje kolonije dobile popolno neodvisnost, sodelujejo v najrazličnejših dejavnostih, katerih cilj je netiti razdor med nacionalnimi silami in postavljati marionetne skupinice, ki bi varovale imperialistične interese in jih zastopale. Res je, da se imperialisti danes opirajo tudi na proces degeneracije elite v kateremkoli smislu in na vzpostavljanje birokratskega državnega kapitalizma. Kapitalistično usmerjen razvoj postaja glavna shema razvoja, za katerega si prizadevajo svetovne kapitalistične sile. Ta imperialistična prizadevanja so znatno olajšana vsakič, kadar so interesi imperialistov identični z interesi ostankov vrženega razreda ali z interesi nastajajočega novega razreda, ki na neodvisnost gleda kot na izredno priložnost za napredovanje lastnega položaja in se pri tem ne meni za interese velike večine ljudstva. Včasih so ti novi razredi proizvod občega razvoja, do katerega je lahko prišlo samo zahvaljujoč žrtvam vsega ljudstva. Poleg tega ti razredi lahko poskušajo vplivati na državni aparat, da bi ta služil samo njihovim sebičnim interesom. Na splošno lahko rečemo, da do tega prihaja zaradi nastajanja, razvoja, krepitve in napredovanja birokratskega in militarističnega državnega aparata. Ta aparat si posebej prizadeva, da bi malomeščanstvo pritegnil na stran velike buržoazije in ji ga podredil. To delajo tako, da višjim razredom kmetov, trgovcev, obrtnikov in njim podobnih dajejo različne ugodnosti in boljše delo, s čimer se ti dvignejo nad ostalo ljudstvo. Lahko dodajo tudi elitistični koncept države, da bi tako opravičili vse večje razredne razlike. Še en aspekt tega problema moramo premisliti. Del razlogov za omejeno naravo revolucionarnega procesa, ki ga vodijo revolucionarni demokrati, je treba iskati v strahu pred množicami, množično akcijo in množičnimi organizacijami, strahu, ki je značilen za malomeščane. Rezultat tega je, da ti pri svojem delovanju prosijo množice za podporo le izjemoma, v primerih, ko se je treba lotiti česa določnega in po naravi kritičnega. Ta težnja k monopolizaciji državne oblasti in vodenja narodnoosvobodilnega boja lahko postane eden izmed virov krize demokracije kot tudi krize narodnoosvobodilnega boja. Posledica tega je, da državni aparat včasih deluje brez kakršnekoli pomoči množičnih partij. Ta aparat vodi mali birokratski sloj, s čimer objektivno prihaja do ločevanja vodstva države od ljudskih množic. Za ta ozki sloj je revolucionarno delovanje predvsem to, da država postane prvi agent razvoja. Na koncu koncev je v takšni praksi pojem demokracije zredu-ciran na razsežnosti iluzije. Množice je tedaj lahko preslepiti z izjavami, kot so: ni razrednih razlik, med ekonomskimi in političnimi interesi vseh družbenih slojev vlada harmonija, država je patriarhalen organ, ki usklaja interese razredov itn. Tako zakrivajo resnično naravo države kot sredstva razredne vladavine, sredstva, s katerim en razred zatira druge, in različno poskušajo, da bi napihnili vlogo države, še posebej v tistih deželah, katerim kolonialna dediščina ni zapustila državnega aparata, in v tistih, v katerih so se primitivne plemenske strukture umaknile pred prodiranjem moderne državnosti. Propadanje demokratične izkušnje tako lahko pripelje do popolnega negiranja vseh demokratičnih oblik in institucij. Premislimo tukaj dva zelo pogosta pojava: enopartijske vladavine in vojaško oblast. Enopartijska vladavina Dobro znano je, da je partija razredno vodstvo, pa naj gre za vodstvo vsega razreda ali pa samo za vodstvo nekaterih delov tega razreda. Zelo redko lahko partija zastopa več kakor en razred; v tem primeru je bolj podobna fronti (zvezi). Ime partije potemtakem ne odkriva nujno tudi njene narave. Pravilno merilo za ocenjevanje je stališče neke partije glede družbenih, političnih in ekonomskih vprašanj. V praksi je enopartijski sistem zmagal v velikem številu pokoloni-alnih držav. V nekaterih izmed teh držav je to bil rezultat specifičnih objektivnih okoliščin. Vzemimo, obstoj večsocialnih struktur, povezan z neuresničenim procesom socialne polarizacije; nepopolna razredna diferenciacija in zakrnelo formiranje razredov; pomanjkanje neodvisnih ideologij različnih razredov; nerazviti koreni zasebnega lastništva v primeri s plemenskim in občinskim lastništvom; nerazviti kapitalizem zaradi tujega monopolističnega in rasnega zatiranja; razvitost delavskega razreda in njegove revolucionarne tradicije; revolucionarna militantnost kmetov; tesne plemenske zveze podpirajo težnjo proti partijskemu pluralizmu; naraščanje in propagiranje socialistične ideologije vzporedno z obstojem plemenskih, fevdalnih in buržoaznih ideologij; privilegiran položaj intelektualcev in njihova družbena mobilnost in fluidnost; vse to je nekaj dejavnikov, ki bi lahko ustvarili objektivno ozadje nacionalne težnje k združitvi v eno politično organizacijo. Ta organizacija pa bi bila potem sui generis narodna fronta, prilagojena specifičnim razmeram neke dežele v razvoju. Problem nastane tedaj, ko politično vodstvo — kljub dejstvu, da objektivne razmere ne govorijo v prid ustanavljanja takšne enotne fronte — vztraja na tem, da je nujno formirati enopartijski režim. Partija tako postane privesek državnega aparata. Takšen položaj je lahko podlaga za državno oligarhijo, ki spet navadno pripelje do osebne vladavine. Čeprav so lahko nekateri znani nacionalni voditelji z vsem srcem vdani revoluciji, pa vendar njihov paternalistični odnos pušča množice ob strani in odpira vrata vladavini skupin in klik. Pod tem plaščem tudi lahko nastanejo novi razredi, katerih interesi se ne ujemajo z interesi ljudstva. Vojaška oblast Vojska igra zelo pomembno vlogo — če ne v času narodnoosvobodilnega boja, pa v času konstituiranja nove nacionalne države. V nekaterih deželah so častniki, ki vodijo vojsko, edina organizirana sila v vsem srednjem sloju. V vladavini demokracije bi bilo modro, če bi posebno pozornost posvetili vojski in njenim kadrom. Nujno bi bilo, denimo, odpraviti podrejenost vojske tujemu poveljniškemu kadru; dolžnost revolucionarnega vodstva je, da združi vojsko in ljudstvo, da ljudstvo oboroži in razoroži njegove nasprotnike. V teh razmerah je treba posebno pozornost posvetiti ideološkemu delu v vojski; celotna modernizacija vojske med drugim zahteva tudi nenehno kulturno prosvetljevanje vojakov. V deželah, kakor sta Kongo in Somalija, je vojska v 70-tih letih prevzela vlogo progresivnega družbenega jedra. V obeh deželah se je pokazalo, da je vojska sposobna, da se učinkovito bori tako proti tuji dominaciji kakor proti penetraciji domačih kapitalistov. Problemi se navadno pokažejo v tistih deželah, ki imajo resnične težave pri uresničevanju svojih razvojnih načrtov. Za razvoj, to pogosto neujemljivo in neopisljivo kategorijo, se pogosto pokaže, da je zelo težka in zapletena naloga. Na drugi strani pa se pogosto pokaže, da je red laže opredeliti, in, tako je vsaj videti, da je red nekaj, kar je nujno. Vse večje število vojaških režimov, ki so vsi hudo zaposleni s problemom reda, problemom, ki je bil v času kolonialne vladavine zelo aktualen, je samo eden izmed pokazateljev premika od politike razvoja k politiki vzpostavljanja in ohranjanja reda. Med 284 uspelimi, neuspelimi in (menda) načrtovalnimi udari v deželah v razvoju med letom 1954 in letom 1972 jih 81 pride na Latinsko Ameriko, 85 na Bližnji Vzhod, na Azijo jih odpade 42, na Afriko južno od Sahare pa 78. V 50 od 105 dežel v razvoju so težnje k vzpostavljanju reda pripeljale do avtoritarnih režimov. Od 18 dežel, ki so podpisale Lome sporazum, jih ima 14 na čelu vlado, ki je prišla na oblast z vojaškim udarom. Dežele, katerim vlada vojska, so doživele 35 vojaških intervencij, 24 je bilo uspešnih. Celotno število dežel črne Afrike, v katerih je vlada nastala z vojaškim udarom, znaša 21. Ti vojaški režimi, zaposleni s problemom reda, kažejo na pravilnost marksistično-leninističnega koncepta države: ustvarjanje napredka, ki uzakonja in omogoča izkoriščanje, s tem da blaži konflikt med razredi. Vojska, prva v državnem aparatu, na videz stoji nad družbo, blaži nasprotja in jih zadržuje v mejah želenega reda, s čimer pa se vse bolj in bolj odtujuje od družbe. Če pa se vojska ne zaveda te nevarnosti, kaj lahko postane sredstvo za neposredno in odkrito vladavino neokolonialistov. Sklep V tem članku smo se ukvarjali s problemi demokracije v pokolonialnih državah. Zal ta problem še ni našel prave rešitve. Res pa je, da to iskanje postaja vse bolj zapleteno. Nove neodvisne države stopajo v novo etapo, etapo boja za ekonomsko neodvisnost in proti težnjam neokolonialistov in Imperialistov, da si ponovno pridobijo zgubljene položaje in zavrejo družbeni napredek. Imperialisti vse bolj in bolj rovarijo proti vladam tistih držav, v katerih so se začeli temeljiti procesi družbene preobrazbe. Nove neodvisne dežele kažejo skoz boj za osvoboditev domovine in izgradnjo nove družbe svojo sveto pravico, da se osvobodijo eksploatacije in zatiranja. Ta boj kaže, da ni mogoče uničiti tistih narodov, ki se nenehno bore zoper imperializem, za svobodo in popolno neodvisnost. Da bi si dežele v razvoju priborile zmago, se morajo lotiti še neke naloge, ki pa je zelo pomembna: morajo si izboriti demokratizacijo celotnega načina življenja. Ves čas si je treba prizadevati, da bi demokracijo uporabljali v praksi, da bi zbrali množice v procesu neposredne učinkovite splošne udeležbe pri vodenju dežele. V tem je ves uspeh revolucije in njenega osmišljenega nenehnega in neustavljivega napredovanja. Enotnost v boju zoper impérialiste in neokolonialiste ne odpravlja razrednih nasprotij, in še naprej je nujno, da se vsak izmed revolucionarnih razredov jasno in neodvisno predstavi. Revolucionarni nacionalisti bi morali biti tudi revolucionarni demokrati. Pokazatelj njihove politične zrelosti bi lahko bila vloga, ki se daje avantgardni partiji: vloga množične partije in ne državne agenture. Takšna partija bi lahko odigrala pomembno vlogo pri krepitvi ideološkega dela in pri vzgoji vsega naroda v duhu patriotizma, antiimperializma in politične budnosti. Ta se mora pokazati pri uresničevanju političnega kurza, v jasnosti razredne pozicije, v njeni neomajni težnji, da zmerom deluje iz središča množic, v sposobnosti, da hitro reagira na potrebe ljudstva skoz enotnost besed in dejanj, skoz samokritiko in skoz svojo sposobnost, da kaže na napake, hkrati pa aktivno pomaga pri odpravljanju teh napak. In nazadnje — revolucionarni voditelji ne bi smeli pozabljati na nekatera dejstva: imperializem je njihov stalni in smrtni sovražnik; uspeh boja pokolonialnih držav za njihovo ekonomsko neodvisnost je odvisen v veliki meri od ugodnih sprememb v mednarodnem ravnotežju sil in od vse večje moči socializma, demokracije in narodnoosvobodilnih teženj v svetovnih razmerah. Na srečo se odnos moči v svetu ves čas nagiba v prid socializma, delavskega razreda in narodnoosvobodilnih gibanj. OSCAR WEISS Poti v socializem v današnjem svetu Neuspele revolucije zapustijo drugim ljudstvom svoje izkušnje, ki naj bi prispevale k temu, da v drugih deželah ne bi prišlo do ponovnih neuspehov. Tudi čilska revolucija ni izjema. Pomembnost čilske revolucije je predvsem v tem, da je čilski revolucionarni proces prinesel novo strategijo v boju za izgradnjo socializma in v boju za to, da bi delavci osvojili oblast. V okviru parlamentarno-demokratskega sistema je ljudstvo zmagalo na volitvah, kar je omogočilo, da je izvršilna oblast pripadla mestu predsednika republike, konkretno socialistu Salvadorju Allendeju. Njega je podpirala koalicija ljudskih strank, kjer je kvalitativno in kvantitativno prevladoval delavski razred. Tokrat ni ponovno šlo v tradicionalnem slogu za reformistično vlado. Šlo je za vlado, ki je naznanila, da bo spodbudila globoke strukturalne reforme, katerih težnja je zamenjava vladajočega kapitalističnega reda s socialističnim sistemom. Prav tako pa je tokrat šlo za vlado, ki je z dejanji dokazala svojo voljo, da nadaljuje začrtano pot. Čile je majhna nerazvita dežela, ki je zelo oddaljena od držav, kjer se odloča o usodi človeštva. Navkljub temu pa je čilski politični proces odmeval po vsem svetu, saj je v Čilu prvič šlo za »mirno pot« v socializem. Sam Allende je dne 21. maja 1971 v svoji letni poslanici narodnemu kongresu dejal, »da je Čile poklican, da kot prva država v svetu izoblikuje drugačen model prehoda v socialistično družbo«. Končni izid tega poskusa, napake, ki so bile pri tem storjene, možnost ponovitve takšnega poskusa v nekem drugem delu sveta in z drugimi protagonisti, vse to pritrjuje marksistični razlagi čilskih dogodkov. Ob vsem tem se postavljata tile dve vprašanji: »Kako je do takšnega poskusa sploh lahko prišlo?« in »Kateri so bili vzroki za neuspeh?«. Na vprašanji bomo najprej skušali odgovoriti s tem začetnim prispevkom. Ali je mirna pot mogoča?' Lenin je zmago socialistične revolucije razumel kot naskok delavskega razreda in njegovih zaveznikov, tj. kmečkega razreda ter drugih sektorjev, ki v okviru kapitalističnega razreda trpijo izkoriščanje, na oblast. Predvidel je tudi možnost mirnega prehoda v socializem, vendar pa le v »izjemnih« zgodovinskih pogojih, če bi šlo za enkratno in zelo težko uresničljive družbene okoliščine. Vendar pa je minilo že šestdeset let, odkar je Lenin pojasnil svoje osnovne misli. Sodobni svet pa se nam prikazuje v luči značilnosti, ki jih v začetku stoletja ni bilo mogoče predvideti. Kolikor razumemo marksizem-leninizem kot živ nauk in ne kot mrtvo dogmo, je naša dolžnost, da analiziramo realnost sodobnega sveta. Rešiti se moramo starih shem, čeprav moramo obdržati izvirne smernice marksističnega načina mišljenja in marksistične teorije. Odnos sil se je od tedaj pa do danes bistveno spremenil. Na eni strani lahko ugotovimo, da je prišlo do instavracije socialističnega sistema v mnogih državah Evrope, Azije, Afrike ter Latinske Amerike in da po površini te države zavzemajo velik del našega planeta. Iz zemljepisnega, gospodarskega, političnega, vojaškega in strateškega vidika je to odločilnega pomena in tako ali drugače vpliva na družbe, kjer do vzpostavitve socialističnega sistema še ni prišlo. Na drugi strani pa je kapitalizem rodil multinacionalne družbe. Te razpolagajo z izredno finančno močjo in vsiljujejo svojo voljo ne glede na obstoječe sporazume in hotenja tudi najmogočnejših držav. Multinacionalne družbe povzročajo intervencije in izvajajo pritiske v področjih, kjer imajo gospodarske koristi. Ob tem popolnoma prezirajo ljudsko voljo in se ne ozirajo na nevarnost vojne. Celo nasprotno! Nevarnost vojne je v službi njihovih interesov, saj koristi naraščanju vojne industrije. Poleg tega živimo v atomski dobi. Arzenal jedrskega orožja se kopiči s pospešeno naglico, kar spravlja človeštvo na rob kolektivnega uničenja. To so nekateri izmed razlogov, s katerimi lahko pojasnimo postopno rast »demokratične« zavesti, ki se izraža v delovanju široko razpredenih mednarodnih organizacij, kot so OZN, UNESCO, FAO, regionalne organizacije Azije, Afrike in Latinske Amerike, ter gibanj, ki si prizadevajo za obrambo miru in človeških pravic. To so skratka razlogi, s katerimi si lahko pojasnimo vedno globlje nagibe, ki so usmerjeni k izboljšanju življenjske ravni, razširjanju kulture in vzgoje, doseganju gospodarskih in socialnih pravic, vključevanju najširših množic v državno odločanje in odpravi dominacije privilegiranih skupin. V omenjenem kontekstu moramo analizirati boje ljudstev za dosego teh ciljev in »realne« možnosti, ki obstajajo za uresničevanje teh smotrov, ne da bi se zatekali k nasilju, ki ima vselej nujne družbene posledice. Čeprav se zdi protislovno, pa tako imenovana »mirna pot« pravzaprav ni strategija, ki bi izključevala uporabo sile. Do tega pride v trenutku, ko neizogibna zgodovinska zakonitost pripelje do kontrarevolu-cionarnega odpora tiste sektorje, ki jih kapitalistični režim favorizira. Skratka: prej ali slej, tako ali drugače pride do konfrontacije. Gre nam za to, da si priborimo položaje, s katerih je odpor zoper reakcionarno ofenzivo lažji. Moja stranka se je tega zavedala in se zavzemala za to stališče že dosti pred zmago na volitvah dne 4. septembra 1970. Že na strankinem kongresu v Chillanu leta 1967 je bilo slišati mnenje, »da politične in legalne oblike boja same od sebe ne pripeljejo do oblasti«. UP1 ni zmagala na volitvah z vihtenjem nekega improviziranega programa, ki naj bi bil po okusu volivcev, temveč je natančno zaznamovala pot v socializem, tako da revolucionarno ljudstvo nadomesti vladajoči razred v vlogi izvajalca oblasti. V programu UP, ki smo ga obravnavali in potrdili že mnogo pred določitvijo kandidata, najdemo tole trditev: »Revolucionarne in ljudske sile se niso združile zato, da bi enega predsednika nadomestile z drugim, temveč zato, da bi uresničile temeljne spremembe, ki jih zahteva položaj v državi, in to na podlagi prehoda oblasti od starih vladajočih skupin na delavce, kmete in progresivne dele srednjih slojev mestnega in podeželskega prebivalstva.« Ponovno izjavljamo, da je šlo za revolucionarni proces in ne za preproste reformistične ali »populistične« težnje, kar spet potrjuje nujnost obširne in globoke analize. O »demokratični« zavesti Ljudstva ne segajo po nasilju, temveč odgovarjajo na to, če reakcionarni razredi uporabijo silo. To se je še enkrat potrdilo v Čilu. V razmerah kvantitativnega naraščanja sodobnega industrijskega proletariata, ki mu moramo prišteti aktivno in pasivno navzočnost vmesnih slojev, v katerih je vse več državnih uradnikov, tehnikov, oseb s svobodnimi poklici in drugih sektorjev samega meščanstva, je naravno, da pota do vodilnih mest v državno-upravnem aparatu vodijo prek tradicionalne demokracije. Ljudsko pojmovanje demokracije se razlikuje od konservativnega merila. Najširšim množicam je demokracija aktivno sodelovanje pri vodenju države, za reakcionarje pa je demokracija »sredstvo« za nadzor oblasti. Ko pa je v nevarnosti oblast vladajočih razredov, ti prav nič ne omahujejo in radi žrtvujejo presveta ustavna in parlamentarna načela. Prav iz takšnih razmer so se porodili evropski fašistični režimi, krvave tiranije Afrike, Azije in Latinske Amerike ter vsa sodobna demokratska »iztirjenja«. Vendar pa zdaj obstajajo možnosti, ki jih včasih ni bilo, da delavske in leve ljudske stranke zmagajo na volitvah in se uveljavijo že s svojo številčnostjo. Takšno možnost imajo konkretno že v deželah južne Evrope, na Japonskem in drugod. Prav tako je vsem znano, da obstaja možnost, 1 UP je kratica za Unidad Popuiar, tj., koalicijo ljudske enotnosti, ki je v Cilu združevala vse napredne stranke in sile, kot so bile Socialistična stranka čila, KP čila, stranka MAPU idr. (Op. prev.) da bo ljudstvo zmagalo na volitvah v Franciji marca prihodnjega leta. Vse to pa sili leve politične formacije, da zelo hitro »asimilirajo« nove razmere, v katerih poteka razredni boj, in da opuščajo stara gesla, ki jim preprečujejo napredovanje v čisto volilnem smislu. Obenem so leve politične formacije prisiljene, da se prilagajajo vse večji demokratični zavesti delavskega razreda in ljudstva nasploh. V drugih okoliščinah ter ob drugačnih izraznih oblikah se tisto, kar se je zgodilo v Čilu, lahko zgodi tudi kje drugje. Vse do nedavnega je bila možnost volilne zmage najširših ljudskih množic s hegemonično participacijo proletariata nekaj zelo oddaljenega. Danes pa je to konkretno dejstvo. Pri tem se lahko spomnimo Lenina, ki je dejal, da dejstva kljubujejo. Če ne bi upoštevali takšne možnosti, bi to iz političnega stališča pomenilo absurd, iz revolucionarnega vidika pa topoglavost. Demokratična zavest najširših množic presega buržoazno koncepcijo demokracije. Nemogoče je, da bi zaradi nekega slabo razumljenega puritanizma ignorirali prednosti, ki izhajajo iz tistih položajev, ki sicer niso vsa »oblast«, so pa vendar del »oblasti«. In to del »oblasti«, ki pomaga pri tem, da hitreje napredujemo k programskim ciljem, ki se jim ne moremo odpovedati in so trajni. Dejanski problem ne tiči v načinu uporabe parlamentarno-demo-kratske poti, temveč v »iluzijah«, ki jih volilna zmaga nujno rodi. Te so kot optična prevara, za katero se skrivajo namere nacionalnih buržoazij ter multinacionalnih konzorcijev. Leve in delavske stranke ne vidijo ah pa ne žele videti prave narave represivnih organizmov stare države, s katerimi stopajo v stik. Ti represivni organizmi so poklicna vojska, policija, sodstvo, skratka do neke mere ves upravni aparat. Prav tako pa se pravilno ne lotijo puhle propagande komunikacijskih sredstev, ki jih v največji meri nadzorujejo finančni krogi. Komunikacijska sredstva aktivno spodkopujejo temelje ljudske oblasti in kvarijo ugled najpomembnejšim voditeljem, češ da s tem, da se vmešavajo v njihovo delovanje, kršijo demokratske »svoboščine«. Demokracija je beseda, katere pomen je pač odvisen od družbenega razreda, ki se nanjo sklicuje. Za delavce obstaja demokracija samo tedaj, ko večina neposredno poseže vmes, ko gre za temeljna vprašanja. Zato mora čimprej priti do revolucionarne razširitve meščanske demokracije v tradicionalnem ah parlamentarnem smislu, kajti za buržoazijo obstoji meja, od katere nikoli ne odstopa. To pa je meja njenih razrednih interesov. Vlada UP tega ni znala pravočasno razumeti in to je bil eden izmed temeljnih vzrokov za poraz. O slabostih in protislovjih S tem naj bi odgovorili na prvo vprašanje. Vse pogosteje se bodo množice v najrazhčnejših deželah znašle v položaju, ko se bodo morale udeležiti splošnih pomembnih volitev in bodo imele možnosti za zmago. Vendar pa to, da dosežemo parlamentarno večino ali pa prevzamemo vlado, ne pomeni, da smo si priborili oblast, ali izvedli socialno revolucijo. Zmagovite koalicije, ki bodo temeljile na proletarski večini ali pa vsaj na podpori najširšega dela delavskega razreda, se bodo morale upreti kontrarevolucionarnemu nasilju. Kako, kdaj in v kolikšni meri se bodo uprle kontrarevolucionarnemu nasilju, pa je odvisno od ritma uresničevanja globokih strukturalnih sprememb. »Mirna pot« ni zavarovalna polica proti nasilju, temveč v najboljšem primeru zadrži trenutne konservativne nasprotne ofenzive. Nikoli ne smemo zaupati navidezni nevtralnosti represivnih organizmov stare buržoazno-kapitalistične države, ker v zaupanju tiči nevarnost. V Čilu je obstajala trdna zveza nekaterih strank, med drugimi predvsem socialistične in komunistične stranke, ki sta zastopali interese najširšega dela delavskega razreda. V prvih mesecih si je vlada še povečala podporo, in sicer z dejanskim uresničevanjem pomembnih revolucionarnih sprememb, kot npr.: nacionalizacija rudnikov bakra in drugih naravnih bogastev, pospešeno izvajanje agrarne reforme, razlastitev monopolov, podržavljanje komercialnih in kreditnih bank, ustanovitev družbenega sektorja v gospodarstvu in vzpostavitev gospodarske suverenosti dežele. V praksi se je pokazalo, da v Čilu ni šlo za nekakšen površinski populizem niti plašen reformizem klasične vrste. Navkljub temu pa ob nastopu kontrarevolucije ni prišlo do množičnega odpora, kar bi bilo glede na uresničene spremembe sicer pričakovati. Vse, kar smo do zdaj povedali, nam bo rabilo kot izhodišče za odgovor na drugo vprašanje: kateri so bili vzroki poraza? Najprej pa bi želeli pojasniti neko neznanko. Obstaja namreč trditev, da je bil odločilen vzrok za poraz multipar-tidizem2, tj., obstoj vodstva, ki so ga sestavljali predstavniki različnih strank. Takšno stališče vsiljuje kot sine qua non potrebo po monolitnem in centraliziranem osrednjem vodstvu. Gibanje naj bi potemtakem doseglo zmago pod vodstvom in nadzorom ene same politične organizacije. Res je, da so nesoglasja, ki so zadevala oceno položaja, za dolgo obdobje omrtvičila delovanje čilskega revolucionarnega vodstva. Takšna nesoglasja so obstajala v okviru same UP, pa med strankami UP in predsednikom republike. Občasno je to pripeljalo do neke vrste »imobi-lizma«, kar je zaviralo notranjo dinamiko vzpona samih množic in olajšalo načrte severnoameriškega imperializma, multinacionalnih družb in domače reakcije. Če bi to zamolčali, bi to pomenilo, da zapiramo oči pred nečem, kar je več kot jasno. Po drugi strani pa je mogoče mobilizirati množice, če pri tem ne sodelujejo politične formacije, ki imajo različne modele in se zavzemajo za. različne ideološke tradicije. Konkretno! V večini dežel, tako tudi v Čilu, 1 Pojem multipartidizem avtor uporablja samo v pomenu obstoja različnih strank v okviru koalicije vseh naprednih sil, npr. ljudske fronte v čilu. Avtor pa pojma multipartidizem ne uporablja v tradicionalnem pomenu, tj., v pomenu večstrankarstva. (Op. prev.) obstajajo socialistične stranke različnih odtenkov in bolj ali manj klasične komunistične stranke. Sklepanje zvez med temi strankami pa nujno otežujejo njihova zgodovinska nesoglasja. Če ne bi upoštevali te realnosti, bi pomenilo, da smo v nevarnosti, da čisto nič ne razumemo. V Čilu smo s tem imeli sorazmerno manj težav, ker je socialistična stranka Čila članica socialistične internacionale in je marksistično-leni-nistično ideološko usmerjena. Vendar pa se je socialistična stranka Čila na svoji zgodovinski poti jasno razlikovala od komunističnega gibanja in je vzgojila več generacij revolucionarjev, ki so se navdihovali ob strankinem odnosu do čilske, latinskoameriške in svetovne realnosti. V drugih državah, denimo v Franciji, so razlike med socialisti in komunisti še večje. Vemo za razumljive težave, ki nastajajo pri sklepanju zveze, pa čeprav gre le za skupen nastop na volitvah. Prav je, da si z izkušnjami čilskih dogodkov pomagamo pri iskanju formule, ki bi množicam omogočila, da presežejo takšno situacijo. Nemogoče se je izogniti razhčnim pojmovanjem in odpraviti večstran-karstvo. Vendar pa ni nemogoče, da bi ustvarili operativno in gibčno vrhovno vodstvo, kar bi v trenutkih, ko so potrebne nujne odločitve, pospešilo poprejšnja kompleksna posvetovanja. Obstoj več strank je potreben zaradi vse večje demokratične zavesti pri vseh ljudstvih v svetu in je izraz njihovih nezaustavljivih teženj. Če bi jih onemogočili, bi to prineslo s seboj totalitarne deformacije. Vendar pa omenjena okoliščina ne izloči možnosti za delovanje skupin, integriranih vodstev. S tem bi delavstvo in najširše plasti prebivalstva lahko razpolagale z učinkovitim vodstvom, ki bi bilo sposobno najti ustrezne rešitve. O prebegu srednjih slojev Ahilova peta vlade UP je bila v tem, da ni znala povečati in utrditi podpore, ki jo je imela pri srednjih slojih, v veliki meri pa tudi pri kmečkem prebivalstvu. Srednji sloji so bili v začetku naklonjeni politiki UP. S tem tudi lahko razložimo to, da se je v enem letu število glasov za UP povečalo od 36 »/o na 44 %. Destabilizacijski manevri, ki so jih finansirale multi-nacionalne družbe, galopirajoča inflacija, črna borza in drastično zmanjšanje mednarodnih kreditov, vse to je ustvarilo okoliščine, zaradi katerih so se uslužbenci, funkcionarji, ljudje svobodnih poklicev, mali in-dustrijci, prevozniki in drugi deli srednjih slojev postopno oddaljili od vlade in se nazadnje spremenili v očitne in zagrizene sovražnike Allen-dejeve vlade. Vlada UP ni sprejela nobenega ukrepa proti množičnim komunikacijskim sredstvom, ki so razširjala tendenciozne in provokativne informacije in novice ter s tem spodbujala protirevolucionarno ozračje. Prav tako vlada ni preprečila mobilizacij reakcionarnih sektorjev, kakršni so bili »pohodi praznih ponev«8, ki so jih organizirali agenti pod vodstvom CIA. Tudi ni uporabila zakonskih ukrepov, ki so bili na razpolago, da bi spremenila anahronistično okostje pravosodja. Ob koncu lahko še dodamo, da vlada ni upokojila generalov in admiralov, ki so ob belem dnevu kovali zaroto proti predsedniku republike. Celo nasprotno! Vlada je celo ovirala prostovoljne pobude delavcev, ko so ti oblikovali »industrijske kordone«4, tj., oddelke, ki so bili sestavljeni iz delavcev, zaposlenih v okrožjih v bližini prestolnice in drugih večjih mest. Prav tako vlada ni dovolila delavskih demonstracij, ki bi reakciji omejile premoč na ulicah. Vse to pa je vlada počela v imenu tiste legalnosti, ki za veliko buržoazijo sploh ni bila več veljavna. Bih smo bolj papeški od papeža. Srednji sloji se navadno instinktivno nagibajo k tisti stranki, ki kaže več odločnosti in ima več možnosti za uspeh. Od omahovanja srednjih slojev sta odvisna tako zmaga socialistične revolucije kot končni uspeh kontrarevolucij. Te se tedaj, ko imajo podporo srednjih slojev, ponavadi sprevržejo v fašistične, neofašistične ali totalitarne režime nasploh. V Čilu so prevozniki, ki so jih plačali iz tujine, z organizacijo stavk preprečili dostavo hrane in drugih osnovnih potrebščin. Takšnim gibanjem so se pridružila združenja ljudi s svobodnimi poklici, te ponavadi vodijo predstavniki, ki so povezani z velikimi finančnimi dinastijami, trgovci, indu-strijci, skupine zasebnih uradnikov in funkcionarjev ter študenti privatnih univerz in učnih ustanov. Pri tej mobilizaciji množic so sodelovale tudi skupine privilegiranih delavcev, kakršni so delavci v rudnikih bakra. Kmečki razred pa je že tako in tako le delno podpiral vlado UP in sicer zato, ker se UP ni dosledno ravnala po smernicah, ki je bila z njimi pritegnila kmečke delavce. Res je vlada UP razlastila zemljiške veleposestnike, s čimer je zadala smrten udarec zemljiški oligarhiji. Vendar pa ob organizaciji CERA (Centros de Reforma Agraria — Centri za agrarno reformo) prizadeti niso vedeli, kakšen bo končni izid. Niso namreč vedeli, ali bodo postali zemljiški maloposestniki, zadružniki, kooperanti ah pa kratko malo delavci na državnih posestvih. S tem si lahko razložimo nebrižnost, s katero je kmečki razred sprejel vojaški udar. Ko pa se delavski večini v okviru čilskega revolucionarnega sistema niso več pridruževale druge sile, razmerje sil ni bilo več v prid UP in kazati so se začela znamenja prihodnjega poraza. Takšen revolucionarni proces namreč zahteva dinamičen in nenehen razvoj, ki temelji na uspehih, vzročno povezanih med seboj, saj se le tako pdridružijo čim več slojev prebivalstva. Poudarjati bi bilo treba moč napredno-novatorskih sil, s čimer bi se zmanjšalo zaupanje silam, ki revolucionarni proces zavlačujejo. Srednji sloji niso zadovoljni samo s programom, ki je zanje ugoden, temveč hočejo poleg tega programa še trdno poroštvo, da bo ' Avtor misli na demonstracije žena, ki so protestirale zaradi pomanjkanja nekaterih živil in drugih osnovnih potrebščin. (Op. prev.) ' »Industrijski kordoni« naj bi po zamisli nekaterih vodij revolucionarnih strank preprečili premike večjih vojaških in policijskih enot med večjimi središči. (Op. prev.) uresničen: nasilno ali po mirni poti. Prav zaradi tega so srednji sloji neodločni in nestanovitni in gredo za močnejšim in za tistim, ki jim da večja zagotovila, da se bo uveljavil. Sam program UP je bil naslovljen na »progresivne dele srednjih slojev mesta in podeželja«. To pomeni, da ni bil namenjen srednjim slojem v celoti, temveč le delu, in sicer najbolj naprednemu in najbolj osveščenemu delu srednjih slojev. Če bi si pridobili večino srednjih slojev, bi si bili zagotovili, da se bo združilo toliko sil, da bi te lahko zaustavile bur-žoazno nasprotno ofenzivo. Pri opravljanju te naloge pa je bila UP očitno neuspešna, kar je odločilo o poznejšem toku dogodkov. O odsotnosti vojaške politike Poleg tega da UP ni imela jasno izdelane strategije za osvojitev oblasti, pa tudi ni imela pravilne politike do oboroženih sil. To pa je v Latinski Ameriki nujno, saj imperializem v Latinski Ameriki uporablja oborožene sile za to, da pozneje spremene rezultate volitev. Nikjer ne piše, da so latinskoameriške oborožene sile poklicane, da branijo status-quo, in da se nujno spremene v plačance monopolov in multinacionalnih družb. To načelo velja tudi za druge kontinente. Med višjimi kadri latin-skoameriških oboroženih sil lahko najdemo ljudi, ki prihajajo iz srednjih slojev in iz male buržoazije. V vrste oboroženih sil stopajo tudi ljudje iz delavskih in kmečkih družin. Morda je značilnost poveljniških kadrov latinskoameriških oboroženih sil, da je med njimi mnogo sinov nedavnih priseljencev, večinoma italijanskega, španskega in nemškega izvora. To, da so sinovi med poveljniškim kadrom oboroženih sil, daje staršem zlagan blišč aristokratstva in patriotizma. Vendar pa se je večkrat zgodilo, da so oborožene sile podprle ljudske voditelje in posegle v obrambo reform, ki domačim oligarhijam niso bile pogodu. Da si delavske stranke in leva gibanja zagotovijo simpatije in podporo celote ali dela oboroženih sil, kar bi zadoščalo za usklajeno ljudsko akcijo in kolikor si žele obdržati demokratično pridobljene položaje, si ne morejo privoščiti nejasnega odnosa do oboroženih sil. To lahko dosežemo s tem, da spodbudimo vojake, da sodelujejo pri nalogah nacionalne integracije in družbenega napredka. S tem se vojska čuti povezano s pozitivnim procesom, ki poteka v državi. Pri tem ne gre za sklepanje prijateljskih ali tovariških vezi, ki so vedno omejene, temveč za široko zasnovano kolektivno delo, kjer bo vojakom namenjena vloga, ki presega policijsko vlogo, ki jo imajo v kapitalističnem svetu. Prav je, da se zagotavljanja podpore oboroženih sil lotimo z vztrajnostjo, trdovratnostjo, nenehno in učinkovito; to je namreč eden izmed prvih pogojev, da zagotovimo prehod v socializem. Vendar pa se pravilna vojaška politika ne sme omejevati na to, da pridobivamo podporo vseh oboroženih sil, ali pa njihovega dela. Računati moramo tudi z lastnimi vojaškimi ali polvojaškimi organizmi, ki bodo zmanjšali možnost za uspeh kontrarevolucije. Prav tega nismo znali storiti v Čilu in gverilski »diletantizem« je nadomestil resne priprave oboroženih kadrov. Na dan državnega udara so mnogi tovariši zaman skušali sestaviti brzostrelke in drugo orožje, ki je bilo pri roki, vendar pa se ga nikoli niso naučili uporabljati. Ljudske množice pa je najbolj demoraliziral poraz brez aktivnega odpora. V Čilu ni bilo ne vojaških enot ne oboroženega ljudstva, ki bi se vojski postavil po robu. V Čilu je vojaška obveščevalna služba poznala častnike, ki so bili zvesti vladi ali ustavi; in te so prijeli. Edino predsednik republike tovariš Allende se je upiral in je do konca vzdržal v palači Moneda. V večini latinskoameriških držav so visoke poveljniške kadre in visoke častnike nasploh indoktrinirali in izurili severnoameriški izvedenci v ustanovah, ki so v ameriški coni Panamskega prekopa ali pa v notranjosti ZDA. Ljudje, ki so bili najbolj odgovorni za organizacijo zarote, so sprejeli velike vsote denarja — glede tega Čile ni nikakršna izjema. To podkupovanje je med preiskavo dokazala komisija samega severnoameriškega senata pod predsedstvom demokratskega senatorja Churcha. Posredno ali neposredno je tudi v evropskih državah čutiti roko mul-tinacionalnih družb. Nihče ne more zagotoviti, da se oborožene sile ne bodo vmešale v proces, katerega namen je odpraviti ali oslabiti buržoazne države. Ljudska in leva gibanja, posebno pa še delavske organizacije, morajo z vso resnostjo upoštevati vojaški faktor. Usoda socialistične revolucije ali procesa prehoda v socializem se ponavadi odloča v vojašnicah oboroženih sil, ki so jih vzgojili v tradicionalni šoli kapitalističnega reda. Problem se pokaže prej ali slej in bolje je preprečiti kot zdraviti. Brez dejanske, strogo uveljavljene in temeljito zasnovane vojaške politike, ki je brez predsodkov, zmaga na volitvah ne bi bila samo kratkotrajna in minljiva epizoda v demokraciji klasičnega sloga. Sklepi Če poskusimo strniti, kar smo povedali, lahko pridemo do tehle sklepov: a) Če ljudstva gredo po »mirni poti«, se jim posreči po tlakovani poti priti do sredine poti, ne pa do končne postaje, tj., socializma. Za tlakovano potjo pride namreč kamnita pot, ali bolje: začne se odpor slojev, ki so v manjšini, in oborožen spopad je nujen. b) Čedalje pogosteje bo imelo delavstvo v okviru buržoazne demokracije možnost, da zmaga na volitvah. Tega pričakovanja ne smemo zanemariti, politična vodstva pa morajo izkoristiti prednosti, ki jim jih ponuja ta alternativa. c) Proletariat sam od sebe ne more utrditi morebitne zmage in potrebuje podporo srednjih slojev v mestih in na podeželju. Da bi to dosegel, ne sme prikrivati svojega revolucionarnega programa, temveč mora svojim zaveznikom zagotoviti, da bo odločno branil vse, kar so pridobili. PEDRO MARGOLLES-ARAMIS FUENTES Kuba — zapisi o revolucionarnem procesu in socialistični demokraciji1 V letu 1970 smo se lotili dokončnega ustanavljanja predstavniških ustanov kubanske države. Kot vemo, je morala revolucionarna vlada v prvih letih revolucionarnega obdobja, zato da bi se uspešno spopadla z velikanskimi težavami tega obdobja, koncentrirati izvršno, zakonodajno in upravno oblast. Za to obdobje so bile značilne velike, dinamične, radikalne in revolucionarne spremembe in nujno potreben je bil dejaven državni aparat, ki bi izvajal oblast in hkrati zastopal resnične interese delavcev in vsega ljudstva in ki bi hitro sprejemal odločitve, ustrezne potrebam in zahtevam zgodovinskega trenutka, v katerem smo bih. Na drugi strani pa v tistem času ni bilo ustreznih razmer za ustvarjanje različnih ustanov. Zaradi dinamike procesa, predvsem pa zato, ker se je bilo treba spopadati (in ju premagovati) z naraščajočo napadalnostjo imperializma in domače reakcije, ki sta z vsemi sredstvi poskušala uničiti revolucijo, smo tedaj preživljali obdobje, ki so ga naši voditelji imenovali obdobje boja za obstoj. Najpomembnejša vloga, na katero sta se morala v tistih letih revolucija in naše ljudstvo osredotočiti, je bila prav potreba, da premagamo te agresije. Hkrati pa smo se odločno lotili obširnih in nujnih preobrazb v naši družbi. Revolucionarna vlada je stvarno izvajala funkcije in zadolžitve, ki jih je morala prevzeti zaradi odsotnosti predstavniških ustanov države v prvem obdobju boja našega ljudstva. Revolucionarna vlada si je naložila zelo pomembne posege kot npr., sprejetje revolucionarnih zakonov, razlastitev imperialistov, likvidacija izkoriščevalcev ter boj zoper zunanje in notranje agresije in drugo. Navkljub temu (in ne glede na to), da je bila tista vlada pravzaprav začasne narave, je bil namen procesa institucionalizacije, ki smo ga začeh v letu 1970, ta, da damo naši socialistični državi dokončne oblike. To pa ■ Priobčujemo drugi del članka, ki sta ga avtorja predstavila v Cavtatu na okrogli mizi CAVTAT 77 Socializem in politični sistemi. je zelo pomemben korak za kubanski revolucionarni proces, saj dopolnjuje elemente, iz katerih je sestavljena naša proletarska država. Ko je tovariš Raul Castro, drugi sekretar naše stranke o tem poročal, je dejal: ».. . če predstavniška telesa v prvih letih boja za obstoj niso bila nujno življenjsko potrebna in bi lahko ovirala gibljivost, ki je bila v tistih časih državi potrebna, pa so zdaj, ko so ustvarjene ustrezne razmere, postala nujno potrebna in so temeljni element naše države; z njegovo pomočjo bo participacija ljudstva dobila institucionalno, regularno, realno in sistematično obliko.« Kakor je tudi povedal tovariš Raul Castro, to ne pomeni, da ljudstvo ni bilo odločilno udeleženo pri revolucionarni graditvi, niti ne, da nismo V vsakem trenutku upoštevali množic. Nasprotno! Revolucijo smo lahko izvedli prav zaradi množičnega in navdušenega sodelovanja ljudstva prav pri vseh dejavnostih v kubanskem revolucionarnem procesu, pri podpori svojih voditeljev, pri obrambi revolucije, v množičnih organizacijah, pri analizi in razpravah o glavnih zakonih pred njihovim sprejetjem, zaradi neomajne enotnosti vsega ljudstva, skovane med revolucijo, in zaradi polnega zaupanja ljudstva v svoje voditelje, zlasti v nespornega voditelja tov. Fidela Castra. To tudi ne pomeni, da je odsotnost predstavniških institucij v tem obdobju zmanjševalo demokratično bistvo revolucionarne države. Če neka država dejansko zastopa interese delavcev, kmetov, intelektualcev in najbolj širokih slojev prebivalstva, naj so strukture in oblike, ki predstavljajo te interese kakršnekoli, je ta država nedvomno bolj demokratična kot katerakoli druga država. Naša država, ki gradi socializem, je ljudstvu spet vrnila naravna bogastva, spremenila privatno lastnino proizvodnih sredstev v lastnino vseh, odpravila nezaposlenost, nepismenost, lakoto, dala vsem zastonj izobrazbo in zdravstvene usluge, organizirala množice in jim izročila orožje, da bi lahko branili svoje dosežke; zato prvič v zgodovini suverenost, dostojanstvo in ugled našega ljudstva niso ogroženi zaradi eksploatacije in neokolonialne odvisnosti. Naša država je bila zato od nekdaj resnično demokratična in za insti-tuoionalizacijo dežele bi ji radi dali dokončno obliko in strukturo ter s tem izpopolnili našo demokracijo z bolj neposrednimi in bolj učinkovitimi oblikami participacije množic pri vodenju dežele. Proces institucionalizacije se je začel z določbami in ukrepi, katerih namen je bil okrepiti ves partijski aparat, tako da ločimo njegove vsebine, cilje in oblike delovanja od državnega aparata; prav tako so se okrepile množične organizacije, zlasti sindikati, ki imajo tako pomembno vlogo v socialistični državi. V letu 1974 smo začeli pripravljati našo sooialistično ustavo. V februarju 1975 smo objavili osnutek ustave in začeli proces analize in razprave med vsem ljudstvom in sicer s pomočjo množičnih političnih organizacij, kot so: Centrala kubanskih delavcev, Komite za obrambo revolucije, Nacionalna zveza malih poljedelcev, Zveza kubanskih žensk, Uni- verzitetna študentska zveza, Zveza srednješolcev in Zveza mladih komunistov.2 Tudi v okviru partije smo analizirali in razpravljali o osnutku ustave in partija je prispevala mnenja in pripombe. Prvi kongres KP Kube je bil decembra 1975. in tedaj smo obravnavali in sprejeli osnutek s spremembami in z nasveti, ki so nastali med ljudsko razpravo, pri kateri je sodelovalo približno šest milijonov oseb. Med razpravo, izdelavo in potrditvijo kubanske socialistične ustave je ljudstvo s svojo množično participacijo dejansko izrazilo suvereno voljo in tako je bila z dokazi ugotovljena zgledna demokracija, ki jo uživajo ljudske množice v naši deželi. Februarja 1976 se je končal nacionalni referendum, ki je sprejel ustavo: zanjo je glasovalo 97,7 % volivcev. Kubansko ljudstvo je svobodno in zavestno podprlo volitve v prid socializmu. Zadosti je, če omenimo, da prvi člen zakona zakonov določa, da je »republika Kuba socialistična država delavcev, kmetov in drugih ročnih in umskih delavcev.« Osmi člen pa pravi: »Država uresničuje voljo delovnega ljudstva in usmerja prizadevanja naroda pri graditvi socializma.« Prvi sekretar naše partije je v tej zvezi dejal: »Naše ljudstvo dejansko ve, kako čiste, poštene in svobodne so bile te volitve. Mislim, da volitve kažejo stopnjo napredovanja v kulturi in zavesti našega ljudstva, napredovanja revolucionarnih idej in podpore socializmu, ki jo daje naše ljudstvo. In to tisto ljudstvo, ki se je njegova večina nekdaj plašila, vznemirjala in celo prestrašila, ko je slišala govoriti o socializmu ali komunizmu.« Tovariš Fidel je v nadaljevanju pristavil: »Včasih dovolj ne cenimo pomembnosti tega dogodka; ne cenimo zgodovinskega, političnega in ideološkega pomena, ki ga imajo za nas, za Latinsko Ameriko in za cel svet nedavne volitve ter podpora vsega ljudstva, vzgojenega v kolonializmu in neoko-lonializmu, tej popolnoma socialistični ustavi, pa ne samo popolnoma socialistični ustavi, temveč ustavi, ki je izraz pristnega, resničnega in razvitega socializma. Zakon o prehodu v ustavnost«, je izjavil Fidel, »je nedvomno zgodovinski dogodek in brez pretiravanja lahko rečemo, da je to ena izmed največjih zmag revolucije.« Ustava je najpomembnejši dokument, ki usmerja proces institucio-nalizacije revolucije in pravno legalizira politično oblast delavskega razreda v tesnem zavezništvu z drugimi delovnimi ljudskimi množicami. Četrti člen določa, da ima v republiki Kubi vso oblast delovno ljudstvo, ki jo izvaja s pomočjo skupščin ljudske oblasti (Poder Popular) in drugih državnih organov, ki iz nje izhajajo ali pa ljudstvo izvaja to oblast neposredno. Oblast delovnega ljudstva temelji na trdnem zavezništvu med delavskim razredom, kmeti in drugimi delavci v mestu in na deželi pod vodstvom delevskega razreda.« s v izvirniku po istem vrstnem redu: CTC-Central de Trabajadores de Cuba, CDR-Comité de la Revolución, ANAP- Asociación Nacional de Agricultores Pequeños, FMC-Federación de Mujeres Cubanas, FEU-Federación Estudiantil Universitaria, FEEM-Federació de Estudiantes de la Enseñanza Media, UJC-Unión de Jóvenes Comunistas (op. prev.). Peti člen ustave pravi, da je »Komunistična stranka Kube, ki je organizirana marksistično-leninistična avantgarda delavskega razreda, najvišja vodilna sila družbe in države in da organizira in usmerja skupna prizadevanja k visokim ciljem in napredovanju v komunistično družbo.« To, da sta bila ta dva člena sprejeta, dokazuje, da kmetje, intelektualci in ljudstvo nasploh zavestno priznavajo vlogo, ki jo igra delavski razred v kubanskem revolucionarnem procesu, in »vodilno vlogo partije pri graditvi socializma, pri čemer je stranka institucija, ki je drugačna od države, jo dopolnjuje in usmerja, vendar pa je ne zamenjuje« (Raul Castro, govor ob razglasitvi ustave). Socialistična ustava v svojih členih uveljavlja predpise za najvišjo obliko demokracije, ki jo zgodovina do zdaj pozna, tj. demokracije za delavce, to pa pomeni demokracije za velikansko večino ljudstva. Socialistična država prvič v zgodovini uresničuje resnično udeležbo ljudstva, resnično oblast ljudstva, svobodo in enakost med ljudmi, katerih premise so možne samo v družbi, ki ni razdeljena na razrede. Dokler bo namreč še obstojalo izkoriščanje človeka po človeku, dokler ne bosta odpravljeni diskriminacija in vsakršna družbena neenakost, dokler široke množice ljudstva ne bodo imele zagotovljene pravice do dela, izobrazbe, zdravja in kulture, vse dotlej ne bo resnične enakosti. Te razmere so možne samo v socializmu. Vendar pa je socializem družbeni režim, v katerem delavski razred v zavezništvu z drugimi delovnimi razredi in sloji izvaja svojo oblast in diktaturo in zato so svoboščine omejene tistim manjšinam, ki skušajo škodovati interesom večine in ki napadajo socializem. Zato v svojem 52. členu ustava določa, da »se priznavajo državljanom svoboda govora in tiska«, toda ustava obenem pojasnjuje, »da so te svoboščine priznane le kolikor se ta svoboda ujema s cilji socialistične družbe« (Raul Castro, govor ob razglasitvi ustave). Člen 61 potrjuje, da »nobene svoboščine, ki je priznana državljanom, ni dovoljeno izvajati zoper ustavna in zakonska določila, tudi ne zoper obstoj in cilje socialistične družbe in ne zoper odločitev kubanskega ljudstva, da izgradi socializem in komunizem«. Po razglasitvi ustave se je v celi deželi začel proces ustvarjanja organov ljudske oblasti, volitve vanje so bile v mesecu oktobru. Poprej pa smo uresničili še enega izmed sklepov prvega partijskega kongresa, ki je zadeval novo politično-upravno razdelitev dežele; s tem so bile ustvarjene ustrezne premise za vzpostavitev ljudske oblasti v obliki, ki ustreza posebnostim dežele. Pri upravno-politični razdelitvi smo upoštevali različne aspekte in značilnosti naše družbe: to so zemljepisne razsežnosti različnih področij, prebivalstvo, ekonomski in družbeni problemi in razvojne možnosti vsakega področja. Z novo razdelitvijo smo omogočili višjo stopnjo decentralizacije krajevnih problemov in zagotovili zbližanje med vodstvi in bazo. Obenem pa se je z decentralizacijo bistveno zmanjšal upravni aparat. Naj ome- nimo, da regij kot upravnih enot ni več (obstajalo je petdeset regij), število občin pa se je zmanjšalo od 400 na 169. Število provinc se je zvečalo od 6 na 14. Zato zdaj tri upravno-politične enote izvajajo državno oblast: občina (municipio), pokrajina (provincia) in država. Obstoj in delovanje organov ljudske oblasti sta temeljna elementa državne oblasti, ki se prek njiju ljudstvo neposredno udeležuje pri spoznavanju in obvladovanju družbenih problemov. Te probleme zbirajo predstavniki, ki so jih demokratično izvolile množice, upoštevaje marskistično-leninistična načela demokratičnega centralizma, med katere štejemo volitve od spodaj navzgor na vseh ravneh z glasovanjem množic in s prevzemom odgovornosti (polaganjem računov) za svoje delovanje pred svojimi volivci. Tako se uresničuje eno izmed najpomembnejših načel, ki utemeljuje in uteleša ljudsko oblast; to načelo namreč določa, da na vsaki instanci najvišje oblasti nimajo delegati, temveč množice, ki so jih izvolile zato, da bi jih predstavljali; prav tako, kot so jim mandat te množice izročile, jim ga lahko prekličejo vsak trenutek, ko ugotovijo, da delegat ne ustreza njihovim interesom. Iz tega izhaja, da bo najvišja državna oblast vedno v rokah množic, kar popolnoma ustreza naravi socialistične demokracije in načelom marksizma-leninizma. Med volitvami so občine razdeljene na volilna okrožja po merilih, da mora imeti občinska skupščina na tej instanci, naj bo še tako majhna, najmanj 30 delegatov. Za večje občine je največje število, ki je dopuščeno, 200 delegatov. Vsako volilno okrožje bo v občinski skupščini predstavljal en predstavnik, ki ga ljudstvo izbira med kandidati, ki jih samo določi. V volilnem okrožju se formirajo mandatna področja (najmanj dva in največ osem), v vsakem izmed teh področij določijo kandidata, ki ga mora podpirati večina navzočih volilcev. Seveda imajo navzoči pravico osebno dajati predloge. Državljan predlagatelj predstavi zasluge in vrline kandidata, ki ga je bil predlagal, govori o njegovi delovni poti in njegovem delovanju. Kasneje se izvedejo volitve in za kandidate v volilnih okrožjih so imenovani vsi tisti, ki so dobili absolutno večino, tj. glas več kot polovico glasov. Nato rastavijo fotografije in kratke življenjepise kandidatov na javnih mestih volilnega okrožja, da lahko vsi volilci spoznajo njihove zasluge. Če pri prVem glasovanju nihče od kandidatov ne dobi večine glasov v svojem volilnem okrožju, se glasuje še enkrat, in kot kandidata se predstavita samo tista dva, ki sta dobila največ glasov. Oktobrskih volitev v letu 1976 se je udeležilo več kot 95 % volilcev», tj. približno pet milijonov petsto tisoč oseb. V 169 občinah so izvolili 10725 delegatov. Na koncu oktobra so občinske skupščine zasedale in izvolile delegate v svoje izvršne odbore. Narodna skupščina ljudske oblasti je po naši ustavi najvišji organ v državi in edini organ, ki prek ustavinega in zakonodajnega pooblastila izraža suvereno voljo delovnega ljudstva. Ta organ volijo za dobo petih let; sestavljajo ga poslanoi, ki so jih bile izvolile občinske skupščine ljudske oblasti. Narodna skupščina izvoli iz svojih vrst predstavnike v državni svet. Drugega decembra je prišlo do zgodovinskega in prelomnega dogodka, ko je bila ustanovljena narodna skupščina kot najvišji organ v državi in je prevzela funkcije in odgovornosti, ki ji jih daje ustava. S tem dejanjem smo presegli obdobje začasnosti revolucionarne vlade in naša socialistična država je dobila dokončne institucionalne oblike. Tovariš Fidel Castro, predsednik državnega sveta in predsednik ministrskega sveta, je v priložnostnem govoru ob ustanovitvi narodne skupščine izjavil: »2e od vsega začetka je bil naš revolucionarni proces resnično ljudski in trdno zakoreninjen v množicah. Prvo suvereno dejanje ljudstva je bila revolucija sama. Naša revolucija ni nastala iz državnega udara. Ko smo začeli, celo vojske nismo imeli. Naše revolucije ni nihče naročil od zunaj. Kovala se je v junaškem boju zoper imperialistično vladavino in zoper najbolj smrtonosne in divje agresije od zunaj. Naša revolucija je nastala med ljudstvom, zasnovali in uresničili so jo ponosni sinovi ljudstva. Naša revolucija je vzklila iz drobnega semena, ki je zraslo v velikansko drevo. Se včerajšnje stoletne sanje so se spremenile v lepo resničnost današnjega dne in prav zaradi volje ljudstva so se te sanje spremenile v del zgodovine, od koder ni vrnitve v prejšnje stanje.« Prevedel: Bojan Grobovšek aktualni intervju Razgovor o političnih sistemih prehodnega obdobja Na mednarodni tribuni Socializem in politični sistemi, ki je bila v dneh od 26. do 30. septembra letos v Cavtatu, je glavni in odgovorni urednik Teorije in prakse dr. Adolf Bibič postavil nekaterim domačim in tujim udeležencem nekaj vprašanj o temi posvetovanja. Do zaključka redakcije so odgovore poslali: Robert Chapuis, predstavnik Socialistične partije Francije (Pariz); prof. dr. Jovan Djordjevič, predsednik zveze združenj za politične vede Jugoslavije (Beograd); dr. Carl-Henrik Hermansson, Komunistična partija (leva) Švedske (Stockholm); Pierre Joye, član centralnega komiteja Komunistične partije Belgije (Bruselj); prof. Jurij Andrejevič Krasin, član Akademije družbenih znanosti pri CK KPSZ; dr. Ivan Kristan, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani; Lucio Libertini, poslanec v parlamentu, Komunistična partija Italije (Rim); David Plotke, glavni urednik revije »Socialist Revolution«, ZDA (San Francisco). VPRAŠANJE: Eno izmed poglavitnih vprašanj političnega sistema socializma je razmerje med ekonomijo in politiko. Kakšna naj bi bila smer spreminjanja tega razmerja v prehodnem obdobju? R. CHAPUIS: Socializem se razhkuje od kapitalizma kot proizvodni način, pa tudi kot organizacija oblasti. V nekaterih deželah, ki so se lotile prehoda v socializem, so to drugo razsežnost premalo upoštevali. Ko na državo preložijo skrb, da vodi proizvodnjo glede na interese delavcev in potrebe prebivalstva, pozabljajo na interese in potrebe države, interese, ki se ne ujemajo z interesi ljudstva — kakršnekoli so že pravne funkcije. Država teži k temu, da se obdrži in reproducirá kot samostojen sistem, in tako hitro zaustavi proces prehoda v socializem. Delovanju na produkcijo moramo torej dodati v strogem pomenu politično delovanje, ki natančno opredeljuje vlogo države, njene zahteve in njene omejitve. Šele potem lahko pravilno vzpostavimo razmerje med ekonomijo in politiko, razmerje, ki ga ne moremo uokviriti v preprosto opredelitev odnosov med državo in produkcijo. Samoupravljanje omogoča, da se odpre veliko širše polje med ekonomskimi funkcijami, ki so bolje diverzificirane, in bolj decentraliziranimi političnimi funkcijami. Samoupravljanje vključuje: — to, da delavci sami nadzorujejo organizacijo dela; — to, da se proizvajalci in »porabniki« politično dogovarjajo o izbiri produkcije; — to, da so proizvodne enote zadosti homogene, da ohranijo svojo poljedelsko, industrijsko ali terciarno namembnost in da niso preveč odvisne od finančnih gibanj; — to, da se plan demokratično sprejema po široki razpravi v organih samoupravljanja in na nacionalni ravni; ta plan za neko obdobje opredeljuje velike ekonomske in družbene odločitve; — to, da se ekonomsko uveljavljanje plana v podjetjih in družbenih službah ne boji zateči k tržnim mehanizmom, kadar jih je mogoče nadzorovati in obvladovati na vseh ravneh. Prav jugoslovanske izkušnje z združenim delom in s povezavo med planom in samoupravljanjem brez dvoma najbolje na svetu omogočajo, da opredelimo povezavo med ekonomijo in politiko. Prav tako je bistveno, da damo aktivno in avtonomno vlogo organizmom, ki že po naravi ustrezajo takšnemu povezovanju: sindikatom in strankam. J. DJORDJEVIČ: Sploh ne moremo govoriti o političnem sistemu socializma, če ta ni resnično vrhnja stavba socialistične ekonomske baze. Sicer pa ni bistvene razlike v pogledu odnosa med družbeno-ekonomsko bazo in družbeno-politično vrhnjo stavbo v socializmu in v poprejšnjih družbenih sistemih. Saj tudi v socializmu ne obstaja enostranski deter-minizem med ekonomijo in politiko, čeprav ekonomizem pogosto izenačujejo s socializmom — in čeprav prihaja v njem do občasnih stanj premoči politike. Za sodobni socializem, še posebej pa za samoupravni socializem je bistveno to, da se uveljavlja demokracija kot oblika političnega sistema. Toda te demokracije ni moči enostavno prevzeti od kapitalizma — niti ne njenih oblik, ki po mnenju nekaterih avtomatično ustrezajo socializmu. Socializem si mora zgraditi svoj politični sistem, še posebej tedaj, če v njem ne prevladujejo le detatizirani proizvodni odnosi, marveč tudi samoupravni odnosi. Samoupravljanje je temelj posebne pluralistične strukture interesov in ta pluralizem predpostavlja in terja demokratičen politični sistem. V njem se artikulira, kot je dejal tovariš Kardelj, pluralizem samoupravnih interesov. Tak politični sistem pa lahko bistveno prispeva, da se ekonomski odnosi razvijajo brez birokratskega etatizma. To je nova in izredno pomembna alternativa sodobnega socializma. C. H. HERMANSSON: Seveda je za to, da delavci uresničijo demokracijo, tj., da zgradijo državni aparat, ki bo v marsičem nov, in odvzamejo kapitalistom proizvajalna sredstva, nujno potrebno politično reševati probleme. Gotovo so tudi ekonomske potrebe, ki jih morata reševati proizvodnja in delitev, ki so ju organizirali delavci sami v podjetjih, ki so v družbeni lasti. Odnos med politiko in ekonomijo je dialektičen in se v prehodnem obdobju nenehno spreminja. S preoblikovanjem ekonomike se preoblikuje tudi politično življenje. »Na mesto stare meščanske družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji stopi asociacija, v kateri je svoboden razvoj slehernega pogoj za svobodni razvoj vseh.« (K. Marx — F. Engels: Komunistični manifest, MEID, str. 613, CZ, Ljubljana 1971.) P. JOYE: Socializma ne moremo opredeliti samo z ekonomskimi izrazi, z izrazi proizvodnih načinov. Njegova vsebina, ki je dosti bogatejša, zahteva politične ukrepe, ki zagotavljajo preobrazbo vseh družbenih odnosov, poglobitev demokratične prakse, ki preoblikuje odnose med vodečimi in vodenimi, hierarhične odnose moči. J. A. KRASIN: Mislim, da je najprej treba natančneje opredeliti pojem prehodnega obdobja. Sovjetski marksisti v glavnem štejejo za prehodno obdobje odsek časa od trenutka, ko je delavski razred prevzel oblast v svoje roke, do zmage socializma, to je, do utrditve socialistične ekonomije, socialistične baze in njej ustrezne politične in ideološke vrhnje stavbe. Temu obdobju sledi obdobje razvoja socializma, ki se razvija na svoji lastni podlagi. Očitno je, da odgovor na to vprašanje zahteva natančnejšo opredelitev odnosov med ekonomiko in politiko prav v tem obdobju. Znano je, da je Lenin rekel, da je politika koncentrirani izraz ekonomike. To velja tudi za socializem, v katerem politika v končni kon-sekvenci izraža interese delavskega razreda in drugih razredov ter družbenih slojev socialistične družbe. Vsebina interesov pa izhaja iz položaja razredov in družbenih skupin v sistemu družbene proizvodnje. Hkrati s tem pa mora — na kar je prav tako opozarjal Lenin — politika v socializmu imeti prednost pred ekonomiko. To lahko razlagamo s tem, da je narava razvoja socializma in njegove ekonomike zavestna in planska. Objektivni zakoni ekonomskega razvoja pa dobijo prostor za svoje delovanje in svoj razvoj, ko na podlagi njihovega razumevanja družba opredeli politične cilje ter izdela programe ekonomskega razvoja. Če govorimo o glavnih smereh razvoja politike v procesu prehodnega obdobja od socializma do njihovih vse bolj zrelih oblik, bi omenil predvsem tole: Prvič to, da se pozornost politike preusmerja prav na reševanje družbenih in ekonomskih problemov. Družba se, kar je naravno, vedno bolj posveča tem problemom. Politika se vedno bolj organsko povezuje z ekonomiko. To pa omogoča utrjevanje socialnopolitične enotnosti družbe, kar vodi k temu, da postajajo mehanizmi usklajevanja interesov različnih družbenih slojev v politiki komunistične partije in socialistične države vse bolj skladni. Jasno je, da se v socializmu ohranja ekonomska nujnost istih meril pri merjenju dela in porabe. Tudi to je politično vprašanje. Država opravlja to funkcijo merjenja s pomočjo pravne prisile. Vendar pa je glavna Vsebina politike povezana z reševanjem problemov ekonomskega in socialnega razvoja družbe. Z drugimi besedami, politika se vse bolj ukvarja s problemom znanstvenega upravljanja, katerega nosilec je družba, kar pa pomeni, da postaja vloga družbenih ved pri oblikovanju politike vse bolj pomembna. Druga težnja, na katero bi želel opozoriti, je vedno širše in intenzivnejše sodelovanje delovnih ljudi, ki so najpomembnejša proizvodna družbena sila v politiki. V tem vidim še eno vez, ki povezuje ekonomiko s politiko. Potreba po taki povezavi postane močna spodbuda za razvoj socialistične demokracije. Ta težnja je v Sovjetski zvezi dobila svoj izraz tudi v novi ustavi ZSSR, kjer je poudarjeno, da je temeljna smer razvoja političnega sistema sovjetske družbe nadaljnje razvijanje socialistične demokracije. J. KRISTAN: Odnos med ekonomijo in politiko je s stališča marksistične teorije treba gledati glede na njuno medsebojno prepletenost in odvisnost. Ta odnos ni niti enosmeren niti izključujoč. Ekonomija in politika se med seboj povezujeta tako v sferi znanosti ali teorije kot tudi v praktičnem uresničevanju. Težko bi rekli, da je ekonomija stvar gospodarstvenikov, politika pa stvar politikov. Na poskuse takšnega mehaničnega ločevanja gospodarstva in politike sicer (vedno znova) naletimo, vendar če jih analiziramo, zasledimo v njih birokratsko-tehnokratne težnje nekaterih ožjih skupin, da bi po eni strani zvalile s sebe odgovornost za svoje ravnanje, po drugi strani pa, da bi se zaprle pred družbenim vplivom. Za socializem je spoznanje o prepletenosti ekonomije in politike še zlasti aktualno. Zdi se nam, da je treba opozoriti na to z dveh vidikov. Po eni strani gre za fenomen planiranja, po drugi pa za družbene odnose na temelju samoupravljanja, v katerih se podružbljata tako politika kot gospodarstvo. Planiranje (centralno, državno) je starejša politično ekonomska šola sicer štela za eno izmed značilnosti socializma, vendar pa danes planiranje ni več posebnost socialističnih držav. (Morda smo včasih pri nas več govorili o planiranju, medtem ko so v marsikateri kapitalistični državi v praksi dejansko več planirali kot pri nas.) Plansko usmerjanje gospodarskega oz. družbenega razvoja je danes splošno priznana nujnost tudi v kapitalističnih državah, ne samo socialističnih. Klasični trg na temelju konkurence ter zakona ponudbe in povpraševanja ne deluje več v sodobnih industrijskih sistemih, nadomešča ga plansko usmerjanje. To spoznanje je navzoče v sodobni meščanski politični ekonomiji. Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je, kakšne morajo biti predpostavke oz. družbeni pogoji za planiranje ter kdo je nosilec planiranja. Gre za to, ali je podlaga planiranja zasebna ali državna kapitalistična lastnina, državna socialistična lastnina ali pa družbena lastnina. Od tega je tudi odvisen nosilec planiranja in od tega so odvisni cilji, h katerim nosilec planiranja teži. V naših razmerah smo prišli od administrativnega državnega planiranja na samoupravno planiranje. Nosilci planiranja so delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Pogoj za prehod od državno administrativnega na samoupravno planiranje je trensforma-cija državne lastnine proizvodnih sredstev v družbeno lastnino in na njej temelječ razvoj družbenega samoupravljanja v zadnjih petindvajsetih letih. L. LIBERTINI: V splošnem je treba zavrniti kot mistifikacijo vsakršen poskus, ki bi hotel ločevati ekonomiko od politike; s tega vidika je nujno, da opozorimo na enotnost družbe. V prehodnem obdobju je poglavitna naloga delavskega gibanja, da se osvesti in da osvešča o razmerjih med politiko in ekonomijo in o povezanosti med spremembami, ki nastajajo v enem in drugem področju. Organizacija političnega sistema ni nevtralna glede na lastnino produkcijskih sredstev in na strukturo ekonomije. V tem smislu ni demokratičnega sistema, ki bi bil dober za vse čase in vse rabe; model meščanske demokracije pa ni zadnji domet demokracije. Demokratično dediščino, ki se je nakopičila v preteklosti, in h kateri je tudi delavsko gibanje veliko prispevalo — pluralizem, zagotovitev osebnih pravic, pravica do združevanja, splošna volilna pravica itd. — moramo braniti in upoštevati v novi socialistični ureditvi. Toda njene omejenosti je treba preseči in demokracijo razširiti v sozvočju z novimi ekonomskimi pogoji, kakor nastajajo. D. PLOTKE: V večini kapitalističnih družb — tudi tistih, v katerih so država in monopoli dobro integrirani — poteka akumulacija v glavnem ločeno. To pa pomeni, da so politične institucije na videz avtonomne. S socializacijo proizvodnje nastane takojšnja težnja političnih institucij po tem, da postanejo dominanti družbeni dejavnik. Ta težnja izhaja iz: a) nadomeščanja privatnih mehanizmov akumulacije: b) dezorgani-zacije, ki spremlja odmikanje od kapitalizma; c) elementov konkretnega mednarodnega konteksta. Ker je obdobje centralizacije nujnost, gre pravzaprav za vprašanja, kako preprečiti, da bi centralizacija postala stalna, in kako zagotoviti dolgoročni razvoj neposrednih oblik družbene in ekonomske kontrole. VPRAŠANJE: Na splošno se srečujemo z dvema pogledoma na vlogo države v prehodnem obdobju: da se naj država krepi ali da naj odmira. Kaj menite o tem vprašanju? R. CHAPUIS: Dolgo časa smo bili prepričani ali so nas prepričevali, da se socializem začne tam, kjer se neha država. Kadar so socialisti prišli na oblast, so večkrat morali uporabljati dvojno govorico: obljubljali so odmiranje države za čas, ko bo celotna družba postala socialistična; dotlej pa so menih, da je treba državo krepiti, da bi preprečili vrnitev meščanske vladavine in zagotovili prehod k socializmu. Prav zato, ker so hoteli odpraviti državo, so jo še krepili! Napaka je bila v tem, da so v državi videli subjekt zgodovine, namesto da bi i!z nje naredili predmet razrednega boja. Državi je treba vrniti »objektivno« naravo, na katero je mogoče delovati; le tako* ji gre, in preprečimo nevarna pretiravanja. V prehodnem obdobju je torej kar prav, če olajšamo ljudstvu in delavskemu razredu, da prevzame v svoje roke glavne državne funkcije. Večkrat bo to mogoče doseči z razvojem neposredne demokracije (lokalna organizacija, kulturno življenje, vzgoja, organizacija dela itn.); drugič spet se bo treba zateči k delegiranju. Pomembno je, da delegacije niso zbrane v enem samem centru odločanja: še prav posebno je treba močno razviti regionalno razsežnost. Prav tako je mogoče razložiti velike sektorje (znanstveno raziskovanje, plan, zdravstvo itn.) in jih specifično demokratično organizirati glede na značilnosti vsakega področja. Nevarno bi bilo, če bi hoteli vse »centralne« odločitve osredotočiti v enem samem organizmu ( to je tako napaka zgolj parlamentarnih ureditev kakor tudi »diktatorskih« režimov). Nekatere bistvene funkcije morajo biti široko podružbljene, tako na ravni samoupravnih organov kakor na ravni države: tako je z lastnino, ki je lahko lokalna, regionalna, zadružna, nacionalna itn. ... Lahko je tudi zasebna (tako je pogosto v poljedelstvu), če to ne spremeni družbene koristnosti produkcije ali pa jo lahko celo zboljša. Tako je tudi z obrambo, ki ji je treba trdno zagotoviti široko ljudsko naravo. Nevarno bi bilo, če ne bi ločili družbene lastnine in državne lastnine, prav tako bi bilo narobe, če bi obramba postala stvar enega samega stanu s pomočjo enega izmed državnih aparatov — vojske. Potemtakem odmiranje države — kar ne pomeni, da država zginja, pač pa to, da se njene funkcije in nena vloga omejujejo — ni končni cilj prehoda k socializmu: to mora biti le izhodišče. J. DJORDJEVIČ: Načelo — v skladu z Marxom, Engelsom in Leninom — je država prehodnega obdobja odmirajoča država. Drugo, konkretno vprašanje pa je, ali se država v določeni socialistični praksi krepi ali pa odmira. Na prevladovanje enega od teh dveh procesov vplivajo številne okoliščine. Seveda pod pogojem, da ni nobenega dvoma o tem, kaj pomeni »krepiti« in kaj pomeni »odmirati«. Vsekakor je samoupravljanje v obratnem razmerju s krepitvijo države oziroma z etatizmom in birokratskim paternalizmom. C. H. HERMANSSON: Mislim, da sta obe omenjeni stališči pravilni (ali napačni). Po mojem mnenju bi morala v prehodnem obdobju država svojo oblast na nekaterih področjih okrepiti, na drugih pa svoja pooblastila omejiti ali se jim popolnoma odreči. Državni gospodarski načrt krepi vpliv države (na račun kapitalistov), medtem ko podružbljenje proizvajalnih sredstev zmanjšuje moč države (v korist delovnih ljudi). P. JOYE: Menim, da so še zmerom veljavne Marxove ideje o nujnem odmiranju države, ideje, ki jih je povzel tudi Lenin. Sodil je, da prole-tariat potrebuje samo »polovično državo«, »državo, ki izgineva«. J. A. KRASIN: Po mojem mnenju krepitev socialistične države ni v nasprotju z dozorevanjem pogojev, ki omogočajo njeno odmiranje v prihodnosti. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako razlagamo »krepitev« in kako »odmiranje«. Krepitev države v socializmu nikakor ni krepitev njenih represivnih funkcij in njenega represivnega aparata. Z razvojem socializma stopa ta funkcija vedno bolj v ozadje, v njem namreč zginjajo socialne skupine, ki nasprotujejo načelom socialistične družbe. Krepitev države pomeni predvsem razširitev njenih ekonomskih in socialnih funkcij ter vključevanje najširših ljudskih množic v sistem sovjetov ljudskih poslancev (predstavniški organi v SZ — op. prev.), kar omogoča vsakemu (državljanu) sodelovanje pri izvrševanju oblasti. In prav na tej točki se približujemo »odmiranju« države. Kadar namreč vsi sodelujejo pri izvrševanju oblasti in se oblast popolnoma zlije z ljudstvom, tedaj država »odmira«, kot je rekel F. Engels, »zaspi«. Pri tem pa, po mojem mnenju, »odmiranje« države nikakor ni likvidacija sistema, mehanizma upravljanja socialnoekonomskega življenja družbe, tistega mehanizma, ki je danes navzoč v državni obliki. Tak mehanizem je nujen v vsaki organizirani družbi, komunistična družba pa bo visoko organizirana družba. I. KRISTAN: Gledanja na vlogo države v prehodnem obdobju bi lahko razvrstili na tista, ki poudarjajo nujnost krepitve socialistične države, in na tista, ki zagovarjajo potrebo po njenem postopnem odmiranju. V naših razmerah smo se na podlagi spoznanj klasikov marksizma oz. zgodovinskega materializma odločili za pot odmiranja socialistične države. Treba je poudariti, da je odločitev za takšno pot ob teoretičnem razčiščevanju funkcije socialistične države nujno pomenila hkrati razčiščevanje vprašanja lastnine proizvodnih sredstev in vprašanja vloge partije v tem razvoju. Takrat smo zavrgli tezo, da je državna lastnina najvišja ali pa celo edina »prava« oblika socialistične lastnine. Izhajali smo iz Engelsove ugotovitve, da je državna lastnina prvi korak, nujna prva stopnica za odmiranje države, kajti šele takrat, ko se država v imenu vse družbe polasti proizvodnih sredstev, opravi svoje prvo dejanje kot resnični, ne pa zgolj uradni predstavnik vse družbe, vendar pa je to hkrati njeno zadnje dejanje: odtlej njene funkcije odmirajo oz. prehajajo postopoma na družbo. Iz tega Engelsovega in nato tudi Leninovega stališča izhaja, da se proces odmiranja države nujno začne na gospodarskem področju, torej da začne država prenašati na družbo najprej funkcijo upravljanja proizvodnih sredstev. To je načelna odločitev, od katere je odvisno, ali se proces odmiranja države v resnici začne, ali pa se — nasprotno — socialistična država krepi. Če se ohrani državna lastnina kot najvišja oblika socialistične lastnine, gre v resnici — ne glede na to, kako to stanje imenujemo — za krepitev socialistične države in za birokratizacijo celotne družbe. Pri nas je bilo glede tega odločilno obdobje v letih 1946—1950 (obdobje »revolucionarnega etatizma«). Na podlagi analize tega obdobja in analize izkušenj Sovjetske zveze smo spoznali nevarnost razširjanja funkcij državnega aparata in birokratizacije družbe. Uvedba in praktično uresničevanje samoupravljanja pa seveda ne zanikata vsakršne vloge države. Odmiranje države ni stvar administrativne odločitve, predvsem tudi ni enkratno dejanje, ampak je dolgoročen proces, poln protislovij. V končni konsekvenci je ta proces sicer odvisen od materialne razvitosti družbe, vendar pa ne poteka spontano, ampak je potrebno zavestno delovanje subjektivnih sil, ki na podlagi spoznanj zakonitosti družbenega razvoja odpravljajo ovire in ta razvoj usmerjajo. Če smo se odločili za proces odmiranja države, ne pa za njeno krepitev, s tem ne trdimo, da je država že odmrla, oz. ne zanikamo vsakršne vloge socialistične države. V naših razmerah ima država svojo funkcijo kot instrument delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri razvijanju samoupravljanja, manj pa kot instrument vladanja nad ljudmi. Gre preprosto za načelno stališče, ki ga je v zvezi z dilemo, ali naj država odmira ali ne, zapisal že Lenin, namreč, da tisti, ki trdijo, da proletariat potrebuje državo, pozabljajo dodati, da je proletariatu potrebna odmirajoča država. L. LIBERTINI: Prepričan sem, da je s tega vidika Marxova analiza popolnoma veljavna in aktualna. Država je aparat, sistem povezanosti, ki omogoča, da se postopno razrešujejo razredni konflikti v družbi v tem ali onem smislu. Je torej neločljiva od obstoja razredov. In ker tudi v socialistični družbi razredi ne izginejo ( to se zgodi samo skoz dolg in zapleten zgodovinski proces), je torej tudi obstoj države v njej upravičen. Vendar pa je bistveno, da pride do spremembe v osnovi, v usmeritvi, torej ne sprememba v nazivih in oznakah, ampak v dejanjih. Država v socializmu mora biti bolj demokratična kot država v kapitalizmu. Ohranjevati mora torej vse obstoječe svoboščine, uveljavljene v najnaprednejšem meščanskem demokratičnem sistemu, hkrati pa dodati nove pravice in instrumente demokracije; tu konkretno mislim na vse oblike samoupravljanja in na vse oblike soudeležbe pri splošnih političnih odločitvah. Ta nenehna rast demokracije in samoupravljanja je v bistvu načelo pre-obražanja družbe in zvezda stalnica za vsakega doslednega revolucionarja. Pojavijo se seveda lahko izjemne okoliščine, — surova vojna, ekonomska kriza — ki v določeni socialistični družbi pojasnjujejo trenutno krepitev države. Toda ta krepitev sme biti dejansko samo začasna; ne morejo nas prepričati razlogi, ki jih pogosto navajajo, da bi razložili krepitev državne prisile: imperializem, prisotnost in sovražnost razrednega nasprotnika in drugo. Prav demokratična soudeležba, idejna soočanja in samoupravljanje so zelo koristna sredstva za premagovanje teh nevarnosti. 2e samo konsens in soudeležba ljudstva lahko zagotavljata korak naprej. Popolnoma utopično pa je misliti, da bi lahko kakršnakoli manjšina vsilila socializem ljudstvu z zakoni, danimi od zgoraj. Z uporabo policijskih metod in administrativnih ukrepov dokazujemo, da je hegemonija delavskega razreda šibka in da je takšna socialistična družba bolna. D. PLOTKE: Država »bi se morala« umikati, ne pa postajati vse bolj pomembna. Očitno pa je, da so takšni primeri zelo redki. Na neki točki nenehni razvoj novega tipa države preraste v nastajanje družbe, kot »prehodna« družba ne pelje nujno kam drugam kot k poglabljanju že obstoječih institucionalnih oblik. VPRAŠANJE: Kako gledate na razmerje med avantgardnimi organizacijami do delavskega razreda in do množic sploh v prehodnem obdobju? R. CHAPUIS: V razvitih deželah, kjer so delavski boji pripeljali do nekaterih oblik demokracije, je koristno, da več partij zastopa pozicije delavskega razreda. Takšen pluralizem sprošča gibanje, ki je značilno za delavski razred kot razred s pomočjo vseh oblik izražanja in organiziranja, ki mu lahko ustrezajo. Na drugi strani pa takšen pluralizem olajšuje vzpostavitev razredne fronte, saj združuje družbene kategorije, ki jih kapitalistično izkoriščanje različno prizadene. Partije morajo imeti vlogo animiranja, ne pa uokvirjanja. Razprave, ki potekajo v njih, in njihovi predlogi omogočajo, da bolje opredelimo interese delavskega razreda v nekem trenutku in v njihovi povezavi z drugimi sloji prebivalstva, naj gre za kmete, obrtnike ali za gibanje žensk in mladine. Stranke bi morale hkrati zagotavljati svobodno delovanje neposredne demokracije povsod, kjer je mogoče, in pripomoči, da bi na drugih področjih delegati bili zares reprezentativni, to pa — po mojem — zahteva več kandidatov. Tako se lahko spopadov in protislovij, ki so inherentni prehodnemu obdobju, lotimo politično in jih demokratično razrešujemo. J. DJORDJEVIČ: Partija je lahko avantgarda delavskega razreda, če izraža in kolikor izraža vsakodnevne in trajne interese delavskega razreda in če živi in ustvarja sredi ljudskih množic. Avantgarda ni samoupravna organizacija, marveč organizirana zavest razreda, ki to zavest srka iz razreda, iz njegovih bojev in teženj. Prehodno obdobje terja tako avantgardo. Politični sistem v družbi prehodnega obdobja ni niti reprezentativna niti neposredna demokracija v čisti obliki. Je zmes tega, kot je predvideval že Lenin. Toda ta politični sistem postaja vse bolj socialističen in demokratičen, kolikor iz njega izginejo oblike, elementi in ponašanje predstavniškega značaja. C. H. HERMANSSON: Avantgardne organizacije — komunistična partija, povezana z drugimi socialističnimi partijami in organizacijami — bi morale biti vedno le orožje delovnih množic. P. JOYE: Strinjam se z Edvardom Kardeljem: »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih stedstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo«. J. A. KRASIN: Avantgarda organizacija delavskega razreda, tj. marksistično-leninistična partija, s katero družba uresničuje politično vodstvo, je zgodovinsko partija delavskega razreda. Prav zato je tesno povezana z razredom in se nanj opira. Med razvojem socializma sprejemajo tudi drugi socialni sloji — somišljeniki delavskega razreda — politiko in ideologijo marksistično-le-ninistične partije. Sovjetski komunisti menimo, da je naša partija — KPZ — postala v tem procesu in zaradi njega partija vsega sovjetskega ljudstva, pri tem pa ostaja glede na razredno bistvo svoje politike in glede na svojo ideologijo partija delavskega razreda. Prav ta razred je namreč vodilna sila naše družbe. Komunistične partije raznih kapitalističnih dežel postavljajo vprašanje možnosti aktivnega sodelovanja v političnem sistemu prihodnje socialistične družbe. Tako postavljeno vprašanje izhaja iz realnih razmer, v kakršnih se te partije borijo za demokracijo in socializem. Kakšni bodo odnosi med strankami (partijami) v takšnem političnem sistemu? Mislim, da je tako vprašanje za teoretična razmišljanja ana-hrono, ker so dosedanja iskustva za rešitev tega vprašanja preskromna. Vsekakor pa je primer narodne enotnosti v Čilu pokazal, da taka pot poraja številne zapletene probleme. Mislim, da v končni konsekvenci prehod v socializem in njegov uspešen razvoj zahtevata, da se v političnem sistemu uveljavi vodilna vloga avantgarde delavskega razreda, opirajoč se na teorijo znanstvenega komunizma. I. KRISTAN: Glede odnosa med delavsko avantgardo in množicami bi dejal, da je za graditev socializma, zlasti pa še za graditev samoupravnega socializma nujna kar najtesnejša povezanost avantgarde delavskega razreda z množicami. Brez te povezanosti, ki se v vsakdanji praksi vedno znova potrjuje, ko mora avantgarda v konkretnih družbenih odnosih vedno znova potrjevati svojo avantgardnost, avantgarda kratko malo ne more opravljati svojega poslanstva in preneha biti avantgarda. S tega vidika so dragocene izkušnje Komunistične partije Jugoslavije že iz časa pred II. svetovno vojno, ko je partija delala v popolni ilegali (kajti z zakonom o zaščiti države iz leta 1921 je bila dokončno prepovedana), pa se ji je vendar posrečilo ohraniti stik z delavskimi in kmečkimi množicami. Prav naslonitev na delavske in kmečke množice je Komunistični partiji Jugoslavije omogočila, da se je ob Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo lahko postavila na čelo osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Rezultat delovanja komunistične partije med množicami je tudi ljudska fronta (enotna narodnoosvobodilna fronta) ali v Sloveniji osvobodilna fronta slovenskega naroda. V samoupravnih razmerah je povezanost partije z najširšimi množicami nujen pogoj za uresničevanje njenega ustavno opredeljenega položaja. Uvedba samoupravljanja in njegov razvoj sta nujno zahtevala tudi spremembo vloge partije, ki jo je imela v času revolucionarnega etatizma, zaradi česar je prišlo hkrati s spremembo njene družbene vloge tudi do spremembe imena: »Komunistična partija Jugoslavije«, se je na šestem kongresu KPJ leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije. L. LIBERTINI: Partija je zavest revolucionarnega procesa, njegov vodja. Toda zaradi razlogov, ki sem jih že omenil, partija ne more razreševati tega nasprotja s silo, ne z administrativnimi ali policijskimi metodami (v tem primeru bi se namreč spremenila njena lastna narava in bi partija sama postala element v državni prisili). Vodilna vloga partije v delavskem razredu se izraža v njenih idejnih konfrontacijah, v političnem boju, v povezanosti z množicami in njihovimi hotenji. Mislim, da je prav v tem njen dialektični odnos ne samo do drugih političnih sil, marveč tudi do sindikata, do gibanja za samoupravljanje in do drugih družbenih elementov — in da je prav to značilna lastnost pluralizma v socialistični družbi. Revolucionarna partija se ne more poistovetiti ne z državo ne z drugimi organizacijami: politično mora izražati delavski razred, delavce in zanje organizirati boj. D. PLOTKE: Prvič, v družbah, kakršna je na primer v ZDA, ne gre za vprašanje ene same avantgarde. Tak pristop je zgodovinsko in politično neutemeljen. Drugič, kakor hitro zavrnemo koncept ene same vodilne partije, ki monopolizira politično moč, moramo nujno priznati širšo politično vlogo avantgardnim organizacijam — organizacijo, prepričanje itn. Takšen pristop pa vodi k vprašanju vsebine politične aktivnosti v prehodnem obdobju. En vidik politike — vsaj kar zadeva državto — odseva obstoj centrov »odtujene družbene moči«. Vendar pa v daljšem obdobju ni mogoče abstraktno negirati teh centrov, kajti politika deluje tudi kot področje, na katerem se izražajo in selekcionirajo globalne, temeljne razvojne alternative. Ne poznamo nobene transhistorične institucionalne oblike, ki bi ustrezala tej funkciji, čeprav te funkcije ni mogoče odpraviti ali zanikati, lahko jo le bolj ali manj demokratično obravnavamo. VPRAŠANJE: Kakšno je oziroma kakšno naj bi bilo razmerje med predstavniško in neposredno demokracijo v socializmu? Kakšna je po vašem mnenju vloga samoupravljanja v razvoju demokracije v prehodnem obdobju? R. CHAPUIS: Odgovori na prejšnja vprašanja že kažejo, kako bomo odgovarjali na to zadnje vprašanje. Danes se zdi, da je samoupravljanje edini način, da presežemo politična protislovja, ki so na eni strani porodila nastanek socialne demokracije, na drugi strani pa stalinizma, prav tako pa tudi ekonomska protislovja med liberalnim gospodarstvom in planskim gospodarstvom. Pravzaprav samoupravljanje strukturira ekonomsko organizacijo, kakor zahteva stalna politična razprava, ki poteka v samoupravnih strukturah. Samoupravljanje je tako hkrati cilj, ki ga hočemo uresničiti (socialistična demokracija), in sredstvo, kako ta cilj dosežemo (demokratično razreševanje konfliktov čim bliže ljudem, ki jih ti konflikti zadevajo). Še posebej pa samoupravljanje omogoča, da omejimo ekscese centralizma in parlamentarizma, s tem da uporabljamo neposredno demokracijo na nekaterih določenih področjih (zdravstvo, vzgoja, delo ...) ali ravneh (lokalni, regionalni...). S samoupravljanjem se izognemo tudi anarhistični iluziji, saj nam omogoča, da ponovno umestimo državne funkcije na bolj omejenem področju, ki ga lahko tudi bolje nadzorujejo predstavniki družbenih sil in političnih tokov, ki so značilni za neki določeni trenutek. Samo na sebi se razume, da je to samoupravljanje mogoče samo v okviru preloma z buržoazno vladavino, predvsem na ravni državne oblasti. Ta prelom je lahko rezultat krize in lahko dobi nasilno obliko, če skuša manjšinska buržoazija ostati s silo na oblasti. Lahko pa je tudi miren, če poteka v okviru ureditve, ki se jo je posrečilo delavskim in ljudskim bojem demokratizirati. Ta druga rešitev je vselej bolj zaželena, saj na vsaki ureditvi še dolgo ostanejo znamenja razmer, v> katerih se je porodila. Zato v deželi, kakršna je Francija, možnosti za socializem temeljijo hkrati na združeni levici, ki edina lahko zagotovi pogoje za politični in družbeni prelom, in na prevladi samoupravnega socializma proti vsem oblikam državnega in birokratskega socializma. Edinole samoupravljanje, ki si bo seveda moralo poiskati svoje posebne oblike (saj ni univerzalnega modela samoupravljanja), lahko tu prehodu v socializem zagotovi prihodnost. J. DJORDJEVIČ: Vsaka sodobna družba — tudi socialistična — je po strukturi pluralistična, oziroma: njeno strukturo sestavlja množica različnih grup, profesij itn. Ta struktura se ne more adekvatno izražati in presegati brez demokracije, ki je v bistvu pluralistična, ker je dolžna da izraža družbo ne pa da se ji vsiljuje. Za razliko od tako imenovanega partijskega pluralizma se ta pluralizem neposredno izraža v institucijah in politiki in je v tem posebnost socialistične demokracije. C. H. HERMANSSON: Po mojem mnenju je potreben dvojni sistem: dvojno predstavništvo delovnih ljudi in sicer, prvič, neposredno predstavništvo delavcev v podjetju in prebivalcev v nekem mestu bivanja ter, drugič, posredno, prek predstavniškega sistema. V obeh sistemih odločanja pa morajo biti organi na vseh ravneh. Delavsko samoupravljanje je imperativ za napredek demokracije v socialistični družbi. Razpravljamo lahko le v specifičnih oblikah samoupravljanja. P. JOYE: Demokratična pot v socializem ni isto kot parlamentarna pot. Demokratična pot mora peljati k novi vrsti demokracije, utemeljeni na množični udeležbi, zavestni in aktivni udeležbi državljanov, s tem da kombinira predstavniško parlamentarno demokracijo z različnimi demokratičnimi izkušnjami v bazi, ki v različnih oblikah izražajo zahteve dela delavskega gibanja in nekaterih slojev prebivalstva (mladi, ženske, ekološka, gibanja itn.). Prav v tej perspektivi je treba pripisati ustrezen pomen težnjam k samoupravljanju, težnjam, ki se kažejo v številnih kapitalističnih deželah. V resnici gre za aspiracijo, ki nadaljuje marksistično tradicijo socializma kot samovladanja množic. J. A. KRASIN: Po mojem je socialistična družba splet neposredne in predstavniške demokracije. V naši deželi se ta »splet« izraža v sistemu »sovjetov ljudskih poslancev«. Množični členi tega sistema so krajevni sovjeti (mestnye sovety), ki delujejo na podlagi neposrednega sodelovanja množic pri odločanju in reševanju temeljnih, socialnoekonomskih, političnih in kulturnih vprašanj. Višji členi tega sistema pa delujejo na podlagi načel predstavniške demokracije. Kaj mislim o vlogi samoupravljanja v političnem sistemu socializma? Ideja samoupravljanja je ena najpomembnejših idej v politični teoriji marksizma-leninizma. Program KPSZ opredeljuje komunistično družbeno samoupravljanje kot cilj razvoja sovjetskega političnega sistema. Generalni sekretar CK KPSZ L. I. Brežnjev je na XVI. kongresu sovjetskih sindikatov poudaril, da je za razvoj socialistične demokracije v naši deželi vedno bilo in bo najpomembnejše vprašanje ljudske oblasti, t.j sodelovanje ljudskih množic pri reševanju državnih in družbenih zadev. L. I. Brežnjev je opozoril tudi na to, da je Lenin to imenoval ljudsko samoupravljanje. Samoupravljanje v Sovjetski zvezi se uresničuje v okviru »sovjetov ljudskih poslancev«, t. j. organov državne oblasti, in ne prek posebnih samoupravnih organizacij. V osnutku nove ustave ZSSR je zapisano: »Sovjetsko ljudstvo uresničuje državno oblast prek sovjetov ljudskih poslancev, ki so politična podlaga ZSSR. Vsi drugi državni organi so podrejeni sovjetom.« Mislim, da je takšen pristop najoptimalnejša varianta za delovanje načel demokratičnega centralizma, ki je nujen v okviru socialistične demokracije razvite družbe. K temu bi še dodal, da se v naši državi družbeno samoupravljanje razvija tudi v drugih oblikah, prek sistema družbenih organizacij in drugih, najrazličnejših oblik ustvarjalnega povezovanja. Ob koncu bi hotel poudariti, da so si številne razvite socialistične dežele nabrale bogate in svojevrstne izkušnje v razvijanju in izpolnjevanju političnega sistema socializma. Prepričan sem, da je poglobljeno proučevanje izkušenj vsake posamezne socialistične države, kakor tudi izmenjevanje in pravilno razumevanje teh izkušenj izredno pomembno tako za teorijo kot za prakso znanstvenega socializma. I. KRISTAN: Iz prvega dela vašega vprašanja sklepam, da imate v mislih na eni strani predstavniško parlamentarno demokracijo in na drugi strani neposredno socialistično demokracijo. Nedvomno, da je prihodnost v neposredni socialistični demokraciji in da je predstavniška parlamentarna demokracija v zatonu. To je tudi sicer razumljivo glede na to, da se socializem kot svetovni proces kaže v vse številnejših elementih. Zakaj dajemo prednost neposredni socialistični demokaciji pred predstavniško parlamentarno demokracijo? Prednost prve pred drugo je v tem, da zagotavlja delovnim ljudem in občanom uveljavljanje njihovih interesov, pri čemer nastopajo kot nosilci odločanja o teh interesih prizadeti delovni ljudje in občani sami. Predstavniška demokracija je značilna po tem, da občani prenesejo svojo suverenost na poslance oz. na parlament, ki potem odloča neodvisno od volivcev. Tako so volilci suvereni vsakih nekaj let, ko so volitve. Pri neposredni socialistični demokraciji ne sme biti takšne odtujenosti poslancev od volilcev. Ukrep, s katerim naj bi to odtujenost preprečili in odpravili položaj poslanca kot splošnega političnega reprezentanta, je v našem političnem sistemu uvedba delegatskega sistema. Delegatski sistem pomeni splošno družbeno načelo za vse oblike in ravni upravljanja družbenih zadev in uresničevanja funkcij oblasti, torej za samoupravne organizacije in skupnosti, za družbenopolitične skupnosti, za društva in za družbenopolitične organizacije. Posebej pa je delegatski sistem pomemben kot podlaga našega sedanjega skupščinskega sistema. Z novim skupščinskim sistemom, ki ima za podlago delegatski sistem, se odločneje odmikamo od predstavniškega parlamentarnega sistema. Namesto poslancev, ki so izražali suverenost ljudstva kot splošni politični predstavniki, sestavljajo skupščino delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije iz samoupravnih organizacij in skupnosti ter iz družbenopo- litičnih organizacij in ki izražajo interese socialnega okolja, iz katerega so delegirani. Smisel delegatskega sistema je, da omogoča, da se v skupščini družbenopolitične skupnosti izrazijo vsi avtentični interesi družbenega okolja, v katerem delovni ljudje delajo oz. živijo. Zato se delegacije formirajo na podlagi treh bistvenih meril: na podlagi dela, prebivanja in družbenopolitičnega organiziranja. Delegacije oz. delegati naj prinesejo v skupščino družbenopolitične skupnosti interese na podlagi vseh treh meril, v skupščini pa naj pride do uskladitve in ustvarjalne sinteze teh interesov. Ta proces seveda ni enostaven, ampak ga spremljajo številne težave, saj je v praksi dokajšnje nasprotje med normativnim modelom in dejanskim uresničevanjem. Toda usmeritev neposredne socialistične demokracije na omenjenih načelih je nedvomno najbolj sprejemljiva, saj je veliko naprednejša in vsebinsko demokratičnejša od reprezentativne parlamentarne demokracije, temelječe na političnem pluralizmu strank in na abstraktnem državljanu. Socialistična samoupravna demokracija z delegatskim sistemom kot eno njenih značilnosti omogoča neposredno izražanje avtentičnih interesov delovnih ljudi, praviloma brez politizacije teh interesov in brez političnega strankarskega posredovanja interesov. Zato tudi govorimo o pluralizmu samoupravnih interesov. Sicer pa je izredno poglobljeno analizo tega vprašanja dal Edvard Kardel v svoji najnovejši študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. L. LIBERTINI: Za prehodno obdobje je naravnost značilno, da prihaja do vse večjega prepletanja med razvojem predstavniške demokracije (seveda ne samo v njenem ohranjanju, marveč v njenih novih, višjih oblikah) ter med rastjo vseh oblik samoupravljanja. Ce ni predstavniške demokracije, tedaj držaVa v političnem smislu zaostane. Ce se ne razvijajo oblike samoupravljanja, ne more priti do prehoda v socializem. Socialistična demokracija je po pojmovanju italijanskih komunistov prav v povezanosti med predstavniško demokracijo in med samoupravljanjem na novi, višji ravni. Avtoritarizem, totalitarizem, nasilna oblast manjšine, vse to je že samo po sebi konservativno in reakcionarno. Vse kar zatira družbeno dialektiko in ideje, vse kar bi hotelo načrtovati prihodnost z izrazi sedanjosti, nima nič skupnega z napredkom človeštva. Graditev socializma je preobražanje družbe in torej tudi raziskovanje neznane prihodnosti. To pa ni mogoče uresničiti brez sodelovanja velike večine ljudi, brez ustvarjalnega prispevka vseh. D. PLOTKE: V velikih industrijskih družbah, ki izhajajo iz kapitalizma, so institucije predstavniške demokracije nujno potrebne tako na družbeni kot na ekonomski in politični ravni. Podlaga teh institucij je lahko različna — teritorialna, krajevna skupnost, delovna organizacija — popolnoma iluzorna pa je misel o popolnem takojšnjem razvoju neposredne demokracije. Spet gre za to, da je treba razvijati način posploševanja neposrednejših oblik demokratične vloge kot sistematičnega procesa. Ta perspektiva zagotavlja dolgoročno osredotočenje relativno neposrednih oblik kontrole — to je »samoupravljanja«. Skratka, pravilno je, če vsebino prehodnega obdobja razumemo kot gibanje, ki vodi od državno-centralističnega modela k neposredni demokraciji (nekatere oblike te demokracije izhajajo iz revolucionarnega obdobja). Seveda pa je to zelo dolgotrajen proces in njegova realizacija zahteva (med drugim) odprt političen proces. S tega stališča politika »zginja«, prav kolikor prej podrejeni razredi prevzemajo (konkretno in institucionalno) globalno vodilno politično vlogo. pogledi, glose, komentaiji RUDI LESNIK Študentje o naši družbi Vsak posameznik gotovo po svoje doživlja družbo, v kateri živi. Mnenje o njej oblikuje po svoji zavesti, izkustvih, zadovoljstvu, vsekakor različno, kolikor pač zmore nepristransko presojati. Odnose čuti na svoji koži: odvisno od položaja in možnosti, kako se vključuje v družbeno življenje, kako se uveljavlja in potrjuje glede na svoje interese, težnje, in potrebe in glede na to, koliko zmore oceniti dejanske pogoje, zakonitosti in zmogljivosti, svoje in družbene. Mladi ljudje se navadno bolj kakor starejši občutljivo soočijo s protislovji med zaželenimi vzori in resničnostjo, ki je pogosto zlasti v posameznih primerih navzkriž s tistim, kar bi radi. Čudovita je ihtiva zagnanost mladih, ki bi hoteli vse bolje in hitreje kakor utrujeni starejši spreminjati svet, na mah odpraviti zlo in krivice in takoj doživeti lepši danes. Nemalokrat so zaradi tega tudi nestrpni, precenjujejo svoje moči in ne varčujejo z ostrimi pripombami, da obsodijo vse, kar odstopa od proglašenih in zamišljenih idealov, čeprav se marsikaj ne da odpraviti čez noč. Na drugi strani pa je prav taka kritičnost mladih zasnovana na brezkompromisni odločnosti, da revolucionarno zatro škodljive pojave in zavzeto zboljšujejo medčloveške odnose. Samoupravni odnosi, ki jih razvijamo, dajejo nedvomno veliko možnosti, da se spopadi med starejšimi in mlajšimi odprto rešujejo in tako ali drugačno pretirano ali enostransko kritiko usklajujejo s spoznanji resničnih vzrokov in posledic dobrega ali slabšega pojava v družbi. To je mogoče dosegati le v primeru, če mladi in starejši skupaj, strpno, premišljeno osvetljujejo pojav in ga skušajo po najboljši volji oceniti ter poiskati sprejemljiv izhod. Nasprotja med mladimi in starejšimi, taki ali drugačni »konflikti doraščajočih z okoljem so dialektičen pojav in vodijo kot višja sinteza k odraslosti in kritični udeležbi v družbenem življenju«.1 Narobe bi bilo, če bi odkrito besedo mladih kakorkoli ovirali, kajti nič močnejšega ni v mladem človeku, kakor težnja, da bi čim prej dosegel enakopraven položaj z odraslimi pri reševanju življenjskih vprašanj; čeprav ni mogoče hkrati trditi, da pomeni to tudi enako željo po prevzemu 1 Z. Edgar Friedenberg: Die manipulierte Adoleszenz, Stuttgart 1971, str. 39. vseh odgovornosti, ki jih zahteva življenje in delo od ljudi. Srečna družba, in naša to je, kjer zmorejo brez dlake na jeziku izpovedovati svoje mnenje, ustvarjalno sodelovati pri ustvarjanju novih družbenih odnosov in se dovolj rano preskušati ob resnih, odgovornih osebnih in družbenih vprašanjih. Vzgoja, vselej napredno usmerjena, ker drugače v samoupravnem sistemu biti ne more, skuša razvijati stvarno kritičnost kot posebno človekovo krepost in s tem pomaga vsakemu mlademu človeku, da se zavzeto vrašča v družbeno življenje, se obenem razvija kot družbeno in izvirno individualno bitje. To je njena vloga, bistvo in smoter, ki ga bo treba doseči s preobrazbo vzgoje in izobraževanja, preobrazbo, v kateri neposredno ustvarjalno delujejo tudi vsi mladi, navsezadnje nosilci nadaljnjega razvoja: to seveda ni niti enostaven niti kratkoročen proces. S študenti se med študijem neprestano srečujemo z vprašanji kritičnosti in odgovornosti, ob tem pa pogosto slišimo vprašanje o razmerah v družbi, v kateri živimo. Tako so študentje prvega letnika pedagoške akademije v Mariboru že 1971. leta med pedagoškim seminarjem izne-nada vprašali, kaj je v naši družbi resnično dobrega in kaj bi bilo treba odpraviti. Izhajali so iz ugotovitve, da »mladina ima pravico in dolžnost kritično vrednotiti družbo, pa tudi dolžnost dobiti ustrezne informacije, razlage in pojasnila«. Prav na podlagi takega gledišča so »hitro in spontano izpovedali, kar se jim je nakopičilo ob doživetjih v družbi, iskreno, prizadeto«.2 Po petih letih smo si nekoliko pobliže ogledali podatke, ki so v podobnih okoliščinah privreli na dan ob dveh vprašanjih: kaj mi v naši družbi ne ugaja in kaj mi je v naši družbi všeč? Odprto zastavljeni vprašanji sta mlade spodbudili k naglemu odzivu, da so na prazen list papirja nanizali na eni strani odgovore na prvo in na drugi strani na drugo vprašanje. Taka »šok-metoda« omogoča predvsem trenutno izpoved, ne da bi bilo treba kdove kako premišljati in z dokazi podkrepiti vsako izjavo. Podatki, seveda, imajo zato močno omejeno osebno vrednost, ki je ne kaže posploševati na vse študente; nedvomno pa so ilustrativno zanimivi, zlasti še v primerjavi s podatki, ki so jih dali vrstniki pred petimi leti. Opaziti je namreč mogoče, koliko so se sodbe o tem, kaj je študentom prvega letnika PA v Mariboru ugajalo ah ni ugajalo v naši družbi, v tem času spremenile, katera vprašanja so zbledela in katera so zdaj mogoče še bolj živa. Podatke je dalo S8 udeležencev pedagoškega seminarja spomladi leta 1976, ne da bi se morali na list podpisati, vendar smo izjemno dobili tudi nekaj odkritih podpisov. Vseh mish, ki so jih študentje bogato nanizali, ni mogoče v omejenem obsegu zapisati; razvrstili smo jih po enakih skupinah kakor leta 1971, da smo lahko podatke med seboj primerjali.3 ' Rudi Lešnik: »Naša družba v očeh študentov«, Teorija in praksa, Ljubljana, 8 (J971) 12, str. 1731. » Op. 2, str. 1729 in 1730. Kaj mi v naši družbi ne ugaja? Navajamo nekaj značilnih odgovorov. (Številka v oklepaju konec misli je številka oddanega Usta.) Ne ugaja mi politika štipendiranja, nerešena študentska vprašanja in pomanjkljiva marksistična vzgoja (9). Ne zavzemamo se dovolj za socialno ogrožene (11). Predvsem to ni prav, da se nekateri sklicujejo samo na pravice, dolžnosti pa ne upoštevajo, da govorijo proti naši družbi, ne zavedajoč se njenega položaja. Kljub temu, da je družba samoupravna, je še čutiti razliko med ljudmi. V neposredni proizvodnji imajo delavci še vse premalo vpliva na samoupravljanje, čutijo neko podrejenost pred vodilnimi organi (12). Ni mi všeč, da ima cerkev še vedno velik vpliv na ljudi, da se še vedno čutijo razlike med ljudmi in da imajo celo nekateri komunisti privilegije (14). Ne ugaja mi delo mladih v OO ZSMS: mladi se vse preveč prepuščajo ,svobodi', ne delajo v družbenopolitičnih organizacijah, kakor bi lahko vsaj v OO ZSMS. Tega pa ni kriva le mladina, saj se (predvsem na vasi) krajevne skupnosti ne povezujejo z mladinskimi organizacijami, pa tudi učitelji osnovne šole ne povezujejo stikov z mladimi. Tako večkrat mladina nima nobenega vodstva, ima težave s klubskimi prostori; največkrat naletijo na nerazumevanje starejših (17). Še vedno premočan birokratski sistem; negativnosti na področjih, kjer bi jih ne smelo biti; ,brezplačno' šolanje, ki pa je vsako leto dražje; premajhna ideološka in delovna zainteresiranost mladine; vse vežje izkoriščanje v trgovinah, preveč zrenja na svet le skoz dinar. Več se trenutno ne spomnim, pa se tudi ne maram, ker se bojim, da bodo vse napake, ki jih danes kritiziram, nekoč moje (23). Ni mi všeč mlahavost in nezainteresiranost velike večine študentov in drugih delovnih ljudi v družbenopolitičnem delu, neredno in netočno podeljevanje štipendij, prednosti posameznikov pri sprejemu v dom, način predavanj teh in teh profesorjev (imen iz razumljivih razlogov tukaj ne objavljamo — o. p.) in to, da samoupravljanje še ni povsod tako razvito, kakor bi moralo biti (27). Ne ravnamo se vedno po začrtani poti in močno odstopamo (30). Ne ugaja mi, da nekateri ljudje, ki so na vodilnih mestih, izkoriščajo svoj položaj; ostreje bi bilo treba postopati proti raznim oblikam družbenega kriminala; neizpolnjene obljube pa človeka dostikrat demo-ralizirajo (31). Vse preveč govorimo, premalo naredimo; mislim, da se bomo morali v prihodnje spremeniti; manjka nam delavnost. Samoupravljanje je zelo idealna stvar, toda v praksi še daleč ni, kakor bi moralo biti (32). Ne ugaja mi kvarjenje lepih načel o samoupravljanju; premala odgovornost vodilnih kadrov v delovnih organizacijah, pojavi nacionalizma in pogosto premajhna poštenost ljudi do svojega dela (33). Ni v redu nizka vrednost dinarja, prevelike razlike osebnih dohodkov, previsok energetski prispevek pri obračunavanju elektrike, preskromna skrb za stanovanje študentov in mladih družin, hitro naraščanje cen, premalo kulturnih prireditev za mladino (35). Ni dobro, da se počasi spre- jemajo nova vrednostna merila, da ni dovolj organiziran kulturno-zabavni prosti čas mladih, da se vse preveč zapirajo odnosi med ljudmi; ni mi všeč prehiter tempo življenja s premalo časa, pa še močan vpliv religije na mlade (37). Slabo je to, da ni več časa za osebno razvedrilo, ker je življenje eno samo hlepenje po »boljšem'; premalo so poudarjeni čustveni odnosi med ljudmi in premalo je zavesti, da živimo v skupnosti, neurejeno varstvo okolja (40). Nismo še rešili vprašanja enakih možnosti za nadalje šolanje učencev, vprašanja ostarelih ljudi, od središč odmaknjenih ljudi in prometnih problemov (41). Še pogosta nezrelost, da se nekateri ljudje ne zavedajo, da vse, kar imamo, je naše in ne državno (44). Ne ugaja mi, da se ponekod v družbi tako težko otresajo klasičnega in prepočasi sprejemajo novosti, da nekateri izkoriščajo svoj položaj in tako škodijo družbenemu ugledu (45). Večkrat opažam dvoličnost, nehumanost, zlaganost; ljudje, se mi zdi, kakor da včasih ne žive v družbi, ampak postajajo individualisti, ničesar nočejo narediti prostovoljno; pogrešam pristne, nepristranske odnose med vsemi (47). Povečani zastareli učni načrti, nepravilni pojavi pri uvajanju celodnevne šole (proti so predvsem pedagogi sami), pa da ne znamo preprečiti potrošniškega apetita (48). Ne ugaja mi, da sem od tistega soodločanja, do katerega imama pravico, marsikdaj odrinjena, da se naši organi vse preveč vedejo popolnoma birokratsko, da ni dovolj ustreznih meril za odpravo razlik v nagrajevanju delavcev po njihovem delu (50). Še vedno je premajhna aktivnost žensk v političnem in samoupravnem življenju; pojavi nesmiselnega uvoza; predolge seje in sestanki v delovnem času in preveč pom-pozni sprejemi različnih delegacij (53). Premalo zanimanje profesorjev v srednji šoli, predvsem še za dijake slabšega učnega uspeha, za njihove resnične sposobnosti in dejavnosti, v katerih bi se vendarle lahko razvijali; pojavi malomeščanstva, snobizem in pretvarjanja (56). Da se še vedno ne moremo ostresti starih pedagoških metod in jih zboljšati; ponekod še vedno pretirana zahteva po učenju na pamet, ne da bi znali učenci logično misliti; premalo je tudi takih mest, kjer bi se mladina lahko shajala v prostem času (57). Premalo skrbimo za estetsko vzgojo, še vedno je neenak sistem šolanja, premalo je resnično pristne marksistične vzgoje in še vedno naletimo na izkoriščanje (63). Ne ugajajo mi odnosi med ljudmi; čeprav govorimo o socialistični enakopravnosti, še tega nismo dosegli; še vedno so ljudje, ki se dajo podkupovati denarno ali s kakšnimi drugimi dobrinami (66). Predrage dobre knjige in učbeniki, še preveč zaposlenih upokojencev, pa za mlajše strokovnjake ni mesta; predraga naročnina televizije, pa njen hudo slab program (69). Vse preveč dopuščamo onesnaževanje okolja in zraka in dirko za kopičenje denarja ter imetja; pojavi različnih špekulacij, za nujno potrebne ustanove, mariborsko bolnišnico, pa ni denarja (71). Imamo še preveč okorelo šolstvo in predolgo govorimo na sestankih, medtem ko je pot do uresničevanja sklepov zelo počasna (73). Neurejena štipendijska po- lirika; vedno večji razmah zasebnega obrtništva; da ljudje na vodilnih položajih, ki so že upokojeni, še delajo in tako mlajši ljudje ostajajo brez prave zaposlitve; vedno večje število zaposlenih po pisarnah, ki pogosto klepetajo po telefonu in pijejo kavo, če pa pride kdo po informacije, jim je v nadlego; pojavi neupravičenega bogatenja ter čudna politika cen, uvoza in izvoza (77). Čeprav smo socialistična država z marksističnim mišljenjem, imamo še ostanke verskih sekcij; nimam nič proti tem sekcijam, toda ne ugaja mi boj, ki med njimi poteka (80). V šolah je preveč teorije, pogosteje bi morali biti tudi pri praktičnem delu (83). Spontani odzivi na vprašanje, kaj mladim v danem trenutku družbenega življenja ne ugaja, kažejo, da se ti zanimajo za tako rekoč vsa družbena področja in zelo kritično presojajo o odnosu med socialističnimi vrednotami in pojavi v praksi, hkrati pa so tudi nemalo nestrpni, ko niso prizanesljivi niti v primerih, ko je družba slabost že opazila in jo skuša samoupravno že reševati. Podlaga za reševanje mnogih slabosti, na katere opozarjajo študentje, je dana v novem zakonu o združenem delu, ki ga bo treba vpeljati v življenje. Podatke, urejene po skupinah, kaže prva razpredelnica. Razpredelnica: 1 Zap. št. probl. Vsebina 1976 1971 N = 88 N=60 f °/o f «/o 1. deklarativni socializem, navidezno sa- moupravljanje 20 22.73 29 46.66 2. neurejeno izobraževanje, usposabljanje, vzgoja 19 21.59 24 40.00 3. socialne razlike v naši družbi 16 18.18 13 21.66 4. idejna nedoslednost, nejasnost, preveliki vplivi Zahoda 16 18.18 7 11.66 5. pojavi negospodarnosti v družbi 12 13.63 28 46.66 6. slab odnos do kulture 11 12.50 13 21.66 7. preveč kapitalističnih prvin v naši družbi 11 11.50 10 16.66 8. nepoštenje, gospodarski kriminal 10 11.36 20 33.33 9. neurejeno socialno, varstveno zavaro- vanje 10 11.36 19 31.66 10. pojavi izkoriščanja 10 11.36 5 8.33 11. še vedno birokracija 10 11.36 5 8.33 12. izjemnost članov ZKS 7 7.95 3 5.00 13. premalo samokritičnosti pri nas 6 6.82 5 S.33 14. diskriminacija kmetov 5 5.68 18 30.00 Vsebina Zap. 1976 1971 št. probL N=88 N=60 f «/o f °/o 15. slaba kadrovska politika, odhajanje strokovnjakov v tujino 4 4.54 36 60.00 16. neodgovornost, nesposobnost vodilnih 4 4.54 15 25.00 17. pojavi VIP — veze in poznanstva 3 3.41 14 23.33 18. vsiljevanje svetovnega nazora, morale 3 3.41 2 3.33 19. preslabo vrednotenje ped. dela 2 2.27 10 16.66 20. neurejene ceste, turizem 2 2.27 9 15.00 21. neusklajenost osebnih dohodkov 1 1.14 27 45.00 22. nesoglasje med narodi 1 1.14 8 13.33 23. negospodarnost v izvozu in uvozu 1 1.14 8 13.33 24. premalo pomoči nerazvitim, nerazvitost nekaterih regij — — 5 8.33 Podatki v letu 1976 kažejo drugačno sliko, kakor podatki iz leta 1971 in verjetno bi podatki, ki bi jih zbrali zdaj, dali spet tretjo spremenjeno podobo. Odvisni so od trenutnega doživljanja, od vsakega posameznika, ki izpovedujejo osebne probleme in jih prepleta s širšimi, ne da bi med njimi bila jasna meja. Tako so posplošitve, ki pogosto ne bi prenesle globlje razčlenitve in ne bi našle potrditve, širše sprejemljiva. Na drugi strani pa ti podatki odsevajo sklop negativnih pojavov, na katere opozarjajo tudi drugi občani vsakdan pri reševanju svojih problemov v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in doma v družinah. Mladi so zlasti nestrpni zaradi občutka počasnega samoupravnega razvoja; podatek o tem je zmeraj na vrhu lestvice neljubih pojavov, vendar je tokrat sorazmerno manj tistih, ki so ocenili, da je preveč pojavov navideznega in deklarativnega samopravljanja. V petih letih je samoupravljanje nedvomno napredovalo, toda to je neprestan spopad s starim, parmanentna revolucija, s katero se bodo še dolgo ukvarjali mladi rodovi. Vse kaže, da so celo bolj kakor pred petimi leti nezadovoljni s počasnim spreminjanjem vzgoje in izobraževanja, čeprav se prav to področje pospešeno preobraža v usmerjeno izobraževanje. Vse bolj so občutljivi za nedoslednosti, ki jih opažajo v nasprotju med teorijo in prakso pri uresničevanju marksizma in socialističnih odnosov ter na pojave tujih ideologij in načinov življenja, značilnih za zahodne demokracije. Hkrati je manj tistih, ki obsojajo pojave negospodarnosti v naši družbi, kar verjetno pomeni, da so spomladi leta 1976 bili pozorni na močnejša družbena prizadevanja za preobrazbo gospodarstva in so zaupali predvidenih stabilizacijskim ukrepom ter tudi učinkovitejšemu pobijanju gospodarskega kriminala. Zapažajo pa bolj kakor pred petimi leti, da je vse več birokracije, ker je tokrat bilo sorazmerno več tistih, ki jim ne ugajajo še vedno birokratski načini v medsebojnih odnosih in reševanju vsakodnevnih problemov. Videti je tudi, da se je zboljšal položaj kmetov in razmere na manj razvitih območjih, ker je tokrat bilo precej manj tistih, ki so negodovali zaradi diskriminacije kmetov, in nobenega, ki bi tožil zaradi preskromne pomoči nerazvitim področjem. Podatki kažejo, da se je težišče problemov v petih letih tako spremenilo, da ni dosti skupnega med lestvicami zaporedja problemov po gostoti odgovorov; koeficient korelacije je dokaj nizek, komaj 0.183. Vzroke za spremembe v doživljanju lahko delno tudi takoj opazimo: globoke spremembe v samoupravni organiziranosti, izdelava zakona o združenem delu, solidarnostna pomoč nerazvitim, zlasti še potresnim področjem, dosežki pri zgradnji komunikacij itn. Odgovori na drugo vprašanje v bistvu to tudi potrjujejo, ko je čutiti zlasti poglobljeno zavzetost za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za sprejete razvojne politike v naši družbi, doma in v mednarodnih odnosih. Kaj mi je v naši družbi všeč? Ob pojavih v naši družbi, s katerimi so bili študentje nezadovoljni, si je treba pogledati tudi podatke o pojavih, ki so jim še zlasti všeč. Ni malo tistega, na kar so ponosni, in prav zaradi tega bi še hitreje radi odpravljali napake, ki tako ali drugače kazijo ugled samoupravnih skupnosti. Iz množice misli navajamo le nekaj najznačilnejših primerov, ki odsevajo izpovedi študentov, kaj jim je v tistem trenutku našega družbenega življenja najbolj ugajalo. Podobno kakor so zavzeto in ogorčeno kritizirali slabosti, so tudi prizadeto in ogreto pripovedovali, kaj je zanje lepega in dobrega v naši družbi. Najbolj mi ugaja, da smo svobodni; vsakdo se lahko svobodno odloča za poklic, vsak se lahko izobražuje in samoupravljanje je velikega pomena, čeprav ga mnogi še ne razumejo dovolj, zato bi morali vsakogar pravilno poučiti, da ne bi imel napačnih predstav. (3). Dobro, da naša družba temelji na samoupravljanju, da smo vsi, ne glede na to, kaj je kdo, samoupravljalci, imamo vsi enake pravice in dolžnosti; pomembno je tudi to, da se naša družba zavzema za mir na svetu, za sodelovanje z vsemi narodi, za medsebojno pomoč in neuvrščenost, hkrati pa močno poudarjamo bratstvo in enotnost med republikami, medsebojno gospodarsko pomoč, solidarnost z nerazvitimi (12). Všeč mi je, da je naša družba samoupravna in socialistična, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi, da se razvijajo med ljudmi humani odnosi, tovariški, prijateljski, da se borimo za mir, pomagamo revnejšim in skušamo biti z vsemi ljudmi sveta prijatelji (14). V naši družbi mi ugaja vse, kar je naprednejše kot drugod, da razvijamo samoupravne odnose ne le v delovnih organizacijah, ampak tudi v šolah, da vsak lahko študira, da nismo uniformirani, ohranjamo posameznika, skrbimo za starejše in otroke, da je onemogočeno beračenje (26). Ugaja mi splošno samoupravljanje, odnos med profesorji in študenti, zagrizenost vodstev, ki smo jih sami izvolili, lepi nameni pri urejevanju medčloveških družbenih odnosov, način način predavanja teh in teh profesorjev (imen ne navajamo — o. p.), možnosti štipendiranja (27). Bistvo naše družbe je samoupravni socializem: hočemo vzgojiti ljudi v vsestranskih možnostih, na tej poti delamo vedno nove in nove načrte, toda docela jih ni mogoče uresničevati; načrti propadajo, rojevajo se novi, marsikdaj pa ljudje premalo dobijo; morali bi zadovoljevati potrebe mlajših in starejših, v resnici pa mogoče dajemo le prevelik poudarek predvsem boljšemu jutri mlade generacije (28). Prav je, da naša družba skuša biti vselej nepristranska, odkrita in da prizadevno rešuje probleme, podpira mišljenje in napore somišljenikov tudi zunaj meja, da je solidarna, se zavzema za enakopravnost vseh ljudi in narodov in hoče uresničiti čim popolnejšo socialistično družbo (31). Ugaja mi politika miroljubne koeksistence, naša notranja politika, skrb za človeka: delavca, kmeta in druge občane, naša ustava, delovanje Zveze komunistov, obča kritičnost in samokritičnost, skrb za boljše kadre v vzgojno-izobraževalnih zavodih (33). Pravilna je solidarnost z nerazvitimi in drugimi deželami, osebna svoboda posameznika in pristen socialističen odnos do narodnostnih skupnosti (35). Prijetna je povezanost učencev s profesorji, svoboda mišljenja učencev in odpravljanje nacionalne ter rasne diskriminacije ter samoupravljanje (36). Dobro je uvajanje celodnevne osnovne šole, čim večja dopustnost kritičnega mišljenja vsakemu posamezniku, samoupravljanje in uvajanje novih vzgojnih metod, ki vodijo k čim večji osebni samostojnosti učenca (41). Všeč mi je zavzemanje za brezplačno šolanje, svoboda tiska in govora, poudarjanje množične športne dejavnosti, svoboda glasbenega izražanja in sploh progresivna vzgoja (43). Močno se strinjam z uvajanjem marksizma na vsa družbena področja, s premikom z mrtve točke pri uvajanju celodnevne šole, ki je močan temelj za poznejši razvoj socialistične skupnosti in z napori ter dosežki naše države v zunanjem svetu (45). Ugaja mi, da se lahko o vsem svobodno izrazim, da moram uveljavljati svoje pravice, opravljati dolžnosti, soodločati, da sem enakopravna, imam možnosti enakovrednosti (50). Všeč mi je, da večkrat priznamo napake, ki se pojavljajo v našem sistemu, da je dana možnost vsestranskega izobraževanja, da so lepi, tovariški odnosi s profesorji v večini (51). Veseli me osebna svoboda, razvoj samoupravljanja, zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik med ljudmi, uvajanje male šole in celodnevne šole, nastajanje kmečkega zavarovanja in ugoden odnos do nosečnic ter mladih mater (53). Zadovoljen sem, da v naši družbi lahko odkrito izražam svoje mnenje, da se spreminjajo odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, da se čuti socialna skrb za vsakega, ki jo resnično potrebuje, da se odpirajo možnosti za različne dejavnosti prostega časa, npr. glasbene, taborniške, klubov OZN itn. na pedagoški akademiji, kjer se lahko vsakdo vključuje in se ob tem miselno in ustvarjalno še bolj razvija (56). To je bistveno: težimo k osveščenosti vsakega kot dela družbe in družbe kot celote (58). Ugaja mi svoboda veroizpovedi, dobri odnosi z drugimi državami, pomoč nerazvitim in prizadevanje za mir (61). Ugaja mi način obrambe naše domovine, samoupravljanje, neuvrščenost, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, odprtost meja, dobri sosedski odnosi in razvoj kulturnega ter športnega življenja, ki ga začenjamo krepiti (62). Hvalavredni so napori za enakopravnost obeh spolov, čeprav to v celoti še ni rešeno; sicer pa sem v glavnem z našo družbo zadovoljna in menim, da boljše ni na vsem svetu (66). Ugaja mi, da igra mladina v našem sistemu veliko vlogo in da vanj tako zaupamo; da lahko vsak s pridnostjo in delom doseže, kar si želi; da je vsak svoboden lahko toliko časa, dokler si svobode sam ne omeji (67). Ugaja mi, da se lahko šolamo s štipendijami, da je nadaljnje šolanje brezplačno, da družba zdravi alkoholike, da strogo preganjamo gospodarski kriminal, da spoštujemo našega predsednika, da imamo petdnevni delavnik in da je življenje pri nas dobro (69). V naši družbi mi ugaja odprtost, skupni cilji vseh naših narodov; občutek, da ti nihče ne drži sekire nad glavo, če tudi kritiziraš tisto, kar ne ustreza tvojim predstavam o pojavu; čeprav odhaja mnogo naših delavcev v tujino za kruhom, nanje ne pozabljamo, ampak jim skušamo z raznimi ukrepi pomagati, zajamčiti pravice iz dela. Zadnje čase je prav dobra misel o novi šoli, ki bo omogočila boljše vsestranske razvojne možnosti otroku (73). Všeč mi je samoupravljanje in poleg vsega zlasti še vloga tovariša Tita v svetu (74). To mi je všeč, da so v srednje in poklicne šole uvedli temelje marksizma in samoupravljanja, da imajo delavci več pravic; všeč mi je uvajanje celodnevne šole (77). V naši družbi mi ugajajo dobri in humani odnosi, velik razvoj gospodarstva, dobra kulturna razgledanost družbe, športna udejstvovanja, možnosti samoupravljanja, dobro razvita publicistika in komunikacijska sredstva, razvita kritika, dobra struktura samoupravnih organov, čut odgovornosti za domovino in njeno dobro vodstvo (88). Lažje je kritizirati, kot hvaliti, toda v vsaki družbi se pojavljajo pozitivne in negativne zadeve; mislim pa, da si je naša samoupravna socialistična skupnost izbrala pot, ki ji v naprednem svetu ni primere (85). Dosti misli bi še lahko navedli, toda vsem je skupno to, da samoupravni temelji naše družbe krepijo samozavest študentov in jim zagotavljajo, da bodo lahko neposredni sooustvarjalci družbenih odnosov. Skupaj z drugimi občani bodo morali iskati načel in možnosti, da bo manj navideznega in deklarativnega, kajti prav to jih v tem trenutku še najbolj moti. Med ostro kritiko in sprejetimi načeli bo treba še več sil vpreči v oblikovanje jasnih napotkov, ukrepov in rešitev, da ne bo samoupravno predvsem kazanje slabosti in lepih smotrov, temveč zlasti resnične samoupravne odločitve, odgovorno izvajanje teh odločitev in vsakodnevno ustvarjalno delovanje. To pa je tudi najboljše, najtežje in najpotrebnejše. Po skupinah urejene podatke v primerjavi s podatki iz 1971 o tem, kaj je bilo študentom v družbi najbolj všeč, kaže druga razpredelnica. Razpredelnica: 2 Zap. št. probL Vsebina 1976 1971 N=88 N=60 f % f ®/o 1. samoupravni socializem, ideja 66 75.00 13 21.66 2. možnost šolanja za vse 42 47.73 13 21.66 3. demokratičnost, enakopravnost 34 38.63 4 6.66 4. svoboda izražanja in tiska 30 34.09 6 10.00 5. enakost med narodi, neuvrščenost 23 26.13 12 20.00 6. Titova zunanja politika 22 25.00 19 31.66 7. upoštevanje mladine 21 23.86 2 3.33 8. humanost, skrb za človeka 21 23.86 6 10.00 9. solidarnost z nerazvitimi 18 20.45 9 15.00 10. poprečno dober standard 9 10.22 2 3.33 11. veliko novih gradenj 2 2.27 1 1.66 12. boljše vrednotenje v prosveti 2 2.27 1 1.66 13. pozornost turizma 1 1.14 5 8.33 14. nagrajevanje po učinku 1 1.14 1 1.66 15. nacionalni ponos 0 — 2 3.33 Tudi v tem, kar mladini ugaja, se je v petih letih pokazalo nekaj sprememb. Zavest o tem, da je zamisel samoupravnega socializma temelj prihodnosti, se je še bolj okrepila. O tem ni dvomiti, le uveljavitev zahteva velike napore, polno mero posameznikove in družbene ustvarjalnosti ter odgovornosti. Porasla je družbena samozavest mladine, ker se je zdaj že globlje vključila v samoupravljanje, in sorazmerno več je letos študentov, ki jim je všeč, da družba upošteva mlade. Prav tako se je okrepila zavest o demokratičnosti in enakopravnosti, o resnični skrbi za boljšo vzgojo in socialno varnost ljudi, kar kaže na povečano zavest študentov o bistvenih spremembah v notranjem razvoju naše družbe in s tem tudi o lastni vlogi pri taki preobrazbi. Študentom so v obeh primerih zelo blizu načela samoupravnega razvoja in socialistične etične vrednote, ko so vseskoz zajete v družbenih razvojnih smotrih in naporih, le da se je po teh podatkih povečalo za- upanje, da so tem smotrom vse bliže tudi premiki v življenjski praksi. Mladi so zelo občutljivi za navzkrižja med besedami in dejanji; v sebi nosijo polno mero vere, da je slabosti mogoče odpraviti, in so prepričani, kakor kažejo podatki, v vrednost in pomembnost začrtane razvojne poti. Prehudo pa bi bilo, če bi morali podvomiti o iskrenosti zapisanih izjav, toda gotovo smo lahko prepričani, da so spontane izjave odkritosrčne in kljub pikrim očitkom glede različnih pomanjkljivosti in neugodnih pojavov v naši družbi ta mladina nikoli ne bo dovolila, da bi zavili s samoupravne razvojne poti. Svoja mnenja in gledišča so spontano izrazili tisti, ki so se namenili v pedagoške poklice; taka občutljivost za slabosti in zagnanost za razvoj je navsezadnje tudi pogoj za uspešno vzgojno in izobraževalno dejavnost. Ze pred petimi leti smo ob takih podatkih zapisali, da je »razumljivo, da samoupravni odnosi v šoli ne smejo biti papirnati: neposredna obveščenost in neposredno sodelovanje v ustvarjanju samoupravnih odnosov v vzgojno-izobraževalnih institucijah sta temelj za oblikovanje žive moralnosti«;4 mladim je treba pomagati, da bodo zmogli to živo moralnost tudi izpričati v delu, učenju in drugih vsestranskih aktivnostih, v času obveznosti, ko z zavestjo nujnosti opravljajo svoje dolžnosti, pa tudi v času prostosti, ko sledijo svojim nagibom, zmogljivostim, ustvarjalnosti, svojim idejam in čustvom najbolj pristno in sproščeno. Mladi kaj hitro in včasih prenapeto pokažejo slabosti, zlasti če posamične pojave še prehitro posplošujejo, toda le v primeru, ko smo sposobni slabosti kritično pogledati, jih priznati, se jih toliko zavedamo, da smo tudi sposobni o njih trezno razpravljati in jih odpraviti. In prav je, da nismo brezbrižni do njih; prav je tudi, da jih občutljivo sprejemamo in se nanje mladostno odzivamo. « Op. 2, str. 1731. ob pripravah na XI. kongres ZKJ Ob izidu najnovejše razprave E. Kardelja, ki je bila na 30. seji predsedstva CK ZKJ sprejeta kot osnova za dejavnost Zveze komunistov Jugoslavije v pripravah na XI. kongres ZKJ (natisnjena je bila sočasno v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti), se je uredništvo revije obrnilo na nekatere avtorje z naslednjim vprašanjem: »Kateri vidiki najnovejše knjige Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja se ti zdijo za nadaljnji razvoj našega političnega sistema posebej aktualni?« Poglede piscev, ki so se vabilu odzvali, objavljamo v tej številki. Nekatere prispevke smo naslovili v uredništvu. ADOLF BIBIČ Samoupravni pluralizem in subjektivni faktor V marksistični teoriji je bila pristna politična problematika prehodnega obdobja več desetletij zanemarjena. Med poglavitnimi vzroki za to je treba, po mojem, videti vulgarno-ekonomistični redukcionizem, ki je skrčil probleme politike na probleme ekonomske baze. Hkrati pa je politični pragmatizem, ki je obremenjeval in še sedaj obremenjuje politično prakso socializma, reduciral teoretične probleme političnega sistema prehodnega obdobja na empirične rešitve, ki jih je neredko povzdigoval v splošno veljavno načelo. Plodni političnoteoretični nastavki, ki jih najdemo o političnem sistemu prehodnega obdobja pri klasikih marksizma, zlasti pri Marxu in Leninu, so oživeh prvič šele po konfliktu jugoslovanske socialistične misli s stalinskim dogmatizmom, da bi v novejšem času postali v najrazličnejših oblikah živa vsebina znatnega dela sodobnega socializma. Delo Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je pomembno na splošni teoretični ravni že zaradi tega, ker ponovno z vso ostrino in zelo razčlenjeno postavlja na dnevni red problematiko političnega sistema prehodnega obdobja. O njej govori sicer z gledišča nadaljnjega razvoja našega političnega sistema, vendar pa to problematiko obravnava v širšem kontekstu svetovnih socialističnih idejnih, političnih in teoretičnih tokov, v katerih dobiva tako specifična problematika naše družbe širok referenčni okvir. Prav primerjava koncepta političnega sistema samoupravne demokracije s koncepti politič- nega pluralizma parlamentarnega kova, zasnovanega na zasebni lastnini, in primerjava s političnimi sistemi, zasnovanimi na koncepciji državne lastnine, daje dovolj možnosti za oznako specifične diference temeljne koncepcije našega političnega sistema in iz tega izhajajoče strategije njegovega nadaljnjega razvoja. Posebej moramo poudariti, da avtor v svojem delu obravnava naš politični sistem v nekaterih bistvenih razsežnostih, v katerih vidimo plodne metodološke in vsebinske spodbude za nadaljnje strokovno delo in praktično akcijo. Naj med njimi omenimo le nekatere, ki se ob branju knjige tako rekoč vsiljujejo same od sebe: razmerje med družbenoekonomskimi odnosi in političnimi sistemi socializma; specifični problemi prehodnih političnih oblik, ki se odpirajo socializmu v visoko razvitih kapitalističnih deželah in v deželah, ki so izvedle socialistično revolucijo v zaostrenih oboroženih spopadih; vloga države v prehodnem obdobju; vloga mnogopartijskih in enopartijskih sistemov kot ene izmed oblik demokratizacije družbe in hkrati meje družbeno in teoretično možnega razvoja demokracije v socializmu; problem človekovih pravic v buržoazni demokraciji in v socializmu; jasna opredelitev do mnogih aktualnih teoretičnih diskusij, ki se nanašajo na evrokomunizem, ultraradikalizem, diktaturo proletariata, demokracijo itn. V tem širokem kontekstu se problematika sedanjega stanja in nadaljnjega razvoja političnega sistema naše samoupravne družbe, ki ji je delo pravzaprav namenjeno, združuje okoli dveh problemskih kompleksov, ki nista — to je potrebno posebej poudariti — le vsebina posebnih poglavij,' marveč prežemata vso knjigo. Prvi problemski kompleks vidim v pišče-vem obravnavanju razmerja med interesi in politiko v naši socialistični družbi, drugega pa v analizi položaja in vloge subjektivnega faktorja. Kot je znano, vidi Edvard Kardelj v »pluralizmu samoupravnih interesov« specifično značilnost našega sistema samoupravne demokracije. Čeprav je bil »pluralizem« v delu napredno usmerjene znanosti upravičeno deležen v zadnjih letih številnih kritik in čeprav je treba priznati, da ne zajema vseh značilnosti političnega sistema naše družbe (sam izraz samoupravljanje je gotovo bogatejši), je treba pribiti, da ne gre za »pluralizem« ali proti njemu, marveč predvsem za kakšen pluralizem. Pisec tega termina ne uporablja abstraktno, kot pluralizem na sploh, marveč mu gre za to, da opredeli specifično naravo pluralizma prav v samoupravni družbi. E. Kardelj jasno razmeji koncepcijo »pluralizma samoupravnih interesov« tako od političnega pluralizma, ki temelji na mnogostrankarskem sistemu, kot od pluralizma, ki prihaja do izraza v enopartijskem sistemu v prehodnem obdobju. Pri tem pa pisec jasno poudarja razredno naravo samoupravnega pluralizma in ga razmeji od liberalističnega interesnega pluralizma (individualističnega ali skupinskega), s katerim smo se neredko srečavali tudi v naši družbi. S takšnim pojmovanjem pluralizma se politični sistem samoupravljanja lahko, po našem mnenju, uspešneje postavi po robu različnim ideološkim kritikam socializma v imenu »pluralizma« (ta pa ima lahko le relativno vrednost, dokler temelji na lastniškem monopolu), po drugi strani — kar je še pomembnejše — pa pluralizem samoupravnih interesov realno in zlasti potencialno odpira več prostora kot katerikoli drugi sistem za neposredno izražanje in uresničevanje mnogoterih interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Toda imeli bi popolnoma popačeno predstavo o pluralizmu samoupravnih interesov, če ne bi v knjigi E. Kardelja videli tudi drugega poudarka, ki je dialektično povezan s prvim. To je kompleks subjektivnega faktorja, ki mu upravičeno posveča poleg samoupravnega pluralizma tolikšno pozornost. Opozoriti je treba ne samo na širino pojmovanja subjektivnega faktorja (od družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in državnih organov, prek faktorjev kulturnega, znanstvenega in sploh idejnega ustvarjanja, pa do spontane socialistične pobude in akcije najširših množic), marveč tudi na specifično razčlenjene naloge, ki so zlasti pred organiziranimi vodilnimi socialističnimi silami v razmerah, ko se morajo namesto nasproti državi v prvi vrsti obračati k delegatskemu sistemu in delegatskim skupščinam, skoz katere se na najbolj neposreden način izraža interesni pluralizem »baze«. Samo če gledamo na koncepcijo samoupravnega pluralizma interesov v tej organski povezanosti z vlogo subjektivnega faktorja kot faktorja sinteze, katerega pomen — od znanosti pa do družbenopolitičnih organizacij na čelu z ZKJ — stalno raste, se lahko izognemo enostranskim vrednotenjem in relativističnim ocenam sedanjega stanja ter neposrednih in dolgoročnih nalog nadaljnega razvoja našega političnega sistema. Da so te naloge v mnogočem odprte, da jih je glede na že doseženo stopnjo družbenoekonomskih odnosov potrebno pospešeno in odločneje razreševati predvsem v smeri nadaljnjega poglabljanja socialistične demokracije, o tem je nemalo načelnih in konkretnih opozoril tako v obravnavani knjigi kot v stvarnem življenju. BOŠTJAN MARKIČ Teoretična posplošitev izkušenj delegatskih odnosov Kardeljevo študijo Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja kaže presojati z dveh zornih kotov. Na eni strani je delo izbirni teoretični prispevek družboslovni znanosti, ki izpričuje, da je jugoslovanska teoretična misel kritična in vitalna v razčlenjevanju razvoja socialističnega samoupravljanja. Na drugi strani pa ima delo tudi značaj partijskega dokumenta, političnega gradiva v zvezi s prihodnjim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije in kongresi zveze komunistov socialističnih republik in pokrajin. Ta svojska ambivalentnost avtorjevega dela pa se vendar preliva v celovitost, v jasno razvidno stičišče: potrjuje povezanost teorije in prakse, izostruje akcijsko usmerjenost organiziranih sil socialističnega samoupravljanja, ki korenini v solidnih teoretičnih temeljih. Takšna narava avtorjevega besedila, ki se pojavlja v družbeno in politično izpostavljenem času, nam omogoča, da tudi o delegatskem sistemu — ta vsebinsko zavzema eno izmed središčnih mest v obravnavanem delu — krožimo z našo mislijo ne samo s teoretičnega in institucionalnega vidika, temveč tudi z vidika uresničevanja teoretično zastavljenega in institucionalno danega. Pomen tistega dela piščeve knjige, ki je namenjena delegatskemu sistemu, bi videli ravno v tem, da potem, ko avtor z marksistično analizo teoretično jasno loči delegatski sistem od meščanskega parlamentarizma, posploši naše praktične izkušnje v delegatskem sistemu, vnese razsežnosti znanstvene resnice v delegatsko »dogajanje« sedanjosti, ki vedno ne sledi teoretičnim zamislim in institucionalnim umestivam. Takšno izhodišče se zdi smotrno, saj naš interes za delegatski sistem ne more biti usmerjen samo na projekcije in norme, temveč še zlasti na realno prakso, na konkretno uresničevanje. Očitno je, da znatno propustnost našega političnega sistema za izražanje številnih samoupravnih interesov ni spremljala v enaki meri učinkovitost vsklajevanja interesov na posameznih točkah in v institucionalnem mehanizmu. Ko razmišljamo ob avtorjevi študiji, se zlasti vsiljuje v ospredje misel, da se nam je v delegatskem procesu odločanja izmakniti nevarnosti, da se smeri družbene politike oblikujejo glede na moč in agresivnost parcialnih interesov, namesto da bi se smeri družbene politike uveljavljale glede na družbeno optimalnost danih alternativ. Zdi se nam, da je prek takšne optike tudi presojati Kardeljeva izhodišča o položaju in vlogi socialističnega subjektivnega dejavnika v delegatskih odnosih, vlogo delegacije in vlogo delegatske skupščine. Učinkovitost delovanja delegacije ter njeno sozvočje s samoupravno skupnostjo — Kardelj delegacijo opredeljuje kot ključni člen celotnega delegatskega in demokratičnega sistema sploh — je bržčas tista pomembna oporna točka v sistemu, od katere je v precejšnji meri odvisno uspešno združevanje dela in politike. Tako napisano delo, kot je Kardeljevo, ki nedvomno pledira za nadaljnji razvoj socialistične demokracije združenega dela — seveda demokracije, ki je v funkciji samoupravnega socializma in ne takšne, ki bi bila zlorabljena v protisamoupravne namene — logično implicira tudi demokratično razpravo o našem političnem sistemu. To razpravo nam je voditi razmišljujoče, brez nervoze, z dostojanstvom tistih, ki jim ravno delegatski sistem odpira obzorja družbenopolitičnega napredka, torej brez klišejske obdelave in neobremenjeno z naplavinami ekskluzivnosti. Tudi v tem je spoznatna in spoznana vrednost Kardeljevega znanstvenega in političnega teksta, čigar družbena realizacija naj ne trpi ne zamud, ne korakov nazaj. ZDRAVKO MLINAR Spodbuda za aktiviranje razvojnih potencialov Kardeljeva študija podaja takšno podobo političnega sistema samoupravne socialistične družbe, ki v sebi dialektično združuje elemente in mehanizme demokratičnega izražanja njene notranje diferenciacije (pluralizem samoupravnih interesov) ter istočasno tudi mehanizme njene samoupravne integracije (prek delegatskega sistema, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, vloge vodilnih subjektivnih sil idr.) Gre za sintezo dveh vidikov oz. razsežnosti družbe, ki sta se v preteklosti uveljavljali ena nasproti drugi oz. ena na račun druge. Državno-birokratski način reševanja zadev je utesnjeval osnovo za uveljavljanje množične pobude, vodil je do osiromašenja družbenega življenja ter konec koncev v družbeno stagnacijo. Po drugi strani pa je demokratizacija družbe brez istočasne krepitve integracijskih mehanizmov vodila do vse večje neenakosti in ogrožanja enotnosti sistema kot celote, kar je spet zaostrovalo zahteve po intervenciji državne oblasti. Rešitev, ki je pred nami, vključuje bogate izkušnje dosedanjih etap graditve političnega sistema samoupravne socialistične družbe, tako da optimalno in sintetično vzpostavlja sistem, ki inherentno zaobsega tako mehanizme za vse bolj neposredno in sproščeno izražanje bogate raznovrstnosti pluralizma samoupravnih interesov kot tudi mehanizme preseganja ozkih, parcialnih interesov ter njihovega povezovanja v vse širših okvirih v času in prostoru. Če bi se zanašali le na spontanosti in stihijo ter »empirično voljo delavcev«, bi se odpovedali spodbudam k hitrejši preobrazbi in razvoju socialistične družbe: pragmatizem bi zakril širše razvojne perspektive in zacementiral status — quo. Navidezno nasprotni ekstrem so utopistične iluzije, ki jih postavlja v ospredje ultralevičarski radikalizem, ki »hoče preskočiti odvisnost socialističnih družbenih odnosov od stopnje razvitosti materialne baze«. Takšno preskakovanje ekonomskih zakonitosti pa predpostavlja državno prisilo, ki ni v skladu s sistemom samoupravljanja. Utopizem zaradi svoje odmaknjenosti od dejanskega stanja izgubi vsakršen (stimulativen) vpliv na dejanske razvojne procese; kvečjemu lahko — ob razočaranju, ko se izkaže, da ni uresničljiv — poveča dezorientaoijo in tako tudi ta okrepi konservativne težnje po ohranjanju statusa quo. Ob tem pa se nam v obravnavani študiji razkriva tudi jasen koncept izbrane razvojne smeri, ki terja tako ustvarjalno vlogo vodilnih subjektivnih sil kot tudi angažiranost širokih delovnih množic. Avtor razkriva omejenost tistih interpretacij, ki izhajajo iz stališča, da se je zgodovina demokracije in človekove svobode ustavila za vse večne čase. V nasprotju s tem v svoji študiji dograjuje demokratični sistem pluralizma samoupravnih interesov, ki se prek delegatskega sistema kot oblike samoupravne integracije vključujejo v enoten in stabilen socialistični družbeni sistem. Večja politična stabilnost pa bo spet s svoje strani olajšala in pospešila nadaljni svoboden razvoj družbe. MAJDA STROBL Prispevek k skladnemu razvoju ekonomske in politične komponente družbe V delu ustave, ki obravnava družbeno ureditev, sta obe komponenti — družbenoekonomska in družbenopolitična — prirejeni; in čeprav je družbenoekonomska postavljena na prvo mesto, ni mogoče sklepati, da je družbenopolitična njen manj pomembni del. V skladu z marksistično teorijo določajo materialni temelji družbe njeno vrhnjo stavbo, prav tako pa ima ta svoje samostojno mesto in vlogo, ki je tudi v tem, da vzvratno vpliva na razvoj materialnih temeljev. Pa vendar je v dosedanji regula-tivi — državni in samoupravni —, v politični praksi kot tudi v teoretični misli od sprejema delavskih amandmanov očitno dana vsa prioriteta utrjevanju družbenoekonomske vsebine in organizacije. To je do neke mere razumljivo. Vendar vidim veliko vrednost študije tov. Kardelja v tem, da ugotavlja potrebo po vzporednem in skladnem razvoju obeh; v sedanjem trenutku pa je nujen pospešen razvoj političnega sistema samoupravljanja. Hkrati daje že sam nekatera izhodišča za uskladitev političnega sistema s sistemom proizvodnih družbenoekonomskih odnosov. S tem, da jasno razčlenjuje nekatere elemente političnega sistema samoupravljanja, kot so med drugim: oblike neposrednega odločanja z delegatskimi odnosi vred; mnoštvo interesov, ki v svoji dialektični interakciji postajajo splošni in skupni interesi; odgovornost zveze komunistov in drugih političnih organizacij za graditev političnega sistema, posebno za ugotavljanje, konfrontacijo in usklajevanje samoupravnih interesov v skladu z dolgoročnimi interesi delavskega razreda; stvarna vsebina demokratičnih odnosov in s tem utrjevanje osebne svobode in pravic — odpira razpravo o zelo relevantnih prvinah, katerim niti v praksi niti v teoriji ni bila posvečena zadostna pozornost. Odgovori na posamezna vprašanja v tej razpravi, ki je že ogrela veliko število naših delovnih ljudi, bodo vsekakor koristni za konkretne rešitve pri oblikovanju političnega sistema samoupravljanja, to je za njegovo tudi formalno institucionaliziranje, ustrezno njegovi vsebini in obstoječi stvarnosti. V predgovoru k študiji tov. Kardelj sicer pove, da se je omejil na prispevek k oblikovanju celostnega pogleda na temeljne smeri akcije in se ni podrobneje oziral na odnose in strukturo v družbenopolitičnih skupnostih. Menim, da bo razprava o splošnem pogledu nujno spodbudila razprave in iskanje ustreznih institucionalnih rešitev tudi glede konkretnih odnosov, spodbudila organizacije in delovanja vseh samoupravnih dejavnikov predvsem v občini kot temeljni celici političnega sistema in jugoslovanski federaciji kot svojevrstni zvezni državi narodov in narodnosti, ki je hkrati najširša demokratična samoupravna skupnost. Ob tem se mi vsiljuje misel, da bi bilo treba razpravo še razširiti in zajeti vanjo tudi celoten mehanizem varstva sistema, ker tu modeli parlamentarne demokracije, ki temelji na privatni lastnini in etatizmu, temelječem na državni lastnini, niso uporabni. Varovanje političnega sistema samoupravljanja terja tudi poleg klasičnih inštitutov, ki so predvsem v rokah države, tudi posebne. Samoupravljanje, ki je v socialističnem političnem sistemu kazalec razvitosti tega sistema, mora imeti svoje samoupravne nosilce za varstvo sistema, ker samo tako bo država omejena na tisto vlogo, ki ustreza stopnji razvitosti samoupravljanja. GOJKO STANIČ Inspiracija za našo marksistično teoretično misel in prakso Razprava tovariša Kardelja ima nedvomno večdimenzionalen pomen — in sicer za področja razvoja marksistične teoretične misli kot tudi za področja praktične graditve političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Tako kot vsi temeljiti in sistematični znanstveni teksti tudi to delo omogoča širokemu krogu aktivistov nadaljnjo temeljito in plodno razpravo. Pri tem se mi zdi, da je ta študija še posebej dragocena zato, ker avtor dosledno in izredno sistematično razvija dialektično misel. Ključna nasprotja in protislovja političnega sistema obravnava v njihovi vsebinski in življenjski dinamičnosti, prikaže objektivno dialektiko tega področja družbenega življenja v širših svetovnih razsežnostih in seveda zelo podrobno oceni našo lastno prakso. Knjiga v celoti pa kljub temu ni nekakšen recept — čeprav ponuja tudi konkretne rešitve; predvsem je metodološki okvir za razmišljanja, ki morajo pritegniti vse akterje razvoja političnega sistema, vse tiste dejavnike, ki delujejo kot zavestne socialistične sile v okvirih institucij političnega sistema. Posebej je v tej študiji izpostavljena vloga in kvaliteta dela kompleksa subjektivnih sil socializma in samoupravljanja. Po oceni avtorja je na tem področju največ nedorečenega in tu je treba v praksi napraviti pomembne korake; kajti vsa ta razmišljanja izhajajo iz spoznanja, da so vse institucije sistema brez svobodnega človeka (posameznika in člena kolektiva) kot subjekta zgodovine le gola oblika in formalizem. Za znanstveno delo je študija še posebej inspirativna zaradi svoje sistematizacije in zato, ker odpira mnogo novih pogledov in vprašanj. Nekatere teme, ki so v študiji le bežno nakazane, kličejo po nadaljnjem teoretičnem poglabljanju; taka področja so npr. teorija partije, problem boja za oblast v socializmu, dialektika revolucije v naših razmerah, ustvarjalnost in politični sistem, meščanska teorija o delitvi oblasti, antimono-pohstična in antitotalitarna sistemska sredstva v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, celostna dialektika produkcijskega načina socializma in političnega sistema, političnih odnosov in procesov itn. ANDREJ KIRN Pravica samoupravljavca do znanosti in strokovnih služb Klasiki marksizma niso brez razloga označili socializem za znanstven. Ta oznaka nima samo te funkcije, da bi potegnila razmejitveno črto do prihodnje utopične faze razvoja socialistične misli; predvsem naj bi pokazala perspektivo, smer in kvaliteto prihodnjega razvoja socialistične zavesti in prakse. Znanstvenost socializma v 20. stoletju je treba vzeti še toliko bolj resno, ker tudi kapitalizem postaja znanstven na vseh področjih. S pomočjo znanosti kapitalizem podaljšuje svojo zgodovinsko preživelost, razširja svoj življenjski prostor, blaži in obvladuje razredna nasprotja ter obenem tudi planira mehanizme, ki bi zadrževali razširitev socialistične prakse in zavesti ah pa obstoječo slabili in rušili. Seveda pa znanstvenost socializmu ni izvirno potrebna zaradi konkurence s kapitalizmom, ampak predvsem zaradi njegovega lastnega bistva, zaradi njegovih lastnih problemov, potreb in ciljev. Tov. Kardelj ugotavlja, da »tudi znanost in na znanosti utemeljene strokovne službe predstavljajo sestavni in neločljivi del celotne prakse političnega sistema. Znanost in strokovne službe bi morale biti prisotne na vseh ravneh delegatskega sistema, biti bi morale podlaga za delo delavskih svetov, delegatskih skupščin, izvršnih organov, administracije, zveze komunistov, socialistične zveze in drugih socialističnih sil naše družbe«. V uresničitvi te zgoščene formulacije se skrivajo velikanske obveznosti tako znanosti, strokovnih služb kot tudi družbenopolitičnih institucij in organizacij. Kljub vsem institucionalnim organizacijskim in zakonskim spremembam na področju znanosti je nesporna ugotovitev tov. Kardelja, da ni rešen problem »praktičnega povezovanja znanosti in prakse v naši družbi«. Gotovo je, da samo skupno sestankarjenje uporabnikov in raziskovalcev še ne zagotavlja prelivanje znanstvenih spoznanj v prakso in prelivanje praktičnih potreb v znanstvene probleme. Poleg tega pa ugotavljajo odgovorni predstavniki politike znanosti, da so pogosto uporabniki samo preoblečeni raziskovalci. To samo po sebi še ni nekaj slabega, saj mora tudi uporabnik biti raziskovalno razgledan, da bi bil lahko kritičen do raziskovalnih ponudb na eni strani in da bi znal formulirati svoje praktične probleme kot raziskovalne naloge. Takšen preoblečen uporabnik slabo vlogo odigra tedaj, če je obremenjen z istimi pristranostmi, z isto logiko in interesi kot raziskovalci sami. Niso zadostni, kot ugotavlja tov. Kardelj, samo dolgoročni programi znanstvenega raziskovanja, pa čeprav jih postavljajo skupaj uporabniki in izvajalci, ampak vsakdanja tekoča politika in praksa zahteva kontinuirano sodelovanje znanosti in strokovnih služb. Tu je v resnici največji prepad. Naravoslovnotehnične vede in tehnična praksa so ta prepad začele premagovati s konzultantskimi, svetovalnimi službami. Na področju družbene znanosti in družbenopolitične samoupravne prakse pa bi bile prav strokovne službe lahko pomemben člen tekočega povezovanja družbene znanosti in prakse. Družbenopolitične organizacije in institucije bi morale nujno imeti svoje fonde za znanstveno raziskovalno delo in jih med seboj združevati za skupne tekoče in dolgoročne raziskovalne naloge. Glede tega do zdaj ni bilo obetajočih spodbud za družbene znanosti. Nerazumljivo je, npr., da takšne skupnosti, kot je skupnost za zdravstveno in invalidsko-pokojninsko zavarovanje, ne čutijo nikakršnih potreb po sofinanciranju raziskovalnega dela. Nikjer ni čutiti potrebe po znan-stveno-raziskovalnem delu, kjer vlada zadovoljstvo s samim seboj, z doseženim, kjer prevladuje rutina in kjer so ljudje prepričani, da je vse mogoče reševati z zdravo pametjo ter z ustaljenimi znanji in izkušnjami. Takemu ozračju je znanost nepotrebna, še več, sprejemajo jo kot moteči dejavnik, ki ruši mir in ustaljene navade. Ob tem ko praksa išče znanost in znanost teži k praksi, ne smemo pozabljati na izrek Nikole Tesle, da je med tisočimi idejami le ena dobra, a med tisočimi dobrimi idejami le ena uporabna. Treba je imeti posluh za slabe in neuporabne ideje, da bi lahko nastajale tudi dobre in uporabne. Seveda pa ta resnica ne more postati skrivalnica za tiste, ki nikdar ne proizvajajo niti dobrih niti uporabnih niti slabih idej. Pogosto se dogaja, da praksa ne išče znanosti; če znanost poišče prakso, prakso ta obisk ne zanima ali pa bi jo zanimal brez finančnih materialnih obveznosti. Trenutno materialna finančna podlaga znanstveno raziskovalnega dela v Sloveniji ne ponuja razveseljivih perspektiv, če se ne bodo prebudile tekoče in dolgoročne kompleksne raziskovalne potrebe prakse na vseh področjih. Združena sredstva pri Raziskovalni skupnosti so v upadanju, vzporedno pa še zdaleč ne naraščajo sredstva, ki bi prišla s strani uporabnikov. Razmerje med sredstvi in številom predlaganih raziskovalnih nalog je vse bolj neugodno. Vse manj sredstev pride v poprečju na raziskovalno nalogo. V letošnjem letu naj bi znašalo to razmerje 1 : 5, v lanskem pa 1:3. Ce se ne bo začela hitro uveljavljati nasprotna težnja v praksi (pri uporabnikih), bodo rezultati nujno tile: upadanje kvalitete raziskovalcev (negativna selekcija) ali absolutno upadanje števila raziskovalcev, zniževanje kvalitete raziskovalnega dela zaradi poslabšanih materialnih razmer. Te posledice pa gotovo ne bodo v čast znanstvenosti socializma in ne bodo povečevale njegove kvalitete in bodo zoževale prostor našemu prihodnjemu družbenemu razvoju. V takšni situaciji bi se gotovo oddaljevali od cilja, ki je postavljen v študiji tov. Kardelja, da moramo doseči »da bodo naši znanstveni kadri bolj kot doslej sodelovali in soodločali načelno v pomembnejših odločitvah sistemu združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih«. Del znanstvene strokovne inteligence še gotovo vedno »goji« ideal družbene idejne nevtralne in s tem neodgovorne znanosti. Kot objektivni znanstveni um, kot nekakšna Descartesova »prirodna svetlost razuma«, očiščena vseh posvetnih zemeljskih družbenih omejitev, ki omadežujejo to »prirodno svetlost razuma«, naj bi znanstveniki lebdeli nad tem teatrom zemeljske neumnosti in varovali svojo neomadeževano znanstveno objektivnost. Znanstvena objektivnost ima svojo družbeno zgodovinsko omejitev, toda zato še ni neobjektivnost. Takšen ideal znanstvene objektivnosti si pogosto po ovinku kaj hitro poda roko s tehnokratskimi predstavami o vlogi znanosti v procesu odločanja, češ znanstvenik je agent objektivnih zvez, »prisile stvari«, objektivne nujnosti in zato mora abstrahirati vse interese in s tem ljudi. Tako pademo v absurdno predpostavko, da poteka odločanje o svetu stvari brez ljudi. Znanost mora po tov. Kardelju v sodelovanju s prakso sprejemati tudi odgovornost za svoje rešitve in preverjati utemeljenost svojih lastnih predpostavk. Ce se znanstveniki in strokovne službe »skrivajo« za odgovornostjo političnih organov, je to lahko tudi znamenje nezaupanja v utemeljenost in strokovnost svojih lastnih predlogov. Slutijo, da na praktični, izvedbeni ravni ne bo vse v redu. Mogoče je celo težje, sigurno pa je bolj odgovorno in zahtevno prelivanje znanstvenega raziskovanja v prakso kot pa raziskovanje, ki se ne ozira na praktično pomembnost. Tov. Kardelj opozarja na resnično marksistično družbeno znanost in na to, da »se pod pojmom znanosti pogosto skrivajo popolnoma drugi interesi, in cilji, naredko pa tudi izrazito reakcionarni«. Dogaja se, da številnim marksističnim družboslovcem podtikajo in očitajo dogmatizem in nestrokovnost toliko časa, dokler vztrajajo na najbolj družbeno naprednih teoretičnih strokovnih stališčih. Ko pa jih začnejo opuščati, takoj dobivajo priznanja nekaterih znanstvenih delavcev, da postajajo resnični, progresivni, nedogmatični ustvarjalni marksisti. »Pravi« marksist po teh merilih postaneš, ko sprejemaš najbolj zvodenela meščanska liberalistična ali konservativna tehnokratska stališča. Navadili smo se uporabljati izraze »marksistična filozofija«, »politična ekonomija socializma«, »samoupravno pravo«, »marksistična sociologija«, »socialistična pedagogika«, »morala socializma«, pozabljamo pa, oziroma nas to ne vznemirja, v čem je marksističnost zgodovinopisja, marksističnost jezikoslovja, marksističnost geografije, marksističnost psihologije idr. Znanstvenost socializma ne more pomeniti tega, da od zunaj vsiljujemo znanstvene rešitve in odločitve samoupravni skupnosti v imenu znanstveno-tehnične racionalnosti in nujnosti, ampak le to, da »mora pravico do znanosti in do strokovne službe imeti vsak samoupravni in družbeni subjekt, toda to ne pomeni, da mora vsakdo v okviru svoje lastne organizacije organizirati znanstvene raziskave in strokovne službe, ki jih potrebuje« (E. Kardelj). JOCO KLOPČIČ Samoupravna demokracija, delavski razred in inteligenca Zgodovino marksizma in zgodovino socialističnih in komunističnih idej in prakse teh idej bi lahko pisali (in se iz nje veliko naučili) tudi kot zgodovino spopadov z različnimi radikalno »levimi« tokovi v socialističnih in komunističnih gibanjih v raznih deželah in obdobjih. V procesu preseganja radikalno levih tokov in odklonov v socialističnem in komunističnem gibanju so komunistične in socialistične partije kot avantgarde delavskega razreda kalile svoj revolucionarni potencial in se kritično konfrontirale z nosilci različnih ultra-levih ideologij in s tistimi družbenimi razmerami, ki so nastanek in širjenje teh določale in omogočale. Glede na to in glede na nekatere značilnosti aktualnih družbenih gibanj in njihovih nosilcev v obdobju zadnjih desetih let v mednarodnem prostoru, pa tudi ob pojavu ultra-levih pojmovanj in ideologij v naši samoupravni družbi, mislim, da med številnimi problemi, kijih postavlja in razrešuje delo Edvarda Kardelja, zasluži pozornost njegova obravnava ultralevih kritik političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zaradi omejenosti prostora naj na kratko opredelim samo dva razloga, za katera v tem trenutku menim, da sta pomembna. Prvi razlog vključuje predvsem analizo družbenih razmer v naši družbi, v katerih je sploh lahko prišlo do različnih ultra-levih ideologij. V tem kontekstu se mi kažejo kot plodna in aktualna razmišljanja o razrednem položaju inteligence v družbi sodobnega monopolnega kapitalizma in tehnokratsko monopolistično upravljanega gospodarstva in družbe in o spremenjenem položaju inteligence v samoupravni družbi. Ta razmišljanja so danes pri nas še posebno aktualna predvsem zaradi naporov, da bi inteligenco čim bolj povezati z delavskim razredom, da bi postala njegov organski del, ne pa da je postavljena nad delavski razred in (kot v kapitalizmu) med delavski in vladajoči razred. To spoznanje o nujnosti spreminjanja družbenega položaja inteligence v smeri njenega vse bolj aktivnega in dejanskega povezovanja in izhajanja iz življenjske in revolucionarne prakse delavskega razreda bo treba imeti pred očmi v dolgem procesu spreminjanja in reformiranja naših univerz in sistema usmerjenega izobraževanja v celoti. Kolikor tega procesa ne bomo dosledno in kontinuirano uresničevali, bo inteligenca kot poseben sloj, ki je ločen od delavskega razreda, kot sloj, ki je povzdignjen nad ta razred, še naprej v takšnem objektivnem položaju, da bodo v njem lahko zaživele ultraleve ideje. Drugi razlog zaradi katerega menim, da je ta izsek iz knjige tovariša Kardelja aktualen za današnji čas in za naš družbeni razvoj, je nujnost večje aktivnosti komunistov v procesu spreminjanja družbene vloge inteligence. Mislim, da se komunisti v tem naporu nikakor ne bomo smeli zadovoljiti samo z nekaterimi kvantitativnimi formalnimi pokazatelji uspešnosti. Posebno na univerzi bo treba veliko več ustvarjalnega idejnega boja, kritičnih dialogov, razširitve obsega in kvalitete metod političnega dela in več akcijsko usmerjenih analiz političnih razmer. Treba si bo dosti bolj prizadevati za večjo družbeno osveščenost naše sedanje in prihodnje inteligence in za njeno vključevanje v delavski razred. V kontekstu razbijanja ideologije o ločenosti delavskega razreda in inteligence menim, da je danes kot pogoj za ta proces (poleg svobode ustvarjalnega izražanja) pomembna predvsem iniciativa inteligence. Ta naj bi se pokazala bolj kot doslej tudi v kritičnem in doslednem opredeljevanju do idej in »idej«. mednarodni odnosi STANE PAVLIC Poti in stranpoti razoroževanja v svetu (II) (Razmišljanje pred osmim izrednim zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov) I Od tega, kako se bo razreševal problem razoroževanja, sta v marsičem odvisna tudi dinamika in razsežnost uveljavljanja novega mednarodnega gospodarskega reda. Strategija razorožitve mora upoštevati sklepe vseh pomembnejših mednarodnih konferenc, na katerih so razpravljali o svetovnih gospodarskih problemih. To velja za celotno dejavnost OZN, zlasti še za zasedanje generalne skupščine ZN, za zasedanje UNCTAD (konference ZN za trgovino in razvoj), ILO itn. Glede tega zaslužita posebno pozornost šesto in sedmo zasedanje generalne skupščine ZN, posvečeni uvajanju nove mednarodne gospodarske ureditve in gospodarskim problemom ter sestanki neuvrščenih držav na najvišji ravni, »Skupine 77« držav v razvoju, na katerih so razpravljali o razvojni strategiji ter njeni soodvisnosti od stihtegije razoroževanja. Neuspeh prvega in drugega »desetletja« mednarodne strategije razvoja ZN je predvsem posledica premajhne politične volje razvitih industrijskih držav, da bi se ta strategija uveljavila, kot tudi premajhne politične volje za vsebinski napredek razoroževalnih pogajanj. Oblikovanje in uveljavljanje tretjega »desetletja razvoja« (1980—1990) terja radikalno spremembo odnosov razvitih držav do problema razvoja in do problema razorožitve. Development Dialogue (Dag Hammerskjoldova fondacija, Upsala) 2/1976 piše, »da mora postati dokument tretje dekade listina razvoja vsega sveta, in sicer v duhu in razsežnostih nove mednarodne gospodarske ureditve, da temelji ta listina na mednarodni doktrini in nacionalni vsebini NMEU«. Dialogue svetuje identifikacijo odnosov med razorožitvijo in razvojem — in sicer z vseh zornih kotov in ravni; svetuje kritično oceno odnosa med proizvodnjo orožja, svetovno trgovino ter posledicami za DVR, če bi se proizvodnja orožja zmanjšala in bi se s tem zmanjšala tudi poraba surovin. Tudi na beograjskem sestanku o razorožitvi (maj—junij 1966) so razpravljali o ekonomsko-političnih vidikih razorožitve in tako kot na pripravljalnem beograjskem sestanku KEVS je bila tudi tu navzoča dilema, kako zagotoviti obilje sredstev za življenje namesto obilja sredstev za uničevanje. Soodvisnost gospodarskih in vojaško-strateških interesov je odločilnega pomena za gibanja v svetu; vojaški izdatki omogočajo nemoteno reprodukcijo kapitala ter njegovo ekspanzijo tudi prek raznih oblik gospodarske in vojaške pomoči; na krepitev strateških centrov vse bolj vplivajo industrijske strukture, ki so hkrati tudi nenehen vir gospodarske nestabilnosti. Že omenjeni sekretar Schlesinger je dejal, da »sta bili ekspanzija trgovine in gospodarska rast po drugi svetovni vojni intimno povezani z vojaško močjo in stabilizacijsko sposobnostjo ZDA«. Poučne so tudi ugotovitve Baranya in Sweezya v Monopoly Capital in G. H. Hil-debranda ter W. V. Brecknerja v Impact of National Security Expedi-ture upon the Stability and Growth of the American Econommy o povezanosti gospodarske rasti s proizvodnjo in trgovino z orožjem. Development Forum je objavil ugotovitve OZN o ekonomskih in socialnih posledicah tekme v oboroževanju in vojaških izdatkih. 14 znanstvenikov in ekonomistov iz razvitih in nerazvitih dežel Vzhoda in Zahoda je med drugim ugotovilo, da je znašal v preteklem desetletju delež ZDA, Sovjetske zveze, LR Kitajske, Francije, Velike Britanije in ZR Nemčije v svetovnih vojaških izdatkih kar štiri petine, kar je poprečno 8 o/o njihovega BNP; dežele v razvoju so udeležene s 6 odstotki. Vojaški izdatki so skoraj trikrat večji kot izdatki za zdravstvo, skoraj dvakrat večji kot izdatki za prosveto in kar 30-krat večji kot znaša javna pomoč deželam v razvoju. DVR so prisiljene, da izločajo za obrambo vse večji del nacionalnega BNP, s čimer si seveda onemogočajo uresničevanje razvojnih programov. Ekonomska kriza kapitalističnega sistema poraja nove oblike povezovanja vojaško-obrambnih in ekonomsko-finančnih interesov kapitala in s tem nove oblike pritiska na DVR in na neuvrščene države. Militari-zacija gospodarstev in družbenega življenja zavira uspešen razvoj razo-roževalnih pogajanj in zmanjšuje mednarodno in nacionalno varnost. Development Forum analizira učinke oboroževalne tekme na svetovno trgovino, na pomoč DVR, na pomen vojaško-industrijskega kompleksa ter njegovo prilagajanje novim razmeram. Ugotavlja, da bi že 20-odstotno zmanjšanje vojaških izdatkov zadoščalo za najnujnejše gospodarske potrebe razvitih držav in dežel v razvoju in hkrati omogočilo postopno zože-vanje prepada med Severom in Jugom. Kategorično zavrača trditve, da bi razorožitev lahko povzročila nered v svetovnem gospodarstvu. Prehodnih problemov ne bo težko reševati z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi ukrepi — kar velja tudi za prekvalifikacijo delovne sile in proizvodnih programov. Glede tega je dala druga svetovna vojna konstruktivne izkušnje. Švedska vlada je v svoji poslanici generalnemu sekretarju ZN o sodelovanju v pripravah na VIII. posebno zasedanje generalne skupščine ZN uporabila tudi gradiva Development Dialogue, 1/1977, ki so posvečena razorožitvi in ki poudarjajo povezanost tega problema z razvojem DVR. Publikacija prinaša članek direktorja SIPRI Barnabyja »Oborožitev in tretji svet — ozadje tega«, gradiva iz knjige Lucasa Alternative vojni proizvodnji in nezaposlenost ter iz knjige Alve Myrdal, dolgoletne švedske ministrice za obrambo, Cilj razorožitve. n Listina OZN ima za temeljni cilj organizacije ohranjanje svetovnega miru in mednarodne varnosti, ki morata biti »uresničljiva le ob minimalni uporabi človeških in materialnih resursov za oborožitev«. Splošna in popolna razorožitev mora biti izvedena v soglasju z vsemi članicami, kajti v tem primeru gre za izredno občutljivo področje nacionalne varnosti sleherne države in njenih interesov; zato je nujna visoka stopnja razumevanja in strpnosti. Vprašanje razorožitve je navzoče v taki ali drugačni obliki domala na vseh zasedanjih generalne skupščine ZN, na sestankih varnostnega sveta in drugih organov OZN. Organizacija združenih narodov je že v začetku leta 1946 sprejela resolucijo o razorožitvi, kateri je sledilo več kot sto drugih resolucij o najrazličnejših vidikih razorožitve. Leta 1959 je generalna skupščina ZN izrekla svoje mnenje, da je »vprašanje splošne in popolne razorožitve najbolj pomembno vprašanje, s katerim se sooča sodobni svet«. Za uresničevanje tega cilja uporablja OZN celo vrsto organizmov in instrumentov. Z resolucijo leta 1945 je ustanovila komisijo za atomsko energijo, naslednje leto komisijo za klasično oborožitev. Dve leti kasneje je ustanovila posebno podkomisijo za razorožitev, katere članice so bile ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Italija. 1959 je nastal komite deseterice za razorožitev, v katerem je bilo po pet držav iz Vzhoda in Zahoda. Še istega leta je bil ustanovljen komite osemnajsterice za razorožitev, v katerem sta imeli ZDA in SZ svoja sopredsednika (Francija ni članica tega komiteja). Leta 1969 se je število članic tega komiteja povečalo na 26 (v te