GOZDARSKI VESTNI K MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXXV Izdala Zveza in-:_enirjcv in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Sfol'enije Odgovorni urednik Marko KJJ1ecl, dipl . int. gozd., oce. Uredniški odbor dr . Miran Brina!, Marko Kmecl, dipl. in~. ~ozd., dr . Amer Krivec, dr. Du.\:an tv!linJek in dr. Marjon Zupančič Uredniški svet Dr. Janez Božič, predsednik, dr . Miran Brinar, Franjo C.1jnik , 1 Milan Ciglar ,, dr. France Ca.\:pedič, ;'vf.arko Kmecl , Doris Krasnov, Anton Prelesnik, Andrej Sertel, mgr. Franjo Ur/eh, dr . lv!arjan Zupanh'č in Janko ligon Tisk CGP DELO Ljubljana Naklada 17 50 izvodov LJUBLJANA 1977 UDK 634.0.526.1:812.21 (Fa.gus silvatica) Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži dr. Marjan Li p o g 1 av š ek (Ljubljana)* Lip ogla v še k, M.: Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži. Gozdarski vestnik, 35, 1977, šl. 1, str. 1-14. Povzetek v nemščini. Na 12 sečiščih v Sloveniji je bila ugotovljena vlažnost drobnega bukovega lesa ob sečnji, gostota lesa, debelina in teža lubja ob sečnji ter spreminjanje vlažnosti oziroma teže drobnega bukovega lesa v dolgem obJem stanju med skladiščenjem v gozdu v treh sezonah sečnje v času od 1972. do 1975. leta. Avtor analizira vplive na potek spreminjanja teže in vzroke razlik med posameznimi sečišči. V poprečju teža lesa med letom niha med 89 in 104 OJo teže lesa ob sečnji. Teža lesa ob sečnji pa znaša poprečno 1061 kg/m'l. Predlaga prodajo dolgega drobnega bukovega lesa po bruto teži z upoštevanjem različnih cen po tromesečjih. Lip og 1 av še k, M.: Influence of time variations in moisture content of small beech roundwood in its measuring by weight. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 1, pag. 1-14. ln Slovene, sumary in German. Moisture content of fresh, small beech roundwood, its density, thickness and weigbt of its bark, as well as changes in moisture or weight of small industrial beech roundwood during the storage in the forest were investi- gated on twelve felling sites in Slovenia durig the three felling seasons from 1972 to 1975. The author analyses factors influencing the trends in weight changes as well as reasons for differences among individual felling-sites. During a given year the weight varies on the average between 89 and 104 percent of the fresh weight at the felling time. The average green weight at the felling time amounts to 1061 kg/m:l. Author suggests the trade of small beech roundwood on the basis of its gross weight provided different prices would be applied in different quarters of a year. Za slovensko gozdarstvo v današnjem času je nujno potrebno racionalizirati pridobivanje drobnega lesa. To je mogoče doseči z opustitvijo izdelave pro- storninskega lesa za drva in za predelavo v celulozo ter lesne plošče ter ves drobni les iglavcev in listavcev izdelovati kot dolgi obli les. Hkrati je potreben "' Dr. M. L., dipl. in.ž. gozd., Univerza v Ljubljani, biotehniška fakulteta, oddelek za goz- darstvo, 61000 Ljubljana, YU. 1 tudi nov način ugotavljanja količ'Jn in prodaje tega lesa, in sicer po teži. Pri drobnem dolgem lesu, zlasti pri listavcih, je ugotavljanje prostorninske mere ali volumna lesa zamudno in nenatančno. Merjenje po teži zelo dobro nadomesti dosedanje načine merjenja. Da bi lahko izbrall primeren način merjenja, je treba ugotoviti, kako in za koliko se spreminja teža lesa. Za bukev, ki je pri nas najpomembnejši listavec, je to ugotovila raziskava »Vpliv časovnega spre- minjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži«, ki je nastala v okviru inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. l. Načini ugotavljanja teže lesa Medtem ko so v Sloveniji storjeni šele prvi koraki pri izdelavi dolgega drobnega bukovega lesa in prvi preskusi prodaje po teži, je v tujini tak način izdelave in merjenja že zelo razširjen. V Skandinaviji prodajajo ves drobni les iglavcev in listavcev, ki je namenjen industriji celuloze in plošč, po teži. V srednji Evropi izdelujejo in prodajajo po teži zlasti drobni obli bukov les. V Severni Ameriki pa ob vsestranskem merjenju celuloznega lesa po teži po- skušajo na enak način (bruto) meriti tudi oblovino, namenjeno žaganju. V splošnem sta razširjena dva načina merjenja po teži. Prvi, po teži suhe lesne mase (atro-teža), je primernejši za iglavce, kjer so nihanja teže večja kot pri bukvi, in za neenakomerne dobave lesa manjših občasnih dobaviteljev. Tak način je najbolj natančen, vendar pa je zamuden 1n relativno zapleten, saj je treba za vsak tovor lesa ob dobavi točno ugotoviti, kolikšna je vlažnost lesa oz. vsebnost suhe lesne mase. Drugi, po bruto teži lesa, je pr'imercn za listavce, zlasti za bukev, in tam kjer so dobave lesa enakomerne čez vse koledarsko leto ter če so množične. Vnaprej je treba ugotoviti, kolikšna so nihanja teže oz. vlažnosti lesa okrog poprečnih vrednosti. Glede na želeno točnost se je potem treba odločiti za eno ali več cen za tono lesa v koledarskem letu. Da bi ugotovili ta nilianja, so bile v tujini narejene že številne raziskave spreminjanja teže, vlažnosti oz. vsebnosti suhe lesne mase v dolgem oblem lesu. Večina raziskav se je ukvarjala le z analizo vlažnosti lesa ob vstopu v predelovalno industrijo (2,3). Posamezne raziskave pa so zasledovale tudi spreminjanje teže lesa med skladiščenjem v gozdu (1,6). 2. Metodika raziskave Naša raziskava obravnava spreminjanje vlažnosti oz. teže drobnega oblega bukovega lesa med skladiščenjem v gozdu in dejavnike, ki vplivajo na to spre- minjanje. Da bi lahko ugotovili velikost spreminjanja teže lesa in vplivnost raz- ličnih faktorjev, je bila narejena obsežna raziskava. Izdelana je bila posebna metoclika dela. Za terenska merjenja ob sečnji je bil izdelan poseben snemalni list, prav tako za ponovna tehtanja oblovine na skladišč'ih v gozdu. Ob sečnji smo v rednih sečiščih bukovine na vsakem kosu drobne bukovc oblovine (lo- čeno po drevesih) izmerili natančne dimenzije, težo kosa, debelino in težo lubja ter določili število grč in slepic. V vsakem sečišču smo najmanj pri enem drevesu ob vsakem prerezu izrezali kolobar lesa in mu določili dimenzije in težo. Kose 2 oblovine smo nato prek leta večkrat ( 4-7-krat) ponovno tehtali, kolo barje pa smo osušili in ponovno tehtali. Opremo, ki smo jo pri tem uporabili, prikazuje slika l , 2 in 3. Sečišča smo izbrali pretežno na dinarskem področju Slovenije, in sicer tako, da so predstavljala poprečja množičnih dobaviteljev bukovega lesa ter tudi ckstreme dejavnikov, ki vplivajo na spreminjanje teže. V treh sezonah sečnje je bilo na 12 sečiščih izmerjenih skupaj 600 kosov ali 64m3 drobne bukove oblo- vine, srednjega premera 17,4 cm, dolžin od 1-8m (povprečno 4,3 m). Podatke za posamezna seč'išča prikazuje tabela l. Tabela J - Dimenzije raziskovanih vzorcev drobnega oblega bukovega lesa Sezona sečnje Premer- d Dolžina- 1 Vseh kosov sečišče aritm. sred. aritm . sred. število volumen cm rn n ma 1972173 18,2 4,4 173 20,57 Zeljne 16,9 5,1 32 4,03 Rog 19,7 4,6 26 3,65 Brezova reber 20,6 3,4 49 5,65 Mačkovec 15,9 5,7 26 3,06 Gabrov ka 17,0 4,1 40 4,18 1973/74 16,8 4,4 208 21,24 Preddvor 19,4 4,2 70 9,56 Ze lj ne 17,9 4,3 61 6,45 Mrzla nrpa 13,7 4,6 77 5,23 1974/75 17,3 4,1 219 22,23 Zeljne 13,1 4,4 65 4,24 Brezova reber 20,0 4,0 57 7,51 rviokerc 23,7 3,0 47 6,79 Zago ra 13,9 4,6 50 3,69 Vsa sečišča 17,42 4,26 600 64,04 skupaj 3. Rezultati raziskave 3.1. Teža in vlažnost drobnega bukovega lesa ob sečnji Ker je vsakokratna teža lesa odvisna od gostote lesa in vlažnosti lesa, smo obe vrednosti analizirali pri izhodiščnem stanju pred skladiščenjem, t.j. takoj. ob sečnji. Z odrezovanjem, sušenjem in tehtanjem kolobarjev lesa smo ugotovili , da se obe vrednosti v drevesu in med drevesi močno spreminjata. Poprečno znaša nominalna gostota bukovega lesa in lubja skupaj 0,549 g/cm:'l, kar pomeni gostoto samega lesa 0,654 g/cm:l . Gostota lubja znaša 0,812 g/cm:>, gostota lesa jn lubja pa 0,665 g/cm3 . Vlažnost lesa z lubjem je poprečno znašala 83,5 °io. Obe vrednosti (gostota in vlažnost lesa) se dobro ujemata z ugotovitvami drugih avtorjev na drugih področjih. Ti so za gostoto lesa ugotavljali poprečja od 0,63 do 0,72 glcm:> in za vlažnost lesa ob sečnji poprečne vrednosti od 74 do 85 °/o. Poprečje vlažnosti nam pravzaprav ne pove mnogo, ker je močno odvisno od deleža beljave v kolobarju in se spreminja tudi z višino na deblu - pri bukvi relativno manj kot pri drugih vrstah. 3 1 3 ~ kg(m -_ ~ 1100 teža lesa ODVISNOST TEŽE LESA OB SEČNJI OD ČASA SEČNJE o o Graf. 1 o 1060 .~ o o 1020 10 x 'Xl N število 100 60 20 SSQ termin - = čas sečnje 50 90 130 170 Xi! Iti FREKVENČNA PORAZDELITEV TEŽE LESA OB SEČNJI - IV 950 1050 1150 1250 ?lO mesec· Graf. 2 vsa sečišča nlžje ·lege viš_ie lege teža lesa ob ·sečnji • Izhodiščna vlažnost oz. teža lesa ob sečnji vpliva na potek spreminjanja teže med skladiščenjem. Zato smo težo lesa ob sečnji s pomočjo tehtanj celih kosov drobne oblovine natančno proučili. Tudi teža svežega lesa z lubjem močno niha (850-1300 kg/m3) in znaša poprečno po volumni enoti 1061 kg/m3 ± 7,8 °/{t. Poprečja za posamezna sečišča se med seboj zelo malo in v splošnem nezna- čilno razlikujejo (za največ 28 kg/m3 ali 2,6 °/o). Prikazana so na grafikonu l. Ugotovili smo zelo majhne, vendar značilne razlike med težo lesa, poseka- nega pozimi oz. jeseni. Tudi les na seoiščih nižjih nadmorskih leg je za malenkost težji kot običajno (grafikon 2). Prav tako so tanjši kosi drobne bukove oblovine nekaj težji od debelejših, ker imajo več vlažnejše beljave (grafikon 3). Natančen 'izračun za srednji premer analiziranih kosov (16,25 cm), kaže, da je teža lesa ob sečnji odvisna tudi' od časa sečnje. Narašča od oktobra do konca decembra in nato počasi pada do meseca aprila. !zravnane vrednosti teže lesa ob sečnji in poprečja posameznih sečišč prikazuje grafikon l. Razlike so tako majhne, da ob upoštevanju velikih individualnih razlik med posameznimi kosi oblovine, lahko računamo le s skupno poprečno težo lesa ob sečnji in pri tem ne naredimo nobene napake. 3.2. Spreminjanje teže lesa med skladiščenjem v gozdu S številnimi ponovnimi tehtanji drobne bukove oblovine med skladiščenjem smo proučevali potek spreminjanja teže. Za vsak kos smo glede na začetno težo Slika 1. Rimska tehtnica za tehtanje oblovine 5 % 110- 100 90 80 1 1 3 kg/m 1150 1100 1050 1000 indeks ODVISNOST TEŽE LESA OB SEČNJI OD PREMERA .KOSA OBLOVINE Graf. 3 y 1094; 79 _ 1, 737 x 2 10 20 INDEKSI SPREMINJANJA- TEŽE ~A_ EKSTREMNIH SEČ IŠ ČIH - . .1 Mo kert 30 2. Preddyor- cm Graf: 4 72 tL. --------------------~----------~--------~t_e_r_m_i~n_:~=--č_a_s_s_k_l_a~d_i_š_č_en~ja 30 90 150 : 210 270 330 dni Slika 2. Oprema za merjenje kolobarjev lesa izračunali vrsto indeksov teže. Ti so bili od kosa do kosa zelo različni, vendar so že v poprečju za relativno majhne količine lesa, kot je 1 kamionski tovor, močno izravnali. Indekse tež posameznih kosov in izravnave za dve sečišči pri- kazuje grafikon 4 . Za posamezna sečišča so znašale skrajnosti indeksov teže mcd skladiščenjem v gozdu od oktobra do septembra od 83-106 °/o teže lesa ob sečnji. V skupnem poprečju vseh sečišč pa je znašalo to nihanje le še od 104 O/o decembra do 89 °/o teže lesa ob sečnji v mesecu septembru naslednjega leta. Razlike med posameznimi sečišči znašajo ob istem času leta največ 9 °/o teže lesa ob sečnji. Najmočnejši vpliv na spreminjanje teže ima seveda čas, in to čas sečnje ter čas in trajanje skladiščenja lesa. Teža oz. vlažnost jeseni in pozimi posekanega lesa se med skladiščenjem najprej poveča, nato pa počasi zmanjšuje, tako da v najslabšem primeru na ekstremno vlažnih rastiščib doseže spet težo lesa ob sečnji šele meseca maja. Poprečno je teža lesa najvišja konec decembra, po- novno pa doseže težo lesa ob sečnji spet marca. Podobno se obnaša tudi spo- mladi posekani les ekstremno vlažnih sečišč. V splošnem pa se začne spomladi posekan-i les takoj po sečnji hitro sušiti in do konca meseca julija že doseže težo tistega lesa, kli je bil posekan jeseni. Nadmorska višina kot taka nima odločilnega vpliva na potek sušenja lesa. Ob upoštevanju prisojnosti mesta skladiščenja lesa pa ima pomemben vpliv . Zelo podobno je namreč spreminjanje teže lesa v sečiščih višjih leg, ne glede na pri- sojnost mesta skladiščenja, 1in v izrazito osojnih skladiščih na nižji nadmorski 7 viš-ini. Od te skupine se močno razlikujejo prisojna skladišča nižjih nadmorskih višin. Grafikon 5 prikazuje časovno spreminjanje teže lesa nekaterih sečišč liz omenjenih skupin. Na gibanje teže lesa ima pri posameznem kosu oblovine pomemben vpliv njegova debelina. Teža debelejših kosov se pozimi močneje poveča (v notranjem de]u so ob sečnj1i manj vlažni) in nato med skladiščenjem počasneje zmanjšuje kot teža tanjših kosov drobnega bukovega lesa (grafikon 6). Na poprečno spre- minjanje teže za posamezno skladišče lesa pa ima premer kosov že znatno manjši vpliv. Slika 3. Oprema za mer- jenje debeline in teže lubja Za dolžino lesa pri naših raziskavah nismo ugotovili vplivnosti na spre- minjanje teže, čeprav so bili razponi dolžin kosov široki. Podobno ni imela ni- kakršnega vpliva na spreminjanje teže sezona sečnje, čeprav analizirane tri sezone niso bile kJimatsko enake. Dasiravno lahko domnevamo, da jma rela- tivna zračna vlažnost odločilen vpliv na spreminjanje teže lesa, pa primerjave makroklimatslcih podatkov z relativno oddaljenih meteoroloških postaj niso po- kazale nobene tesne povezanosti z gibanjem teže lesa. Na osnovi ugotovljene teže lesa ob sečnji in iz. ugotovljenih indeksov spre- minjanja teže lesa med skladiščenjem, smo izračunali gibanje volumne teže lesa za vsa sečišča, za skupine se6išč in za skupno poprečje, in sicer vedno v od- visnosti od časa sečnje in skladiščenja ter debeline lesa. Tabela 2 grobo povzema spreminjanje teže lesa po volumni enoti v odvisnosti od časa sečnje, debeline lesa ·in časa ter trajanja skladiščenja. UgotavljamoJ da ima zaradi velike teže drobnega lesa ob sečnji po daljšem skladiščenju največjo težo po volumni enoti najtanjši obli bukov les, ki je bil posekan pozimi. V poprečju .se giblje teža lesa 8 % 110 100 90 . 80 110 100 90 80 indeks· 30 ODVISNO$T SPREMINJANJA TEŽE. .DROBNEGA BUKOVEGA LESA OD ČASA SKLADIŠČENJA 1- skupno povprečje 2- nizke osoj.ne le·ge - sečišč.e Gabrovka visoke lege : 3 Mrzla rupa 4 Rog . nizke prisojne ·lege: 5 P ·reddvor 6 Brezova reber 90 150 210 ODVISNOST. SPREM)NJANJA ·TEŽE. LESA OD 270 Graf. 5 termin Graf. G ČASA SKLA.DIŠČENJA -- · P;rimerjava lažjih in težjih kosov· indeks ..... __ -... .......... ........ ........ nad100kg .... .......... pod 60 kg term in ..: čas skladiščenja 30 90 210 270 330 dn i Tabela 2 - Spreminjanje teže lesa z lubjem po volumni enoti poprečno za vsa sečišča čas sečnje 10 = 11. okt. 90 = 30. dec. 180 = 30. mar. Srednji premer kosov v cm (z lubjem) 7,5 17,5 27,5 7,5 17,5 27,5 7,5 17,5 27,5 Teža ob kg/m 3 1059 1042 1032 1091 1073 1064 1082 1065 1055 sečnji termin mesec 30 1077 1066 1060 XI, XII 90 1090 1079 1073 1, II 150 1061 1051 1045 1093 1083 1077 III, IV 210 1022 1011 1006 1053 1042 1037 1044 1034 1028 V, VI 270 978 968 963 1008 998 993 1000 990 984 VII, VIII 330 934 924 919 962 952 947 954 945 939 po volumni enoti od 1090 kg/rn3 decembra do 917 kglm3 v septembru. To po- meni, da je v 1 toni lesa z lubjem od 0,90 do 1,11 m·1 lesa, merjeno skupaj z lubjem. Vsi ugotovljeni podatki veljajo vedno za les skupaj z lubjem. čeprav za prodajo lesa zadostuje ena sama mera - namreč teža, smo v okviru raziskave poleg opisanih izračunov naredili še vrsto odnosov teže in volumna lesa. 3.3 . Debelina, delež in teža bukovega lubja Da bi lahko spoznali odnose med količinami lesa in lubja pri drobnem obJem bukovem lesu, smo proučevali tudi debelina in težo lubja ob sečnji. Debelina lubja je premosorazmerno odvisna od premera kosa in znaša povprečno 3,0 mm (grafikon 7). Teža lubja po volumni enoti se s premerom kosov praktično ne spreminja in znaša nekaj manj kot teža lesa in lubja skupaj , in sicer 1040 kg/m3 (tabela 3). Delež lubja znaša pri drobni bukovi oblovini poprečno 6,7 volumnih Tabela 3 - Debelina, teža in delež lubja ob sečnji Premer kosa lesa 7,5 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 z lubjem v cm Enojna debelina lubja v mm 1,8 2,4 3,0 3,6 4,2 4,8 Teža lubja po volumni enoti kg/m3 1047 1042 1039 1037 1035 1034 Teža lesa in lubja ob sečnji kg/ma l. novembra 1081 J070 1063 1058 1054 1051 l. januarja 1091 1080 1073 1068 1064 1060 Poprečna teža lesa in lubja ob sečnji 1.061,3 Volumni odstotek lubja v 0/o 9,50 7,58 6,74 6,28 5,99 5,79 Težinski odstotek lubja v 0/o 9,30 7,42 6,60 6,15 5,86 5,67 10 mm 9 8 ODVlSNOST- DEBELINE . LUBJA' DROBNEGA BUKOVEGA LESA OD PR·EMER.A KOSA d'ebelina lubja·· .· ·DELEž· LUBJA .PRI DROBNEM BUKOVEM LESU odstotki 6 ·teže· 4 2 20 30 Graf. 7 Graf. . 8: premer kosa cm o/o 108 100 92 84 NIHANJA TEŽE -DROBNEG~A. BUKOVEGA LES..-'\ OKROG LETNEGA POVPREtJA ",__----.._-.....-... ~ '-. ....... ..................... ....... ----- --............. ................ : 30 x 90 XII ................. ................. 150 II '-........_ '........_ 210 IV .............. ........, '-........_ ........_ ', ' . '· -::-··· .................. .J '-·~· ·· ......... 270 VI 330 VIII 30 x 90 XII Graf. 9 povprečno nihanje teže lesa nihanja na ekstremnih sečiščih trom ese čna povprečja teže lesa 150 II 210 IV 270 VI 330 VIII / dnevi meseci oz. 6,6 temnskih odstotkov in se od drobnih k debelim kosom hitro zmanjšuje (grafikon 8). Te ugotovitve se tudi dobro ujemajo z ugotovitvami drugih avtorjev (5 , 7, 8). Na njihovi osnovi smo izračunali tudi gibanje volumne teže lesa brez lubja, ki je za 6,6 Dfo manjša, in gibanje teže lesa in lubja po volumni enoti samega lesa, ki je za 7,2 °/o višja od opisane volumne teže lesa z lubjem. 4. Uporaba rezultatov raziskave pri dobavah drobnega bukovega (dolgega) lesa v praksi Na osnovi vseh opisanih analiz in izračunov predlagamo prodajo drobnega bukovega lesa po bruto teži. Bruto teža je primerna mera za prodajo drobnega oblega bukovega lesa, kadar so dobave velike in enakomerne čez vse leto. V Slo- veniji so gozdna gospodarstva veliki dobavitelji bukovega lesa in je vrsta velikih porabnikov drobnega bukovega lesa. Ne moremo pa pričakovati enakornernih dobav drobnega bukovega lesa. Proučitev sečenj in dobav bukovega lesa iz družbenih gozdov v letih 1973-75 v Sloveniji kaže na izrazit sezonski značaj sečnje bukovine; konice so februarja. Enako ostre kot pri sečnji so konice tudi pri dobavah oblega bukovega lesa in nastopajo poprečno 2 do 2,5 meseca kasneje kot sečnja. Manj izrazite, pa še vedno jasno izražene, so konice dobav prostorninskega lesa, in to 5-6 mesecev kasneje kot konice sečenj. Tako lahko že vnaprej pričakujemo sezonski značaj tudi za dobave drobnega oblega bukovega lesa. Zanj lahko predvidevamo največje dobave 3-4 mesece po sečnji, v me- secu maju. Kljub temu je najbolj uporabna enostavna prodaja tega lesa po bruto teži, vendar z upoštevanjem treh različnih cen za tono lesa v teku koledarskega leta. Tak predlog je grafično prikazan na grafikonu 9. če bi uporabili le eno po- prečno ceno, bi bile namreč napake merjenja količin prevelike (za skupno po- prečje +6 in -10 °/o za posamezna ekstremna sečišča- za en kamionski tovor pa celo +8 in -16 °/o). Zato naj bi se drobni obli bukov les prodajal po ceni za bruto tono lesa, ki naj bi bila, zaradi različne vlažnosti lesa, pozimi od oktobra do marca za največ 4 °/o nižja, spomladi za 2 o;o, poleti pa za največ 8 OJo višja od letne pop rečne cene. To pomeni , da računamo z naslednjimi po prečni mi volumnimi težami drobnega bukovega lesa po tromesečjih oz. četrtletjih: 1084 kg/ m3 JI 1020 III 957 IV 1084 Napake takega merjenja bi znašale za skupno poprečje ± 3 o;o in za ekstremna seOišča največ +7 in -8 °/o. Da bi pospeševali hitro dobavo svežega drobnega bukovega lesa~ kar je ugodno tudi za nadaljnjo predelavo, bi bile lahko razlike v cenah manjše. Pri izdelavi dolgega oblega bukovega lesa moramo zaradi transporta in na- daljne predelave upoštevati naslednje: če je le mogoče, naj bo les daljši od 3 m, s pravilnim krojenjem je treba izločiti največjo krivost, grče morajo bitli obdelane gladko ob deblu. 13 1 Prostorninski les, ki ga v Sloveniji še vedno zelo veliko izdelujemo, bo moral zamenjati dolg obli les. Dokler se to ne zgodi, je tudi pni prostorninskem lesu možno merjenje po teži, vendar ne tako enostavno kot pri oblem. Ugotovili smo namreč, da se bukov prostorninski les med skladiščenjem 3-4-krat bolj osuši kot drobna oblovina (na 85-64 °/o teže ob sečnji). Kljub temu bi lahko tudi ta les prodajali v prehodnem obdobju po bruto teži tako, da bi cene oblikovali po mesečnih poprečjih teže lesa, ki pa jih je za posamezna področja treba še ugotoviti. To bi bilo še vedno natančnejše od prodaje po prostorninskih metrih. Za slovenske razmere menimo, da za droben les listavcev relativno zamotana metoda prodaje po atro teži ni potrebna Jin ob zadostni točnosti bruto teže ne pride v poštev. Metoda merjenja je torej proučena in dovolj točna, uresničiti moramo le racionalizacijo pridobivanja drobnega lesa z opustitvijo drobljenja v prostorninski les in z izdelavo drobnega oblega dolgega lesa. Rešiti je potrebno manjše pro- bleme pri transportu tega lesa. Tehtnice ob vhodih velikih predelovalcev že stoje ali pa so projektirane. Tudi gozdar~tvo je začelo posamično izdelovati dolg bukov les. Upajmo, da se bo ta prepotrebna racionalizacija res hitro uveljavila. Pni iglavcih se je izdelava dolgega oblega lesa pravzaprav že uveljavila, vendar so problemi prodaje po teži tam bolj zamotani. Ker je merjenje volumna pri drobnem lesu iglavcev zamudno, točneje in laže izvedljivo kot pri listavcih, ostajamo žal še vedno pri takem načinu merjenja, dokler ne bodo problemi prodaje lesa ig! avcev po teži pro učeni tudi v Sloveniji. DER EINFLUSS DES VERLAUFES DER FEUCHTIGKEITSANDERUNG BEIM BUCHENINDUSTRIEHOLZ AUF SEINE GEWICHTSMESSUNG Zusammenfassung Auf J 2 SchHigerungsplatzen in Slowenien wurde die Feuchtigkeit des Buchenindustrie- holzes und dessen Dichte sowie die Dicke und das Gewicht der Rinde im Zeitpunkt der Schlagerung, wahrend der Lagerung im Wald aber die Anclerung der Feuchtigkeit bzw. des Gewichtcs dieses Holz.es in Form von Jangen Sortimenten festgestellt, und zwar wahrend drei SchHigerungsperioden vom Jahre 1972 bis zum Jahre 1975 . Der Autor analysiert die Einwirkungen auf den Verlauf der Gewichtsanderung und die Ursache der Unterschiede zwischen den einzelnen Scblagerungsplatzen. Im Durchschnitt schwankt das Holzgewicht in Laufe cines Jahres zwischen 89 und 104 Ofo des Gewichtes bei der Schlagerung; zu diesem Zeitpunkt betragt das Gewicht des Holzes durchschnittlich 1061 kg/m:1• Der Autor schlagt elen Verkauf eles langen kleindimensionalen Buchenholzes nach Bruttogewicht unter Be- rUcksichtigung verschiedcncr Preisc nach Vierteljahresperioden vor. Literatura l. Backlwus, G.: Die Verrnessung des Buchenindustrieholzes nach dem Bruttogewichts- Verfahren. Holz-Zentralblt. (1970) 126, 127. 2. Dietz, P.: Die Vermessung von Indus1rieholz nach Gewicht Di~ertation, Freiburg Brg (1966). 3. Dictz, P.: Vennessung von Jndnstrieholz nach Gewicht Zwischenbilanz der bisherigen Efrahrungen und Ausblick. Holz-Zeotralblt. (1972) 33. 4. Lipoglavšek, M.: Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži. Strokovna in znanstvena. dela št. 52, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Ljubljana 1976. 5. Milan, ž.: Debljina kore bukve na Južnom Kučaju. šum<~rstvo (1960) 11-l2. 6. Nylinder, P.: Om v~\gning av massavr~d. Skoghogskohm (l972) 28, 29. 7. Sachsse, H.: Hmtwig: Rindenanteil beim Buchenindustrieholz. Holz-Zentralblt. (1972) 95. 8. Todorovski_. S.: Pridones kon poznavanje na učest vo to na kora ta vo bukovoto oblo drvo. šum. pregled (1967) 3---4, Skopje. 14 UDK 634.0.176.1 Populus sp.: 634.0238 Topolovi nasadi - dopolnilna proizvodnja lesa Kritična ocena sedanjega stanja Nekako v letih 1955-1958 srno se v Sloveniji pričeli zanimati za obliko dopol- nilne proizvodnje lesa. Pionirja na tem področju sta bila gozdarski inštitut v Ljub- ljani in GG Brežice. Predmet tega zanimanja pa so bile predvsem topolove plan- taže. Vzporedno, ali kmalu zatem, so poleg nasadov v Vrbini pri Brežicah začeli rasti tudi nasadi v okolici Ljubljane tin na Dravskem polju. Tako obseg teh nasadov kot 20-letno razdobje, ki sedaj mineva, zaslužita, da pregledamo in precenimo storjeno delo. Kot osnova tej oceni je rabil gospodarski načrt za topolove plantaže v Vrbini pri Brežicah, ki ga je izdelal inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Pri sestavi tega načrta je sodelovalo več strokovnjakov, ki so že od samega začetka ali pa kasneje aktivno sodelovali pri plantažiranju topole. Zato je ta načrt dragocen dokument o dosedanjih delih in o izkušnjah, ki tako ne bodo utonile v pozabo; kot načrt za nadaljno gospodarjenje pa vsebuje tudi zamisli o bodočem razvoju dopol- nilne proizvodnje lesa, in to ne samo v obliki topolovih plantaž, temveč tudi v drugih oblikah. Pomembno je tudi stanje te proizvodnje v ostalih delih Jugoslavije in primer- java s stanjem v Italiji. K tej oceni pa je s svoj·imi predlogi in pripombami bistveno prispeval tudi Slo- bodan Rajic, ki že dolga leta sodeluje v programu dopolnilne proizvodnje lesa. Dopolnilna proizvodnja lesa na negozdnih zemljiščih se je razvila v dveh oblikah, in sicer kot topolove plantaže in kot vrstni nasadi topole. Topolove plantaže Za gospodarski načrt topolovih nasadov v Vrbini pri Brežicah je bila narejena popolna pedološka anaEza celotnega kompleksa (600 ha), izmerjena lesna zaloga in prirastek ter izdelana karta nasadov v merilu 1:5000. Izvedba teh del nam je omogočila, da smo se lahko z veliko gotovostjo odločili za nadaljni način tovrstne proizvodnje lesa. Za Vrbino smo ugotovili naslednje: l. Dosedanji način redke sadnje (273 dreves na 1 ha), kjer so hoteli doseči proizvodnjo visokovrednih sortimentov (F in L) ne ustreza v celoti. Deloma bi ustrezala le 1/3 vseh površin, na vseh ostalih pa je prirastek izrazito prenizek, da bi povrnil vložena sredstva. 2. Izbira klonov za naše podnebne pogoje ni bila dovolj preverjena. Italijanslci kloni I-214, I-4i6 in Populus regenerata, ki najbolj pdraščajo, so v naših klimatih občutlj~vi na gljivično bolezen dothichiza populea. Ta bolezen povzroča občasno večjo škodo, kar močno zmanjšuje prirastek nasadov. Poleg tega so še druge bo- lezni, katerih zatiranje povečuje stroške proizvodnje. 15 3. V Vrbini, kot tudi marsikje drugje na slabših tleh (plitva plodna plast tal in nizek nivo talne vode), so nasadi propadli ali pa priraščajo minimalno, ker nismo prilagodili sadnjo rastiščnim pogojem. 4. Operativa je bila bolj ali manj prepuščena sama sebi, naj si išče pota in načine za uspešno plantažiranje. Te ugotovitve, ki se nanašajo na Vrbina, lahko v večji ali manjši meri prene- semo na vse nasade v Jugoslaviji. Posebno akutno je postalo vprašanje, kako na- daljevati plantažiranje po letošnjem velikem pojavu bolezni dothichize populeae, zaradi katere smo v Jugoslaviji posekali na stotine hektarjev mladih nasadov. Ogled plantaž topole v Italiji in obisk njihovega inštituta za topola v Casole Monferato, ki deluje na območju celotne Italije, nas je uveril, da je tak način proizvodnje lesa lahko zelo uspešen, vendar ne na način kot to delamo doma. Pri- merjava rezultatov :in načina dela nam daje misliti, da pri nekaterih ključnih vpra- šanjih v vseh letih plantažiranja kljub vsem mogočim inštitucijam, ki so zrasle na osnovi tega dela, ni bilo storjenega dovolj, da bi začeto delo lahko nadaljevali z istim optimizmom, kot smo začeli. Operativa bi morala čim prej dobiti odgovor na vprašanja, ki so navedena v nadaljevanju. Klon I-214, katerega masovno sadimo že več kot 20 let po vsej Jugoslaviji, daje prav zaradi velike občutljivosti za bolezen dothichizo populeae precej slabše do- nose kot v Italiji, kjer se ta bolezen praktično ne pojavlja. Katere klone naj torej uporabljamo namesto I-214? V kolikor takšni kloni že obstajajo, a še niso registl'irani pri ustrezni ustanovi, kdaj lahko računamo na njihovo uporabo? Kaj je s testiranjem teh klanov glede na podnebne razmere v Sloveniji? Ali so eventualni novi kloni testirani na odpornost proti dothichizi in proti ne- katerim drugim nevarnim boleznim? Odgovori na ta vprašanja so nadvse pomembna za naše nadaljne delo. četudi je izbira ustreznih klanov ključnega pomena za plantažno proizvodnjo topolovine, pa je tudi način sadnje izrednega pomena predvsem na plitvih tleh, na gramozu. Takih tal je v Sloveniji precej. če z globoko sadnjo približamo sadika stalnemu nivoju talne vode, je uspeh sadnje večinoma zagotovljen. Tudi to je problem za katerega bi morale biti operativi na razpolago ustrezne rešitve in to ne samo v obliki ene informacije, ki je izšla v naši strokovni publikaciji. Tudi ustrezna gostota sadnje pri nas ni deležna zadostne pozornosti. Izredno povečanje porabe drobnega lesa govori v prid gosti sadnj·i. Toda katero je opti- malno število na enoto površine, ,kakšna naj bo obhodnja, kateri so za gosto sadnjo najbolj primerni kloni itd? To so vprašanja, na katera moramo odgovore dobiti. Dosedanje raziskave naših sosedov dokazujejo, da daje gosta sadnja topole pri kratki obhodnji precej višje donose po masi kot pri redki sadnji. Meritve, ki smo jih izvršili v Vrbini, so pokazale, da je pri povečanju števila sadik od 273 kom/ha na 550 kom/ha povečana lesna masa v 8. letu starosti za 100 °/o. Ali nam inštitut za topole v Novem Sadu, ki je naša osrednja ustanova na tem področju, lahko odgovori na postavljena vprašanja, ni znano. In kaj je temu vzrok? Preskromno financiranje, neustrezni delovni pogoji, pomanjkanje kadra, neustre- zen program dela? Za zdaj pa je jasno, da dosedanji način dela v znanstvenih ustanovah, kate- remu v veliki meri botruje pomanjkanje denarja, ni več mogoč. Inštitut za topole v 16 Novem Sadu mora biti usposobljen za raziskave vseh problemov, ki so specifični za naše razmere, povezati se mora s sedanjimi inštitucijami in s svojim delovanjem pokriti celoten teritorij države. Le v tem primeru bo plantažna proizvodnja topole dala ustrezne rezultate. Skrb za reaLizacijo tega programa pa morajo prevzeti po- rabniki topolovine, in to s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o trajnem finan- ciranju te dejavnosti. Linijski nasadi Medtem ko so površine topolovih plantaž v Sloveniji razmeroma majhne (po nekaterih ocenah 3000-5000 ha), so možnosti za linijske nasade ali manjše sku- pine drevja precej večje. Pozoren opazovalec pokrajine bi lahko opazil, da so vsepovsod v Sloveniji manjše površine, ki niso izkoriščene v gospodarske namene. To so navadno bre- govi rek, robovi poti , ograje okoli industrijskih ali športnih objektov, posestne meje itd. Velik del teh površin je primeren za sajenje topole. V Sloveniji je okoli 7.700 km rek in potokov in okoli 800 km umetno izkopanih kanalov. Tod naj bi akcija sajenja najprej stekla. Z ustreznim načinom bi zainteresirali lastnike vseh omenje- nih neizkoriščenih zemljišč za omenjeno sadnjo. Ta akcija bi morala zajeti vso Slovenijo. če bi tako uspeli letno posaditi 400.000 sadik topole, bi pri 15-letni obhodnji lahko računali na letni donos okoli 300.000 m3 topolovine . Ta akcija pa naj se ne bi omejila samo na topol. Nešteto je možnosti, kjer bi lahko namesto grmovja raslo drevje mehkih listavcev, ki jih je med drugim mo- goče gojiti tudi iz pan ja. Lep primer za to so jelševi panjevci na barju, ki jih kmetje sekajo v kratki obhodnji 8-10 let. Izkoriščanje vseh teb možnosti hi močno dvignilo proizvodnjo tako iskanega drobnega lesa. V takem področju bi bilo potrebno le nenehno obveščanje lastni.kov zemljišč o možnosti dodatnega dohodka na sedaj neproduktivnih površinah . Proizvodnja in distribucija sadik ter strokovni nadzor nad sadnjo bi lahko prevzelo gozdno gospo- darstvo . Sadike v te namene bi morali dobiti porabniki brezplačno. Proizvodnjo sadik 1n druge stroške, ki bi jih s tem imelo gozdno gospodarstvo, bi morali kriti iz združenih sredstev lesne in papirne industrije. Ker bi stroški sadnje in nege od- padli, bi bila tovrstna proizvodnja izredno cenena, mnogo cenejša od topolovih plantaž. S tem, da bi zainteresirani dobili sadike zastonj, pa bi jih bilo mogoče za- vezati, da drevje negujejo in ga po koncu obhodnje prodajo prek gozdnih gospo- darstev lesni in papirni industriji . Ta način proizvodnje drobnega lesa je zanimiv in vreden pozornosti iz dveh razlogov - zaradi cenenosti proizvodnje in zaradi intenzivnega izkoriščanja do sedaj neizkoriščenih rastišč. Slovenci bi s svojo pedjo zemlje morali še posebej paziti, da nam še naprej ne ostaja neizkoriščena. V omenjenem gospodarskem načrtu je ta način proizvodnje bolj podrobno opi- san. Tovarna celuloze in papirja »Džuro Salaj « Krško pa je že z GG Brežice skle- nila pogodbo o financiranju te akcije. Seveda bo uspešna le v primeru, če bo zajela vso Slovenijo in vsa razpoložljiva rastišča . Dosedanji uspehi na tem področju so zelo ohrabrujoči. Vrstni nasadi ob Savi in druge manjše površine, kjer je bila pred leti posajena topola, že dajejo prve dono&e. 17 l . Zaključek Vse večja poraba drobnega lesa v industrijah ivernih plošč in kemične pre- delave lesa silijo prizadete k uporabljanju vseh možnosti, ki se ponujajo z ustrez- nimi rastišči. Oblika te dopolnilne proizvodnje so plantažna proizvodnja topole, linijski in drugi manjši nasadi topole in ostalih hitreje rastočih mehkih listavcev. Ker primanjkuje predvsem drobni les! moramo izkoriščati tehnologijo gostejše sadnje in krajših obhodenj. Akcijo takšne proizvodnje naj bi vodilo gozdarstvo. Gozdarstvo kot panoga bi poleg čiste tehnologije proizvodnje po svoji usmerjenosti moraJo upoštevati tudi .krajinski aspekt. Obravnavana dopolnilna proizvodnja lesa bi se razvijala na negozdnih zem- ljiščih s povsem določenim namenom alimentacije lesne industrije in kemične pre- delave ]esa. Zato je pričakovati pobude vseh zainteresiranih, da izkoristimo mož- nosti, ki se nam ponujajo v opisanih načinih dopolnilne proizvodnJe lesa. Marjan Hladnik, dipl. inž. gozd. UDK 634.0 .233:634.0.232.33(497.12. Kras) Uspešno pogozdovanje krasa s setvijo semena Posvetovanje v Scž:lni Problem pogozdovanja krasa so obravnavah v letu 1976 na dveh pomembnih srečanjih gozdarskih strokovnjakov, in sicer meseca marca v Zadru in novembra meseca na Slovenskem krasu. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Hrvatske je v sodelovanju in ob podpori gozdarske fakultete v Zagrebu, samoupravne interesne ~skupnosti za znanstveno deJo SR Hrvatske in gozdarskega inštituta v Jas tre- barskem organizirala tridnevno posvetovanje o »vlogi gozda in gozdne vegetacije v varstvu človekovega okolja na jadranskem območju«. Izredno dinamična go- spodarska in turistična gibanja ob našem Jadranu silijo k pospešenemu reševanju problemov pogozdovanja dalmatinsko-primorskega območja odnosno vsega obalnega pasu) zato je bil problem pogozdovanja krasa glavna tema referatov in razprav. V smiselni povezavi z zadarskim posvetovanjem je bilo organizirano srečanje kraških gozdarjev iz vsega jadranskega območja na področju zavoda za po- gozdovanje in melioracijo krasa v Sežani, ki je bilo namenjeno predvsem presoji novejširn tehrukam pogozdovanja, z ogledom kraških borovih kultur osnovanih s setvijo semena črnega bora. Ta cenena metoda pogozdovanja krasa, preizkušena v dveh desetletjih na krasu Slovenskega primorja, doslej še ni prodrla v prakso gozdarjev na krasu Hrvatske in Bosne in Hercegovine. študijski ogledi, referati in razprave neposredno na objektih so napravili na vse udeležence ekskurzije .izredno impresiven vtis in obetajo pomembno prekretnico gozdarske miselnosti na Krasu. 18 Strokovnega posvetovanja se je udeležilo 40 gozdarskih strokovnjakov iz sledečih delovnih organizacij in inštitucij: Republiški sekretariat za poljoprivredu i šumarstvo Sarajevo, ~ipad Sarajevo, Komisija za pošumljavanje krša Mostar, ~umarija Trebinje, ~umarija Bileča, Sumsko gospodarstvo Benkovac, ~umarija Biograd na moru, šumsko gospodarstvo Buzet, šumarska inšpekcija Rijeka, šumsko gospodarstvo ZavidoviCi, šumsko gospodarstvo Senj, šumarija Novi, šumanija Krasno, šumarija Crikvenica) Savez gorana BiH Sarajevo, šumsko go- spodarstvo Delnice, ~umarija Rijeka, Rasadnik Kuželj, šumarija Klana, zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana, Semesadike Mengeš in poslovno zdru- ženje gozdnogospodarsk~h organizacij Ljubljana. Za demonstracijo na terenu so bile izbrane 3 kulture črnega bora raznih starosti: prva 2 leti, druga 10-12 let, in tretja 12-20 let. Splošni podatki iz- branih objektov so naslednji: OBJEKT SLAVNIK DEBELI PODGORJE-HRIB čRNOTičE l. Gozdni revir Kozina Koper Koper 2. Katastr. občina Prešni ca črnotiče črnotiče 3. Lastništvo zasebno družbeno družbeno 4. Drevesna vrsta črni bor črni bor črni bor 5. Nastanek setev setev setev 6. Starost let 12-20 11-12 2' 7. Geološka podl. apnenec apnenec apnenec 8. Talni tip rendzina rendzina rendzina 9. Vegetacijski tip travišče travišče travišče 10. Ekspozicija severovzhod sever ravno 11. Nadmorska višina m 750-850 470 440 J 2. Srednja letna temperatura 10° 11 o 110 13. Srednje letne padavine 1400 mm 1200 mm 1200 mm 14. Padavine v dobi vegetacije 700mm 600 mm 600mm 15 . Vegetacijska doba, dni 176 190 190 16. L:as setve februar-marec marec marec 1975 17. Količina semena kg/ha 6-8 8 8 18. Potrebni gojitveni ukrepi rahljanje rahljanje obžetev, čiščenje Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana (inž. čehovin in tehnik Zega) je pripravil posebno strokovno gradivo z grafikoni in tabelarnimi podatki Udeleženci ekskurzije so od PZGO prejeli knjižico Gozd na krasu Slovenskega primorja, ki obravnava zgodovino gozda v Slovenskem primorju, razvoj metod in tehnike pogozdovanja krasa, gozdnornelioracijski projekt za kras Slovenskega primorja (Ljubljana 1963, TMS). Iz gradiva in razprav na terenu velja, zlasti glede pogozdovanja s setvijo semena, povzeti za prakso pomembne ugotovitve. Pogozdovanje krasa, ki ima že stoletno tradicijo so izvajali v prvem obdobju le s saditvijo sadik črnega bora. Z doraščanjem in dozorevanjem prViih generacij sestojev črnega bora so se istočasno spreminjale na Krasu tudi socialne in eko- nomske razmere (zlasti po letu 1945). Spreminjale pa so se tudi ekološke razmere. v samih borovih sestojih in njihovi bližini (opuščanje paše ·in košnje). V to dobo spada tudi že prvo, komaj opazno naravno pomlajevanje črnega bora v teh sestojih, ter na njihovih robovih. Vendar pa ta pojav, ,ki se je mestoma začel že pred letom 1940, intenzivneje pa po letu 1945, širši gozdarski javnosti 19 Debeli hrib pri črnotičih na Krasu. Dobro uspela setev črnega bora. V 11 let stari gošči je bilo leta 1973 opravljeno prvo rahljanje. Odstranjeno je bilo 2Jo osebkov, ostalo jih je še 10.000 po hu. -Foto Silvester čehovin ni znan. V prvem obdobju po osvoboditvi so še naprej intenzivno pogozdovali le s sadikami. Ne smemo pa prezreti okoliščin, ki so tak način pogojevale. Po- gozdovaloe akcije so po letu 1945 zaposlovale veliko Kraševcev, s tem smo reševali tudi problem nezaposlenosti. Pogozdovanje je torej sočasno reševalo problem ozelenitve krasa in izboljševalo socialno in ekonomsko stanje prebivalstva na krasu. Vzporedno s pogozdovanjem s sadikami je bilo vedno več naravne nase- menitve okolice starih borovih sestojev. Na ta način je z naravno nasemenitvijo nastalo do leta 1970 okoli 970 ha nov.ih sestojev črnega bora. Uspele naravne nasemenitve v okolici zrelih b01·ovih sestojev so pritegnile pozornost gozdarskega terenskega osebja. Leta 1952 je pokojni logar Karlo Andrejašič iz Podgorja na lastno pobudo posejal v kraju Kojnik pod Slavnikom 3,6 ha kraških goličav (opuščeni pašnik) s semenom črnega bora. Porabil je 4 kg semena na 1 ha. V obdobju od 1952-1954 so na območju Slavnika in Kojnika posejali na- daljnjih 31 ha goličav. Analiza teh sestojev, opravljena v letu 1956, je pokazala, da je setev »iz roke« s semenom črnega bora uspešna pod pogoji: če se seje pravočasno (od decembra do konca februarja), če ni poletje presuho, če zemljišče ni preveč zatravljeno, najbolj primerne so severne in severovzhodne ekspozicije. Uspehi Andrejašičevih setev so pritegnili pozornost tudi drugih gozdarjev, ki so nadaljevali z novo tehniko pogozdovanja. S to tehniko so pospešeno po- gozdovah opuščene kraške pašnike največ na območju revirja Kozina in Divača. 20 S setvijo se niso omejevali le na severne, oziroma severozahodne ekspozicije, sejali so tudi na južnih legah in tudi na teh dosegli zadovoljive uspehe. S setvijo »iz roke« je bilo pogozdeno: do leta 1963 od 1964-1970 od 1971-1975 Skupaj 234 ha 1.3J7ha 959 ha 2.519 ha Odtlej seJeJo črni bor vse pogosteje. Praksa kaže, da je potrebno seme pred setvijo minizirati, da se zaščiti pred mišmi in pticami. čas setve je tedaj, ko narava sama seje, kadar se začnejo odpirati storži, to je na krasu od decembra do konca februarja. čas setve je odločilnega pomena za uspeh. Zgodaj posejano seme, spomladanski dež zbije skozi travo v tla, da lahko vzklije in se zakorenini. Površ~ne, ki so obraščene z močno travo, je dobro pred setvijo pobranati, oziroma tla ral1iiti. V primerjavi z dragim pogozdovanjem s sadikami, zahteva setev veliko manjše stroške in se hitro opravi tudi na večjih površinah. Določeno tveganje setve pa je v tem, da je uspeh odvisen od vremenskih razmer (suša); zaradi tega je zelo važno, da se izberejo samo primerne lege in da se setev opravi ob pra- vem času. Po podatkih zavoda v Sežani znašajo stroški pogozdovanja s setvijo črnega bora poprečno 1950 din/ha, pogozdovanje s sadikami pa 19.000 din/ha, to je odnos 1 : 10, .kar pomeni racionalizacijo dela ter možnost hitrejše ozelenitve kraških predelov. Za nabiranje storžev in pridobitev potrebnih količin semena je na krasu izločeno in vpisano v register 35 semenskih sestojev črnega bora in tudi drugih drevesnih vrst. Zavod v Sežani nabira storže v lastni režiji in z dodelavo v semenarni Mengeš pridobi na leto od 2000 do 6000 kg semena črnega bora, 200 do 800 kg rdečega bora, 150-500 kg zelenega bora in raznih okrasnih vrst od 15-45 kg. Zavod Sežana je porabil za setve naslednje količine semena črnega bora: v letih 1963-1970 v letih 1971-1975 Skupaj Na leto povprečno 1.100 kg/ ha 8.271 kg 4.840 kg 13.111 kg Udeleženci srečanja na slovenskem krasu so se razšli v prepričanju, da bi se na ustreznih terenih, ob upoštevanju dosedanjih izkušenj in spoznanj , dalo velik del krasa na jadranskem območju pogozditi tudi s setvijo. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. 21 UDK 634.0.583 Nova temeljna gozdarska karta Več kot polovica naše republike je pokrita z gozdom. Ta zelena odeja je naš okras, naše varstvo in naša gospodarska moč. Varuje nam vodo, čisti in obnavlja nam zrak, ureja podnebje, daje zavetje mnogim živalim, od njega je odvisen tudi človek sam, še posebej v gospodarskem smislu. Gospodarsko udejstvovanje člo­ veka prihaja najbolj do izraza pri izkoriščanju gozda. To mora bjti načrtno, dru- gače bi ravno človek s svojimi posegi, če bi ti bili nenačrtni in brezobzirni, priza- dejal gozdu nepopravljiva škodo. Stoletni dediščini, bogatemu gozdu, lahko človek kaj hitro poruši ravnotežje, ki ga je ustvarila narava sama. Premočni posegi vanj, koncentracija industrije, gradnja prevelikih naselij in energetskih naprav ali pa tudi odsotnost človekovega vpliva, so zanj lahko usodni, čeprav so ravno v Sloveniji rclicfne in klimatske raz- mere gozdu izredno naklonjene. Površina gozda se je v Sloveniji v zadnjem stoletju presenetljivo povečala. Sta- tistika kaže, da se je povečala približno za tretjino. Seveda povečanje ni povsod enako. Brez človekovega posega bi gozdovi gotovo prehitro prerasli površine osta- lih kmetijskih kultur, zato moramo ukrepati načrtno in gospodarno. Da bi bil gozd vsem nalogam kos, ga je torej potrebno varovati in pravilno iz- koriščati. To je mogoče doseči le z gospodarnim oblikovanjem v mejah naravnosti. Pod gospodaroim bomo razumeli načine za pridobivanje sredstev iz gozda, v me- jah naravnosti pa obvarovanje naravno oblikovanega gozda. Takšen gozd pa lahko ustvarjata in negujeta le naravi privržen biotehnik in gozdu zvesti gozdarski stro- kovnjak. Gozdarstvo je istočasno gospodarstvo in varstvo gozdne narave. Razum- ljivo je, da se bosta biotehnik in gozdar posluževala vseh sredstev, ki jima jih nudita moderna znanost in tehnologija. Eden takih pripomočkov je prav gotovo tudi sodobna -karta, saj medsebojni prostorski odnosi posameznih elementov niso nikjer tako nedvoumno in natančno prikazani kot na karti. Lahko trdimo, da je karta posebna oblika predstavljanja objektivne stvarnosti na posameznih delih ze- meljske površine. Gozdno gospodarstvo Postojna je ena od organizacij združenega dela, ki je v polni meri spoznala neprecenljivo vrednost sodobnega kartnega gradiva, in sicer kot nenadomestljivega pripomočka pr'i gospodarjenju in oblikovanju gozda. Glede na dejstvo, da pokrivajo gozdovi že prek 70 °/o območja postojnskega gozdnega gospodarstva in da se gozdne površine nenehno povečujejo, je razumljiv interes gozdarjev po smotrnem urejanju in planiranju. Z izdelavo razvojnega programa gozdnogospodars-kega območja in z jzdelavo gozdnogospodarskih načrtov posameznih enot, se GG Postojna vključuje kot ak- tivni kreator v urejanje in obvladovanje prostora. V ta razvojni program je vključena tudi načrtna ~izdelava gozdarskih kart za površine celotnega gozdnega gospodarstva. V okviru tega programa naj bi karte rabile za naslednje potrebe: pri ureditvenem načrtovanju in urejanju gozdnih površin, pri izdelavah podrobnih načrtov za izkoriščanje in gojenje gozda, pri projektiranju gozdnih komunikacij, pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, 22 pri uvajanju avtomatske obdelave prostorskih podatkov, za najrazličnejše potrebe pri vrednotenju prostora. Priprava originalov za karte naj bi bila taka, da bi jih lahko uporabili za vsa- kršne potrebe in da bi ustrezala pogojem enostavnega in hitrega vzdrževanja ter nudila možnosti za razne vrste reprodukcij. Narekovane potrebe in pogoji so v tesnem sodelovanju gozdnega gospodarstva Postojna in geodetskega zavoda SRS izoblikovale karto v ustreznem merilu, s pri- merno vsebino in sodobno tehnološko zasnovo. Izbrano je merilo 1:5000, ker je v tem merilu izdelan tudi temeljni topografski načrt (prej osnovna državna karta). V praksi se je namreč izkazalo, da je to merilo izredno primerno za ureditvena načrtovanja, kakor tudi za projektiranja gozdnih komunikacij. Fotografske povečave iz tega merila v merilo 1:2500 pa nudijo zelo primerno gradivo za izdelavo svetlobnih kopij, ki bi rabile gozdarstvu za sestavo dnevnih operativnih nalog. Vsebino karte predstavljajo znani elementi temeljnega topografskega načrta: - matematična osnova, izražena v koordinatni mreži in mreži stabiliziranih geodetskih točk ter reperjev nivelmana, situacijski prikaz pozidanosti, komunikacij in komunalnih naprav, prikaz kultur, prikaz reliefa z nadmorskimi višinami in imenoslovje. Dopolnilna vsebina na karti pa je: - prikaz lastninskega stanja; to je, parcel in parcel nih števil k po stanju na katastrskih načrtih, - prikaz gozdnogospodarske razdelitve z ustreznimi oznakami, - obarvane gozdne površine in - pregled komunikacij za kamionski promet. Dopolnjeno je tudi imenoslovje z značilnimi ledinskimi in drugimi imeni, ki so pri gozdarjih v rabi in rabijo za dopolnilno orientacijo. Potrebo po parceli na .karti je gozdarjem narekovale dejstvo, da gospodarijo tudi z gozdovi v zasebni posesti . Ker pa so prikazane parcele tudi zunaj območij gozda, bodo koristne še drugim službam v občinski upravi pri uvajanju grafičnih prikazov v bodočem prostorskem informacijskem sistemu. Ob pripravi gradiva in virov za sestavo dopolnilnih podatkov pri temeljni to- pografski karti je uporabljeno naslednje gradivo: - katastrski načrti v merilu 1:2880 in 1:5760, - karte z gozdarsko tematiko v merilih 1:2880, 1:5000 in .1:5760. Ker površina celotnega gozdnega gospodarstva v Postojni še ni prekrita s te- meljnimi topografskimi načrti 1:5000 je pri geodetski upravi SRS s sofinancira- njem izdelave zagotovljen reden dotok potrebnih osnov do leta J 980, ·ko bi bil v celoti uresničen zamišljeni program. Razumljivo je, da ho tudi izvedba programa terjala finančna sredstva. Upravi- čenost take naložbe spoznamo, če poznamo dolgoročno namembnost takega dela. Ta se odraža v naslednjih obveznostih: l. Po zakonu o gozdovih morajo gozdnogospodarske organizacije izdelati na vs<;kih 10 let za vsako gospodarsko enoto gozdnogospodarski načrt. V tem načrtu morajo označiti tudi vse spremembe o vrsti rabe zemljišč. To delo zahteva po 23 sedanjem načinu ugotavljanja kultur dosti napornega terenskega in pisarniškega dela, saj obsega delo rekognosciranje terena, obarvanje gozdnih površin, izdelavo terenskih skic, geodetske izmeritve sprememb in pisarniško obdelavo izmeritev. Ko bo izdelana gozdarska karta, se bo ves postopek ugotavljanja sprememb o vrsti rabe zemljišč bistveno spremenil in skrajšal. Z uzakonjenim cikličnim aero- snemanjem celotne Slovenije na vsakih 5 let bo dobila tudi gozdarska organizacija svoj komplet aeroposnetkov, s pomočjo katerih bo možno ugotavljanje omenjenih sprememb in jih vnašati v gozdarsko karto. Ker bodo v karti tudi parcele, bo na- daljna naloga le še izračun površin po parcelah. Način določanja meje med gozd- nim in kmetijskim zemljiščem ima po fotogrametrični metodi velike prednosti pred klasičnim načinom. Navadno je mnogo lažje določiti mejo med gozdno in ne- gozdno kulturo na aeroposnetku, kakor pa z ogledom na terenu samem. To velja predvsem pri zaraščanju opuščenih površin. Delo se lahko opravi z manj ljudi, pri- hrani pa se na času in denarju. Dosežena stopnja natančnosti je za potrebe gozdar- stva povsem zadovoljiva. Ob vsakem času pa je možna kontrola ugotovljenih spre- memb, saj so aeroposnetki vedno pri roki. Ciklična aerosnemanje bo nudilo in omogočalo povezano zasledovanje sprememb v prostoru. 2. Sestavljalci gozdnogospodarskih načrtov morajo za ureditveno načrtovanje enote, kot so parcela, odsek in oddelek, poznati določene podatke. Na primer, za opis sestojev je treba poznati nadmorsko višino, nagib zemljišča, lego zemljišča glede na geografski sever in obliko. Vse te podatke je možno enostavno in hitro odčitati iz nove gozdarske karte. Ko bo z nadaljnjo kartografsko obdelavo pozneje urejen sistem oleat še za vrsto drugih podatkov, bodo možne tudi vse analize raz- ličnih naravnih pojavov. 3. Za podrobno načrtovanje pri izkoriščanju in gojenju gozdov so potrebni načrti v merilu 1:2500. Sedaj se ti načrti pripravljajo tako, da se katastrski načrti v merilu 1:2880 povečajo v merilo 1:2500, reliefna predstava pa se dobi s poveča­ njem topografske karte v merilu 1:25000 v 1:2500. če ostajajo že temeljni to- pografski načrti v 1:5000, se relief povečuje iz tega gradiva. Vsekakor je očiten dolgotrajen in zelo nenatančen postopek. Ko bo izdelana nova gozdarska karta v merilu 1:5000, bo ta kompletno tudi takoj povečana v merilo 1:2500 na obstoj no transparentno folijo. Omogočeno bo poljubno svetlobno kopiranje v vsakem trenutku. Prihranki na času in povečana kvaliteta .so razvidni. 4. Pri projektiranju gozdnih komunikacij je karta s topografsko, katastrsko in gozdarsko vsebino neprecenljive vrednosti, sa_j nudi projektantu podatke o oblikah zemljišča, o zaraščenosti in o parcelaciji. Ker je prikazana tudi gozdarska tematika, je omogočeno hitro zbiranje podatkov o lesnih zalogah, ki gravitirajo na projekti- rano gozdno cesto ali traktorsko vlako. 5. Nova gozdarska karta v merilu 1:5000 bo rabila tudi kot osnovno karto- grafsko gradivo pri izdelavi tematskih kart vse do merila 1:50000. Nekatere od teh so: - pregledna karta območja, - karte najrazličnejših kategorizacij gozdov v proizvodnem in infrastruktur- nem pogledu, fitocenološka karta, geološka karta, karta sečenj, 24 Lesna njiva - topolov nasad · !<1:~ \ 1 o f ,' ~.~. / ~~-,..:;' ·--.. "\ u; ...... '. ' -, . ./~- "' <.?-.-/~ ·'"'-...-. o -; /~ .. ·~"·,r . .. ,.", 1 1 1 ~.,~,? e . 5\ v ---~ J C,/ttd.~nzt1e-. ·. . L: l\:~ \'S-l. .O :-----~ Zgoraj: Stara topografska karta Levo: Sodoben način izdelm·e topografske karte -----.,...... - ·-~-~ - -~J :_ !3 . jakac Partizan Pekarek (še neobjavljena gr.7fik.a) karta gozdnatosti, karta površinskega prirastka gozda, karta naseljenosti območja, - karta turistične opremljenosti gozdov, karta požarno ogroženih gozdov, karta daljnovodov, karta gozdnih komunikacij, karta lovskih družin itd. Poudariti moramo, da se v gozdarstvu zavedajo, da le vrsta različnih tematskih kart prikazuje prostor v celoti. S primerjavami in analizami je mogoče priti do pravilnih zaključkov. 6. Pri elementarnih nesrečah, kot so npr. žledolomi ali vetrolomi, bo možno v najkrajšem času določiti natančno lokacijo prizadetega območja. Z uporabo aero- posnetkov pa se da opredeliti še druge podatke, ki so važni pri izdelaVli načrta in programa za odpravo posledic. Geodetski zavod SRS lahko opravi aerosnemanje po naročilu, in to ob vsakem času in hitro. Strokovni kader pri GG Postojna pa je sposoben vse podatke pravilno ovrednotiti in jih vnesti v gozdarsko karto. Pri praktični izpeljavi takega zahtevnega projekta ne manjka težav in prob- lemov. Največja težava je vključitev parcel iz katastrskih načrtov stare izmere v situacijsko predstavo temeljnega topografskega načrta. Ker do danes ni bila izve- dena še nobena uporabna analitična transformacija iz starega koordinatnega si- stema v novi Gauss-Kri.igerjev koordinatni sistem, je prenos podatkov opravljen grafično. Po takem načinu skušamo za sedaj povezati te načrte v enotno karto- grafsko gradivo. Potrebe po takem gradivu bodo vedno večje, stari katastrski načrti pa bodo še dolgo edina prostorska informacija te vrste. Slej ko prej bo treba najti še druge rešitve, hitre in enostavne in za praktično delo primerne. Za sedaj poteka grafično vključevanje tako, da najprej pomanjšamo originalne katastrske načrte v merilo 1:5000. čim bolj natančna je taka pomanjšava, tem lažje je delo pri vklju- čevanju katastrske vsebine v topografsko. Da bi ves proces potekal kar se da zanesljivo, so na terenu, predvidenim za izdelavo kart, že pred aerosnemanjem signalizirane točke zanesljivo določljivih mejnikov. Taka signalizacija se na aeroposnetkih normalno dobro vidi. Pri karti- ranju vsebine za temeljni topografski načrt se s pikirji označijo tudi te točke na novem originalu. Tvlreža takih točk je nujna predvsem za večje gozdne predele, kjer je na podlogah malo ali pa nič konturnih linij in objektov za naslonitev vklju- čitve. Po drugi strani moramo upoštevati tudi možnosti, da interpretirana topo- grafska vsebina tudi na novih načrtih v gozdovih ni vedno popolnoma zanesljiva. Podana je fotogramctrično, od tod pa izvirajo tudi težave, kajti nemogoče je vse gozdne površine pri sestavljanju vsebine za karto preveriti s klasičnimi merskimi metodami. Ta ugotovitev velja seveda le za močno zaraščene iglaste gozdove, v listnatih gozdovih so netočnosti manjše ali pa jih skoraj ni, če je snemanje izvršena v času, ko drevje še ne ozeleni. · Nadaljne delo je parcialno vključevanje na omenjene točke in med identične linije ter hkrati prevzemanje vsebine katastrskega načrta. Tako nastaja s postop- nim premikanjem in naravnavanjem nov original s posestnimi mejami, grafično transformiran in zlit z drugimi topografskimi podatki v enotno kartografsko gra- divo. Razumljivo je, da tako delo ne poteka gladko in brez težav. Največ jih izvira 25 iz neažurnosti starih načrtov. Prihaja do dvomov, ali gre za napako v meritvi ali pa spremenjeno stanje ni evidentirana. Pogoste so grobe napake na mejah katastrskih občin. Najdejo se sicer primeri pravilno interpretiranega stanja, vendar nepravilno postavljenega v prostoru in podobno. Taka nesoglasja odpravljata naročnik in iz- vajalec sporazumno, v kolikor jih je sploh mogoče odpraviti. Sicer pa se je treba zadovoljiti s takimi rešitvami kakršne pač so. Kot posebnost v prikazovanju stanja posesti velja omeniti pristop pri prikazo- vanju komunikacij. Ce je pot v katastrskem načrtu prikazana kot parcela s svojo številko in če se pri vključevanju identično pokriva z izrisanim na temeljnem topo- grafskem načrtu, potem je v novem originalu izrisana kot parcela. če pa poti v katastrskem načrtu ni, na temeljnem topografskem načrtu pa je kartirana, pomeni, da je komunikacija nova, kot parcela pa ni še urejena. Ta način omogoča lep pre- gled o potrebnih ekspropriacijskih izvedbah. Da pa bi izključili zamenjavo teh komunikacij s tistimi, ki so sposobne za kamionski promet in kolovozi (v katastr- skem načrtu se kažejo skoraj enako), so na posebnem originalu narejene maske za kamionske ceste. Na karto so natisnjene v rumeni barvi. Ko so na novem originalu posestnega stanja vpisane še parcelne številke, ga skupaj z originalom temeljnega topografskega načrta kopiramo na eno od dimen- zijsko obstojnih folij. Taka kopija rabi kot podloga za sestavo naslednjega origi- nala -gozdarske teritorialne razdelitve. Original gozdarske teritorialne razdelitve z vsemi drugimi podatki in oznakami je prvi v vrsti tematskih prikazov. Na tem originalu so s posebnimi in dogovorje- nimi znaki prikazane naslednje meje: (Glej barvno prilogo!) meja gozdnogospodarskega območja, meja gozdnogospodarske enote, meja gozdnega odddka, meja gozdnega odseka, meja razvojnih stadijev gozdov. Ti podatki so sestavljeni s pomočjo gradiva, ki ga gozdarji vzpostavljajo in vzdržujejo na najrazličnejših kartah in načrtih raznih meril. Sestavni del podatkov o mejah so tudi ustrezne oznake in številke. Ko je original sestavljen in risarsko obdelan, je običajno napravljena navadna svetlobna kopija, na kateri gozdarski strokovnjak pregleda in potrdi pravilnost vnesenih podatkov. Po odpravi pomanj- kljivosti in napak je tudi ta original urejen in pripravljen. V gradivu za sestavo gozdarske vsebine so se podatki, ki po svojem pomenu spadajo med podatke s.ituacije na temeljnem topografskem načrtu. To so orienta- cijske stabilizirane točke, točke raznih poligonov, vlake, steze in kolovozi, ki ob kartiranju iz različnih razlogov niso bili označeni, ter dodatno ·imenoslovje, ki je pri gozdarj-ih v rabi. Tudi meje katastrskih občin so v teh originalih do podrobnosti popravljene in narisane z nekoliko močnejšim znakom. Sicer pa je vsebina stare situacije običajno še dopolnjena - reambulirana - če so ob priliki predelave na voljo najnovejši podatki aerosnemanja. Z vsemi naštetimi je izpopolnjena situacij- ska predstava temeljnega topografskega načrta. Na originalu reliefa navadno ni sprememb in se v nadaljnjem postopku upo- rablja tak, kakršen je bil izdelan za temeljni topografski načrt. Enako je z origina- lom za hidrografijo. 26 Na novo pa je izdelan še original mask za gozdne površine. Vse površine, po- krite z gozdom, so na novi karti tiskane kot zelene ploskve. Da bi ta tisk omogo- čili, je posebej jzdelan original teh ploskev. Celoten komplet založniških originalov je torej sestavljen iz: l. situacije temeljnega topografskega načrta, 2. reliefa temeljnega topografskega načrta, 3. hidrografije temeljnega topografskega načrta, 4. parcelnih mej s številkami, 5. gozdarske teritorialne razdelitve, 6. mask za kamionske ceste, 7. mask za površine gozdov. Vsi originali so pdpravljeni na pokalonskih plastičnih folijah. Možno j-ih je združevati v poljubnih kombinacijah, jih kopirati posamično ali združeno v celoti ali po posameznih delih . V prvi vrsti so ti originali namenjeni za barvni tisk karte. Po različnih variantah barvnih kombinacij na poskusnem odtisu prvega tako izdelanega lista so se goz- darji odločili za barve, kakršne so na priloženem primeru. (Glej karto na barvni prilogi). Za dnevno operativno delo v gozdovih so gozdarji sprejelj karto ali bolje načrt , izveden s fotografskim postopkom iz tega merila v merilo 1:2500. List karte je razdeljen na 4 dele, oprem.ljen z oznakami in nomenklaturo na f-ilmu. Ploskev gozdnih površin in pobarvanih kamionskih poti na teh izvedenkah ni. Temeljni topografski načrt z dodanimi parcelnimi mejami pa svoje vloge ne bo zaključil le kot osnova za izdelavo gozdarske ·karte. Prepričani smo, da je tako kartografsko gradivo temeljna osnova za celo vrsto prostorskih grafičnih evidenc, kot so: evidence o komunalni opremljenosti zemljišč, o zavarovalnih območjih , o geoloških strukturah, o planskih regionalnih in urbunističnih elementih, o pravnih opredelitvah zemljišč, o začasni in stalni omejitvi uporabe in razpolaganju z zemljišči, o ovrednotenju zemljišč, o davčnih skupinah in še drugih. Vsaka posamezna evidenca, ali pa tudi po več skupaj, je lahko predstavljena na svojem originalu. Sčasoma bi za vsak list karte nastal evidenčni elaborat v obliki atlasa. S primernimi tehnološkimi postopki bi ga uredili tako, da bi v vsakem tre- nutku nudil možnost hitrih informacij o kompleksnosti prostorskih vprašanj. Očitno je torej , da je tako zasnovan koncept že presegel meje samo _sozdarske namembnosti in kot tak posega na širše področje . NE MISLITE VEČ NA 19. MAREC, TEMVEČ NA 26. MAREC! Milan Juvančič dipl. inž. geod. in Vili Kos To bo veliki dan slovenskih gozdarjev! Pobrskajte po februarski številki, ki vas bo presenetila! 27 Gozdar Miroslav Pekarek - Bradač, najstarejši slovenski partizan Ob 35-letnici vstaje slovenskega naroda proti okupatorjem sem se napotil na obisk k tovarišu Bradaču, partizanskemu polkovniku v pokoju, nekdanjemu po- klicnemu vojaku in gozdarju Miroslavu Pekareku. živi v Ljubljani; ob skrbni negi svoje žene, upokojene učiteljice, Verene, rojene Vodušek, je letos po štirih vojnah, ki se jih je aktivno udeležil, srečno doživel 94 let. V prijetnem razgovoru v troje smo se dotaknili vseh pomembnih doživljajev v njegovem življenju, od mladih let do letošnje proslave zmage, in nekaj od tega sem pripravil za objavo v našem Go- zdarskem vestniku. Pekarek je doma z Dolenjskega, kjer se je rodil 16. 6. 1883 v Pogancah pri Novem mestu. Njegov oče, bivši avstrijski oficir iz stare vojaške družine, je takrat služboval kot sekvester dunajske banke na zadolženih Langerjevih poscstvih. Bil je češkega rodu, prav tako tudi mati, ki se je pisala Rosipal. Osnovno šolo je Miro obiskoval v Sentjerneju na Dolenjskem, kjer se je v stiku s sošolci naučil sloven- ščine. Po osnovni šoli so ga starši poslali na avstrijsko vojaško realko v Strass, ki jo je tudi uspešno končal. Na prelomu stoletja je v Južni Afriki izbruhnila vojna med Buri (Nizozemci) in Angleži za tamkajšnje bogate pokrajine. Njegov oče je dobil od nekega svojega francoskega prijatelja, markiza Vilbauda MareiHea, vabilo, da bi se šla skupaj bo- jevat v Južno Afriko na strani Burov. Oče pa je bil zbolel in je poslal tjakaj svojega sedemnajstletnega sina Miroslava, ki se je priključil manjši skupini prosto- voljcev iz Avstro-Ogrske. Po tridesetih dneh dolgočasne, zelo naporne 1n tvegane plovbe so avgusta 1. 1901 stopili na burska tla. Vojna pa se je že bližala koncu; Buri so se umikali številnejši in bolje organizirani angleški vojski. Začelo se je gverilsko vojskovanje v džunglah in Miro je dobil prve skušnje iz partizanskega vojskovanja že v Južni Afriki. Po sedmih mesecih napornih, a brezizglednih bojev se je odločil, da se vrne domov. Medtem si je prislužil medaljo »Signum laudis« za zasluge v tej vojni. Kmalu po vrnitvi se je vpisal na vojaško ak8demijo v Wiener Neustadtu in vojaški ~tuclij tudi dokončal. Ze kot konjeniški oficir (ulanec) je dobil daljši dopust in obiskoval gozdarsko akademijo v Reichstadtu; tako je dosegel tudi svojo go- zdarsko izobrazbo. Po nekaj letih mirnega življenja je Pekareka spet zatekla vojna, in sicer 1911. leta med Turčijo in Italijo. Dodeljen je bil turškemu generalštabu v Libiji. Tudi tokrat se je bojeval na strani, ki je izgubila, kajti zmagali so Italijani. V prvi svetovni vojni si je Miroslav Pekarek pridobil v bojih na Galipolu, v Karpatih, v eskadronu poljske legije in na italijanski fronti vrsto odlikovanj. Na Doberdobu je bil kot komandant »Šturmbataljona« hudo ranjen; od takrat je slep na eno oko. Ob razpadu Avstro-Ogrske je odšel v češko legijo v Prago in potem nekaj časa služil v češki vojski. Vendar se je raje vrnil v domovino -v bivšo Ju- goslavijo. V jugoslovanski vojski pa kot bivši avstroogrski major ni bil sprejet v aktivno službo. Pekarek si je poiskal gozdarsko zaposlitev in postal upravitelj na raznih vele- posestvih. 28 Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je nemškemu izgnanstvu izognil z umikom v Ljubljano. Na zimo l. 1941 je pri direkciji začasne državne uprave raz- laščenih veleposestniških gozdov (ZDU) v Ljubljani vprašal za gozdarsko služ- beno mesto. Dobil ga je v Kočevju pri inž. Oskarju Jugu, upravitelju tamkajšnje gozdne uprave v okviru ZDU, in postal pomočnik revirnega gozdarja za območje Travnik na Rogu. Miroslav Pekarek-Bradač z dvema partizankama v črnomlju 1945. leta V tistem času se je na Kočevskem narodnoosvobodilno gibanje že dokaj raz- vilo. Gozdar Miroslav Pekarek se je kmalu seznanil s partizani in se vključil v nji- hovo dejavnost; partizanom je izročil tudi svojo bogato zbirko orožja. V njegovo domovanje so racl1 zahajali vsi tisti, ki so se upirali okupatorjem. Ko sem ga nekoč v partizanH1 vprašal, kaj ga je napotilo, da se je tako hitro aktivno vključil v partizanske uporniške vrste, mi je odgovoril takole: »Tri vojne sem v svojem življenju izgubiL V slovenskih partizanih, v moji četrti vojni, pa bomo gotovo zmagali.« 29 Ob italijanski rošj(li ofenzivi se je pridružil kočevskemu partizanskemu odredu in postal partizan Bradač. Star skoraj šestdeset let, z dolgo sivo brado, slep na eno oko, je bil po pripovedovanju nezmotljiv strelec .in odličen partizanski komandir. O njem so začele krožiti prave legende. Med njimi tudi ta, da ga ponoči vodi - zaradi kurje slepote - neka partizanka. Na moje vprašanje kako je bilo to mo- goče, mi je pojasnil: »Res je bilo tako. Mlada partizanka je bila iz Kočevja, žal pa je v nekem boju padla. Vodila me je na ta način, da je pri nočnih pohodih pri- vezala zadaj na svojem nahrbtniku belo platneno krpo ,in hodila pred menoj; belo liso pa sem kar dobro videl in ji sledil.« Bradač je postal zanesljiv, požrtvovalen in hraber vodnik po vsej Kočevski in Beli krajini. Zgodilo se je, da je nekoč leta 1943 njegovo četo obiskal Boris Kidrič in se pogovarjal tudi z Bradačem. Kmalu zatem je Bradač napredoval v polkovnika in bil poklican h glavnemu štabu, ki je takrat bil blizu črmošnjic pod Rogom. Na poti k štabu je srečal svojega partizanskega tovm·iša Metoda Mikuža. V pogovoru mu je omenil tudi, da bi raje služboval pri gozdarjih v okviru gospodarske komisije za osvobojeno slovensko ozemlje. Mikuž ga je kar brž napotil v Ručetna vas v Beli krajini, kjer je delovala ta komisija, češ da bo že on uredil to zadevo pri predsedstvu SNOS. Tako se je Bradač javil pri nas gozdarjih na začasnem bivanju v Ručetni vasi. Dobil je mesto gozdarskega kontrolorja nad vsemi gozdovi, ki jih je nadzorovala komisija. šaljivo smo mu nadeli ime >>duh Roškega pogorja«, povzeto po češki pravljici »Repošev, duh Krkonoških gora«. Ta »duh Bradač«, Miroslav Pekarek, je bil prav aktiven delavec. Pomagal je pri upravi gozdnega in lesnega gospodarstva z nadzori, z nasveti in s pismenimi sestavki. Na svojih obširnih obhodih po Kočevskem in Dolenjskem pa je opravljal tudi svojo partizansko dolžnost. Tako je v Beli krajini, po mobilizaciji mladih pre- bivalcev, v gozdu zasledil tri skrivače in jih prepričal, da so prostovoljno prišli v partizanske vrste. Po vojni je Miroslav Pekarek sodeloval v okviru ministrstva za gozdarstvo Slo- venije pri raznili pomembnih službenih akcijah. Tako je med drugim leta 1945 vodil komisijo, ki naj bi s tovornjakom prepeljala iz avstrijskega Brucka na Muri go- zdarske učne potrebščine in poh·ištvo, zaplenjene med vojno v gozdarski šoli v Mariboru. Rešiti jim je uspelo le nekaj potrebščin, ker so ti kraji prišli v angleško zavezniško cono. Gozdarja in partizana Bradača sem tudi zaprosil, naj bi mi povedal nekaj svo- jih doživljajev iz časa osvobodilnega boja in povojne graditve, ki so se mu vtisnili najgloblje v spomin pa mi je odgovoril, da je bilo težkih in lepih doživljajev veliko, vendar so spomini nanje že tako obledeti, da jih ne bi mogel več živo prikazati. Omenil mi je, da so ga že ob njegovi osemdeseti življenjski obletnici vprašali, kateri dogodek jz partizanskega vojskovanja mu je ostal najgloblje v spornimi in kdaj mu je najbolj trda predla. To je bil doživljaj iz italijanske »roške ofenzive« leta 1942, ko je z majhno zaščitnico komaj 13 oboroženih partizanov vodil celo kolono neoboroženih rešencev iz miniranega železniškega vlaka pri Verdu - z njimi so fašisti peljali v Ljubljani aretirane pristaše OF v italijansko koncentracij- sko taborišče - in se prebijal z njimi med zasedami in nevarnimi prehodi skozi italijans·ki obroč. V Podstenicah pod Rogom so za neko živo mejo nenadoma na- leteli na veliko množico Italijanov pri menaži. Spopadli so se z njimi na življenje in 30 smrt. Nikol·i še ni sikalo okoli njega toliko krogel, min in granat; vendar so se še kar srečno pretolkli. Miroslav Pekarek je prejel za svoje požrtvovalno in junaško sodelovanje v naši narodnoosvobodilni vojni partizansko spomenico in pet odlikovanj. Zadnje od- likovnnje, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, je prejel leta 1975. prof. Franjo Sevnik Raba posrednih koristi gozda narašča Lansko leto je nam, gozdarjem minevaJo v okrepljenem prizadevanju, da lju- dem čim več povemo o gozdu in da jim čim več naravnih lepot in koristi gozda tudi pokažemo. Delež gozdarstva v narodnem dohodku pri nas relativno upada, iz leta v leto, vse bolj. Menda ni več kot kakšen odstotek v vsoti narodnega gospodarstva. Ljudje čepijo za stroji, ob prostih dneh pa radi zavijejo v gozd. Vse številnejši obiskovalci naših gozdov pa o njem prav malo vedo ali skoraj nič. Takšen je tudi njihov odnos do te naše naravne vrednote pa tudi do gozdarjev in njihovega dela. Znano je laično gledanje na gozdarsko problematiko, ki je kompleksno vsebovano v stavkih, ki jih še danes lahko zelo pogosto slišimo: »Kaj pa rabimo gozdarje, saj gozd sam raste.« Ali: ))Lahko je vam gozdarjcm, ,ko samo žanjetc.« Ceprav so še skoraj vsi naši očetje, dedi pa prav vsi, delal-i v gozdu, je naše poznavanje razmer elela v gozdu očigledno zelo hitro splahnelo. Takozvana popularizacijska dejavnost v gozdarstvu, včasih jo imenujemo tudi propagando, ni zgolj sama sebi namen. Pri tej stvari gre za dve stvari, ki sta za našo stroko zelo pomembni. l. Znanje o gozdu je zelo kompleksno. Srečavanje ljudi z gozdom je vsakdanje, stalno. Jasno je, da se v teh srečanjih spopadajo tudi z globljo problematiko narav- nih ali družbenih zakonitosti gospodarjenja z gozdovi . Torej je še kako pomembno, da ti ljudje spoznavajo prek najrazlič.nejših izobraževalnih in vzgojnih oblik to problematiko. Z identifikacijo svojega zanimanja z gozdarstvom, poskušajo avto- ritativno govoriti in razsojati o teh zadevah. 2. Poraba posrednih koristi gozdov je v opisanih razmerah vedno bolj inten- zivna. Ta poraba je kajpada nestrokovna in neusmerjcna, saj je tudi neproučena. Mislim na porabo gozdnega prostora v ekološkem, urbanem, rekreativnem smislu, ki bi lahko bila za gozdarstvo škodljiva, če je ne bi usmerjali na znanstvenih osno- vah. škoda je lahko velika. Mars,ikaj smo že zamudili, vendar še ne vsega. Popularizacijski in ·izobraževalni pristop k javnosti je lahko mnogostranski. Zveza -inženirjev in tehnikov gozdarstva, ki je zaenkrat edino organizirano telo, ki se ukvarja s to problematiko v slovenski gozdarski operativi, je analitično oprede- lila populacijski skupini svojega delovanja. To sta: - šolska mladina in - gozdarski strokovni delavci. Takšna odločitev je razumljiva, saj je šolska mladina tisto >>testo«, ki ga naj- laže zgnetemo in oblikujemo in mu tako že v ranih letih vcepimo želeni odnos do gozda in okolja. Seveda pa moramo imeti ustrezni odnos do gozda predvsem tudi mi sami. Ne- nehno pehanje za kubiki in hektari, ki je do neke mere posledica zgodovine na- 31 šega gozdarstva -in razvojne stopnje našega povojnega gospodarstva, daje še danes gozdarstvu enostransko, materialistično fiziognomijo . Visoka stopnja naše gozdarske zavesti , zlasti pa družbenih odnosov na samo- upravnih parametrih (interes, odgovornost, odločanje!) pa z veliko naglica krepi tudi pomen posrednih (ekoloških) koristi gozda. Ta metamorfoza interesov naše družbe in človeka do gozda je tako skokovito hitra, da jo gozdarji brez večjih na- porov in prizadevanj ne bomo dohajali . Zato se moramo predvsem sami, v tem smislu nenehno in intenzivno izpopolnjevati. Preteklo leto smo napredovali, ko smo popu1arizacijsko dejavnost razširili tako po času kot prostoru. Samo en teden Tedna gozdov je premalo za tako obsežne naloge. Popularizacijska dejavnost ostaja živa prek vsega leta. Delo gozdarjev z učenci v šolah teče tudi v jeseni in pozimi. Pogozdovanja, izleti , filmi, predavanja so že naveličane in zastarele obEke tega dela. Nove oblike in področja kot so evropska pešpot, vključevanje v TRIM pro- grame po občinah, nenehna prisotnost v javnih komunikacijskih sredstvih in v jav- nosti, tiskovne konference, gozdarska tekmovanja so tista, ki privabljajo zanimanje današnje mladine pa tudi odraslih. Propagandno gradivo, ki ga je bilo v lanskem letu nekoliko več (obeski, BONTON, nalepke in koledarji) in ki mimogrede pove- o ALO -Gremo nekam v naravo na rekreacijo! PAVLOVIC, Politika Sladke koreninice, maline, jagode, kostanj, brusnice, žir . .. 32 Tudi takšni propagandni prijemi učinkovito opozarjajo na pomen gozda - Celje 1976 dano, ni le za poslovne partnerje, je odigralo pomembno vlogo. Važno je, da s to propagando ne prenehamo, ampak, da je stalna in predvsem masovna. Lani smo imeli že tri tiskovne konference: v Ljubljani, Mariboru in v Celju. Gradimo nove učne poti - Radovljica, Celje. Gozdarji so obnovili in izpopolnili evropsko pešpot na svojih področjih. Raz- gJednice, spominki, table s poučnimi gozdarskimi podatki bodo naslednje prido- bitve te zanimive rekreativne in vzgojnoizobraževalne poti. Letos so oživela gozdarska tekmovanja. Poieg tega, da z njimi iščemo in pri- znavamo najboljše gozdne delavce, kar je vsekakor potrebno, pa z njimi privab- ljamo občinstvo in ga seznanjamo z našimi problemi in dejavnostjo. Vključevanje gozdarstva v TRIM programe je neraziskana, vendar hvaležna aktualna možnost. Hoja za TRIM značko po gozdni učni poti, je lahko ena naj- kompleksnejših popu]arizacijskih akcij. Občinski odbori za TRIM so za gozdarsko propagandno gradivo - nalepke, obeski - zelo zainteresirani tudi pri ostalih TRIM akcijah, ki so organizirane v naravi (kolesarjenje, smučanje itd.). Hvalevredna je pobuda osnovne šole Vinica pri črnomlju, oziroma njenega ravnatelja tovariša Antona Trohe. V akciji ZELENI PLANET (o njej smo govorili tudi v Gozdarskem vestniku), ki je zajela celotno področje naše republike, je so- delovalo tisoče šolarjev. Slo je za smiselno angažiranje učencev v varstvu okolja, kjer je imelo varovanje gozda osrednje mesto. Likovna deJa, spisi , fotografije, bil- teni, filmi, plakati in razne akcije - pogozdovalne in očiščevalne; čez tisoč jih je bilo izbranih -in poslanih centralni ocenjevalni komisiji, so izpričale globok interes otrok za zdravo in čisto okolje. Gozdarski vestnik in poslovno združenje gozdno- gospodarskih organizacij sta aktivno sodelovala pri organizaciji, ocenjevanju in nagrajevanju posameznikov in kolektivov. 33 Tudi naša najvišja izobraževalna in raziskovalna ustanova, inštitut za gozdar- stvo in lesarstvo, je pri delu z osnovnošolsko mladino intenzivno sodeloval. V učil­ nicah, inštitutu, gozdu, drevesnicah so učenci četrtih razredov (vse leto govorijo o gozdu) pod vodstvom inštitutskih delavcev in gozdarjev iz operative videli veliko tistega, kar so prebrali v učbeniku. Iz spisov teh učencev (dva spisa tudi nižje objavljamo), diha globoko in angažirano zanimanje za gozd in odnose med naravo in človekom, ki je oblikovano z otroško realnostjo in preprostostjo pa tudi pre- mišljeno čustvenostjo. Za konec še kočljivo vprašanje- financiranje te dejavnosti. Najprvo moramo gozdarji spoznati, da je to naša, gozdarska dejavnost, koristna za gozdove in go- zdarstvo. Samo nekaj hektarov pogorelega gozda stane več, kot celotni današnji stroški preventivne in popularizacijske dejavnosti. Torej mora ta dejavnost zavzeti svoje mesto v proizvodnih programih gozdnogospodarskih organizacij, predvsem pa svoj avantgardni položaj v delovnih in političnih programih samoupravnih in- teresnih skupnosti za gozdarstvo. SlS za gozdarstvo je tudi tista organizacijska ob- lika, kjer porabniki in gozdarji razpravljajo o skupnih interesih, jih verificirajo in programirajo. Vzgled za takšen sodobni program SlS za gozdarstvo je v Celju, kjer so celo porabnik,i (negozdarji) sami sprožili to pomembno vprašanje. Mogoče so jih vzpodbudili žalostni ostanki nečloveškega ravnanja z okoljem v okolici mesta. Toda kaj takšnega lahko ob nebudnosti doleti še koga med nami. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. V GOZDU Ura je bila 7,15, ko smo se odpeljali iz Ljubljane. Pot je bila naslednja: Ljubljana- Postojna-Mašun. Mašun je gozdarsko-lovska postojanka v snežniških gozdovih. Peljali smo se po novi avtocesti, ki je lepo speljana med gozdovi . V Postojni so se nam pridružili gozdarski inženirji, ki so nam povedali mnogo zani- mivosti o gozdu. Prispeli smo na Mašun. Tam smo se ustavili tn pomalicali. Nato smo si ogledali Mašun. Magistra Marol·tova nam je začela pripovedovati o kraških gozdovih. Povedala nam je, kako je gozd pomemben za človeka in njegov obstoj. Gozdovi so kakor velika pljuča, v katerih se čisti zrak. V mestih ni čistega zraka, industrija in avto- mobilizem onesnažujejo zrak, ki ga vdihava človek v mestu; šole in igrišča so ob pro- metnih cestah in otroci prav tako vdihavajo nečist zrak. In tako se polagoma vsi za- strupljamo z njim. To vpliva na zdravje, počutje in razpoloženje. človek zboli in mo- rajo ga zdraviti. Da se temu izognemo, moramo čim večkrat oditi v gozd, da si pre- čistimo kri in pljuča. Ušesa se nam spočijejo od nezdravega mestnega hrupa. Namesto tega poslušaš šelestenje listov in žgolenje ptičkov. V gozdu rastejo gozdni sadeži in ze- lišča. Vsak si lahko v gozdu nabere borovnic, malin, kostanja, gob in zdravilnih zelišč. V gozdu ne smemo delati škode in za seboj puščati celega smetišča . Na Krasu so pogosti požari, ki uničujejo drevesa. Zato moramo vedno znova ob- navljati gozd. To naredimo s pogozdovanjem. V gozdu ne smemo kuriti ognja, ker lahko nastane požar. V gozdu se ne spočljejo samo odrasli, tudi mi otroci radi zahajamo v gozd, ker je dovolj prostora za naše igre. V gozdu se učimo spoznavati in ljubiti naravo. Sredi gozdov grade zdravilišča, kjer se lahko ljudje po bolezni spet okrepijo in ozdrllvijo, da lahko zdravi nadaljujejo svoje delo. V gozdu živijo gozdne živali. Tudi 34 zanje je treba skrbeti zlasti pozimi, tako da jim prinašamo hrano . če živali ne hranimo, delajo v gozdu škodo. Za gozdne Žlvali skrbijo lovci. Industrija vse bolj zastruplja tudi vodo. Vanjo spušča strupene odplake, ki uničijo ribe in vse življenje v vodi. Proti temu se bojuj~mo, kmalu bodo morale imeti vse to- varne čistilne naprave. Magistra Maroltova nas je odpeljala k vremenski hišici, v kateri so naprave za mer- jenje temperature, zračnega pritiska, vlage v ozračju in naprave za merjenje padavin. Po ogledu vremenske hišice smo si ogledali krmišče za srnjad . Nato smo odšli v gozd in smo si ogledali različno drevje. Malo dlje smo si ogledali požagana drevesa. Videli smo tudi speči popek, ki se je odprL šli smo na kosilo, nato pa na ogled gozdnih dre- vesnic. Tam smo videli mlade smrečice in bore. V storžu smreke se skriva seme. Iz teh semen v gozdni drevesnici vzgojijo mlade smreke, ki jih po štirih letih presadijo v gozd. Ko smo zaključili ogledovanje gozdnih drevesnic, smo se zahvalili prijaznim gostiteljem za lepo razlago in smo se poslovili. Polni lepih vtisov smo odšli v avtobus, ki nas je odpeljal proti viški šoli. Ogled go:da mi je bil všeč. Maja Znidar, 4. b razred osnovna šola Ljubljana-Vič POJDIMO V GOZD PO ZDRAVJE So dneYi, ko nas, ne da bi prav vedeli zakaj, ovija nežna tančica otožnosti. Prav nič se ne spremenimo, in če nas kdo pogleda, niti sluti ne, da bi, če bi bili nekje na samem, najbrž zajokali; čeprav še sami ne vemo zakaj nam je tako težko pri srcu. Ob takih dneh se zapiramo vase: ogrinjamo se v široko ogrinjalo molčečnosti in živimo nekako odmaknjeni od našega običajnega vsakdana. In prav v takih ~trenutkih se najraje zate- čemo v kakšen skrivni kotiček, kjer lahko v miru premišljujemo in pozabimo na svet, ki nas je s svojo civilizacijo ukleščil med stroje in hrušč motorjev. Tudi sama doživljam takšne dneve. Takrat se najraje zatečem v moj skrivni kotiček. Ta leži sredi narave. Tja ne prodre hrup naših cest in tovarn, tudi umazanega dima, ki pritiska na grlo in duši, ni. še sonce komajda prodira skozi krošnje dreves. Odkrila sem ga neke pomladi, ko se je narava komaj prebudila. Bukve, ki so pravkar razprJe svoje brs-tiče, so skozi svoje nežne, skorajda še prozorne, zelene listke vpijale sonce, pod njimi pa je, kot preproga zelenela mlada, nežna trava . Prek gozdne poti, poraščene z mehkim maham, je pihljal lahen vetrc in ~proti pometal z nje odpadlo listje pretekle jeseni, da je prijetno šuštelo in se je njegov šepet mešal s ptičjim žvrgolenjem v prijetno melodijo. Težko je verjeti, a prav zares, strme sem obstala, ko sem zagledala vse to. Vse od takrat sem verjela, da takšni gozdovi obstajajo v pravljicah, toda to, kar sem videla , ni bila pravljica. Bil je prijeten gozdiček, ki me je vabil, naj se še sama potopim v njegovo sanjsko podobo in skupaj z njim sanjarim o lepšem življenju, kjer ni velikih brnečih strojev, ne tovarn in umazanega dima, niti pohlepnih ljudi. Samo iskrenost je in prijateljstvo in mir povsod na svetu. Dolgo je že od takrat. Toda tja se zatekam še vedno. Tudi ob dnevih, ko sem tako otožoa. Ko se vrnem iz takega sprehoda, sem kot prerojena. Nič več ni solz, nič več dima v pljučih. Počutim se lahko, skoraj tako kot ptica, ki leti pod oblake. Namesto dolžnosti je zdaj v meni pesem, namesto smradu in ogljikovega dioksida sonce, namesto ropotanja in hrušča civiliziranega sveta, mi v ušesih še dolgo odmeva ptičje žvrgolenje, med katero se vpleta lahen šepet zelenih trav in listja . Da, kot čudežno zdravilo je ta moj kotjček . Ozdravi me vseh skrbi in utrujenosti, ki jo prinaša civilizacija. Toda, kdo ve, morda bo že čez nekaj let, -tudi med »mojimi« bukvami zabroeJa neusmiljena motorna žaga in se bodo njeni ostri zobje zarezali tudi 35 v tista drevesa, ki so mi danes tako pri srcu. Tako počasi izginja drevo za drevesom in čedalje manj je gozda, ki ga iz pohlepa po zemlji, po denarju, po lepem pohištvu in kdove po čem, kar nam daje, izpodriva človek . Toda vedeti bi morali, da s tem uniču­ jemo mnogim živalim dom in ne nazadnje tudi sebi zdravje. Nihče ne pomisli, kam se bo zatekel jutri, morda pojutrišnjem, ko si bo želel odpočiti in pozabiti na vse, kar ga obdaja, ko bodo morda o gozdu pisale samo še knjige. Ali je to mogoče? Nada Kumer, 8. b osnovna šola Primoža Trubarja Laško V MEDVODAH SPET PAPIR Največji dogodek povojnega časa v Medvodah je bil lani aprila, ko je stekla tu, po skoraj 50 letih, spet proizvodnja papirja. Tovarna v Medvodah se ponaša s častitljivo tradicijo. Prve papirnate izdelke (kartone) so izdelovali v starem mlinu pri Sv. Duhu že 1750. leta. Od takrat dalje se je tu rojevala, preobraževala in kalila družina proletarcev-papirničarjev, ki je še danes osnova kolektivu, ki poganja kolesje najsodobnejšega papirnega stroja. Preteklost te tovarne je vse prej kot rožnata. Poplave, požari in razburljivi dogodki v prejšnjem stoletju ter v začetku tega stoletja so skoraj dotolkli tega industrijskega novorojenca ob spodnjem robu gorenjskih gozdov. Toda celuloza in papir sta se v te ljudi in v ta kraj pregloboko vrastla; niti požar, niti voda in druge subjektivne težave niso ugonobile te bele žlahtnine, zibelke človeko­ vega razuma. Konglomerat stavb in stavbic še danes izpričuje neuničljivo silo in voljo ljudi, da si skozi številne težave ohranijo svojo tovarnico. Po vsaki nesreči so nekaj dodali, popravili, razširili . Toda šele združitev sredstev in razdelitev dela s celjskimi grafiki in kemiki je zagoto- vila tem ljudem sodobno tehnološko osnovo za hiter in sodoben razvoj. Računalniški papir ter AC papir (kopirni) zahtevata natančne prste, dobre stroje in brihtno glavo - vse to pa imajo in ponosni so na kapital - upravičeno. AERO Celje - TOZD tovarna celuloze Medvode pa 1e išče nove partnerje. 36 lani. Verjetno smo si edini, da to sodelovanje revijo popestruje in jo bralcem približuje. Tako, to so naloge uredništva/ Uredništvo pa si že za Novo leto želi dokončno ureditev fi- nanciranja; to ni uradniška dolžnost uredništva, to je strokovna in samoupravna dolžnost nas vseh, po vseh celicah združenega go- zdarskega dela. Kakor že nekajkrat, naj se tudi tokrat priporočim, da bi čim prej poravnali naročnino. Vendar počakajte na položnice, ki bodo priložene GV v prvih mesecih. Kdor položnice ne bo dobil, ima preplačilo, mnoge pa bo večji znesek na položnici opomnil na dolg iz prejšnjih let. Veliko nam boste pomagali tudi, če boste spremenjene na- slove sporočali pravočasno, takoj (velja tako za posameznike kot za temeljne organizacije). S to številko smo zakorakali v »mali jubilej«, to je 35-letnico izhajanja revije. Gozdarski vestnik ostaja tudi v tem letu duhovna posoda, iz katere gozdarske generacije že od leta 1934 tešijo žejo svoje strokovne inventivnosti. Ostaja nepogrešljiv pripomoček pri vsakdanjem delu v gozdu, - pri snovanju novih organizacijskih poti, - pri razvijanju sodobnih družbenoekonomskih in samo- upravnih medsebojnih odnosov, -pri transformaciji mezdnega dela v učinkovit samoupravni in proizvodni kompleks združenega dela, - pri mentalni in organizacijski pripravi gozdarskih strokov- njakov za nove naloge gozdarstva v gospodarjenju s prostorom in njegovi ohranitvi. Končno želimo tudi, da bi bil še naprej goji- telj duha pripadnosti napredni družini gozdarskih delavcev. Pri tem naj opozorim, da je naša revija kot ena prvih na Slo- venskem v tragičnem letu 1941 prenehala z izhajanjem, izražajoč s tem odločno pripadnost svojemu narodu in naprednim revolu- cionarnim usmeritvam. A1olčala je vse do osvoboditve, ko se je hitro in učinkovito vključila v ogromne napore (ki so bili za gozdarje posebno težki) pri obnavljanju domovine ter v revolu- cionarne spremembe naših družbenih in ekonomskih odnosov. Družbeno napredno, strokovno bogato in sodobno, duhovno živo in inspirativno jo moramo ohraniti tudi letos; Jo smo dolžni zavoljo slavne 35-letnice njenega izhajanja. Vaš 39 dr. Kurt Waldheim Generalni sekretar Združenih narodov United Nations Plaza New York, 10017, U.S.A. Dragi dr. Waldheim! 23. avgust 1976 S spoštovanjem do Vas in Generalne skupščine Vam dajemo v pre- sojo priložene sklepe kot dokaz na.~e zaskrbljenosti nad stanjem mest- nega prebivalstva po svetu in nad njegovim okoljem. Clani IUFRO, skupine Pl.05 smo mnenja, naj se takoj pripravi mednarodni raziskovalni program o primestnem (urbanem) gozdarstvu, ki bi nazorno prikazal vrednote in koristi drevja, parkov in gozdov v človeških JUlseljih in njihovi okolici. Z iskrenostjo, J. W. Andresen (prof. primestnega gozdarstva, vodja PLOS) C. C.: Dr. Kenneth King, F AO Dr. Dušan Mlinšek, TUFRO Dr. Enrique Penalosa, UNER SKLEPI P 1.05 - skupina za vzgojo drevja in primcstnega (urbanega) gozdarstva; Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij Drevesa, gozdovi in pripadajoča vegetacija dajejo človeštvu vrsto estetsko- kulturnih vrednot in dobrin. čeprav je industrializacija premaknila velik del sve- tovnega prebivalstva s podeželja v mestno okolje, so drevesne združbe še vedno odločilne za fizično in duševno zdravje mestnega prebivalstva. Poznavajoč mnoga uspešna, nazorna predavanja in posvetovanja Konference za človekovo naseljevanje v okviru Združenih narodov (vštevši Forum za prirodno okolje in razmišljanje o temi Gozdarstvo v svetu omejenih zalog na 16. svetovnem kongresu IUFRO) smo člani skupine P1.05 zaradi naslednjih vzrokov: KER je ·ocenjeno, da bo do leta 2000 več ljudi v mestih kot na po- deželju in da bo okrog 3.5 milijard ljudi živelo v naseljih z več kot 20.000 prebivalcev; KER se svetovne gozdne zaloge vztrajno uničujejo z nepremišljenim iz- koriščanjem, posebno v bližini naseljenih površin; KER je možno že napisane ())zgodnejše«) gozdarske raziskovalne štu- dije in njihove rezultate brez težav prilagoditi mestnim razmeram, -SKLENILI, DA a) naj vlade, ki jih zastopa Generalna skupščina Združenih narodov, potrdijo nujnost urbanizacije v svetu in da imajo zeleni prostor ·in dre- vesa za zdravje človeške populacije v gosto obljuden.ih pokrajinah od- ločilno vlogo; b) kot prvi korak k mednarodni odgovornosti naj se utrdi spoznanje o pomembnosti primestnega zelenega prostora; prosimo vse vlade, da se pridružijo snovanju in razvijanju organizacije za koordinacijo razisko- 40 valnih programov, ki se izrecno tičejo vzgoje drevja in njegovih ne- posrednih koristi, kot so estetsko-kulturne vrednote gozda, gozd in človeška skupnost, gozd in rekreacija in primestno gozdarstvo. Ti sklepi so bili sprejeti na simpoziju IUFRO skupine P1.05 (I. jn II .) za vzgojo drevja in primestnega gozdarstva v Vancouvru, Kanada, v okviru Združenih narodov, in sicer Foruma za prirodno okolje dne 12. junija 1976 ter na 16. svetov- nem kongresu IUFRO, dne 22. junija 1976 v Oslu, Norveška. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE REZULTATI VZGOJNEGA IN IZOBRAZEVALNEGA DELA NA.SIH OSREDNJIH STROKOVNIH VZGOJNOIZOBRAZEV ALNIH USTANOV 1975/76 Gozdarski šolski center v Postojni. Le-ta združuje pod svojo streho gozdar- sko tehniško šolo (redno jn za odrasle), šolo za gozdarje ter strojno postajo. Pregled učencev po gozdnogospodarskih območjih Gozdar. šola za Delovod. t h v J gozdarje svoJa e ·so a mladinci Bled 10 4 2 Brežice 7 3 5 Celje 8 1 Kočevje 20 6 Kranj 12 Ljubljana 9 1 Maribor 7 4 4 Nazarje 6 2 1 Novo mesto 6 Postojna 48 3 Slovenj Gradec 19 8 2 Tolmin 19 4 3 Snežnik 3 Sežana 8 Pomurka 2 OKPtuj KK Gor . Radgona 2 Na GT~ v Postojni (gozdarska tehniška. šola) je v študijskem letu 1975!76 uspešno končalo šolanje 37 gozdarskih tehnikov. Strojna postaja pa je organizirala na- slednje tečaje: 41 Tečaj za gozdne traktoriste (5 tednov) z 52 udeleženci; tečaj za tra k tor iste na pre- gibnih traktorjih (1 teden) z 20 udeleženci in tečaj za delo s hidravličnimi dvigali (1 teden) z 71 udeleženci. Biotehniška. fakulteta v Ljubljani VTOZD gozdarski oddelek V študijskem letu 1975f76 se je vpisalo 66 brucov (Stud. leto 1976177 45 kandi- datov). Do formalnega zaključka šolskega leta (september 1976) je diplomiralo 7 gozdar- skih inženirjev. Med najpomembnejše izredne izobraže- valne akcije te naše visokošolske ustanove lahko štejemo študijske dneve v Kranju, ki so bili že deveti po vrsti. mk SPOROčiLO Predavanja prof. dr. Hansa Lamprechta na gozdarskem oddelku BF v Ljubljani od 11. do 16. ·oktobra 1.976. Sporočamo, da so predavanja zelo uspe- la. Predavanj se je udeležilo večje število slušateljev (študentje in praktiki) in sicer: I. predavanja 41, IL predavanja 23, III. predavanja 74, IV. predavanja 53 ter V. predavanja 47. Predavatelj se je zelo potrudil in dal poslušalcem v 19 urah jedrnat pregled go- zdoslovja v tropskem gozdu ; govoril je šc o gozdnogojitvenih problemih ter o ustrez- nih nalogah, kj se nanašajo na te proble- me. Gre torej za gradivo, ki spada danes k splošni izobrazbi poprečncga gozdarske- ga strokovnjaka - zato je v novih študij- skih programih dobilo to področje tudi še več prostora. še posebej je pomembno, da je gradivo posredoval strokovnjak, ki po- zna kot praktik tovrstno problematiko. Prof. Larnprecht je namerč izkušen gozdar na področju gojenja gozdov v tropih, zato so bile njegove ugotovitve nadvse zanimi- ve in privlačne. Presenetljivo, znanja želj- na operativa se to pot ni preveč odrezala; pa vendar, več je bilo prisotnih gozdarjev iz oddaljenih gozdnih gospodarstev kot pa gozdarjev iz neposredne ljubljanske bli- žine. D.M. GOSPODARJENJE Z DIVJADJO JE POSEBNEGA DRUžBENEGA POMENA Zato prek posebnega družbenega dogo- vora v gospodarjenju z divjadjo sodeluje široka družbena skupnost - vsi tisti, ki imajo neposredni ali posredni interes za zdravo in uravnoteženo naravno okolje. To je častna, vendar tudi težka in odgo- vorna naloga ne samo za lovec, ampak tudi za vse ostale koristnike naravnih vrednot. Dne 20. oktobra 1976 je začel veljati zakon o varstvu, gojitvi jn lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. KNJIŽEVNOST SODOBNE METODE V GOZDNI GENETIKI i\1 i k s cIz e, J. P .: A1odern Methods in For est Genetics, Springer- Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 1976, 288 strani. Knjiga sestavlja vrsto sestavkov različ­ nih avtorjev, sodelavcev IUFRO delovne skup!ne S04-5 (biokemična genetika). Po vsebini bi vseh 23 sestavkov, kolikor jih je v knjigi, labko porazdelili na 5 večjih poglavij. Prva tri poglavja obravnavajo bistvene kemične sestavne dele, ki jih rastlina po- deduje. To so nukleinske kisline (DNA, RNA), primarni genetski proizvodi (ami- nokisJinc, proteini in encimi) ter primarni in sekundarni metaboliti (karbohidratni polimeri, smole, fenoli, pigmenti itd.). Za- nimiv je npr. prikaz metode s pomočjo katere lahko relativno točno določimo ko- ličino DNA. To je izredno pomembno, 42 kajti sodobna odkritja kažejo , da pri ne- katerih vrstah količina DNA v celici ni tako konstantna, kot se je to doslej misliJo. Tako predstavlja nihanje DNA dodatno genetsko spremenljivko pri proučevanju gozdne genetike. Izredno temeljito je po- dano poročilo o uporabi clektroforcze v rastlinski znanosti. želawski in Walker sta v svoji študiji prikazala metode merjenja fotosinteze, respiracije in proizvodnjo suhe snovi. Privlačno je tudi poglavje J. LUN- DERSTADT, ki govori o izolaciji in ana- lizi rastlinskih fenolov v listju, in to z ozi- rom na karakteristike vrst ter glede na vpliv teh snovi na odpornost proti insek- tom in boleznim. Fenolne sestavine so iz- redno pomembne za odpornost rastlin pro- ti boleznim, ki jih povzročajo mikroOi·ga- nizmi. Razen tega predstavljajo fenoJi zaščitno pregrajo pred insekti, ki žro liste, saj vplivajo med drugim tudi na prebav- ljivost proteinov, katere dobe insekti v list- JU. Zato bi morali biti strokovnjaki, ki se ukvarjajo z žlahtnenjem. drevja in gozdno patologijo, dobro seznanjeni z rastlinskimi fcnoh in metodami za ekstrakcijo fenolov in njih kvantitativno analizo. četrto poglavje obravnava nekatere de- javnike interakcije okolja z genskim si- stemom. V to poglavje sta vključeni dve študiji. Prva obravnava genetski pomen hranilnih snovi in metode določanja mi- neralnih snovi. Foliarne analize se že dol- go uporabljajo kot pripomoček za diagno- zo stanja hranilnih snovi pri gozdnem drevju . Obseg rasti in tudi odpornost proti parazitom sta odvisni od sposobnosti dre- vesa, da sprejme zadovoljivo količino hra- nilnih snovi. K RAL je odkril npr. tesno zvezo med obsegom rasti in koncentraciJo kalija pri zeleni duglaziji. Iglice hitro ra- stočih provenienc so prikazovale večjo koncentracijo kalija. STEINBECK je od- kril podobno zvezo s konc~ntracijo Mg pri iglicah bora (P. silvestris). Neuravnoteženo stanje hranilnih snovi lahko korigiramo s pomočjo gnojenja. Tudi začetek cvetenja lnhko pospešujemo z gnojenjem. -V dru- gem sestav\(U je obširno obdelana snov o vplivu osnesnaženega zraka na gozdno drevje . Zanimive so fiziološke reakcije drevja v zračno onesnaženi sredini, ki se odražajo v rasti, poteku mc:tabolizma, raz- množevanja itd. Seveda pa se pojavijo tudi genetske reakcije v drevju. Razpravi je pri- ložena obširna lestvica s stopnjami odpor- nosti drcvesnih vrst na nekatere strupe. Peto poglavje s ~tirimi sestav ki nam predstavlja nekatere posebnosti iz posredne selekcije, križanja, kontrole cvetenja pri iglavcih s pomočjo uporabe rastlinskih hor- monov ter obravnava cvetni prah v gozdni genetiki s posebnim ozirom na inkompati- bilnost. Informacija o genetski korelaciji med fenotipskimi značilnostmi in nekate- rimi biokcmičnimi lastnostmi je tako po- membna, da postaja posredna selekcija privlačna alternativa neposredni selekciji ter je pri vzgojnih strategijah ne bi smeli prezreti. Seveda pa zahteva to področje raziskovanja sodelovanje strokovnjakov, ki delajo na področju žlahtncnja z biokemiki. Predstavljeno delo posreduje v obliki zgoščenih sestavkov niz izredno zanimivih in aktualnih informacij o najnovejših Iz- 43 sledkih na področju gozdne genetike. Pred- vsem nas opozarja, da to področje v na- šem prosroru sorazmerno slabo poznamo, premalo upoštevamo in niti ne preskušamo 8.pli kativnih izsledkov, ki obetajo pozitivne spremembe v obnašanju gozdnih drevesnih vrst. Posebna vrednost knji ge je tudi v tem, da ima večina sestavkov v uvodu slovJr- ček specifičnih terminov, ki se pojavljajo v sestavku. Vsakemu sestavku je dodan tudi obširen pregled literature. Delo Mo- <.krne metode v gozdni genetiki ne sodi samo v roke genetika, tcrnveč predstavlja dopolnilo k splošni izobrazbi vs;;!l(~ga bio- loško usmerjenega gozdarskega strokov- njaka. Predstavljeni prijemi in možnosti usmerjanja odn . vplivanja na razne para- metre pri gozdnem drevju lahko vodijo k intenziviranju gozdne proizvodnje, vzgoji odpornej ših drevesnih vrst, itd. Zato delo priporočamo čim širšemu krogu gozdar- skih strokovnjakov. mgr. Sonja Horvat-Marolt l)RETOK SNOVI V RASTI.JNAH Encyclopedia of Plant Physiology. Vol. 2. Transport in Plants 1/. Pan A: Cel/s; Part H: Tissu('S ond Orga.'1S. Editors: Liitlge, U .. Pitman, !'vi. g.; 129 figs., 45 table.~·. XII, 475 pages, 1976 Cloth DM 138, Berlin-Heidelberg-New York.: Sprin- ger- V Nlag. Knjiga predstavlja zelo podrobno in na visoki specialistični ravni vse aspekte rnst- linske fiziologije v okviru pretoka snovi v rastlinah. Avtorji so upoštevali najnovejše izsledke te veje biologije rastlin, ki je pred- vsem domena angleško govm::::čih razisko- valcev, čeprav so bili njeni pionirji Nemci (npr . plazmoliza, osmoza. vloga listnih rež). Moderna fiziologija je razvila številne učinkovite laboratorijsko-raziskovalne me- tode in se ukvarja z električnimi lastnost- mi celic, zadevnimi energetskimi aspekti in pretokom >:·informacij « (rcgulativnih) . V delu A se obravnavani problemi tičejo npr. regulacije pH in ogljikovega metabolizma celic. Pretok snovi v tkivih (de\ B), ki po- teka apoplazmatsko in pri višje razvitih rastlinah tudi simplazmatsko (prek mem- bran in plazmoderm)~ je obravnavan po posameznih organih (korenine in listi-ce- lice, reže) kot pretok ionov, ki ga posre- dujejo tkim. nosilci. Posebej je obravnavan pretok, ki poteka pri delovanju rastlinskih žlez in pri dušikovi simbiozi. Obdelana je kontrola in regulacija pretoka po horme- nih in sorodnih snoveh, pri čemer je vklju- čen še pomen celične diferenciacije, sta- ranja in genetične osnove; na koncu je še govora o pretoku na daljše proge po ksile- mu in floemu pri transpiraciji, rasti in ka- litvi. Konkretni raziskovalni rezultati pri posameznih problemih so prikazani večino­ ma ob primerih zelišč in alg, vendar tudi pri kakih 15 gozdnih drevesnih in grmov- nih vrstah. Knjiga nudi ogromno drago- cenih podatkov in omogoča zelo temeljit vpogled v današnja pojmovanja v fiziolo- giji rastlin. dr. Milan Piskernik OPRETI SE Stern, H.: Mut zum Wiederspruch, Miinchcn 1974, s. 170, B. 15, Kindler Ver- lag . Danes 54-Jetni zahodnonemški novinar in pisa1elj dr. he. Horst Stern je v Nem- čiji posebno priljubljen ali nepriljubljen za- radi svoje, v letu 1970 pričete televizijske oddaje »Sternova ura« (Sterns Stunde). Popularen je prav zaradi svoje hrabrosti, da bi postal nepopularen v določenih kro- gih sodobne nemške družbe. Založba Kindler iz Mi.inchna je pod na- slovom )> Muf' zum Wiederspruch,< objavila nekatera njegova najbolj zanimiva preda- vanja, ki jih je imel ob raznih priložnostih (kongresih, simpozijih) pred zelo različnimi poslušalci: naravoslovci, naravoznanstveni- ki, znanstveniki, gospodarstveniki in dru- gimi. V njih s svojo neposredno, hrabro in neusmiljeno besedo načenja nekatere živ- ljenjske in hkrati filozofske probleme člo­ veka in sodobn.e družbe v ogroženi naravi. V svojih razmišljanjih posveča avtor pre- cej pozornosti odnosu človeka do žive na- rave, predvsem do živali . L:lovek je po eni strani množičen uničevalec živalskega sve- 44 ta, zaradi česar propadajo cele populacije, po drugi strani pa nič manj ne ruši narav- nih -ravnotežij z vnašanjem )>človečnosti« v živalski svet. V tako imenovani visoko raz- viti družbi z visokim življenjskim standar- dom se posebno močno posiljuje živa na- rava z vključevanjem vse večjega Števila živali v življenjske pogoje in navade člove­ ka. »Ljubljenci« (počlovečene živali) po·· stajajo člani druž.in, kar neobhodno vodi v njihovo degeneracijo in propad. še huj- šo nevarnost degeneracije dela žive narave z usodnimi genetskimi posledicami pa po- meni industrijska proizvodnja mesa v ži- valskih farmah. Posebno ost je naperil avtor proti poli- tikom , ki za ceno svojih strankarskih inte- resov sicer uporabljajo v svojih govorih in stikih z volilci veliko besed o varstvu člo­ vekovega okolja, a v svojih dejanjih po- sebno, če so na oblasti, ne le da so priprav- ljeni spreminjati svoja načela na račun raznih kompromisov, temveč so priprav- ljeni tudi v celoti popustiti tako imenova- nim gospodarskim in socialnim interesom. Nobene gospodarske panoge ne gre postav- ljati že same po sebi na pediestal zaščit­ nika okolja, tako tudi ne gozdarjev in lovcev. Oboji, kljub svojim zeleno obarva- nim načtiom in izjavam, nenehno rušijo ravnotežje v naravi. Gozdarji predvsem z uvajanjem težke mehanizacije in z ))gospo- darskim<; izkoriščanjem naravnih dobrin, lovci pa se prepogosto širokoustijo o svo- jem poslanstvu glede varstva divjadi. a z ustvarjanjem velikih čred neposredno po- vzročajo propad in degeneracijo populacij. Zaskrbljujoč je previsok stalež parkljaste divjadi, ki z obgrizovanjem grmovja, mladja in drevesne skorje dela veliko ško- do po gozdovih Srednje Evrope in s tem neposredno -ogroža razvoj gozda in tako uničuje to funkcionalno vsestransko korist- no naravno biocenozo. Tudi varstvo narave postaja njena lastna nevarnost. Marsikje istovetijo varstvo na- rave s propagiranjem in uveljavljanjem re- kreacije in turizma v naravnem okolju. Ogromne množice prihajajo ob koncu ~ted­ na ali v počitnicah v poprej neokrnjeno naravo ter s poškodbami tal, rastja, ogro- žanjem živalskega sveta, s hrupom in z »Obvladana« narava onesnaževanjem ozračja spreminjajo in ru- šijo naravno ravnotežje. Obseg predelov, ki jih ogrožajo takšni »ljubitelji« narave, se nenehno širi. Zato bi bilo treba izločiti ve- like površine, še kolikor toliko ohranjene narave, kot naravne rezervate brez mno- žičnih obiskov, kjer bi bil omogočen na- raven obstanek in razvoj številnim popu- lacijam živalskega in rastlinskega sveta. Avtor z ncprikrito ironijo obravnava po- četje »ljubiteljev« živali, ko ustanavljajo razne živalske vrtove ne samo za rešetka- mi, ampak tudi na prostem: safari-parki in razne obore naj bi omogočili obiskovalcem neposreden stik z nedotaknjeno divjino, kar pa je običajna laž, saj gre večinoma le za ceneno pridobivanje denarja na račun zlaganega naravnega okolja. Ogromno škodo povzroča človek iz dne- va v dan, ko uničuje kulturno krajino, predvsem z zazidavanjem gozdnih in kme- tijskih zemljišč. V okolici industrijskih sre- 45 dišč poslajajo kmetijska zemljišča pogosto zlata jama za razne zvrsti špekulantov, hkrMi pa se z modernimi agrotehničnimi ukrepi uničuje naravno kroženje energije in žive tvarine. Pri tem pa se zaradi »ne- rentabilnosti« borijo velike množice kmeč­ kega prebivalstva v bolj odročnih predelih za svoj življenjski minimum . Vse avtorjeve sestavkc preveva želja, da bi pri svojih bralcih (poslušalcih) vzbudil čustva: bodisi želje po iskanju in zagovar- janju resnice, bodisi ogorčenje nad zlaga- nostjo in protislovji sodobne družbe . Zna- nost naj bo s svojimi objektivnimi ugoto- vitvami osnova za čustveno zavzetost (an- gažiranost) sodobnega človeka , pri čemer so nad vse pomembni novinarstvo, tisk, radio in televizija. Prav tu pa nastajajo konflikti zaradi odvisnosti sredstev javnega obveščanja od vsakokratnib družbenih struktur. Marja Zorn, dipl. inž. gozd. DRUŠTVENE VESTI KMET.9E SE ZANIMAJO ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVi Kmetje lastniki gozdov na področju gozdnega gospod<.',rsiva Kranj so odšli lani avgu- sta v češke gozdove, kjer so videli marsikaj zanimivega. Presenetilo jih je, da so čehi šele pred kratkim, v prizadevanjih, cl2 bi pocenili gozdno proizvodnjo, opustili zelo staro ~trokovno n:wado (prepričanje) po kateri so pogozdovali do 30.000 sadik smreke po hcktarju. Da niso mogli videti zasebnih gozdov (ker jih (~chi pač nimajo) jih pravzaprav ni presenetilo. čeprav kmetje lastniki gozdov še nimajo svoje strokovne organizacije pa vse kaže, ela bo takšna organizacija prej ko slej zrastla iz nuje njihovega dela. Do tedaj pa bodo seveda obrati za kocperacijo pri gczdnih gospodarstvih tisti, ki bodo organizirali in usmer_iali kmečko strokovno gozdarsko izobraževanje, kot je io bil OKG gozdno gospo- darstvo Kranj v zapisanem primeru. mk DIT GOZDARSTVA V KRANJU V okviru svojega strokovnega programa so kranjski gozdarji lani organizirali za svoje člane ekskurzijo v Bosno. Tam so si v zelo dobro pripravljenem strokovnem programu, ki so ga pripravili kolegi iz gozdnega gospodarstva Risavec s sedežem v Bihacu, ogledali predvsem gojitvene probleme, Jej so bolj ali manj značilni za vso Bosno . Intenzivno go- spodarjenje v čistih nizkih gozdovih listavcev s ciljem, da jih spremenijo v srednje ali visoke gozdove ter kompleks prebiralnega gospodarjenja sta problema , ki trenutno prevzemala miselno angažiranje tmilkajšnjih gozdarjev. Ogled zgoclovjnskih in turistič­ nih zanimivosti t~r kulturnih spomenikov teh predelov, je zaokrožil udelc'ž:encem eks- kurzije predstavo o pehanju Bos<~nccv za vihrajočim ~asom. Po GLASILU - GG Kranj mk DIT G L SLOVENJ GRADEC- IZOllRAZEVALNI PROGRAM Upravni odbor društva je lani v jeseni sprejel program dela društva za zimsko in spomladansko sezono. Značilnost sprejetega programa je izr<~zito izobraževalna. Sestav- ljen je iz tem s področja izkoriščanja in gojcnja gozdov ; za lesarje je pripravljenih nekaj posebnih lem. Posebno pozornost ::.o posvetili izdajanju člankov in publikacij s strokovno vsebino . Vse izbrane teme so po oceni upravnega odbora zanimive tudi za nečlanc , zato bodo predavanja javna. Izkoriščanje: Dvodnevni seminar. časovni plani, mehanizacija pri izkoriščanju lesa, izdelava dolžinskega lesa itd. Gojenje: Ciklus pred::tvanj iz gojenja gozdov . Teme bodo iz progr~rna predavanj za študij 111. stopnje. Iz programa sestavkov, ki jih bodo objavili člani DIT pa so naslednje teme: M. lzak: Analitični izračun izravnave nasipov z odkopL M. Boškovič in .J. Pučko: Problematika poškodb na lesu , M. Izak: Približni vzorci za izracun kuba.lurc !c5nc mase stoječega drevja in scstojev ter Določanje sortimcntov pri odkazilu glede na dcbclino pri iglavcih. Viharnik št. 10176 46 ZA1P1lS NA "1[3lU'IKVU Foto: prof. Franjo Rainer Seja UO ZIT GL v Medvodah Glavna tema novembrske seje upravne- ga odbora so bile ideje o organizaciji »ted- na gozdov« v letu 1977. Vsi so poudarjali, da bi morala biti popularizacijska dejavnost gozdarjev raz- tegnjena prek vsega leta. Z ozirom na to, da je velik del te vrste aktivnosti osredoto- čen po šolah, povzroča čas »tedna« neka- tere ·težave, saj so tedaj učenci po šolah močno obremenjeni z raznimi aktivnostmi. čeprav zaenkrat ne pride v poštev presta- vitev tega tedna v drugo letno obdobje, pa se bomo lahko preveč neučinkovitemu kampanjskemu delu izognili le s stalno po- pularizacijsko aktivnostjo. Tudi letos bodo področna DIT nosilci akcij, koordinator pa bo komisija za tisk in propagando pri PZGO. Težko bo popraviti Nepal v Aziji je lepa in zelo rodovitna dežela. Nekdaj je bila prekrita z gozdovi. Danes samo še •tu in tam stoji kakšno dre- vo. Domačini, vse kar zraste, sproti pose- kajo za kurjavo z dolgimi kljukastimi noži. To je njihovo najbolj dovršeno gozdno orodje. Slovenska himalajska odprava na Ma- kalu je na svoji 17-dnevni poti proti tej gori srečevala domačine, ki so na hrbtih tovorili po eno ali dve deski po nekaj dni daleč. Deska v teh krajih je pravo bogast- vo, »Žagmoštri« pa pravi mogotci. Naši alpinisti so ocenili, da bi morali Nepalci dobiti žage (ročne), s katerimi bi 47 lahko sekali tudi debelejše drevje. Tako bi uspelo drobno drevje prerasti v debelejše. Po vrnitvi si prizadevajo poiskati trgovsko ali proizvajalno organizacijo, ki bi bila pri- pravljena Nepalcem dobaviti takšne žage. Nove delovne in samoupravne povezave v slovenskem znanstvenem in izobraževal- nem kompleksu Gozdarski šolski center v Postojni ter gozdarski oddelek BF v Ljubljani sta se- stavila predlog samoupravnega sporazuma o koordiniranem koriščenju opreme, knjiž- nic in kadrov obeh ustanov. Skupščina iz- obraževalne skupnosti za gozdarstvo je predlagala takšno povezavo, da bi bila skromna sredstva, ki jih združeno delo v gozdarstvu namenja v izobraževalne name- ne, čim bolj učinkovito izkoriščena. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela pa sta sklenila tudi gozdar- ski oddelek BF in inštitut za gozdarstvo in lesarstvo. Sporazum poskuša odpraviti ne- racionalne paralele obeh inštituciL oziro- ma povečati učinkovitost znanstvenega dela. 1 .švkarji bi radi zvišali zgornjo gozdno mejo Pogozdovanje opuščenih planin (pašni- kov), tudi tistih ob zgornji gozdni meji je sicer mogoče, vendar so stroški, spričo ne- ugodnih ekoloških razmer in drage delov- ne siJe, tako visoki, da jih ne more prene- sti na velikih površinah še ·tako bogato gospodarstvo. Večina razpravljalcev je tnenila, da so take pobude - po večini prihajajo iz švice - nerealne. Nerealne so iz ekonomskih pa tudi iz strokovno-go- zdarskih ter ekoloških razlogov. Zasedanje CIPRA (mednarodna alpska komisija), september 1976. Zamenjava generacij na BF Na gozdarskem oddelku BF je v teku intenzivno uvajanje novega mlajšega pe- dagoškega kadra ter strokovno izpopolnje- vanje že zaposlenega kadra na oddelku. To uvajanje sicer še ne pomeni številčne kre- pitve, ker se s tem samo nadomešča prva generacija uč[teljev na gozdarskem oddel- ku, ki zaradi upokojitve odhaja z oddelka. To pomeni, da kaže v skladu s potrebami, ki izvirajo iz novega učnega načrta za 4-lelni visokošolski študij gozdarstva ter s predvideno uveljavitvijo 2-letnega višje- šolskega študija, čimpreje pridobiti nove učiteljske kadre in to take, ki so si ustrez- no usposobljenost pridobili s svojo dejav- nostjo na strokovno-proizvodnem, razisko- valnem in družbcnopolitičnem področju . Ta naloga je tembolj nujna zato, ker ima gozdarski oddelek določene obveznosti tudi do drugih izobraževalnih organizacij v go- zdarstvu (npr. GšC) . Iz poročila o delu v TOZD gozdarski oddelek 1975-76. GG Kranj. Gozdna gospodarstva si izboljšujejo svojo tehnično osnovo Poročali smo že o novi mehanični de- lavnici, ki so jo zgradili gozdarji v Celju. Letos so končali s podobno gradnjo v Kranju. Nova mehanična delavnica, cen- -tralno skladišče in tehnične pisarne so ve- ljale prek 600 st. milijonov. To so, za raz- 48 merama majhne OZD kot so slovenska gozdna gospodarstva, visoka sredstva. Zato ni čudno, če se gozdarski kolektivi zelo težko odločajo za takšne investicije. Toda gozdarska mehanizacija, tudi pre- voz gozdnih sortimentov, postaja tako spe- cifična in zapletena, da ne preostaja drugega, kot da znaten del popravil te mehanizacije opravijo gozdarji doma. čeprav je takšno spoznanje racjonalno pa vendar ne moremo mimo razmisleka, da bi lahko imeli v Sloveniji bolj enoten pristop pri nakupovanju gozdarske meha- nizacije, kar bi seveda poenostavilo njeno vzdrževanje. škoda, da komisija za meha- nizacijo pri PZGO ni čestejše in odločneje vključevala tega vprašanja na svoje dnev- ne rede. Gozdarjev ni zraven Pisec D. S. je v GLASILU GG Kranj razgrnil program razvoja in naložb članic SOZD GLG v naslednjem letu. Lesna in- dustrija bo v svojo razširitev in moderni- zacijo vložila kar 60.943.000 din. škoda, gozdarjev sploh ni zraven! (Namreč pri investicijah). TOZD gozdarstvo Radlje je lani organizirala za svoje gozdarje po- učno strokovno potovanje v švico. Bili so gostje Zvezne tehniške visoke šole v ZU- richu (ETH), na kateri deluje gozdarski oddelek že od leta 1855 dalje. Zato ni čudno, če so v njihovih gozdovih videli zares sodobne gospodarske postopke, ki vodijo k njjhovemu strateškemu cilju: vi- soke zaloge, visoke sečn}e in zdravi go- zdovi. že zelo zgodaj so spoznali družbeni po- men gozdov. Zato le redkokje v švici šc najdemo zasebne gozdove, prevladujejo družbeni. S spoznanjem, da je tudi njihovo delo doma po miselnosti in po praktičnih postopkih zelo blizu švicarskemu, so se udeleženci zadovoljni vrnili domov, kjer bodo svojemu delu lahko dodali še kakšno novelo, ki so jo srečali v gozdarski švici. VIHARNIK, št. 10/76 UDK 634.0,249 Gozdni rob dr. Marjan Zu p an či č (Ljubljana)* Zu p an čič M. Gozdni rob. Gozdarski vestnik, 35, 1977, št. 2, str . 49-59. Povzetek v nemščini. Gozdni rob je zunanji, približno 25-30 m široki pas gozda, ki varuje njegovo notranjost pred neugodnimi vplivi brezgozdnega zemljišča. V civilizirani krajini z razdroblje- nimi gozdnimi površinami je delež gozdnih robov še po- sebno velik. Bogati biotopi gozdnih robov so nasprotna utež za biološko osiromašenje in uniformiranje krajine. Nove avtoceste, daljnovodi, plinovodi ipd. povzročajo velike spre- membe tudi v gozdnem prostoru in nastaja potreba po vzgoji manjkajočih gozdnih robov. Nujna je vključitev gozdnih robov v gozdnogojitveno načrtovanje. Dane so smernice za vzgojo in nego gozdnih robov. Zupančič M.: Forest edge. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 2, pag. 49-59. In Slovene, summary in German. Forest edge is the outer, approximately 25-30 meters wide forest belt protecting the interi01· of the forest from the unfavourable effects of the woodless landscape. The portion of forest edges is particulaty large in the civilized landscape. The rich biotops of the forest edges represent a counterbalance to the biologically impoverished and unifor- med landscape. New highways, powerlines, pipelines etc. bring about significant changes in the forest space tbus creating needs for establishment of the missing forest edges. Including forest edges into silvicultural planning is an absolute necessity. Guidelines are given for establishment and tending of forest edges. Uvod Pobudo za ta sestavek je dalo moje sodelovanje pri krajinskoprostorskem načrtu v zvezi z novimi daljnovodi, ki ga je po naročilu Elektrogospodarstva Slovenije izdelal institut za gozdno in lesno gospodarstvo. Načrt obsega še ~te­ vilne druge prispevke, ki vsestransko obravnavajo probleme tega močnega posega v naš gosto naseljeni slovenski prostor. Poleg daljnovodov tudi druge gradnje (avtoceste! plinovodi itd.) s širokimi koridorji sekajo gozdne površine ustvarjajo sveže rane v vegetacijski odeji naše krajine in s tem postavljajo nove meje gozdnih površin, ki jim manjka t.i . gozdni rob. Meje med gozdom in negozdno površino (npr. na travniku, ob avtocesti itd.) si ne moremo zamišljati brez robne gozdne vegetacije ali gozdnega roba. če * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., inštitut z<:. gozdarstvo in lesarstvo v Ljubljani, 61000 Ljub- ljana, YU. 49 drevesne krošnje kot streha ščitijo notranjost gozda pred raznimi neugodnirni klimatskimi vplivi, potem je gozdn1 rob zaščita pred neugodnimi klimatskimi vplivi od strani. čim bolj razdrobljene so gozdne površine, tem potrebnejša je zaščita gozdnega roba. Drevje na gozdnem robu je močno vejnata, raznovrstnega sestava in dopolnjeno z grmovnimi vrstami. Gozdni rob je uravnoteženi umetni ekosistem, kjer človek s svojo dejavnostjo ustavlja prodiranje gozda in kjer se hkrati ustavi tudi nazadovanje gozda. Pri oblikovanju krajine pomenijo gozdni robovi zelo vidno pročelje gozda, ki je privlačno za rekreacijske namene. Pomemben je tudi raznovrsten sestav živih bitij na takem robu. Na majhnem prostoru najdemo različne pogoje glede vlage, svetlobe in drugih ekoloških faktorjev, kar daje možnost za naselitev vel~kemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Gozdni rob je protiutež kmetijskim in goz- darskim monokulturam. Gozdni rob ima torej pomembne varovalne in socialne funkcije. Zato njegovo uničenje pri raznih gradnjah pomeni več kot zmanjšanje površine gozda. Ob novih avtocestnih, daljnovodnih in podobnih širokih presekah skozi gozd je tako vzgoja manjkajočega gozdnega roba pomembna naloga gozdarjev. Poleg zunanjih robov imamo še notranje gozdne robove. To so npr. prehodi med visokimi starimi sestoji in med nizkim mladjem. Vedno gostejše gozdne pro- metnice, ki so lahko zelo široke, potrebujejo tudi svoje gozdne robove. Notranji gozdni robovi so priložnost za razne razčlen.itve gozda, npr. za razčlenitev gozda s protipožarnimi pasovi, kjer naj bo vegetacija kar se da odporna proti ognju; obenem so tudi priložnost za popestritev gozda z vnašanjem katerihkoli zanimivih vrst. Primer obogatitve monotonega bukovega sestaja z vnašanjem duglazije ob gozdni poti navajata HEUVELDOP in BRDNIG (3). Gozdni rob ima določen pomen za razvoj človekove kulture. Najugodnejši pogoji za razvoj niso v polno zaraslem gozdu, še dosti manj v brezgozdni puščavi, pač pa v bližini gozda oziroma na gozdnem robu. Mestno zelenje je ·skromen izraz potrebe po gozdnem robu, vJkendske gradnje pomenijo privatizacijo in rezervacijo gozdnega roba. Zgradba gozdnega roba Pri kultiviranju naše krajine se je gozdni rob izoblikoval kot črta, kjer se je ustavilo nazadovanje in obenem napredovanje gozda. Na tej črti varuje gozdna vegetacija notranjost gozda pred sončno pripeka od strani in pred zračnimi tokovi ter pred slabimi posledicami teh vplivov (izsuševanje tal , propad gozdnega humusa, vetrovnost v notranjosti gozda). Na drugi strani pa človek s kmetijsko ali drugačno dejavnostjo zadržuje napredovanje gozda. Najpomembnejša je torej varovalna vloga gozdnega roba in temu primerna je tudi njegova zgradba. Ustaljeni in pravilni gozdni robovi niso kot nekakšen navpičen zid, kot gosta falanga drevja, ampak se začno z grmovjem in nižjim drevjem. Za tem zunanjim pasom dosežejo drevesa polagoma tisto v.išino, ki jo ima sestoj za gozdnim robom . .Sirina gozdnega roba znaša na ta način vsaj eno in pol sestojne višine. Tako oblikovan gozdni rob je kot neke vrste klin, ki se lažje upira vetru in viharjem. Sicer je drevje na gozdnem robu do takšne mere izpostavljeno neugodnim kli- 50 Ustaljen in pravilen gozdni rob. Okolica Ihana pri Ljubljani. (Foto L. Eleršek) matskim vplivom brezgozdnega zemljišča, da ne more dosegati enakih višin kot drevje v zavetju sklenjenega sestoja. Na pravilnem gozdnem robu je drevje dovolj vejnato in dopolnjeno še s pod- stojnim drevjem in grmovjem, da lahko varuje notranjost gozda. Toda kljub temu je gozdni rob dovolj propusten za močne zračne tokove in viharje, ki jih ne zaustavlja kot zid, ampak jih deloma spusti v notranjost sestoja, kjer se polagoma ublaži njihova energija. Zato je drevje na pravilnem gozdnem robu zelo stabilno, še bolj kot v notranjosti sestaja. To pomeni, da imajo posamezni dre- vesni osebki dovolj prostora za svoj razvoj, za dobro ukoreninjenost, za somerno rast. V gostem sklepu zraslo vitko drevje ni prjmerno za gozdni rob. Kot navajata HANSTEIN (2) in ZUNDEL (12) obsega pravilni gozdni rob širino najmanj ene in pol sestojne višine, oziroma 25-30 m. Začne se s pasom grmovja, ki polagoma preide v pas nižje drevesne vegetacije (drevje II. vrste kot npr. poljski javor, beli gaber, divje sadje itd.). Ta pas polagoma preide v pas glavnih drevesnih vrst oz. v gozdni sestoj. Toda takih gozdnih robov v praksi ne vidimo veliko. Pogosto imamo že po naravi .skromen Jzbor grmovnih vrst ali drevja II. vrste in je sestava gozdnega roba zato manj pisana. Nadalje pri go- spodarjenju neradi odmerjamo gozdnemu robu malo večji prostor, da na ta način delež vejnatega robnega drevja čimbolj zmanjšamo. Tako so gozdni robovi navadno precej oster prehod iz golega zemljišča v gozd, kar seveda ni v korist varovalnim in drugim funkcijam gozdnega roba. Zato si moramo povsod čimbolj prizadevati, da bi imeli široke gozdne robove z raznolikim sestavam rastlinja. 51 Posebno cestm m daljnovodni koridorji skozi gozd so lepa priložnost za vzgojo takih idealnih gozdnih robov, ker varnostnotehnični predpisi za ceste, daljnovode ipd. že tako ne dovoljujejo ostrega prehoda iz golega zemljišča v gozd. Funkcije gozdnega roba Gozdnega roba si ne moremo zamišljati brez njegove varovalne funkcije. Gozdni rob je tudi obrambna črta, kjer se ustavi nazadovanje gozda zaradi močnih neugodnih vplivov golega zemljišča. Tipična gozdna zasenčena in hu- mozna tla najdemo šele pod zaščito gozdnega roba in gozda sploh. Podobno velja tudi za ugodno klimo v notranjosti gozda. Gozdni robovi so tudi obrambna črta proti viharjem in vetrovom. Zgradba in sestav gozdnega roba ustrezata njegovi varovalni funkciji. Meje gozdnih površin so brez gozdnega roba zelo ogrožene, npr. ob novo nastalih širokih presekah skozi gozd, kjer v teku let propade še marsikatero drevo. V civilizirani in denaturirani pokraj-ini postaja močno pomembna biološka funkcija gozdnega roba. Gozdni rob je prehod med dvema ekosistemoma (npr. gozd-travnik) in ima zaradi tega raznolike ekološke razmere na majhnem pro- storu, npr. glede vlage, toplote, svetlobe itd. To daje možnost za naselitev šte- vilnih rastlinskih in živalskih vrst, ki sicer v denaturirani krajini težko najdejo svoj življenjski prostor. Tako so npr. dobri pogoji za prehranjevanje, kritje, raz- množevanje raznih ptičjih vrst, kot so ptice pevke, fazani, jerebice, na drugi strani pa tudi za problematično parkljasto divjad. Gozdni rob je pomemben za čebele. Na splošno blaži denaturiranost in uniformiranost vegetacije v civilizirani krajini in je zato pomemben za higieno gozda in nego krajine sploh. Pomembna je še estetska funkcija gozdnega roba. Zaokrožen in polno za- rasel gozdni rob z raznovrstnim sestavam živih bitij veliko prispeva k lepoti krajine. Na gozdnem robu lahko krajinski arhitekti iščejo »pravHno vodenje linij«, »kontraste med svetlimi in temnimi ploskvami«, >>razgibanost z različnimi skupinami dreves« itd. Biološki in estetski vidiki gozdnega roba si ne naspro- tujejo, ampak se dopolnjujejo. Kar je naravno in zdravo, je tudi lepo. Gozdni rob je za opazovalca dosti bolj viden kot gozd sam. Negovanost gozdnega roba je zato pomembna v turishčnih krajih, na krajinsko občutljivih področjih, {)b prometnih cestah in poteh. Gozdni rob in škode, ki jih povzroča divjad Skode v gozdu povzroča predvsem srnjad, jelenjad in morda še druga park- Ijasta divjad. Znano je, da ta divjad ogroža naravno in umetno obnavljanje naših gozdov, posebno tistih najvrednejših, ki jih sestavlja tudi jelka. Skoraj pravilo je, da tiste najvrednejše najraje objeda. S tem se gozdovi siromašijo, nastaja nepopravljiva škoda, ki jo ni mogoče izraziti v denarju. Zato pričakujemo, da bodo gozdni robovi dali več možnosti za prehrano te divjadi in bo gozd s tem razbremenjen. Tako SIMONič (10) priporoča veliko za objedanje primernega grmovja na gozdnem robu, ker meni, da se na ta način zmanjšuje škoda v gozdu. Toda problem je bolj zapleten. O tem pišejo tudi GOSSOW (1), KOCH (5), 52 Gozdni rob manjka! Nova daljnovodna preseka v okolici Ihana pri Ljubljani. (Foto L. Eleršek) SCHWAB (9). Velik delež robnih gozdnih površin, vključno tistih ob vedno gostejšem omrežju prometnic, in velik delež razmeroma velikih pomlajevalnih površin, kjer zelišča in grmovna flora ter gozdno mladje bujno uspeva pri dobrem dostopu svetlobe - oboje močno izboljša biotop tudi za parkljasto divjad. Posledica tega je množično razmnoževanje srnjadi in je[enjadi, ki pov- zroča hude motnje v gozdnem ekosistemu. V obilnem in bujnem nizkem rastlinju, v mladju in goščah, se divjad ne samo dobro prehrani, ampak tudi odlično skriva. Nalo ga lovstva hi bila, da regulira številčnost favne v gozdu, kot to zahteva ohranitev zdravega gozdnega ekosistema. V praksi se rado zgodi, da lovstvo zastopa le svoje zasebne, čisto lovske interese. Tem zasebnim interesom je treba potem žrtvovati tudi splošni družbeni interes ohranitve zdravega gozdnega eko- sistema. Tudi gozdarstvo se mora podrediti zasebnim lovskim interesom. To dokazuje drag in malo uspešen trud gozdarjev, ki poskušajo pomagati z raznimi premazi mladih drevesc, z ograjami itd. Na ta dejstva opozarja tudi nemški publicist Horst STERN (11). Reguliranje številčnosti divjadi bi bilo možno doseči tudi z oblikovanjem gozda in s tem biotopa za divjad. Tako naj gozdni biotop ne dopušča prevelike razmnožitve divjadi. To pomeni, da bi si morali prizadevati za čim manjšim deležem pomlajevalnih površin, za malopovršinskim in prav nič bujnim mladjem pod zastorom odraslih dreves. Nasploh bi bilo treba gospodariti z dolgimi obhodnjami, a nezastrtih površin in gozdnih robov bi moralo biti čim manj. Na kratko, doseči bi bilo treba pragozdno zgradbo. Toda preoblikovanje gozda v tem 53 smislu bi bilo možno le pri znosni številčnosti divjadi, ker bi bil sicer pritisk na zmanjšane pomlajevalne površine prevelik. Tudi obsežen delež ograjenili površin bi omejeval biotop parkljasti divjadi in s tem njeno pretirano razmno~ ževanje. Reguliranje biotopa s preoblikovanjem gozda je v praksi vredno vse pozor- nosti, a je premalo upoštevano. Ostaja le upanje na uskladitev gozdarskih in lovskih interesov, na prevladanje zdravega razuma. Gozdni rob kot ugoden biotop za problematično parkljasto divjad tako ne bi prispeval k preveliki številčnosti te divjadi. Gozdnogospodarski vidiki gozdnega roba Gozdni rob je nujen in koristen, kar dokazujejo obravnavane funkcije gozd- nega roba. Ni pa zaželen ve1ik delež gozdnih robov. Donos gozda na enoto površine na gozdnem robu gotovo ni najbolj ugoden zaradi vejnatega, nižjega drevja. Tudi količinski prirastek utegne biti manjši kot v sklenjenem gozdu, in sicer zaradi neugodnih vplivov sosednjega golega zemljišča. Več o prirasto- slovnih vidikih gozdnega roba zasledimo pri HEUVELDOP-u in BRDNIG-u (3). Neugodna stran gozdnega roba je tudi že omenjeni izboljšani biotop že tako preštevilne divjadi. V civilizirani in gosto naseljeni pokrajini, kot je naša, so gozdne površine zelo razkosane, tako da je delež gozdnih robov velik. Vzporedno s tem imajo gozdni robovi velik pomen zaradi svojih varovalnih in socialnih funkcij; z raznovrstnostjo rastlinstva in živalstva prispevajo k higieni gozda in negi krajine. Pri vsem po- trebnem intenziviranju nege gozdov morajo biti gozdni robovi deležni posebne pozornosti. Nujna je vključitev gozdnih robov v gozdnogojitveno načrtovanje, česar doslej ni bilo. Zaradi posebnega pomena je treba gozdnemu robu priznavati značaj traj- nosti. To pomeni, da mora biti gozdni rob trajno zarasel s svojo značilno vege- tacijo in obstoj gozdnega roba ne sme biti odvisen od obstoja sestaja za njim. Seveda je treba tudi gozdni rob prilagoditi sestoju za njim. če npr. sestoj za gozdnim robom popolnoma pospravimo in obnovimo, gozdni rob ne more ostati popolnoma nedotaknjen, toda prav gotovo moramo ohraniti najmanj njegov najbolj zunanji pas z grmovno vegetacijo. Sicer pa trajna zaraslost gozdnega roba zahteva, da ga vzdržujemo kot neke vrste »trajni gozd«. Posegi morajo biti pogosti in zmerni, uporabljamo torej neke vrste »prebiralno redčenje « . Na raz- meroma majhni širini gozdnega roba je to primerno in izvedljivo. Vzgoja, nega in vzdrževanje gozdnega roba Z vzgojo gozdnega roba začenjamo takrat ko ta šele nastaja, predvsem ob raznih novih cestnih, daljnovodnih in drugačnih presekah. V robnem delu gozd- nega sestaja propada v prvih letih po poseku še marsikatero drevo, ki se ne more prilagoditi novemu, izpostavljenemu položaju, nenadno povečani sončni pripeki , izsuševanju itd. Premalo stabilno drevje rado pade zaradi vetra ali snega. Nastajanje novega gozdnega roba se začne z naseljevanjem raznih grmovnih in 54 Marsikod po svetu z zemljišči na presekah (zlasti pod elektrovodi) zelo varčno gospodarijo. Elektro- vodi na Norveškem (slika) so za- raščen.i z gozdom vse do žic. Eko- logija tega prostora ni bistveno prizadeta . Robov skoraj ni drevesnih vrst. Naslonimo se predvsem na naravno naseljevanje. Sadnja je na gozdnem robu primerna le na krajinsko ali drugače občutljivih krajih, kjer je naravni razvoj prepočasen in kjer je obstoj gozdnega roba posebno pomemben. Vzgoja novega gozdnega roba zahteva svoj čas in mora biti zajeta v kratkoroč­ nem načrtovanju. Novi gozdni robovi naj imajo kar .se da idealno zgradbo in sestav, s pasom grmovja, drevja II. in I. vrste in s širino najmanj 25-30 m. Prilagoditi se moramo tudi danim naravnim razmeram, npr. v gorskih gozdovih moramo pri majhnem izboru grmovnih vrst računati predvsem z glavnimi dre- vesnimi vrstami. Za gozdne robove ob avtocestah, daljnovodih, plinovodih itd. moramo do- datno upoštevati še razne predpise, ki veljajo v zvezi s temi gradnjami. Tako se visoka drevesna vegetacija ne sme preveč približati robu ceste, da ne bi ovirala preglednosti in da ne bi zaradi vetra ali snega padlo drevo na cesto. Pri daljno- vodili se drevje ne sme preveč približati daljnovodnim žicam. Pod njimi je prostor predvsem za nižjo drevesne in grmovno vegetacijo. Sicer dajejo daljnovodi dobre možnosti za oblikovanje gozdnega roba. Važno je, da so taki gozdni robovi vedno dobro vzdrževani. Zanemarjenje bi lahko izzvalo radikalne ukrepe, npr. uporabo herbicidov ob cestah in pod daljnovodnimi žicami, kar pa bi bilo močno 55 v nasprotju z vsemi funkcijami gozdnega roba in nego krajine. Gozdni robovi ob cestah imajo še posebno pomembno estetsko funkcijo, ker so na očeh številnih potnikov. Gojitvene tehnike pri vzgoji, negi in vzdrževanju gozdnih robov ni mogoče predpisovati zaradi velike raznolikosti naravnih razmer pri nas. Najbolj odgo- vorno nalogo imajo pri tem gozdarji, ki neposredno gospodarijo z gozdom. Ti morajo dobro poznati dane naravne razmere in možnosti in se jim kar najbolje prilagoditi. Predvsem je treba paziti na trajnost gozdnega roba. Od možnih ukrepov naj omenim sekanje na panj z namenom, da dobimo poganjke iz panja in tudi bolj grmasto in :ruižjo rast. Možno je t. i. prebiralno redčenje, to je posek predvsem posameznih osebkov; s tem usmerjamo razvoj gozdnega roba. Na ta način uravnavama konkurenčna razmerja, sestav in zgradbo gozdnega roba, izboljšamo njegove funkcije (varovalna, biološka in estetska funkcija). Važno je .še uravnavanje biotopa, in sicer zaradi ohranjanja redkih rastlinskih in živalskih vrst. Zelo pomembno je, da gozdni rob ni zatravljen. Pri pogostih sušah v zadnjih letih je suha trava vzrok številnim požarom. Po zatravljenih daljnovodih in dru- gačnih presekah se lahko požar hitro širi. Da to nadlogo preprečimo, morajo biti tla čimbolj zasenčena, vsaj z grmovnim rastlinjem. V skrajnili primerih je treba travo celo pokositi ali popasti. Izbor drevesnih in grmovnih vrst Pri tem izboru velja glavno pravilo: uporabljamo samo vrste, ki se na danem rastišču naravno pojavljajo, ki imajo svoje mesto v okviru lokalne naravne rastlinske združbe ali ki danemu rastišču vsaj ustrezajo. To velja tudi za more- bitno sadnjo. Delamo z vrstami, ki niso problematične, ki se po možnosti nase- lijo same, ki ne potrebujejo veUko nege. Pri tem se oziramo na funkcije gozdnega roba (varovalna, biološka, estetska), na morebitne kmetijske, lovske in podobne interese, ki seveda zdravega gozda ne smejo izključevati. Biološki pomen imajo drevesne in grmovne vrste, ki so postale že redke, ki so pomembne za ekološko ravnotežje, za higieno gozda, za nego krajine sploh, potem vrste, ki dajejo možnosti za prehranjevanje, kritje, razmnoževanje (ptičja gnezda) in sploh življenski prostor za preveč iztrebljene in nazadujoče živalske vrste. Iz estetskih ozirov so pomembne vrste, ki obilno cvetijo, ki se jeseni živo barvajo itd. Za varovalno funkcijo so pomembne vrste, ki so vitalne, trdožive, ki poganjajo iz panja, so plastične, prilagodljive, dajejo gosto zarast (preprečevanje zatravljenosti in požarov). Pri izboru grmovnih vrst zaslužijo pozornost vrste, ki imajo široko ekološko amplitudo in jili najdemo skoraj povsod, npr. šipek (Rosa canina), dren (Cornus mas, C. sanguinea), glog (Crataegus laevigata, C. monogyna), tintovje (Ligustrum vulgare), iva (Salix caprea). Nekoliko manjšo ekološko amplitudo imajo leska (Co- ryllus avelana), bezeg (Sambucus nigra), brogovita (Viburnum opulus, V. lantanLl), trdoleska (Evonimus europea, E. verrucosa). 56 Med drevje Il. vrste spadajo tiste, ki dosegajo manjše drevesne dimenzije, ki se le redko prebijejo v vladajoči sloj drevja. Lažje se uveljavijo na gozdnem robu, posekah ipd. Od teh vrst je zelo uporaben beli gaber (Cmpinus betulus), ki de- loma tudi pozimi obdrži listje. Sem spada še poljski javor ( Acer campestre), razno divje sadje, makovec (Sorbus aria), jerebika (Sorbus aucuparia), razne jelše (Alnus sp.) itd. Med pasom grmovja in drevja II. vrste ni ostre meje in prav tako ne pri nas- lednjemu pasu, to je pasu drevja I. vrste. Ta pas je že tudi prehod v gozdni sestoj. Sestavljen je iz t. i. glavnih drevesnih vrst (smreka, bukev, hrast, bor itd). To drevje je na gozdnem robu neizogibno močno vejnata. Zaradi tega je treba pred- vsem paziti na someren razvoj krošenj. Nesomerne krošnje pomenijo majhno sta- bilnost drevja, kar je na gozdnem robu posebno nevarno. Dajemo prednost tistim vrstam, ki so v notranjosti gozda premalo zastopane. Za gozdni rob je bukev zelo primerna vrsta. Je plastična, prilagodljiva, izpolni prostor. Neutrjeno in izpostavljeno bukovo lubje sicer trpi zaradi t. i. sončnih opeklin. Neugodno utegne biti pri bukvi njena preveč bujna rast, ko na gozdnem robu steguje veje daleč navzven in s tem duši drugo rastlinje. Svetlobne drevesne vrste (hrast, bor, macesen itd.) imajo to prednost, da pre- puščajo skozi svoje krošnje dovolj svetlobe. S tem je olajšan razvoj raznovrstni podrasti, kar je na gozdnem robu še posebej važno. Za gozdni rob so primerne tudi različne druge drevesne vrste, npr. lipa, javor, jesen. Izbor je odvisen od danih naravnih razmer in možnosti. Stabilnost gozdnega roba O stabilnosti gozdnega roba je veliko napisanega v nemški strokovni literaturi, npr. (3), (4), (8), in sicer predvsem v zvezi z čistimi snuekovimi sestoji. Za pre- prečevanje vetrolomov je pravilen gozdni rob velikega pomena. Kot navaja MIT- SCHERLICH (6, 7) in podobno tudi drugi avtorji, naj bo gozdni rob v širini ene in pol do dveh sestojnih višin zgrajen iz zelo stabilnega drevja, ki je zraslo v do- volj redkem sklepu, je somerno razvito, dobro zakoreninjeno in pri tem še toliko redko, da deloma propušča močne zračne tokove v notranjost sestaja. Energija zračnih tokov se s tem polagoma ublaži in ne obstaja več nevarnost vetrolomov. Gosti, za zračni tok skoraj nepropustni gozdni robovi ali gosta falanga drevja na gozdnem robu, npr. pri smrekovih monokulturah, ni priporočljiva. Take gozdne robove zračni tokovi navadno ne poškodujejo, pač pa jih nekako preskočijo, se vrtinčijo in nato s še večjo silo udarijo v sestoj za gozdnim robom. Dovolj redek in stabilen gozdni rob je ugoden tudi zaradi snegolomov. Posebno je treba paziti na somerno razvitost krošenj, ker pride pri enostranskih krošnjah hitro do hudih enostranskih obremenitev in s tem do zlomov in podiranja. Poseben problem je stabilnost drevja ob novo nastalih cestnih, daljnovodnih in podobnih presekah. Drevje, ki je zraslo v notranjosti sestaja, se neprilagojeno znajde na izpostavljenem robnem položaju in trpi različne škode. Najbolj prob- lematični so čisti, gosti smrekovi sestoji. Manj problematični so mešani sestoji, kjer je stabilnost posameznih dreves itak večja. Glede stabiliziranja neutrjenega robnega sestaja ne moremo veliko narediti. še pred posekom je treba poskrbeti, 57 [ da po možnosti ne posekamo močnejših in stabilnejših dreves, ki naj ostanejo kot opora ostalemu drevju. Sicer pa take nezaščitene robove sestojev zelo previdno redčimo. Odstranimo samo sovladajoče drevje, da polagoma dosežemo utrditev preostalega drevja. Premočno redčenje bi stabilnost samo zmanjšalo. Povzetek Gozdni rob je prehod med gozdom in negozdnim zemljiščem, širok približno eno in pol sestojne višine. Vegetacija na gozdnem robu ščiti s svojo zgradbo, za- raslostjo in sestavam notranjost gozda pred neugodnimi klimatskimi vplivi ne- gozdnega zemljišča. Zaradi njegovega prehodnega značaja najdemo na gozdnem robu raznovrstne ekološke razmere na majhnem prostoru in s tem bogat biotop. Praviloma se gozdni rob začne s pasom grmovja, ki preide v pas nižje drevesne vegetacije in v gozdni sestoj. Poleg varovalne funkcije je pomembna še biološ.ka funkcija gozdnega roba. Bogat biotop na gozdnem robu je prispevek k biološkemu ravnotežju civilizirane krajine in k higieni gozda. Gozdni rob je tudi pomemben element pri lepoti kra- jine, posebno zaželeni v turističnih krajih in ob prometnih poteh. Vsestranski pomen gozdnih robov je v civilizirani krajini zelo velik. Zato mo- rajo biti vključeni v gozdnogojitveno načrtovanje kot posebno pomemben del gozdne površine. Značilni vegetaciji gozdnega roba je treba priznati značaj traj- nosti, ki se mora v primerni obliki ohraniti, tudi če se sestoj za gozdnim robom popolnoma obnovi. Vzgoja, nega in vzdrževanje gozdnih robov se mora prilago- diti danim naravnim razmeram in splošnih navodil ni mogoče dajati. Za stabilnost gozdnega roba in sestoja za njim je potrebno, da na gozdnem robu vzgojimo zelo stabilno drevje. Gozdni rob tudi ne sme biti pregosto zarasel, da močnih zračnih tokov ne zaustavlja, ampak jih deloma spusti v notranjost gozda, kjer se ublaži njihova energija. Na ta način gozd najbolje obvarujemo pred vetrolomi. Pri izboru grmovnih in drevesnih vrst za gozdni rob upoštevamo vrste, ki so rastišču primerne in ki ustrezajo funkcijam gozdnega roba. Uporabimo predvsem naravno naselitev. Sadnjo uporabljamo le tam, kjer je naravna naselitev prepo- časna in kjer je obstoj gozdnega roba posebno pomemben. Litel'atura l. Gossow, H.: Schalenwild-Wald - Probleme und Offentlichkeitsarbeit. Allg. Forstz., Munchen, 1976, No. 24, s. 528-531. 2. Hanstein, V.: Waldrandpflege. Nat. Landsch., Mainz, 1970, No. 4, s. 83-86. 3. Heuveldop, 1.: Brunig, E. F.: Waldrand - Umweltwirkungen, Wachstum und Ertrag. Allg. Forstz. MUnchen, 1976, No. 23, s. 486-490. 4. Hutte, P.: Sturmgefahr und Traufschutz. Allg. Forstz., MUnchen, 1969, No. 13, s. 243-246. 5. Koch, N.: Neue Erkenntnisse zum Rehwildproblem. Schweiz. Z. Forstw., 1976, No. 3, s. 185-191. 6. Mitscherlich, G.: Wald, Wachstum und Umwelt. Band II.: Waldklima und Wasser- haushalt. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt/M., 1971. 7. Mitscher/ich, G. : Zur Prage der Sturmsicherung der BesUinde. Allg. Forstz. MUnchen, 1968, No. 36/37, s. 631-633. 58 8. Schretzenmayr, M., Haupt, R., Ulrich, Th.: Zusammenhange zwischen der Struktur des Waldrandes und dem Auftreten von Sturmscbaden in der montanen Stufe des Ostbarzes und sich daraus ergebende Hinweise zur Pflege der Waldrander. Soz. Forstwirtsch., Berlin, 1974, No. 4. s. 116-120. 9. Schwab, P.: Wild und Landschaft weltweit und aus der Nahe betrachtet. A11g. Forstz. MUnchen, 1976, No. 25, s. 525-527. 10. Simonič, A.: Srnjad. Biologija in gospodarjenje. Zlatorogova knjižnica S, Lovska Zveza Slovenije, Ljubljana 1976, stran 606. 11. Stem, H.: Warum jagen Sie, Herr Bundespdisident? Offener Brief an den Jager Wal- ter Scheel. Zeit-Magazin, No. 9, 21. Februar 1975. 12. Zundel, R.: Aufbau und Behandlung von Waldmanteln. Allg. Forstz., Munchen, 1969, No. 24, s. 239-242. WALDRAND Zusamm enfassung Der Waldrand wird definiert und seine Bedeutung wird dargestellt. Als Waldrand he- trachten wird den ausseren ca. 30m breiten Waldgtirtel, welcher an landwirtschaftliche oder anders genutzte Boden grenzt. Hier ist der Wald durch seinen Aufbau und seine Zusammen- setzung gegen die ungi.instigen klimatischen Einfltisse des Freilandes gefestigt. Richtlinien fi.ir die Erziehung und Pflege von Waldrandern werden angegeben. Eine besondere Bedeutung hat der Waldrand in der dicht besiedelten Landscbaft, wo der Wald in einzelne, wenig zusammenhangende Flachen zuriickgedrangt worden ist. Reiche Bio- tepe der Waldrander sind ein Gegengewicht fiir die biologische Verarmung und Uniformie- rung der zivilisierten Landschaft. Durch immer haufigere Bauten von Autobahnen, Fernlei- tungen, Gasleitungen usw. werden die bestehenden Waldflacben noch weiter zersttickelt. Entlang dieser Bauten mtissen neue Waldrander erzogen werden, welche Scbutzfunktion fi.ir den dahinterliegenden Wald, biologische und esthetische Funktion fi.ir die Umgebende Land- schaft zu erfi.illen haben. Den neu zu schaffenden Waldrandem ist eine geni.igende Breite abzumessen, damit sich ein richtiger Aufbau und eine arteorekhe Strauch- und Baumvege- tation entwickeln kann. Das alles gehort in den Aufgabenkreis der Forstleute. Der Waldrand darf nicht mehr wie bisher sich selbst tiberlassen werden, sondern bei der waldbaulichen Planung seinen festen Platz und besondere Aufmerksamkeit finden. 59 UDK 634.0.176.1 Castanea sativa MilJ.: 634.0.181.1(497.12) S fitocenološkega stališča je kostanj tudi v zaledni Sloveniji avtohton dr. Milan P i s kern i k (Ljubljana)* P isker ni k, M.: S fitocenološkega stališča je ko- stanj tudi v zaledni Sloveniji avtohton. Gozdarski vestnik 35, 1977, 2, str 60-63. V slovenščini, povzetek v nemščini. Dejstvo, da obstajajo v jugovzhodni Sloveniji, v nad- morskih višinah med 250--400 m bukovi gozdovi, v katerih kostanj edini naznačuje južnoevropski položaj rastišč in rastlinja, ocenjuje avtor za zadosten dokaz samoniklosti ko- stanja na tem ozemlju. Pi s kern i k, M.: The chestnut-trce (Castanea sativa) is autochthonous in Slovenia - from the phytocoenological point of view. Gozdarski vestnik 35, 1977, 2. pag. 60-63. Jn Slovene, summary in German. The fact that, in southeastern Slovenia, at attitudes bet- ween 250-400 m beech forests exist where he chestnut-tree alone indicates the South-European position of the accom- panying vegetation, is considered by the author a valid proof that the chestnut-tree is indigenous in this territory. Ko se je v zadnjih letih pri ugotavljanju mikroreliefnih osnovnih združb zao- krožala vegetacijska podoba našega ozemlja, smo pri njihovem opredeljevanju in razmejevanju nepričakovano zadeli ob vprašanje samoniklosti pravega kostanja pri nas. V Gorjancih, pri Trebnjem, na Sromeljskem, na Pišečkem in pri Sevnici (Jablanica) smo namreč našli v nizkih, torej toplih legah, kisle gozdove bukve s pri- mešanim kostanjem, ki so v pritalnih slojih brez vsake južnoevropske rastline. To pomeni, da bi v vegetacijskem sistemu morali predstavljati združbe, ki bi bjle iden- tične z ustreznimi severno od Alp. Iz primerjave bukovih gozdov prek vsega nji- hovega areala pa vemo, da na silikatnih kameninah severno od Alp spodnji hribski pas ni razvit, še več, celo zgornji hribski pas se pojavlja samo v večjih aLi manj- ših otokih. Bukovi gozdovi s kostanjem, ki izzivajo vprašanje kostanjeve samoniklosti pri nas, rastejo v osojnih legah v nadmorskih višinah 250-400 m, torej nedvomno v spodnjem hribskem pasu (če ne bi gledali širše, npr. na razmere v sosednjem Sredozemlju, bj lahko rekli: v gričevnem pasu!). Zato o tipološki istovetnosti, ki bi segala čez Alpe, v tem primeru ne more biti govora. če pa je tako, potem je kostanj tisti, ki našo združbo opredeljuje kot združbo južnoevropskega tipa! Edina druga rastlinska vrsta, ki bi lahko še prišla v poštev, je pasji zob (Erythroniwn dens-canis). Toda ta zaneslj1ivo ni prisoten vsaj na večini teh rastišč, kar je delno dokazala preveritev na terenu, delno pa moramo na to sklepatj po dejstvu, da je pasji zob na jugu našega ozemlja omejen na apnenčasto podlago in na bogata rastišča mešanih kamenin. Pač pa poznamo hrastove in kostanjeve gozdove s pas- jim zobom (Querco petraeae- in Castaneo sativae-Erythronietum) v Gorjancih in severno od Save (Rožnik, Cicelj) v višinah 190-420 m, in sicer ravno na takih bogatejših rastiščih; tu sta npr. navadni gaber in brogovita. "' dr. M. P., dipl. biol., inšlitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana YU. 60 Kostanj lahko sinsistematsko izkoristimo na dva načina, in sicer za podzdružbo castaneetosum ali pa za osnovno združbo Castaneetum. Po našem mnenju zase- dajo ti gozdovi eno izmed mikroreliefnih niš v nizu: gradnov ali bukov gozd z nizko reliko (Querco petraeae- ali Fago-Chamaecytisetum supini - sušen) bukov gozd s kostanjem (Fago-Castaneetum sativae - zmerno sušen). Severno od teh dveh združb sta tem gozdovom najbližja hrastov in bukov gozd s savojsko škržo- lico (Querco- oz. Fago-Hieracietum sabaudi) na sušnih rastri.ščih in bukov gozd z gorsko krpačo (Fago-Thelypteridetum limbospermae), ki ga poznamo iz zahodnega Pokolpja in iz okolice Celja v nadmorskih višinah 300-360 m na svežih rastiščih. Gozd bukve s kostanjem je predočen tabelarno s 6 popisi v še neobjavljenem elaboratu avtorja »Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov«. Zato naj tu navedemo samo najvažnejše floristične poteze. Stalnici (100 O/o prisotnosti) sta poleg prevladujoče bukve in pridruženega kostanja mah beluh (Leucobryum glaucum) in orlova praprot (Pteridium aquilinum), v 80 o;0 popisov pa se pojavlja še borovnica (Vaccinium myrtillus). število cvetnic niha po popisih med 5 in 19, mahov, jetrenjakov in lišajev med 2 in 8. Skupno število rastlin v vseh popisih je 51. V sestojih kostanj ne dosega povsod drevesnega sloja. Edino pomembno pri- mes predstavljata graden in smreka. Sistematsko pomenita sicer vsak zase enoto višje stopnje- red Quercetalia petraeae v Gorjanaih, na Sromeljskem in Pišečkem ter Piceetalia excelsae oz. prehod iz prejšnjega bolj severno. V praksi pa ju je bolje jemati kot podzdružbe quercetosum petraeae, querco petraeae-piceetosum in piceetosum, ali pa kot Qu.ercus petraeae Fago-Castaneetum in Piceae Fago-Ca- staneetum z morebitnimi podzdružbami po drugih drevesnih vrstah (jelki, gorskem javorju). Kakšno je stališče drugih naših avtorjev do samoniklosti kostanja na našem ozemlju oziroma v soseščini? L. Marinček meni (1973), da so raziskovanja palinologov (šercelj 1963, 1966) pokazala, da domači kostanj v Sloveniji ni avtohton. A. Budnar-Lipoglavšek je zabeležila kostanj (1958) v zelo številnih vzorcih tako na Pokljuki kakor na Pohorju. Ker ni drugih časovnih opredelitev, bomo prva po- javljanja kostanjevega peloda v obravnavanih barjih povzeli po razpravi avtorja (1963), pri čemer so opredelitve seveda tvegane, vendar ne povsem: z radiokar- bonsko metodo je npr. bila potrjena njegova dataoija začetka šote v Sijcu na pod- lagi paralelizacije gozdnih razvojnih faz kot popolnoma točna: začetek atlantika, pred 7000 leti- namesto začetka preboreala, pred 10000 leti! -kar je po mne- nju A. šerclja (1971) (ekološko) osupljivo, vendar razložljivo. Kostanjev pelod bi se pojavil prvič: na Pokljuki v šijcu sredi atlantika, v Blejskem barju v borealu - razlika med obema je morda vezana na to, da je v Blejskem barju bila v borealu že šota, ki pelod bolje ohranja; na Pohorju v visoko ležečem Ribniškem barju in v bližnjem Ostrivcu v zgornjem subborealu, v nižje ležečem črnem jezeru in Kame- nitcu pa že v alerbdu, in tudi tu je očitno šota pripomogla k okrog 1000 let zgod- nejšemu pojavu kostanja v Kamenitcu, ko se je v črnem jezeru odlagal še pesek. A. šercelj deli kot pa1ino1og mnenje F. Firbasa (1949), da je kostanj južno od Alp lahko samonikel že od začetka holocena, čeprav palinologija do sedaj tega ni mogla dokazati. Niso ga prinesli šele Rimljani, so ga pa vsekakor vsaj nehote po- speševali z izsekavanjem gozdov ob obrambnih zidovih in utrdbah, morda pa so 61 ga tudi sadili. Tako se lcostanjev pelod pojavi npr. v barju pri Logatcu s prihodom Rimljanov in z njihovim propadom izgine, pojavi pa se ponovno z razmahom že- lezarstva v začetku 16. stoletja. Z uničevanjem gozdov je namreč nastopila tudi taina degradacija (zakisovanje), kar je za uspevanje kostanja glavni pogoj. V barju šijec na Pokljuki je A. šercelj zabeležil kostanj iz časa nekoliko pred začetkom subboreala; od takrat je prisoten do današnjih dni, njegov pelod pa je verjetno prihajal od jugozahoda (Slovenije?). V Ljubljanskem barju je dokazana obilica kostanjevega lesa v koliščih iz časa pred okrog 3700 leti, vendar v nekaterih tam- kajšnjih koliščih kostanjevega lesa sploh ni. Kot pelod omenja A. šercelj kostanj iz tega barja samo v enem izmed več diagramov, in sicer dvakrat, a obakrat z vprašajem; prvič v okvint prvega bukovega vrhunca, torej v borealu. A. šercelj ne omenja kostanja v holocenskih vrtinah v več razpravah, tudi ne na območju združbe Fago-Castaneetum (šmarješke toplice, Drnovo); vzrok da ga ni, je po njegovem mnenju premoč bukve, ki kostanju ni pustila do veljave, vrhu tega pa je pelod v teh nižinskih vrtinah zelo slabo in pičlo ohranjen. M. Wraber o.menja (1955) možnost, da so nekateri deli ,sedanjega kostanjevega areala pri nas relikti iz podnebno ugodnejših obdobij (atlantika). Glede globljih delov areala (ali tudi v Sloveniji?) pa navaja, da gre v mnogih primerih verjetno za reliktna kostanjeva rastišča iz predledene dobe. M. Anic pa poudarja (1940), da kostanj v Zagrebački gori nazaduje tako bio- loško kakor arealno zaradi pretiranega sekanja in steljarjenja. Naši zaključki bi bili s tem v zvezi naslednji. Razume se, da je prišel kostanj do veljave lahko šele v izrazito topli dobi, verjetno v borealu. Ker je bila namreč ta doba vsaj v začetku suha, je bilo takrat tudi na karbonatni podlagi še veliko kislih rastišč, sicer vsekakor manj kot v prejšnjih hladnih in suhih dobah. Kostanj se je ohranjal sprva s pomočjo venomer se ponavljajočih prirodnih razkrajanj se- stojev ob menjavi sestojnih generacij, kasneje pa zaradi poseganja človeka v sestoje. Pomembno je povedati, da so v zaledni Sloveniji samo na ozemlju, v katerem je dandanes zasidran bukov gozd tipa Fago-Castaneetum, vendar ne v tej združbi, v gozdovih ali grmiščih še sedaj ohranjeni pomembni toplodobni relikti: poredkoma rumeni sleč (Rhododendron luteum), drevesa'sta mehurka (Colutea arborescens- našel avtor 1957), ostrolistna lobodika (Ruscus aculeatus- našel avtor 1957; ta se sicer pojavlja tudi v Pokolpju 1n v Maclju), preraslolistna grenčica (Blackstonia perfoliata), kretski čišljak (Stachys cretica) jarica (Eranthis hiemalis), pogostoma pa črnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens) in Forsterjeva bekica Luzula forsteri, prav tako našel avtor 1957). Zelo zanimivo pa je, da so ravno bukovi gozdovi, in ne borovi ali hrastovi, ki so kostanju ekološko bližji, pomagali potrditi samoniklost kostanja na slovenskem ozemlju. VOM PFLANZENSOZIOLOGISCHEN STANDPUNKT IST DIE KASTANIE AUCH IM KONTINENTALEN SLOWENIEN AUTOCHTON Zusammenfassung Im si.idostlicheo Slowenien, and zwar si.idlich der bogeformigen Linie Kostanjevica- Trebnje-Sevnica-Bistrica ob Sotli, beiderseits des unteren Sava- und Krka-Tales, vurden vom Autor floristisch arme azidophile Bucbenwalder festgestellt, in welchen die Kastanie die einzige Pflanzcnart ist, die den sUdeuropaischen Charakter der begleitenden Vegetation 62 ven·at. Die einzige andere Art, welche dies auch vermochte, ist im Gebiet Erythronium dens-canis; sie ist dort jedoch auf Karbonatgesteine und auf reiche Standorte der gemiscbten Gesteine beschrankt. Es muss also von einem urspri.inglichen Fago-Castaneetum gesprochen werden, einer Buchenwaldgesellschaft, welche vom Autor schon vor 20 Jahren (1957) unter demselben Namen vorHi.ufjg aufgestellt wurde. Dieser pflanzensotiologische Befund festigt die Vermutung der Palynologen, dass die Kastanie in Slowenien seit Anfang des Holozans ureingesessen sei, ohne dass bisher ein endgtiltiger palynologisher Beweis dafi.ir gelieferl werden konnte, obwohl Kastanienp-ollen mancherorts und in einigen Mooren vielleicht schon seit dem Allerod erschcint und Kastanienholz im zentralen Slowenien in etwa 4000 Jahre alten Pfahlbauten in Menge gefunden worden ist. Nicht ohne Belang sind im Zusammenhang mit der ureingesessenen Kastanie die Vorkommen von warmezeitlichen Relikten Rhodo- dendron luteum (auch in Buchenwaldern), Colutea arborescens. Ruscus aculeatus (in Buchen- waldern), BJackstonia perfoliata., Stachys cretica, Eranthis hiemalis, Helleborus atrorubens und Luzula forsteri (die beiden letzten auch in Buchenwaldern), welche im kontinentalen Slowenien alle auf Area] des Fago-Castaneetum beschrankt sind, jedoch nur in Waldern und GebUschen ausserhalb dieser Waldgesellschaft auftreten. Literatura l. Anic M.: Pitami kesten u Zagrcbačkoj gori. - Glasnik za šum. pokuse 7, Zagreb 1940. 2. Budnar - Tregubov A.: Palinološko raziskovanje barij na Pokljuki in Pohorju. Geologija 4, Ljubljana 1958. 3. Marinček L.: Razvojne smeri bukovnega gozda z rebrenjačo (Blechno-Fagetum). Zbornik gozd. in lesarstva 11/1, Ljubljana 1973. 4. Mayer R.: Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp. - Razprave SAZU IV, Ljubljana 1958. S. Piskernik M .: Razvoj slovenskih barij in gozdov v ekološkj luči. - Nova proizvodnja 2-3, Ljubljana 1963. 6. šercelj A.: še nekaj momentov k novim raziskovanjem na Ljubljanskem barju. - Arheol. vestnik SAZU VI/1, Ljubljana 1955. Palinološki profil kališča pri Kamniku pod Krimom. - Arheol. vestnik SAZU VI/2, Ljubljana 1955. Razvoj wtirmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. - Razprave SAZU VII, Ljubljana 1963. Paleobotanične raziskave in z·godovina Ljubljanskega barja. - Geologija 8, Ljubljana 1965. Pelodne analize plestocenskih in holocenskih sedimentov Ljub- ljanskega barja. - Razprave SAZU IX/9, Ljubljana 1966. Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji. - Razprave SAZU XIV/9 , Ljubljana 1971. Palinološke razis- kave barja na Kostanjevici pri Bevkah. - Varstvo narave 7, Ljubljana 1973. Paleovege- tacijske raziskave sedimentov Cerkniškega jezera. - Acta carsologica SAZU VI/16, Ljub- ljana 1974. Razvoj in zgodovina gozdov v škofjeloškem hribovju. - Loški razgledi 22, Ljubljana 1975. Analize makroskopskih in mikroskopskih rastUnskih ostankov s kališča ob Maharskem prekopu, izkopavanja 1973. in 1974. leta. - Poročilo o razisk. neolita in eneolita v Slov. IV, Ljubljana. - Nova proizvodnja 1975. 7. Wraber M.: Domači kostanj v Sloveniji. - Nova proizvodnja VI/4, Ljubljana 1955. 63 UDK 634.0.907:634.0.911 (51) OKOLJE IN RAZVOJ T j Li G e - p i n g (Peking)* Tj il Ge-pi n g: Okolje in razvoj. Gozdarski vestnik, 35, 1977, str. 64-69. V slovenščini, povzetek v nemščini. Do osnovanja nove Kitajske so razne kapitalistične monopolne skupine brezobzirno izkoriščale kitajsko zemljo. Eksploatacija zemlje je pomenila tudi eksploatacijo okolja. šele nova Kitajska je s kompletnim gospodarskim konceptom, ki vsebuje tudi razvoj okolja kot temeljnega družbenega in gospodarskega elementa, zasukala to pogubno ravnanje. številni primeri iz sedanje gospodarske politike potrjujejo smotrnost politike sedanjega družbenega sistema na Kitajskem. Tj ii Ge-pi n g: Human environment and economical development. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 2, pag. 64-69. In Slovene, summary in German. Until the foundation of the new China, the country has been ruthlessly exploited by different monopolistic capitalistic groups. This exploitation has been simultaneosly equivalent to the exploitation of the environment. Only wben the new China with its complex economical conception was established, encompassing also the environ- mental development as the basic social and economic element, these trends have been tum.ed into a new direc- tion. Numerous examples from the actual economic policy confirm the correctness of the policy effected by the pre- sent social system of China. Ponatisnili smo sestavek tovariša Tjii Ge-pinga iz Pekinga, ker bi utegnil zani- mati naše bralce s političnega in sociološkega vidika. Kaže namreč na izredno ugodne okoliščine v socialistični družbeni ureditvi pri razvijanju kulture varovanja okolja, lmu« (15 mu je 1 ha) tako imenovane »rdeče puščave« je bilo odprtih, melioriranih in obdelanih; ena petina eroziji podvrženih površin je v glavnem že pod kontrolo. Zahvaljujoč nasajevanju obsežnih gozdnih pasov zaradi zaščite pred vetrom in izboljševanju namakalnih možnosti, je nastajalo v puščav­ skih območjih severozahodne in severne Kitajske vse več oaz. Izboljšanje na- 68 ravnih razmer v poljedelstvu je prispevalo k temu, da so bile v 14 zaporednih letih kitajske žetve bogate in da je življenje ljudskih ·množic dandanes .srečno. So ljudje, ki menijo, da hitri razvoj poljedelstva zmanjšuje rodovitnost tal in da bo privedel do ekološke krize. Dejstvo, da smo v naši deželi naravne razmere za poljedelstvo izboljšali in leto za letom dobivali bogate žetve, dokazuje, da je človeštvo sposobno preoblikovati naravo in ustvarjati ugodnejše okolje. Ko se uveljavi ustvarjalna sila ljudskih množic in uresničijo potrebni ukrepi, ni rodo- vitnost tal ne le nepoškodovana, ampak je mogoče spremeniti revna tla v plodna in tako pridobivati več žita. UMWELT UND ENTWICKLUNG Zusammenfassung Bis zur Gri.indung des neuen Chinas wurde das chinesische Land rikksichtslos von verschiedenen monopolkapitalistischen Gruppen ausgebeuted. Die Folgen zeigten sich in einer verwahrlosten Umwelt und in gcschadigten okologischen Bedingungen. Erst die Anderung des Gesellschaftswesens in China, wobei Maos Leitgedanke war, dass alle wirtschaftlichen und andere Tatigkeiten dem Volke zu dienen haben, brachte die Moglichkeit einer sinnvolleren und rationelleren Nutzung der Naturquellen. Dabei ist unter dem Begriff »harmonische Wirtschaftsentwicklung« auch der Schutz der Umwelt vor verschiedenen Verunreinigung und Zerstorung verursachenden Quellen eingescblossen. Eine hochentwickelte Wirtschaft und Technologie brauchen zu ihrer Weiterentwicklung eine geor- dnete Umwelt und umgekehrt, die Umwelt kann nur mittels einer hochentwickelten Techno- Iogie erfolgreichcr als sonst gcschtitzt und verbessert werden. Es ist eine Febltiberzeugung einzelner Lente, dass die Wirtschaftsentwicklung die Umwelt zerstort. Das ist natiirlicb moglich, aber die socialistische Gesellschaftsform bietet das Entgegengesetzte - durch die U mweltentwicklung gefordert. Die Richtigkeit dieser Behauptung wird durch zah1reiche Beispiele aus der gegenwartigen chinesischen Wirtschaftspolitik bestatigt. UDK 661.94:577 Ozon, uničevalec življenja Triatomarni kisik ozon (03) v današnjem času močno razburja duhove znan- stvenikov po vsem svetu. Na eni strani so zaskrbljeni, ker se zmanjšuje količina ozona v stratosferi, na drugi strani pa jih moti iz dneva v dan naraščajoča kon- centracija ozona v nižjih plasteh atmosfere. Ker koncentracija ozona v stratosferi in atmosferi vpliva na žive organizme, si oglejmo problem bolj nadrobno. Ozonska plast je bistvena komponenta stratosfere, ki ščjti zemeljsko površino pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki kratkih valovnih dolžin. Nastaja z delo- vanjem ultravijoličnih žarkov kratkih valovnih dolžin na molekularni kisik. Ultra- vijolični žarki daljših valovnih dolžin pa ozon ponovno razkrajajo in proces na- stajanja in razkrajanja ozona se neprestano izmenjuje. Ultravijolični žarki krajših valovnih dolžin, pod 290 nanometri, uničujejo bistvene celične sestavine, nu- kleinske kisline in proteine. Nukleinske kisline, predvsem dezoksiribonukleinska kislina je najbolj pomembna celična molekula; vsebuje celotno informacijo o iz- gradnji celice, delovanju in regulaciji vseh življenjskih procesov, ki v celici po- tekajo. 69 Splošna onesnaženost zraka grozi ozonski plasti v stratosferi, ker se iz dneva v dan veča koncentracija različnih molekul, ki reagirajo z ozonom. Najbolj po- membne molekule, ki sodelujejo v procesih razpada ozona, so plin freon, vodna para in dušikovi oksidi. Plin freon je nosilni plin različnih· spre jev, vodna para in dušikovi oksidi pa nastajajo kot produkt izgorevanja pogonskih goriv reaktivnih letal. Ker je izmenjava molekul s troposfero zelo počasna - po nekaterih izra- čunih se molekule izmenjajo v obdobju enega do petih let - lahko molekule neprestano krožijo v reakcijah, ki so pomembne za razgradnjo ozona. Danes so mnenja o tem, koliko je »načeta« ozonska plast v stratosferi, še močno različna. Nekateri znanstveniki trdijo, da situacija še ni kritična in da se ozonska plast še vedno lahko regenerira. Vendar velika večina znanstvenikov resno opominja, da se koncentracija ozona v stratosferi manjša in da bi bile posledice za življenje na zemlji lahko zelo drastične. Na zemljo bi prodrlo vedno več ultravijoličnih žarkov in, kar je najbolj nevarno, vedno več kratkovalovnih. Ameriški znanstveniki resno opozarjajo, da bi zmanjšanje ozonske plasti za 1 °/o povzročilo najmanj 10.000 novih primerov kožnega raka samo v Združenih državah. če se na koncu spomnimo znane teorije, da je bila omogočena invazija iz vode na kopno v evoluciji življenja z razvojem fotosintetskih rastlin, ki so omogo- čile nastanek ozonske plasti, pomeni zmanjšanje ozona v stratosferi resno grožnjo življenju na zemlji. Vendar življenje na zemlji ni ogroženo samo z zmanjševanjem ozonske plasti v stratosferi, temveč tudi z neprestanim večanjem koncentracije ozona v nižjih plasteh atmosfere. Ozon nastaja v velikih količinah v industrijskih središčih z delovanjem svetlobe na produkte izgorevanja. Predvsem v mestih, kjer je mnogo virov onesnaževanja zraka, nastajajo pri nepopolnem izgorevanju velike količine ogljikovodikov in dušikovih oksidov. Toplota, ki nastaja pri izgorevanju, povzroča spajanje dušika in atmosferskega kisika v dušikove okside. Dušikov monoksjd (NO) se oksidira v dušikov dioksid (N02), ki ga ultravijolični žarki ponovno cepijo v monoksid (NO) in atomarni kisik, ki z molekularnim kisikom tvori ozon (03). Splošna formula reakcij je: hv ------~ N0--1-0:J Reakcija v levo poteka sicer hitreje, vendar pa v zraku prisotni ogljikovodiki reagjrajo z dušikovim monoksidom in s tem onemogočajo potek reakcije v levo, ozon se ne razkraja, temveč kopiči v zraku. Ozon je zelo reaktiven in hitro reagira z molekulami v zraku, razpada na različnih površinah, predvsem pa se nevtra- lizira na rastlinskih površinah. Na rastlinskem organizmu povzroča ozon različne okvare, poznanih je vsaj pet različnih procesov, ki so direktno prizadeti v rastlinah. Vpliv ozona lahko izredno hitro dokažemo na rastlinskih listih. že izredno majhne koncentracije ozona (5 pphr = pet delcev na sto milijonov) povzroče, da se zapro reže na listih in so prizadeti vsi procesi, ki temelje na izmenjavi življenjsko važnih plinov kisika in ogljikovega dioksida. Mehanizem zapiranja rež ni povsem pojasnjen; dom- nevajo, da ozon direktno vpliva na permeabilnost celic zapiralk. Povečana pre- pustnost celične membrane omogoči difuzijo vode iz celic zapiralk in reže se 70 Na stranskenz tiru. RUMENA DEžELA, RUMENI LJUDJE, RUMENA REKA ... NESKONčNOST RAVNIC, NESKONčNOST MNOžiC IN NESKONčNO UNICUJOčE DELO VELIKE REKE JANGCE Dovolj je, če vidite eno kitajsko vas, tako kot je dovolj, če vidite le enega Kitajca - primerjava ostane brez rezultata. Ekonomija na Kitajskem je dmgače opredeljena kot v Evropi. Ekološki vidiki industrijske izgradnje imajo absolutno prednost. Dispergirana gradnja tovarn zagotavlja največjo ekoloJko čistost. Nnjlepše palače na Kitajskem (tudi Prepovedano mesto) so fantastične lesene mojstrovine. To so še edini spomini na, verjetno nekoč bogato odejo gozdov v tem delu Azije. Posamezna drevesa, ki jih še imajo, zlasti stara, obožujejo in negujejo s frizersko skrbnostjo. Doklej še bukov Les v »cent/nih «? ~ liJ ad enin ti min <§:] ~ gvanin citozin BAZI Z DVEMA BAZI Z ENIM OBROČEMA OBROČEM o dezoksi ri baza o fosfat simbol o 11 H-N / c 1 ~c o TIM IN Watson-Crickov model DNA (deoksiribo- nukleinska kislina). DNA je sestavni del nu- kleoproleidov, ki sestavljajo kromosome ce- ličnih jeder. Timin je del DNA, ki je na ozon najbolj občutljiv zapro . Ker je onemogočena izmenjava plinov, se zmanjša transpiracija in foto- sintetska aktivnost rastline . Močno prizadet je metabolizem ogljikovih hidratov; rezerve škroba se začno porabljati, narašča količina reducirajočih sladkorjev, predvsem različnih heksoz. Prizadeta je rast rastline, ker ozon inhibira rast celične stene, saj se zmanjša količina razpoložljive glukoze. Zunanji videz rastline se ob prisotnosti ozona spremeni. Listi. oblede, ker ozon uniči membrane kloroplastov in se klorofil razprši po celici. Raziskave vpliva ozona na drugih objektih, predvsem citološke raziskave živalskih in bumanih tkivnih kultur, so odkrile delovanje ozona na kromosome. Pod vplivom ozona nastajajo v kromatidah enaki prelomi, kot so značilni za obsevanje z ionizirajočim žarčenjem. Poskusi z bakterijskimi sevi .so razjasnili delovanje ozona na nukleinske kis- line, predvsem na dezoksiribonukleinsko kislino. Ozon so dolgo časa poznali kot 71 izredno učinkovito bakteriocidno sredstvo. V zadnjem času pa so odkrili, da ozon v majhnih koncentracijah (1 ppm = en delec na milijon delcev) bakterij ne ubija, temveč jih uspešno mutira. Ker mutacije pri bakterijah induciramo z različnimi mutagenimi sredstvi, tako fizikalnimi kot kemičnrirni, ki so se izkazala kot kan- cerogena za višje živali in človeka, je pomen takih raziskav izredno velik. Testiranje različnih bakterijskih sevov z ozonom je pokazalo, da so posa- mezni sevi različno občutljivi za enake koncentracije ozona. Visoke koncentracije ozona (200 do 600 ppm) bakterije ubijajo. če koncentracijo ozona zmanjšamo na 50 ppm, potem je delovanje odvisno od gostote bakterijske kulture. čim bolj je bakterijska kultura koncentrirana, tem manjši je učinek ozona. Za uspešno mutagenezo pa je koncentracija 50 ppm prevelika, ker v daljšem časovnem obdobju povzroča preveliko smrtnost med bakterijsko populacijo. Najbolj uspešna doza za mutagenezo je 1 ppm za 30 minut. Mutacije, ki nastopijo v bakterijski kulturi, prizadenejo celotni genom, saj lahko izoliramo različne mutante: avkso- trofe za sintetske biokemične poti, mutante, defektne za razgradnje metabolitov, kakor tudi mutante, ki prizadenejo morfologijo bakterijskih kolonij . Ozon vpliva na bakterijsko kulturo predvsem v kislih raztopinah (pH = 5); v hranilni juhi se efekt ozona zmanjša, ker ozon oksidira sladkorje, aminokisline in proteine, ki so sestavni del hranilne juhe. Celice lahko zavarujemo pred ozonskim efektom, če raztopini dodamo reducirajoče agense. Pri podganah so dokazali, da se vred- nost E vitamina v serumu močno zmanjša, če podgane izpostavimo v atmosfero z ozonom. Mutagena aktivnost ozona je vse bolj očitna . Ozon v nizkih koncentracjjah deluje na nukleinske baze, posebno občutljivi so pirimidini. Citozin in uracil sta manj občutljiva, najbolj je občutljiv timin. Z visokimi koncentracijami ozona lahko povzročimo razpad obročev nukleinskih baz in sladkornih molekul v nukleotidnih verigah nukleinskih kislin. Bakterijski sevi, ki so posebno sestavljeni glede na občutljivost, odnosno rezistenco za ultravijolične in X-žarke, so razkrili, da je ozon radiomimetična spojina, saj povzroča na nukleinskih kislinah enake poškodbe kot X-žarki. Rezistentnost določenih bakterijskih sevov za ozon in X-žarke mora temeljiti na enakih mehanizmih popravljanja poškodb, ki sta jih povzročila oba mutagena. Iz navedenih primerov je razvidno, da ozon predstavlja vedno bolj pretečo grožnjo človeku in njegovemu okolju. V Ameriki dopustna doza ozona 8 pphm se v industrijskih središčih vsakodnevno tudi desetkratno prekorači in verjetno je enako tudi pri nas. Ker predstavlja ozon s svojim delovanjem le eno spojino v široki paleti snovi, ki onesnažujejo okolje, je prizadevanje za zaščito okolja toliko bolj pomembno. Mihael Bricelj, dipl. biol. 72 Viktor ~uškovič - vzornik gozdarskega terenskega odbora OF v Ljubljani V sestavku Aktivnost gozdarjev v NOB - v okviru moje razprave Slo- venski gozdarji in lesarji v graditvi socializma - objavljeni v našem glasilu Goz- daski vestnik leta 1959, sem skušal v kratkih obrisih prikazati pomen pokojnega gozdarskega diplomiranega inženirja Viktorja šuškoviča, takratnega refe- Viktor šuškovič renta v banovins·kem odseku za zagradbo hudournikov v Ljubljani. Ko so nacifašisti leta 1941 podjarmili Jugoslavijo in razbili Slovenijo, se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje in postal izredno aktiven član OF. Na njegovo pobudo je bil v prvem letu okupacije zasnovan v okviru organizacije OF pri bano- vinski upravi tudi poseben gozdarski terenski odbor OF) v katerem so sodelovali pomembnejši nameščenci vseh tedanjih ljubljanskih javnih gozdarskih ustanov; vendar vanj se niso vključili vsi ljubljanski gozdarji, člani razformiranega goz- darskega društva, kajti nekateri so sodelovali z drugimi terenskimi odbori OF v Ljubljani ali pa s simpatijami spremljali njihovo delovanje. V ilegalni gozdarski terenski odbor OF so mene vključili leta 1941, potem ko so njegovi člani spoznali moje prizadevanje, da Začasno državno upravo (ZDU) razlaščenih veleposestniških gozdov, katere predsednik sem takrat bil, čimbolj vprežem v narodnoosvobodilno borbo. V ta namen sem se s šuškovi- 73 čem večkrat sestal, kajti prikazati mu je bilo treba moje življenje in delo vse od mature dalje. Razložil sem mu, da izhajam iz družine srednjega - naprednega - kmeta iz okolice Brežic. šolal sem se tudi na slovenski realki v Idriji, kjer sem leta 1914 maturiral. Malo pred maturo sem prešel iz ilegalnega narodno-radikalnega krožka v vrsto preporodovcev in se pod vplivom idej Ivana Cankarja navdušil za program združene Slovenije v federativni Jugoslaviji. Pred začetkom prve svetovne vojne so me kot osumljenca na strupen način po nemško zasliševali na sodišču v nemčurskih Brežicah. Kmalu zatem, po iz- bruhu vojne, pa so me zaradi v ožjem krogu izrečenih simpatij za napadena Srbijo z orožniki pripeljali v brežiške zapore na ponovno zasliševanje. Vendar so me kmalu poslali v nadaljnjo preiskavo vojaškemu .sodišču v Gradec. Vklenjen v lisice sem moral najprej v Celje v ·samico jetrušnice »Stari pisker«. Po nekaj dnevih so me odpeljali ponoči v garnizijske vojaške zapore Paulostor v Gradcu. Tam smo bili zaporniki natlačeni v velikih sobah: graški srbski študentje, sokoli, zdravniki, trije slovenskj koroški duhovniki idr. Takrat se je kalila med nami jugoslovanska enotnost. Po skoro enomesečnem preiskovalnem zaporu so me po intervenciji pri- jateljev mojega očeta izpustili, o~ta1 pa sem pod policijskim nadzorstvom. V prvi svetovni vojni sem se javil na ·soško fronto. Tam sem skušal prek po- znanstva .s slovenskimi oficirji - zlasti s stotnikom Skuhalom, rojakom iz Slo- venskih goric - tudi ilegalno činweč pomagati našemu zatiranemu ljudstvu. S fronte ob Piavi pa sem pred koncem vojne odšel domov, ker sta mi ob izbruhu »Španske gripe« v teku 14 dni umrla oče ·in mati. Kot najstarejši otrok se nisem več vrnil na fronto. V borbi za severno mejo na Koroškem sem se prijavil v Ljub- ljani (prek stotnika Skuhala, ki je bil sprejet v armado prve Jugoslavije), vendar me niso vpoklicali v bojne vrste. Kot študent gozdarstva na zemljedelski visoki šoli na Dunaju sem bil leta 1919 dokaj prizadet zaradi tega, ker so tam v sporu za severno mejo na šta- jerskem hudo zameril generalu Maistru krvave posege proti nemškim demon- strantom v Mariboru. Slovencem so takrat prepovedali študij na Dunaju. Z dru- gimi vred sem odšel v Zagreb, kjer sem leta 1921 končal študij na novi gozdarski fakulteti. V času med obema svetovnima vojnama sem bil sprva v državni službi, potem na veleposestvih pod agrarna reformo v Vukovaru in nazadnje v So- teski ob Krki na Dolenjskem. Tam sem preprečil izsiljevanje Auerspergov v zvezi z neugodno poravnavo glede gozdov in prišel v hud spor z lastniki, ki so se vdinja]i nemškemu nacizmu. Leta 1936 sem dobil namestitev pri ZDU v Ljub- ljani, kjer mi je bilo kmalu poverjeno mesto predsednika te ustanove. Pdpadal sem napredru skupini »levih sokolov«, sodeloval ob izbruhu vojne z nacifašizmom pri razformiranju slovenskega gozdarskega društva in se povezal z OF za ile- galno delo v NOV. šuškovič se je na najinih sestankih zelo zanimal za motive mojega ravnanja na raznih prelomnicah političnega življenja. želel je dobiti od mene čimveč za- nesljivejših informacij, ki sem jih skušal čimbolj podkrepiti s svojim dokumenta- cijskim gradivom. Tega pa ni bilo lahko preskrbeti, kajti nacisti so pri izgonu mojih 74 sorodnikov iz Obsotelja pri Brežicah v Slezijo zasegli tudi moje doma shranjene knjige in razne zapiske. Prav temeljito me je Suškovič preverjal zaradi tega, da bi me pridobil za kandidata komunistične partije, kajti on je bil njen član že pred vojno. Iz gozdarskega terenskega odbora je leta 1942 povezal v poseben marksistični študijski krožek pet tovarišev, med njimi tudi mene. Na študijskih sestankih smo obravnavali osnove marksizma-leninizma, program komunistične partije Jugoslavije oziroma Slovenije in cilje, ki jih le-ta zasleduje v narodno- osvobodilni vojni. Sestanki gozdarskega terenskega odbora in marksističnega študijskega krožka so bili na stanovanjih posameznih članov, večkrat tudi pri meni na današnjem stanovanju blizu postaje ljubljanske policije. šuškovič je bil tudi s svoje strani do mene odkritosrčen in zaupljiv, opisal mi je svoje življenje in delo. Rojen je bil 4. 10. 1909 v Mariboru v učiteljski družini, ki je izhajala iz hrvaškega Zagorja. Oče mu je umrl, ko je bil star devet let. V Mariboru je dovršil realko. Gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu leta 1931, star enain- dvajset let. Službe v svojem poklicu ni mogel dobiti šest let. V staležu brezpo- selnih intelektualcev si je občasno pomagal z instrukcijami. Zbolel je na pljučih in se zdravil tudi na Golniku. Tam se je leta 1937 seznanil z gradbeno tehni- čarko Nada Jurčič, ki je postala njegova žena. Od leta 1938 dalje je bil v službi pri banski upravi v Ljubljani v odseku za zagradbo hudournikov. Ob kapitula- ciji Jugoslavije se je takoj vključil v ilegalno delo proti okupatorjem. Pri pisanju tega sestavka sem se napotil k šuškov,ičevi vdovi v Ljubljani in dobil o pokojnikovem življenju in delu še naslednje podatke: Kot vnet aktivist OF je bil od Italijanov - v večji skupini izdanih aktivistov - dne 23. 12. 1942 prvič aretiran. Zaradi protiitalijanskega delovanja so ga obsodili na 30 let ječe. Po kapitulaciji Italije so ga rešili zapora, svoje ilegalno delo v OF je nadaljeval v Ljubljani ob pomoči svoje žene Nade. »Vse od poroke dalje sem mu skušala čim tesneje stati ob strani, pomagati, kjer sem le mogla, saj sem zelo cenila njegovo delo. Leta 1942, ko so me spre- jeli v komunistično partijo, sem čutila še večjo odgovornost za svoje in njegovo delovanje. Pred vojno je pisal krajše kritike. Dokončal je tudi svoje glavno delo: Agrarna vprašanje in kmečko gozdarstvo Slovenije. Nanj je bil ponosen in rad bi bil videl, da bi ga natisnili, a žal tega ni dočakal.* · V OF se je ilegalno uspešno udejstvoval v obveščevalni službi. Znal je več tu- jih jezikov: nemško, italijansko, angleško, francosko, deloma tudi rusko. Po iz- pustitvi iz italijanskega zapora se je posvetil obveščanju prek radijskega vestnika. Pri tem delu je bil izdan in ponoči 28. l. 1945 so ga belogardisti zalotili pri poslu- šanju radijskih vesti. Odvedli so ga v zapor v prisilni delavnici. Spričo njegove bolehnosti se nam je posrečilo, da so ga premestili v splošno bolnišnico na od- delek IV. med bolne jetnike. Vendar so ga zadnje dni pred koncem vojne spet prepeljali v prisilno delavnico, od koder so ga odvlekli na Turjak, kjer je bil 4. 5. 1945 pokončan poleg drugih mučenikov iz vrst OF. Pokol na Turjaku je opisal pisatelj Jože Vidic v svoji knjigi o črni roki, ker je prikazan tudi spomenik * Tudi jaz sem si leta 1976 prizadeval, da bi to razpravo natisnili, vendar doslej nisem uspel. 75 pomorjenim tovarišem. Knjige nisem mogla kupiti, kjer je bila že razprodana, ko sem zvedela zanjo.« Tako mi je tovarišica Nada šuškovič pripovedovala svoje žalostne doživljaje iz naših najtežjih časov, ko so ji izdajalci malo pred popolno osvoboditvijo jugoslo- vanskih narodov zverinsko ubili moža, hčerki Senji in sinku Stanislavu pa skrbne- ga ,in požrtvovalnega očeta. Posrečilo se ji je vzgojiti oba otroka do visokošolskih poklicev; hčerko do profesorice, sina pa do zdravnika, ki uspešno delujeta v naši svobodni domovini. V založbi Borec v Ljubljani se mi je posrečilo dobiti knjigo Jo'f.eta Vidica: Po sledovih črne roke) izdane ]eta 1975 v počastitev 30-letnice osvoboditve. Izšla je kot ponatis, dopolnjena in razširjena, kajti prva naklada je bila razprodana v nekaj dneh. V knjigi na straneh 646 do 665 je pod naslovom Na Turjaku: grob v Volčji jami nadroben opis dogajanj. Na strani 647 je tudi podoba spominskega obeležja v Smrečju, na katerem je zapisano: )>V tem tihem delu gozda so belogar- distični zločinci na predvečer zmage 4. maja 1945 nečloveško mučili in ubili šest- indvajset partizanskih borcev in aktivistov OF ... « Navedena so imena vseh tur- jaških žrtev. Za nekatere pa so v tem sestavku napisani še krat~i življenjepisi. Tako je predstavljen s sliko tudi inž. Viktor šuškovič-Bolfenk. Pri njem je v opisu nave- deno, da je bil v rajonu Ljubljana-center odgovoren za narodno zaščito in član ko- mis.ije za ugotavljanje vojnih zločincev. V sestavku je tudi povedano, da je več kot polovica morilcev že čez dva me- seca po zločmu odgovarjala pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvijo, dva pa na smrt z obešenjem. Eden od teh, Lovro Hacin, upravnik policije, ki je izdal ukaz za ta zločin, je zaključil svojo zločinsko pot na vislicah. Meni je bil šuškovič v letih 1941 in 1942, ko smo gozdarski aktivisti OF skup- no iskali nove borbene poti, dober tovariš in sodelavec. Zavedali smo se, da imajo gozdovi v vojnih operacijah glede na nove pogoje, ko ni velikih sklenjenih front, kakor so bile v I. svetovni vojru, nadvse važno strateško vlogo. Zlasti po- membno je bilo to za Slovenijo spričo njenega dokaj razvitega cestnega omrežja. Druge pokrajine Jugoslavije so imele zaradi manjše odprtosti pretežno boljše po- goje za organiziranje borbe na večjih osvobojenih ozemljih. Pogoji partizanske borbe so bili pri nas v določeni meri drugačni, vloga naših gozdov pomembnejša. Zaradi dokaj enakomerne porazdelitve večjih gozdnih kompleksov po Sloveniji pa je bila potrebna večja dekoncentracija vojaških skladišč, oporišč, bolnišnic, delav- nic idr. Nujno je bilo dobro poznavanje terena, večja konspirativnost in iznajdlji- vost. Zaradi tega je bilo treba bojno dejavnost gozdarjev, logarjev, gozdnih in les- nih delavcev ustrezno voditi in njihovo delo vestno nadzirati po vsej Sloveniji. Te- renskemu gozdarskemu odboru OF v Ljubljani je pripadlo idejno in organizacijsko vodstvo na področju gozdarstva. Od KPS in OF smo prejemali smernice in navodila za delovanje v ustanovah in na podeželju. Glavna pozornost OF pa je bila usmerjena na Dolenjsko in Notranj- sko, saj je bila od tod najlažja povezava prek hrvaškega gorskega sveta z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami. Obsežni, povečini sklenjeni veliki gozdni kompleksi pod Kočevskim Rogom, so bili najprimernejši za osnovanje centralnega zatočišča za SNOS, vrhovno politično in vojaško vodstvo OF. Tod je ostala neokrnjena gozdnogospodarska organizacija Začasne državne uprave razlaščenih gozdov 76 (ZDU) - gozdne uprave in revirji -- ter gozdar~ki referenti in tehniki po okrajih. S Suškovičem sva se večkrat posvetovala o tej naši domala zanesljivi gozdarski mreži - po izselitvi Kočevarjev v Dolenje Posavje in njeni izpopolnitvi z goz- darji prišleki iz drugih naših pokrajin. Dalje o ravnanju z živili za gozdne delavce, drvarje in oglarje, ki so prihajala v železniških vagonih iz Italije in prek gozdnih uprav v Kočevju in Straži pri Novem mestu v gozdove. Ob začetku velike italijanske roške ofe:nzive leta 1942 je bilo treba ustrezno ukrepati v zvezi z odločitvijo italijanskega komisarja pri ZDU, da se morajo goz- darji, logarji in gozdni delavci preseliti v doline, ki .so bile pod zasedbo ali nad- zorom okupatorja. S Suškovičem s.mo se posvetovali o raznovrstnih ukrepih, kako bi j-ih v čim večjem številu zadržali v gozdovih ali na krajih, kjer bi mogli pristaši OF pomagati partizanom. Po ofenzivi pa je bilo treba poskrbeti za preostalo ljudstvo, ki je mnogo pretrpelo spričo požganih vasi, naselij in mnogih hiš. Ko so Suškoviča pod konec leta 1942 zaprli, je odpadla njegova neposredna ideološko-politična vodilna vloga v našem gozdarskem terenskem odboru. Poma- gali smo si potem sami, kakor smo pač vedeli in znali. Ob priliki njegove izpustitve iz zapora po kapitulaciji Italije nisem prišel v stik z njim, ker sem po zasedbj Ljubljane po nacistih odšel v partizane na Kočevsko. Posredni stiki z njim prek naših zaupnih zvez pa 'so bili dokaj rahli; ne vem, če so ga moja sporočila sploh kdaj dosegla. Za njegovo mučeniško smrt na Turjaku sem zvedel šele po osvobo- ditvi domovine. Suškovič mi je ostal globoko v spominu kot pošten in čvrst idealist v etičnem pomenu te besede. Bil je dober človek, strpen in vzoren revolucionar ter dragocen prijatelj. Prof. Franjo Sevnik Skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo je na predlog gozdarskega oddelka biotehniške fakultete v Ljubljani in gozdarskega šolskega centra v Po- stojni, na svoji 7. redni seji, dne 16. decembra 1976 sprejela naslednja stališča in smernice o nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu ter s tem povezano izgradnjo šolskega prostora l. Do leta 1980 je potrebno oblikovati celovit, vertikalno povezan in prehoden podsistem vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu kot del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Le-ta bo zajemal mladrlno in odrasle, že zaposlene delavce in gozdne posestnike, ob upoštevanju sprejetih načel o preobrazbi vzgoj- noizobraževalncga sistema v SR Slovniji. 2. Da bi zagotovili oblikovanje celovitega, vertikalno povezanega in prehodnega sistema vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu je predvideno organizacijsko in vse- 77 binsko povezovanje gozdarskega oddelka BF, gozdarskega šolskega centra in ostalih organizacijskih oblik izobraževanja v delovnih organizacijah v 'Smeri orgarnziranja centra za usmerjeno izobraževanje v gozdarstvu, s ciljem prila- gajanja obsega in vsebine izobraževanja kadrovskim potrebam združenega dela. 3. Skupščina izobraževa1ne skupnosti za gozdarstvo ugotavlja: Trenutno razpo- ložljivi šolski prostor niti po kvadraturi, niti po svoji funkcionalnosti ne za- dostuje in ne odgovarja za pokrivanje sedanjih, še manj pa načrtovanih potreb po različnih poklicnih profilih oziroma po načrtovanih izobraževalnih oblikah in programih. Izhajajoč iz take ugotovitve moramo .zaradi sedanjega in bodočega normal- nega razvoja materialne o~nove v gozdarskem izobraževanju zagotoviti, v skladu s prevzetimi obveznost:mri. in zadolžitvami in z ostalimi vlaganji v enostavno in razširjeno reprodukcijo v gozdarstvu, tudi kontinuirana vlaganja v šolski prostor, opremo in pedagoške kadre, zaposlene v usmerjenem izobraževanju v gozdarstvu. 4. V ta namen bomo s posebnim samoupravnim sporazumom o zbiranju in zago- tovitvi finančnih sredstev za izgradnjo in opremo šolskega prostora v gozdarskem usmerjenem izobraževanju v Sloveniji zagotovili do leta 1982, t. j. za dobo 5 let, odvajanje in zbiranje 2 °/o od vseh finančnih sredstev, ki se bodo do tega leta vlagala v razširjeno reprodukcijo v gozdarstvu (vlaganja v urejanje gozdov, v iz- gradnjo gozdnih komunikacij, vlaganja v izgradnjo stavb, opreme ter nabavo strojev in orodja). Tako bo zagotovljena nepGsredna povezava med načrtovanim in uresničevanim razvojem gozdarstva ter za ta razvoj potrebnimi kadri. s. Do leta 1980 bomo s finančnimi sredstvi, ki jih je združeno delo zbralo v preteklih letih v višini 5,000.000,00 din, (služila bodo kot depozit za naj~tje bančnega kredita, ki bo odplačan z denarnimi sredstvi, zbranimi s samoupravnim sporazumom), zgradilo okoli 1200 m~ novih šolskih prostorov. V l. fazi bo zgrajena strojna postaja s kotlarna pri gozdarskem šolskem centru v Postojni v vrednosti okoli 5,500.000,00 din in prizidek k paviljonu gozdarskega oddelka BF v Ljubljani v vrednosti okoli 9,500.000,00 din. V navedeni znesek 15,000.000,00 din so vgrajene tudi obresti na bančni kredit ter zmerna inflacijska stopnja. 6. Predvidena izgradnja strojne postaje pri gozdarskem šolskem centru v Po- stojni in prizidka v gozdarskem oddelku BF v Ljubljani bo omogočila uresniče­ vanje stališč in sklepov, sprejetih z dokumenti o dolgoročnem in srednjeročnem razvoju vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu. 78 7. Nadaljna modernizacija in prepotrebna razširitev strojne postaje (dosedanji provizorij se mora na podlagi odločbe inšpekcijske službe odstraniti), pridobitev verifikacije gozdarske tehniške šole in šole za gozdarje (gozdne delavce), začetek delovanja višje gozdarske šole ter nadaljne poglabljanje in širjenje raznih podi- plomskih izobraževalnih oblik ob delu in iz dela na srednji, višji in visoki stopnji, je skupna naloga združenega dela v gozdarstvu t. j. temeljnih organizacij združe- nega dela s področja materialne proizvodnje in s področja vzgoje in izobraževanja. 8. Zaradi tega morajo temeljne organjzacije združenega dela in obrati za koopera- cija v gozdarstvu v letu 1977 skleniti samoupravni ·sporazum o zbiranju in zago- tovitvi finančnih sredstev za vlaganje v izgradnjo šolskega prostora in nabavo op- reme v gozdarskem usmerjenem izobraževanju v Sloveniji. Določila samoupravnega sporazuma bodo natančneje določila nosilca zbiranja denarnih sredstev, način plačevanja prispevka ter nadzorni organ, ki bo nadziral tako zbiranje kakor tudi porabo sredstev. 9. Gozdarski oddelek BF in gozdarski šolski center prevzemata vso odgovornost, da bo do konca leta 1977, na podlagi že izdelanih idejnih osnutkov in predra- čunov, za navedena objekta (strojna postaja in prizidek k paviljonu gozdarskega oddelka BF) izdelana vsa potrebna gradbena dokumentacija ter predložena izo- braževalni skupnosti za gozdarstvo. Prav tako prevzameta gozdarski oddelek BF ·in gozdarski šolski center vso od- govornost za, do sedaj že zbrana denarna sredstva, ki so v gradbenem skladu izobraževalne skupnosti za gozdarstvo. Ta sredstva naj se do plačila pologa za kredit še naprej oddajo najboljšemu ponudniku. Za izvedbo finančne opera- cije je pooblaščen tajnik skupnosti. 10. Vsi delegati v skupščini izobraževalne skupnosti za gozdarstvo ter vsi samo- upravni organi skupnosti se morajo v pripravljalni in izvedbeni fazi sklepanja sporazuma o zbiranju finančnih sredstev za -izgradnjo šolskega prostora v goz- darskem usmerjenem izobraževanju polno angažirati. Pri tolmačenju navedenih potreb morajo izhajati [z dolgoročnega in srednje- ročnega programa razvoja vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu Slovenije. 79 NOVA OBLIKA IN VSEBINA STA USPELI 2e v novembru lani se je sestal uredniški svet naše revije, da bi ocenil pretekli letnik in da bi sprejel program izhajanja v letu 1977. Uspešno realiziran program revije v letu 1976 Vsebinsko je bila revija razdeljena na dva dela : znanstveno-strokovni in strokovno- informativni deL Nekoliko je bil okrepljen drugi, upravičeno, saj gozdarstva v drugi žurnalistiki, tudi v dnevnem informativnem tisku, ni čutiti. Glede na pomembnost obeh glavnih dejavnosti v gozdarstvu: gojenje gozdov in pridobivanje lesa, sta bili le-ti v preteklem letniku premalo obravnavani. Revija je obravnavala tudi družbenoekonomsko problematiko v obsegu in na področjih, kjer zadeva gozdarstvo. Tako se je aktivno vključila v samoupravna organizacijska pri- zadevanja slovenskega gozdarstva. Obravnavala je tudi najpomembnejše ekonomske in družbenoekonomske poteze kot sta zakon o zavarovanju plačil in zakon o sestav- ljanju zaključnih računov. Osnutek zakona o združenem delu je revija obravnavala v krajših in tudi daljših razpravah. Tako so se lahko bralci seznanili z vplivi teh druž- benih ukrepov v specifičnem, gozdarskem področju. Ostalo pa je še nekaj neizpolnjenih nalog iz lanskega programa. Med temi je tudi tematska konkretizacija slikovne priloge. Mnoga pismena in ustna priznanja, zlasti bralcev iz operative pričajo, da je gra- fična sprememba (boljši papir, fotoovitek in slikovna priloga) dosegla svoj cilj - revija je zanimivejša in seveda več čitana. Finaneno stanje Izhajanje je teklo v glavnem brez večjih finančnih pretresov. Takšno, razmeroma nemoteno delo je bilo posledica ugodnega finančnega saida iz leta 1975, dotacije PZGO v letu 1976, dotacije republiške izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, pove- čana dotacija Sklada Borisa Kidriča ter zvišane naročnine v letu 1976. Toda brez novega priliva bosta lahko izšli samo še prva in druga številka letnika 1977. Za- skrbljujoče je, da sta pomembna dosedanja vira financiranja (PZGO in RIS za goz- darstvo) zaradi strokovne in družbene reorganizacije definitivno usahnila in je treba potemtakem dokončno poiskati novo obliko stalnega financiranja revije. Grafični in vsebinski program GV 1977 Grafični del Format ostane isti. Kvaliteta papirja mora ostati dobra - 120 g. Ovitek ostane enak, spremeni se odtenek barve. Stavek: TIMES Slikovna priloga ostane. Vsebinski del Namen revije ostaja takšen kot doslej. Revija ostaja nosilka jo posredovalka novih strokovnih in družbenih vrednot. Kot edina slovenska strokovna revija ima seveda na tem področju zahtevno in odgovorno nalogo. Urednik 80 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE NOBENO DREVO NE BO POSEKANO! Drevo je že od nekdaj podoba življenja, moči in lepote, zato je človek navezan na njegovo podobo in korist. V Franciji in nekaterih drugih deželah so že pred de- setletji začeli ustanavfjati društva prija- teljev drevja (Les amis des Arbres); društ- va delujejo povsod tam, kjer civilizacija in urbanizacija ogrožata drevje in gozd, po- sebno ob Azurni obali in Provansi. Tod so pogosti požari, obalna mesta in turis- tična naselja ter provansalska industrija pa se neverjetno hitro širijo na račun južnih kultur, gozdov in rodovitnih polj ter vino- gradov in sadovnjakov v dolini reke Ro- dan. Zveza prijateljev drevja, ki uživa pod- poro javnosti, je dosegla, da je vsako dre- vo (razen v gospodarskih gozdovih) zava- rovano in da je potrebno posebno dovo- ljenje za posek, predvsem pa naj se vsaka gradnja vnaprej načrtuje in drevje v pra- wm času presadi. Zaradi pomirjenja javno- sti, ki budno spremlja poseganje v naravo in v urejene krajinske objekte, kot so parki, drevoredi, skupine dreves ali posamezno drevo kjerkoli, morajo komunalna ali gradbena podjetja javno izobesiti napis, da ne bo nobeno drevo posekana, po mož- nosti in potrebi pa presajena (Aucun arbrc ne sera abatu, mais transplante). Gradbena in komunalna podjetja raz- polagajo z ustrezno težko strojno opremo za ruvanje, nakladanje, prevoz in ponovno saditev tudi največjih dreves. Tako opremo in postopek sem videl v Parizu, ko so preurejali postajo podzemske železnice Cluny v enako imenovanem parku ob B. Saint Michel, kjer so presajali drevesa največjih razsežnosti; drugod pa so ostarela parkovno drevje pomlajali, namesto da bi ga sekali in obnavljali . In kako je pri nas? čeprav so tudi naši občani občutljivi za poseganje v naravne prvine, se v praksi prav malo upošteva javno mnenje. Vemo za poseke drevja v Tivolju, ob Resljevi in ob Vegovi ulici, vemo za poseke oljk, ci- pres in ceder na Koprskem. Letos v aprilu 81 je cestno podjetje Koper in splošno grad- beno podjetje Primorje posekaJo v Anka- ranu cel drevored oljk in nekaj cipres, še sorazmerno mladih dreves, ki bi jih lahko z malo razumevanja in stroški presadili na zelenice novega stanovanjskega in počit­ niškega naselja Ankaran Il. Vse kaže, da bo na nadaljnjih odsekih predvidene re- konstrukcije ceste proti Debelemu rtiču padlo še več obcestnih dreves. Podobnih primerov je samo na Koprskem še in še, da ne omenjam položaja ob predvidenih razširitvah cest v Ljubljani in drugih me- stih . Zato predlagam, da se skupnosti za varstvo okolja, hortikulturna društva, pri- rodoslovno društvo Slovenije in ne nazad- nje službe za varstvo naravnih spomenikov zavzemajo in preprečijo nadaljne uniče­ vanje drevja ter odločno zahtevajo, da se spremeni odnos, da gradbena in komu- nalna vrtnarska podjetja načrtujejo presa- janje (namesto sekanj) ter se za to dc- javnost tudi opremijo. (Iz Proteusa št. 3 1976/77) Prof. France Adamič SIMPOZIJ - EKOLOSKA VALORIZACIJA PRIMORSKEGA KRASA Pod pokroviteljstvom jugoslovanske akademije znanosti jn umetnosti, oziroma njenega medakademskega odbora za za- ščito narave, je bil 18. oktobra 1976 v Splitu simpozij z delovno nalogo, ki je za~ pisana v naslovu tega prispevka. Udeležen- ci simpozija niso bili le gozdarji, ampak mnogi strokovnjaki iz različnih strokovnih področij. Posvetovanje je bilo temeljito priprav- ljeno, saj so udeleženci knjigo z referati in koreferati dobili že pred pričetkom simpo- zija. Citiramo nekaj teh sestavkov : M. Friganovic: Populacijski aspekt pri- morskog krša Jugoslavije; I. Roglic: Raznolikosti, specifičnosti i va- loriziranje kršnih primorskih predjela; V. Rogic: Sociogeografski aspekt primor- skog krša; M. Herak: Hidrogeološki aspekt primor- skog krša; S. Mikulec in A. Trumic: Hidrotehnički aspekti vodoprivrede primorskog krša; J. Defilippis: Ekološko valoriziranje po- ljoprivrednih kapaciteta primorskog krša; P. Fukarek: šuma i šumarstvo primor- skog krša; F. Gašparevic: Projekti valorizacije pri- morskog krša; B. Jedlovski: Uloga šume u projektu JAD- RAN III; D. Klepac: Kakve su perspektive šumar- stva na kršu; B. Kraljic: Optimalni oblik radne organi- zacije šumarstva na priobalnom područ­ ju krša i otoka; Z. Devida: čuvanje ekoloških kvaliteta. Glavne referate in koreferate je v dveh dneh dopolnjevala množica drugih, refera- ratov in koreferatov, ki so navedene teme dopolnjevali ali zaokroža1i, nekaj pa jih je obravnavalo tudi čisto svoj, ozek problem. Tretji dan simpozija so se udeleženci razdelili v dve skupini, ki sta vsaka na svoji poti proučevali ekološke elemente primorskega krasa ter pozitivne in nega- tivne vpUve človeka na izrabo ekoloških vrednot v primorskem krasu. Prva skupina je na poti Split-Omiš-Ma- karska-Opuzen-čapljina-Ljubaški-Imotski­ Split spoznala negativni ekološki učinek tovarne v Dugem Ratu, spoznala pa je tudi pozitivna človekova prizadevanja ob Neretvi in na Imotskem polju) kjer skuša izrabiti prirodne ekološke elemente v kva- litetni kmetijski proizvodnji. Druga skupina je potovala iz Splita v SinL Peručo , Buško Blato, Livno, šujico, Duvno in se odtod vrnila v Split. Na poti so lahko opazovali predvsem izrabo hidro- loških ekoloških elementov) ki so zelo po- memben del v valoriziranem kraškem ob- močju ob Jadranu. Buško Blato je največ­ ja umetna akumulacija na našem krasu. 82 Ob poti pa so videli tudi še vedno živ in aktualen uničujoč učinek paše na kraškem območju. Radoslav čuric, Sarajevo RAZDELITEV DELA Z zanimanjem sem prebral AKTUALNI KOMENTAR v G.V št. 7-8176 v katerem avtor začenja z razpravo o smotrnosti se- danje delitve dela v gozdarski stroki. S hitrim razvojem naše družbe se zelo intenzivno in hitro spreminja pomen in vloga gozdarstva v našem družbenem živ- ljenju. Ti preokreti so tako hitri in sunko- viti) da jim često težko sledimo. Doje- mamo jih še nekako, težko pa se orga- nizacijsko in tehnološko sproti privajamo. Zato ni čudno, če kdaj pa kdaj zaidemo. Zato izgleda kot da naša politika ne ustreza; recimo kadrovska. Pomembno je, da se nalog v novih razmerah zavedamo in da poskušamo našo kadrovsko politiko vo- diti v skladu z racionalnimi potrebami stroke ter v skladu z usmerjenim družbe- nim in ekonomskim razvojem. Ob razpravah o osnutku zakona o zdru- ženem delu vse bolj spoznavamo, da ima gozdar mimo strokovnih nalog, tudi celo vrsto obvez do svojega kolektiva in nje- govega razvoja. Gozdar, ki je bil še do ne- davnega gozdni policaj, postaja v novih okoJiščinah aktivni in tvorni organizator gozdne proizvodnje neglede na lastništvo gozdov, kakor tudi pobudnik razvoja novih družbenih jn ekonomskih odnosov na sa- moupravni osnovi. Torej gre za kompleks- ne naloge in kvalitetne gozdarske izo- brazbene profile. Ob teh zelo zahtevnih nalogah je še kako pomembno, da pravilno porazdelimo naloge in obveze, da bi bile vse vrste gozdarskih strokovnjakov kar najbolj smotrno izkoriščene. Slej ko prej ostaja primarna in neod- tujljiva dolžnost gozdarskega delovodje (logarja) na strokovnem področju, kom- pletno spremljanje proizvodne dejavnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Silovit napredek znanosti, tehnike, energetike ter pospešena industrializacija dežele ter v zvezi s tem tudi dvig živ- Posnetek iz leta 1890. Revirni nadlogar Blaž Kežabek z enim izmed gozdnih čuvajev v Lu- kanji - Slovenske Konjice ljenske ravni, nezadržno podirajo zasta- rele in preživele strokovne poglede in pro- izvajalne odnose. Gozdarji starejših gene- racij osebno doživljamo vse te revolu- cionarne spremembe; takorekoč od fev- dalnih odnosov v gospodarjenju z gozdovi v stari Jugoslaviji, prek kapitalistlčnih po- gledov, katerih zapuš8ina so številne mo- nokulture smreke (metoda največjega do- nosa) do najsodobnejšega koncepta trajnih donosov, ki so interes vse družbe in ki se uveljavljajo prek razvitega samoupravnega mehanizma. Fevdalni odnos do gozda se je kazal tudi na zunaj. Lovsko-gozdarska idila se je spremenila v zahtevno gozdar- sko in lovsko delo. Gozdarska služba je bila marsikje takorekoč dedna pravica. Celi rodovi samih gozdarjev niso tako redki (rodovina Melive v Slovenskih Ko- njicah). Lahko rečemo: Organizacija gozdarske službe je objektiven odraz dobe in časa ter družbenih odnosov. Tudi naš zakon o gozdovih je takšno ogledalo časa. Družbeni interes nad gospo- 83 darjenjem z gozdovi brez ozira na last- ništvo, ki je dosežen prek samoupravnih interesnih skupnosti ter največja autono- mija (organizacijska in strokovna) kole- ktivov, ki so jim gozdovi dani v uprav- ljanje, izpričuje neomejeno zaupanje družbe v zavest in sposobnost teh ljudi. Takšna resnica pa zahteva pošteno in poglobljeno prizadevanje zlasti strokovnega gozdar- skega osebja. Toda poglobljeno delo ne bo dovolj. Delo bo moralo biti porazde- ljeno med različne izobrazbene profile tako, da bo dosežena maksimalna druž- bena učinkovitost tega dela. Tu mislimo na odkaz.ovanje drevja za posek, ki ga praviloma lahko opravljajo le gozdarski tehniki in inženirji. Odkazovanja so lahko strokovno zahtevna pa tudi popolnoma enostavna. Lahko so tudi takšna, ki rabijo zgolj evidenci ali nadzoru, Poleg tega pa je z odkazovanjem povezanih cela vrsta rutinskih opravil (tablice, razni mate- matični in statistični postopki itd.) za ka- tera ni potrebno kompleksno in poglob- ljeno strokovno znanje. Mislim da je smotrno, če v skladu s temi ugotovitvami prepustimo del odkazovanja tudi gozdarskim delovodjem. S tem bi raz- bremenili gozdarske tehnike in inženirje rutinskega dela, ki bi se tako lahko v večji meri posvetili zahtevnejšim strokovnim in organizacijskim vprašanjem. Gozdarski ;delovodje pa bi s temi deli zaokrožili seznam svojih delovnih in organizacijskih nalog. Takšna delitev dela bi bila družbeno- ekonomsko smiselna in verjetno ne bi po- menila strokovni precedens. Tako bodo inženirji in tehniki zares razbremenjeni manualnih in rutinskih del in bodo svoje strokovne moči lahko v celoti posvetili za- htevnim strokovnim nalogam. To je moj pogled od strani upokoje- nega gozdarja. Moji aktivni tovariši pa bodo problem smiselne strokovne razde- litve gozdarskega strokovnega dela lahko še bolj analitično obdelali . Alojz Mušič, višji gozd. tehnik MEDNARODNA KONFERENCA O DELOVANJU KISLIH PADAVIN W. K na be: Internationale Konferenz iiber die Wiirkung sauerer Niederschlage in Telemark, Nonvagen, 14.-19. luni, 1976,· Forstarchiv, vol. 47, No. 11 (1976), str. 236-239. Plini, ki se iz različnih industrijskih ob- jektov in kurišč sproščajo v ozražje, spre- minjajo sestavo ozračja, obenem pa spre- minjajo tudi značaj padavin. Plini, pred- vsem so2~ povečujejo kislost padavin, ker se vežejo s padavinsko vodo v bolj ali manj močne kisline. Kisle padavine tako nastanejo povsod tam, kjer je ozračje one- snaženo s takimi plini. Plasti onesnaženega zraka se zaradi zračnih tokov lahko pre- maknejo zelo daleč. Kisle padavine se zato pojavljajo daleč od izvora onesnaženja. Za skandinavski deželi, Norveško in švedsko, so ugotovili, da je kislost padavin na nji- hovem ozemlju zelo velika in da morajo vzrok za kislost iskati v onesnaženem zra- ku, ki so ga tokovi zanašali iznad Porurja, DDR, čSSR, Poljske in Velike Britanije nad Skandinavije. Problem onesnaženja zraka in s tem onesnaženja padavin in tal presega državne meje. Da bi predstavili probleme in vplive, ki nastajajo zaradi kis- losti padavin, so se na Norveškem junija 1976 zbrali strokovnjaki mnogih držav iz Evrope in Amerike. Beseda je tekla o G ZDARSKO .....,... ------REC NJE 26. Dopoldan - Strokovni del za gozdarje in ogled blejskih zanimivosti za soproge 84 vplivih kislih padavin na živi svet - rast- linstvo in živalstvo in še posebej na gozd. Oglejmo si na kratko nekaj zanimivo- sti: Kisle padavine vplivajo tako na gozdne ekosisteme kot tudi na sladkovodne eko- sisteme. Padavine v Skandinaviji imajo pH vrednost v poprečju 4,2-4,5. Te kisle padavine prehajajo z dežjem ali ob taljenju snega v jezera in vodne tokove ter zvišuje- jo njihovo kislost, kar neugodno deluje na živi svet v vodi. Zaradi večanja kislosti vode je moten tok hranilnih snovi v slad- kovodnem ekosistemu, zmanjšano je delo- vanje bakterij, malih živalic in gliv in s tem tudi razgradnja organskih snovi. Naj- bolj prizadete so nevretenčaste male živa- lice, ki so hrana ribam, posredno pa so s tem prizadete ribe. Gozdni ekosistemi imajo zaradi gozdnih tal veliko pufrsko sposobnost in v ponika- ječo vodo oddajajo namesto kislih H+ io- nov kovinske katione. Pufrska sposobnost gozdnih tal je odvisna od njihove reakcije. Kislost padavin v gozdnih tleh lahko po- vzroči topnost težkih kovin, ki so sicer ve- zane v gozdnih tleh, kar ima sp0t za po- sledico motnje v razgradnji organskih sno- vi. V dolgoročnem smislu je treba pred- Zvečer - Gozdarski ples v hotelu Golf videti znižanje pH vrednosti tal in nasiče­ nje baz, pri čemer pa še ni jasno, kako hitro lahko do tega pride. Na takšnih tleh, ki so občutljiva na kislost, vplivajo kisle padavine verjetno tudi na prirastek, kar sicer s posameznimi poskusi na Nor- veškem, švedskem in v ZDA niso mogli dokazati. Zaradi kislih padavin zmanjšani prirastek je nadomestilo gnojenje z umet- nimi gnojili. Zaradi kislosti padavin so se v gozdnem ekosistemu pokazali različni drugi učinki: izluženje listja, erozija kuti- kute, zmanjšano dihanje tal ter nitrifikacija in povečanje količine črvov v tleh, ki so pomembni za razgradnje stelje. Problem kislih padavin je tako pomem- ben, da so ga Norvežani uvrstili v svoj raziskovalni program »Delovanje kislih pa- davin na gozd in ribe«, ki se ukvarja z gozdnimi in sladkovodnimi ekosistemi, v Nemčiji pa je svoje mesto dobil v med- narodnem biološkem raziskovalnem pro- jektu Solling. Omenjeni problem skušajo razložiti tudi posamezne raziskave v goz- dovih Nordrhein-Westfalije, saj v Evropi preide v zrak letno 60 milijonov ton so2. Igor Smolej, dipl. inž. gozd. Podrobnosti o prireditvi vedo področna DIT GL 85 VISOKO OVREDNOTENJE TANJšiH IN SLABŠIH GOZDNIH SORTIMENTOV Zgoraj: V sodobni izde/ova/nici brun ozi- roma tramov . Spodaj: »Pianist,< in trije TV ekrani so možgani tega obrata. Posnetka, ki smo ju vzeli iz norveške revije NORSK SKO- GINDUSTRI smo objavili v prepričanju, da bosta zanimivi tudi za naše gozdarje, ki se marsikje zanimajo za predelavo takšne vrste. 86 KNJIŽEVNOST TERMINOLOšKI SLOV AR IZ PODROčJA INFORMATIKE Terminologičeskij slovar' po informa- tike,· izdal: M eždwwrodny j centr n.auč­ noj i tehničeskoj informacii, Moskva 1975; format 24 X 30 cm; 752 strani; cena 9 rubljev)· naklada 12.000 izvodov. Končno je le izšlo že dolgo napovedano delo z naslovom »Terminološki slovar iz področja informatike«. Izid so napovedali že v letu 1973 (glej Novye knigi 1973, št. 23/194), ponovno pa so najavili izid lani (glej Novye knigi 1976, št. 7/11 4a). Pred nami je sedaj obširno kolektivno delo, ki vsebuje 2235 izrazov iz področja teorije in prakse znanstvenih informacij ter področij, ki mejijo na to dejavnost (doku- mentacijski viri informacij, informacijska analiza, prevajanje znanstveno tehniških besedil, iskanje informacij, razmnoževanje dokumentov, tehnična sredstva za zagoto- vitev delovanja informacijske dejavnosti in organizacija informacijske dejavnosti). Slovar je razdeljen na dva dela, v prvem je terminološki slovar v ožjem smislu, v drugem pa so abecedna kazala izrazov v različnih jezikih, ki omogočajo večjezične vhode v terminološki del slovarja. Prvi del slovarja je obsežnejši (str. 45 do 483) in predstavlja osnovni terminološki deL Zbrani izrazi v ruščini in njihovi sina- nimi (tudi v ruščini) so razvrščeni v zapo- redju, ki ga narekuje ruska abeceda. Tis- kani so z verzalkami, vsi osnovni izrazi so oštevilčeni z zaporednimi številkami (1 do 2235), pri sinonimih pa je napotilo z us- trezno številko osnovnega izraza. Za vsak izraz je z numeričnimi znaki (številke v oklepajih za izrazom) povedano kam spada, oziroma kje je njegovo mesto v te- matski razčlenitvi celotnega gradiva, ki je podana v uvodu. Vsakemu izrazu sledi kot je navada v terminoloških slovarjih - daljša ali krajša opredelitev (definicija) izraza v ruskem jeziku. Opisanemu rus- kemu izrazu sledijo ekvivalentni izrazi v trinajstih jezikih in sicer: v bolgarščini, 87 madžarščini, španscmt, makedonščini, nemscm1, poljščini, romunscmt, srbo- hrvaščini, slovaščini, slovenščini, češčini, angleščini in francoščini. V drugem delu slovarja pa so abecedna kazala izrazov v vseh, pravkar navedenih jezikih. Seznam izrazov v slovenščini, raz- vrščenih v abecednem zaporedju, je na devetnajstih straneh (str. 675 do 694). Za vsakim slovenskim izrazom v kazalu je številka, ki povezuje s prvim delom slo- varja, saj pomeni zaporedno številko ekvivalentnega izraza v ruščini. Gre torej za večjezični slovar iz področja informatike, ki je pregleden, skrbno sestav- ljen in je namenjen v prvi vrsti prevajal- cem , hkrati pa kaže stanje izrazja na pod- ročju informatike in predstavlja osnovo za standardizacijo izrazov. V slovarju zbrano izrazje pa naj bi bilo podlaga za sestav- ljanje nacionalnih in vcčjezičnih tczavrov za področje informatike. Med sestavljalci slovenskega dela slovarja so bili: J. GRAD, F. KERčMAR, V. LEVOVNIK, D. LOV- REčič, l. MELIHAR, S. MRAK in M. PINTAR. Natančno sporazumevanje je potreben in nujen pogoj za vsako učinkovito sode- ·lovanje. še zlasti je to pomembno na področju informatike in zato ni naključje, da so na priporočilo stalne komisije SEV za koordinacijo znanstvenih in tehniških raziskovanj, pripravile nacionalne komisije dežel SEV - terminološki slovar iz pod- ročja znanstvene informatike. Osemjezični slovar te vrste, ki je vseboval 1281 izrazov z razlago, je izdal VINlTI (Vsezvezni inštitut znanstvene in tehniške informacije, v Moskvi) ]eta 1966. že po dveh letih (J 968), pa je VINITI izdal še rusko-an- gleško-francoski terminološki slovar iz področja teorije in prakse informatike, kot dopolnilo osemjezičnemu slovarju iz leta 1966. Leta 1969 je VlNITI ob soglasju Zveznega sveta za koordinacijo znanstve- nih dejavnosti SFRJ in s sodelovanjem inštituta za znanstveno in tehniško doku- mentacijo in informacije v Beogradu izdal Terminološki slovar iz področja znan- stvene informacije v ruskem, srbohrvaš- kem, s 1 o v e n s k e m in makedonskem jeziku. Slovenski del so tedaj prispevali: A. GSPAN, M. KALAN, V. LEVOVNIK, D. LOVREčič, I. MELIHAR in A. STRUNA. Izdaja iz leta 1969 pa resnici na ljubo ni zaslužila imena »terminološki slovar«. Noben izraz (od 1281, kolikor jih je bilo v slovarju) v tej izdaji nima defi- nicije. Ustrezne opredelitve posameznih izrazov (v ruščini) pa je mogoče najti v slovarju iz leta 1968, saj so zaporedne številke pred ruskimi izrazi v obeh edicijah popolnoma enake. Gre torej za pomembno, sistematično terminološko delo s področja teorije in prakse znanstvenih informacij, ki sodi na polico vsake solidnejše strokovne knjižnice. rngr. Dušan Robič VREDNOTENJE POšKODB PRI SPRAVILU LESA V GOZDOVIH NA POHORJU Av tor je dr. Franc Ivan ek, dipl. inž. goz- darstva (Gozdno gospodarstvo Maribor). Izdal inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo Ljubljana v letu 1976. 195 strani, 2 skici, 55 tabel in 19 grafikonov. Glede na pomembno lesnoproizvodno- funkcijo v smrekovih gozdovih na Po- horju je naloga študije ugotoviti in ovred- notiti poškodbe pri spravilu lesa z razno- vrstnimi delovnimi sredstvi z vidika lesne funkcije gozdov. Avtorja zanima pred- vsem proizvodnoekonomska funkcija problema: kolikšen je vpliv poškodb v smrekovih scstojih na Pohorju, ki nasta- jajo pri spravilu lesa z raznovrstnimi de- lovnimi sredstvi na količinski in vred- nostni prirastek in na vrednost celotnega lesnega donosa. študija je osnovana na številnih me- ritvah, kar ji daje popolno dokumentarno vrednost. Pričujoča shema analize pro- blema kaže na odgovoren in kompleksen odnos avtorja do tega pomembnega pro- blema. Včasih že kar filigranska teme- ljitost je le za prvi hip videti neracionalna. Problematika, ki jo sestavlja cela vrsta Shematski prikaz vzrokov, vrst in posledic poškodb pri spravilu lesa v srednjedobnih smrelwvih scstojih sečnja !vzROKI ~ spravilno sredstvo vlečna vrv 1 spravilni tovor polomij. izruvana drev. polomljene veje stisnine odrti ne 1 ~biološke škode ....... 1 P-0-S l_E.:_D_I C-E--.~ tehnične škode ~gospodarske škode 88 proizvodnih, ekonomskih, tehničnih in bioloških vplivov pač mora biti temeljito secirana in izmerjena. Področje je namreč eno tistih, ki lahko raziskovalca zaradi svojih bioloških in družboslovnih kompo- nent zavede v takšno obliko obdelave, ki ji lahko vzame dokumentarno vrednost. Dr. Ivanek se je tej pasti izognil tako, da je raziskavo fundiral na obširnih meritvah, ki jih je statistično in matematično obde- lane znanstveno dosledno vključil v bio- loške parametre problematike. Takšna in- tegralna obdelava zadovoljuje tako »nezaupljivega« tehnično usmerjenega gez- darja kakor tudi gozdarja-biologa, avtorja pa afirmira kot znanstvenika z izbrušenim posluhom za posebnosti gozdarske pro- blematike. Najbrž se ne motim, ko mislim, da je dr. Ivanek dobil idejo za obdelavo tega problema nekaj let nazaj, ko so tekle ob- širne in včasih tudi žolčne razprave o škodljivosti uvajanja težke spravilne meha- nizacije v naše gozdove. Njegovo delo lahko v tovrstnih dilemah, ki jih je še danes dovolj, uspešno pomaga, saj kom- petentno odgovarja na vsa nerazjasnjena vprašanja. Zaradi operativne aktualnosti je to Ivanekovo disertacijsko delo lep in praktičen prispevek slovenske gozdarske znanosti razvoju našega gozdarstva. Terenska priprava študije je bila iz- vršena na področju gozdnega obrata Ruše (Jože Ajdič, dipl. inž. gozd.), kjer imajo bogate izkušnje s spravilom lesa z vsemi obravnavanimi spravilnimi sredstvi. Tisk in tehnična ureditev tega dela sta takšna, kot sta v vseh dosedanjih podob- nih izdajah inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani: nista najbolj posrečena, saj za operativnega strokovnjaka nista privlačna. Delo so dobile vse temeljne organizacije združenega dela v gozdarstvu in vsi goz- darski obrati kooperacije v Sloveniji. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. LOVSKA FOTOGRAFIJA Avtor Janez Cernač (naš kolega iz Ko- čevja). Izdal foto-kino klub Diana v Ljub- ljani 1975 na 30. straneh. Literature o naravoslovni fotografiji ne premoremo veliko. Naravoslovna fotogra- fija se je zlasti v zadnjem času močno razmahnila. Veliko zasluga za tovrstno povečanje zanimanja o dogajanju v našem naravnem okolju ima vsekakor foto-kino klub Diana (Diana je boginja lova). Njene 89 številne koledarske in druge izdaje so pov- sod zelo cenjene in zaželene. Logična po- sledica takšnega razvoja je tudi izid tega poljudnega in pristopnega »učbenika«. Sistematičnost in preglednost snovi v knji~ žici omogočata bralcem na preprost način seznanjanje z najvažnejšimi elementi na- ravoslovne fotografije. Snov je razdeljena v devet poglavij, ki obravnavajo pojav povečanega zanimanja za naravoslovno (zlasti lovsko) fotografijo, tehnični pribor, različne tehnike fotogra- fije itd. Veliko je skic in slik, tekst pa je marsikje skop. Jedrnatost in ilustrativnost izdaje privlačita tudi manj zahtevnega bralca, ki pa je tudi »vroč« za tovrstno izživljanje ob potepanjih po naravi, zlasti v gozdu . Gozdarji smo na splošno zelo slabi foto~ grafi (neglede na to, da je v gozdu zares težko fotografirati) in slabi slikovni doku- mentaristi. Gozdnogospodarski načrti, go- jitvena in druga strokovna problematika v naših strokovnih tekstih so predstavljeni s suhoparnimi, v glavnem šabloniziranimi besedišči, ki ne nudijo dovolj učinkovite predstave o problemu. Zato priporočamo knjižico vsakemu gozdarju, saj bo v njej našel nekaj tistega znanja, ki mu bo nje- govo fotografijo še izboljšalo. Knjižico lahko dobite tudi pri naši reviji (telefon 061 20588). Marko Kmecl. dipl. inž. gozd. Za večjo J)Opularnost Prof. France Adamič je v št. 3 PRO- TEUSA 1976!77 v krajšem sestavku sez- nanil bralce tega časopisa, ki je zlasti med slovensko šolsko mladino zelo razširjen in cenjen, o gozdni učni poti v Bistri pri Vrhniki. V njem našteva vse številne zani- mivosti narave in gozda s katerimi se lahko sprehajalec na tej poti seznani. Bralce opo- zarja tudi na lep razgled po Ljubljanskem barju. Sodelovanje s Sudanom - druga faza Pred časom je obiskala to deželo poseb- na študijska skupina slovenskih gozdarskih strokovnjakov, ki je pripravila načrt o so- delovanju. Pripravljena je druga odprava, ki bo obiskala še južni Sudan. Bančni denar je za gozdarje predrag Upravni odbor PZGO je na decembrski seji razpravljal o reproduktivni sposobnosti našega gozdarstva. Za odprtje obširnih 90 ZAlPJ[S NA 'IBtU1KVlt Foto: prof. Franjo Rainer gozdnih kompleksov so potrebna še znatna sredstva, ki jih pa gozdarstvo nima. Banč­ na sredstva so ob sedanjih pogojih za gez- darje nedostopna. Zato so nekatera gozdna gospodarstva (Tolmin, Slovenj Gradec) že večkrat pismeno apelirala na izvršilni od- bor Ljubljanske banke, da bi le-ta za na- ložbe v gozdarstvu spremenila kreditne pogoje. Pozvana so bila tudi ostala slo- venska gozdna gospodarstva, da sprožijo ustrezne pobude pri slovenskih bančnikih. Seja UO PZGO 8. 12. 76 Sporazum o cenah gozdnih sortimentov Posebna skupina je v decembru pripra- vila osnutek sporazuma o merilih in po- stopku za oblikovanje cen gozdnih sorti- mentov. Temeljni kamen tega osnutka so določila sporazuma o temeljih plana goz- darske in lesarske dejavnosti. Najvažnejša so naslednja: - Dohodkovna načela delitve. To po- meni, da temelji razdelitev mcd gozdarji in predelovalci lesa na razmerju med ceno končnih izdelkov in ceno lesa. - Cene končnih izdelkov se ugotavljajo na domačem in tujem trgu. Nihanja teh cen na zunanjem trgu pa so rizična obvez- nost gozdarjev in lesarjev. - Poseben koordinacijski organ bo iz- delal konkreten cenik gozdnih sortimentov. Osnutek je v razpravi in je zbranih že veliko pripomb. Zapisnik seje UO PZGO 8. 12. 76 Investicije v gozdnem semenarstvu Za obdobje od 1976 do 1980 bo sloven- sko gozdarstvo potrebovalo letno 16 mili- jonov sadik, računajoč, da bomo sadili le 2.500 sadik smreke po hektaru. Strokov- njaki pravijo, da moramo zato zgraditi hladilnice in steklenjake za pripravo cep- ljenk za semenske plantaže, ki bi jih naj osnovali na 31 hektarjih. Investicijski program (Semesadike Men- geš) je pripravljen. Vrednost programa je 580 starih milijonov. Od kod denar še ni znano. UO PZGO je priporočil, da bi ga posodila slovensko gozdarstvo iz sredstev pri SlS za gozdarstvo. Zapisnik seje UO PZGO 8. 12. 76 Atesti za gozdarsl{e stroje in naprave Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo je sklenil razširiti svojo registracijo na izda- janje atestov, oziroma strokovnih mnenj za gozdarsko mehanizacijo. Pobuda je hva- levredna, saj je inštitut gotovo strokovno najbolj kompetentna strokovna organiza- cija za izdajanje takšnih mnenj, ki srno jo že dlje časa pogrešali. S tem se dejavnost inštituta še bolj čvrsto povezuje z opera- tivnimi potrebami našega gozdarstva. Strokovnjaki o gozdarskih žgancih Komisija za varnost pri delu pri PZGO je predlagala, da bi zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane izdelal študijo o prehrani gozdnih delavcev. žganci, oprostite, študija bo stala približno 20.000 din, plačalo pa bo poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije. Zapisnik seje UO PZGO 8. 12. 76 Brežice Reorganizacija samoupravne in poslovne organiziranosti v VIII. (brežiškem) gozd- nogospodarskem območju je zaključena. Pogoji za gospodarjenje v tem območju so resda zelo zelo neugodni in samo po sebi se pojavlja vprašanje, če so gozdno- gospodarska območja, ki so bila oblikova- na pred dvajsetimi leti, v današnjih gospo- darskih pa tudi družbenih razmerah še pravšnja. Očitno so bila zelo študiozno iz- brana, saj so jih obšle mnoge spremembe. Toda že večkrat se je morala ob njih zau- staviti prenekatera progresivna ideja. Nova organizacijska shema gozdnega gospodarstva Brežice izgleda takole: l. TOZD gozdarstvo (za družbeni sek- tor) s sedežem v občini Krško, ki bo imela pet gozdnih obratov (Brežice, Kostanjevi- ca, Radeče, Senovo in Sevnica). 2. TOZD gozdarstvo Puščava (brez gozdnih obratov). 3. TOK gozdarstvo Sevnica s šestimi ko- operacijskimi enotami (KE) Brežice, Ko- stanjevica, Mokronog-Puščava, Radeče, Senovo in Sevnica. SOZD STIK Mozirje 91 V decembru lani konstituirana sestav- ljena organizacija združenega dela STIK v Mozirju, združuje združena podjetja. goz- darstva, lesne industrije in trgovine (gozd- no gospodarstvo Nazarje, lesna industrija GLIN Nazarje in Smreka Gornji grad). Sestavljeni organizaciji se ni pridružila les- na industrija Garant iz Polzele, ki se je sprva tudi nameravala pridružiti tej orga- nizaciji. Brez dvoma bo glavna in ne lahka na- loga nove gospodarske skupnosti v Zgornji Savinjski dolini, ureditev dohodkovnih od- nosov, predvsem med naštetimi organiza- cijami združenega dela. Priznanje Gozdarslc.emu vestniku Dr. Marjan Tepina je v imenu priredi- tvenega odbora velike mednarodne ekolo- ške manifestacije, ki bo letos maja na go- spodarskem razstavišču v Ljubljani pod geslom TEHNIKA ZA OKOLJE, povabil k sodelovanju tudi našo revijo. O ponudbi je že razpravljal upravni odbor ZIT GL Slovenije, ki je izdajateljica GV, in jo oce- nil kot spodbudno priznanje vzgojnim in didaktičnim prizadevanjem naše revije v razvijanju ekološke kulture. Sprejet je bil sklep, da naj inštitut za gozdarstvo in naša revija pripravita predlog programa sodelovanja na tej manifestaciji. O pro- gramu bo razpravljal UO ZIT GL, ki bo program s pomočjo področnih DIT go- zdarstva in lesarstva tudi plačal. Biotehniška fakulteta - gozdarski oddelek Vpisi in diplome v zadnjih petih letih. o letnik ~ štud. .... -~ ·s leto o. o ::l -a 1 JI III IV ..::.:: Ul :.a 1972-73 39 21 7 14 81 8 1973-74 41 15 19 7 82 12 1974-75 59 18 15 18 110 7 1975-76 66 26 13 16 121 18 1976-77 45 27 20 10 102 (7) Bosanski gozdarji pomagajo turističnim delavcem Ofo 10 15 6 15 7 V drugi polovici decembra lani je bilo v Sarajevu jugoslovansko posvetovanje s temo: Značaj razvoja kontinentalnega tu- rizma v Jugoslaviji. Sodelujoči so stagnacije našega konti- nentalnega turizma analizirali z vseh vidi- kov. V razpravah se je gozd pojavljal kot pomemben ekološki element pri obnavlja- nju človekovih fizičnih in psihičnih zmog- ljivosti. Dušan Dretnik (Slovenj Gradec) je go- voril o: Gozdarstvo, človekovo okolje, turizem, A. J aničijevic pa o možnosti koriščenja gozdov v notranjosti črne gore pri razvijanju kontinentalnega turizma. Dr. Radoslav čuric, Sarajevo Strokovno izobraževanje lovcev Lovci nimajo svoje strokovne šole, toda ne zanemarjajo svoje strokovnosti. Najbolj vneti obiskujejo (ob delu) srednjo lovsko šolo in pred kratkim so bile podeljene vsem dosedanjim diplomantom (183) dip- lome. Tako uspešno nadomeščajo »pravo« lovsko šolo, ki bi bila verjetno za naše raz- mere neracionalna. Novi zakon o lovu na- laga lovcem zelo zahtevne naloge v nada- ljnjem razvijanju lovstva; predvsem v nje- govem vključevanju v nekatere druge druž- bene in strokovne dejavnosti (prek družbe- nih dogovorov!). Realizacija teh obvez pa bo zahtevala veliko strokovnega in druž- boslovnega znanja. Ze sedaj lahko trdimo, da je slovensko lovstvo na visoki strokovni ravni. S svojo šolo pa bodo lovci ta sloves še povečali. Popravek Srečko Dobljekar, dipl. inž. gozd. je novi direktor gozdnega gospodarstva Maribor. S tem želimo popraviti neljubo pomota v 10. št. GV/76, ki je nastala izključno zaradi naše površnosti. Uredništvo 92 Iz našega gozda je odšel Milan Ciglar »Ropot motornih žag in hrumenje težkih traktor- jev, vlačilcev na Snežni- ku, Pohorju, Pokljuki, st:J. preglasi/a pesem vetra in še/est prelestnih krošenj smrek in jelk. Hreščeče se je zrušilo stoletno drevo . Ustavimo stroje za minuto tišine! Pobožajmo panj in počasi preštejmo in pre- glejmo vse njegove letni- ce od sredine pa do sve- žega lubja. Srečah se bo- mo z vsemi gozdarji, ki so pred nami hodili po sto- letnem gozdu, merili, ne- govali in opazovali, našli bomo nekdanji čas in morda prav na samem robu sami sebe.« Tako je razmišljal Milan Ciglar. Tako je Milan do- življal gozd, svoj poklic, naravo pa tudi življenje. ' Naravo je doživljal nežno, čutno. Krasil ga je globok humanizem do človeka in do drevesa; zanj ni bilo razlik med ljudmi, pa tudi ne med človekom in ostalo naravo. Te socialne vrline njegovega značaja je poetično prepletal ro- mantizem, optimističen in delaven. Milan je zapustil naše sto- venske hoste, ostalo pa je seme njegovega dela, ki bo bogato krasi/o našo zemljo in njegov spomin. 93 UDK 634.0.377.44:UDK 634.0.663.24 Ugotavljanje nekaterih elementov za vrednotenje strojnega dela s traktorjem IMT-558 Franci F u r 1 a n (Postojna)* Fur 1 an, F.: Ugotavljanje nekaterih elementov za vrednotenje strojnega dela s traktor jem IMT ~55 8. Gozdarski vestnik 35, 1977, 3, str. 94-104. V sloven~čini, povzetek v nemščini. Prikazani so rezultati trajanja rednih občasnih nado~ mestnih delov in kvota popravil, ki jih je avtor dobil z več­ letno analizo stroškov za 4 traktorje IMT-558 v TOZD gozdarstvo Snežnik. Poseben poudarek je na analizi stroškov za popravila, ločeno na stroške živega dela in materialne stroške. Fur 1 an, F.: The establishment of some elements for the evaluation of the work with the tractor JMT-558. Goz- darski vestnik 35, 1977, 3, pag. 94-104. In Slovene, sum- mary in German. The author gives the results concerning the ducability of regular periodic spare parts and the share of repairs established. by an analysis during severa! years for 4 tractors IMT-558 in the FOAW Snežnik. A special emphasis is gi- ven to the analysis of repair expenses, separately for the manpower and the material. 1. Uvod in opredelitev problema Za SR Slovenijo lahko trdimo, da so vse faze pridobivanja lesa večinoma me- hanizirane. Stopnja mehaniziranosti je pri sečnji ter prevozu lesa popolna, najpo- časneje pa naraš·ča pri spravilu lesa. Ta je, na primer, v letu J 974 znašala pri GG P~osrojna 81,6 fJ!o (3). Mehanizirano d stroška rezervnih delov. Stroj je praktično nov in okvare, ·ki nastanejo, zahteva!jo le .poseg mehanika, večinoma brez zamenjave 'kakršnegakoli rezervnega dela; - delež realnega stroška rezervnih delov je v skupnih (1 OO 0/o) stroških po- pravil še večji od ·deleža nominalnega stroška, iz česar je razvidno, da je njihova vrednost, v primer1javi z realnim stro&kom živega dela, narašča'la. Pog~aVH"'% 1oo" 9oo 6oo 5oo Joo 1oo ... --- 7o 1 1 1 i ! 1 -------- 71 7l .... .. ur 73 98 oooodin 16 12 to ku,., , nom1" pi) pr 1 i / 1 / no,inf1ab, ctn:a 1 ···k•. i / // 1 1 / / Ired- stev za delo pri gozdnem gospodarstvu Postojna (Gozdarski vestnik, 2/1976). 4. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljub- ljana 1975. 5. Turk, Z.: Statistični letopis SR Slovenije 1975, Ljubljana 1975. 6. Turk, Z.: Evidenca traktorjev IMT-558 TOZD gozdarstva Snežnik. 103 DIE FESTSTELLUNG VON EINIGEN ELEMENTEN ZUR WERTUNG DER MASCHtNELLEN ARBEIT MIT DEM TRAKTOR lMT-558 Zusammenfassung Der Autor prasentiert die Resultate hinsichtlich der Dauernhaftigkeit von regularen pe- riodischen Ersatzteilen und des Reparaturenteiles, ermittelt durch einc mehrjahrige Analyse der Arbeit und der Ausgaben fur vier Traktoren IMT-558. Die Messungen wurden bei der FOV A Snežnik durchgefUhrt. Der universale adaptier1e Traktor IMT-558, ausgai.istet mit der IGLAND Winde, ist zur Holzrlickung geeignet. Diese Technologie ist heute allgemein im Gebrauch, erfordert aber technologische A.nderungen auch bei den i.ibrigen Produktionsphascn der Holzgewinnung und bei dem Ausbau von Transportlinien im Wald. Die festgestellte Dauernhaftigkcit der regul~i.ren periodischen Ersatztcile unterscheidet sich von der bei den Kalkulationen angewendeten Dauernhaftigkeit. Wegen der kurzfristigen Feriode und der Kleinheit der Probe ist jedoch die Verhislichkeit dieser Behauptung ver- mindert. Die Struktur der Reparateren zeigt, dass die Ausgaben CUr den Arbeitsaufwand nur im ersten Jahr des Maschineneinsatzes hoher sind als die Ausgaben fiir Ersatzteile, in allen darauffolgenden Jahren ist hingegen dieses Verhaltnis umgekehrt. Mit steigendem Alter der Maschine belasten die Reparaturkosten ihre Betriebsstunde immer mehr. Sie belasten aber auch die Reparaturstunden (die Reparaturen werden immer schwieriger). Der Reparaturenteil (q), welcher gegenwartig bei der Methodik der Kalkula- tionen betreffs der Wirtschaftlichkeit der Arbeit mit dem Traktor IMT-558 verwendet wird, ist zu niedrig gesetzt, da er ja schon zwischen dem vierten und fl.inften Betriebsjahr den Wcrt 1.00 erreicht. Ein derart hoher Reparaturenanteil ist eine Folge der Nichtanpassung der Maschine an gewisse Verrichtungen wahrend der RUckung. Die Generalreparatur der Maschine stellt in der Tatigkeitsperiode der Maschine keine wesent!iche Kostenanderung dar und auch nicht im Arbeitseffekt oder in der Zahl der Betriebsstunden. Der Anteil der Betriebsstundcn in den gesamten Arbeitsstunden ist 70 OJo. 15 °/o aller Stunden machen die Reparaturen aus. Das aber bedcuted, dass auf 4,7 Betriebsstunden 1,0 Reparaturstunde kommt , oder 60 Minuten Arbeit und 12 Minuten Reparatur. 104 _1_ UDK 634.0.156.2:634.0.907 Analiza porušenega ekološkega ravnovesja zaradi vnašanja tuje živalske vrste v gozdnogospodarski enoti Plešivec Janez Pirnat in Vida Vrhnja k (Slovenj Gradec)* Pirnat, J. in Vrhnjak, V.: Analiza porušenega ekološkega ravnovesja zaradi vnašanja tuje živalske vrste v gozdnogospodarski enoti Plešivec. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 3, str. 105-118. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtorja v sestavku ugotavljata in analizirata škodo v gozdovih gozdnogospodarske enote Plešivec (Slovenj Gra- dec), ki jo povzročajo mufloni kot tuja in nenadzorovano vnešena vrsta divjadi. Opozarjata na kratkoročne in dolgo- ročne posledice porušenega ekološkega ravnotežja na tem področju . Pirnat, J. in Vrhnjak, V.: The analysis of the destroyed ecological equilibrium as a consequence of the introduction of a foreign animal species in the forest management unit Plešivec. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 3, pag. 105-118. ln Slovene, summary in German. The authors state and analyse the damages in the forest management unit Plešivec (Slovenj Gradec) caused by mouflons as a foreign and uncontrolled game species. They point out the short - and longtermed consequences of the destroyed ecological equilibrium in this area. 1. Uvod Dne 18. 12. 1966 je LD Podgorje naselila na Cerčejevem v obori s povrsmo 1,20 ha 12 muflonov (4 ovne, 8 ovac), ki jih je dobila iz Miemija v Italiji. Na- selitev je bila izpeljana brez vednosti in uradnega soglasja področnega goz- darskega obrata Slovenj Gradec oz. GG Slovenj Gradec, in sicer na gozdne površine s katerimi gospodari obrat. Po določenem prilagojevalnem obdobju in zimskem krmljenju so bili mufloni 25. 5. 67 izpuščeni iz obare na prosto. Začetna manjša kolonija, ostrejše zime in izdatno krmljenje, so zadrževale muflone prva leta v bližnji okolici prvotne obore, ki leži v pasu borovih varovalnih in bukovih termofilnih gozdov z bogato podrastja termofilnih grmovnih vrst in zelišč. To dejstvo je uspavalo [ovce in gozdarje, da niso opažali gospodarsko škodljivega objedanja - paše na gozdarsko pomembnih drevesnih vrstah. Z ve- čanjem staleža ter v milih zimah v zadnjih treh oz. štirih let pa so začeli mufloni širiti svoje področje proti severu, severovzhodu in severozahodu; to je po vseh toplih legah južnih pobočij Uršlje gore. Kljub izdatnemu zimskemu krmljenju so ostajala zimska krmišča neizpraznjena, poraba krme (žita in sena) pa vsako leto manjša, kljub večjemu staležu. Poleg osrednjih krmišč na Cerčejevem, je v .;. J. P., dipl. inž. gozd. in V. V., dipl. inž. gozd., LESNA Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec, 62380 Slovenj Gradec, Yu. 105 1 ' 1 ' 1 .. ~:; ... - -~· r ._,~ ) _... Ru le ~lo\ k\1 ---4--. ( ) _,./ ·--) ··.--····~ (' ', ·. 1 1 1 1 l. 1974 postavila knnišče tudi LD Slovenj Gradec v Smrčunovem odd. 33/II ter leta 1975 na travniku na Kalu odd. 23. Le prvo zimo je bilo krmišče v Smrču­ novem stalno zasedeno in praznjeno, krmišče na Kalu pa je bilo zadnjo jesen in zimo le malo obiskano (v koritu je bilo vedno dovolj žita). V letu 1976 je na- redila LD Slovenj Gradec na travniku na Kalu kmmo njivo z ohrovtom in detelja. Kljub nizki ograji pa muflonov do sedaj ni pritegnila. Zaradi navedenih dejstev se po letu 1972 začno opažati večje poškodbe po muflonih na gospo- darsko pomembnih drevesnih vrstah, to je na smreki, bukvi, javoru in jesenu, in sicer najprej na pogozdenih sadikah, nato pa tudi na naravnem mladju. Zaradi tega si je komisija gozdarjev (v sestavi: gozd. inšpektor Leve, šef sektorja za gozdarstvo Dolinšek, vodja taksacije Potočnik, vodja panoge za gojenje šertel ter predstavniki TOZD gozdarstva Slovenj Gradec: direktor Sekirnik, Pirnat, Vrhnjak) dne 11. junija 1976 ogledala poškodbe na področju revirja Plešivec in ugotovila, da so poškodbe tolikšne, da niso več v skladu z lovskim zakonom, ki zahteva »urejanje in vzdrževanje lovišč z namenom, da se v okviru varstva narave ohranja ravnovesje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru kot enega od temeljnih pogojev za ohranitev naravnega človekovega okolja«. Enakega mnenja je bil tudi dipl. biol. Janez čop, predstojnik odseka za lovstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, ko si je ogledal poškodbe po muflonih dne 9. 11. 1976. 2. Skode po muflonih 2.1. Razširitev oz. areaul muflonov v G. E. Plešivec Po izpustu iz obore dne 25. 5. 1.967 so se mufloni (18 živali) v začetku še zadrževali v okolici obore n . v. 800 ro, bližnJih zapuščenih pašnih površinah (Potoško odd. 29, Cerčejevo odd. 30, Smrčunovo odd 32, 33) in bližnjih kmetijskih površinah v smeri proti Sv. Duhu. Tu so pozročali škodo na kmetijskih kulturah. S prilagoditvrijo pa so se pomikali vse više (proti Vernerci odd. 22 n. v. 1000 in Kopi odd. 19 n. v. 1200-1400) na prisojna pobočja. S prilagoditvijo je prišlo do značilnega sezonskega premikanja muflonov. Prva leta so se v zimskem času še polnoštevilno zadrževali v okolici prvotne obore, kjer je bilo izdatno napolnjeno krmišče. S pričetkom vegetacije pa so se premikali v višje predele in se prek leta predvsem adrževali na travniških površinah okrog Planšije odd. 27 n. v. 950 in Vernerce odd. 21, 22 n. v. 100-1200. To so billi predvsem trapi ovac z mladiči, medtem ko so se ovni umaknili na višja pobočja Kope odd. 18. 19 n. v. 1200-1400 (po končanem parjenju in z nastopom zime so se začeli pomikati nazaj v nižje predele). Z zvišanjem staleža in zaradi milih zim v zadnjih 4 letih pa so mufloni svoje področje gibanja močno razširili po prisojnih pobočjih Uršlje gore v smeri SZ (Jelen) in se tudi prek zime zadrževali v teh predelih. To nam potrjuje zmanjšani obisk krmišč v nižjih predelih. V toplih poletnih mesecih pa so se pozamezni trapi začeli umikati v hladnejše senčne lege na SV pobočja Kozjega hrbta (odd. 35-38 39, Gornje Sele in 1-3 odd. GO Ravne). Zaradi omejitve področja Uršlje gore z južne strani z globokim Kaštelskim jarkom in na vzhodni strani s Suhodolnico se muflon ni razširil proti jugu in 108 vzhodu. Tako se celotna populacija zadržuje na omejenem področju 1700 ha, m sicer naJ, JV in JZ pobočjih Uršlje gore v n. v. 800-1400 m. Na tem področju je muflon tudi delno izrinil avtohtonega gamsa, ki se je umaknil predvsem v strmejše pobočje Kaštelskega jarka (odd. 26. 28 delno27) in čezenj na desno stran (odd. 9, 10, 11, 13, 14, 15). Iz Kope odd. 18,19 pa se je gams umaknil na severna pobočja Kozarnice (GO Ravne odd. 1, 2, 3 in delno odd. 38). Zaradi prilagoditve okolju in naravnim prehrambenim razmeram so bila krmišča v zadnjih letih malo obiskana. Področje gibanja se je zelo razširilo, kar onemogoča vodenje števila muflonov in so tudi podatki LD o staležu netočni. 2.21. Stalež muflonov Po podatkih lovskih družin LD Podgorje LD Slovenj Gradec Skupaj Leto stalež j odstrel 1 pogin stalež j odstrel j pogin j odstreti Prirast stalež pogin 1970 41 o o 41 o o 13 1971 54 ]_ 2 54 1 2 39 1972 90 10 3 90 10 3 30 1973 77 7 2 30 o o 107 7 2 35 1974 88 16 o 45 2 o 133 18 o 18 1975 88 29 1 45 7 o 133 36 1 39 1976 90 21 3 45 7 3 135 28 6 39 1977 140 Skupaj 84 11 16 3 100 14 Stalež ugotovljen empirično, z opazovanjem. Izračunan slalež za obe lovski družini Leto 1 Stalež 1 Ods. + pog., Prirast 1970 41 17 1971 58 3 25 1972 80 13 33 1973 100 9 42 1974 133 18 56 1975 171 37 72 1976 206 34 86 1977 258 Stalež in prirast sta izračunana na osnovi normalnega razvoja črede, kjer je spolno razmerje 1 : 1,5 v korist ovac, in pri 70 Ofo plodnosti. 109 2.22. Stalež ostale divjadi Po podatkih lovskih družin za obe družini skupaj Leto Srnjad Gam si 1970 292 59 1971 308 64 1972 342 65 1973 357 68 1974 382 71 1975 392 81 1976 416 87 Leta 1966 je bilo v oboro spuščenih 8 ovac in 4 ovni, spomladi pred iz- pustitvijo je bilo položenih 6 jagnet. Ta populacija se je do 1970. leta povečala na 41 živali. Po podatkih LD o gibanju staleža v letih 70-76 znaša sedanji stalež 135 živali v razmerju 1 : 1,25 v korist ovc. LD Podgorje LD Sl. Gradec SKUPAJ ovni 20, ovni 40, ovni 60 ovce 25 ovce 50 ovce 75 Tako podani stalež muflonov se nikakor ne sklada z našimi ocenami in izračuni, predvsem zaradi nepravilne strukture odstrela, pretežno ovnov, in s tem povečanja razmerja v korist 'OVC, ter u'godnih razmer za > >o o o o.. -v ~l o o t: t: "' c;l Cl:! ~ o > o > c~ CN c o o cl.) . .... N '-' >N o Cl) ,o "' ClJc<:: OD_. Co o~ o o o Oti o 0.. 0.. c. ha ha ha ha sadike 18 16 0,44 2,00 0,80 40 6000 4800 80 19 81 20,50 7,00 4,55 65 9650 7720 so 2L 39 5,25 4,00 1,80 45 8000 4800 60 22 42 5,73 3,00 1,50 50 23 40 2,54 7,20 5,60 78 27 15 2,63 2,30 1,00 43 35,36 37 ,38 7 2,00 5,00 1,25 25 240 39,09 30,50 16,50 54 23 .650 17.320 73 V 19. in 23. odd. je poškodovano z obgrizem korenin in lupljenjem skorje približno 300 dreves. 113 2.4. Izračun škod (seminar iz varstva Ljubljana l. 6. 1976 po dr. Iztok Winkler) Ko~ posledica poškodb po divjadi se pojavljajo naslednje škode: - ogrožen je gojitveni smoter gospodarjenja v sestojih; - zmanjšuje se tehnična uporabnost lesne mase; - poškodbe v mladju so take, da so potrebne spopolnitve in posebni nego- valni in varovalni ukrepi ter na nekaterih površinah popolna obnova. A) Izračun odškodnine škod v mladju I. naravno mladje: a) nadomestilo za stroške odstranjevanja poškodovanega mladja; .b) nadomestilo za stroške dodatne nege z obrestmi za dobo starosti poško- dovanega mJadja; c) nadomestilo za stroške varstva naravnega mladja z obrestmi za dobo sta- rosti poškodovanega mladja; d) nadomestilo za stroške spopolnjevanja z obrestmi za dobo starosti poško- dovanega mladja. II. Umetno mladje: a) nadomestilo za število poškodovanih sadik z obrestmi za dobo starosti poškodovanih sadik, b) nadomestilo za izvedena negovalna in varovalna dela (žetev). bruto dnina cena sadike norma sajenja norma žetve 1 ha obrestna mera Prikazani normativi za izračun škod 500,00 din 2,50 din 250 sad./dan 1/2 do 5 dnin/ha 4500 sadik 3 °/o A I. Izračun škod v nara'"·nem mladju Od 30,50 ha ogroženega mladja je bilo poškodovanega 16,50 ha in od tega 1/3 uničenega (5,5 ha), oziroma nesposobnega za tvorbo novega sestaja in je potrebna spopolnitev. a) stroški odstranitve poškodovanega petletnega mladja ( 4 dnine X 500 din) b) stroški dosedanje nege (žetev) 1/2 dnine X 500 din c) dodatna spopolnitev 4500 sad. X 2,50 din sadike 4500 sad. X 2,00 din delo (b + c) A 1 skupaj 5,5 ha X 20500,00 din x 1,1593 obr. mera (a) A 1 skupaj 114 2 000 din/ha 250 din/ha 11 25 O din/ha 9 000 din/ha 20 500 din/ha 118 828,25 din 2 000,00 din 120 828,25 din A IJ. Izračun škod v umetnem mladju Od posajenih 23.650 sadik smreke je poškodovanih oz. uničenih 83 Dfo, to je 17.320 sadik. vrednost sadike 2.50 din sajenje 2.00 din norma je 250 sadik/dan žetev (3 leta x 0,556 din) 1.66 din norma je 5 dnin/ha --------------------------------------- Skupaj 6,16 din/sad. A II škoda zaradi uničenih sadik je 6,16 din (cena) x 17.320 (sadike) X 1,0927 (triletna obr. mera) = 116.581,47 din Odškodnina poškodb v mladju, ki so jih povzročili mufloni znaša: A I + A II 120 828,25 din + 116 581,57 din 237 409,72 din Pri vrednotenju poškodb smo lahko izračunali le vrednost škode na mladju, nismo pa prikazali škode zaradi zmanjšanja količinskega in kakovostnega pri- rastka na poškodovanih drevesih z obgrizovanjem in lupljenjem skorje, ki ga je sedaj še malo (poškodovano je 300 dreves). Prav tako ni mogoče ovrednotiti poškodb na vegetaciji, ko divjad poškoduje ali uniči sloj nizkega rastlinja, vključno z drevesnimi vrstami in tako popolnoma onemogoči naravno obnovo sestojev. S tem lahko sproži regresijske razvojne težnje v celotni fitocenozi, predvsem na ekstremnih rastiščih, kjer so posledice najhujše in je vpliv fitocenoze na soustvarjanje okolja še toliko bolj pomemben. 3. Dolgoročne posledice kontinuiranega negativnega vpliva muflonov Generalni koncept gospodarjenja z gozdovi zahteva biološko uravnotežene, zdrave, mešane, kvalitetne sestoje v okviru danih rastiščnih pogojev. Dejansko stanje sestojev pa ne ustreza rastiščnim pogojem predvsem po razmerju drevesnih vrst, zato so v bodoče načrtovana večja vnašanja listavcev, macesna in bora ter posebna nega mladja vseh želenih vrst listavcev in iglavcev. Trajnost donosov pa načrtujemo z vzpostavitvijo pravilnega razmerja razvojnih stadijev ter nor- malnega deleža površin v obnovi. Po načelih sproščene tehnike gojenja gozdov naj bi torej uvedli: - malo površinsko gospodarjenje -- to je skupinsko raznodobne sestoje, - zastopanost rastiščem ustrezajočih drevesnih vrst, -- upoštevanje nege gozdov, - vnašanje drevesnih vrst za izboljšanje kvalitete sestojev. Pri vseh navedenih ukrepih pa mora biti vodilno načelo, da gozd opravlja vse funkcije odvisno od rastišč; in sicer proizvodno, varovalno in socialno funkcijo. Negativne posledice delovanja muflonov se torej kažejo v naslednjem: -- onemogočeno je naravno pomlajevanje želenih drevesnih vrst listavcev, smreke, jelke, neuspešna je umetna obnova, izpade proizvodna funkcija gozdov: če ni obnove - ni sečnje, uničena je varovalna funkcija gozdov, 115 - prizadeta socialna funkcija gozdov, - zmanjšana kvaliteta in stabilnost sestojev ter poslabšano zdravstveno stanje, - zmanjšana proizvodnost tal do deg.radacije, - povečani so erozijski pojavi, - zmanjšane prehrambene možnosti za avtohtono divjad v okviru biološkega ravnotežja. Vse navedene negativne posledice so dolgoročnega značaja in se ne morejo finančno ovrednotiti. 4. Ukrepi za preprečitev škod Muflon je pri nas vnesena in forsirana divjad. Vnesena je bila brez soglasja gozdnogospodarskih organov. Njegova naselitev, vsaj glede staleža, ni bila dovolj proučena in so negativne posledice vsestranske jn ne prizadenejo samo gozdov in kmetijskega gospodarstva, ampak so v škodo tudi lovnemu gospodarstvu, ker zmanjšujejo areal avtohtone divjadi, predvsem gamsa . . Tehnična zaščita pred škodami je slaba rešitev. Zaščita posameznih sadik ali celih površin je zelo draga zadeva dostikrat niti ni mogoča, zato je nujna pot v biološko posredno zaščito. Pri taki zaščiti pa je najvažnejši ukrep uskladitev staleža divjadi s prehrambenimi možnostmi in c1lji gospodarjenja z gozdovi. Lovci in gozdarji morajo imeti skupen cilj: ohraniti zdravo avtohtono divjad, čuvati ogrožene vrste ter nuditi optimalne pogoje za vse vrste. Močno povečanje staleža divjadi, brez ozira na prehrambene možnosti, je slaba usluga za ohranitev zdrave in močne divjadi. Z gozdarskega stališča je stalež divjadi nenormalen, če škode narastejo do takšne mere, da prekomerno narastejo stroški za zaščito mladja v gozdovih. Sedanja gostota divjadi (muflon, gams, srnjak) znaša na površinah, kjer se areali prekrivajo s 16 živali na 100 ha, od tega odpade samo na muflona 7-9 živali na 100 ha. To je vsekakor pretirano in močno krči area] avtohtone divjadi. PreveUko število divjadi je največja ovira pri premeni smrekovih sestojev zato morajo lovci zmanjšati stalež na znosna število in urediti tudi notranje razmerje staleža. Po naši oceni je maksimalno dopusten stalež muflona 2-3 živali na 100 ha oz. populacija 50-60 živali na površinah, ki obsegajo 1500 do 2000 ha. V švici štejejo, da je zmogljivost lovišča dosežena takrat, ko je še mogoča naravna obnova (pomlajevanje sestojev). Gozd naj nudi divjadi zadostno pre- hrambeno osnovo, ki bo dovolj velika, če bo gozd pester, mešan in raznodoben. Divjadi pa naj bo le toliko, kolikor jo tak _gozd lahko preživi. Pri staležu 2-3 živali na 100 ha ·bi se poškodbe močno zmanjšale in bi bilo mogoče izboljšati strukturo sestojev, predvsem pestrost drevesnih in grmovnih vrst, ter tako izboljšati stanje gozdov in gozdnih tal ter prehrambenih pogojev divjadi. Z izboljšanjem prehrambenih pogojev ter z znižanjem in ureditvijo staleža se bo izboljšala tudi kvaliteta divjadi in hkrati zmanjšala škoda v gozdovih. Za dosego vsega tega pa morajo biti ukrepi lovcev in gozdarjev časovno in po obsegu usklajeni, sicer bo vse delo, za izboljšanje pogojev in zmanjšanje poškodb zaman. 116 T isa : gozd ; marec-a pri 1 AVAROVANO RASTJE Zavarovane rastline je prepovedano trgati, ru~ vati, izkopavati, obsekavati, sekati in prenašati z naravnih rastišč, prodajati ter izvažati ali od~ našati v tujino. Ru meni sleč; kisli gozdovi v Zasavju in na Dolenjskem; maj-junij Velikemu ljubitelju narave Milanu Ciglarju, dipl. inž. gozd. Od junija 1976 velja odlok (Uradni list SRS št. 15/76) o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki je usklajen z zakonom o varstvu narave (Uradni list SRS št. 7/70). S tem odlokom je zavarovanih 28 samoraslih rastlinskih vrst, ki so pri nas redke in katerih obstoj je ogro- žen zaradi trganja ali odstranjeva- nja celih rastlin z naravnih rastišč. Nekulturne kršilce tega odloka čaka po 19. in 21. členu zakona o varstvu narave naslednja kazen: do 10.000 din za delovne organiza- cije in do 500 din za posameznike. če slednji napravijo prekršek iz materialne koristi, bodo plačali ka- zen 10.000 din. Zavarovane so naslednje rastline: 1. Bela žrdana (Amanita ovoidea), (gliva) 2. Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) 3. Blagayev volčin {Daphne blagayana) 4. Dišeči volčin {Daphne cneorum) 5. Slernbergov klinček {Dianthus sternbergii) 6. Alpska možina (Eryngium a/pinum) 7. Močvirska logarica ali močvirski tulipan (Fritillaria me/eagris) 8. Gorska logarica (Fritillaria tene/la) 9. Clusijev svišč (Gentiana c/usii) 10. Froelichov svišč (Gen/iana lroelichii) 11. Košutni k ali rumeni svišč (Gent iana lu lea) 12. Kochov svišč (Gentiana koch/ana) 13. Panonski svišč (Genliana pannonica) 14. Bodika {!lex aquifolium) 15. Planika (Leontopodium alpinum) 16. Brstična lilija (Li/ium bu/biferum) 17. Kranjska lilija (Li/ium carniolicum) 18. L:afranska lilija (Lilium croceum) 19. Ozkolistna narcisa (Narcissus ste/laris) 20. Rdeča murka {Nigritel!a miniata) 21. Crna murka (Nigritella nigra) 22. Avrikelj ali lepi jeglič {Primula aurikula) 23. Kranjski jeglič {Primula camiolica) 24. Velikonočnica (Pulsatilla grandis) 25. Rjasti sleč {Rhododendron terrugineum) 26. Rumeni sleč (Rhododendron /uteum) 27. Sirokolistna lobod ika (Ruscus hypoglossum) 28. Tisa (Taxus baccata) l Avrikelj ali lepi jeglič; gorska in visokogorska; 1 april-junij 1 Kranjska lilija; gorska; jun ij-julij Brstična lilija; poseke, junij-ju l ij (,f;J ... EDJ\1..~0: ZA KANEC POMLAD! Lepi čeveljc; gozd; maj-jun ij . .. . · . .. . ·· ..w::: l!L ..... _.....,.._.._~ (·-~ RADIVOJE GVOZDANOVIC. Vjesnik Močvirska logarica ali močv. tuli- pan; vlažni travniki; april-maj Clusijev svišč; visokogorska; maj-julij Ozkolistna narcisa; od nižin do gora; apri l-maj Froelichov svišč; visokogorska; jul ij-sept. Kochov svišč; gorska; maj-julij Planika ; visokogorska ; junij-avgust Košutnik ali rumeni svišč; gorska ; julij-avg. Panonski svišč ; visokogorska ; julij-avgust Alpska možina; visokogorska; julij-september Kranjski jeglič ; od nižin do gora; april-maj Dišeči volčin; povsod; april-maj Gorska logarica; gorska; april-maj Vellkonočnica; travnata pobočja; marec-maj Rdeča murka; visokogorska; junij-oktc Rjasti sleč; gorska, visokogorska; junij-julij Sirokolistna tobodika; gozd; april~maj Foto: M. Ciglar, J. Gorjup, M. Kmecl, M. Lovka, S . Peterlin, V. Ravnik, P. Sko- berne, l . Smolej, M. Sega, T. Wraber M. Zorn Izdajatelj: Gozdarski vestnik, Ljubljana Tisk : CGP Delo , Ljubljana 5. Zaključek Zaradi škod v zadnjem času je nujno raziskati nadaljne možnosti za obstoj in gojenje muflonov na tem območju. Raziskovalno nalogo naj prevzame Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v okviru republiške teme Biološki ukrepi za ravnotežje gozd-divjad. Lovski družini Podgorje in Slovenj Gradec sta dolžni v skladu z zakonom o lovstvu in z zakonom o gozdovih na podlagi družbenega dogovora (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč člen 33> 34, 35, zakon o gozdovih člen 50) uskladiti lovsko-gospodarske načrte z območnim gozdno- gospodarskim načrtom. člen 33 zakona o lovstvu namreč zahteva, da se »vzpostavljanje in ohranje- vanje biološkega ravnovesja ob upoštevanju ekoloških razmer na · določenih po- vršinah ter usklajevanje različnih interesov v zvezi z divjadjo v okviru lovsko- gojitvenih območij uresničuje· z družbenim dogovorom o določenih skupnih za- devah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč«. Lovski družini Podgorje in Slovenj Gradec pa sta dolžni vplačati ugotovljeno škodo po muflonih v sklad sredstev TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec. Nujna je dokončna vzpostavitev normalnega staleža muflonov na tem pod- ročju (50-60 kom.). Z ozirom na vse navedeno, naj LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija takoj zahtevata: - izplačilo izračunane škode 237.409,72 din, ki je minimalna in se nanaša na dosedaj zabeležene neposredne škode v mladju (dolgoročne škode niso ovred- notene); - da lovski družini Podgorje in Slovenj Gradec takoj začneta z uskladitvijo staleža, predvsem z odstrelom, ter z izdelavo programa gojenja muflonov, krmljenja divjadi in varstva gozdov; - izdelavo družbenega dogovora v skladu z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in z zakonom o gozdovih. DIE ANALYSE DES ZERSTORTEN ()KOLOGISCHEN GLEICHGEWICHT INFOLGE EINFUHRUNG EINER FREMDEN WILDART IN DIE FORSTWIRTSCHAFTLICHE EI~CHEIT PLESIVEC Zusammenfassung Das Muffelwild ist im Gcbiet der Uršlja gora (Slovenj Gradec) nich autochton. Vor Jahren wurde ein Rude! (12 Stiick) dieser Tiere in die (orstwirtscha.ftliche Eincheit Plešivec durch die dortigeo Jiiger eingefi.ihrt, was ohne vorhcrg~hende fachgemasse Beratung mit den Forstleuten geschah. In einigen Jahren wuchs das Rude! auf 258 Tjerc an, welche zusammcn mit dem Rehwild (416 Stiick) und Gamswi1d (87 Stiick) - die beidcn letzten Arten sind urendesessen- den heutigen Grundstock des Hochwildes in diesem Gebiete mit 9000 ha WaJd ausmacht. Die mit verschiedenem Wild Uberdeckten Fl~ichen rnesscn ungefahr 1500 bis 2000 ha. Das bedeutet, dass dort 10-14 Tiere auf 100 ha entfallen, was fUr die dortiger Bio- z.onose entschieden zuviel ist. Es kommen Ernahrungskonflikte und Verdrangungeo vor. Die Verhaltnisse erlauben nur den Bestand von 2-3 Mufflonen auf 100 ha . Eine derartige Oberbclastung der Biozonose durch das Wild verursacht Schaden und eine abnormale Entwicklung der Vcgetationskom- ponente. Die Scbaden betreffen den Verbiss von Keimpflanzen und Jungwuchs sowie das Schaden von Rinde und Wurzeln. 117 ,, ~ 1 Die Schaden im Gebiet wurden gemessen und gewertet nach der Methode von Dr. I. Winkler (Ljubljana 1. 6. 1976). Der bisherige Wert der Schaden (nach 5 Jahren) betragt 237.409,72 Din. Noch mehr Besorgnis, erregen langfristige Folgen, welche auch das okologische Gleichge- wicht biessflussen werden. Das Wirtschaftsziel in diesen Willdern ist ein ausgegHchener ge- sunder Mischwald von guter Qualitiit im Rahmen der gegebenen Standortsbedingungen. Bej der Auswahl von M.assnabmen wird das Prinzip beachtet, dass der Wald seine Produktions-, Schutz- und SoziaJfunktionen voll zu verrichten hat. Die langfrisUgen negativen Folgen einer solchen unvorsichtigen Einfiihrung, die sich schon bemerkbar rnachen, sind: - die natiirliche Verjiingung der erwiinschten Laub- und Nadelbaumarten ist unterbun- den, - Aufforstungen sind erfolglos, - die Produktionsfunktion des Waldes ist gestort, - die Schutzfunktion des Waldes ist vernichtet, - die Sozialfunktion des Waldes ist .angegrifen, - die Slabilitat ist vermindert und der Gesundheitszustand versch{echtert, - dje Produktionsfahigkeit ist (stellenweise bis zur Degradation) gesenkt, - Das Ausmass von Erosionserscheinungen ist erweitert, - Ernahmngsmoglichkeiten fUr das autochtone Wild sind in Rahnem der nattirlichen Biozonose vermindert. Das sind langfristige Folgen, welche nicht gewertet werden konnen. Die Forstleute rufen deshalb die Jager zu bedachten, fachgerechten Massnahmen, vor allem aber zu gemeinsamer Planung auf, wodurch die gesunde Entwicklung der Biozonose gewahrleistet ware . V ZDA žE DIVJAJO STRAHOVITI GOZDNI POŽARI 200.000 ha JE V PLAMENIH GORIJO TUDI HIŠE IN LJUDJE . BODITE BUDNI IN DOSLEDNI! NE DOVOLJUJTE NOBENEGA OGNJA V BLIŽINI GOZDA! 118 UDK 634.0.907.1 Zavarovano rastje Junija 1976 je .izšel v Uradnem listu SRS št. 15176 odlok o zavarovanju red- kih ali ogroženih rastlinskih vrst, ki je usklajen z zakonom o varstvu narave (Ur. l. SRS št. 7 170). S tem odlokom je zavarovanih 28 samo raslih rastlinskih vrst, ki so zaradi ekološke zahtevnosti in biološke občutljivosti pri nas redke, in katerih obstoj je ogro:žen zararc::Li trganja ali odstranjevanja celih ~rastlin z naravnih rastišč. Rastline zavarovanih vrst je prepovedano trgati, ruvati, zakopavati, obsekavati, sekati in prenašati z naravnih rastišč, prodajati ter izvažati ali odnašati v tujino. Zavarovane rastlinske vrste so: l. Bela žrdana (Amanita ovoidea) 2. Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) 3. Blagayev volčin (Daphne blagayana) 4. Dišeči volčin (Daphne cneorum) 5. Sternbergov klinček (Dianthus sternbergii) 6. Alpska možina (Eryngium alpinum) 7. Močvirska logarica ali močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) 8. Gorska logarica (Fritillaria tenella) 9. Clusijev svišč (Gentiana clusii) 10. Froelichov svišč (Gentiana froelichii) 11. Košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea) 12. Kochov svišč (Gentiana kochiana) 13. Panonski svišč (Gentiana pannonica) 14. Bodika (Ilex aquifolium) 15. Planika (Leontopodium alpinum) 16. Brstična lilija (Lilium bulhiferum) 17. Kranjska lilija (Lili um carniolicum) 18. žafranska lilija (Lilium croceum) 19. Ozkolistna narcisa (Narcissus stellaris) 20. Rdeča murka (Nigritella miniata) 21. črna murka (Nigritella nigra) 22. Avrikelj ali lepi jeglič ( Primula auricula) 23. Kranjski jeglič (Primula carniolica) 24. Velikonočnica (Pulsatilla grandis) 25. Rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum) 26. Rumeni sleč (Rhododendron luteum) 27. široko1istna lobodika ( Ruscus hypoglossum) 28. Tisa (Taxus baccata). Stara odredba o zavarovanju redke flore izpred 29 let (Ur. 1. LRS št. 33/47) in dopolnitvi odredbe (Ur. l. LRS št. 26/47 in št. 20/49) zajemajo skupa1j 56 zavarovanih rastlinskih vrst, tomj se je zdaj njihovo število tzman1·šalo na polo- vico. Sedanji izbor je po temeljitem delu opravila posebna delovna skupina stro- kovnjakov SAZU, prirodoslovnega društva Slovenije, zavoda za spomeniško var- stvo SRS, biotehniš1ke fa!kultete in gozdarskega inštituta v Ljubljani. Od začetnih predlogov (Tone Wraber, Varstvo narave 2-3, str. 75-88) pa do uradnega odloka je preteklo več kot deset let. Kaj nam prinaša novi odlok? 119 '1 1: 1 Za nas gozdarjc je predvsem pomembno, da je med na novo zavarovanimi vrstami tudi naše oatjholj ogroženo zimzeleno iglasto drev.o - tisa. No, za tis-o je obstajala odredba o omejitvi sečnje (Ur. .1. LRS št. 20/55), ki pa je bila na podlagi 18. člena zakona o gozdovih (Ur. l. SRS št. 30/65) razveljavljena s po- sebni'm odlokom (Ur. l. SRS št. 25/66). Pri usklajevanju odredbe o sečnji tise s tedaj novim zakonom o gozdovih so ugotovili, da zaščita tise ni potrebna (?), bil pa je pooblaščen izvršni svet ·skupščine SRS, da predpiše omejitve za sečnjo red- kih in .pomembnih vrst drevja, če rastej-o v gozdu ali na gozdnem zemljišču; ven- dar taki omejitveni predpisi do danes niso izšli. Tisa je zaščitena v gozdu in zunaj njega. Poleg nje je ·zaščitena tudi bo.di1ka (božje drevce), zimzeleni grmovni spremljevalec predvsem naših dinars~kih in preddinarskih gozdov, ki posamič prera~te celo v manjše drevo. Obe vrsti, ki sta na pogled zelo -lepi, ogrožaijo lomilci in obsekovalci vej, posebno v jesens-kih in zimskih mesecih ·ob priliki raznih prazničnih običajev, rko ni dovolj drugega ze- lenja. Kolobarji iz tisinega debla pa so-priljubljena podlaga za lovske trofej~. Od gozdnih grmovnih vrst s-ta na novo zaščiteni ·širokolistna lobodika, sprem- ljevalka bukovih gozdov na karbonatni podlagi, in rumeni sleč, ki uspeva le lokalno v spodnjem Zas_avju in pod Gorjanci v mešanih -gozdovih s kis1lo pod- lago. V stari odredbi pa sta bila že zajeta blagajev volčin, ·ki je na nekaterih svojih zgodovinsk·ih nahajališčih skoraj že povsem -izginil, in rjasti sleč na tleh nekarbonatnega izvora (predvsem na Pohorju), kjer se pojavlja med rušjem in po šotnih barjih ter krasi okolje s svojimi polnimi bogatimi cvetovi. Med gozdna zelišča lahko od zaščitenih uvrstimo še lepi čeveljc, ki ga najdemo v senčnatih btrk.o\1\i:h in bukovo-jelovih goz-dovih predalpskega sveta. Iz starega seznama jih je izpadlo kar -prt{:ej: dolga vrsta manjših vodnih ~n barslkih rastlin (vodni ·orešek, rožmarinka, mahovnica, obe rosi·ki), ki so ogro- žene le tedaj, kadar je ogrožen ves njihov. biotop, torej bi bilo treba le~ tega za- varovati. Prav .tako so izpadle drobne alpske vrste~ ~ki so večinoma na težje do- stopnih mesnih in so neprikladne za trganje (Zoisova zvončnica, Zoisova vi~olica), izpadel pa je tudi dlakavi sleč, 1ki je bil sicer zavarovan le na Dolenjskem, na Notranjskem in v Zasavju. Na seznamu ni več zdravilnih in okrasnih rastlin (jaš- čarice, kranjske bunike, dišečega in lovorolistnega volčina), ki jih nabirajo za pro- dajo in bodo zanje izdani menda v kratkem posebni predpisi. Vsa rastišča zavarovanih vrst lahko proučujejo in razi·skujejo znans.tveno- raziskovalne organizacije in posamezniki le na osnovi dovoljenja republiškega sekretariata za urbanizem, tujci pa morajo poleg tega dovoljenja imeti še dovo- ljenje po določbah od-ldka o vrstah zna-nstveno razis-kovalnega dela (Ur. l. SFRJ št. 27/70). Zanima nas šc, 'kakšne s-o kazni za kršilce odlo-ka. Le-te predpisuje že ome- njeni zakon o varstvu narave (člena 19. -in 21.): denarne kazni do 10.000 dinar- jev za delovne organizacije in do 500 dinarjev za posameznike. če napravi po- same:zni!k prekršek zaradi materialne koristi, pa je kaznovan s kaznijo do 10.000 dinarjev. Za izvajanje tega odloka je seveda potrebna pomoč vseh tistih, ki žele ohran~ati ·našo naravno dediščino. V prvi vrsti -morajo to biti gozdarji. Dos'lej je bila popustljivost nasproti kršilcem starc odredbe ·o zavarovanju redke flore le prevelika. Izvirala je marsikdaj iz nepoučenosti pristojnih organov oblasti, ki jih bo treba ·odslej na to bolj opozarjati. Marja Zorn, dipl. inž. gozd. 120 UDK 634.0.443 Problematika bolezni gozdnega drevja na kongresu Unije fitopalogov mediteranskih dežel Od 6. do 11. oktobra 1975 je bil pod pokroviteljstvom predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo Ivana Kuštraka, dipl. inž., v Zadru četrti kongres Unije fi- topatologov mediteranskih dežel. Prejšnji trije kongresi so bili v Italiji, Franciji in španiji. Organizacija kongresa je pripadla Hrvatski, ker ima zdaleč največ sredo- zemskega areala. Konkretno pa je kongres pripravila agronomska fakulteta v Za- grebu s pomočjo organizacijskega odbora v katerem so bili zastopniki iz vseh re- publik ter s pomočjo izvršnega odbora, kjer so bili zastopniki iz Hrvatske in Slo- venije. V okviru tega kongresa je seveda močno prevladovala tematika bolezni goje- nih kmetijskih rastlin, vendar je obstajala tudi sekcija za bolezni gozdnega drevja z naslovom: Ekologija nekaterih najvažnejših parazitov korenin in listov drevesnih vrst mediteranskega območja. Ker na kongresu nisem opazil gozdarskih strokov- njakov iz Slovenije, prav pa je, če se seznanimo z redkimi prireditvami iz gozdne fitopatologije v naši državi in ker bi utegnila snov zanimati tudi koga pri nas, bom v naslednjem povzel predstavljene referate . Prof. dr. Ivanka Milatovic iz Zagreba je poročala o dveh povzročiteljih boro- vega osipa (Scirrhia pini in Scirrhia acicola) v Jugoslaviji. O bolezni, ki jo po- vzroža prva gliva smo v našem listu pred nekaj leti že pisali. Njen ncspolni stadij se oblikuje skozi vso rastno dobo, spolni stadij pa le spomladi. Scirrhia acicola je bila doslej najdena le na halepskem boru v okolici Zadra. Marija Halambek, dipl. inž., iz gozdarskega inštituta v Jas tre barskem je poro- čala o propadanju zelenega bora v nasadih. že nekaj let opažajo v 8-15-letnih nasadih na Hrvatskem doslej neznano propadanje, ki je tipično za venenje, po- vzročeno z zamašitvijo žil (traheomikoza oz. vaskularno venenje). Obolenje se po- javlja najraje v nasadih v vznožju vzpetin ali pa v kotanjah. lglice najprej poru- mene, pordeče oz. porjave, toda ostanejo na vejicah. Nenormalne spremembe so ugotovili na koreninah in koreninskem vratu, kjer kambij in beljava spremenita barvo. Na koreninskem vratu odmira tudi lubje. Odtod so izolirali glivo iz rodu Verticicladiella, ki doslej kot parazit gozdnega drevja sploh ni bila znana. Umetne okužbe (inokulacije) z njo so bile uspešne, se pravi, da je bil ugotovljen resnični povzročitelj bolezni. Mag. Milica Tortic iz Zagreba, ki sodeluje tudi pri raziskavah drevesnih gob Slovenije in je v tem listu že pisala, je dala prispevek k poznavanju lignikolnih makrom.icetov na sredozemskem območju Jugoslavije. Te glive so doslej razisko- vali le sporadično, vendar je precej (neobjavljenih) podatkov, ki dajo še kar ust- rezno sliko o njihovi razprostranjenosti. Ugotovljeno je 60 vrst višjih gliv na 30 rodovih dreves in grmov. Na hrastu je ugotovljenih 7 parazitskih in 19 saprofit- skih vrst, na boru en nevaren parazit in 1.4 saprofitov, na oljki 2 parazita in 5 saprofitov. Na drugem drevju in grmovju je ugotovljeno od ene do šest vrst. Po- sebej je omenjeno nekaj tipičnih vrst gliv na posameznih drevesnih vrstah. Naj- navadnejši srednjeevropski saprofiti (Stereum hirsutum, Schizophyllum commune 121 in Trameters versicolor so razširjeni tudi ob jadranski obali. Omenjeno je tudi nekaj, za to območje redkih vrst. Edwin Donaubauer iz Dunaja je poročal o ekoloških vidikih bolezni na črnem boru. Ugotovil je, da ima vrsta glivičnih bolezni, ki povzročajo epifitocije (epide- mije) v mladih nasadih in sestojih tesno korelacijo med mikro in makroklimatskimi razmerami ter gozdno gojitvenimi ukrepi. Pri odmiranju in raku, ki ga povzročajo Scleroderris lagerbergi Grem., Cenangium ferruginosum Fr. in Diplodia zeae (Derm.) Kickx. in osipu boro·vih iglic, ki ga povzroča Dothistroma pini, so izrazite razlike med naravnim realom gostitelja v mediteranskem območju in zunaj njega. Obdelan je vpliv deževnih in sušnih obdobij, sence (zaradi pregoste saditve ali uspevanja v podrasti) in mraza, obravnavane pa so tudi možnosti za preprečitev gornjih bolezni z ustreznim načrtovanjem gojitve in njene izvedbe. M. N. Douarte de Sousa Santos je poročala o topolovih rjah na Portugalskem. V vseh območjih, kjer goje topole ·so rje močno razširjene. Posebne škode po- vzročajo po drevesnicah na močno občutljivih klanih. Da bi dobili pregled nad fi- tosanitarne situacijo v drevesnicah, so tri leta raziskovali rje po vsej deželi. Med ugotovljenimi znanimi rjami je bila tudi za Portugalsko nova vrsta A1elampsora medusae Thiim. na klonih P. x euroamericana, I-262, 488, 214 in A-40. Podrob- neje je bila prikazana omenjena rja, dan je bil geografski pregled o osmih rjah topolov, omenjena pa je bila tudi odpornost nekaterih klonov proti njim. A. M. Tarabeih in S. H. Michail iz Egipta sta poročala o padavici sadik Euca- lyptus rostrata Schlecht., ki jo povzročata glivi Rhizoctonia solani in Fusarium oxysporum. Prvi pojav so opazili leta 1974 in 1975. Obe glivi povzročata zmanj- šanje korenin. Prikazana je simptomatika te bolezni. Uspešno so jo zatrli z 0,1 °/o Bavistinom ali Plantvaxom (sistemičnim fungicidom). Sadike so dali za eno uro v škropivo in po presaditvi dvakrat zalili. Prvič takoj po presajanju, drugič en te- den pozneje. T. Turchetti iz Firenc je poročal o predhodnih rezultatih študija antagonizma med Fusarium solani, ki povzroča padavico sadik črnega bora in Bacil/us subtilis. Iz semen črnega bora so izolirali tri vrste bakterij iz rodu Bacillus. Te so na razne načine ovirale rast glive povzročiteljice bolezni. Dve bakterijski vrsti nista delovali antagonistično, Bacil/us subtilis pa je oviral rast omenjene glive in izločal tudi metabolite, ki so delovali negativno na glivo. Pri temperaturah nižjih od 150 C antagonistično delovanje bakterije izgine, pH zemlje nima nobenega vpliva. Seme bora, ki so ga potopili v suspenzije bakterij, je bilo ob kalitvi in v prvem stadiju rasti obvarovano pred glivo. Bakterija ni vplivala na kalitev semena. Ba- cillus subtilis se naseli na koreninah črnega bora v prvih tridesetih dneh. S tem bi bila dana možnost biološkega preprečevanja padavice sadik. Postopek še zda- leč ni zrel za uporabo, zato bodo z raziskavami nadal je vali. N. F. dos de Azevado iz Lizbone je referirala o ekologiji Armillaria spp. pri QuerClfS suber L. Glivi Armillaria me/lea in A. tabescens sta sposobni zavzeti eks- tremne pozicije pri ekoloških razmerah. Glede virulentnosti sta se v naravnih raz- merah zelo razlikovali. A. mellea je bila prisotna v sestoju Quercus suber na mio- censkem območju na zdravih drevesih, razvijala pa se je kot parazit slabosti vča­ sih saprofitsko, vendar je bila v ravnotežju z gozdnim okoljem. Nasprotno pa se je na istem gostitelju na apnenčastih tleh A. tabescens obnašala močno parazitsko, 122 povzročajoč trohnobo. Ekološki dejavniki: kislost, temperatura in vlaga so in vitro vplivali na morfologijo gliv, njuno fiziologija in virulenco. Obe glivi so raziskovali tudi v laboratorijskih okoliščinah. Laboratorijski re- zultati se dobro ujemajo z ugotovitvami poskusov na prostem in v sestoju ome- njenega hrasta. Aniceta Clotilda dos Santos iz Lizbone je poročata o glivičnih obolenjih na vrbi. Dognanja so pomembna za portugalske razmere in jih tu ne kaže navajati. dr. Jože Maček UDK 634.0.116.2 Gozd kot naravni zadrževalec vode Heukamp, B.: Waldbegrtindung und Waldbehandlung an ciner Trinkwassertalsperre~ AFZ, vol. 31, No. 37/1976 Marsikje po svetu so že spoznali, da primanjkuje vode ali pa da bo do po- manjkanja prišlo v kratkem. Z naraščajočo življenjsko ravnjo in naraščanjem druž- benega proizvoda se veča tudi poraba vode. Naravne zaloge dobre čiste vode se manjšajo, ker se v proizvodnji dobrin in energije uporabljajo večinoma »umazane« tehnologije, ki čisto vodo odvzemajo iz naravnih tokov in jo močno onesnaženo vračajo vanje. S tem onesnažijo celoten vodotok, tako da voda mnogokrat ni več uporabna niti za ponovno uporabo v industriji, toliko manj pa seveda za pitje. Nekatere dežele so problem zmanjševanja vodnih zalog že spoznale in ga za- čele reševati. To so zlasti industrijsko visoko razvite dežele, npr. ZDA in ZRN, ki so najprej začutile pomanjkanje vode. Te dežele zaenkrat še predvsem s tehničnimi ukrepi skrbijo za to, da bodo tudi v bodoče zadostovali tisti vodni izviri, ki jih iz- koriščajo danes. Sedanji ukrepi, s katerimi 'Si te dežele zagotavljajo boljšo ·izrabo vodnih zalog, so predvsem v zajezitvi vodotokov oziroma gradnji zadrževalnih pregrad, ki jih v zadnjem času kombinirajo z biološkirni ukrepi. ZadrževaJne pregrade so potrebne zlasti v predelih, ki so slabo porasli z gozdom. Z redko poraščene gozdnate povr- šine se padavinska voda zliva v vodotoke večinoma po površini. Zato ob močnej­ ših padavinah običajno nastanejo visoke vode ali pa vodotoki hitro in močno na- rastejo, padavinska voda odteka neenakomerno in zlasti prehitro, tako da je ni možno v celoti izkoristiti. Da bi bil izkoristek odtekajoče vode večji, je vso pada- vinsko vodo potrebno zadržati tam, kjer so padavine padle. Vodo je možno zadr- žati s pregradami, lahko pa jo zadržimo in vskladiščimo tudi na naravni način, tako da se poveča gozdnatost zlivnega območja. Trajna .in stabilna gozdna odeja in še bolj gozdna tla pomenijo močno poudarjeno zadrževalno (varovalno) funk- cijo gozda, ki je ne more nadomestiti noben tehnični ukrep. Ne le da voda v gozdu skoraj v celoti prehaja v tla, kjer je varno shranjena in od koder zelo enakomerno odteka, pri premikanju skozi plasti gozdnih tal se tudi očisti in obogati z mineral- nimi snovmi. Stabilni gozdni sestoji so torej naravne zadrževalne pregrade, ki jih lahko celo oblikujemo in ·spreminjamo. Kaže, da je biološki način uravnavanja vod- nega odtoka ali vodnega režima stvar bližnje prihodnosti, ker je zaenkrat še bolj malo znanega o odnosih in zvezah med gozdom in režimom iz gozda odtekajoče vode. Sodobni čas torej zahteva predvsem tehnične ukrepe, ki naj bodo opleme- 123 niteni z dosedanjimi spoznanji o vplivu uravnavanja gozdnega rastja in tal oziroma o vplivu gozdnega ekosistema na vodni režim. V kombiniranju tehničnih in bioloških ukrepov pri zadrževanju in izravnava- nju vodnega odtoka z vodozbirnih območij, ki so namenjena za napajanje prebi- valstva in industrije z dobro vodo, so precej daleč prišli tudi v ZRN. Primer iz Nordrhein-Westfalije je dovolj zgovoren. Da bi si zagotovili pitno vodo, so v dolini reke Wiehl zgradili veliko zadrže- valno pregrado z namenom, da bo zadržala vso odtekajočo vodo in da bodo lahko uravnavali tudi količino odtekajoče vode. Obenem z gradnjo pregrade so se tudi odločili, da bodo samo zlivno območje uredili tako, da bo kakovost odtekajoče vode čim boljša, onesnaževalni vpliv človeka-izletnika, lovca ali gozdarja pa čim manjši Da bi dosegli tako zastavljeni cilj, ·so .ob nanovo nastalem jezeru začrtali 100 m široko strogo varovalno cono ter zanjo določili varovalni režim. V režim ravnanja z varovalno cono so zajeli ne le gospodarjenje z gozdom, pač pa so tudi prepovedali lov, izletništvo, gradnjo cest in uporabo kakršnihkoli biocidov ali mi- neralnih gnojil. Varovalna cona je bila pogozdena z rastišču najprimernejšimi dre- vesnimi vrstami. T1k ob zastajajoči vodi so pustili 5 m širok pas, ki ga je zaraslo grmovje, ob njem pa so zasadili smreko in macesen, ki naj bi s svojo višino in go- stoto krošenj zastrla pogled na vodno površino. S tem se je zmanjšala privlačnost vodotoka za obiskovalce. Le-te so iz varovalne cone odvrnili tudi tako, da so opu- stili stare ceste in steze, ki so prej povezovale obronke z vodotokom, in zgradili nove, ki zdaj tečejo vzporedno z mejo varovalne cone. Obenem so za potešitev obiskovalčevih želja postavili visok razgledni stolp·, s katerega je moč videti celotno vodozbirno območje in vodotoke. V varovalni coni so prepovedali tudi lov, z iz- jemo tistega odstrela, ki je potreben za vzdrževanje biološkega ravnotežja pred- vsem v živalskih populacijah. Na vsem ostalem zlivnem območju izven strogo varovalne cone se režim ni dosti spremenil. Najbolj se je spremenilo gospodarjenje z gozdom. Zlivno območje dotlej v veliki meri ni bilo gozdnato, zato so gozdnatost povečali z naravnimi in umetno zasnovanimi mladimi sestoji. Na vodozbirnih območjih ima od vseh mož- nih načinov rabe tal gospodarjenje z gozdom veliko prednost pred vsemi ostalimi. Tudi v opisanem primeru iz Nemčije so izhajali iz dosedanjih dognanj gozdarskih hidrologov. Upoštevali so npr., da mora biti mešan gozd in ne monokultura, da bi bila stabilnost sestojev čim večja. Listavci naj ne rastejo preblizu vodotokov, ker njihov odpad lahko onesnaži vodo. Drevesne vrste morajo ustrezati rastišču, pri izbiri pa je potrebno upoštevati tudi ekonomske vidike. Gozdni ekosistem mora biti uravnotežen in odporen proti škodljivcem, kajti le v tem primeru se ne pojavljajo kalamitete; s tem je izločena tudi uporaba pesticidov. Verjetno bomo tudi pri nas v Sloveniji naleteli na podobne probleme, pone- kod prej in drugod pozneje. Kako jih bomo reševali, je danes težko odgovoriti. Res je, da je najenostavneje graditi pregrade, res pa je tudi, da lahko z biološkimi ukrepi dosežemo enake uspehe. S primernim oblikovanjem gozda, predvsem pa gozdnih tal, lahko dosežemo, da bodo gozdna tla vpila vso padavinsko vodo, jo zadržala in jo očiščeno in obogateno enakomerno oddajala skozi tla v vodotoke. Z nego gozdnega sestoj a in gozdnih tal bi zadrževalno pregrado napravili v gozd- nih tleh samih, gradili pa bi jo istočasno z ukrepi, ki jih bodo narekovali načrto­ vani cilji gospodarjenja. Igor Smolej, dipl. inž. gozd. 124 Jože Zupančič-Logar na partizanski Frati V knjižni zbirki »Dokazi«, ki jo je izdajal Zavod Borec v Ljubljani, zdajšnja založba Borec, je izšla leta 1962 knjižica s kratkim naslovom Frata. Napisala jo je Justina Zupančič, žena logarja Jožeta Zupančiča, v spomin partizanom in akti- vistom OF, ki so se bojevali v obširnih gozdovih okoli vasi Brezova reber na Jože Zupančič kot partizan Dolenjskem. Beseda »frata« izhaja še iz časov, ko sta v zgornji dolini reke Krke še ·obstajali železarni Dvor in Fužine ter so za pridobivanje og~ja najemali itali- janske oglarje. V gostih starih gozdovih, zlasti na pobočjih KočevSJkega Roga, so oglanji delali manjše poseke na golo, !goličave, v sicer sklenjenem listnatem in iglastem gozdu. Naselili so se na njih v 1esene koče in obdelovali na ta način iz- krčeno zeml~o. Naseljence so imenovali )>fratarji«. 125 Tako je nastaJa tudi gozdna poseka v oddelku tri v revHJU Brezova reber, pravzaprav podolgovCllta jasa, obdana s stoJetnimi bukvami in jelkami. Osamljeno naselje v gozdu je dobiJo krajevno i.me »Frarta«. Nad njim so kake pol ure od- daljene vasi Brezova reber, Plano in Aj-dovec~ z zasehl> Frata« poroča Justina Zupančič o življenju in delu na tamkajšnji partizanski logarski postaji le za prvi dve dkupaci,jsJki leti. Ob zače~ku vojne je b.Lla zaposlena na Jesenicah na Gorenjskem v p1sarni Narodnostrokovne zveze. Pred os:ovraženimi nacisti se je s svojim mladoletnim nečakom umaknila v Ljubljano in od tod po sorodniških zvezah dospela na Frato k Jožetu Zupančiču, ki jo je ·z veseljem vključil v partizansk·o dejavnost. Pomaga1la je pri gospodinj- skih, n~bavnih, zdravstvenih in pisarniških poslih, zlasti pa pri obveščanju. Po- zneje mu je kot žena postala tudi spremljevalka na njegov.i življenjski poti. Iz njenih zapiskov sledi, da se ~e narodnoosvobodilno gibanje v okolici Frate začelo že konec maja 1941 na pobudo starega komunista Jožeta Slaka-Silva. Ta- krat so se iz bližnjtih vasi zbrati v gozdu nad Ajdovcern člani prve partizans-ke skupine. V svoje vrste 5'0 ·sprejeli Jožeta Zupančiča, ker so ga spoš,tovali in mu popolnoma zaupali. Z njegovo pomočjo so organizirali na Frati sprejemno bazo. Gospodinjstvo so sprva vodili kar moški sami, do'kler ga ni prevzela Justina s svojim nečakom in občasno z drugimi partizankami. 127 ·i •• 1 Zupančič je prišel v Ljubljano maja 1941 ~k ZDU in mi zaupno poročal o začet:ku dela za OF na Frati. Naročil sem mu - po napotkih OF, da je treba partizane podpirati kjerkoli in kolikor je mogoče: v živilih, opremi, sanitetnih potre!bščrinah in denarju, ki ga bo dobival za prodani les al-i pa od nas iz Ljub- ljane. V bunkei'ju naJj ima vedno zalogo živil, ki jih že tako prejema .iz s'lcladišča za gozdne delavce v Straži pri tamkajšnji gozdni upravi ZDU, a:h pa naj jih na- kupi med prebivalstvom. Za sporazumev-anje med zaupanja vrednimi ljudmi, smo zaradi nevarnosti vohunjenja uvedl1i razpoznavna gesla. Njemu osebno sem dal žigosane prazne tiskovine, da jih izpolni v nujnih primerih kot potne naloge za Ljubljano. Zupančič je prihajal do jeseni 1942 lega·lno v Ljubljano in k ZDU, po usta- novitvi sprejemne partizanske baze na Prati pa ilegalno, vedno sporazumno s partizani. Poročal ~e o živahni partizanski mlado gardo«. žal se jih je spet odzvalo le za majhen avtobusek (kombi). Potovanje po naših gozdnih gospodarstvih oziroma gozdovih, jih je navdušila. Stik z gozdom in gozdarstvom ostaja, to pa jim veliko pomeni. ~koda le, da se vsako leto odzovejo vabilu naše zveze samo eni in isti. Toda kdor se le enkrat udeleži takšnega izleta, postane redni potnik na teh »potovanjih dela in spominov«. Srečanja z dolgoletnimi delovnimi tovariši so nepozabna in marsikakšen doživljaj, uspeh pa tudi problem jn skrb, na tej poti ponovno oživi. Ker zveza nima naslovov vseh upokojenih gozdarjev je prav, da se sami oglasite, tako vas ob prihodnji ekskurziji vabilo zagotovo ne bo zgrešile. Branko Kocman, dipl. inž . gozd. 138 ZAIPJlS NA lB tU IKVll Foto: prof. Franjo Rainer Stroko·vna aktivnost - Maribor Mariborski gozdarji so imeli v lanskem jesenskem času zelo živahno »notranjo« kakor tudi )>zunanjo<< aktivnost. V sep- tembru in oktobru so gostili člane DIT OL Bled, gozdarje iz Poljske, sami pa so obiskali Novo Gradiš ko in bosanske go- zdove. Izmenjava strokovnih izkušenj na tak- šen način, ima dve pomembni pozitivni posledici: - prenašanje uspelih organizacijskih, samoupravnih in strokovnih izkušenj iz enega območja v drugega in - izenačevanje organiziranosti in teh- nologije med temi območji. Slednja je pomembna iz čisto praktič­ nega - strokovnega vidika. čim širša uporaba iste mehanizacije, istih progra- mov, istih planskih oblik, iste evidence itd., tem cenejša je takšna tehnologija. Zato so takšni obiski nadvse koristni. Iztrgani citat )>Lahko rečemo, da se v sektorskih predpisih in predpisih o prostorskem pla- niranju zrcali odnos družbe do prostora. Pri nas se prostor še vedno ne pojavlja na tehtnici argumentov enakovredno z ar- gumenti ,racionalne' ekonomske narave; med elementi družbenega standarda pa je še vedno najti dohodek kot njegov daleč najvišji smoter.« Informativni bilten 1/77 Gozd na našem Radiu V lanskem letu je bilo na ljubljanskem radiu objavljenih 50 prispevkov s področ­ ja gozdarstva. če računamo, da ima leto nekaj čez 50 tednov in da so bili sestavki razmeroma kratki, bolj pratikarske na- rave, z našo gozdarsko propagandno ak- tivnostjo na radiu, ne moremo biti čisto zadovoljni. Komisija za tisk in propagando PZGO 21. l. 1977 Muzej v Bistri Pod streho Tehniškega muzeja Sloveni- je v Bistri je tudi gozdarski muzej . Ne- kritični bi bili, če bi trdili, da je sodobno urejen. Ureditev - koncept in postavitev - sta že malce zastarela in neprlvlačno . Tudi samo vzdrževanje eksponatov ni naj- boljše. (Po poročilu komisije za tisk in propagando PZGO). Lanskoletni obisk 36.000, ali 100 obi- skovalcev dnevno, bi bil zelo lep, če bi bili lahko prepričani, da je obisk veljal zares 139 1· _ l našemu oddelku. Poleg gozdarskega je namreč tudi lovski del, ki so ga lovci v zadnjih letih zares vzorno uredili. Verjetno mu ni para daleč naokoli po Evropi. Tak- šna vzorna soseščina bi morala gozdarje vzpodbuditi k akciji, da si bolje uredijo >>zrcalo svoje preteklosti in sedanjosti «. Morali bi namreč vedeti, da obiskovalec pri takšnem ogledu ocenjuje stroko kot tako, raven njene tehnologije, organizira- nost in tradicijo, hkrati pa jo - in tu ima zares lepo priložnost - nehote primerja z drugimi panogami in dejavnostmi (z lov- stvom). Letošnji gozdarski propagandni plakat Lansko leto so v akciji ZELENI PLA- NET, ki jo je organizirala osnovna šola Vinica pri črnomlju, sodelovali tudi člani likovnega krožka iz kobaridske osnovne šole, ki so prejeli za svojo kolekcijo pla- katov na temo GOZD-OKOLJE- ZDRA V JE nagrado Gozdarskega vestnika kot oblikovno in vsebinsko najbolj kom- pleksno rešitev. Letošnji gozdarski plakat z geslom GOZD JE NAJBOLJ ZDRAV DEL čLO­ VEKOVEGA OKOLJA bo izbran iz te kolekcije. Osnutek je izdelek učenke Katje Faletič iz Kobarida. Isti učenci bodo prispevali tudi prvo stran gozdarskega stenskega koledarja za ]eto 1978. Oboje pripravlja Gozdarski vestnik. Da bi ljudje čim več izvedeli o privlač­ ni gozdarsko-popotniški E-6 (evropska peš- pot) je pripravljen barvit prospekt poti in sicer v štirih jezikih. Vseboval bo najvaž- nejše podatke o poti in 10 barvnih posne> kov s te poti. Na vseh postojankah ob poti bo že to spomlad moč dobiti tudi nove značke (v novi barvi), nalepko (simbol E-6) za na- hrbtnik, avto ali vetrovke in razglednicc z moti vi z E-6. Tudi gradivo pripravljamo pri Gozdur- skem vestniku . Lansko leto ob tem času smo zapisali zanimivo misel: Spomladi še tako suh kol upa, da bo ozeleneL Mcd ljud;nj je takšnih primerov vse polno. Fotografirani primer pa je s hmelj- nika v Savinjski dolini. 14C UDK 634.0.068:333.7( 497 .12-18)" 18/19" = 863 O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje dr. Jože Mače k (Ljubljana)* Mače k, J.: O gospodarjenju z gozdovi na državni gos- poščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stol. Gozdarski vestnik 35, 1977, št. 4 str. 141-149. Povzetek v nemščini. V razpravi je obdelano gozdarstvo na državni gospoščini Konjice na podlagi »Gi.iterbeschreibung« iz l. 1802. Na teJ gospoščini so gozdovi predstavljali zdaleč glavni del pro- duktivnih površin; bili so razvrščeni v 6 kompleksov in največji je bil v Oplotnici s 4509 orali. Geometrično so jih izmerili leta 1795; v tem obdobju so gozdove skrajno malo uporabljali za pridobitne namene. V glavnem so les prodajali le za kurjavo. Donosi iz gozdov so bili zato minimalni in so znašali le 2,44 celott1ih dohodkov gospoščine. Na podlagi primerjave rezultatov iz bilanc je razvidno, da so bile tedaj kmetijske površine, obdelovane v lastni režiji ali pa dane v zakup, neprimerno bolj donosne. Mače k, J.: O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje. (About forest management on the state estate in Konjice in the transition from 18 to 19 century.) Gozdarski vestnik, 35, 1977, 4, p. 141-149. In slov. with summaries in German. In the paper the forestry on the basis of »Gi.iterbeschrei- bung« in 1802 was represented. In that estate the forests wcre the main portion of productive area. The forests were grouped in six complexes, biggest one was in Oplotnica and measured 6260 acres. The forests were geometrically measu- red in 1795. The forests as a '50ll n..:e of in co me we re very little exploited in that period. Wood was selled only for healing. The income from forests after that was minimal, only 2,44 Ofo on the whole. On the basis of the comparison from the balances it appeared, that the agricultural areas which werc cultivated in its own management, or if they were let out on lease, in that time were much more profitable. Konjice so bile prvič omenjene l. 1146.1 L. 1192 je bilo tamkaj že veliko gospostvo2, ki je potem v srednjem veku doživelo veliko sprememb. L. 1597 je prišlo v last družine grofov Tattenbach, a ga je cesar l. 1671 zaplenil zaradi * prof. dr. J. M. dipl. inž. agr., dipl oce, biotehniška fakulteta Univerza Ljubljana 61000 Ljubljana, YU. 1 Po prvi svetovni vojni so Konjice preimenovane v Slovenske Konjice. 2 Koropec, J.: Srednjeveško konjiško gospostvo. časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 8 (XLIII), 1972, 1. zv., 1. 141 sodelovanja grofa Erazma Tattenbacha v zaroti Zrinjskih in Frankopanov. L. 1692 ga je prodal kartuzijanskemu samostanu v žičah , in v njegoVIi lasti je ostalo 190 let. Državna gospoščina v Konjicah je nastala z razpustitvijo kartuzijanskega sa- mostana v žičah v l. 1782.3 Tega leta je prešla v last verskega sklada ter v upravo adminjstraoije državnih posestev v Gradcu. Pred letom 1795 so ji pridružili še gospoščino Oplotnica, ki je bila v lasti kartuzijancev celih 600 let. Pod omenjeno administracijo je ostala do l. 1828, ko jo je kupil knez Weriand Windischgraetz. Ker ta gospoščina, kot tudi druga bivša samostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanrih dohodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena administracija ter gubernij v Gradcu ter dvoma ko- mora na Dunaju) večkrat razpravljali o nj1ihovi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo potrebno gospošOine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih pr.ihodke in izdatke ter pripraviti prodajno ponudbo. Graška administracija je v tej zveZii izdala nalog, da morajo upravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako nmenovane Gtiterbeschreibung), od katerih nam najstarejši lahko rabijo kot prvovrsten zgodovinski vir za obdobje pred dobnirni stoosemdesetim.i leti. Opis gospoščine Konjice4 je posebej zanimiv zato, ker ima priključene bi- lance z različnimi zan~mivimi podatki za leta od 1793 do 1801. Na ta način lahko dobimo izvrsten vpogled v gospodarjenje tako velike gospoščine, kot je konjiška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delez v kon- čnih dohodkjh. V temle prispevku želimo prikazati stanje na podlagi poglavja o gozdarstvu5 iz omenjenega opisa in na podlagi nekaterih prilog iz bilanc gos- podarjenje z gozdovi na konjiški gospoščini. Opis gozdarstva je v originalu podan očitno v obliki vnaprej postavljeDJih shematiziran.ih vprašanj, na katere je gos- poščina odgovarjala. Gozdove konjiške gospoščine so izmerili leta 1795 po nalogu deželne vlade in v zvezi z naročilom dvora, da je potrebno posestvo oceniti in izdelati vrednostno ponudbo za njegovo prodajo. Izmero je opraVtil Alojz švečka, tedanji gozdar na državni gospoščini v Gornjem Gradu. Cenilni operat za gozdove je izdelal isti strokovnjak naslednje leto, dopolnil pa ga je leta 1797 novi gornjegrajski gozdar Johann Lc)fler. Karta z ori~inalnim merilnim zapisnikom je bila 1802. leta pri deželnih organih v Gradcu, njeno kopijo pa so 1meli v pisarni gospoščine. Združena državna gospoščina Konjice in Oplotnica je imela šest gozdnih kompleksov. Prvi je bil Pohorski planinski gozd , 6 do 9 ur oddaljen od Konjic, in je meril 4.509 oralov (o.) in 1.235 kvadratnih klafter (k. k.); drugi je bil gozd (Konjiška) Gora, tudi visoko v hribih, pol do tri ure oddaljen od Konjic, in je meril 1.392 o., 649 k. k.; trctj1i je bil Videž ki gozd, v nekoliko nižjih hribih, tri ure od Konjic, z mero 71 o., 1006 k. k.; četrti je bil Partm."iški gozd, v ravnini , dve uri od Konjic, z mero 116 o., 1392 k. k. ; peti je bil gozd v V1inarjah, v nekoliko nižjih hribih, 2 uri od Konjic, z mero 75 o., 235 k. k.; šesti je bil manjš1i gozd za :t Pirchegger, H. : Die Unterstciermark in der Geschichk ihrer J-Jcrrschaften und Glilten, Stadte und Markte. Buchreihc der Siidostdeutschen Historischen Kommission , f3d. 10, Mlin- chen 1962, 139-148. ·l Arhiv dvorne komore na Dunaju , StaalsgLitcrbeschreibung, role Nr. 19, Historische Beschrcibung von der im Lande Steyer des Zillier Krcises licgcnclen Herrschaft Gannowitz, iz l. 1802. ~ Cit. vir poglavje V. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen. 142 upravno stavbo v Oplotnici z mero 4 o., 87 k. k. Skupno so gozdovi merili 6.169 o., 1404 k. k. V gozdovih so bile na splošno razširjene naslednje drevesne vrste: jelka, smreka, bor, bukev, na 80 oralih pa breze, jelše, mešane z mladimi bori. Pohorski gozd je bil vseskozi dobro obraščen z jelkami, smrekami in bukvijo. Ena četrtina gozda Gora je bila dobro obraščena z omenjenimi tremi dreves-nimi vrstami ostale tri četrtine pa slabo z bukvijo in navadnim grmovjem. Vcidežki gozd je bil srednje zaraščen z bukwjo, Partovški gozd enako z bori, jelšami in brezovjem ter mladimi hrasti. Gozd v Vinarjah je bil slabo obraščen s hrasti, bukvijo, jelšami, z brezovimi panjevci ter z nekaj bori. V gozdu za upravno stavbo v Oplotnici je bilo nekaj malega hrastov, večinoma pa je bil zaraščen z grmovjem. Uporabljali so ga za pašo rin so ga v ta namen dajali v zakup. Dobro obraščeni gozdovi na Pohorju ··in na Gori so po ocenah vsebovali 2/8 debelejšega, 1/8 srednjega stavbnega lesa, 2/8 žagovcev, 1/8 tramov in 2/8 lesa za kurjavo. Letni posek, ki ga je po tedanjem stanju gozdov predvidel že omenjeni gornjegrajski gozdar Johann Lofler, bi znašal 4554 dunajskih klafter (d.k.) hu- kovine, 4217 d. k. smrekovine in jelovine, 76 d. k. borovine, 14 d. k. hrastovine in 3 d. k. jelševine ter brezovine, skupno torej 8864 d. k. Predvsem bi bilo treba skrbeti za možnost spravlila z vožnjo ali s plavljenjem iz planinskih gozdov in seveda za dobro in zanesljivo prodajo. Gozdne komplekse so na karti že razdelili v 28 oddelkov, na terenu pa še ne dokončno. V vsakem oddelku so glede na slaba, srednja ali dobra tla in glede na stanje sestojev podrli vzorčna drevesa. Po njihovi prostornini in po že geodetsko izmerjeni površini so izračunali lesno zalogo; upoštevajoč obhodnjo so nato pred- videli letni posek. Zbrali so desetletne poprečne cene za razne vrste lesa v tistih krajih, kjer je bilo upati, da bi gospoščina v prihodnosti lahko prodajaJa svoj les. Od njih so odšteli prevozne stroške, upoštevajoč oddaljenost različnih oddelkov od tržišča. S to ceno so nato pomnožili letni posek različnih vrst lesa. Na ta način izračunan letni dohodek gospošoinskih gozdov bi znašal 980 goldinarjev (goldinar se je delil na 60 krajcarjev, krajcar pa na 4 denariče ali pfenige). Ker gozdovi še niso bili dejansko razdeljeni na oddelke in niso sekali na golo, tudi pogozdovati n.iso niti s setvijo semena niti ·s sadikami. Mladih sestojev seveda niso posebej zavarovali. Prav tako niso spomladi odstranjevali smrečja ali sicer kakorkoli posebej čistili gozdove. Zaradi svoje lege gozdovi niso bili rizpostavljeni poplavam, niti v njih v lenih 1793-1801 ni bilo požarov. če bi se pojavili, bi jih skušali omejiti s po.sekom določenih pasov in z izkopom ja.rkov. Na vprašanje, če je kajenje tobaka v gozdovih poleti prepovedano Lin kako to nadzorujejo, je sledil odgovor, da je to najstrožje prepovedano, nadzor nad tem pa bo imel tedaj na novo nastavljeni logar. Pastirji niso smeli kuriti ognjev niti v gozdovih podložnikov, še toliko manj v graščinskih. Na marsikateri gospoščini so bile neurejene servitutne pravice na gozdovih predmet številnih sporov s podložnikJi. Videti je, da v Konjicah ni bilo tako. Na podlagi temeljnega urbarja iz srede 16 . .stoletja je imel pravico do prostega lesa Je vsakokratni konjiški dekan. Vsako leto so mu v gozdu Gora odkazali po pet bukev. Vsi podložniki gospoščinskega urada za domce v okolici Konjic (I-Iofstadt): 19 rustikalistov, 19 dorninikalistov ter 8 sogornikov (rustikalisti so bili podlož- 143 niki, ki so že pred sredino 16. stoletja živeli na posestvih oddvojenih od graščin­ ske zemlje; dominikalistJi so bili podložniki, ki jih je gospoščina od srede omenje- nega stoletja dalje naselila na zemlji, ki je tedaj še spadala v okvir njenega pri- dvornega gospodarstva; sogorniki so bili tisti kmetje, ki so imeli le vinograd- niške površine), torej 46 posestnikov, 2 posestnika iz urada Tribnik in 5 :iz urada Gojka ali Planje,6 skupaj 53 posestnikov, ki pri prevedbi njihovih zakupnih posesti v kupne niso pridobili prav nobenih gozdnih površin, so 1imeli od nekdaj brezplačno pravico do toliko kurjave, kolikor so je rabil1i za svoje gospodarstvo. V gozdu Gora so jim odkazali vsako leto od vetroloma prizadeta drevesa ter vejevje, ki je ležalo po tleh, niso pa smeli podirati zdraVl1h dreves, na kar .ie moral paziti graščinski logar. če upoštevamo, da so večje družine, ki jih je bilo 24, rabile 4 klaftre drv, manjše pa, bilo jih je 29, po 2 klaftri letno, so podložniki zastonj dobili od gospoščine 154 klaftcr sicer manjvrcdnega lesa za kurjavo. Ta pravica ni temeljila na nobeni listini, vsaj v graščinskem arhivu je niso poznali, pač pa na zakonitem priposestvovanju in na treznem preudarku. Tisti podložr1iki, ki niso imeli gozdov, bi se v primeru, če ne bi dobili zastonjske kurjave, gospodarsko ne mogli obdržati, še toliko manj pa plačevati davke in druge dajatve . Podložniki so nemoteno uživali to pravico še v času, ko je ob- stajal kartuzijanski samostan ter po njegovi ukinitvi, torej že od nekdaj (seit unerdenklichen J ah ren). Odvzeti jim to blagodat, od katere gospoščina ni imela pravzaprav nobene škode, bi bilo nesmotrna in daleč od želja in volje vlade, k,i (v tem primeru dobesedno) svojih podložnikov ni želela spravljati v revščino. Razmišljali so o zamenjav1i in dokončni odpravi te za gospoščinske gozdove bremeneče servitutne pravice, ker bi bilo to vsekakor za obe strani koristno. Ker pa so podložniki rabili les za kurjavo, ne bi nikoli pristali na denarno nado- mestilo, temveč le na ekvivalent v obliki ustreznega dela gozda. Zanj bi bili morehiti pripravljeni plačati gospoščini celo zmerno kupnino. če bi za vsako večjo družino oddelili 1 oral, za manjšo pa pol orala, bi to skupaj znašalo 88 !1:2 orala oddeljenih gozdov, s tem~ da bi omenjena servitutna pravica za vedno ugasnila. Smotrno bi bilo, da bi imeli podložniki svoje parcele v enem kompleksu. Ker pa gozd nikjer ni bil povsem izenačen po kakovosti in lesni zalogi, bi naj za vnaprej tizmerjene in označene parcele podložniki med seboj žrebali. Dogajale so se kraje lesa. Ker so bili gozdovi tako raztreseni v šestih krajih z medsebojno oddaljenostjo od 2 do 9 ur hoda ter edini nameščeni logar ni mogel imeti pregleda nad nj,imi, so bile lahko izvedljive. Ostajale so neodkrite in so se zato množile. Sumili so domače podložnike in podložnike sosednih gospoščin, ki so jmel'i posestva v bližini graščinskih gozdov, a bi jih lahko ustavili le z ustano- vitvijo posebnega rednega gozdnega urada. V tej zvezi je zanimiv organizacijski predlog, ki nazorno kaže, kako sedanji gospodarski centni tedaj še niso imeli nobene posebne privlačne moči in pa, da racionalnost tedaj še ni bila kdove kako upoštevana. Menili so namreč, da bi bila Oplotnica kot uradni sedež gozdarskega osebja najprimernejša. Utemeljevali so predlog s tem, da leŽJi v središču zelo obsežnih gozdov konjiške go.spoščine, ki bi jim bilo treba posvečati posebno pozornost. Razen tega pa tudi v središču ostalih G Krajevni leksikon Dravske banovine. Lj . 1937, 563-566. 144 državnih gospoščin celjske in mariborske kresije: žič, Studenic, Freysteina, Tur- nišča, Olimja, Jurkloštra, Novega kloštra, Vrhovca, Gornjega gradu in Fale. Slednja gospoščina je imela prav tako obsežne gozdove kot konjiška. Gozdni urad, ki bi ga ustanovili v Oplotnici, naj ne bi bil v ruikakršni zvezi z rentnim uradom konjiške gospoščine. l\1oral bi biti zaseden z zadosti številnim osebjem, ki bi imelo na skrbi gozdove vseh zgoraj omenjenih gospoščin in bi j-ih skušalo p11ivesti do smotrnega izkoriščanja. Predvsem bi ta urad lahko poskrbel, da bi potok Oplotnica, ki teče vzdolž največjega konjiškega gozdnega kompleksa očistili in uporabljali za plavljenje, kar dotlej zaradi skal in kamenja ni bdo mo- goče. S tem bi bila dana možnost boljše izrabe gozdov, kar bi tudi pokrilo stroške za gozdarsko osebje. Zanimivo je, da od tega še niso pričakovali posebnih donosov. Zadovoljili bi se torej že s kritjem stroškov za osebje. Ugovor, zakaj tako koristen ukrep, ki bi bistveno izboljšal donosnost graščin­ skih gozdov, ni bil že izveden, se lahko zavrne s preobremefllitvijo gospoščinske uprave. Vedeti je namreč treba, da so bile tedaj gospoščine ne le gospodarski obrati, kot so bila veleposestva v bližnji preteklosti ali so sedaj, temveč hkrati tudi politične in sodne oblasti. Konjiška gospoščina je imela pol1itično oblast čez 72 občin (približno v velikosti sedanjih katastrskih občin), sodstvo v oivilnih zadevah, vključno z vodstvom zemljiške knjige za skoraj 2000 podložniških posestev, plemiško (verjetno le mestno!) sodišče za 818 družin, kazenske zadeve kot deželnoknežje sodišče v območju premera okoli 8 milj (okoli 60 km), poleg vseh zadev rentnega urada ter mcd trajanjem vojn še skrb za nastanitev vojaštva in pomoč pri pripregah, ker je bila v Konjicah postaja za vojaške marše, ter končno še skrb za razne izredne zadeve. Vse to so morali opra\lliti upravitelj, ki je v tem času za tako veliko gospoščino že moral biti izprašan sodnik, kontrolor, dva pisarja in logar. Poleg vsega navedenega naj bi ti skrbel1i še za razne gospodar- ske izboljšave na posestvu in pri podložnikih. Razumljivo je, da se pri tako števil- nih in raznovrstnih opravkih niso mogli nobenemu delu posvečati z pozornostjo. Gospoščina ni lesa izkoriščala v industrijske ali obrtne namene, niti ni imela v svojem sestavu nobene žage; 1izdelovala ni nobenih lesnih sortimentov. Les na panju je prodajala veainoma le interesentom v okolici, iz pohorskega gozda tudi in- teresentom iz Sv. Lovrenca, drva pa v Konjice, Vojnik ali Celje. Interesentom je nakazila za Jes v gospoščinski pisarni izdajal upravitelj. Takoj v gotoVlini izplačano kupnino je preveril kontrolor in jo spravil v blagajno rentnega urada, od katere sta 'imela ključe dva uradnika, da je en sam sploh ni mogel odpreti. Cene za les in drva je določil upravitelj glede na želeno kakovost in na Iego v gozdu ali na nakla- dališču. Les je logar odkazoval ob sobotah. Tedaj so se zbrali kupci, oddali logarju nakazila, on pa jim je v ustreznem oddelku odkazal drevesa za posek ali odmeril drva za odvoz, na nakazilo pa zabeležil, da je les odkazan. Nadzor nad tem, da so kupci iz gozda odpeljali le kupljene količine lesa, je imel logar. Drva so priprav- ljali in prodajali le iz gozda Gora. Delavcem so za pripravo dunajske klaftre drv plačevali leta 1795 in 1796 39 krajcerjev (k.), leta 1797 52 k., leta 1798 45 k., leta 1799 in 1800 po 51 do 54 k. Kakšno realno vrednost so omenjene postavke predstavljale, si lahko predočimo iz poznejše navedbe cen nekaterih živil, žival1i in zemlje. Za prodajo hlodovine in stavbnega le~a iz planinskega gozda na Pohorju je gospoščina javno objavila dan prodaje. Dva gospoščinska uradnika sta omenjenega 145 dne prišla na določeno zborno mesto in potem skupaj z zbranimi kupci do tistih oddelkov, kjer je bilo primerno sekati brez škode za gozd. Vsakemu kupcu so na kraju samem izmerili debla, nakar je le-ta plačal ustrezen znesek. O tem sta urad- nika vodila prodajni register ter ga medsebojno kontrolirala. Bil je nato priloga k denarnim obračunom. Logar je spet moral skrbeti, da so kupci poddi in odpeljali le odkazana drevesa in nič več. Logar je tudi skrbel, da pri podiranju drevja niso puščali panjev, višjih kot en čevelj; niso pa jih niti izkopa vali nini poravnavali . Mladih hrastov niso lu pili. Ugo- tovljeni so bili posamezni primeri namernih poškodb drevja z obročkanjem, udarci in pod. Logar, ki pri tej gospoščinJi še ni bil dolgo nameščen, pa zaradi že omenje- nih razlogov storilcev ni mogel odkriti. Pač pa niso opazili, da bi kdo namerno sekal vrhove stoječih dreves. Brezovih vej niso uporabljali za metle, niti lesa za platišča. To na konjiški gospoščini ni bilo dovoljeno. Podložniki, ki so imeli v gozdu Gora pravico do brezplačnega lesa za kurjavo, so si jeseni lahko brez plačila nagrabili potrebno listje, ki so ga zaradi pomanjkanja slame rabili za steljo. 10 rustikalistov in 2 dominikalista iz vasi Videž je na pod- lagi go6poščinskega urbarja imelo enako pravico v Videžkem gozdu. Omenjeni podložniki so imeli po urbarju tudi pravico paše v tem gozdu. Po- prečno so letno pasli 60 do 80 glav Ži\nine od maja do vključno oktobra. V goz- dovih so sicer pasli svinje. toda le v zelo skronmem obsegu. Večina podložnikov je imela svoje gozdove. Izjema je bilo le nekaj družin iz urada Konjice, Tribnik in Gojka, ki pa so imele po graščinskem urbarju pravtico brez plačila pasti svinje v gozdu Gora. V pohorskih gozdovih svinj niso pasli. V letih 1793-94 in 1797 je nekaj kmetov, večinoma podložnikov drugih gosposk, paslo svinje v gospoščin­ skih gozdovih. Za to .so na leto plačali po 10 krajcarjev od ŽJivali. V letu 1793 jih je bilo 34, leta 1794 39 in leta 1797 57. Skupno je graščina iztržila za svinjsko pašo v devetih letih 25 goldinarjev. Ker to ni bil reden vsakoletni dohodek, so ga knjižili med izredne pnihodke. Lov je gospoščina dala v zakup za 12 let, od leta 1794 do 1805, za 104 gol- dinarje letno. V lovskem revirju so bili večinoma le zajci, lisice pa v bolj majhnem številu. V pohorskem gozdu je zakupnik poprečno na leto uplenil enega medveda ali jelena, toda le, če mu ni bilo žal truda 1in stroškov, da je z zadostnim številom strelcev zasedel med seboj zelo oddaljena stojišča. Ta vrsta dohodka je bila za go- spoščino brez pomena; zakup lova je bil v tedanjih razmerah še najboljša rešitev, ker se je vendarle našel marsikakšen ljubitelj, ki je za svojo lovsko strast, da je lahko uplenil kakega zajca, rad plačal zakupniku lova nekaj goldinarjev. Splošno varnost v zvezi z gozdovi sta obravnavali dve vprašanji, lin sicer vpra- šanje skrivnih poti in vprašanje vagabundov. V gozdovih ni bilo skrivnih (verjetno tihotapskih) poti, pa tudi če bi bile, se j~h zaradi težavne lege gozdov ne bi dalo zapreti, pa tudi edini logar jih ne bi mogel nadzorovati. Skrivačev in postopačev v gozdovih tudi ni bilo. Vsaj pni letnih vizitacijah deželskega sodišča in nabornega okraja jih še niso nikoli odkrili. Vse gozdove je oskrboval en sam logar, ki je imel 120 goldinarjev letne plače , kot deputat 10 klafter drv in prosto stanovanje. Z gozdovi niso v devetih letih imeLi nobenih .stroškov. O njih niso vodili nobenih posebnih manualov ali računov, pač pa od provincijskega knjigovodstva predpisan register o porabi lesa, ki je ta- belarično vseboval različne vrste lesa in njihove cene. Ta register so podobno kot 146 druge za rentno knjigovodstvo predpisane knjige zaključevali vsak mesec in so ga priloŽlili k četrtletnemu obračunu za provincijsko knjigovodstvo. Dohodki od goz- dov so bili sestavni del gospoščinskih donosov, in sicer kot" ostale dejavnosti. Go- spoščinske bilance so bile potrje;ne do septembra l. 180L s tem pa tudi obračuni o gospodarjenju z gozdovi. V zvezi s položajem posameznih gospodarskih dejavnosti na gospošoini utegne biti zanimivo, kakšni so bili osebni dohodki zaposlenih v tedanjem času. Značilne so za današnji čas nepredstavljivo velike razlike med posamezn:imi kategorijami uslužbencev. Državni kancler, kar bi ustrezalo položaju sedanjega predsednika ali podpredsednika državne ali zvezne vlade, knez Kaunitz, je imel l. 1761 letno 30.000 goldinarjev, nižji vladni uradniki od 300 do 900 gold., profesorji cesarje- v;ičev 1600 goldinarjev;. V Konjicah je imel upravitelj gospoščine 800 gol dinarjev plače, 250 goldinarjev za vzdrževanje za službo potrebnih konj, deputat 24 klafter drv, ki jih je moral na svoje stroške dati prepeljati do stanovanja, na enak način 10 klafter drv za kurjenje uradnih prostorov ter prosto stanovanje. Skupno so nje- govi dohodki znašali 1101 goldinar. Kontrolor rentnega urada je imel 300 goldi- narjev plače, deputat 8 klafter brezplačno dostavljenih drv ter enako kot drugi uradniki brezplačno stanovanje. Prvi pisar je zaslužil 200, drugi 180 goldinarjev, oba z deputatom 5 klafter domov dostavljenih drv. Logar je z drvmi vred zaslužil že omenjenih 135 goldinarjev, plača sodarja in sodnega sluge je bila 100 goldi- narjev in 6 oz. 5 klafter drv. Slednji je moral z njimi kuriti tudi zapor. Vratar uradnih prostorov gospoščine v Konjicah je zaslužil 60 goldinarjev, vratar urada v Oplotnici pa le 30 goldinarjev.s če izvzamemo iz primerjave oba vratarja ter vzamemo kot najnižjo plačo sod- nega sluge, tedaj vidimo, da je 'imel upravitelj gospoščine v primerjavi z njim okoli osemkrat (povrnitev stroškov za rejo potrebnih konj ne smemo upoštevati), večjo plačo, od logarja kot strokovnega delavca pa 6) krat. Seveda pa so bili že tedaj kot še sedaj pisarniški uslužbenci močno cenjeni, saj sta imela prvi in drugi pisar za 1,5 oz. 1,4, kontrolor pa celo za 2,3 krat večjo plačo kot logar. Seveda so bile plače služinčadi še znatno nižje. Konjski hlapec je zaslužil poleg hrane in stanova- nja leta 1793 15, leta 1801 20 goldinarjev, dnine za drvar je so bile leta 1793 18, leta 1801 30 krajcarjev, za vožnjo so plačevali 1 goldinar 15 krajcarjev na dan, za dostavo klaftre drv neznatno manj.!l župani so bili tudi slabo nagrajeni. Najnižjo nagrado je imel župan iz šmar- jete 2 goldinarja 55 krajcerjev, najvišjo pa župan iz Oplotnice 14 goldinarjev. Slroški za župana iz 15 uradov so bili kaj nizki, saj so znašali le 97 goldinarjev 25 krajcarjev letno.to Za primerjavo še nekaj cen iz leta 1801, ki naj omogočijo primerjavo realne vrednosti osebnih dohodkov~ dnine in akordnih postavk. Konj dobre pasme v naj- boljših letih je stal 130 goldinarjev, vozni vol 65, tele 7%. gold., funt (okoli 7 Murr-Link, E.: The emancipation of Austrian peasant 1740-1798, New York 1949, p. 63 . ~ pod 4) cit. vir Beilags Nr. 2 Ausweis Liber den Personal und Ucsolungs:>fnnd bei dem Rent und Wirtschaftsamt der k. k. Staats und Religions Fonds Herrschaft Gannowitz etc. 9 pod 4) cit. vir Beilags Nr. 13, Preise wie solche in hierortigcr Gegend in Bezahlung des Oicnst und Tag\ohns dann im Anbufe verschiedener Victualicn. Natural- und Materialien- roher Produkte, und Fabrikaten dann im Ankaufe, und Pachtung der Realitaten ges(anden sind. 10 isto kot pod 8) 147 !12 kg) govejega mesa 6~~ krajcarja, funt svinjskega mesa 7 krajcarjev, mecen (611) pšenice 6 goldinarjev, ječmena 4 goldinarje, mecen pšenične moke za kuho 1.3 gold. Oral njive z dobro zemljo in lego je stal istega leta 500, oral travnika pa 900 goldinarjev. Letna zakupnina za orat njive je znašala 16, za oral travnika 40 goldinarjev.U Prodaja lesa je bila za tako velike površine kar se da skromna. V poprečju 9 let (1793-1801) so prodali po 37 dreves bukve po ceni od 1h do 1 goldinarja, med temi leta 1795 v pohorskem gozdu od snegoloma prizadeta po 6 krajcarjev, po 200 dreves smreke in jelke po ceni od 24 krajcarjev do 1 V2 goldinar ja, od snegoloma podrta drevesa po 17 krajcarjev; po 3 tanjša drevesa iglavcev od 12 do 18 krajcarjev ter po 137 klafter drv po ceni 1 !12 do 2 goldinarja 10 krajcar- jevY~ Kot že omenjeno, so te prodajali strankam v Konjicah, Vojniku in Celju. Vojaškemu skladišču v Celju so jih prodajali po 33/4 gold., ruskim četam v nji- hovem taborišču po 2Vl gold. če izvzamemo leta 1798-1800, ko so prodajali drva vojaščini (ki j1ih, mimogrede rečeno do l. 1802 še ni plačala), so letno prodali le od 26 do 7 4 klafter drv. Skupno je v 9 letih gospoščina prejela za prodani les 4159 goldinarjev. Za pri- pravo drv na akord je izplačala 1672 gold., za drvar je 31 O gold., skupno je torej bilo izdatkov 1982 gold. Prebitek dohodkov nad izdatki je znašal 2177 gold., po- prečno na leto torej 242 go1dinarjev. 13 V teh gotovinskih postavkah ni zajet depu- tat 82 klafter drv letno prej omenjenim uslužbencem. Kljub temu pa je bil doho- dek sila skromen. če bi od poprečnega letnega prebitka 242 goldinarjev odbili letne izdatke za logarja (ki so zajeti med splošnimi stroški gospoščine, niso pa bili, kot je sedaj v navadi po določenem ključu repartirarui med različne dejavnosti), bi preostalo 107 goldinarjev, to je dobra dva goldinarja več kot je znašala tudi zelo nizka zakupnina za lov. če izračunamo poprečni letni dobiček od 1 orala gozdov (242 gold. razdeljeno z 6169 orali) vidimo, da je znašal 2 krajcarja in 14/to pfeniga. Celotni poprečni letni dobjček konjiške gospoščine je znašal 9911 goldi- narjev.H Gozdarstvo je k temu prispevalo le 2,44 O/o . Kmetijske površine so bile tedaj neprimerno bolj donosne. Za 259 oralov njiv, travnikov, vrtov, pašnikov in ribnikov, ki so jih dali v zakup, so prejeli 1513 goldinarjev 15 letno, to je od orala 5 goldinar jev, 50 1/2 krajcarja, to je 149 krat več kot je bil dobiček od orala gozda. Ta primerjava med kmetijskimi površinami v zakupu in gozdnimi površinami v lastni režiji je vsekakor upravičena zato, ker z gozdovi enako kot s kmetijs.kJimi površinami gospoščina ni imela nobenih stroškov. 1 t isto kot pod 9) 1 ~ pod 4) cit. vir Beilags Nr. J 5, Answeis uiber das in nachfolgenc!en Jahren aus der Herr- schaft Gannowitzer Waldungen verkauftc Holz mit Bemerkung der Preyse der verkauften verschiedenen Holz Gattungcn und der dafi.ir eingelosten I3etragc ; Heilags Nr. 14 Prcise nach welchen aus dencn herrschaftlichcn Waldungen die verschicdenen Holz Gattungen in den nachfolgenden J ahren verkauft worden si nd. 1 ~ Pod 4) cit. vir, Billance zvischen Empfang und Ausgaben , und dem jahrlich reinen Ertrag der herrschaftl ich en Wa Ldungcn. H pod 4) cit. vir, Beilags Nr. 16 Vergleichung wenn von denen zum Guts Ertrag geh.o- rigcn Empfangs Rubrikcn zu den dahin gehorigen Ausgaben abgeschlagen werden etc. 1 ~ pod 4) cit. vir, Beilags Nr. 8 Ausweis i.iber die zur Staatsherrschaft Gannowitz geho- rigen in einzelnen Abtheilungen bis incl. dem Jahre 1810 in Pacbtung hindangegeben .Ackern, Wiesen , Garten, Hutweiden, und Teuchen nebst dem Fhicheninhalt dieser Realitaten, und der dafi.ir jahrlich beziehenden Pachtzinsen. 148 še manj ugoden rezultat kaže primerjava med dobičkom od orala vinogradov in orala gozdov. Gospoščina je v lastni režiji obdelovala 29 oralov 119 k. k. vinogra- dov. Poprečni letni dobiček od njih je bil 1093 gold. 16 Na oral vinograda je od- padlo tedaj 37 gold. 41 krajc. in 1 V2 pfeniga dobička. V primerjavi z oralom gozda je oral vinograda dal za 961 krat večji dobiček. Takšni odnosi pa so bili seveda le zato, ker so gozdove na tej gospoščini iz različnih vzrokov izkoriščali skrajnje ekstenzivno, medtem ko smemo za kmetijske površine domnevati, da so na njih gospodarili v skladu s tedanjo stopnjo razvoja kmetijstva v hribovitih legah. Zanimivo je tudi) da so iz gozdov v poprečju devetih let realizirali le eno če­ trtino po lastnih ocenah predvtidenega dobička. Vzroke za majhen pomen tako ob- sežnih gozdov na gospoščini Konjice je iskati predvsem v temJ da jih niso uspeli v ustreznem obsegu izkoriščati niti za industrijske nitJi za tržne namene. To se je zgodilo šele v drugi polovici 19. stoletja.t7 DIE WA.LDWIRTSCHAFT AOF DER STAATSHERRSCHAFT KONJICE AM DllERGANG AUS DEM 18. INS 19. JAHRHUNDERT Zusammenfassung Jn der Abhandlung wird die Waldwirtschaft der Staats- (Religionsfonds) herrschaft Konjice anhand der Gliterbeschreibung aus dem Jahre 1802 vorgestellt. Diesc Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 aufge!Osten Karthusianerklosters in žiče. lhr Waldbesitz belief sich auf 6169 Joch, in 6 Komplexen, von denen jenes in Pohorje-Oplotnica allejn 4509 Joch mass . Die geometrische Waldausmessung geschah im Jahre 1795, das Waldschatzungsoperat wurde in den nachsten Jahren zusammengestellt . Die Walder waren mit den fur dieses Gebiet iiblichen Baumarten bcwacl1se1J und waren dem Plan noch schon in Abteilungen gruppiert , im GeHinde war das aber noch nicht ausgeflihrt. Die Wi\lder untcrlagen gar keiner forsi.lichen Pflege ~ tlte Herrschaft hatte damit iiberhaupt keine Kosten. Bis Ende des 18. Jahrh war auch kein Forster angestel!t. Die Walder wurden fiir kcine industrielle Zwecke oder Bauholz, sondern hauptsachlich nur fiir Brenn- (Scheiter) holzanfertigung benutzt. Der Aushieb war sehr gering, folglich waren auch die Reineinnahmen aus dem W.aldbau sehr bescheiden (jahrlich 242 fl). Wenn man von ihnen dem Forstergehalt abziehcn wi.irde (der aus dem Gesamthaushalt der Hcrrschaft begl i- chen wurtlc) betriigen sie ungen'lhr so viel als der, auch sehr bescheiden bemessene Jagdpacht- zins, der sich auf 100 fi belicf. Trotz sehr umfangreichen WaldHindereien bctrugen d[c Ein- nahmen davon nur 2,44 °/o der Gesammtherrschaftseinnahmen. interessant ist der Plan zur besseren Nutzung der Pohorje Waldung. Hierzu sollte in Op- lotnica eio von der Hcrrschaft Konjice unabhangiges Waldamt mil entsprechendem Forst- personal errichtet werden, der die Aufsicht i.iber Walder prnktisch aller Staatsherrschaften in der Untersteiermark i.ibcrnehmcn salHe. Anhand des neunjahrigcn Durchschnitts aus den Billanzen wurden Vergleiche der Einnah- mcn von den Jandwirtschaftlich genutzten (sowohl in Pacht iibergebenen als auch in eigcner Regie bebauten) FU:i.chen und den Waldungen gegeben und hierbei gezeigt, dass die landwirt- schaftlicben Gri.inde damals wcit rentabler waren als die Walder. Vom loch \\'aid bctrug der Reingewinn 2 Kreuzer und 1·1 /1~ Pfennig, vom loch verpachteler landw. Fl~ichen 5 fi , 501/ 2 Kreuzer, v om Jo eh in eigener Regic bebc.wtcn Weingarten aber 37 fi, 41 Kreuzer und 11/zPfennig. Ursache fi.ir diese sehr grmsen Untcrschicde ist aber in dem Umsland LU suchen, dass die umfangrcichcn Waldungen sehr wenig zu wirtschaftlich ergiebigen Zwecken genutzt wurden. 10 pod 4) cit. vir: Beilags Nr. 7, Ausweis Liber die zur Staatsherrschaft Gannowitz geho- rigen, und durchgehends in eigener I3ewirtschaftung stchende Weingarten, ihren Fliicben Jn- halt, und in Solchen erbauten Weinen, dafUr eingehobenen Kaufschillings Geldern , nebst den Anbau Kosten und tibrigen Auslagen . li Zgonik, M.: Prehajanje konjiško oplotniške graščinske posesti na kapitalistično gospo- darjenje zožuje in odpravlja scrvitutne pravice. časopis za zgodovino in narodopisje 46 (11), 1, 1975, 49-63. 149 UD K 6340.0.176.1 M agnol iaacuminata ( 497 .12) Največja magnolija v Sloveniji dr. Rihard Er ker (Ljubljana)'' Er k e r R.: M {l_{]nolia acurninura L., Gozdarski vestnik, 35, 1977, 4, str. 150-154. V slovenščini. V parku na Verdu pri Vrhniki raste lv!agnolia acumi- nata L., ki je v prsni višini debela 08 cm oziroma 1 O cm in 27 m visoka. Ver.ietno je največje drevo te vrste v Sloveniji. Dalje so podani podatki o naravnem arcalu, o ekoloških in bioloških lastnostih navedene ctrc•;esne vrste. V parku na Verdu pri Vrhniki raste nasproti hiše št. 37 med Ljubljanico in cesto Verd-Vrhnika poleg drugih zanimivih eksot tudi kumarična magnolija (Magnolia acuminata L.), (sl. 1.). Po Rehderju (15) je okoli 80 vrst magnolij. Razširjene so v Severni Ameriki in v vzhodni Aziji. Pri nas gojijo predvsem grmaste oblike magnolij kot okrasne rastline. Od drevesnih vrst magnolij je v Sloveniji najbolj pogosta japonska mag- nolija (Magnolia obovata Thumb.) Magnolia hypoleuca S. et Z.), ki je doma na Japonskem (sl. 2). Največje dimenzije od vseh magnolij doseže kumarična magnolijcl. Po Schen- cku (16) zraste v drevo visoko do 30m in debelo do 150 cm. Magnolija (sl. 1), ki raste na Verdu, se v višini 0,70 m rašlja. Levi krak je v prsni višini debel 98 cm, desni pa 113 cm, višina znaša 27 m. Tla so globoka , ilovnato peščena, humozna, vlažna, plodna. Kumarična magnolija ima belkasto sive, svilenasto dlakave popke, ki so po- kriti samo z eno lusko. Mladike so rdeče rjave, gole in bleščeče. Listi so cliptični , 15 do 25 cm dolgi, 10 do 15 cm široki, pri dnu zaokroženi ali nekako srčasti, celorobi ter imajo 9-11 parov listnih žil , ki ne segajo do listnega roba. Cvetovi so neugledni, rumenozeleni) ter se težko ločijo od listov. Plodovi so podolgovato valjasti, poleti zeleni, podobni kumaram, 5-7 cm dolgi, 2-3 cm debeli. Ko dozorijo, postanejo temno rdeči. Seme je škrlatno rdeče (sl. 3). Po Schencku (16) je Magnolia acuminata L. razsirjena v Kanadi na skrajnem južnem delu (Ontario) in v ZDA na severozahodnih pobočjih gorovja Apalači južno od 44° severne širine, in to v ddavah New York, Pennsylvania, Maryland, Zahodna Virginia, Virginia, Georgia, Mississippi, Severna Carolina, Tennessee, Kentucky, Ohio, India:na, Illinois, Missouri, Ar kansas in Louisiana. Iz meteoroloških podatkov 78 klimatskih postaj po Schencku (16), ki so na območju naravnega areala l\1agno/ia acuminata L, sledi, da se gibljejo srednje letne temperature od 5,9 do 18,7° C, ela znašajo sr~dnje januarske temperature od -6,1 do 9,1° C, a srednje julijske od ]4,5 do 27,4° C. Absolutni letni maksi- mum znaša 45,5° C, absolutni letni minimum pa -40,0° C. Zadnje pomladanske "· Dr. R. Erker, dipl. inž . gozd., gozdarski oddelek biotehniške fakultete Ljubljana, Uni- verza v Ljubljani, 61000 Ljubljana YU. 150 Sl. l. Kumarična magnolija (Magnolia acwnillata L.) v parku na Verdu pozebe se pojavljajo od marca do maja, prve jesenske pa od septembra do no- vembra. Srednje letne padavine se gibljejo od 837 do 2075 mm. Kumarična magnolija je najodpornejša vrsta svojega rodu proti nizkim tem- peraturam ter se razprostira dlje na sever oziroma višje v gorovja kot katerakoli magnolija. Po Boehmeju (2) in Tigerstedtu (1.8) raste Magnolia acwninata L. na Finskem, kjer zadostuje poletna toplota (srednja julijska znaša 17° C), da na dobrih tleh in v zaščitenih legah tudi cvete. Ilvessa1o (5) navaja, da uspeva A1agnolia acumi- nata L. v južnem kontinentalnem podnebju, in to najbolje v predelih s toplimi in dolgimi poletji, razširjena je v severni Nemčiji in na Danskem. V pragozdu daje Magnolia acuminata L. prednost hladnim, vlažnim, severnim dolinam. V Apalači gotovju jo spremljajo pretežno velikolistna bukev U·~agus grandifolia Ehrh.), sladkorni javor (Acer saccharum Marsh.) in rumena breza (Betula lutea Michx.). V državi Illinois raste na barskih tleh skupaj z močvirnim hrastom (Quercus palustris L.) hikorijo (Carya ovata Koch.), velelistno bukvijo, ameriškim jesenom (Fraxinus americana L.) in tulipanovcem (Liriodendron tuli- pi/era L.). 151 ·--.. ..... ·-·-·-·... -·JI. ~ ·-· -·--·-·-.--· -· -· -· ·-·-. -·< K A N A z <''~:m~::~:~f:{?m~~~i D PRIRODNI AREAL MAGNOLIA ACUMINATA L. PO SCHENKU I-Js) D 4 Sl. 2. Japonska magnolija (i\/fagno/ia obovata Thumb.) list Sl. 3. Kumarična magnolija (Mngnolia acu- minata L.) A- mladika, B- lista, C- plod Po Schencku (16) je bilo naravno pomlajevanje v pragozdu možno samo tam, kjer je vihar napravil večje luknje v krošnjah dreves. Proizvodnja saditvenega materiala v drevesnicah je enostavna in uspešna. Kriissmann (1.1) priporoča setev takoj po dozoritvi ali pa, ce to ni mogoče, seme stratificiramo in ga poscjemo spomladi. Del semena vzkali po -+-·6 tednih, ostanek pa po 1 do 2 letih. Najbolje je, da sejemo v peščeno zemljo v zaboje, ki jih pokrijemo s steklom. Ko seme začne kliti, mu postopoma dovajamo zrak, končno pa steklo odstranimo. če nastopi hladno vreme. moramo zaboje takoj spet pokriti s steklom, ker so mlade semenke zelo občutljive na spremembo vre- mena. Tekom poletja presajamo sejančke v zaboje. Razen s setvijo semena lahko Magnolia acuminata L. razmnožimo tudi s po- taknjenci, s cepljenjem in grebenicami. S potaknjenci razmnožujemo v juniju. Da se potaknjcnci hitreje zakoreninijo, uporabljamo hormone. če nimamo semena na razpolago, potem pride v poštev cepljenje. Kumarična magnolija daje odlično podlago, na katero cepimo občutljive, toda zelo dekorativne vrste magnolij. Eden najpomembnejših načinov razmnoževanja je z grebenicami, ki ga posebno upo- rabljajo v Nemčiji in Holandiji. Na Holandskem grebeničijo v avgustu in septem- bru, to je na koncu rastne dobe. Po Schencku (16) se les kumarične magnolije lahko obdeluje ter ne poka. Mayr (12) meni, da daje odličen les za vžigalice. 153 Schenck (16) meni, da bi obravnavano magnolijo zaradi odpornosti proti nizkim temperaturam in hitre rasti vnašali v bukove sestoje na boljših tleh, po- sebno pa v vlažnih kotanjah. Iz navedenega sledi, da bi Magnolia acuminata L. lahko uspešno gojili po vsej Sloveniji na ustreznih rastiščih, in to v parkih, drevoredih in gozdovih. Literatura l. Anic, M.: Dendrologija, Sumarski priručnik I. Zagreb, 1946. 2. Boehme, P.: Finnlandreise der »Deutscher Dendrologischen Gesellschaft«, D. D. G., 1926, I. 3. Boerner, F.: Die Bedeutung von K::>.ssel und Gottingen flir die Verbreitung nord~ amerikanischer Gehi::ilze im 18. Jahrhundert innerha\b Deutschlands, D. D. G., 1939. 4. Grabner, L.: Gekri.imte Fruchtkolben bei Magnolien, D. D. G., 1929. 5. Ilvessalo, L.: Dber die Anbaumoglichkeit auslfindischer Holzarten. D. D. G., 1926, I. 6. Jeglič, C.: Arboretum Volčji potok, Ljubljana, 1956, 1956. 7. Jovanovic, B.: Dendrologija sa osnovima fitocenologije, Beograd, 1967. 8. Kanngiesser, F.: Die Geholze im Fiirstl. Solmsschen Park zu Braunfels, D. D. G., 1926, JI. 9. Knei//, F.: An der Deutschen Weinstrasse, D. D. G., 1933. 10. Kriissmann, G.: Handbnch der Laubgeholze, Berlin et Hamburg, 1962. 11. Kriissmann, G.: Die Baumschnle, Berlin, 1954. 12. lvfayr, H.: Fremdlandische Wald- und Parkbaume fiir Europa, Berlin, 1906. 13. Ogrin, D.: Zelenje v našem okolju, Ljubljana, 1964. 14. Petrovic, C. D.: Strane vrste drveb (egzoti) u Srbiji, Beograd, 1951. 15. Rehder, A.: Manual of cultivated trees and ~hrubs, New York, 1962. 16. Schenck, C. A.: FremdHindische Wald~ und Parkbaume, I.. JII., Berlin, 1939. 17. Schipper: Das Pflanzenleben eines alten Parkes, D. D. G., 1928. 18. Tigerstedt, A. F.: Mein Heimwald, Arboretum Mustila, D. D. G., 1926, I. 154 U O K 634.0.226:634.0.235 :634.0.156( 49712 Pohorje) Usklajevanje interesov gozdarstva in lovstva pri premeni smrekovih monokultur v prirodne mešane sestoje zahodnega in jugozahodnega Pohorja Jože Fi 1 ej (Slovenj Gradec)* F j 1 ej , J .: Usklajen.nje interesov gozdarstva in lov- stva pri premeni smrekovih monokultur v prirodne. mešane sestoje zahodnega in jugozahodnega Pohorja. Gozdarski vest- nik 35, 1977, 4. str. 155-161. V slovenščini, povzetek v nemščini. Smrekove monokulture uničujejo prirodo gozda kot ekosistema. S premene v prirodne mešane sestoje se močno izboljšujejo tudi pogoji za živalski svet. Sedanje naravne in visoke populacije rastlinojedov to ~treml_ienje gozdarstva onemogočajo; zato je nu ino uskladiti interese obeh panog. Fi 1 ej J.: The coordination of interests of forest and game management in the case of conversion of pure sprucc plantations into mixcd stands on western and southwestern Pohorje. Gozdarski vestnik 35, 1977, 4, pag. 155-161. ln Slovene, summary in German. The pure spruce plantations destroy the nature of the forest as ecosystem. Their conversion into natural mixed stands contributes much to the regeneration of life condi- tions for the Clnirnal world. The present unnatural high po- pulations of herbivores fonstrate the endeavours of the fo- restry in this direction; thereforc a coordination of both branches is urgent. Področje zahodnega in jugozahodnega Pohorja je najbolj drastičen primer gojenja umetnih in enodobnih smrekovih monokultur v Sloveniji. Dolgoletno uničevanje in spreminjanje naravnih gozdov v enodobne smrekove monokulture je ·katastrofalno vplivalo na stabilnost sestojev, na gozdna tla, grmov- ne vrste, pritalno vegetacij-o, vodni režim in sestojno klimo. Prav tako so bile prizadete socialne funkcije ter bivalne in prehrambene možnosti celotne favnt tega področja. Vzpor, :dno s tem procesom je potekalo tudi spreminjanje žival- skega sveta. Močno pospeševanje rastlinojedov in zatiranje mesojedlih vrst se je odrazilo v obsegu škod v gozdovih in pri kvaliteti same divjadi. Stalež divjadi ni usklajen z realnimi prehrambenimi možnostmi teh gozdov. S postopni·m spreminjanjem monokultur v raznodobne, mešane prirodne go- spodarske gozdove se bodo znatno izboljšali pogoji za lovstvo, česar ni mogoče doseči pri današnjem števi.Iu in vrstah divjadi. Nastanek smrckovih monoknlhu in njih posledice Prvi znani posegi v naravne gozdove tega področja so se začeli koncem 16. in v začetku 17. stoletja z nastankom železarske in steklarske industrije in so se * J. F., inž. gozd., Lesna Slovenj Grad ec, 62380 Slovenj Gradec, YU. 155 stopnjeval'i ·s pospešeno urbanizacija teh krajev. Za svoje potrebe so na golo sekali vse po vrsti, sečne ostanke zažigali ter te površine n0kaj časa uporabljali za polje- delske in živinorejske namene, da bi jih nato zasejali s ·Čisto smreko. Zgornje položnejše predele Poho'Iija so ·krčili za ,pašnike in travnike. Največji zamah pa je uničevanje naravnih -pohorskih gozdov dobilo v 19. sto- letju, ko se je uveljavila znana nemška gozdarska š·ola o najvišji gozdni renti in o edini primernosti smreke za dosego tega cilja. Tedanji veleposestniki so se oklenili te teorije 'in hitro vpeljali industrijski način gospodarjenja z velikimi golosečnjami in kratkimi obhodnjami. Vse posekane površine so nato na gosto zasejali ali zasadili s čisto smreko neznane provenience. Nege niso poznali - edin'i ukrep je bi'l izs0kavanje vseh l·istavcev in ·suhljic. Tak način gospodarjenja je veljal do konca druge svetovne vojne in še nekaj let po njej. Seveda so se po tem načinu gospodarjenja zgledovali tudi obrobni :kmetje in povsod pospeš·=vali smreko. Tako iroa-Jmo ponekod že tretje zaporedno generacijo čiste smreke. Le v naj- bolj nedostopnih predelih in le tu in tam je ohranjeno nekaj naravnih sestojev, manjših skupin aJ.i posameznega avtohtonega drevja. Namesto nekdanjih mešanih, zdravih in raznodobnih ses.tojev smr, je, bu, ja, jes, trep, bre, jel, bor, s. jel, gozdnega sadnega drevja z bujno podrastjo grmovnih, travnih in zeEščnih vrst, imamo ·danes močno degradirane, nestabilne, nezdrave, ni~kokvalitetne in hirajoče monokulture smreJke. Tak način gospodarjenja je popolnoma ignoriral vse naravne za1konitosti in uvedel zgrešeno pojmovanje, da je gozd »lesna njiva«, iz katere m·OTamo dobiti le čimveč smre~kovega lesa. življenjsko okolje živali se je močno spremenilo in pustilo posledice na celolni favni in flori. K temu je veliko pl'ipomogel tudi človek s pospeševanjem »korist- nih« in z zatiranjem >>š-kodljivih« ži;valskih vrst. Tako so močno napredovale ras.tlinojede, nazadovale in tudi izginile pa so mesojede vrste. Pospeševanc rast- linojede vrste so še pripomogle k slabšanju stanja v spremenjenih in neprirodnih gozdovih. Splošen, vegetacijski in zdravstveni opis stanja Področje ima tipično podobo premasiva z blagimi in kopastimi vrhovi 1n slemeni, proti dnu pa se strmo spušča v dolino. Najvišji vrh dosega 1543 m nad- morske vi~ine. Sxalovitih in prepadnih terenov je zelo malo. S.iJikatna rjava tla so večinoma s.rednjegloboka, skeletna, sveža, močno degradirana, biološko plitva, zelo kisla (pH je 3,4-4,0), v zgornjih predelih podzolirana. pokrita s plas.tjo surovega humusa. Kjer so prisotni listavci, je stanje tal neprimerno boljše. Vsled nepropustne geološke podlage je vodnatost zelo velika. Prevladuje srednjeevropska klima z ostrimi alpskimi značilnostmi v zgornjih delih. Način gospodarjenja je tako močno spremenil -tla in vegetacijsko podobo, da najdemo danes le še sledi nekdanjih primarnih rastlinskih združb (Savensi-Fagctum} Luzzulo-Fagetum), ve- činoma najdemo le sekundarne združbe ( Deschampsio-Piceetum) in njihove raz- lične ;degradacijs.ke stopnje. Pri vseh asociacijah in subasociacijah obstaja splošna zasmrečenost. čista smreka je opravila svoj uničujoči vpliv povsod, kjer so ~o vsadili. Zastopanost drevesnih vrst v družbenih gozdovih je naslednja: 156 iglavci . smreka bor. 92,6 °/o 86,7 °/o 0,8 °/o Je. ma listavci 3,8 °/o 1,3 °/o 7,4 °/o bu t. lis t. m. list. 5,8 °/o 1,0 °/o 0,6 °/o V privatnih gozdovih je stanje nekolrko boljše v korist jelke, bora in listavcev. Prevladujej-o enodobni in gosti sestoji. V gostil1 sestojih smreke je polnilni sloj popolnoma izginil, na okoli 20 °/o površin najdemo le še debelo plast surovega humusa in nera:z!krojenih smrekovih iglic. V starejših in vrzelastih sesto:j1h pa so se močno razbohotile razne trave in zeli (Calamagrostis, Nardus, Carex, Lu7.zula, Deschampsia, Melamphyrum), ki popolnoma onemogočajo vsako naravno pomla- jevanje in predstavljajo izredno konkurenco pri umetnem vnašanju listavcev in iglavcev. Za prehrano divjadi so te vrste malo vredne. Grmovni sloj (Ieska, krhlika, rdeči bezeg, jelša, iva, šipek, ostroga, malina, borovnica, kosteni•čevje in drugo) je večinoma izginil. Ta sloj je za bivanje in prehrano živali na moč pomemben. Gozdnatost je izredno velika, "Saj dosega od 65-90 OJo površine. Negozdnih površin (njiv, travnikov, pašnikov) je zelo malo in še te se polagoma naravno zaraščajo s smreko. Zdravstveno stanje in stabilnost sestojev je zelo slaba, snegolomi, vetrolomi, gniloba, lubadarji, lesarji in rilčkarji so zelo pogost pojav. V bližnjih naravnih sestojih je stanje popolnoma drugačno. Smreka, kateri so primešani jelka, mace- senj bukev in javor, dosega neprimerno boljšo kvahteto in večji ·prirastek. Naravno pomlajevanje listavcev, smreke in jel·ke sem in tja sicer uspeva, vendar ko pomladek doseže višino 10-20 cm, ga divjad močno poškoduje ali uniči. Stanje v živalskem svetu jn njegov vpliv na gozdove Zaradi uničevanja pr.irodnih gozdov ci.n neposrednega človeškega vpliva so nastale velike spremembe. Taina favna je v smrekovih monokulturih. povsem uničena. Ptice so izgubile svoja naravna prebivališčaj S:kriva·lišča in velik del prehrane. Pri višjih živalskih vrstah pa je veliko spremenil človek z iztrebljanjern raznih mesojedih vrst (medved, vol1k, ds, lisica, ;kuna, divja mačka, vidra, jas.trebi, sove, kragulji) in s pospeševanjem ter celo nasdjevanjem rastlino~edov. Glavnih predatorjev danes ni več. Redko zasledimo še ujede, lisice ·in kuno. Navadnih in planinskih zajcev je zelo malo. Močno je padel stalež ptic pevk in žoln. Stalež velikega petelina, ruševca in jereba upada. Jelen je bil pred vojno tukaj skoraj neznan, pred leti pa so ustanovili umetno koloni jo navadnega jelena in lopatarja, ki se širita po vsem Pohorju. Divjih prašičev je precej. Gamsov in srnjadi je bilo pred vojno veliko manj. Sedanji stalež rastli- nojedov presega že vse razumne meje. Populacije niso pod kontrolo, njihovo številčnost pa je zaradi veLike gozdnatosti nemogoče ugotoviti. Računamo, da je zdaj jelenjadi, lopatarjev, srnjadi in gamsov najmanj 11--14 živali na 100 ha. To število je previsoikoj ker naši gozdovi niso sposobni prehranjevati tako velikega števila ·divjadi. Dokaz za to so ogromne škode v gozdovih in vedno slabša kva- liteta divjCIJdi. Zaradi večletnih zaporednih milih zim ~je naravnih poginov zelo 157 malo, lovci pa tudi to prepreCUJCJO z zimskim dopolnilnim krmljenjem in do- slednim uničevanjem vseh ·mesojedov. Kvaliteta srnjadi je .izredno slaba (poprečna teža 14,8 kg - 61,5 točk), jelen- jad in lopatarji pa so pod slovenskim poprečjem. Kvaliteta gamsov je precej boljša in nadpoprečna (22 'kg - 93 točk). Zdravstveno stanje srnjadi je vedno slabše, pogosti so črevesni 1n pljučni zajedalci. Na~več škode povzroča divjad na kulturah in naravnem pomladku z zimskim in .Jetnim objedanjem vršičkov, strans-kih vej in drgnjenjem. Da stalež divjadi narašča, dokazujejo škode v vegetacijski dobi , kar pred nekaj leti še ni bilo opaziti. V Zlimskem času povzroča jelenjad vedno večje škode z lupljenjem in obgrizovanjem v letvenjakih in drogovnja:kih. Najbolj usodne s·o poš·kodbe na vseh listavcih, jelki in macesnu. Brez večletne individualne zaščite je nemogoče doseči tudi minimalne uspehe pri naravni in umetrri premeni . Letno zaščitimo s kemi;čnimi premazi od 80-120 ha mladja . škoda ·sega že v stotisoče din, čeprav je pravo vrednost skoraj nemogoče izračunati. Površinska zaščita z ·ograjami se ni obnesla. Dolgoročni cilji gozdarstva Dolgoročen cilj gospodarjenja s temi gozdovi je .postopna premena smmkovih monokultur nazaj v prirodne, mešane, raznodobne, stabilne in visokokvalitetne gospodarske sestoje. Le naravni gospodarski gozdovi ustrezaj-o pogojem ekologije in človekovim ter živalskim potrebam. Ta generalni cilj bomo dose·gli Je na dva načina, in sicer: 1. Z gozdnogoji.tvenimi ukrepi; skromnim ostaakom avtohtone vegetacije je potrebno omogočiti ekspanzivno širjenje na vse površine; 2. Z umetnim vnašanjem manjkajoče vrste s podsadnjo, podsetvijo in intra- dukcijo (bu, 'jes, ja, jer , je, gozdno sadno drevje in vrsto grmovnih vrst). Delež listavcev moramo povečati na okoli 25-35 °/o. Povečati moramo tudi delež jelke, bora in macesna na vsaj 15-20 oio ter delež raznih grmovnih vrst. Njihova gozdnomeliorativna in prehrambena vloga je nenadomestljiva. Enodobno strukturo sedanjih sestojev moramo spremeniti v skupinsko-razno- dobne, prebiralne in skupinsko-prebrralne gozdove. V takih sestojih so pogoji za bivanje in prehrano vseh živali neprimerno boljši. Preprečiti moramo naravno zaraščevanje opu ščenih travnikov, pašnikov in njiv s smreko. Te enklave so nujno potrebne za prehrano divjadi. Režim sečenj v ogroženih predelih je treba voditi tako, da ne bi mot.ili ogro- žene živalske vrste (veliki peteli-n, ruševec, jereb, planinski zajec, sove, žo.tne, kragulji, ptice pevke -in jazbec). V ta namen so gozdarji že izločili 230 ha gozdov in pašnikov v gozdni re- zervat. Gozdarstvo 'bo zasadila razne grmovne vrste ob cestah in na posebnih jasah 1er tako izboljšalo pogoje za naravno prehrano divjadi. Cilji lovncga gospodarstva Tako kot gozdarstvo mora tudi lovstvo začeti z dolgoročnim načrtovanjem in pri tem upoštevati zahteve ekologije in biologije. Imeti mora za cilj ohranitev in pospeševanje celotnega živalskega sveta. Enostransko usmerjeno lovstvo ne 158 spada v ekološki kompleks >>gozd«, temveč v izohrane ograje, od koder bo njihov vpliv na naravni ekosistem neznaten. Le avtohtoni živalski svet 'je organski del ekosistema, imenovanega »gozd«. Lovstvo mora v tem smislu uskladiti svoje interese z gozdarstvom. Za naše razmere to pomeni, da mora omogočiti z usmerjanjem vrst in števi~lčnosti popu- lacij pre:meno teh monokultur v naravne mešane sestoje. Pri taiko visokem staležu divjadi pa je to praktično nemogoče doseči. če hočemo uskladiti interese dolgo- ročno, mora lovstvo ~toriti naslednje: l. Znižati stalež jelenjadi, lopatarjev, srnjadi in deloma gamsov na število, ki ga naši gozdovi zmorejo prehranjevati. To zniževanje stakžev bi morali nada- ljevati toJi!ko časa, da bi bilo opaziti občutno zmanjšanje škod in boljšo kvaliteto divjadi; 2. Povečati stalež Taznih mesojedih vrst (kragulji, jastrebi, lisice, kune) ter ponovno naseliti vsaj del iztrebljenih vrst (divja mačka, sove, ris). Brez naravnih regulatorjev populacij ni kvalitetne in zdrave divj·adi, človek jih lahko le delno nadomes.ti. 3. Z biotehničnimi ~deli izboljšati divjadi naravne prehrambene možnosti. Mišljena je predvsem izboljševanje paše na opuščenih kmetijskih površinah ter ustrezno kultiviranje. S tem se bo do neJke mere zmanjšal pritisk divjadi na gozdne kulture. Seveda je vse to dosegljivo le z vzporednim zniževanjem staležev; 4. Znižati nesmiselno število umetnih krmišč in so1nic, sa!j samo povečujejo koncentracijo divjadi in delajo škodo v gozdovih. Z vsemi temi ukrepi se bo vsekakor izboljšala kvaliteta, vitalnost ·in zdrav- stveno stanje divjadi. Dolgoročno usklajevanje interesov gozdarstva in lovstva Enostavno in šablonsko gledanje na go~d in živals,ki svet je privedlo obe panogi v slepo ulico. šele ekologija je opozorila na tako zelo zapleteno življenjsko skupnost kot je »gozd«. Gozd brez vseh svojih avtohtonih členov živals:kega in rastlinskega sveta ne more trajno obstajati jn ustrezati zahtevam ekologije. Pogoje za avtohton in pester živals.ki svet bom-o ustvarili le, če bomo te monokulture spet spremenili v kar se da naravne gozdove. Današnje stanje je glede tega nevzdržno: na eni strani teži gozdarstvo za premeno monokultur, na drugi strani pa hoče lovstvo veliko število » koris,tne« divjadi in na ta način popolnoma ignorira pr!zadevanje goz- darstva. Previsoki staJeži ter neustrezne vrste in struktura divjadi onemogočaj-o trajno izboljšanje naravnih pogojev za prehrano in bivanje divjadi. Zato naj lovs:tvo goji le vse tiste vrste, ki po naravni sukcesiji vanj .spadajo. Naš zakon o go·zdovih sicer zahteva usklajevanje koristi gozdarstva in lovstva, vendar smo v praksl šele na začetku poti. Da lahko neka žtvalska vrsta uspeva v dol'očenem okolju, mora to oko·lje izpolnjevati vse potrebne pogoje; teh je v monakulturah najmanj, v naravnih gozdovih pa največ. Naseljevanje ~ujih vrst rastlinojedov (lopatar) je eden od načinov negativnega vplivanja na okolje. že tako neuravnovešeno žjvljenjsko skupnost, kot so mono- 159 kultme, z naselitvijo {ujih vrst še bolj obremenimo. želja }ov~tva, da bi i·meli za naše razmere neustrezne vrste in številno »'koristno« divjad, je tudi v nasprotju s sodobnimi načeli gojenja divjadi, z ekologijo in zdravim lovnim gospodarstvom. Pri dolgoročnem, srednjeročnem in kratkoročnem ·načrtovanju moramo smi- selno uskladiti ra,zvoj obeh panog in nato ·skupaj opazovati in ana'lizirati posledice usklajenih ukrepov. Sklepne misli Gozdarstvo, ki vidi v gozdu le vir koristnega lesa, ovira racionalno izkori- ščanje resursov žuve prirode. Gozdna favna je sestavni del ekosistema »gozd« in sestavlja z rastlinsko kom- ponento gozda eno in nedeljiva celoto. Gozd brez svojih prebivalcev ne obstaja in tudi ne more trajno obstajati. Umetne monokulture uničuje~jo priTodne pogoje in zapuščajo lka·tastr.ofaJne posledice v rastlins'kem in živalskem svetu ter v gozdnih tleh. Naši gozdovi bodo trajno norma,lno rasli jn bodo zdravi le tedaj, če bodo v njih živele vse živalske in rastlinske vrste, ki so našim klimatskim razmeram ustrezne in prilagojene. Lovstvo in seveda tudi gozdarstvo se morata zMo bolj usmeriti k zaščiti vseh oblik :žJivalskega in rastlinskega sveta, ne pa samo na t. i. »koristne« vrste in videti v gozdu le to in nič drugega. Za ohranitev narave bomo gozdarji največ prispevali z gojenjem čimbolj pestrih in naravnih gozdov, lovci pa s pravilnim usmerjanjem živalskih staležev in z zaščito ogroženih in naselje- vanjem iztrebljenih vrst. Zato je potrebno sodelovanje, dolgoročno načrtovanje in usklajevanje vseh vrst uporabljanja i·stega življenjskega prostora. Povzetek Umetne smrekove monokulture popolnoma ignorirajo in drastično umcuJeJO prirodo gozda kot ekosistema. S tem slabšajo prirodne pogoje za zdrave, stabilne, trajne in visokoproduktivne gozdove in za celoten živalski svet, ki je njen naravni sestavni del. S spremembo monokuLtur v prirodne, mešane in raznodobne sestoje se bodo vsekakor poboljša-le tudi prirodne možnosti za vse vrste živalskega sveta. Sedanje nenaravne in visoke popula:cije rastlinojedov to stremljenje gozdarstva onemo- gočajo; zato je nujno uskladiti interese obeh panog. Literatura l. Filej, J.: Usklajevanje koristi gozdarstva in lovstva na mislinjskem Pohorju - l>Lovec « - 1976. 2. Gossow, ff.: Schalenwild und Wald als bkosystem - Freiburg 1976. 3. Miklavžič, J.: Melioracijc smr. monokultur na Pohorju na gozdno-ekoloških in gojit- vene-tehničnih osnovah - Ljubljana 1958. 4. Mikuletič, V.: Nega gozdov in živalska komponenta v gozdnem ekosistemu - pre- davanje 1976. 5. Naw11ov, V.: Ruski les i ego problemi - »Ohota i ohotničje hozjajstvo« št. 2/1976. 160 DIE KOORDJNIERUNG DER JNTERESSEN DER FORST- UND JAGDWJRTSCHAFT BEl DER UMWANDI,UNG DER FICHTENMONOKULTUREN DES WESTLICHEN UND SDDWESTLICHEN POHORJE IN NATDRLICHE GEMISCHTE BESTANDE Zusammenfassung Die Fichtenmonokulturen bedeuten cine Verkennung und Vernichtung der Natur des Waldes als bkosystems. Sie verschlecbtern somit die natiirlichen Bedingungen fi.ir gesunde, stabile, dauernde und hochproduktive Walder und die gesamte Tierwelt als ihren Bestandteil. Mit der Umwandlung der Monokulturen in natUrliche, gemischte und ungleichaltrige Bestande werden die nati.irlichen Lebensmoglichkeiten fUr alJe Arten der Tierwelt unzweifel- half verbessert werden. Die jetzigen wiedematiirlichen hohen PO!Julationen von Pflanzen- fressern vereiteln dieses Bestaben der Forstwirtschafl. Deshalb ist eine Koordinierung der beiderseitigen Interessen dringend nolwendig. UDK 634.0.907.2 Gozd in zimski šport Allg. Forstz., Munchen, 1977, No. 1/2, posebna šte\'ilka na temo >>Gozd in zimski šport« (Wald und Wintersport) Smučarski šport je nujno vezan na gozdni prostor, lZJema je morda le viso- kogorsko smučanje nad gozdno mejo. Tekaškega smučanja pa si brez gozda ne moremo zamišljati. Zanimivo je, da najdemo med pionirji smučanja in med vr- hunskimi smučarji mnogo gozdarjev. Tudi najnovejši razvoj smučarskega športa močno pritiska na gozdni prostor. Gozdarska stroka ima pri tem svojo vlogo in svojo odgovornost. Zato ni čudno, da je temi gozd in zimski šport posvečena dvojna številka mtin- chenskega gozdarskega glasila. Problemi smučarske rekreacije v gozdnem prostoru so tukaj obravnavani z različnih vidikov. Tako beremo o načrtovanju, vzdrževa- nju, financiranju smučarskih žičnic, o varstvu narave v tej zvezi, o odgovornosti za nezgode itd. Kdor se s temi problemi ukvarja, bo našel v tej številki veliko za- mmtvega. Mojo pozornost je pritegnil velik poudarek, ki je namenjen tekaškemu smuča­ nju. Ta športna disciplina je zelo množična v Skandinaviji, sedaj se pa močno uve- ljavlja v Srednji Evropi. Tudi oprema za smučarski tek se je zelo izpopolnila. Zani- mivo je, da je najnovejši razvoj alpskega smučanja prisilil marsikoga, da se je začel zanimati za smučarski tek. še dolga leta po vojni je bila smučarska oprema razmeroma lahka in pripravna, s smučmi so bili možni vzponi in spusti po gorah in tudi gibanje po ravnem. Danes je prišla v modo smučarska oprema, s katero je mogoče le žičručarsko smučanje in spust. Kakšno drugačno gibanje v zimski na- ravi je zelo težavno in mučno. Posledica tega so dolge vrste ob žičnicah, preri- vanje, preobremenjena smučišča z veliko možnostjo nezgod. Alpsko smučanje za- hteva poleg tega še dovolj snega in muhaste zime povzročajo velike težave. V takih razmerah se kar sam ponuja prestop v lahko tekaško smučarsko opremo. Tekaško smučanje, ali »balet na snegu«, kot ga nekateri imenujejo, je gibanje na lahkih tekaških smučeh po zemljišču brez velikih vzponov in padcev. Smučar­ ske tekaške steze merimo v kilometrih. Pri tekaškem smučanju se razgiba celo 161 telo, obremenitev organizma je dolgotrajnejša in enakomernejša. To zelo ugodno deluje na srce in krvni obtok. V tem je velika zdravstvena vrednost tekaškega smu- čanja, ki nam pomaga zdraviti civilizacijske tegobe zaradi preobilne prehrane in pomanjkanja gibanja, je preventiva za infarkte ipd. Tekaško smučanje se lahko zelo dobro prilagodi zmogljivostim posameznika in je zato primerno kot družinski šport, ki se ga udeleži hkrati vsa družina. Glede naravnih pogojev in snežne odeje je tekaško smučanje dosti manj za- htevno in dosti bolj prilagodljivo kot alpsko smučanje. Tudi oprema je dosti cenejša, nevarnost nezgod je manjša. V visokem gorovju se tekaško smučanje najraje drži v dnu dolin, v sredogorju pa na višjih in planotastih legah. Gozdnata krajina naredi smučarski tek še posebno privlačen. Gozd tudi varuje snežno odejo pred soncem in vetrom. (Zelo ugodne razmere za tekaško smučanje so pri nas npr. na Pokljuki, Jelovici, Pohorju, na vseh višjih in planotastih legah dinarskega sveta. Gozdne ceste, ki se pozimi ne uporabljajo in ne plužijo, so za Emučarski tek zelo primemc.) Zanimiv je pregled urejenih tekaških smučarskih poti v ZR Nemčiji. Zelo ve- liko jih je v Schwarzwaldu, v alpskem 'in predalpskem svetu , pa tudi v drugih sredogorjih. Dve taki stezi sta celo na ozemlju zahodnega Berlina. Te smučarske poti morajo biti primerno vzdrževane in opremljene (smučina , narejena s strojem, brezalkoholne okrepčevalnice in zavetišča ob poti, brezhibno markiranje) . Privlač­ ne in dobro vzdrževane smučarske poti veliko pripomorejo k uveljavitvi tega zdra- vega športa in splošne zdravstvene kulture. Med ostalim obstaja že prava smučar­ ska transverzala skozi Schwarzwald, ki je dolga 1 OO km. Tudi pri nas se tekaško smučanje vedno bolj prebuja in naša stroka tega ne sme prezreti. dr . Marjan Zupančič Sindikalni obisk v Sovjetski zvezi Konec septembra lani je naš republiški sindikat delavcev gozdarstva in lesne indu- strije vrnil obisk sovjetski sindikalni delegaciji , ki je bila pred časom na obisku v Ju- goslaviji. Slovenska odprava je štela 32 ljudi, gozdarjev in lesarjev , vodili pa so jo republiški sindikalni funkcionarji . Tudi pisec tega prispevka je bil med njimi in je za bralce naše revije posebej pripravil nekaj vtisov s tega potovanja . Iz zapisa je name- noma izpustil »državniške « in protokolarne podrobnosti. Prostor je porabil za vtise prave )) forštnerske « duše , ki pa je lu in tam tudi malce romantična - brez: škode. Sestavek je povzet iz internega glasila SGG Tolmin. Uredništvo Sindikat ·delavcev gozdarstva Sovjetske zveze, ki so jim pridruženi tudi de- lavci lesne -industrije jn papirne ter celulo.zne industrije, šteje 4,3 milijone članov, od katerih je 2,0 milj. -samo gozdarjev. Najvišji ·oTgan je kongres sindikala. Delovni organ centralnega komiteja je prezidij komiteja, ki se ses.taja redno in šteje 13 članov. Delovno ·inšpekcijo vodi sindikat, ki ima zato 200 tehničnih inšpoktorjev. 162 Delovni pogoji rnsk!h gozdnih dela,'cev Vibracijsko bolezen sicer poznajo, vendar ne mnoztcno. Zatrjevah so, da vibracijs·kih -obolenj nimajo veliko zaradi uporabe svojih motornih žag (motorne žage z dolgimi ročaji URAL). V preventivi največ. pazijo na držo telesa med delom. Pred časom so iz Zahodne Evrope uvažali motorne žage, ki pa so jih njihovi delavci zavračali. Zadržali so jih le v nekaterih baltskih repub'likah, kjer drevje ni preveč debelo. Sicer pa izdelujejo tudi sami tip motorne žage s krat- kimi ročaji TAJGA, pa tudi to povsod, razen na severu, odklanjajo. Zanimiv je tzv. hJidroklin! ki se priključi na motorno žago URAL in ki je uSlpešen pripo- moček pri podiranju drevja. Delo v gozdu teče po brigadnem sistemu. Po njihovih normativih delavec ne sme :delati z motorno žago več ·kot dve uri dnevno, torej dela z eno motorno žago več delavcev. Neprekinjeno delo z ·motorko traja 20 minut, nato je odmor. De- lovni čas je »avtoma·tiziran«. 1-Iotorke imajo namreč tanke za gorivo le za 20 min. dela. Beseda je tekla tudi o ropotu, ki ga povzročajo motorne žage. Motorne žage zahodnega tipa po ropotu presegajo norme, ~i so dovoljene v SZ. Tu imajo do- Hidroklin - priključek za rusko motorno žago URAL 163 voljena zgornjo mejo 111 decibelov. (Zgornja meja - 111 dB - kaže prej na glJsnost ruskih motornih žag kot pa narobe. Glej GV št. 10/76 - ur.) Tudi URAL presega ta normativ(!), vendar si prizadevajo, da bi jo v tem smislu iz- boljšali. Dolge in hladne zime so gozdarjem dobrodošle. Gozdovi v SZ so pretežno nižinski, na močvirnatih tleh. Ko tla globoko zmrznejo, so šele ustvarjeni pogoji za izvleko in prevoz lesa. Delajo pri temperaturi -25° C in še več. Razne oblilke čestega ogrevanja jim pomagajo pretolči to podnebno nevšečnost. Na vsakem delovišču je na posebni prikolici čajna kuhinja, kjer je vedno pri roki vroč čaj. Delo traja 50 minut, naslednjih deset minut prebijejo ob čaju in cigareti, nato spet nadaljujejo. Na delovišču dobivajo tudi izdatno toplo hrano. Plače v So- vjetski zvezi so regulirane centralno, niso enake povsod in v vseh strokah. Te- Goseničar za izvleko lesa - značilna ploščad žavnost in privlačnost je en kriter~j, drug kriterij pa je oddaljenost od centra (Moskve!). Kriterije upoštevajo pri plačah s količniki (Sahalin 2.0, Sibirija 1.4 do 1.7 itd.). Plače urejajo na novo, vedno kadar sprejemajo novo petletko. Tedenski delovni urnik je 41 ur. Dopusti so od 15 do 60 dni, odvisno od težavnosti dela in oddaljenosti. GoZJdni delavci imajo najmanj 30 dni dopusta. Starostna upoko~itvena meja je 60 let za moške in 55 let za ženske. V gozdar- stvu je ta meja za 5 let nižja. Značilnosti pridobivanja lesa in gojenja gozdov S terenskim delom (ogledom) srno začeli v I vantejevki, 50 km iz Moskve. Tu imajo poskusno drevesnico in laboratorij za gozdno genetiko. Pridelujejo okrasno drevje in grmičevje za ves osrednji del SZ. 770 milijonov ha površine je poraščene z gozdovi, kar pa je zopet le 20 o;o vse površine SZ. Izkoriščajo le 30 °/o gozdne površine. Skupna zaloga lesa je ocenjena na 80 milijard m3 (66,5 °/o iglavcev), ki priraste v enem letu za 844 milijonov m3 . Posekajo le 400 mili~onov m3 lesa letno. 164 V okolici Novgoroda (stara ruska prestolnica) smo imeli pripravljene nasled- nje strokovne -olbjekte. Tja smo prišli po celonočni vožnji z vlalkom, kar nas je prikrajšalo za jesens!ki vhs ruske ravnice. Nled dolgo vožnjo nas je prijazna oskrbnica vagona gostila s pravim ruSJkim čajem iz samovarja. Družabno opra- vilo, ki zelo ·spominja na naše kuhanje kave. V višini Novgoroda se je med drugo svetovno vojno ustavilo prodiranje Nem- cev na vzhod. Mes.to je bilo porušeno. Rdeča armada pa je bila pozidjski boj vse ·do leta 1944, ko se je vojna sreča hitro nagnila na njihovo stran. že kmalu zatem, ko smo zavili z rajonske ceste na gozdno, smo zaslut1li, da je njihov problem številka ena, gradnja komunikaci!j v neskončne močvirske gozdove. Projektiranje je sicer enostavno, vse teče v ravnih črtah; velike težave pa so s samo gradnjo. V glavnem »plavajo« vse gozdne ceste na lesenih spla- Cesta na lesenih tramih v ih. Po trasi položijo preprogo iz drevesnih debel, nanjo pa nasu JCJO »zgornji ustroj tako, da z obeh strani naberejo zemljo. Hkrati nastajajo jarki, ki rabijo za odvodnjavanje. Gospodarjenje v teh predelih je izrazito ekstenzivno. Naš gostitelj LESPROM- POZ iz Krestca ima 350.000 ha gozdov in letno poseka (na golo) 1200 ha. Struk- tura zaposlenih je izredno visoka, saj je pri 1700 zaposlenih (skupaj z lesno industrijo) le 100 sekače v, od katerih vsak dnevno poseka 11 O m3 deblovine. Delo pri podiranju in izvleki lesa je torej visoko mehanizirana. (Postavimo lahko zanimivo vzporednico z načinom dela našega SLOVENIJALESA v CAR, ki ga več ali manj dobro poznamo. Teh nekaj značilnih proizvodnih elementov - ko- muni,kacije, posekani ha - kažejo na podobnost proizvodne problematike in hkrati na podobno intenzivnost - ur.) Na golo posekane površine obnavljajo naravno in umetno. Glavne drevesne vrste so trepet'lika> breza, smreka in rdeči bor. Zares korenite spremembe v biocenozi teh gozdov pa prinašajo izsuševalna dela. Spremenjeni ·taJni pogoji spreminjajo gozdne združbe v progresivni smeri. Večji postane delež smreke in prirastek ·se zviša za 0,8 m3/ha. 165 h glavne ceste, ki smo jo že opisali, smo zavili na stransko goz·dno cesto, ·ki je vodila na sečišče. Brez visokih gumijastih škornjev, bi bila hoja po teh hostah nemogoča. Stopali smo pravzaprav po avtomobilsJkih kolesni·cah, ki so .tekle po obtesanih tramih; podobna rešitev plavajoče komunikacije, ki je 'bila že opisana, le da ima kratkoročni značaj. Vsi stroji na sečišču so pravi orja.ki. Motorna žaga URAL (12,5 kg) v vso to >>mašinerijo« sploh ni spadala, tako se nam je zdelo. Vsa manipulacuja lesa teče izključno s celimi debli, prav do tovarne. Pri- marna predelava je usklajena s posekom (320.000 m3 Ietno). Centralno mehanizi- rana skladišče ima podobne idejne rešitve, kot jih poznamo pri nas. Delovna organizacija ima svoj izobraževalni center in si sama šola kvalifi-ci- rane in srednje strokovne ·delavce. Bivanje v Novgorodu smo zaključili s sindikalnimi pogovori in družabnim srečanjem. Naslednja sindikalna poS~taja je bila v leningrajski oblasti. Za začetek so nam zopet postregli z nekaj milijons:kimi podatki . V oblasti je 5,5 milijonov ha go- zdov s katerimi gospodarijo 4 delovne organizadje. Ostalo je podobno kot v Novgorodu, ali pa tudi kje drugje v SZ. Leningrad še sedaj nosi pečat neuradne ruske prestolnice. Ko je Stalin, v letih po oktobrski revoluciji, z zvijačo prestavil >>stalicu<< iz Peterburga (Lenin- grad) v Moskvo, je meščane močno prizadelo. Prevare mu Leningrajčani niso nikdar odpustili. Ponosni so na svojo kulturno pa tudi socialno in gospodarsko tradicijo. Stalin ·in z nj-im Mos.kva sta, zlasti med obema vojnama, v svojem ljubosumju v boju za primat, s.torila Leningradu prenekatero krivico. V zname- nitem obleganju Leningrada med drugo svetovno vojno, ko s:o si Leningrajča.ni praktično sami, brez pomoči, golih rok, ohranili življenje, 1je včasih ,izgledalo, kot da si Stalin želi pogin tega mesta. Nekatere njegove pers:onalne in vojaške od- ločitve v ~tem čas.u, so še ·danes vojnim zgodovinarjem pa tudi drugim nerazum- ljive. (Dodal urednik po Harrisonu E. Salisburyju 900 dni obleganja Lenin- grada.) Strokovno šolstvo V Leningradu je mnogo kulturnih gigantov Sovjetske zveze. Med njimi je tudi najstarejša visoka šola za gozdarstvo - akademi1j'a Kirova. Akademija ima 6 fatkultet - vse z gozdarslk.o in lesnopredelov-alno izobraževa·lno usmeritvijo. Med njimi sta zanimivi fakulteta za plavljenje lesa (v Rusi1ji 100 milijonov m 3 letno) in fakulteta za ozelenjavanje mest. Sola ne živi le od dotacij (proračuna), ampak opravlj-a tudi razne raziSikovalne naloge za delovne organizacije (pri nas inštitu.ts·ka dejavnost). Redni študij na gozdarski fakulteti traja 5 Jet~ izredni pa 6. Slednjega v zad- njem času omejujejo. 90 °/o študentov konča študije v petih letih. Letni vpis je 150 študentov. Pred vpisom so sprejemni izpiti iz matematike, fizike, kemije in ruščine(!). štipendijo imajo vsi ( 40 rubljev). Ko padejo prve slabe ocene, šti- pendija usahne, sicer pa velja naslednje vzgojno načelo: Kdor ne zna, ga je treba nau'Čiti, kdor noče, tega je treba prisiliti. Vsak študent v gozdarstvu mora računati z resnico, da čaka na sleherno inženirs·ko ·delovno mesto 5 kandidatov. Da na koncu le ni tako slabo, so si 166 _1_ Težkega prikol(čarja (pozor na balonnste pnevmatike!) nalagajo s posebnimi nakladali omislili štipendijsko obvezo, ki diplomanta obvezuje delati tri leta v krajih, ki mu jih izberejo plan·ski organi. Gozdarska fakulteta ima svoj botanični vrt na površini 60 ha, kjer je 1500 primerkov drevesnih in grmovnih vrst. Njihova knjižnica šteje 1,400.000 knjig. Redkokatero mesto v svetu ima tako bogato preteJklost in toliko vseh vrst za- nimivosti kot Leningrad. Križarka Avrora, Zimski dvorec, Ermitaž, Nevski pro- 167 spekt in šc sto drugih. V spominu pa mi je ostalo pokopališče Piskarjoska, kjer je pokopanih več ikot 900.000 hrabrih braniteljev mesta, ki so ga 900 dni zaman naskakovale Von Leerove divizije. Ob vhodu gori večni ogenj. Na nasprotnem koncu stoji ogromni kip materi domovini. Na granitnem zidu so vklesane naslednje besede: Ni mogoče pre~teti plemenitih ljudi, ki leže pod večnim gra ni tom. Toda nanje, ki so počaščeni s tem kamnom, naj nihče ne pozabi, nič naj ne bo po- zabljeno! P~okopališče je diskretno ozvočeno in žalna glasba, kakor da prihaja iz zemlje, leto in dan, podnevi in ponoči, žalostno boža spomin na otroke tega hrabrega mesta. Kam pelje čas Nova petletka uvrsca gozdarstvo in predelavo lesa med prioritetne panoge. To pa pomeni več zaposlenih stvokovnjakov, višje plače, skratka večja družbena pozornos.t gozdarstvu in predelav.i lesa od Ukrajine do Sahalina. Jurij šimac, gozd. teh. Moramo si zagotoviti kakovosten strokovni podmladek Skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo je že sprejela nekaj pomemb- nih dokumentov, ki naj gozdarstvu zagotovijo takšno organizaoijo vzgojnega in izo- braž.evalnega sistema, kot ga le-to rabi. Problemov je veliko: kakšni profili, pro- grami vertikalne povezave izobraževalnega procesa, permanentno izobraževanje itd. Pogoj za razrešitev vseh teh problemov pa je materialna osnova pedagoških jnštitucij, predvsem ustrezni šolski prostori, ki jih gozdarji še sedaj nimamo. Slo- vensko gozdarstvo bo moralo z dogovori v naslednjih letih streti marsikakšen trd oreh na tem področju. Osnovni dokument, ki smo ga že sprejeli in ki opredeljuje naloge vzgoje in . -pogodba II 9. GG Celje 10. GG Nazarje 1 J. LESNA, Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. KIK POMURKA, M. S. -pogodba I - pogodba lf (lopolovi nasadil 14. ZPMK, Sežana 15. AK Maribo r 16. KK Ptuj 17. Ljubljanske mJekarne, Lj. 18. KK Radgona, G. R. 19. SNEZN1K. Kočevska Reka Skt!paj Gozdnobiološka ~hganja ,, Iet:1 1976 Predračunska vrednost in viri financiranja Predračunska vrednost Družbeni Zasebni sektor ~ektor Skupaj Nepovratna 1 din din din din 5'30.065 919.935 1,450.000 805.000 - 200.000 200.000 111.000 566.815 684.868 1,251.683 694.000 420.154 757.846 1,178.000 653.000 1,343.318 739.682 2,083.000 1,156.000 1,503.535 135.925 1,639.460 908.460 1,202.246 567.390 1,769.636 981.636 718 .645 1,365.960 2,0R4.605 1,259.254 316.294 1,365.960 1,682.254 933.254 402.351 - 402.351 326.000 324.080 293 .920 618.000 343.000 70.980 1(>3.755 234.735 ] 30.000 59 .640 305 .800 365.440 203.000 2l0.050 1,328.459 1,538.509 852.509 884.338 174.650 1,058.988 524.000 (i56.362 174.650 831.012 524.000 227.976 - 227.976 - 649.580 1,120.420 1,770.000 983.000 350.000 - 350.000 194.000 400.000 - 400.000 222.000 1,142.650 - 1,142.650 - 215.455 189.576 405 .031 222.000 552.204 - 552.204 304.000 11.143.755 8,948 .186 20,091.941 10,545 .859 Viri financiranja - Sredstva SlS Sredstva Kredit 1 Skupaj OZD din din din 645.000 1,450.000 89.000 200.000 556.000 1,250.000 1.683 525 .000 1,178.000 927.000 2,083.000 731.000 1,639.460 788.000 1,769.636 749.000 2,008.254 76.351 749.000 1,682.254 - 326.000 76.351 275.000 618.000 104.000 234.000 735 162.000 365.000 440 686.000 1,538.509 421.000 945.000 113.988 307.012 831.012 113.988 113 .988 113.988 787.000 1,770.000 156.000 350.000 178.000 400.000 571.000 571.000 571.650 178.000 400.000 5.031 244.000 548.000 4.204 8,772.000 19,317.859 774.082 Pregled vlagan] (količinski in vrednostni) v razs1qeno gozclnobiološko rclJrodukcijo v SR Sloveniji po sektorjjh Jastništv21 (leto 1976) Vrsta razširjene gozdnobiol.oške reprodukcije l. osnovanje nasadov od tega melior. gozdov - dir. premena - indir. premena pogozdovanje topolovi nasadi Il. vzdrževanje nasadov - nasadi 1975 - nasadi 1976 Skupaj I +II Družbeni sektor ha 557,10 476,20 363,30 112,90 38,90 42,00 729,74 432,59 297,15 1 Jin 8,763.560 7,415.977 6,902.002 513.975 405.607 941.976 2,380.195 1,684.398 695.797 11,143.755 Zasebni sektor ha 447,69 347,60 228,10 119,50 130,09 650,13 427,76 222,37 1 din 6,776.850 4,895.085 4,349.085 546.000 1,881.765 2,193.336 1,427.669 74.3.667 8,948.186 Skupaj ha 1.034,79 823,80 591,40 232,40 168,99 42,00 1.379,87 860,35 519,52 1 din 15,5-l0.410 12,311.062 11,251.087 1,059.975 2,287.372 941.976 4,551.531 3,112.067 1,439.464 20.091.941 Količinski pregled del gozdnobiološl c:: 0·- -o> N 0 o- eo 0 o 0.. c...E 34,60 7,80 1,00 14,25 15,46 15,46 15,40 12,00 62,98 l 1,90 30,00 5,60 168,99 42,00 175 104,39 9,83 95,25 74,50 147,90 138,00 125,89 174,22 151,19 23,03 48,43 26,95 31,60 117,85 91,58 91,58 83,53 6,50 62,00 19,10 22,35 1,379,87 08,57 25,4J 150,80 137,75 283, lf) 198,70 184.19 276,35 229,29 47,06 78,81 34,95 49,10 205,95 155.33 143,33 24,00 287,41 85.70 44,75 122,00 44,60 50,10 2625,65 1,450.000 200.000 1,251.683 1,178.000 2,083.000 1,639.460 1,769.636 2,084.605 1,682.254 402.351 618.000 234.735 365.440 1,538.509 1,058.988 831.012 227.976 1,770.000 350.000 400.000 l,l42.650 405 .031 552.204 20,091.941 dukcijo, razdeljena po posameznih gozdnogospodarskih območjih oziroma po gozdnogospodarskih organizacijah s katerimi so bile sklenjene pogodbe o fizičnem, kakovostnem in vrednostnem obsegu gozdnoinvesticijskih del. Natečaja se je ude- ležilo 19 OZD. V letu 1975 smo v to reprodukcijo vložili manjša sredstva pa tudi količinski obseg teh del je bil manjši. Zmanjšani obseg del v letu 1976 gre predvsem na račun povečanih izvajalskih stroškov pa tudi zato, ker smo morali v letu 1976 že angažirati ustrezna sredstva za vzdrževanje nasadov, ki smo jih osnovali v letu 1975. Skoraj vsa dela sklenjena s pogodbami so bila že v lanskem letu (1976) iz- vršena in kolavdirana. Gozdnotchničn~ vlaganja Del sredstev SIS je namenjen tudi za tehnična vlaganja. Zaenkrat gre Je za financiranje gradnje gozdnih cest. Razdelitev teb sredstev po posameznih OZD, ki so se udeležile natečaja, je prikazana v naslednji tabeli. Tu je prikazan tudi »samoprispevek« posameznih OZD, ki so se udeležile natečaja. Gozdnotelmična vlaganja v letu 1976 - gradnja gozdnih cest Dolžina Vrednost Lastna Sredstva sredstva Gozdnogospodarska ceste investicije organizacij SlS organizacija km din din din l. GG Tolmin 8,933 3,601.240 601.240 3,000.000 2. GG Tolmin 3,336 1,352.3.56 616.356 736.000 3. GG Bled 6,638 3,140.000 2,540.000 600.000 4. GG Kranj 5,483 2,618.029 1,832.029 786.000 5. GG Ljubljana 3,100 1,266.000 1,266.000 6. GG Postojna 3,560 1,708.000 760.800 948.000 7. GG Kočevje 3,229 1,291.600 502.600 789.000 8. GG Novo mesto 9,725 6,460.000 4,081).000 1,500.000 9. GG Novo mesto R71.000 10. GG Brežice 0,750 547.000 547.000 11. GG Celje 2,168 691.000 691.000 12. GG Nazarje 3,110 2,055 .380 1,022.380 1,033.000 13. LESNA, Slovenj Gradec 2.066 J ,678.000 860.000 818.000 14. GG Maribor 1;362 1,340.200 162.200 1,178.000 15. KIK POMURKA, Murska Sobota 1,200 318.400 81.400 207.976 Skupaj 54,660 28,068.005 13,068.005 15,000.000 Iz preglednice lahko razberemo) da dajejo OZD 47 °/o lastnih sredstev, SIS za gozdarstvo pa sodeluje s 53 °/o deležem. V letu 1975 je bilo zgrajenih 42 km cest s 16,864.205 dinarji. Cena za 1 km je bita le 39,5 starih milijonov, kar pomeni 30 O/o manj kot so cene v letu 1976, ko je bila cena nekaj čez 50 starih milijonov din za 1 km ceste. Vsa dela) gozdnobiološka kakor tudi gozdnotehnična, je pregledala in kolav- dirala gozdarska inšpekcija. Lahko rečemo, da so bilc vse pogodbene obveznosti izvršene v kakovosti in obsegu kot so določale pogodbe. 176 Finančni del poslovanja SlS za gozdarstvo Slovenije 1976 I. BILANCA USPEHA od 1. l. do 31. 12. 1976 Prihodki: 20 °/o prispevek TOZD po 12. členu zakona o gozdovih 5°/o prispevek TOZD po 13. členu zakona o gozdovih 1 °/o prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa prispevek od goriva, ki ga prispeva SlS za ceste interkalarne obresti od kreditov: za gozdnobiološka vlaganja 16.060,05 za gradnjo gozdnih cest 189.611,10 obresti iz anuitete po prevzetih kreditih - 32. člen zakona o prenosu državnega kapitala obresti od avista sredstev pri Ljubljanski banki izredni dohodki: znižana provizija SDK za leto 1975 7.810,40 po kolavdaciji znižane dotacije za leto 1975 349.834,00 SKUPAJ PRIHODKI II. Odhodki: obračunane obresti od kredita najetega pri JPB Beograd (32. čl. zakona - drž. kapital) obračunana provizija SDK obračunano nadomestilo za LB obračunana nadomestilo za LB (32. čl. zakona - drž. kapital) obračunana obveznost za delovno skupnost SlS za gozdarstvo obračunana dodeljena sredstva gozdnogospodarskim organizacijam za vlaganja v razširjeno gozdno- biološko reprodukcijo SKUPAJ ODHODKI DOSEžEN DOHODEK - NEPO RABLJENA SREDSTVA Prihodki din 7.285 .111)50 din 4.221.928,95 din 10.500.157,50 din 6.078.088,00 din 205.671,15 din 2.425.789,70 din 1.225.715,55 din 357.644,40 din 32.~00.1 06,75 din 6.949,25 din 38.695,05 din 150.406,45 din 40.023,05 din 677.530,- din 10.545.859.- din 11.459.462,80 din 20.8-1-0.643,95 Največji del prihodkov SlS za gozdarstvo so sredstva, ki jih prispevajo orga- nizacije združenega dela, ki gospodarijo z družbenimi in zasebnimi gozdovi ter OZD s področja primarne in kemične predelave lesa. Prispevanje je urejeno z zakonom o gozdovih in s samoupravnim sporazumom. 177 Pregled vplačanega 20 Ufo prispevka po 12. členu zakona o gozdovih od l. 1. do 31. 12. 1976 ~ap 1 st. Naziv vpiačoika -11 2 l. Gozdno gospodarstvo Tolmin 2. Gozdno gospodarstvo Bled 3. Gozdno gospodarstvo Kranj 4. Gozdno gospodarstvo Ljubljana 5. Gozdno gospodarstvo Postojna 6. Gozdno gospodarstvo Kočevje 7. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 8. Gozdno gospodarstvo Brežice 9. Gozdno gospodarstvo Celje 10. Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. Gozdno gospodarstvo Maribor 13. KJK Pomurka- TOZD Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota 14. Zavod za pogozdovanje in melJ.oracijo Krasa, Sežana 15. Kmetijski kombinat Gornja Radgona 16. Vinogradniške živinor. kombinat Ljutomer 17. Agrokombinat Maribor- TOZD gozdarstvo za leto 1974 3 142.671,70 18. Kmetijski kombinat Ptuj -TOZD gozdarstvo 19. Ljubljanske mlekarne - TOZD posestva 20. EMONA Ljubljana- TOZD poljcdelstvo-živinoreja 21. Kmetijski kombinat Zasavje - Sevnica 22. Splošna bolnica Maribor - TOZD Ekonomija Pohorski dvor Hoče 23. Kmetijska zadruga Logatec 24. Kmetijska zadruga SORA - žiri 25 . Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 26. KK Vipava- TOZD pr·oizvodnja šempeter pri Gorici 27. Koloniale Maribor - TOZD štatenberg 28. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje 6.446,75 29. Kmetijsko živilski kombinat Kranj 3.423,05 30. Kmetijska zadruga Bled 31 . Kmetijska zadruga škofja Lob 32. Kmetijska zadrLlga Cerknica 33. Kmetijska zadruga črnomelj 34. Kmetijska zt~.druga Dravograd 35. Kmetijska zadruga Prevalje 36. Kmetijska zadruga Vuzenica 5.677 ,05 37. Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica 38. Kmetijska zadruga )>KRKA« Novo mesto 39 . VINAG Maribor (TOZD Sl,ovin Lj .) 40 . Kmetijska zadruga Ruše 41. Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka Skupaj 127.124,85 20 °/o prispevek za leto 1975 4 318.973,40 222.329,55 288.513,45 1,073.347,- 1,883.926,- 916.289,2.5 514.725,25 591.929,25 218.975,40 750,830,- 86.279,25 57.443,10 12.622,60 13.863,85 33.814,85 31.468,60 9.264,75 3.234,85 40.719,90 17.017,- 14.392,20 15.852,25 296.424,60 7,412.236,35 skupaj 5 318.973,40 222.329,55 288.513,45 1,073.347,- 1,883.926,- 916.289,25 514.725,25 591.929,25 142.671,70 218.975,40 750.830,- 86.279,25 57.443,10 12.622,60 13.863,85 33.814,85 31.468,60 9.264,75 3.2'34,85 6.446,75 3.423,05 40.719,90 22.694,05 14.392,20 15.852,25 296.424,60 7,285.111,50 Gozdnogospodarske organizacije so dolžne po zakonu o gozdovih odvajati del sredstev, ki jih zbirajo za reprodukcijo gozdov, v republiški sklad (SIS za goz- darstvo) 20 O/o. Hkrati so dolžne prispevati tudi 5°/o prodajne vrednosti lesa iz zasebnih gozdov. 178 TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa pa vlagajo v ta skupni sklad 1 °/o vrednosti nakupljene lesne surovine. Preglednice prikazujejo prispevke TOZD, ki gospodarijo z gozdovi obel1 sektorjev lastništva. Prikazan pa je tudi prispevek industrije s področja primarne in kemične predelave in sicer sumarno po posameznih slovenskih občinah. Pregled vplačanega 5°/o prispe,·ka po 13. členu zakona o gozdovih od 1. l. do 31. 12. 1976 Zap. št. Naziv vp\ačnika 1 2 l. Gozdno gospodarstvo Tolmin 2. Gozdno gospodarstvo Bled 3. Gozdno gospodarstvo Kranj 4. Gozdno gospodarstvo Ljubljana 5. Gozdno gospodarstvo Postojna 6. Gozdno gosp-odarstvo Kočevje 7. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 8. Gozdno gospodarstvo Brežice 9. Gozdno g.ospodarstvo Celje 10. Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje 11. Lesna Slovenj Gradec 12. Gozdno gospodarstvo Maribor 13. KIK Pomurka - TOZD Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota 14. Zavod za pogozdovanje in rnelioracijo Krasa, Sežana 15. Kmetijski kombinat Gornja Radgona 16. Vinogradniške živinor. kombinat Ljutomer 17. Kom. podjetje Ljubljana - TOZD Rast Skupaj .'i 0 /o prispevek za leto 1974 za leto 1975 3 4 266.720,55 187.524,30 454.264,20 665.904,- 284.127,- 175.4lJ9,- 236.8l6,55 187.266,- 337.225,50 75.540,50 360.252,30 333.125,45 .502.975,75 44.034,30 76.213,90 1975 L223,55 1976 6.948,70 1975 16.051,25 1976 10.216,15 75.540,50 75= 4,129.223,60 76;: 17.164,85 skupaj 5 266.720,55 187.524,30 454.264,20 665.904,- 284.127,- 175.499,- 236.816,55 187.266,- 337.225,50 435 .792,80 333.125,45 502.975,75 44.034,30 76.213,90 8. l72,25 26.267,40 4,22 L.928,95 Pregled VJ>lačancga prispevka industrije primarne in kemične predelave lesa v višini 1 °/o od l. l. do 31. 12. 1976 za 1974 za 1975 za 1976 Skupaj l. Občina, Celje 63.103,85 1.026.813,10 365 .058,15 1.454.975,10 2. Občina, Dravograd 1.207.597,55 172.010,05 1.379.607,60 3. Občina, Idrija 585.402,85 78.808,10 664.210,95 4. Občina, Kranj 849,15 776.180,40 284.566,30 '[ .061.595,85 5. Občina, Ljubljana-Center 4.029,75 441.368,50 765.218,50 1.210.616,75 6. Občina, Ljubljana-Vič 9.287,70 704.372,50 636.009,25 1.349 .669,45 7. Občina, Murska Sobota 2.484,70 52.201,90 20.843,()0 75 .530,20 8. Občina, Maribor 3.437,55 99.187,90 121 .790,35 224.415,80 9. Občina , Novo mesto 374.302,25 374.302,25 . 10. Občina , Nova Gorica 86.467,95 126.621,05 213.089,- 11. Občina, Postojna 934.990,35 270.106,45 1.205.096,80 12. Občina, Ptuj 24.854,55 73.367,15 25.268,20 123.489,90 13. Občina, Sevnica 29.881,05 181.035,50 395.444,.30 606.410,85 14. Občina , škofja Loka 83.243,45 359.089,55 114.814.- 557.147,- Skupaj 221.171,75 6.902.427,45 3.376.558,30 10.500.157,50 179 SlS za gozdarstvo Slovenije vse bolj dobiva svojo samoupravno ustvarjalno podobo Brez strahu da bi zgrešili , lahko trdimo, da je republiška samupravna interesna skupnost ena redkih skupnosti, ki je kljub mnogim težavam, v dveh letih svojega življenja, izoblikovala svojo samoupravno solidarnostno fiziognomijo. Delo okoli utrjevanja organizacijske in vsebinske sheme skupnosti je rodilo bogato spoznanje, da je solidarnost potrebna temeljna prvina samoupravnosti. Tako različne prilike gospodarjenja kot so na Slovenskem, prinašajo seveda posameznim TOZD na področju gospodarjenja z gozdovi zelo različne gospodarske štartne osnove. Zato je sporazumevanje težko, napoti je vrsta objektivnih in sub- jektivnih težav. Temeljna naloga SlS je, zagotoviti skladnejšo in hitrejšo rast gospodarjenja po posameznih gozdnogospodarskih območjih. Gozdarstvo in lesarstvo ter kemična predelava lesa so v tehnološkem zapo- redju sosede, v dohodkovnem smislu pa so si bile do sedaj daleč vsaka k sebi. Takšno stanje je družbeno-ekonomsko neracionalno in nesmiselno. Maksimalne proizvodne ambicije teh panog terjajo večjo sinhronizacijo tudi v dohodkovnem smislu. Zato je usklajevanje interesov nujno. Povezovanje vseh udeleženk v SlS za gozdarstvo na Slovenskem terja veliko znanja in širok pogled .na družbeno-ekonomske odnose in njihov razvoj. srs kot solidarnostna inštitucija je že sedaj pokazala nujnost svojega obstajanjaJ njena solidarnostna funkcija pa se z razvojem samoupravnih odnosov vse bolj poglablja in dopolnjuje. P.o poročilih za skupš~ino SlS za gozdarstvo Slovenije uredil Marko Kmecl IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE ZATIRANJE SMREKOVE GRIZLICE (Lygaeonematus abietinus CHr) V LIPNICI- AVSTRIJA Okrajna gozdarska inšpekcija v Lipnici (Avstrija) je lani spomladi povabila gozdarje iz Maribora na ogled letalskega zatiranja gosenice male smekove listne ose, ki jo pri nas kratko imenujemo srnrekova grizlica. Vabilo je bilo v skladu s pro- gramom večletnega sodelovanja gozdarjev obeh obmejnih predelov. Predpriprave in potek aviotretiranja smrekove grizlice Na območju okrajev Lipnica in Radgo- na v sosednji Avstriji so bili namreč moč­ nejši pojavi smrekove grizlice že v letih 1950-60. V letu 1970 je bila napadena površina 2500 ha čistih in mešanih smre- kovih gozdov vseh starosti, in tedaj se je že pojavilo sušenje posameznih dreves. Za- radi tega je nastopila nevarnost širjenja sekundarnih škodljivcev, prvenstveno za- lubnikov. Izkušnje so pokazale, da je mož- nost zatiranja smrekove grizlice pri vseh starostih drevja samo z letalom ter le z insekticidi , ki hitro učinkujejo in niso ne- varni človeku in toplokrvnim živalim, ne uničujejo čebel in mravelj ter ne onesna- žujejo okolja. Aviotretiraoje male smrekovc listne ose je bilo iz.vršeno v katastrski občini Ober- rakitsch na površini 100 ha ter na območju okraja Lipnica vzhodno od leve obale mejne reke Mure in vzhodno od Cmureka. 180 Objekt leži na ravnini v nadmorski vi- šini 270m. Taina podlaga so prodnati na- nosi s srednjo globino tal. Vrhnja plast zemlje je peščeno ilovnata, delno zakisana, sveža, mestoma vlažna, pokrita s surovim humusom, ponekod močno zapleveljena. Gozdove tvorijo prebiralni gozdovi smreke s primesjo bora, hrasta, jerebike in drugih listavcev, mestoma so čiste kulture smreke. Gozdovi so zasebna lastnina s poprečjem 2 ha na enega gozdnega posestnika. Aviotretiranje smrekove grizlice je bilo izvršeno poizkusno z novim insekticidom DIMLIN PH-60-40 v koncentraciji 300 g/ha, pomešano z 10 litri vode. Zaščilno sredstvo DIMLIN PH-60-40 vsebuje 25 0/0 aktivne substance. Zaradi poškropljenih iglic gosenice prenehajo žreti in poginejo, kolikor pa žro naprej, jim snovi zaužitega škropiva preprečijo levitev. Pri poizkusnem škropljenju sta bila na objektu nameščena dva panja s čebelami z namenom, da se ugotovijo morebitne škod- ljive posledice škropiva na čebelah ali na čebelnem zarodu. Na objektu so bile na- meščene naprave za odlov roječih os in kontrolna platna za ugotovitev smrtnosti po škropljenju ter štetja iztrebkov. Akcija uničevanja grizlice je bila pripravljena in izvedena po izkušnjah iz leta 197J, ko je bilo aviotretiranje smrekove grizlice iz- vršene v katastrskih občinah Oberrakitsch, Nittmannsdorf in Weinberg na skupni po- vršini 390 ha. Za zatiranje grizlice je bilo uporabljeno poljsko letalo dvokrilnik nosilnosti 550 kg. Za škropljenje so bile na krilih nameščene cevi s štiridesetimi specialnimi razpršilnimi šobami. Točnost pritiska skozi šobe re- gulira poseben motorček, nameščen pod trupom letala. Letalo škropi v pasu širine 25m. Zaradi enakomernega škropljenja je bil objekt označen s 50-metrskimi pasovi, ti pa so bili na začetku in koncu označeni z živo rumenimi gumijastimi baloni, na- polnjenimi z vodikom. Ceste, ribniki io dve kmetijski površini, ki ležijo na ob- močju objekta in ne bi smele biti poškrop- ljene, so bile zaznamovane z rdečimi ba- loni. Robovi gozda okoli teh objektov so bili poškropljeni ročno. Z objavo po radiu in na krajevno običajen način ter z rumenimi tablicami na robovih objekta je bilo pre- bivalstvo opozorjeno, da je dostop na ob- jekt v času škropljenja prepovedan. Do- datno so bili vsi dohodi na objekt v času škropljenja pod policijskim nadzorom. Vzletna steza je bila na pokošencm trav- niku, oddaljena 1 km od objekta. Za škropljenje je bilo porabljeno 600 litrov insekticida MALATHION, proizvoda avstrijskih dušičnih tovarn Linz. Avstrijski gozdarji so tudi poskušali za- tirati smrekovo grizlico z bombami, ki proizvajajo meglo (kerfeks nebel). Uspeh je bil zadovoljiv. Stroški so znašali pri- bližno 400 elo 500 šilingov na hektar. Z meglenimi bombami je moč delati z uspe- hom samo v smrekovih kulturah. Vzporedno s kemičnim zatiranjem griz- lice preučuje avstrijski gozdarski inštitut delovanje škodljivca na rano in pozno smreko. Po njihovem mnenju se bodo smreke s pozno vegetacijo verjetno izog- nile napadu grizlice. Sestavek je vzet iz glasila GG Maribor, Gozdar. HERBICID! NA PODLAGI RASTNIH SNOVI NRSO šKODLJIVI ZA PREPELICE IN F AZANE Ob različnih priložnostih so lovci izra- žali sum, da herbicidi na podlagi rastnih snovi (v gozdarstvu prihajajo v glavnem v poštev pripravki na podlagi 2,4,5-T - triklorfenoksiocetne kisline) povzrocaJo poškodbe pri pernati divjadi. Ta sum se je na videz še potrdil, ko sta pred leti dva francoska raziskovalca objavila rezultate svojih poskusov, po katerih omenjeni her- bicidi povzročajo na embrijih fazanov raz- ne poškodbe in deformacije. Njuni rezul- tati so zbudili veliko pozornost zlasti v naravovarstvenih krogih, medtem ko so strokovnjaki že tedaj bili do njih skeptični. Njune poskuse so ponovili številni drugi raziskovalci, ki pa niso mogli ugotoviti no- benih motenj pri valenju fazanov in pri poznejši rasti in razvoju. 181 Sedaj pa je Inštitut za veterinarsko me- dicino zveznega urada za zdravstvo (Insti- tut fi.ir Veterinarmedizin des Bundesge- sundhcitsamtes) v Berlin-Dahlemu, kot ustrezna uradna ustanova za ZR Nemčijo, napravil naslednji poskus, da bi ugotovil morebitni negativni učinek omenjenih her- bicidov na dve vrsti pernate divjadi in do- mače kokoši. Z normalno in desetkrat povečano kon- centracijo herbicidov so poškropili 3693 jajc japonske prepelice, 1080 fazanjih jajc in 500 kokošjih jajc pred valjenjem in med njim. Kontrolna jajca so poškropili ob istem času z vodovodno vodo. Ugotavljali so valilnost (odstotek izvaljenih mladičev), telesno tdo in nenormalne telesne spre- membe na mladičih. škropljenje s herbicidi ni povzročilo ni- kakršnih sprememb pri deležu izvaljenih mladičev, pri njihovi telesni teži in pri štc- vilu iznakaženih živali. Povsem brez vpliva je bilo tudi škropljenje na nesnost, oplodi- tev in valilnost tistih prepelic, ki so se iz- valile iz jajc, škropljenih s herbicidi. Iz te- ga se sme po izjavi omenjenega inštituta upravičeno sklepatj, da pri prepelicah hcr- bicidi ne povzročajo nobenih motenj v re- produkcij i. Popolnoma prav je, če se herbicidov izogibamo, kjerkoli se jih da nadomestiti s kakim drugim ustreznim postopkom. Z znanstveno resnico pa so skregani tisti, ki zaradi trenutnega ugajanja določenim skupinam, pripisujejo herbicidom lastno- sti, ki jih tudi v desetkrat večjih koncen- tracijah, ki sploh niso verjetne, da bi se v naravi kdajkoli v normalnih razmerah uporabljale, nimajo. dr. Jože Maček KNJižEVNOST SPREMINJANJE SLOVENSKEGA PROSTORA Lojze 2wner: Delež gozdov v sloven- skem prostoru . Strokovna in znanstvena dela žn.\'tituta za gozdno in lesno gospo- dars/vo pri Biofehniški fakulteti v Ljublja- ni štev . 50. Ljubljana 1976, 260 s/rani, 59 tabel, 10 slik. Najnovejša publikacija našega plodovi- tega poznavalca razmer gozdnega in les- nega gospodarstva je nedvomno rezultat njegovega temeljitega poznavanja zgodo- vine zelenega prostora Slovenije in vseh medsebojnih odvisnosti, ki vplivajo na nje- gov razvoj . Hkrati je delo rezultat petlet- nega obširnega in intenzivnega raziskova- nja v okviru naloge z istim naslovom, ki ~ta jo naročila pri gozdarskem inštitutu poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij in raziskovalna skupnost Slo- venije . V okviru široko zastavljenega pro- jekta večih raziskovalnih področij o va- rovanju človekovega okolja, je bila njego- va naloga zastavljena skupaj s proučeva­ njem sedanjega stanja kulturne krajine Slovenije in posledic, ki nastajajo v nji zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč. Obe nalogi sta tesno povezani, saj si objektiv- nega prikaza razmer v sedanjosti ne mo- remo zamislit·i brez temeljitega poznavanja zgodovinskega razvoja kulturne krajine, predvsem spreminjanja deleža gozdov na- pram deležem kmetijskih zemljišč . Vendar je avtor v mnogočem prerasel tako dolo- čeni cilj in okvir naloge. Deloma je terjalo takšno širino popolnoma neobdelane pod- ročje oziroma sam raziskovalni postopek, deloma pa jo lahko pripišemo avtorjevi originalnosti in njegovemu poznavanju mnogih kompleksno delujočih silnic v pro- storu. Lojze žumer obravnava v svojem delu tri skupine vprašanj, ki so sicer v tesni medsebojni zvezi, vendar pomenijo vsaka zase zaključeno celoto. Izredno 7.animiv in tehten je prvi del, ki ga je avtor imenoval >) Geneza Slovenije«. Rezultati do katerih je prišel niso pomembni le za gozdarstvo oziroma kmetijstvo, ampak za vse razisko- valce sedanjosti in zgodovine slovenskega prostora. V tem delu je analiziral zelo podrobno in natančno površinski sestav Slovenije v katastrsko statističnem pogle- 182 du. Da bi mogel objektivno primerjati sta- nje nekoč s stanjem danes, je moral teme- ljito preveriti površinsko spreminjanje po- sameznih katastrskih občin, ponekod nji- hovo združevanje, ponekod deljenje, ter odpraviti nekatere že zgodovinsko se po- navljajoče statistične napake. Prav na za- četku svojega dela je moral ugotoviti iz katerih katastrskih občin nekdanje avstro- ogrske monarhije oziroma njenih delov je sestavljeno ozemlje sedanje SR Slovenije. Na prvi pogled zelo enostavno vprašanje je terjalo obilico dela in preverjanj. V teku zadnjega stoletja se namreč niso spremi- njale samo meje katastrskih in upravnih občin, ampak tudi meje dežel in držav. Obe vojni in čas med njima so temeljito zabrisali meje nekdanjih statističnih enot, tako da so bile kakršnekoli primerjave ne- katerih slovenskih predelov oziroma celo- tne Slovenije glede na stanje nekoč in da- nes popolnoma nemogoče . Teritodalne enote starih avstrijskih dežel so v statistič­ nem pogledu s sedanjimi enotami docela neprimerljive. Prav to dejstvo je v mno- gočem zmanjševalo vrednost nekaterih del naših priznanih avtorjev in strokovnjakov s področja geografije, agrarnc in druge go- spodarske zgodovine. Lojze žumer je od vsega začetka svojega dela poznal , kje so korenine vprašanja ter hkrati vso težo in obseg zastavljenega dela . Iz natančnega preverjanja domačih in inozemskih stati- stičnih podatkov ter zemljiških arhivov in drugih virov je postopoma izluščil podobo sedanjega ozemlja SR Slovenije iz podobe slovenskega etničnega ozemlja. Slednje je oprl na podatke znamenitega Kozlerjevega zemljevida slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853, kjer je podrobno vrisano etnično ozemlje Slovencev. Zanimiva je ugotovitev, do katere je prišel avtor na podlagi po- drobnih primerjav, ela smo združili Slovenci v okviru svoje matične domovine 86,70/o tega ozemlja. Z 2umrovimi ugotovitvami bo v prihodnje bistveno olajšano delo zgo- dovinarjev slovenskega prostora, predvsem tistim, ki morajo pri svojih raziskavah upo- rabljati statistične podatke. Hkrati je izpol- nil, lahko bi dejali, kulturni dolg naših prejšnjih strokovnih generacij, ki so spu~ stile zaradi različnih razlogov iz svojih rok rdečo nit kontinuitete prostorskega razvo- ja. Na tako trdno postavljenih teritorialno- statističnih osnovah, razvija avtor drugo skupino vprašanj pod enotnim naslovom »Sto let razvofn gozdHega gospodarstvacc Pri tem seveda ne obravnava ožje zgodo- vine same gozdarske stroke, ampak prika- zuje in osvetljuje spreminjanje prostorskih razmer, ki se odražajo v sklopu medseboj- nih odvisnosti med gozdom in odprto kra- jino, tj. predvsem kmetijskimi zemljišči. Pri obravnavanju teh vprašanj ni ugotav- ljal le kako se je spreminjala meja med gozdom in drugimi zemljišči na skupnem imenovalcu posameznih katastrskih občin, ampak je na skupne imenovalec moral po- staviti tudi pojmovanje zemljiške struk- ture. Sam pravi >>da je iskanje skupnega izraza (jezika) za vsa zgodovinska obdobja v gozdarskem primeru istovetno z iska- njem skupnega pojma za gozd oziroma trajno definicijo gozda«. Podobno velja tudi za kmetijska zemljišča. Prav gotovo je avtor že na začetku svojega proučevanJa vedel oziroma slutil, da so v okviru naših sedanjih gospodarskih in družbenih raz- mer v teku zelo koreniti in obsežni spre- minjevalni procesi v prostoru. Vendar so zgodovinski rezultati, ki jih je ugotovil v svojem delu, vprav osupljivi. Razmerje med gozdom in kmetijskimi zemljišči se je v teku naseljevanja sprva nedvomno spre- minjalo v škodo gozda. Podatki zadnjega stoletja pa nam kažejo, da potekajo pro- storski procesi v nasprotni smeri. V zad- njih sto letih (1875-1975) je narasla gozd- natost Slovenije od 37 O/o na 51 ·O/o, pri če­ mer pa to razmerje še ni ustaljeno; na- sprotno, novejše raziskave ka·l.ejo, da bo- mo v ne tako daljni prihodnosti presegli z gozdnatostjo celo 60 o;o. Pri tem kaže ome- niti, da te spremembe ne potekajo v Slo~ veniji enakomerno v vsem prostoru, ampak da so posebno obsežne in intenzivne v ne- katerih območjih, kar je za spreminjanje kulturne krajine še posebno usodno. V nadaljnjem je avtor po posameznih časovnih obdobjih (po dekadah) prikazal prostorski razvoj gozdov, gozdnih fondov 183 in gospodarjenje z gozdovi. Na podlagi do sedaj nepoznanega ali pa kritično neobde- lanega gradiva je osvetlil spremembe v strukturi gozdov, spremembe v urejanju in izkoriščanju gozdov. lz njegovih ugotovi- tev povzemamo, da je kljub spremembam v daljših časovnih obdobjih, gozdarstvo med primamimi panogami najbolj stabilna panoga in da nanj ne vplivajo občasni go- spodarski vplivi v tolikšni meri, da bi ne- posredno ogrožali dolgoročne razvojne ob- like gozdov. Lahko bi dejali, da je razvoj gozdov bolj usklajen z velikimi zgodovin- skimi, družbenimi in gospodarskimi spre- membami, ki se odražajo šele v daljših ča­ sovnih obdobjih. V tem pogledu so kme- tijske površine oziroma kmetijske zemlji- ške strukture manj obstojne. V Sloveniji ugotavljamo v zadnjih sto letih bistveno povečanje deleža iglavcev zaradi večanja njihovega gospodarskega pomena, veliko povečanje deleža tehničnega lesa, poveča­ nje izkoristka lesa itd. Vzporedno se veča delež urejenosti gozdov ter narašča število in strokovna usposobljenost gozdarskega kadra. Zanimivi so podatki o strukturnih spremembah posestnega stanja, ki je nad- vse pomembno tudi za sedanje razmere v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Avtor je nanizal dolgo vrsto podatkov na jedrnato razumljiv način, svoje podajanje dejstev pa je podkrepil s številnimi stati- stičnimi oziroma primerjalnimi tabelami, ki bodo zgodovinarjem našega prostora in gozdarske stroke, pa tudi sedanjim m·cje- valcem nedvomno v veliko pomoč in ori- entacijo. Naj navedemo v zvezi s tem sa- mo nekatera, posebno zanimiva poglavja. Trajnost in urejenost gospodarjenja; va- rovalni gozdovi; zemljiškoposestna struk- tura; krčenje gozdov; poglavja o gozdni proizvodnji; o koncesijah za spravilo lesa, splav in splavarjenje; o gozdnih požarih; o po gozdova nju Krasa; o stanju gozdar- skega osebja idr. V tretjem delu »Sto let razvoja lesnega gospodar.1·tva cc razčlenjuje avtor podrobno, po gozdnogospodarskih območjih, razvoj lesnega gospodarstva v povezavi s primar- no predelavo lesa. V neposredni povezavi z razvojem gozdarstva je predvsem žagar- stvo, ki ima na ozemlju Slovenije dolgo- letno in bogato tradicijo. Nedvomno se ka- žejo vplivi lesne industrije in njenega raz- voja na določeno prilagajanje gozdnega gospodarstva potrebam časa, saj so se v njem spreminjale tudi potrebe po lesu, tako glede količin kot sortimentov. Seveda med- sebojna razmerja niti v biološko-proizvod- nem, niti v gospodarskem pomenu niso enostavna in docela vzporedna. Iz mno- žice statističnega gradiva, ki nam ga je predstavil avtor po posameznih obdobjih, je očitna odvisnost razvoja slovenskega prostora tudi od njegovega lesncga gospo- darstva. Najbrže je to dejstvo pri gospo- darskih zgodovinarjih premalo znano in upoštevano zaradi drugačnih današnjih raz- mer in drugačne prostorske strukture. Gozdnega in Jesnega gospodarstva ne mo- remo in ne smemo obravnavati ločeno od splošnih družbenih in gospodarskih proce- sov, ki se vzajemno odražajo v prostoru. Avtor ugotavlja sam >>da je najusodnejša praznitev agrarnega prostora zaradi širje- nja gozdov, torej zaradi naraščanja deleža tiste zemljiške komponente, ki je glede na vlaganje dela najbolj ekstenzivna. V gozd- natih pokrajinah zadošča že gostota 5 do 1 O prebivalcev na kvadratni kilometer za kritje vseh potreb po delovni sili za inten- zivno gospodarjenje z gozdovi«. Seveda pri tem ne gre avtorja dobesedno razume- ti . širjenje gozdov (zaraščanje) ni vzrok praznitvi agrarnega prostora, ampak je le njegova posledica, ki povzroča urejevalcem in gospodarjem s prostorom mnoge težke probleme, med njimi najtežje gozdnemu gospodarstvu. Gozdnega in lesnega gospodarstva to- rej ne moremo obravnavati osamljeno od drugega dogajanja v prostoru, zlasti ne od kmetijstva. Kljub večanju površine gozdov in s tem v zvezi perspektivnem širjenju su- rovinske osnove za primarno in finalno predelavo lesa, se odpirajo v prostoru novi problemi, ki jim samo gozdarstvo in le- sarstvo ne bosta kos. Korenine prostorskih procesov so vraščene v širše gospodarske in socialne procese. Prav v tem zaključku in misli je velika vrednost žumrovega de- la. Področje primarnega izkoriščanja pro- 184 stora, torej področje biotehnikc, je enotno in povezano med seboj z neštetimi narav- nimi, gospodarskimi in socialnimi vezmi. V sodobnem gospodarskem prostoru je s tem povezana še bolj komplicirana pro- storska struktura in infrastruktura. žumer je s svojim delom poglobil in utrdil sodob- ne poglede na razumevanje tega prostora. Njegovo delo pomeni upoštevanja vredno osnovo za nadaljne proučevanje in spoz- nanje prostorskih zakonitosti ter je kot ta- ko eno izmed izhodišč gozdarskega in pro- storskega načrtovanja. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. FIZIOLOSKA PATOLOGIJA RASTLIN Encyclopedia oj Plant Phy.riology. Vol. 4 Physiological Plant Pathology. Editors: Heitefuss) R. and Williams, P. H.; 1976) 92 /igs. XX, 890 p.; BNiin-Heiddberg -New 1'ork: Springer-Verlag Knjiga je skupno delo 36 sodelavcev iz ZDA (22), ZRN (6), Velike Britanije (4) in s po enim sodelavcem iz Avstrije, čSSR, Japonske in Holandije. Zajetna in vsebin- sko zelo bogata knjiga je razdeljena na osem poglavij. Vsako poglavje ima več sestavkov različnih avtorjev. V prvem sp1ošncm pregledu v zgodovin- skem pregledu snuvi W. H. Fuchs iz Got- tingena označuje sodobno fiziološko pa- tologijo rastlin kot del rastlinske patologi- je, ki se ukvarja z medsebojnim vplivom gostiteljice in parazita na ravni moleku- larne biologije. V drugem poglavju z naslovom: Kalitev spor in njeno usmerjanje (str. 51-128) govorijo štirje sodelavci o stimutantih in zaviralcih kaljcnja, ki so v samem trosu, v zemlji in na površini rastlinskih organov (P. J. Allen). Nadalje je v tem poglavju govora o metabolizmu proteinov in nukle- inske kisline med kalitvijo (R. C. Staples in Z. Yaniv) ter o vplivu korenin na ak- tivnost za rastline patogcnih mikroorga- nizmov v zemlji (J . E. Mitchell). Tretje poglavje z naslovom: Citologija in fiziologija vdora in utrditve (str. 129 do 246) nas seznani pet sodelavcev, vsak v svojem ozJem področju, o infekcijah z virusi (G. A. De Zoeten), z mikoplazma- mi (K. Maramorosch), bakterijami (R. N. Goodman), glivami (J . R. Aist) in nema- todami (V. H. Dropkin). Zanimiv je opis , kako so leta 1967 prvi odkrili na Japon- skem mikroplazme kot povzročiteljice rast- linskih bolezni in njihovo občutljivost na tetraciklin. To se je zgodilo docela slu- čajno in avtor sestavka povdarja, da do ve- likih odkritij pride včasih slučajno, ne pa po skrbno načrtovanih poskusih. četrto poglavje nosi naslov: Sile, s ka- terimi patogeni mikroorganizem napada rastlino gostiteljice (str. 247-412). V njem so opisani za rastlino specifični toksini (R. P. Scheffer) kakor tudi nespecifični to- ksini (K. Rudolph), ki jih proizvaja para- zit, nadalje razkroj membran in sten pri rastlinskih celicah s pomočjo mikrobnih fermentov (D. F . Ba.teman in H. G. Ba- sham). Peto poglavje z naslovom: Fiziologija reakcije gostiteljice na infekcijo (str. 413 do 702) je najobsežnejše. V njem so se- stavki o spremembah prepustnosti celic v obolelih rastlinah (H. E. Wheeler); o sta- nju vode v rastlinskih tkivih, o gibanju vode v rastlinah in o transpiraciji (J. M. Duniway); o spremembah v rcspiraciji, o fotosintezi, o akumuliranju in transloka- ciji ogljika pri obolelih rastlinah (J. M. Daly); o nukleinskih kislinah v medseboj- nih vplivih na relaciji gostiteljica-parazit, o kvantitativnih in kvalitativnih spremem- bah nukleinskih kislin v okuženih rastlinah in o fermentib, ki razkrajajo nukleinske kisline (R. Heitefuss in G. Wolf); o me- tabolizmu beljakovin v ra.stlinskem tkivu od infekcije in med razvojem bolezni in o vlogi metaboličnih sprememb v beljakovinah za obrambne reakcije in za celjenje ran (I. Uritani); o naravnih rastnih regulatorjih, predvsem o vlogi citokininov v izražanju bolezenskih simptomov - citokinini so rastlinski hor- mani, ki vplivajo na delitev celic skupno z auksinom, - tvorbo rastlinskih tumorjev spremlja povečanje vsebine citokinioa in auksina v okuženih rastlinskih tkivih (H. M . Dekhuijzcn). V naslednjih štirih sestav- kih petega poglavja govori G . F. Pegg o 185 endogenih auksinih v zdravih in obolelih rastlinah, o metodah njihove ekstrakcije in kemične analize, o povečani količini auksi- nov v obolelih rastlinah, o povečani proiz- vodnji etilena v obolelih tkivih in o pove- čani aktivnosti fermentov v zvezi s tem, o etilenu kot fitotoksinu, nadalje o endo- genih giberelinih v zdravih in obolelih rastlinah, o proizvodnji giberelinov pri rastlinskih parazitih in pri drugih mikro- organizmih; o endogenih zaviralcih (inhi- bitorjih) v zdravih in obolelih rastlinah, od katerih je najvažnejša ABA. O oksidi- rajočih fcrmentih (peroksidaze in katalaze, fenoloksidaze, citohromske oksidaze, oksi- daze askorbinske in glikolne kisline, de- hidrogenaze) v obrambnih reakcijah oku- ženih rastlin razpravlja F. Frič. O fitoale- ksinih pri nekaterih rastlinah in njihovem vplivu na odpornost rastlin govori J. A. Ktlc. O preoblikovanih snoveh kot možnih zaščitnic pred okužbo (nezasičeni laktoni, cianogcni, glikozidi, žveplene spojine, fe- noli in fenolovi glikozidi, saponini, miko- riza, zaviralci glivnih fermentov) je govora v sestavku F. Schonbccka in E. Schlosser- ja. O metaboličnem uravnavanju delovanja med gostiteljica in parazitom, o fermentih in piridinskih nukkotidih kot regulatorjih metabolizma ter o zaviralnem delovanju kisika na glikolizo (Pasteurjev učinek) go- vori sestavek T. Kosuge-a in D. G. Gil- christa. V šestem poglavju (str. 703-718) raz- pravlja C. E. Yarwood o predispoziciji in o pogojih, ki naredijo rastline občutljive (toplota, vlaga, svetloba, kemikalije, ob- delava zemlje, obrezovanje, cepljenje idr.). V sedmem poglavju govori K. J. Scott o biotrofnih parazitih v kulturi (str. 719 do 759), kjer med drugim na kratko omenja vzgojo brezvirusnjh rastlin. V osmem poglavju A. H. Ellingboe na kratko razpravlja o genetiki medsebojnega vpliva med gostiteljica in parazitom (str. 761-778), zlasti o dednosti odpornosti in virulence. Vsakemu sestavku v posameznih po- glavjih sledi obsežni seznam citirane lite- rature. Na koncu knjige je seznam citira- nih avtorjev, seznam mikroorganizmov in nematod ter stvarno kazalo. Knjiga je iz- redno bogata z novimi podatki na področ­ ju fiziološke patologije rastlin in jo zato toplo priporočamo fitopatologom, rastlin- skim fiziologom, genetikom, citologom, biokemikom in biofizikom. dr. Franjo Janežič Neprijeten gost nekje v švicarskih gorah 186 _,_ ZA'IPHS NA 1BtUlKVU Foto: prof. Franjo Rainer Filmi brez zvezd Za filmom Poklici v gozdarstvu smo do- bili še film Varno delo s traktorjem v gozdu . V pripravi je nov film Varno delo v vetrolomih in snegolomih. Skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo si prizadeva, da bi s kratkimi filmi o delu v gozdu, zlasti ob uporabi sodobnih tehničnih pripomočkov s sodob- no pedagoško metodo seznanila gozdne de- lavce in kmete) kakšno je varno in učin­ kovito delo. Takšni filmi bi morali na vse temeljne organizacije in obrate za kooperacija gozdarstva, da bi jih videlo čim več tistih, ki sekajo, ki vozijo traktorje itd. Menda pripravljajo še druge filme kot Varno delo pri podiranju gozdnega drevja in Varno delo pri izdelavi gozdnih sorti- mentov. Filmi so zelo dobri, kljub temu da manjkajo filmske zvezde. Brez teh pa so seveda veliko cenejši kot bi sicer bili . Izdelava takšnega polurnega filma stane, 90.000)00 din. Cena za temeljne organi- zacije pa je Je 2.000 do 3.000 din . Numerus clausus Vsi organi skupščine izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo so ponovno opozorili naši strokovni izobraževalni ustanovi v Ljubljani (gozdarska fakulteta) in v Po- stojni (G5iC), da pri pvojem delu bolj upoštevata potrebe združenega dela. Ne gre le za prilagajanje učnovzgojnih pro- gramov tem potrebam, temveč tudi za kvantitativno prilagajanje. Družbeno ne- racionalno bi bilo, če bi vzgajali več stro- kovnih kadrov kot jih gozdarstvo potre- buje. Obe pedagoški ustanovi imata na- logo) da najkasneje do konca maja letos objavita dokončno število dijakov, ki jim bo dovoljen vpis na srednjo oziroma vi- soko gozdarsko šolo letos v jeseni. Gozdarji in lcsarji se bodo sporazumeli Nekaj zanimivosti iz temelja plana gos- podarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in Jcsnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980. Gozdarstvo bo dajalo do leta 1980 let~ no poprečno 2,488 miljona m3 lesa v tržno proizvodnjo; od tega bo 0,950 milijona m:l hlodovine iglavcev in 0,460 milijona m:1 hlodovine listavcev. Ostalo bo drobnejši les za kemično predelavo in za plošče . Lesarjem to ne bo dovolj. Edino pre- delovalci hlodovine iglavcev lahko po teh predvidevanjih mirno spijo, vsem ostalim - cetulozarjem, ploščarjem in predclo- valcem hlodovine listavcev pa bo zmanj- kalo »Špage« . Izhode iščejo v drugih re- publikah jn v inozemstvu. J87 Do leta 1980 bomo: obnovili 3696 ha gozdov, nega 18.971 ha, melioracij gozdov 2384 ha, nova pogozdovanja 341 ha in nove plantaže 55 ha. Brez cest seveda ne bo šlo. Gozdarstvo bo moralo letno zgraditi in rekonstruirati 360 km gozdnih cest. E-6 YU, Milan Ciglar in mi Težko bodo številne ideje in akcije, ki jih je začenjal Milan Ciglar našle nove zavzeteže, garače in vztrajneže, ki bodo njegove globoke in humane ideje pripeljali do konca. Težko bodo posamezniki zbrali toliko moči, toda vsi skupaj smo dolžni nadaljevati njegovo delo. Dolžni smo nje- govemu spominu, vsemu tistemu, kar je žrtvoval gozdarski stroki. Tudi E-6 je dete njegove ljubezni do narave in do človeka. Spominjam se, s kakšno zavzetostjo je gradil to našo goz- darsko pot za negozdarje. Verjetno nihče izmed članov komisije za tisk in propagando pri PZGO ne bo po- zabil njegovega zavzemanja, da bi vse slovensko gozdarstvo sodelovalo pri ure- janju te poti. Hotel je, da bi dobila so- dobno vzgojno obliko, evropski obraz, pravo strokovno, vzgojno in rekreativno vsebino . S kakšno skromnostjo vendar od- ločnostjo je pripovedoval, da smo slo- venski gozdarji lahko ponosni na to svoje (predvsem njegovo!) delo. Ali naj upropastimo njegovo ponosno zamisel, da bi bili slovenski gozdarji leta l978 gostitelji sestanka evropskih popot- niških zvez?! Oči so mu žarcle, ko je na komisiji dobil zagotovilo, da bo denar za prospekte in nalepke E-6 YU. Molče je čakal na odločitev. Vem, da ni mislil samo na prospekte, mislil je na dosti globlji pro- blem. Veselil se je enotnosti in solidarnosti mladega slovenskega gozdarskega rodu in njegovih sodobnih družbenih in strokovnih hotenj. Veselil se je dobro prestane preiz- kušnje. Nekaj ur pred tem, ko se je podal na svojo zadnjo pot v hribe, je še pnvJ- hral v tiskarno, da bi videl, kako je uspel prospekt E-6 YU. Menda mu ga je še uspelo obesiti na inštitutskem hodniku, ve- selil se ga je kot otrok. Toda mislil je že na nalepke, nove značke, novo opremo poti, vodniško službo - sto idej. Nikdar ni mislil na osebno afirmacija. Vse svoje delo je pokhmjal gozdarjem, planincem -človeku. Najlepše se mu bomo oddolžili za vse njegovo globoko humano in nesebično požrtvovalnost) če bomo vsak po svojih močeh prilagali k zgradbi sodobno usmer- jenega gozdarstva, ki jo je s takšno zav- zetostjo gradil tudi Milan z neoporečno strokovno avtoriteto in človeško milino. Spomin na strokovno in značajno širino njegovega duha nam bo pomagat, da bomo njegove ideje solidarno dokončali. Zavarovano rastje V 3. št. Gozdarskega vestnika smo v barvni prilogi sestavili katalog zaščitenega rastja v Sloveniji. Nekatere od zaščitenih rastlin so resnično zelo redke, saj smo že posnetke komaj dobili, čeprav smo mimo gozdarjev angažirali tudi celotno biološko fakulteto. Med zaščitenimi rastlinami je tudi več gozdnih rastlin. S takšnim pripomočkom nam ne bo težko evidentirati rastišč teh rastlin in jih zavarovati. Vendar ne bi ravnali prav, če bi takšna mesta in rast- line skrivali pred ljudmi. Nasprotno, te posebnosti smo dolžni ljudem pokazati, s primernim komentarjem seveda. Zlasti mladim na izletih, pogozdovanjih, ekskur- zijah, v raznih mladinskih društvih in dru- god lahko te rastline in rastišča pokažemo (katalog bo učinkovit pripomoček) saj bodo tako spoznali lep del našega narav- nega bogastva. Zlasti ob tednu gozdov bomo imeli gozdarji lepo priliko, da se afir- mira mo kot prvovrstni poznavalci in bra- nitelji naše narave. Mladina bo s hvalež- nostjo in veseljem sprejela takšen katalog, če jim ga boste poklonili. Gozdarski vestnik je nekaj teh prilog (katalogov) tiskal posebej in so na razpo- lago v uredništvu po ugodni ceni. 188 _L_ TE D EN V drugi polovici preteklega stoletja se je pri- selil v državo Nebrasko (ZDA) mlad možak, no- vinar Julius Sterling Morton. Nebraska je bila za razliko od njegovega prejšnjega domovanja (Kali- fornija) dežela brez gozdov. Bil je izreden ljubi- telj zelenja , posebno še drevja, zato je vso svojo farmo zasadil z drevjem in grmovjem. Leta 1872 je izdal Arbor Day Resolution, nekakšen poziv za zaščito zelenja. Kot že naslov pove, je v tem pozivu tudi zahteval, da povsod en dan v letu po- svetijo drevesu. Vlada Nebraske je sprejela njegov poziv. Prvi dan drevesa so imeli prebivalci Nebraske 10. ap- rila 1972, ko so posadili skoraj milijon dreves. Te- mu vzgledu sta že naslednje leto sledili državi Tennesse in Kansas, kasneje pa vse države ZDA. Te koristne izkušnje so spodbudile FAO, orga- nizacijo pri Združenih narodih za gozd, kmetij- stvo in prehrano, da je v Rimu leta 1951 sklenila: )) Konferenca sodi , da bi se morali vsi ljudje zavedati tako estetskih in fizioloških kot tudi go- spodarskih koristi drevesa , zato priporočamo vsem svojim članicam uvedbo dneva drevesa v letnem času, k_akor jim najbolj ustreza.« FAO je predlagala tudi uvedbo dneva gozda. Tudi pri nas se zavedamo, da je gozd, da je drevo ena največjih dragocenosti naše dežele, da pa imamo do enega in drugega včas ih zelo malo- maren in površen odnos . Zato je Republiška kon- ferenca SZDL prevzela pokroviteljstvo nad našim TEDNOM GOZDOV, ki smo ga prvič pripravili v letu 1973. S široko in oblikovno pestro popula- rizacijo gozdarstva in gozdov v zadnjem tednu v maju vsako leto, naj bi sistematično vcepljali v zavest vseh nas spoštovanje do gozda, ki je naše ljudstvo v njegovi tisočletni zgodovini rešil mar- sikakšne zadrege . Ni treba daleč nazaj. Odločilne bitke za našo narodnostno in socialno osvoboditev med drugo vojno so se bile v zavezništvu z našimi hostami. Porušena domovina je zaživela na dobro- tljivosti zemlje in gozda in končno, zadnjo re- šitev našega umazanega okolja iščemo zopet v goz- du. Za to preobrazbo zavesti ljudi smo zadolženi predvsem gozdarji. Družba nam je zaupala gospo- darjenje z gozdnim prostorom, družba upravičeno zahteva, da izpeljemo tudi to, družbeno zelo po- membno nalogo. ~ ' • ' • ' , • ' 1 1 t • 1 J ~ ,, ' ' 1 1 ' ' ' • • ' • GLOVEK ~~~ Gozd je najbolj zdrav del človekovega okolja Se zavedamo kaj je gozd? »Vse ceste vodijo v gozd,« sem slišala pred ne- davnim. Znamo to ceniti? Prepričana sem, da je veliko ljudi, ki v gozdu ne najdejo drugega, kot hojo po mehkih, igličastih tleh, tu in tam kakšno gobo, prostor za nedeljski piknik in, kar je najbolj absurdno, prostor za staro šaro. Grozna je misel, da se sami pokopavamo s stvarmi, ki so nam bile v času njihove rabe neobhodno potrebne. Ta odlagališča so pogosto blizu naselij, kjer naj bi bil gozd posebno čist. Tako pa, ko s svojega okna gledam v zeleno modrino s sto- letnimi smrekami po raščenih hribov, v mislih štejem tovarne in hiše v dolini, iz katerih se vali smrtonosni dim pod nizkooblačno zimsko nebo. Velike štirioglate pleše na hribu pričajo, da so tu in tam posekali stara drevesa in posadili nova, mlada. Bodo ta dočakala starost svojih prednikov? Bodo zmogla pritisk civili- zacije? Vedno bolj se mi vsiljuje m·isel, da je človek s svojimi računi že davno presegel samega sebe. Gozd naj bi bil tovarna čistega zraka. Bo zmogel brez zapletenih formul? Bo narava dovolj močna? Mislim, da imamo dovolj blizu primer, kjer Jahko vidimo, kako grobo se motimo; žal niso samo dobrine produkt našega dela, temveč tudi bolezen 'in smrt. Ob pogledu na drevesa brez listov in na suho ožgano travo ti najprej pride na misel, da bi stopil naprej in pogledal, kako hitro napreduje propadanje. Stisne te pri srcu, ko hodiš mcd drevesi s skopim zelenjem, saj je tudi odpornejše podrastje že močno prizadeto. Ko iščeš lišaje, ki so znanilci res čistega zraka, zabredeš že zelo globoko v gozd. Res je takšnih področij pri nas še malo, vendar dovolj, da lahko podvomiš v človekovo inteligenco. Ali ni bilo bolje našim prednikom? Obračali so se veh ko počasneje, nadihali so se čistega zraka že v svojem vrtu, takorekoč sredi mesta. Gozdovi so bili čisti, dajali so zavetje pticam in raznim drugim živalim; mnoge od teh so se že davno umaknile globlje v gozd ali pa so že 'izumrle. Ce bo šlo tako naprej, in bodo drevesa hirala drugo za drugim in fotosinteza ne bo več mogoča, aJi bodo zmogli človeški možgani tudi to? Kar ne morem si predstavljati človeka, kako bo čez 200 ali 300 let hodil okoli z jeklenko, napolnjeno s sintetičnim zrakom. Res .se trudimo 'in ženemo, da bi iz te naše ljube zemlje naredili kup kamenja in umazanih mlakuž. Nekoč sem videla goreti veliko površino kraškega gozda. Veliko ljudi je gasilo. Takrat nisem mogla razumeti, zakaj bi bilo škoda slabih, skrivenčenih borovcev in biinja med kamenjem. Do sence se zapelješ pač kilometer naprej. Danes vem veliko več. V gozdu ne iščem le sence, hrastovih šišk in kostanja, ne zalezujem več polžev in močeradov, ne poskočim ob vsakem šumu v grmovju, misleč da je kača. Ne skrivam se več v visoki travi ob gozdn'i jasi, kjer je včasih srna ljubko- vala svojega mladiča. Kako lepo je v zavetju mogočnega gozda. Veter šumi v vi- sokih krošnjah in naravnost sili me k razmišljanju, kako se nad mojo glavo, brez trušča in dragih naprav prideluje tisto, kar nam je neobhodno potrebno - kisik. Se so kotički, ki so nedotaknjeni, še bo veter prinašal čisti zrak in odpihoval slabega iz kotanj naše doline. Pa vendar se moramo resno vprašati: Kaj če bo nekoč tega slabega, zastrupljenega zraka v ozračju toliko, da bo legel na zemljo v takšni količini, ki bo presegla zmogljivosti narave? Takrat bomo kljub računalnikom morali priznati, da nas. je le premagala narava, saj bo z njo konec tudi nas. Ljubica Centrih, gimnazija Celje 190 UDK 634.0.156:634.0.231:634.0.187(497.12 visoki Kras) Vplivi divjadi na naravno obnovo jelovih in bukovih gozdov na visokem Krasu Franc P e r k o (Postojna)* Per k o, F.: Vplivi divjadi na naravno obnovo jelovih- bukovih gozdov na visokem Krasu. Gozdarski vestnik, 35 1977, 5, str. 191-204. V slovenščini, povzetek v nemščini. Nesorazmerje med rastlinsko in živalsko komponento (!ovna divjad) v gozdu ovira njegovo naravno obnovo. Avtor je s kvantitativno analizo dokazal ta pojav v snežniških gozdovih. Pogoj za ohranitev zdravega ekosistema je ra- zumno usklajevanje vseh njegovih komponent - v tem primeru divjadi. P e rk o , F.: The influence of game on the regeneration of High Karst Tir-Beech forests. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 5, pag. 191-204. Jn Slovene, summary in German . The disproportion between the plant and animal com- ponent (game) in the forests hampers their natural rege- neration. The author proved this phcnomenon by the quali- tative analysis in the forests of Snežnik. An equilibrated ecosystem can be conserved only by a reasonable coordi- nation of all its components, the game being, in this parti- cular case, the decisive one. 1 Uvod Biocenoza je življenska skupnost vsega ž'ivega, to je rastlin in živali, ki naselju- jejo dol.očen prostor. Gre za zapleten si-stem, v katerem morajo biti zastopani vsi sestavni deli, in to v ·naravnih razmerjih, če želimo, da se vzpostavlja naravno rav- notežje. če tega ni, se -to sicer dinamično ravnotežje poruši. In prav tako bioce- nozo, v kateri je porušeno naravno ravnotežje, predstavlja pretežni del jelovih in bukovih gozdov na postojnskem gozdnogospodarskem 'Območju in njim pripadajoči živalski svet. Porušeno ravnotežje se .kaže v negativnem vplivu preštevilne divjadj na gozd, zlasti -pri njegovi obnovi in trajnosti. Naj takoj poudarim, da je gozd sicer bivališče divjadi in da mora to tudj ostati, kajti normalne gozdne združbe dajejo normalnim populacijam ifa·stlinoje-de divjadi dovolj hrane brez škode za ·obstoj gozda. Izraz škoda bi lahko v tem primeru tudi izpustili., saj gre za normalne od- nose med vsemi živimi vrstami v okviru bioceooze. Drugačne pa so danes razmere v pretežnem delu naših jelovih in bukovih goz;dov. Biološko ravnotežje je poru- šeno, porušil ga je človek z nepravilnim ravnanjem z divjadjo in z gozdom. Zato je danes no·rmalno gospodarjenje z gozdovi -onemogočeno, kvaliteta trofej in teža divjadi pa upadata. Propadata tako rastlinski kot živalski svet, čeprav sta oba z ustavo SF Rl označena kot dobrini splošnega pomena, pod posebnim zakonskim varstvom. Gozdovi so zaupani v gospodarjenje gozdarjem, divjad pa lovcem. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih .skupnosti za -gozdarstvo je bil za gozdove uveljavljen širši ·družbeni ·interes. V -tem okvinu se zagotavlja ohranitev in gojitev ''' F. P., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 191 gozdov, skrb za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen naj se usklajujejo interesi med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom. Gozdovi ·so dobrina splošnega družbenega pomena, ker opravljajo vrsto splošno koristnih flmkcij: varovalno: vodni režim, 1klima, ~tla, zrak, trajno ohranitev vseh živih vrst, tako živalskih kot rastlins.kih; socialno-rekreativno: turizem, rekreacija, raziskovanje, obramba; proizvodno: les, stranski poizvodi, divjad. Z rastlinskim del-om gozdov moramo gospodariti tako, da gozd v c1m veeJI meri opravlja vse ,svoje funkcije. Oblika gozda, ki to zagotavlja v največji meri, je prirodni, po ,rastlinski sestavi rastišču prilagojeni gozd. V takem gozdu je za- gotovljen obstoj vsem živim vrstam, ki vanj po navadi sodijo in jih gozd tudi po- trebuje. Na drugi strani pa s:o po zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uprav- ljanju z lovršči predvsem lovci zadolženi za ohranitev tistega dela gozdnega žival- skega sveta, 'ki ga štejemo za di\Tijad. Tudi na tem področju se je pokazala nujnost zagotoviti širši družbeni vpliv pri gospodarjenju z :divjadjo. To naj bi dosegli z lovskogoj'itvenimi območji; njihova velikost je odvisna od velikosti življenjskega prostora glavnih vrst divjadi. V teh območjih moramo .doseči mvnove:sje med šte- v'ilčnostjo in strukturo populacij divjadi z vsemi drugimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, da bi na ta način zagotovili njihov trajni obstoj. Zato je nujno usklaje- vati interese lovstva z interes·i 'kmetijstva, gozdarstva in drugimi zainteresiranimi dejavnostmi. Izhodišča so torej dana, v našem območju smo z usklajevanjem tudi že začeli, pred nami pa je še dolga pot, zlasti zato, ker moramo od priznavanja in pritrjeva- n ja sploš.nim načelom preiti k živi praksi. čeprav ne želi:m preveč poudarjati pomena gozdarstva in gospodarjenja z le- som, saj je, kot je že uvodoma omenjeno, enako nujna tudi ohranitev vsega žival- skega in rastlinskega sveta v gozdu, pa bom zaradi dejstva, da je trenutno ogrožen trajni obstoj gozda, vseeno na kratko omenil njegov pomen in vlogo: Srednjeročni plan razvoja Jugoslavije ugotavlja, da se bodo v prihodnjem ob- dobju še naprej stopnjevale potrebe po proizvodih črme in ba·rvaste ·metalurgije, barvne organske in anorganske kemije, osno-vnemu gradbenemu materijalu, pro- izvodih gozdarstva, celuloze, lesnih tvarivih, tekstilnih surovinah, koži in gumi. Za- radi tega je poleg energetike, prometne infrastrukture in proizvodnje hrane tudi razvoj surovinske baze strateškega pomena in ena od prioritetnih nalog združenega dela. S .tem, da je tudi lesu dana tako pomembna vloga, je postavljena ~pred goz- darje velika naloga, ·ki j'i 'Sami ·ne bodo v celoti kos. Da je res les zelo dragocena in iska1na surovina -kaže negativna lesna bilanca v SR Sloveniji in še posebej v našem 'Območju, kjer ne pokrivamo niti polovice ka- pacitet lcsnopredelovalne industrije. Pomen gozdarstva in lesne industrije je v našem območju zel·o velik. Prib-ližno polovica vseh zapos;lenih dela v teh dveh vejah gospodarstva> še večji pa je pomen teh dejavnosti v izvozu. Kak.o pomembna sta gozdarstvo in lesna industrija v na- šem območju, pove tudi dejstvo, da je pomen gozdno-lesnega sektorja v območju nekako S-krat večji ·kot je poprečje v SR Sloveniji. 192 Izkoristek rastiščnega potenciala v našem območju je slab. Na osnovi analiz, izdelanih ob pripravi območnega gozdnogospodarskega načrta, je bilo ugotovljeno, da je rastiščni potencial izkoriščen samo 68 O/o in da se iz leta v leto niža. To po- meni, da bi na tej gozdni površini namesto sedanjega 363.000 m3 letnega pri- rastka ob popol,ni izrabi potencialnih sposobnosti gozdnih 'rastišč lahko računali s 530.000 m 3 letnega prira~stka. Temu ustrezno so nižji tudi etati. Velik delež kriv- de za to pa je .t'lldi v porušenem naravnem ravnotežju naših gozdov, ki prepreču­ je njihovo sprotno naravno obnovo. To ugotovitev lahko dokažemo. Gozdni ekos;istem, ki -se ni &posoben 'Sam naravno obnavljati, ni zdrav. Manjka mu tista življenjska moč, ki ga lahko trajno ohranja -in usposablja, da bi opravljal funkcije, ki mu jih nalagamo. Gozd, ki se ne obnavlja je bo~nik in ga moramo zdraviti. Preden pa ga lahko zdravimo in ozdravimo, moramo spoznati njegovo bolezen. Potrebna je skrbna diagnoza. O obolelosti notranjs'kih gozdov so že pisali posamezni avtorji - Gašperšič (2). Ker pa je problem naravne obnove naših gozdov še vedno pereč, z razisko- vanjem nadaljujemo. Pri razi·skavi nas je zanimalo, kolikšen vpliv ima veliko ne- sorazmerje med rastlinsko in živalsko }c;omponento na naravno obnovo rastlinske komponente. 2 Kako smo opazovali in merili škode, ki jih je povzročila divjad Gozdarji so pri svojem delu že pred več kot desetimi leti pričeli opažati, da je mladje gozdnega drevja močno poškodovano z objedanjem. škode so se iz leta v Jeto stopnjevale in v letu 1969 smo pristopili k študiju usklajevanja gozd- nega in lovnega gospodarstva v okviru sodelovanja med gozdnim gospodarstvom Postojna in Gozdarskim inštitutom. V letu 1969 je bilo postavljenih v Snežniška- javorniškem masivu, po okoliših, kjer so znane večje koncentracije jelenjadi, 64 parov ploskev v velikosti 7 X 7 m. Ena od para ploskev je bila ograjena, poleg nje pa je bila zakoličena neograjena kontrolna ploskev. Ploskve so bile postav- ljene v 12 gospodarskih enotah, kar priča o velikem obsegu območja, ki so ga zajele. Vse ploskve so bile postavljene v pfesvetljene sestoje, ki so bili v pomlaje- vanju, in zato kažejo rezultati vpliv divjadi na prirodno obnovo gozda. Na ograjenih in neograjenih ploskvah je bilo prešteto vse mladje, izmerjena je bila višina v cm in ocenjena stopnja objedanja na vsakem nad 3 leta starem osebku posamezne drevesne vrste. Na ograjenih ploskvah so bile opravljene meritve: jesen·i 1969, jeseni 1970, spomladi 1972 in jeseni 1976. Na neograjenih ploskvah pa so· bile meritve jescn'i 1969, jeseni 1970, jeseni 1971, spomladi 1972 in jeseni 1976. Stopnjo objedanja smo določali po naslednjih medlih: 100 osebek je popolnoma nepoškodovan; 200 objedeno je največ 1/a asimilacijskega aparata, vendar je tcrminalni poganjek nepoškodovan; 300 objedeno je več kot 1h asimjlacijskega apar~ta vendar je tcrmi- nalni poganjek nepoškodovan; 400 objedeno je največ 1/:l asimilacijskega aparata 'in terminalni poganjek; 193 Š{t!,·Ho ~ , ' GIBANJE ~TEVILA MLADOVJA PO DREVES-- NIH VRSTAH NA OGRAJENIH PLOSKVAH Y OBDOBJU 1969-1976 NA GLOBOKIH TLEH Of!I~\):C:~;~v 4.800 ,---------------------::J ---"~'>'.ŠT . l GIBANJE gEVILA MLADOVJA PO DREVES- NIH VRSTAH NA OGRAJENIH PLOSKVAH V woo 4,00 HOO <000' 3!00 3800 S2~ ~·oo 2SIXI 2eoo uoo 2COO IBDO 1600 1100 1200 •• l oo o t'l/jl/77?.y,Lj.!,l,l.illilllll 8 600 «lO ~~·~ 110 OBDOBJU 1969-1976 NA SKELETNIH TLEH o•t:blcov <4200 ,-------------------··----, iOOO ]800 lMO )-100 3200 30QC 2600 2600 2-!CO 2000 1800 1600 1400 1200 ~~~~~~~ 1000 sooiaiiii 600 OO r-. --------- oa•b L.: Proizvodnja in uporaba topolovine v Sloveniji. Ljubljana 1959. 6. Puhek, V. : Matematično statistična obdelava meritev topolov v Vrbini in ob Dravi. Ljubljana 1975, 1976. 7. Gospodarski načrt za topolove plantaže v Vrbini pri Brežicah. Ljubljana 1975. Ladislav Eleršek, dipl. inž. gozd. UDK 334.0.232.311.3 (497.12) Semenske plantaže, da ali ne? Slovenski gozdarji smo veliko pozornosti posvetili negi gozdov in prirodnemu pomlajevanju. To je tudi povsem razumljivo, saj je naša težnja gospodariti z gozdom na čim prirodnejši način. Vendar smo pri tem nekako zanemarili dejstvo, da imamo veliko izčrpanlh gozdov, v katerih je naravno pomlajevanje iz različnih razlogov onemogočeno. Hkrati se iz leta v leto povečuje delež opuščenih kmetij- skih površin, na katerih je po določenem času, ko pionirska vegetacija odigra biomeliorativno vlogo, potrebno izvesti spopolnitve in pogozdovanja na manjših ali večjih površinah, če nočemo, da bi nam priraščala nekvalitetna lesna masa. Da bi krili potrebe po semenu in sadikah, smo pred več kot 20 leti pričeli izločati semenske sestoje. Od takrat naprej pa nismo storili kaj več za iskanje novih virov gozdnega semena. V zadnjem času je naše glavno delo na področju semenarstva ugotavljanje, da bo z intenzivnimi nasadi in razširjeno gozdno repro- dukcijo narasla poraba sadik, da semenska leta niso več pogosta in s polnim ob- rodom) da se čedalje teže dobi delavce, ki bi hoteli obirati seme v semenskih sestojih in da bo na tem področju potrebno marsikaj storiti. Jn kaj smo doslej storili? Bilo je nekaj poskusov ustanavljanja semenskih plantaž v Pomurju in v Istri, ki pa so zaradi spleta neugodnih okoliščin propadle. Po drugi strani pa smo potem, ko je zmanjkalo semena določenih drevesoih vrst, uvozili seme iz Avstrije in Nemčije v dobri veri, da so provenience, ki smo jih uvozili, res najbolj ustrezajoče. V tem času so v svetu in tudi v sosednjih republikah naredili velik korak naprej in pričeli z načrtnim snovanjem semenskih plantaž iz najkvalitetnejšega genetskega materiala. Tako so samo na češkoslovaškem ustanovili v obdobju 1971-1975 132,5 ha semenskih plantaž, za obdobje 1976-1980 pa imajo v planu 218 ha takšnih plantaž. Po podatkih dr. Mayerja (v knjigi Gebirgswaldbau - Schutzwaldpflege, Stuttgart 1976) imajo na Bavarskem 14 ha semenskih pla:n- taž in na Tirolskem 13,5 ha, ki so namenjene kritju potreb po semenu v visoko- gorskem svetu. Vsi so se zgJedovali po Skandinavcih, ki so na tem področju dosegli že zavidljive uspehe. l. Prednosti in slabe strani semenskih plantaž Prednosti semenskih plantaž so naslednje: - s pravilnim snovanjem in vzdrževanjem semenske plantaže si zagotovimo pogostnejši obrod kot v naravi; 210 Ostra meja med podlago in cepičem - Foto Jože Papež - pri snovanju semenske plantaže uporabljamo klone najboljših fenotipov; - s pravilno razporeditvijo klanov dosežemo kontrolirana oprašitev potom- stva izbranih plus dreves in s tem proizvodnjo semena od roditeljev z zaželenimi lastnostmi; - zaradi prostorske ali fenološkc izolacije pred osebki iste drevesne vrste je v plantaži manjša možnof.it nekontrolirane oprašitve s pelodom osebkov iste drevesne vrste in s slabšo kvaliteto; - nasprotno je v semenskih sestojih velika možnost oprašitve s pelodom iz sosednjih sestojev, zato ni vedno zajamčena kvaliteta; - semenske plantaže hitro dosežejo polno rodnost; - z gnojenjem in obrezovanjem dosežemo, da semenske plantaže rode v krajših časovnih presledkih kot ista drevesna vrsta v naravi; - s testiranjem genetskih lastnosti posameznih klonov s plantaže relativno hitro izločimo klone z nezaželenimi lastnostmi; - obiranje semena v semenskih plantažah je preprosto in enostavno; - tako dobljena seme je kvalitetnejše od semena iz semenskih scstojev m cenejše. Slabe strani semenskih plantaž so: 211 - izbira fenotipa je zaradi heterozigotnosti (rastlina je nosilec dednih last- nosti različnih staršev) in alogamije (oploditev po drugih osebkih iste vrste) tve- gana; - plus drevesa za proizvodnjo cepičev moramo poiskati v takih sestojih, v katerih so rastni pogoji enaki ali slični onim v katerih želimo vzgojiti sestoje iz semena nastalega iz klonov izbranih plus dreves; - plus drevo mora po svojem fenotipskem videzu in želenih lastnostih pre- kašati ostala enako stara drevesa, ki so rastla pod enakimi pogoji; - zagotoviti moramo prostorsko ali fenološko izolacijo semenske p)antaže pred osebki iste drevesne vrste; - zagotoviti moramo optimalno rastišče za ek otip (pripadnik dedno ustaljene drevesne rase, nastale v različnih ekoloških razmerah), s katerim hočemo osnovati semensko plantažo; - pri izbiri plus dreves moramo skrbno paziti in zagotoviti fenološko uje- manje klonov, da ne pride do disonance; - posledica fenološkega neskladja klanov je slaba rodnost plantaže ali celo popo len izostanek rodnosti; - če hočemo imeti čimprejšen in obilen obrod semena, moramo nabrati cepiče na plus drevesih, ki ruso niti premlada niti prestara; - pri prestarih plus drevesih je vegetativno razmnoževanje oteženoJ kloni počasi rastejo in slabo obrode; - klonsko potomstvo premladih plus dreves pozno rodi ; - vsi kloni v semenski plantaži morajo pričeti roditi v razmaku nekaj let in v istem času; - izbrane klone moramo v plantaži pravilno razporediti, da ne pride do samooprašitve in s tem do manjše rodnosti; silo; proizvodnja cepljenk zahteva rastlinjake in izvežbano ter vestno delovno plantaža mora biti velika najmanj 2-3 ha in imeti najmanj 25-30 klonov; iskanje izbranih semenskih sestojev in plus dreves je zamudno; - ·stroški zasnovanja 1 ha semenske plantaže so relativno. visoki. Vendar pri preverjanju prednosti in slabih strani semenskih plantaž kaj hitro ugotovimo, da so slabosti predvsem v nepoznavanju ekologije in fcnologije dre- vesnih vrst, poenostavljanju, naglici pri delu in površnosti. 2. Letne potrebe po sadikah in semenu v Sloveniji Po podatkih Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij (podatke mi je posredoval tov. Franjo Jurhar, dipl. ing.) je bila poraba sadik v obdobju 1971-1975 naslednja: Leto Skupno Sadike sadik smreke 1971 7,766.000 5,669.200 1972 7,713.000 5,630.500 1973 7,646.000 5,582.600 1974 7,221.000 5,271.300 1975 7,634.000 5,343 .800 212 Fow: Marijan Pjcifar Leto.šnje gozdarsko geslo: Gozd je najbolj zdrav del človel(ovega okolja Foto: Milan Ciglar Foto: Marko Kmecl Po trudimo se da bo gozd res zdrav! Delni obrod macesna v naj- starejši semenski plantaži na Slovaškem- Foto Jože Papež ·:··~ ·· · 31. 8. 1975 je bilo v slovenskih drevesnicah na zalogi skupno 84,309.300 sadik (anketa PZGO št. 534/7 leta 1975), od tega 61,502.500 sadik smreke ali 73 °/o . Enak odstotek sem vzel kot oceno, koliko sadik smreke je bilo posajenih v ob- dobju 1971-1975. Na podlagi poročila o gozdnogospodarskih načrtih za obdobje 1971-1980 lahko pričakujemo, da bo poraba sadik na področju izvrševanja del, predpisanih v gozdnogospodarskih načrtih, v naslednjih letih enaka dosedanji, da pa bo po- raba na področju razširjene reprodukcije porastla. Semenarna in drevesnica Semesadike Mengeš predvideva, na podlagi dolgo- letnih izkušenj, za načrtovane potrebe gozdnih gospodarstev v Sloveniji na pod- ročju enostavne in razširjene gozdne reprodukcije naslednjo letno porabo semena (podatke mi je posredoval direktor ing. Matko Lipovšek): smreka . 440 kg dugi azija 70 kg r. bor 50 kg javor 40 kg č. bor 50 kg jesen 20 kg o. macesen 125 kg č . ielšn 10 kg a. macesen 50 kg ---- Skupaj: 855 kg Kot vidimo, so potrebe po sadikah velike, saj znaša letna poraba kar 855 kg semena in je zato vsako pretirano zanašanje na obrode v semenskih sestojih lahko 213 nevarno. Pri tem se zastavlja vprašanje, če ni slaba rodnost nekaterih semenskih sestojev posledica dejstva, da so bili izločeni v času polne rodnosti, sedaj pa so za obilen in pogost obrod semena fiziološko že prestari. 3. Viri semena gozdnih drevesnih vrst Zanesljive vire semena gozdnih drevesnih vrst si lahko zagotovimo na na- slednji način: l. z revizijo sedanjih semenskih sestojev, iz katerih je potrebno izločiti tiste, za katere bomo na podlagi razpoložljivih podatkov in opazovanj lahko menili, da so prestari za reden obrod semena; 2. z izločevanjem novih semenskih sestojev; 3. vse semenske sestoje bi morali na podlagi kvalitete razdeliti na dve kate- goriji: - v prvo skupino bi morali uvrstiti najkvalitetnejše semenske sestoje, v ka- terih bi pridobivali seme z obiranjem, hkrati bi v njih izločili plus drevesa, ki bi nam služila za pridobivanje cepičev; - v drugo skupino bi morali uvrstiti semenske sestoje nekoliko slabše kvali- tete, v katerih bi pridobivali seme s sečnjo izbranih dreves v letih polnega obroda in s posebnim režimom gospodarjenja. Pri kategorizaciji semenskih sestojev bi lahko uporabili izkušnje slovaških gozdarjev. 4. z snovanjem ·semenskih plantaž; 5. z ustanavljanjem semenskih plantaž. Revizija sedanjih in izločanje novih semenskih sestojev dveh kategorij je krat- koročna rešitev. Dolgoročno rešitev problema oskrbe s kvalitetnim semenom gozdnih drevesnih vrst pa predstavljajo semenske plantaže gozdnega drevja. 4. Rodnost se1nenskih plantaž Semenske plantaže prično s prvim in polnim obrodom različno, odvisno od drevesne vrste. Podrobni podatki o posameznih drevesnih vrstah so prikazani v Dreves na vrsta srn reka smreka macesen macesen r. bor r. bor duglazija v. jesen Tabela Začetek obroda let 15-20 8-10 6-10 6-8 6-10 6-8 8-10 6-8 1. Rodnost semenskih Polni čas polne o brod rodnosti leto let 25 25 20 60 15 25 15 42-44 15 25 15 42--44 20 60 15 40 214 plantaž gozdnega drevja Polni Po prečni o brod o brod Opombe kg na leto na koliko kg semena let na ha 3-4 10 slovaški podatki 3-4 16-20 podatki dr. Vid. 3 13 slovaški podatki 3 20-30 podatki dr. Vid. 3 15 slovaški podatki 3 16-18 podatki dr. Vid. 3 14-18 podatki dr. Vid. 2 250 podatki dr. Vid. tabeli št. 1, ki je sestavljena na podlagi doseženih rezultatov slovaških gozdarjev in na podlagi podatkov dr. Mirka Vidakoviča (Semenske plantaže šumskog drveca, Beograd 1960). S. Koliko semenskih plantaž bi potrebovali v Sloyeniji Prednosti semensldh plantaž so toliko večje od njihovih slabosti, da je nujno pričeti z ustanavljanjem semenskih plantaž gozdnega drevja tudi pri uas. Pri tem se zastavlja vprašanje: kdo naj bo investitor semenskih plantaž in koliko ha se- menskih plantaž posameznih drevesnih vrst potrebujemo v Sloveniji? Mislim, da bi morali sredstva za financiranje semenskih plantaž zagotoviti iz republiških sredstev za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo, ki se formirajo na podlagi 12. in 13. člena zakona o gozdovih (Ur. list SRS, 16174). Da bi repub- liška SlS za gozdarstvo morala izenačiti financiranje semenskih plantaž in raz- širjeno gozdnobiološko reprodukcijo, pa narekujejo tale dejstva: l. če že ne moremo povsod pomlajevati na priroden način, kar je strokovno najbolj pravilno, potem moramo poskrbeti, da bo sadilni material pridobljen iz genetsko najvrednejšega semena in hkrati, da bo kvalitetnega sadilnega materiala dovolj na razpolago. Obe zahtevi bomo zadovoljili le, če bomo ustanovili zadostno število semenskih plantaž. 2. Stroški ustanavljanja 1 ha semenske plantaže znašajo cca 160.000 din, zato je malo verjetno, da bi jih GG pričela snovati z lastnimi sredstvi. 3. Da bo dosežen maksimalni učinek pri cepljenju, je potrebno zgraditi rast- linjak, v katerem bi izvajali cepljenje in gojili sadilni material za semenske plan- taže v Sloveniji. Najbolj primerna lokacija je .v Mengšu. 4. Z uvajanjem semenskih plantaž, za katere bomo cepiče uvažali (n. macesen, duglazija) lahko pričnemo takoj, ker je potrebna le ustrezna lokacija. 5. Semenske plantaže so dolgoročna naložba, za katero bo potrebna doba od 2 do 3 let za pripravljalna dela. Prvo seme macesna bo na razpolago šele lO let po zasnovanju plantaž, prvi polni obrad pa šele po 15 letih. Prvi polni obrad v semenskih plantažah smreke bo šele 25 let po osnovanju. To pomeni, da so semenske plantaže dolgoročna rešitev in da ne prično roditi kar čez noč. če bi hoteli vse seme iglavcev, ki ga letno porabimo v Sloveniji, nabrati v semenskih plantažah, bi morale biti površine semenskih plantaž takole razdeljene: smreka 132 ha, nižinski macesen 29 ha, r. bor 10 ha, č. bor 10 ha, duglazija 15 ha (izračun je napravljen na podlagi letne porabe semena, poprečne rodnosti kg/ha in na koliko let plantaža obrodi). Vendar menim, da nam tako obširne površine semenskih plantaž niso potrebne in da bi morali imeti semenske plantaže smreke le za višinske provenience. V tem primeru bi bila potrebna naslednja skupna površina semenskih plantaž gozdnega drevja: višinske provenience smreke nižinski macesen . alpski macesen . rdeči bor . duglazija . Skupaj 215 30ha 30ha lO ha lO ha 15 ba 95 ha Postavlja se šc vprašanje, v koliko letih naj bi zasnovali vse potrebne semenske plantaže. če bi letno odprli 2 semenski plantaži s površino 5-6 ha, bi plan do- segli v 15-20 letih. Večji letni obseg pa verjetno ne bi zmogli finančno niti fizično. 6. Sklepne misli Semenske plantaže gozdnega drevja so v evropskem prostoru stvarnost, ravno tako niso redke tudi v sosednjih republikah. Le v Sloveniji se še dovolj ne zave- damo prednosti semenskih plantaž. Istega mnenja je tudi komisija za gojenje - PZGGO Ljubljana in tisti gozdarski strokovnjaki, ki so si v letu 1975 ogledali semenske plantaže na Bavarskem (Gozdarski vestnik, 10, 1975). Ker so semenske plantaže koristna, vendar draga in dolgoročna investicija, ki je pomembna za celotno slovensko gozdarstvo, je malo verjetno, da bi GG izločili lastna sredstva za njihovo ustanavljanje. Zato je potrebno, da republiška SIS za gozdarstvo sode- luje pri financiranju semenskih plantaž gozdnega drevja in da pri pogojih vsako- letnih natečajev za dodeljevanje sredstev izenači semenske plantaže z intenzivnimi nasadi. Hkrati mora Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije pričeti ob pomoči gojiteljev v operativi s široko zasnovano akcijo, v kateri naj bi pričeli z revizijo dosedanjih semenskih sestojev in nadaljevali z izločanjem semenskih sestojev in plus dreves-matičnjakov domačih ekotipov. S klanskim potomstvom tako izbranih plus dreves bi potem osnovaH semenske plantaže. Ta pripravljalna dela bi trajala verjetno od 2 do 3 let. Istočasno bi morali ptičeti z gradnjo rastlinjaka, v katerem bi proizvajali cepljenke za vso Slovenijo. Tako zastavljeno delo bi bilo hkrati porok, da bi si dolgoročno gledano zagotovili dovolj genetsko kvalitetnega semena in s tem tudi dovolj kvalitetnih sadik. Jože Papež, clipi. inž. go:z.d. GOZDARSKI šTUDIJSKI DNEVI 1977 Tema Celovito gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega načrtovanja ča s 26. in 27. maja 1977 Kraj Ljubljana 216 -r-- ! ! l življenje in delo Milana Cigiarja Milan Ciglar se je rodil 3. decembra 1923 v Zagrebu. Toda od otroških let je stanoval v Spod- nji šiški v Ljubljani blizu stare cerkve. že v gimnaziji za Bež'igradom se je kalila in izoblikovala njegova trdna slovenskost, ki ga je vseskozi vodila po poteh narodnostne osvoboditve in afirmacije slovenske človečnosti. Njegova 8. a na bežigrajski ginll1aziji, ki ji je ostal zvest do letos, ga je že v prvih dneh vojne vihre pripeljala mcd slovenske partizanske borce. Aktivno je začel delati v vrstah Osvobodilne fronte že konec 1941. leta. V začetku leta 1942 je postal član narodne zaščite, leto kasneje pa še borbene grupe VOS. Iz otroka je postal mož. Mož s puško v roki, bojevnik s prečiščenimi nazori o človeku in svetu, v katerem so že zgodaj dozoreli narodnostni ideali. Namesto vedrih fantovskih let je prestajal najgloblje preizkušnje z letaki v žepu in z bombo v rokavu. Takšno preživljanje mladosti je pustilo globoke odtise v njegovi nravi: malce preresnoben odnos do življenja in dela, strog do ljudi (najbolj do sebe), delaven, garaški. Ob kapitulaciji Italije je 9. 9. 1943 postal borec Ljubljanske brigade. Od po- litkomisarja čete v tej brigadi je leto dn'i kasneje postal politkomisar 2. bataljona v Levstikovi brigadi. Bil je med osvoboditelji Ljubljane- kot gubčevec. Po osvo- boditvi so ga dodelili enotam KNOJ, kjer je opravljal politične funkcije v raznih enotah, na koncu v štabu II. divizije KNOJ Njegov življenjski krog je bil obrnjen. Otroško življenje je živelo življenje vojaka borca. Po demobilizaciji je delal kot politični delavec pri univerzitetnem komiteju KPS, leta 1950 pa se je s 27 leti zopet vsedel v šolsko klop, tokrat na gozdarskem oddelku agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani. V gozdu in gozdarstvu je Milan našel nadomestilo za odkrivanje in spo- štovan je širokih človekovih in naravnih vrednot, ki jih je spoznavaJ že kot orga- niziran revolucionar-gimnazijec in kot partizanski vodja. Partizanska univerza človekoljubja in resnice ga je odela z vrlinami, ki so ga priljubljale med kolegi, prijatelji ali pa slučajnimi znanci na njegovih pogostih delovnih sprehodih skozi slovenski naravni svet. Njegov boj za humanost v družbi in v naravi je bil pred- vsem princip svobode človekovega ustvarjanja 'in svoboda njenega (oaravinega) življenja. V takšnih medčloveških odnosih in odnosih človeka do narave je slutil progresijo dn1žbenega razvoja. V tem svojem dialektičnem načelu je bil dosleden, z lastnimi raziskovanji ga je krepil, s svojim odnosom do ljudi in do samega sebe ga je potrjeval, da bi narava končno na najbolj »nečloveški« način pretrgala njegova prizadevanja za njeno lastno afirmacija. Prva njego-va gozdarska stezica se je vila skozi pokljuške gozdove. Kot po- močnika upravitelja na Pokljuki ga je privlačevalo gojenje gozdov in še zlasti 217 gcnetika. V neposrednem stiku z naravo je poglabljal svoje znanje o njenih zako- nitostih, ki jih je aplikativno vtkal v svoj strokovni in življenjski nazor. že leta 1962 je moral zapustiti prostranost pokljuških gozdov. Kot pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo je vodil akcijo o podružbljanju gozdne proizvodnje, oziroma vključevanje zasebne gozdne posesti v skupno gos- podarjenje v okviru gozdnogospodarskih organizacij. Neprestane naloge na področju družbene organizacije gozdarstva so dodajale njegovemu strokovnemu znanju tudi znanje in izkušnje vodilnega gospodarstve- nika. Na delovnih mestih, ki jih je imel do tedaj in tudi še pozneje, je tako lahko smotrno povezoval gojiteljske in ekonomske usmeritve v gozdarstvu, ki v takrat- nem času velikokrat niso našle poti ena do druge. V začetku leta 1966 je postal direktor inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. V tem času se je posebej zavzemal za integracijo raziskovalnega dela v gozdarstvu, zlasti še za skladnejše načrtovanje in izvajanje raziskovalnega dela naših dveh najvišjih peda- goško-znanstvenih ustanov - fakultete in inštituta. Leta 1971 se je na svojo posebno željo popolnoma posvetil znanstveno-raziskovalnemu delu. Hil je po- budnik in realizator ustanovitve odseka za krajinsko in prostorsko načrtovanje pri inštitutu. Prek njega je uveljavljal sodobne principe gospodarjenja z gozdovi v prostorsko načrtovanje oziroma urejanje slovenskega zelenega prostora. Poleg ob- sežnih pionirskih nalog na tem področju, ljubiteljskega dela pri slovenskem pla- ninstvu, kjer je vztrajno razširjal ljubezen do planin še na vso slovensko pokrajino, je temeljito pripravljal disertacijo na Univerzi v Freiburgu. Delo, ki ga je priprav- ljal, je prvi celovit pregled nad spreminjanjem in smerm'i tega spreminjanja slo- venskega naravnega prostora. Veliko njegovih idej, izkušenj in znanja je žal za večno obležala v naročju Grintovca. Poleg obilice dela in številnih funkcij je z veliko odgovornostjo in garaško zavzetostjo prevzel leta 1972, od dr. Mirana Brinarja, urednikovanje Gozdarskega vestnika, ki ga je vodil do leta 1975. Kot vsak študent se je tudi Milan Ciglar prvič pojavil v strokovni bibliogra- fiji s svojim diplomskim delom. Podoba in značaj vegetacije ob zgornji gozdni meji je naslovil svoje zajetno diplomsko delo leta 1955. Opravljal je zelo različne delovne naloge in v vsako se je poglabljal dosledno in natančno. Zanj ni bilo pomembnega 'in nepomembnega strokovnega dela. Stro- kovno delo je bilo samo pomembno. Naj naštejemo nekaj sestavkov, ki jih je objavil v prvih letih svojega strokovnega dela: Motorne žage 'in vprašanje njihovega lastništva v gozdnogo~podarskih organi- zacijah (1962), Gozdarski sprehodi po Rogu (1963), škode po jelenjadi v dolini Kokre (1963), Sušenje jelke v Sloveniji (1963), Sedemletni perspektivni plan raz- voja gozdarstva (1963). V naslednjih letih pa še: Gozdnogospodarska območja v novem temeljnem zakonu o gozdovih (1964), Podoba gozda v našem življenjskem prostoru (1965), Gozdovi in pokrajina (1965), Premena grm'išč v Sloveniji (1966), Ohranitev naravnega ravnotežja v gozdovih (1967), Raziskovalno delo v gozdnem in lesnem gospodarstvu (1969), Območni gozdnogospodarski načrti in njihov splošni regionalni značaj (1969), Program dolgoročnega razvoja gozdarstva Slovenije. Vloga neproizvodnih funkcij gozdov in njihov pomen v Slovenskem nacionalnem prostoru (1969), Vloga gozdarstva pri 218 _1_ obravnavanju rekreaCije v naravi (1969), Gozdar - učitelj in spremljevalec obis- kovalcev gozdov (1970), človek proti naravi - v opomin in svarilo (1970), Koordinacijski regionalni prostorski plan Gornji Jadran - gozdarstvo nosilec naloge, (1971). Zaraščanje kmetijskih površin in propadanje kulturne krajine (1972), Propad 'in ponovno porajanje kulturne krajine na Kočevskem (1973), Možnosti uvajanja kmečkega turizma na gorskih kmetijah (1974), Gozdovi na Slovenskem (1975), Gozdarska društva na Slovenskem (1975), Sto let gozdarskih društev na Slovenskem (1975), Triglav in naša planinska človeška vzgoja (1976), Vrednotenje kulturne krajine (1976), O spreminjanju kulturne krajine zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč (v sodelovanju z Univerzo v Freiburgu) - doktor- ska disertacija. To je samo nekaj sestavkov iz njegove bogate bibliografije (62 del). Bil _je izredno plodovit pisec, ki se je zavedal, da je znanje, ko je zapisano in posredo- vano, šele dobilo svojo pravo vrednost in družbeni pomen. Pričujoči okrnjeni bibliografski pregled je kot filmski trak zorenja njegove strokovne osebnosti; od prvih zapisov, katerih teme so predvsem ogledalo delovnih mest na katerih je ta čas delal, je rastel v izrazitega in upoštevanega krajinarja. Posvetil se je tistemu gozdarskemu strokovnemu delu, kateremu je kot znanstvenik vizionarno pripisal globok družbeni pomen. Zavzemal se je, in tudi sam je pridal znatni delež k so- dobni usmeritvi dela slovenskega gozdarstva - k urejanju naše kraj'ine in k na- črtnemu izrabljanju našega naravnega prostora. Za ta avantgardna prizadevanja mu ni bilo nikoli žal časa. Popoldnevi, prosti dnevi - vedno je rad delal, pripo- vedoval, pisal. Poznali so ga številni ljubitelji narave po vsej Sloveniji in še prek slovenskih meja. Z največjo odgovornostjo je pripovedoval šolarjem kot de- lavcem in akademikom. Globoko je čutil, da je narava nedeljiva dobrina vsega našega rodu. Zanj je bila narava vse in za vse. Marko Kmecl in Marja Zorn Tovariši iz gora Milanu Ciglarju V strahu in obupu ne upamo verjeti resnici. Kdor ga je poznal pri delu, občuti ob tem grenkem slovesu neizrekljive bo~ 1eč'ino. Skoraj se bojimo naštevati, kaj vse smo z njim izgubili. Dokler smo ga imeli med seboj, se nam je zdelo naravno, če smo mu nalagali vse mogoče odgovornosti in naloge. Zdaj ne vemo, kako bi pokazali, kje ga bomo najprej in najbolj pogrešali. Bil je nenavadno izobražen človek, razumnik v pravem pomenu besede, mislec, ki je upošteval vse, kar je važnega za družbo in pomembnega za človeka, vendar nikoli samo mislec - vse, kar je premislil in domislil, je z ognjevito besedo utemeljeval in se z vso svojo duhovno energijo in sposobnostjo zavzemal za uresničitev in izpolnitev svoje ideje. Ob čemer koli smo se srečali, smo občudovali znanje, ki ga je imel 'in si ga neprestano množil - kot da bi sledil izreku velikega filozofa, da je znanje moč, obenem pa strogi ugotovitvi, da je ni bolj strme in težke poti, kot je pot k znanju, spoznanju in resnici. Srečali smo se pri delu za planinstvo, z drugo besedo vezala nas je ljubezen do narave. 219 Inženir Ivfilan Ciglar je kot gozdar, kot velik strokovnjak, in velik človekoljub globoko doumel in občutil humanistično naravo planinstva, njegov pomen za osrečevanje ljudi v skladu z njihovimi sposobnostmi 'in nagnenji, doumel in občutil pa tudi , kako človek s svojo hojo po gorah tudi njim daje in ustvarja svojo misel, svojo kulturno zavest, svoj duhovni obraz, svojo neminljivost. Ta svoj obraz je inženir Ciglar za vselej ohranil v svojem delovanju, čutil pa je tudi dolžnost, da se v planinskem glasilu izpove z vsem svojim umskim in čustvenim bogastvom. Vzemimo med mnogimi njegovimi spisi v roke napdmer njegov potopis Do Bosne je en dan hoje ali Dolomitsko pod št. 1 afi Bodočnost Alp ali Novo pot po slovenskih gozdovih ali poročilo o delu mednarodne alpske komisije (CIPRA). Njegov enodnevni pohod iz Slovenije v Bosno je zgled, kako je tudi v pla- ninskem doživetju združeval misel z dejanjem in dejanje z mislijo, povezal svoje partizanske poti po levem in desnem bregu Kolpe z narodno zgodovino, videl v taki poti sredstvo za krepitev duhovnih in telesnih moč'i, kot pot zbliževanja med našimi narodi in Muslimani, potrdil in pokazal pa je tudi idejo mednarodnega popotništva, vrednost asketskega g'ibanja v naravi, vajo v vztrajnosti, obrambni sposobnosti in cele vrste doživetij in spoznanj - skratka, v vsakem opisu svoje poti je pokazal na oblikujočo, vzgojno in izobraževalno moč trde športne planinske storitve, na čudovito preobrazbo fizičnega osvajanja sveta v duhovno bogatitev, na potrjevanje stare Duhamelove misli, da človek, ko hodi po prostoru, hodi tudi po časn in to, ko spoznava preteklost in se ob njej zamika v prihodnost. Lahko rečem, da so inženirju Ciglarju gore preprosto odprle žile njegovega duhovnega bogastva, ob njih in zaradi njih nas je vselej kadarkoli smo prišli skupaj, vzbujal k vzvišenim m'islim in plemenitim dejanjem. Inženir Ciglar je bil res po svoji duševni konstituciji globokorniseln razisko- valec in obenem vzgojitelj, poln odgovornosti za sleherno delovno in družbeno skupnost. Pred očrni mi je njegova prisrčna avtobiografska misel v Dolomitski poli o mladini, o vzgoji, o otrocih in starših. Za vse je imel oči 'in srce, v vsem je znal najti zrno neke občeveljavne resnice o človeku, o njegovem dejanju in nehanju. Zdaj stojimo pred njegovim zadnjim dejanjem, zadnjo potjo. Ni tolažbe, ni odrešilne besede. Toda tudi v njegovem zadnjem koraku na prelepi gori med Dolci in Kokro je človeška glorija, ki nam bo njegov obraz za vselej ohranila v neminljivem sijaju, v tihem žaru človeške veličine 'in bolečine, požrtvovalnosti, etične razsvetljenosti, redke srčne dobrote in plemenitosti. Naj ta glorija in ta svetloba njegove osebnosti za vselej ostane z nami, za vzpodbudo, za premislek, za pogumno in odgovorno življenje! Tine Orel, profesor 220 _1_, - · Slovenski koroški logar in pesnik Toni Haderlap Toni Haderlap je ljudski pesnik, doma na Ko- roškem; rodil se je leta 1930 v Lepeni pri želez- n'i Kaplji, njegov rod pa je slovenski kulturi znan že vsaj jz 19. stoletja sem, ko je kot novinar de- loval Lipe Haderlap. Kraji, kjer je preživljal otro- štvo, so bili središče koroškega partizanskega gibanja, tako je sedem mescev bil partizanski ku- rir tudi mladi Haderlapov. Po vojni je bil še ne- kaj časa doma, potem pa se je kot gozdni delavec zaposlil pri veleposestniku grofu Thurnu; 1956. je opravil državni izpit za lovca, 1964. pa za logarja; danes je zaposlen kot logar v Gradischu, že on- stran sedanje slovenske narodnostne meje, proti Spittalu na Dravi; ime kraja pa kajpada ne more skriti svoje nekdanje slovenskosti. Toni Haderlap je popoln samouk, tako rekoč brez šol, slovenskih pa sploh; toda v njem je velika ljubezen do slovenske besede - s svojo skromno plačo si redno kupuje slovenske knjige; branje, staro literarno izročilo v rodu, slovenska koroška ljudskoslovstvena tradicija in doživetja iz vsakodnevnega dela v gozdu mu potem narekujejo izpovedovanje v preprostih, pogosto okomih, vendar iskre- nih verzih. Iz njih večkrat zazven'i misel o položaju slovenske manjšine v Avstriji, večkrat kot primera iz gozda. še več pesmi je razpoloženjskih, lovskih in gozdar- skih, podob iz narave, vedrih in ljudsko hudomušnih, pa spet takšnih, ki izražajo naturno umovanje o različnih pojavih iz narave. Prav gotovo je eden najbolj za- nimivih današnjih nad alj evalcev bukovništva na Koroškem; bukovniki so bili' že iz 18. stoletja sem na Koroškem preprosti slovenski ljudski pesniki, ki so svoje pesmi pisali sami pa tudi sami tiskali in pripovedovali naokrog po deželi. S tem so bili važen dejavnik slovenske kulture v zakaravanških krajih. Danes, ko slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem bojuje boj za pravico do lastnega jezika, do slovenske besede, se nam zdi še posebej prav, če z nekaj pesmimi predstavimo tudi v Gozdarskem vestniku tega našega stanovskega to- variša in pesnika. Puša Imam izbran prostor v daljavi ... Na njem se mi pomirijo žile, načrpajo novih moči. Tiho in mirno je tam, ne čuješ ropota avtomobilov, niti ne soscdovega psa; samo v zraku brenčijo muhe in pridne čebele. Tako lahko mirno sedim, saj me ne moti zemeljsko orodje, niti ljudje si ne upajo sem, ker jim je pusto to okolje. Jn uživam tisto samoto okoli sebe; vse vidim, vse slišim, saj vse živi. Tudi puša živi. Nisem sam med mnogimi živimi bitji. 221 Na severni meji Tik ob meji naše grude, zibeli slovenskega rodu, pisal ni noben poet, ne sanjal svojih besed. Nobeden si ni upal priti na ta kraj, da bi razglasil do tu sem svoje misli v svet; jaz sam sem edini. Le jaz si upam zavpiti v današnji čas! Sam sem stražar meja našemu rodu: da smo še tu ~ na meji spečih mejnikov. Ko sem pisal besede, je vila burja okoli mene, iz ust mi je trgala misel: nikoli več ne piši! Skopali so mi jamo, grob globok, širok, a pogrebcev ni , da bi mc pokopali, prevelik sem, jama je premajhna. Morali bodo skopati celo našo deželo in narediti grob, da bom legel vanj rn zaspal. Mojc sanje pa bodo iz dna globine vpile, v vrelcih vrele, živele, živele, tu na severni meji pri spečih, molčečih mejnikih. Selekcija Mcd mnogimi drevesi drevesa , temne sence, šibki vrhovi zajedajo se v svetlobi , počivajo , ko postane mrak. Vitko deblo, obložena z vejami, je drevo, korenine nabirajo hrano, zrak nastane, veter, megle, grom in življenje. Drevo prodaš, postaviš si dom; drevo nam da toploto , senco in dobroto, zemlji hrano, ptici zavetje, kupcu napolni blagajno. Kamorkoli se ozreš, Yiaiš drevo: ga potrebuješ, ga obdeluješ, ga občuduješ , saj je med nami , ne da se živeti brez njega. Kako težko jim odločam usode, v gozdu s selekcijo! Ni lahko iskati napake, bolezni, glodavec, gnilobo, zajedalce in odlomljene vrhove! Moram označiti drevo, ga obsoditi , ga posekati, ga prodati, narediti prostor za novo življenje. Nastane rana, med drevesi planjava: tako živi narava. Selekcija - usoda naših dni. Julija zvečer Kako lep večer , miren večer, julijski večer. Sedel sem na preži, sonce me je grelo, ni vetra ne megle, v ozadju pa gore . 222 _1_ Ptički v zraku čivkajo, na smrcki čebele med nabirajo, pred mano je planjava in sama žlahtna trava. Krog in krog pa je temen gozd, le na preži v svatih drozd zapel mi je pesem, potem pa odfrčal naprej ta gost. Na trati rožnati, ob olši zeleni srnjak si drga roge. Na vrhu borovca pa cinkovc sedi in pesem poje, da po gozdu· doni. To so julijski večeri, lepi večeri, najlepši spomini so mi oživeli. KNJIŽEVNOST POPIS GOZDOV OB ZGORNJEM JADRANU IZ 18. STOLETJA Pietro Piussi: UN INVENTAR/O FO- RESTA LE DEL XVIII SECOLO PER 1 BOSCH/ COST/ERI DELL'ALTO ADRIATICO. Roma 1976, Collana Verde 41, Direzione Generale per l'Economia Montana e per Ic Foreste. 102 strani (od tega 44 strani prilog dokumentov), 1 pre- gledni zemljevid. Profesor Pietro Piussi z instituta za gozdno ekologijo in gojenje gozdov uni- verze v Firencah je v svoji zanimivi raz- pravi posegel v zgodovino tistih gozdov severnega jadranskega primorja, ki so spa- dali v osemnajstem stoletju pod okrilje habsburške monarhije. Gre za posamezne gozdove od Furlanske nižine, prek Krasa in reške pokrajine do Karlobaga pod Ve- lebitom . Večji del Istre in vsi kvarnerski otoki pa so bili tedaj še pod upravo Be- neške republike. Takšno poseganje goji- tetja gozdov v zgodovino je na prvi po- gled nenavadno, pa je docela utemeljeno. Sedanjega stanja in razvoja gozdov namreč ni moč razumeti brez poznavanja njihovega razvoja v bolj oddaljeni pre- teklosti. Tem bolj pomembno je takšno zgodovinsko razumevanje za raziskovalce in načrtovalec prostora, ki so mu gozdovi nadvse pomembna naravna in gospodarska osnova. Naravne in gospodarske poseb- nosti neposrednega zaledja severnega Jadrana, več tisočletna poseljenost in potrebe po lesu za ladjedelništvo in grad- njo obmorskih mest, niso vplivale na stanje gozdov le pred četrt tisočletja, am- pak se odražajo v sedanji podobi gozdov in prostora še danes. Av tor je oprl svoje razpravljanje pred- vsem na znani dokument o komisijskem ogledu primorskih gozdov, ki ga je od- redila dvoma komora z dekretom 13. aprila 1724. (Primerjaj prispevek dr. A. Golie: Izkoriščanje gozdov na Slovenskem v fevdalni dobi, Gozdarski vestnik 8-1973 !) Imenovana je bila posebna komisija, ki naj bi s pomočjo krajevnih gozdarjev obšla vse gozdove primorskega območja in od- govorila na dvajset vprašanj o stanju gozdov, o njihovih zalogah, o možnostih izkoriščanja za potrebe ladjedelništva, o možnostih spravila in prevoza lesa, o skrbi za obnovo gozdov, o škodah v goz- dovih, o gozdarskem osebju i. dr. Glede na takratne prometne ·in gospodarsko-kul- turne razmere je bil popis končan v zelo kratkem času, saj je prispel zaključni do- kument v Gradec že 14. novembra 1724. Seveda ne gre pri tem za podrobnejšo in- ventarizacijo gozdov, kot so bile izpeljane nekatere že v prvi polovici devetnajstega stoletja, ampak bolj za komisijski popis tedanjega stanja in za sestavo predlogov za njegovo izboljšanje. Komisija je v ne- katerih gozdovih (npr. v Panovcu pri Go- rici) dokaj podrobno opravila svoje delo, drugje pa so njene omembe, denimo na Velebitu in ob njegovem vznožju, bolj skromne in se omejujejo le na nekatere površne podatke. 223 Avtor je skušal iz omenjenega doku- menta izluščil'i kompleksno podobo po- sameznih gozdov, kar pa seveda ni bilo niti lahko, niti vedno mogoče. Kaže, da je imel dokaj težav z ugotavljanjem geograf- ske lege posameznih gozdov, kar je skušal prikazati na pregledni karti. Vendar mu tega ni uspelo za vseh 155 objektov, ki 1jih navaja v popisu. Imenoslovje nek- danjih popisovalcev seveda ni istovetno s sedanjim, vrh tega je treba upoštevati, da so sestavljali popis tujci, ncvešči ljudskega jezika, ki so krajevna imena po svoje sli- šali, po svoje zapisali in prepisali. Zato se v tako popačenih imenih slovenski, lu-vaš- ki, bržkone pa prav nič manj italijanski bralec, težko znajde. Avtor je sicer po- nekod dodajal sedaj veljavna slovenska, hrvaška in italijanska imena} vendar pri tem ni bil dosleden. Zato bi sodil k raz- pravi poseben register vseh objektov s se- daj veljavnimi imeni in s podrobnejšim opisom njihove geografske lege. V zaključnem razpravljanju se je avtor kritično dotaknil nekaterih točk omenje- nega komisijskega vprašalnika, pomanj- kljive botanične terminologije (zlasti raz- nih vrst hrastov), opisov stanja gozdov, načinov takratnega izkoriščanja, nekaterih gozdnogojitvenih vprašanj, vprašanj okoli paše (posebno kozje), vse to pa je skušal zaokrožiti v ustrezen zgodovinsko-gospo- darski okvir. Razprava bo zanimiva pred- vsem za gozdarje našega soškega in kraš- kega območja ter reškega zaledja. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. PROUčEVANJE IN NAčRTOV ANJE V PROSTORU Jorg Bamer: EINFUHRUNG IN DIE RAUMFORSCHUNG UND LANDES- PLANUNG. Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1975. 200 strani, 40 diagramov. Dr. Jorga Barnerja, profesorja na goz- darski fakulteti in predstojnika inštituta za eksperimentalno krajinsko ekologijo univerze v Freiburgu (ZRN), bralci Goz- darskega vestnika ·že poznajo po dveh ekološko prostorskih prispevkih (Ekologija gosto naseljenih območij, GV 2!73 in Gozdoogojitvene, biološke in ekološke možnosti za povečanje odvišne vode iz gozda, GV 7-8/76). Sodi med tiste goz- darske strokovnjake, ki so v polni meri dojeli pomen gozdov za naravna ravno- težja v prostoru in pokazali v zvezi s tem na naloge gozdarstva. Njegovo mnenje, da naj gozdarski strokovnjak pokaže svojo dejavnost in sposobnost tudi zunaj ožje gozdne proizvodnje, pridobiva v Nemčiji vse bolj na veljavi. Vedno več je goz- darjev, seveda z ustrezno ekološko in prostorsko-načrtovalno izobrazbo, ki se uspešno uveljavljajo pri pospeševanju splošnih funkcij gozdov in pri prostorskem načrtovanju. Nova pubHkacija, sicer zelo plodovitega avtorja, je zgoščen povzetek njegovih predavanj na gozdarski fakulteti freiburške univerze, z njo skuša brez vi- sokoletečih znanstvenih ciljev uvesti goz- darske strokovnjake in strokovnjake z drugih področij, ki so tako ali drugače povezani s prostorskim načrtovanjem, v osnovne zakonitosti prostora, v njegove osnovne naravne, socialne in gospodarske prvine, v njihovo kompleksno povezanost, ter jim približali osnovna načela razisko- vanja v prostoru. Sistematično zelo po- drobno razporejena snov, jedrnatost nje- nega podajanja, nazorni grafični prikazi in mnogi primeri omogočajo bralcu, kljub skromnemu obsegu dvestotih strani, teme- ljit vpogled v sodobna vprašanja prostor- skega proučevanja in načrtovanja. Prav jedrnatost in kratkost obravnavane snovi je velika prednost publikacije, saj sodob- nemu strokovnjaku ni vedno mogoče po- segati po velikih enciklopcdičnih delih, ker za to ni časa in večkrat ne potrebe. Sodobno prostorsko proučevanje in načrta. vanje je vseskozi teamsko delo, ki terja sodelovanje specialistov z večih področij, pri čemer je seveda zelo po- membna organizacija proučevanja in na njem zasnovanega načrtovanja. Le tisti prostorski načrti so uspešni, ki so zasnovani na podrobnem proučevanju vseh razmer v prostoru. Načrtovanje v 224 prostoru je torej v neposredni in tesni po- vezanosti s preučevanjem prostorskih za- konitosti. Raziskave torej niso same sebi namen ampak imajo določene neposredne cilje; vsestransko morajo upoštevati vse prvine prostora tako naravnega kot social- nega in gospodarskega značaja v tesni medsebojni povezanosti. Avtorju je osnovni in kompleksni indi- kator stanja v prostoru podoba kulturne krajine kot zgodovinski rezultat številnih naravnih, socialnih in gospodarskih dejav- nikov. Omenjeno problematiko je avtor razčlenil in prikazal v okviru treh siste- matsko opredeljenih oblik kulturne krajine - gozdnate, odprte in urbanizirane. Te oblike nastopajo sicer prostorsko ločeno oziroma omejeno, vendar so sestavni in medseboj povezano delujoči elementi šir- šega prostora. Zanimiva je pri tem avtor- jeva primerjava: mesta, kot sestavni del urbanizirane krajine, so srce prostora, gozdnata krajina in gozdovi so pljuča prostora, odprta krajina pa je izredno po- membno presnovno tkivo z mnogimi živ- ljensko pomembnimi funkcijami, ki po- vezujejo in izmenjujejo snov in energijo mcd pljuči in srcem. Pri izhodiščih načrtovanja upošteva avtor različne nivoje. Najpomembnejši nivo je v ZRN občinski, v čemer je dokaj podobnosti z našimi razmerami. Osnovna načrta sleherne občine sta krajinsko prostorski načrt izrabe zemljišč in urba- nistični načrt. Prostorsko načrtovanje je smiselno Je tedaj, če so medseboj usklajeni vsi nivoji od krajevnega, regionalnega do centralnega (deželnega in državnega) prostorskega načrtovanja. Ob sodobni in- frastrukturi preobremenjenosti prostora takšno usklajevanje ni enostavno. Glede tega obstaja tudi v gospodarsko tako raz- viti Nemčiji (ali pa prav zato) vrsta ne- rešenih vprašanj. Zanimiva so nadaljna poglavja, ki jih posveča avtor specialnim prostorskim na- črtom; tako na ekološkem področju zlasti minimalnim pogojem za ohranjevanje re- žima zdrave pitne vode, varstvu pred hrupom, ohranjevanju čistosti zraka idr. Na socialnem področju se dotika predvsem eksistenčnih in preskrbovalnih vprašanj prebivalstva, vprašanj izobraževanja (zlasti v ekološkem pogledu) ter vprašanj so- cialnega zdravstva. Osnovne gospodarske probleme v prostoru je osredotočil avtor okoli prometnih povezav, vprašanja koma- sacije kmetijskih zemljišč in okoli vprašanj smotrne razporeditve ter zvrsti obrtnih dejavnosti in industrije. Knjiga bo dobrodošel učbenik vsem tistim, ki želijo na hiter in sistematsko jasen način spoznati nekatera osnovna iz- hodišča spoznavanja in načrtovanja raz- mer v prostoru ter jih v splošnem in ož,jem strokovnem okviru uporabljati na svojem delovnem področju. Gozdarji pri tem ni- kakor niso izvzeti. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami pri načrtovanju v gozdnatem prostoru ter v samih gozdovih imajo pred drugimi strokovnjaki marsikatero prednost. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. PTICE NA GNEZDU priročnik za fotografiranje Av tor Iztok Geister dipl. biolog. Izdal Foto kino klub DIANA v Ljubljani 1976 1uz 52. straneh, format .14,5 X 20,5 cm, 7 fotografij v barvni in ponovitev v t-rno-beli tehniki, 3 tabele. Cena 30,00 din. Foto kino klub DIANA s to svojo drugo knjižico v zbirki Dianina knjižnica uresničuje svoj koncept izdajanja poljud- nih strokovnih izdaj za širok krog ljubi- teljev prirode. Namen teh izdaj je poveče­ vati znanje o živem in neživem svetu in s tem spreminjati osveščenost ljudi~ da bodo z večjim znanjem in kulturo drugače vred- notili prirodo in temu primerno tudi rav- nali z njo. V prvih knjižicah je poudarjena tehnika snemanja, kasneje pa bo več tem o odno- sih kultura-živalski svet-krajina-lov- človek. Tak pristop se kaže delno že v tej knjižici, ki ima sicer specializiran naslov: Ptice na gnezdu kot priročnik za fotogra- firanje. (:eprav so poglavja naslovljena 225 tako, da je poudarek na fotografiranju , pa je vsebina veliko širša. Zato je za vsakega gozdarja lahko tudi koristen pripomoček pri začetku spoznavanja ptičjega sveta, za katerega vemo, kako koristen je pri pri- rodnem varstvu gozdov . Tudi za tiste, ki ne fotografirajo, je lahko praktičen priroč­ nik za opazovanje gnezdenja ptic in njiho- vega življenja sploh. Vloženi posnetki ptic prepričljivo ka- žejo veliko znanje in spretnost avtorja pri fotografiranju ptic. Vsebina pa kaže, da je poleg izkušenega fotografa, predvsem tudi velik poznavalec in strokovnjak za življenje ptic. To znanje in izkušnje se ka- žejo v vsem sestavku, ki je pisan zgoščeno, jasno in kljub specializiranosti prijetno in sveže. Posebno vrednost ima, za naše pogoje izdelana, tabela Pregled gnezdilk v Slove- niji, ki obsega podatke o številu jajc, času valjenja, času, ki ga mladiči prebijejo v gnezdu, mesecu gnezdenja in številu za- rodov kar za 95 vrst ptic. Tisk je kvaliteten in notranja grafična oprema je odlična . Posebno domiselni so posnetki ptic v barvni tehniki, ki so na naslednji strani ponovljeni v črno belem klišeju in tako nazorno kažejo dvojno možnost tiska iz ene foto predloge. žal pa tako notranjo opremo kvari slaba gra- fična in oblikovna oprema ovitka. Znan ljubitelj prirode in snemalec An- drej O. župančič je v uvodu zapisal, da duha Geistrove knjižice ponazarja zenis- tična anekdota: Zgodaj nekega jutra stopi pred menihe, zbrane na tempeljskem vrtu opat, da bi jim govoril. Preden izreče besedo, prileti na vejo ptica in začne žvrgoleti. Vsi pri- sluhnejo. Ko ptica obmolkne, sklene opat: »Pridiga je končana.« Janez Cernač, dipl. inž. gozd. GEOLOGIJA ZA GOZDARJE IN AGRONOME Dr. Vera Gregorič, diplomirana inženir- ka geolngije in izredna profesorica fahd- tele za naravoslovje in tehnologijo, cikfo, stirano, 271 strani, založil gozdarski od~ delek biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Geologija postaja vedno bolj pomemb- na znanost . Podatki večstranih geoloških raziskovanj se vedno bolj uporabljajo v današnjem gospodarstvu. V gozdarstvu si osnovnih ekoloških ved, kot sta npr. fito- cenologija in gozdna pedologija, ne more~ mo zamisliti brez znanja geologije. Pozna, vanje geologije pa je potrebno tudi dolo- čenim specialnostim : gojen ju gozdov, go- zdarskem načrtovanju in prirastoslovju, urejanju hudourniških območij, krajinske- mu načrtovanju in negi krajine , gradnji gozdnih prometnic in drugih. Knjiga, ki je napisana kot učni pripo- moček študentom gozdarstva in agronomi- je, je razdeljena na tri dele. V prvem delu, geologija s petrografijo, najdemo opis zgradbe našega planeta ter notranjih in zunanjih geoloških sil , ki so vplivale na današnjo podobo Zemlje. V nadaljevanju je opisana še litosfera z mag- matskimi, sedimentnimi in metamorfnimi kameninami . Stratigrafska geologija je drugi del knji- ge, v katerem je dan pregled geoloških dob, navedeni so podatki o nastanku Ze- mlje, pojasnjeno je določevanje absolutne in relativne starosti kamenin. Zanimiva je še rekonstrukcija geoloških razmer in nji- hova razčlenitev po posameznih geoloških dobah. Razvoj površinskih oblik z razlikami med goro in dolino, ravnino in bregom, potokom, reko in hudournikom ter vsemi naštetimi različnostmi reliefa, kakor jih opazujemo v pokrajini, obravnava tretji skupek poglavij o geomorfologiji. Hkrati z razvojem površinskih oblik so razloženi tudi nekateri faktorji, ki so vplivali na pre- oblikovanje zemeljske površine. Knjigo zaključuje pregled uporabljene literature in indeks pojmov iz geologije. Delo vsebuje zelo izčrpen pregled geolo- gije in obsega tudi številna najnovejša do- gnanja. Avtorica je knjigo napisala v je- ziku, ki je razumljiv in ne utruja bralca. Jasno so razloženi posamezni pojmi geolo- ške znanosti. Ta razlaga je toliko bolj po- 226 polna, ker so marsikje navedeni primeri iz Jugoslavije in Slovenije. čeprav je knjiga namenjena v prvi vrsti študentom, pa jo priporočamo vsem, ki se s problemi geologije srečujejo na svojih delovnih mestih, kot tudi vsem tistim, ki bi si na svojih sprehodih in izletih želeli pojasniti nekatera vprašanja o Zemljini zgradbi in njeni zgodovini, o geoloških silah ter o nastanku današnjih površinskih oblik. Janko Kalan, dipL inž. gozd . DRUšTVENE VESTI FEBRUARJA SO ZBOROVALI POSTOJNSKI GOZDARJI Polagali so obračun za dvoletno delo v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva. Po besedah predsednika mgr. Edvarda Rebule je društvo v tem obdobju uspešno sledilo svojemu poslanstvu - popularizaciji gozdarske stroke in strokovnemu izobraževanju svojega članstva. Iz poročila pa je moč razbrati, da je društvo uspešno razvijalo ~tudi druge dejavnosti. Predvsem je bilo pobudnik temeljite analize odnosov med gozdarji in lesarji, ki so se zaradi vztrajnega dela članov društva , ravno v teh dveh ~etih, temeljito popravili. Društvo je v celoti vodilo akcijo TEDEN GOZDOV, v letu 1975 pa tudi vse- slovensko gozdarstvo prireditev 100 let gozdarskih društev na Slovenskem. Mimo tega pa je društvo organiziralo tudi tekmovanje goz.dnih delavcev sekačev doma v Postojni, na povabilo gozdarjev iz Delnic pa se je s postojnsko ekipo udeležilo tudi podobnega tekmovanja v Delnicah. Društvo je tudi organizator gozdarskega športnega življenja. S svojimi ekipami je bilo na vseh regionalnih in republiških gozdarsko- lesarskih tekmovanjih, od Lesariade do ,smučarskih tekem. Zaradi širokega območja na katerem gozdarji delajo, so mnoge akcije ostale neopažene oziroma nepublicirane. Za prihodnji dve leti so izbrali nov upravni odbor DIT v katerem so: Anton Ponuda, Janez Marinšek, Lado Sirca, Drago Kerma, Anton Udovič, Rajko Benčič, Jože Debevc, Edvard Rebula in Alojz Faganel. NOVA ZVEZA INžiNIRJEV JN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE Nov upravni in nadzorni odbor prcds. Slobodan Rajic Medvode-Gorjana tajnica: Marija Tavčar Ljubljana Gozdarski pododbor Jože Fal kner Novo mesto Ladislav Nemesszeghy Murska Sobota Vinko Nič Maribor rngr. Zdenko Otrin Ljubljana Franc Perko Postojna Danijel šoster Celje Marjan Savelj Tolmin Jože Urank Nazarje Dra go Zagorc Slovenj Gradec Lesarski pododbor Lranko Kocman Pivka dr. Jože Kovač Ljubljana 227 M.K. Damir Kovačič Ljubljana Božidar Markič Nova Gorica Tone Piškur Kočevje Drago Pogorelc Ljubljana Mirko Tratnik Nazarje .štefan Fras Celje Jože Kastelic Bled Nadzorni odbor Milan Kuder Ljubljana Lojze Leb Ljubljana Branko štampar Maribor Pomembnejši sklepi na občnem zboru - ZIT GL bo tudi letos podprl gozdarsko popularizacijsko akcijo TEDEN GOZ- DOV -Preimenovanje evropske pešpoti E-6 YU v: Pešpot Milana Ciglarja E-6 YU ~ Podražitev strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les Nove cene za GV so: Posamezniki OZD študenti in dijaki Inozemski naročniki 120.- din 360.- din 80.- din 180.- din - Soizdajateljica revije Gozdarski vestnik se imenuje samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije - Novi častni in zaslužni člani Utrinki s posvetovanja, ki ga je priredila ZIT GL Slovenije na Bledu dne 26. 3. 1977 s temo Vloga inženirjev in tehnikov pri izvaianju razvojnih ,programov gozdarstva in lesarstva dr. J. Kovač, predsednik ZIT; dr. D. Mlinšek: D. Dobnik: Inženirji in tehniki - gozdarji in lesarji morajo biti tvorni obliko- valci naših dveh strok. Odločilno in odgovorno nalogo morajo imeti pri urejanju naše produktivnosti, ki je temelj hitrejšemu materialnemu in samoupravnemu razvijanju naše družbe. Eksote ne bodo mogle nadomestiti domačih lesov. Zato uvoz tega lesa ne more biti element naših investicijskih programov lesne indu- strije. Prvič so tehnične lastnosti tropskih lesov zelo ozke. Uporabljajo se lahko le za nekatere izdelke. Drugič: Afriške države hočejo vse več lesa predelati doma in izvažati polizdelke ali končne izdelke in tretjič: Tega lesa bo zmanjkalo, oziroma količine letno pridobljenega lesa se bodo zmanjšale. Eksote so za izdelovalce stolov in podobnega masivnega pohištva popolnoma neuporabne. Ves ameriški trg hoče imeti bukovc stole. Sicer pa stolov iz drugega lesa sploh ne delajo nikjer. Nekaj malega jih naredijo iz lesa iglavcev. Stol iz afriškega lesa bi bil svinčene težak, 228 dr. D. Mlinšek: dr. D. Mlinšek: dr. D. Mlinšek: M . Trebežnik: mgr. L. Lcb: F. Papič: in bi se ob prvem po.zibavanju razletel. Domača bukev je zagotovo najbolj cenena in najkakovostnejša surovina. Posvetovanje ne sme dobiti pečata, da .je trenutni problem gozdarjev in lesarjev zgolj iskanje kubikov. Gozdarstvo ima še druge naloge, ki :so družbeno prav tako pomembne, kot pridobivanje lesa. Gospo- darjenje z gozdovi ni Ic pridobivanje lesa, gozdovi imajo tudi infra- strukturno vlogo in pomen. Tu in tam se med gozdarji, pa tudi drugimi manj poučenimi, pojavlja vprašanje ali kakovost ali količina (pri gospodarjenju z gozdovi nam- reč). Iz dileme lahko pomaga samo poglobljena strokovna analiza. če izpustimo severno Evropo, del zahodne Evrope in še nekatere predele, lahko trdimo, da je področje Evrope področje ugodnih rastnih pogojev predvsem mešanih gozdov - to je debelejših tSortimentov, ki so danes tudi najbolj cenjeni. V ZR Nemčiji stane danes 1 m3 kva- litetnega mizarskega lesa 8.400,00 din. Cene naši surovini pa so sra- motno nizke. Poprečne cene, ki so vsakodnevni inštrument komerci- alnega dogovarjanja med gozdarji in Jesarji, jemljejo vrednost kako- vostnejšemu lesu. Les bi morali prodajati dosledno po kvaliteti (kla- sah), cene pa bi morale biti stimulativne, to pomeni : dobra kvaliteta visoka cena in obratno. Razpeni med klasami bi morali biti večji . Slej ko prej pa je edino mesto, kjer lahko gozdarji učinkovito urc'JaJO svoje probleme, v gozdu. Preveč imamo ljudi z belimi rokami. Samo s prizadevnim strokovnim delom v gozdu bomo lahko reševali svoje ekonomske in druge težave. Rešitve niso v nenehnih pTekladanjih, kombinacijah in preračunavanjih , ki smo jim čedalje bolj podvrženi, ampak pri delu v gozdu. čimprej moramo odpraviti razmeroma zelo slabo organizacijo uskla- jevanja in planiranja v gozdarstvu in predelavi ilesa. Pohištvena industrija drugih republik je že prehitela slovensko, po kakovosti in po oblikovanju. Slovenski lesarji niso zaspali, so pa za- dremali, in če se ne bodo zadosti hitro zbudili .. . Pridobivanje lesa ni Ic dobra ali slaba volja gozdarjev. Enostransko bi bilo, če bi ta problem obravnavali pavšalno. že bežen pogled v gozdove, po drugi strani pa v gozdarske naložbe ra.zkrije, da premalo vlagamo v gozdne komunikacije. Zelo veliko predelov je, ki so ne- odprti. Prvi hip sicer izgleda, da je vsa naša zemljica prepredena s cestami in potmi. Toda veliko teh prometnic ·je za prevoz in vleko lesa s sodobnimi gozdarskimi stroji neuporabnih . To so poti, ki le za silo ustrezajo kmcčkemu vozu ali podelu. 229 D. Dobnik: D. Dobnik: F. Papič: D. Vindšnurcr: D . Vindšnurer: če bi pri naših izračunih realno upoštevali ta tehnološki kriterij, bi verjetno prišli do žalostnih ugotovitev. Zato bi morale biti tovrstne naložbe v gozdarstvu pomemben dejavnik, ko govorimo o večjih količinah lesa. Zagata z lesno surovino nastaja tudi zategadelj, ker gozdarji preveč lesa izvažajo. Treba bi bilo s taksami, fiskalnimi inštrumenti, ta izvoz preprečiti , oziroma omejiti. Od gozdarjev sicer venomer slišimo: Zakaj pa Italijani lahko več plačajo, zakaj lahko prenesejo višjo ceno! Izbolj- šajte tehnologijo, bolje se organizirajtc! In končno!- organizacija naših SOZD je neustrezna. Od njih nimamo kadrovske pomoči, nimamo samoupravnih sporazumov, še prodaje ni. 70 0/0 vseh slovenskih finalnih lesnih izdelkov proizvajalci sami pro- dajo. Le 30 O/o prodaje gre prek Slovenijalesa in Lesnine. Les smo in bomo še izvaža·li (hlodovina in deske) . Verjetno je to širši družbeni interes. Domači predelovalci les preslabo cenijo. Toda boljši sortimenti visoke proizvodne stroške še prenesejo, les slabše kakovosti pa je absolutno prenizko cenjen. Ko se pogovarjamo o dohodkovnih odnosih z lesarji, že koj v začetku slišimo : še .zase nimamo deviz, kaj da bi jih vam dajali! Odkod si naj torej gozdarji kupimo s.trahovito drago gozdarsko mehanizacijo, ki jo moramo vso uvoziti? Izvoz nam branijo, deviz ne dajo. Zares bi bili potrebni dohodkovni odnosi . Velikokrat slišimo o predimenzionirani slovenski lesni industriji. Toda preteklo leto je demantiralo takšna stališča . če lani ne bi imeli takšne lesne industrije - pravimo ji predimenzionirana - bi gozdarji za- kopa.li veliko denarja. (Razpravljalec je mislil na požled na Tolmin- skem in na novo iverko v Novi Gorici.) Samo dohodkovna povezanost mod gozdarstvom in lesarstvom lahko enim in drugim zagotovi pogoje za normalno in razširjeno repro- dukcijo. Zapisal Marko Kmecl 230 INiERNATION A L \JN ION OF FOI"\E S IRY RE5(4RCH ();1(./\NilAriONS Di11ision l. Coordinator 25. 9. 1977, nedelja Zasedanje 1977 IUFRO 25. 9. - 3. 10. 1977 IUFRO - ODDELEK l. Gojenje gozdov in okolje organizira letos zasedanje z glavno temo: STANJE IN RAZVOJ NEGE GOZDA V VEčNAMENSKEM GOZDARSTVU. V okviru te teme bo obravnavan nadaljni razvoj teorije nege gozda, razširitev in praktična uporaba te teorije pri socialnih in varovalnih funkcijah gozda ter pri drugih obnovljivih naravnih bogastvih. Zasedanje bo v Osojah na Osojskem jezeru na Ko- roškem v Avstriji ter v Slovenj Gradcu , kjer bo v praksi mogoče prikazati nove zamisli, ki jih razvijamo na področju gojenja gozdov. Vsem zainteresiranim udeležbo na zasedanju zelo pri- poročamo. Koordinator Prof. dr. D. Mlinšek Program zasedanja Prihod v Osoje (Ossiach) pri Beljaku - Koroška 26. 9.1977, ponedeljek Otvoritev zasedanja. Uvod v temo zasedanja ; »Nega gozda v mnogonamenskcm gozdarstvu«. Prof. dr. D. Mlinšek, Jugoslavija Uvodna predavanja: Razvoj teorije nege gozda z ozirom na nove spoznavno teoretične osnove naravoslovnih in socialnih znanosti . Referent: prof. dr. M. van Miegroet, Belgija Zahteve oblikovanja okolja, nege krajine in načrtovanja krajine na gospodarjenje z gozdovi. Referent: dr. A. J. van Pocl, Nizozemska Predstave naravoslovca o socialnih in varovalnih funkcijah gozda in podobnih ekosistemov. Referent: doc. dr. F. Klotzli , švica Prenosljivost in pomen načela trajnosti in teorije nege gozda na gospodarjenje z obnovljivitni naravnimi bogastvi po naravnih načelih. . Referent: prof. dr. D. Mlinšek, Jugoslavija Opoldanski odmor Raziskovanje pragozda in njegov pomen za nego gozda. Referent: dr. Matter, švica Raziskovanje ekosistemov v gospodarskem gozdu z ozirom na nove naloge nege gozda. Referent: dr. B. Vinš, čehoslovaška 231 Gorski gozd kot predmet raziskovanja nege gozda Referent: prof. dr. H. Mayer, Avstrija Koreferent: dr. E. Ott, švica V naslednjih dneh se bo zvrstila za govorniškim pultom še vrsta znanih gozdarskih strokov- njakov z vsega sveta. Vmes bo ogled gozdov v okolici Osoj in orgelski koncert v samostanski cerkvi v Osojah. V sredo, 28 . 9. 1977 ob 11.30 uri bo govoril tudi mrg. Marjan Kotar : Nega gozda kot osnova nege gozdne favne in posebno divjadi. Popoldan tega dne bo zasedanje strokovnih in delovnih skupin. 29. 9. 1977, četrtek Odhod vseh udeležencev v Wolfsberg, kjer si bodo ogledali posestvo HESPA. Tema ogleda bo zlasti zanimiva za naše gozdarje z Bleda, Kranja, Maribora in Slovenj Gradca - Nega gozda v težavnih razmerah pretežno smrekovih sestojev velike privatne posesti. Popoldan bodo udeleženci nadaljevali pot v Slovenj Gradec. Drugi del posvetovanja pripada Jugoslovanom. Organizatorji so gozdarji iz Slovenj Gradca. 30. 9.1977, petek Ogled gozda Teme: Nega gozda kot jedro gozdarstva Krajinska ekologija in nega gozdnate krajine Premena smrekovih enodobnih sestojev v bolj naravne z nego gozda Kosilo v gozdu Družabni večer (30. 9. 1977 - celodnevni program za dame). l. 10.1977, sobota Plenarno zasedanje Zaključna poročila moderatorjev za posamezna predavanja in zaključni razgovor Organizacijska vprašanja oddelka Opoldanski odmor Odhod ekskurzij (2. - 4. 10. 1977) ob 1.4.00 uri. 2.-4. 10. 1957, Ekskurzije po zasedanju A. J u g o s 1 a v ij a - S 1 o v e n i j a Vodstvo : prof. dr. D. Mlinšek Teme ekskurzije: 1. Gozd in divjad v naravni biocenozi 2. Od opuščenega kmetijskega zemljišča do naravnega gospodarskega gozda 3. Naravna menjava drevesnih vrst in zaključki za gojenje gozdov 4. Načini naravnega in umetnega pogozdovanja kraških rastišč Smer poti: Slovenj Gradec-Ljubljana-Kočevje-Postojna-submediteranski Kras-Ljubljana B. Avstrija- štajerska in Spodnja štajerska (ev. mednarodni poskus z redčenjem v tSSR). Vodstvo: doc. dr. J. Pollanschi.itz Tema ekskurzije: Poskusi z redčenjem v smrekovih sestojih l. St. Oswald (Eibiswald) Sv. Ožbolt (Ivnik), poskus redčenja v smrekovem sestoju 2. Ottenstein: Mednarodni poskus z redčeojem v smrekovem sestoju 3. Karlstift: Nega mladih naravno pomlajenih smrekovih sestojev. 232 C. A v s t r i j a - V z h o d n a T i r o l s k a i n S a 1 z b u r š k a Vodstvo: prof. dr. H. Mayer Tema ekskurzije: Gojenje gozdov v gorovju l. Martrei i. Osttirol - Kals: Vpliv gradnje hidrocentrale na varovalni gozd, gospodarjenje z zaščitenim gozdom v področjih udarov 2. Defereggental: Nega varovalnega gozda in pogozdovanje v visokem gorovju v subalpinskem smrekovem gozdu, skupinsko pomlajevanje v cemprinovem gozdu 3. Naravni park Wiegenwald/Stubachtal (smreka-cemprin-macesen) v Visokih Turah. Natančnejše informacije in obširen program ekskurzij bomo prijavljenim udeležencem ekskurzij pravočasno poslali. Splošne informacije Mesto zasedanja Prvi del zasedanja bo na gozdarski šoli v Osojah (Forstliche Ossiach) pri Beljaku na Koroškem (Avstrija). Direktor šole je prof. dipl. ing. A. Trzesniowski, telefon 04243/245 . Kraj zasedanja je dosegljiv po železnici do Beljaka. Osoje ležijo 11 km severovzhodno od Beljaka ob Osojskem jezeru. Zelezniške in avtobusne zveze od Beljaka do Osoj so od 06.00 do 18.00 ure. Sprejemna pisarna zasedanja sprejema prijave 25. 9. 1977 od 14.00 do 20.00 ure in je odprta 26. 9. 1977 od 8.00 ure naprej. Glavna ekskurzija in zaključek zasedanja v Jugoslaviji Za glavno ekskurzijo v Wolfsberg in za zaključek zasedanja v Jugoslaviji (Slovenj Gradec) od 29. 9. dopoldne do 1. 10. popoldne in morebiten povratek v Osoje je treba računati stroške za vožnjo, hrano in prenočevanje. To bo znašalo predvidoma 1000 (1200) ·os, vključno s poldnevno ekskurzijo 27. 9. 1977. Ekskurzije po zasedanju A - B - C Za ekskurzijo A v Slovenijo je treba računati s stroški voznje, prenočevanje in prehrane v višini približno 1200-1300 dinarjev. Za ekskurzijo plačate v Slovenj Gradcu. Z ozirom na število prijavljenih bodo ekskurzije po Avstriji -(B in C) izvedene s privatnimi osebnimi vozili ali z malimi avtobusi. Za prenočevanje, prehrano in vožnjo je treba računati v času od l. 10. do vključno 4. 10. 1977 s 1000 (1300) oS, odvisno od načina prevoza. Zaključek prijav l. junij 1977. 233 Rojen je slovenski hidravlični nakladnik Javornik 7 9. marca letos se je prvič predstavil jav- nosti . Prvi kritični opazovalci so bili člani komisije za izkoriščanje gozdov in gozdno mehanizacijo pri PZGO . Te zahtevne teh- nične naloge se je lotil razmeroma mlad kolektiv v LIV Postojna. Raziskave o na- kladalnikovih konstrukcijskih in tehničnih Jastnostih je opravljal inštitut za gozdar- stvo v Ljubljani. Terenske meritve in opa- zovanja pa sta vodila mgr. E. Rebula (GG Postojna) in Vi·li Garmuš (GšC Postojna). inštitutske analize so pokazale, da ima na- kladalnik JAVORNIK 7 skoraj enake la- stnosti kot JONSEREDS SuZ. Kratka opa- zovalna doba pa ne zadošča za oceno upo- rabljenega materiala. Pri ocenjevanju le- tega so bili vsi zelo previdni - razumlji- vo . LIV Postojna bo morala poskrbeti za ateste materiala in za varnostne ateste. Ko- misija je opozorila predstavnike LIV Po- stojna naj bodo pri razvijanju te proizvod- nje previdni. Med mnogimi proizvajalci nakladalnikov v Evropi so uspeli na trži- šču pravzaprav samo švedi (JONSE- REDS). ZA'IP](S NA U3 tU lKV:Il Foto: prof. Fmnjo Rainer Direktor LIV je povedal, da bodo letos izdelali 10 nakladalnikov. V prihodnjem letu pa bo proizvodnja normalno stekla. Do leta 1980 si obeta'jo osvojiti celotno ju- goslovansko tržišče. Servisno službo bodo verjetno opravljale mehanične delavnice nekaterih gozdnih gospodarstev. Naj še kdo reče, da gozdarji nismo matematiki (računarji) Nekatera gozdna gospodarstva so svojo računalniško obdelavo že močno razvila. Zlasti tista, ki so hkTati razvijala tudi ka- dre, se vse bolj uveljavljajo tudi izven svo- jih delovnih organizacij. Pogosto trkajo na vrata AOP (automatska obdelava podat- kov) po gozdnih gospodarstvih najrazlič­ nejši interesenti . Zato je nastala potreba , da se porabniki gozdarskega deleža na ra- čunalniku dogovorijo, kako bodo uredili zaračunavanje takšnih storitev. Na seji poslovnega odbora za računal­ ništvo 29. 3. 1977 so se dogovorili, da bo- do sistemske enote za takšne storitve draž- je za 20 o;0 od sistemskih enot v gozdar- skem deležu. Na isti seji so izvolili tovariša Sulmana, dipl. oec . (GG Kočevje) za predstavnika interesov gozdarstva v poslovnem odboru RRC za naslednje mandatno obdobje, Jo- žeta Skumavca, dipl. inž. gozd . (GG Bled) pa za njegovega namestnika. Gozdarski kamioni pretcžki V zadnjem času so prometni organi »ulovili« več gozdarskih kamionov. Vsi so bi-li preobremenjeni: TAM, MAGIRUS, MANN in drugi . Osni pritiski so bili pre- 234 koračcni za več ton. Poslovno zdru~e:1je gozdogospodarskih organizacij je položaj, ki bi lahko delo gozdnih gospodarstev po- polnoma ohromil , hitro in temeljiLa prou- čil in pripravil vlogo na republiški komite za promet in zveze, za legalizacijo preko- račcva~1ja osnih pritiskov pri kamionskih prevozih lesa. O uspešnosti, oziroma neuspešnosti po- sredovanja bomo še poročali. Seja komisije za izkoriščanje gozdov in gozdno mehanizacijo 9. 3. 1977. Kolajna za gozdarja O športnikih mnogo pišemo in govori- mo. O tistih, ki zaslužijo, včasih pa tudi o tistih, ki bi zaslužili grajo in prezir, ali pa čimprejšnjo pozabo. Tako pa se ne bi smelo zgoditi z našim »olimpijcem« Ivanom Mlačnikom iz Na- zarij, ki nam je skoraj ušel iz našega »press Tvo Mlačnik s sinom. Ali ima pobič kaj oče­ tovega? - Foto Ciril Sem 235 registra« . Ivan je kot član jugoslovanske gozdarske reprezentance na evropskem pr- venstvu v Bolgariji osvojil srebrno kolajno v kombiniranem rezu. To je doslej prva in edina jugoslovanska kolajna s podobnih Lekmovanj. Da bi lahko kolajna našega Savinjčana dobila pravo težo (ne zaradi srebra) mo- ramo opozoriti, da se po drugih državah na takšna tekmovanja pripravljajo s pravo olimpijsko resnostjo. TOMOS opušča avtomobile, začenja z žagami Dr. Stoviček, pomočnik direktorja TO- MOS iz Kopra, je 9. maja v Postojni za- gotovil predstavnikom slovenskih gozdnih gospodarstev. da bodo v TOMOSU že v letu 1978 na razpolago vsi programi mo- tornih žag HUSQVARNA. Letos pa lah- ko TOMOS jn JUGOTEHNIKA zagotovi- ta kompleten program s konsignacije. V zadnjem času smo dobili nekaj te- meljitih študij o najr<1zličnejših tipih mo- tornih bg, zJ.to nam ne bo težko smiselno izbrati najustreznejšo. Vodnik zn pešpot Milana Ciglarja E-6 YU Na inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo v oddelku, ki ga je zapustil Milan Ciglar, z vso vnemo pripravljajo knjižico- Vodnik po evropski pešpoti Milana Ciglarja E-6 YU . Takšna knjižica, ki bi dala popotniku vse informacije o zgodovinskih , kulturnih, geografskih in socialnih posebnostih kra- jev ob poti, je bila že sen ustanovitelja po- ti. Veliko je o njej govoril in z GV je bil že s!denjen načelni dogovor o založništvu . To njegovo želeno idejo , ki jo tudi popot- niki že -težko čakajo, sedaj uresničujejo Ciglarjcvi sodelavci. TIGAR škornji- slabo Dolgo časa smo slovenski gozdarji iskali primernega izdelovalca gumijastih zaščit­ nih škornjev za gozdne delavce. Bili smo zelo izbirčni, zahtevali vsemogoče, tudi ateste. Na koncu .je izgledalo, ela smo le dobili škornje ))po meri«. Prvi odzivi pri go'Z.darjih pa so zelo sla- bi. Spodnji del škornjev je menda odličen. Noga je varna, suha, čvrsta. Na prehodu iz spodnjega dela v zgornji, nekako okoli gležnja, pa so škornji popolnoma zanič, Nekateri se na tem mestu pretrgajo (kjer se upogibajo) že četrti dan. Delavci so skrajno nejevoljni, ne samo zaradi mokrih in premraženih nog, temveč tudi zato, ker jih ,je nekdo pošteno izko- ristil - veliko denarja za malo muzike. 140.000 ma v izvoz Letos bo Jugoslavija izvozila 140.000 ma bukovega lesa tretje klase. Prejšnja leta smo izvozili veliko takšnega lesa. Letos pa so zvezni organi ocenili, da izvoz ne bi smel biti večji od 140.000 ma. Slovenija bo dobila razmeroma majhen delež tega kontingenta, saj bo izvozila le slabo četr­ tino celotne količine - 30.000 ma. Predstavniki slovenskih gozdnogospodar- skih organizacij so si na seji komisije za tržišče in cene, ki je bila 24. 3. 1977 ta- kole razdelili slovenski delež: ~GG Bled GG Brežice GG Kočevje GG Kranj GG Ljubljana GG Maribor :GG Novo mesto GG Postojna SGG Tolmin KK Ptuj GG Nazarje Snežnik GG Celje Kras Sežana SKUPAJ 400m3 3.000 m 3 3.500 m~ 1.500 m~ 2.000 m~ 2.000 m3 3.000 m~ 2.500 m3 9.900 m~ 200m3 300m3 1.000 m:1 soom:1 200m3 30.000 ma Jugotanin ne potrebuje surovine Predstavnika te OZD namreč ni bilo na seji PZGO - komisije za tržišče in cene, kjer naj bi gozdarstvo skleni·lo letošnjo do- bavno pogodbo z Jugotaninom. Brez nje- ga so se gozdarji dogovorili, da letošnja cena ne more biti nižja od 260 din/prm, čeprav bi morala biti realna cena 280 din/ prm, kolikor je tudi pri izvozu tega blaga. Predvidevajo, da se bo po predlagani ce- ni nabralo približno 14.500 prm. Glavni do- bavitelji so Celje, Ljubljana, Kranj, Ma- ribor, Novo mesto, Brežice in Kras. Pred- lagali .so tudi, da bi Jugotanin sprejemal kostanj v obJem dolžinskem stanju. Tako bi gotovo ,dobil še več potrebne surovine. Gozdarske »delnice« v republiškem računskem centru Slovensko gozdarstvo ima v republi- škem računskem centru (RRC) svoj fi- nančni delež. Le-ta mu omogoča, da iz- korišča del računalniškega časa za obde- lavo svojih podaJtkov. Delež znaša 500 st. milijonov dinar.jev. Gozdnogospodarske organizacije so si ga »bratskO<< razdelile, seveda za denar. Gozdna gospodarstva so prek termi- nalov (uporabljena je redna PTT pove- zava) povezana s centrom v Ljubljani. Pristopni delež je merilo za čas, ki je posamezni organizaciji na razpolago za obdelavo njenih podatkov. Ta delež pa ni več kot >Samo kupljena pravica za soupo- rabo računalnika. Vse storitve ;je treba še posebej plačati. Storitve računalnika me- rijo v tako imenovanih sistemskih enotah (SE). Slovenske gozdnogospodarske organi- zacije imajo v ~etu 1977 takole razdeljen svoj gozda:rski delež: din O/o GG Bled 1,000.533,00 20,02 GG Brežice 239.900,00 4,80 GG Celje 324.344,00 8,90 ZKGP Kočevje 879.953,00 17,60 GG Kranj 403.286,00 8,08 GG Nazarje 494.117,00 9,88 GG Novo mesto 591.594,00 1.1,84 LESNA Slovenj Gradec 294.117,00 5,88 SGG Tolmin 650.153,00 13,00 SKUPAJ 4,997.997,00 100,00 Konec leta 1976 je izstopilo GG Ljub- ljana, ki je kupilo svoj samostojni de- lež v vrednosti 150 st. milijonov din. Enak delež si je kupila tudi LESNA Slovenj Gradec, vendar je še zadržala svoj polo- žaj v skupnem gozdarskem deležu. Seja poslovnega odbora za računalništvo 29. 3. 1977 236 UDK 634.0.232.311 Kvantitativne značilnosti cvetenja in donosa storžev klonov evropskega macesna v semenski plantaži Franc Mrva (Jastrebarsko)"' Mrva, F.: Kvantitativne značilnosti cvetenja in do- nosa storžev klanov evropskega macesna v semenski plan- taži. Gozdarski vestnik 35, 1977, št. 6, 237-253. Povzetek v hrvaščini in angleščini. Raziskovanja cvetenja in donosa storžev so bila oprav- ljena v obdobju od 1973. do 1975. leta na klonalni semenski plantaži evropskega macesna (Larix decidua Mill.). Plantaž.a je bila zasnovana spomladi 1965. l. z 2-letnimi ccpljenci. štetje moških (J), ženskih cvetov (s;?) in storžev na 26 opa- zovanih klanih na reducirani površini približno 1 ha so bila izvršena v treh zaporednih letih, in to na vsakem rametu posameznega klana zelo natančno. Rezultati so prikazani tabelama in grafično glede na obilnosti cvetenja, razmerja cvetov Cc) : Sj?) in spolnosti klanov, periodičnosti cvetenja in donosa storžev ter oploditve. Mr v a, F.: Quantitative characters of flowering and cone yield in a clonal seed orchard of European Larch. Gozdarski vestnik 35, 1977, 6, pag. 237-253. In Slovene with summary in English and Croatian. Quantitative characters of flowering and cone yield in a clonal seed orchard of European Larch (Lar ix decidua Mili.) established in the spring of 1965 with 2-year grafts in Croatia (Yugoslavia). The counting of male (c{), female (s;?) flowers and cones on 26 observed clones represented in a reduced area with approximately 1 ha, was made very precisely in 3 successive years on each ramct of individual done. The results presented in tables and graphs are con- sidered in respect of the abundance of flowering, the ratio of flowering (ci' : s;?) and sexuality of clones, the periodicity of flowering and cone yield, and fertilization. Uvod Raziskovanja cvetenja in plodnosti so zadnje čase na semenskih plantažah predmet vse večjega zanimanja žlahtniteljev gozdnega drevja. Tako intenzivni programi semenskih plantaž v nekaterih državah Evrope (Finska, švedska, Ma- džarska, Romunija itd.) in severne Amerike (ZDA), kot tudi informacije o obna- šanju posameznih vrst in o razlikah med kloni z ozirom na cvetenje in plodnost) so spodbudili raziskovalce, da tem problemom posvetijo več pozornosti kot doslej. * F. M., dipl. gozd. inž., šumarski institut Jastrebarsko, 41420 Jastrebarsko YU. 237 Osnovni cilj semenskih plantaž je v pridobivanju boljšega (selekcioniranega) semena, ki bo dajalo kvalitetnejše sadike od semen iz normalnih ali semenskih sestojev. Raziskovalce velja hud napor, da z masovno selekcijo (ras, ekotipov) posameznih vrst ter z individualno selekcijo (plus drevesa) v izbranih popula- cijah s pomočjo metod vegetativnega razmnoževanja zasnujejo takšne vrste plan- taže. Mnogoštevilni testi potomstev selekcioniranih klanov so pokazali, ne glede na to, ali je selekcija izvršena na prirastek ali na nekatere tehnične lastnosti (dolžino vlakenc, specifično težo ipd.), da se s selekcijo lahko doseže določena genetično dohitje (angl. genetic gain). Vendar to dobitje kot rezultat selekcije ne more docela opravičiti vloženih sredstev v ustanavljanje plantaž, če seme na njih slabo uspeva; in takšni primeri so bili pri številnih prvih plantažah. Glavni interes žlahtniteljev je bil usmerjen na selekcijo pozitivnih fenotipskih lastnosti in hkrati na njih genetično preverjanje v testih potomstev (angl. progeny test) manj pa na preučevanje pojavov cvetenja in donosa semena. Zadnje čase se tem problemom poklanja več pozornosti; veliko število napisanih del in dose- ženi rezultati pričajo o pomenu takih raziskovanj. Intenzivno delo in različni aspekti preučevanja cvetenja in obroda semena v semenskih plantažah so zabe- leženi v različnih državah, največ v ZDA, Japonskem, v sev. Evropi in južni Afriki. Variabilnost v cvetenju moških in ženskih cvetov so preučevali na klanih smreke (Picea abies (L.) Km'st), a hkrati odkrili pomembne razlike med kloni (Er ri k s s o n , Jon s on in Lindgren 1973). Enaki rezultati so se po- kazali na klanih rdečega bora (Pinus silvestris L.), (Dre imani s 1971, Brown 1971, Andersson in Hat eme r 1975). Fenologijo cvetenja in produktivnost obroda so intenzivno preučevali v klonalnih semenskih plantažah Pinus patLda, P. elliottii, P. taeda in P. kesiya, v Rodeziji B ern es in Mu ll in 1974) ter še ponekod drugje (Ha s hi zum e 1973, Hama y a in dr. 1974 1 Wang in Lin 1974, It o o 1975). Veliko število raziskovanj je posvečeno stimulaciji cvetenja z mehaničnimi sredstvi (prstančenje debla, podvezovanje, Semenska plantaža evropskega macesna Klokočevac. Na sliki so 6-letni cepljenci z izola- cijskimi vrečkami. Foto F. Mrva 238 Odstranjevanje izolacij- skih vrečk po kontroli- ranem oprašcvanju. Foto F. Mrva obrezovanje veJ m korenin)> s kemičnimi sredstvi (gnojenje, auksini) in pod. (Ho 1st 1970, E be Il 1971, Ha s hi zum e 1970, Varne Il 1969, Morris in Beer s 1969, Schultz 1971, Gra no 1973, Webster 1975, Ro s s in Pha ri s 1976 in dr.). Na osnovi izsledkov raziskovalcev, ki že dlje časa raziskujejo te probleme, se nekateri kloni odlikujejo z znatno boljšim cvetenjem in z večjim ohrodom semena kod drugi, pri nekaterih je obrod zelo slab ali pa celo popolnoma izostane. Na zmogljivost ene semenske plantaže, in sicer, da daje večji ali manjši obrod semena, vplivata dva osnovna biološka faktorja: 1.. Sposobnost (zmogljivost) vsakega klona, da v zadostni količini in v opti- malnem razmerju ustvarja moške in ženske cvetove; 2. Kombinacijske sposobnosti klanov, da se v velikem številu kombinacij lahko medsebojno križajo in dajejo kalivo seme. V naših raziskavah* je pozornost usmerjena v preučevanje sposobnosti klonov evropskega macesna na cvetenje in donos storžev, torej k biološkemu činitelju, *' Raziskovanja so fim:ncirali: Republiški fond za znanstveni rad Hrvatske in Poslovno udruženje šumsko-privrednih organizacija, Zagreb. 239 ki neposredno vpliva na v1smo donosa storžev. Preučevanje kombinacijske spo- sobnosti klonov za križanje pa bi sodilo v drugo fazo raziskav, ki ni bila pred- videna s tem programom. Ta faza bi lahko dala odgovor na vprašanje, zakaj nekateri kloni pri dobrem cvetenju dajejo tako malo kalivega semena. Zanjo o 111 .o 2 o CJ o Ol 50 200 so 100 j 50 "10 JO 20 10 o 1 9 7 3 . 1 o ~ ::::;:::::&. 1 •• • ~ . .... • • • <<<<< •••••• ·.· ... ·.·. . .. ·-·-· .. ·.· .... . . . . . . ·.·. . .. 1 9 7 4. 1 d ·>.·>> LEGENDA: ef_ mu~ki cvjerov; cmale) ~-~enski cvjerov, Clemalel o,s em= 10-000 cvjetova (flow) ·.·.·.·.·.· ~ .. .... TI .. • • . . . • a • ·.·.·.·.· .... •• 1 • • • • •• 1 9 7 5. GODINA eve ar 1 Grafikon - UKUPAN BROJ MUŠKIH 1 ŽENSKIH CVJETOVA ZA RAZDOBLJE ISTRAŽIVANJA OD 1973.-1975 . GODfNE . r;g . 1 - TOTAL NUMBER OF MALE ANO FEMALE FLOWERS IN THE PERIOD Of INVESTIGATIONS FROM 1973 Ih to 197S th je potrebno, da ima vecma klonov na plantaži obilno cvetenje, da se lahko iz- vede kontrolirana opraševanje in ugotovijo kloni, ki jmajo posebno sposobnost križanja. Material in metoda razisko,•anja Za preučevanje cvetenja in donosa storžev je izbrana semenska plantaža evropskega macesna v »Klokočevcu« blizu Bjelovara. Ta plantaža je bHa usta- novljena spomladi 1965. leta z dveletnimi cepljenci 24 klonov in na površini 2 ha. Razmiki med vrstami so široki 5 ml ravno takšni so med cepljenci. Razpored 240 rastlin na plantaži je trikoten. število klanov so pozneje povečali zaradi re- dukcij in večkratnih popolnitev plantaže. To je obenem prva semenska plantaža macesna, zasnovana na področju Hrvaške. Po svoji starosti in razvitosti klanov je ta plantaža primeren objekt za tovrstne raziskave. Ker terjajo fenološka ;, 2 700 600- soo- 400 300 cl ::::::::::: ~:)~{ LEGENDA : ef- mu~ k; evje to vi cmatul ·~ -fienski cvjetov. o 100 50 ..... ? ·_:::_·::_::_::_.: ·.:.·: ·.: .. : .. : .. : .. : .. : ? . . .. . 9 ·:·:·:·:·:-:-:·: ::::1 :_:·_:::_::_·::_·:~.·.·. ·.·.·.·.·• . . }}) :::::: QL---------~~~~~···~· ·l ____ L~~;·~·~:~.~~~·~·~··~·~·----L··~···~·-~···~·~·~·~---------------- 1 9 7 3 . 1 9 7 4. 1 9 7 s. GODINA IYenr) Grat,kon 2 - PROSJEČAN BROJ MUŠKIH 1 ŽENSKIH CVJETOVA PO RAMETU U RAZOOBLJU ISTRAŽIVANJA OO 1973.-1975.G. Ft g. 2- AVERACE NUMBER OF MALE AND FEMALE FLOWERS PEA AAMET IN THE FEAIOD OF INVESTtGATIONS FROM 1973 th lo 197 5 th opazovanja cvetenja obsežno terensko delo in nemajhne stroške, so izvršena na vseh cepljencih na površini samo enega ha, medtem ko so v drugem delu plan- taže (1 ha) opazovanja bila omejena samo na tiste klone, ki so bili z nezadostnim številom cepljencev (rametov*) zastopani v prvem delu. Prvi cvetovi so se pojavili zelo zgodaj, in sicer v drugem letu po zasaditvi, torej v starosti štirih let. Obil- nejše cvetenje klanov v 1969. letu je uporabljeno za kontrolirana (umetno) opraševanje s pelodom japonskega macesna. Medvrstni hibridi iz teh križanj se gojijo na stalnih poskusnih površinah Inštituta na lokalitetu »Goic«. V obdobju * Rameti so cepljenci iz enega matičnega drevesa. 241 od 1973 do 1975 so bili opravljeni trije kompletni fenološki posnetki cvetenja moških in ženskih cvetov ter posnetki donosa storžev. štetje cvetov je bilo oprav- ljeno na vseh rametih (rastlinah), in sicer tako, da so bili ženski cvetovi prešteti zelo natančno, moški pa zaradi znatno večjega števila le na nekaterih vejah in potem aproksimirani na celo rastline. 5 40 s (/) 4> c:: 30 o o ..... o s 4> .o 20 E :J 2 s rc Q} :.v. 10 Q} ::.(.) o s []] o 111111 111111 - 111111 111111 111111 111111 111111 ~ 111111 J 11111 1/ 1111 1 J 1/1 1 1 IJ 1 cm = 5000 ~e~e ra 1 11 1 11 /cones/ 1 11 1 11 1 11 1 11 1 11 1 11 1 f 1 ~ 1 JI 11 11 11 111 11 111 11 111 11 111 11 111 11 111 11 111 li 111 :::: l: 11 111 11 111 111111 1:1 ! 11 /1 111 11 11 1 1 1 1 11 111 11 1 1 1 1 11 1 1 11 1 1 11 111 111111 11 1 1 11 111 111111 11 1 1 11 111 111111 11 1 1 11 111 111111 JI 1 1 11 111 111111 GODINA 1' 1 1 11 111 111111 1973 197 4 1 g 7 s Year v v Grafikon 3 ·- UKUPAN PAJNOS CESERA U AAZDOBLJU 11 ISTRAZIVANJA OC 1973-1975 godine Fig.J-· Total conE's crop in the period of investigations from 1973 th- 1975 th Rezultati in diskusija V tabeli 1, 2 in 3 so po klonih razvrščeni sumirani podatki o cvetenju jn donosu storžev za 3 leta zaporednih raziskovanj (od 1973 do 1975). Ti podatki se lahko raziščejo glede na obilnost cvetenja, razmerje med moškimi in ženskimi cvetovi, višino donosa storžev in druge elemente, ki so zanimivi za oceno pro- duktivne zmogljivosti plantaže, jn sicer z ozirom na celoto kakor tudi na posa- mezne klone. Obilnost cvetenja. Najboljše cvetenje je ugotovljeno v 1974. letu (glej grafi- kana 1 in 2). 26 klonov, zastopanih s 355 rameti, je v tem letu pognalo 254.794 242 moških in 27.608 ženskih cvetov. V 1975. letu je bilo cvetenje dokaj slabše ln je na istem številu klanov, na skupno 348 rametih, zabeleženo 175.655 moških in 14.663 ženskih cvetov ali poprečno na ramet 504,7 moških in 42,1 ženskih cvetov. Najslabše cvetenje je bilo v letu 1973. Pri 389 rametih je ugotovljeno le 79.738 moških in 8.055 ženskih cvetov ali 205,0 moških in 20,7 ženskih cvetov poprečno na ramet. če se pravkar ponazorjeni podatki za obilnost cvetenja primerjajo po letih, in sicer na podlagi poprečja glede na ramet, je intenziteta IJ) 20 IV c o () 100 .... o 111 80 · .o E :J 2 60 ro Q) 40 >lil Q) >O 20 o ID 1 o o : 1 r 111 1 1111 1 1111 1 1111 1 1111 v v 1 1111 1cm=20cesera 1111 /cones/ lili 111 111 111 111 1111 1 111 1 J 11 1111 1111 1111 - 1111 1111 ) 1111 11 ;; ; 1 111111 f- 1: il:: 111111 111111 1 1 1 11 1 11 11 1 1 1 11 1 1 1 1 11 1 1 1 1 1 11 11 1 1 11 1 1 111111 J 1 1 1 11 111111 lllJ l: ~ Il 111 GODINA 1973 19 7 4 1975 Year v v v Grafikon 4- PAOS.JECAN BAO.J CESEFIA PO RAMETU U AAZDOBL.JU ISTRA~ IVANJA .OD 1973-1975 god F i g. 4 - Av e ra 9 e · .. c ro P o r c· o n e s p· er ra m e t i n the period of in.vestigations from . 1973 th 19J5 th cvetenja za obdobje 1973~1975, če vzamemo leto 1973 kot indeks 1, dana z razmerjem 1 : 3,5 : 2,4, iz česar se vidi jasno izražena periodičnost in precejšnje razlike v cvetenju med posameznimi leti. Občutne redukcije rametov (rastlin), zabeležene pri posameznih klonih v tri- ~etnem obdobju (glej tabele 1, 2 in 3), so v prvi vrsti posledica napada uši (Chermes sp.). Ta uš je kljub varstvenim ukrepom (škropljenje) več ali manj stalno prisotna v plantaži in predstavlja močan omejevalni faktor za uspevanje rastlin v plantaži. Z analiziranjem cvetenja klanov je dopustno trditi, da obstajajo med kloni zelo pomembne razlike v številu cvetov. Kloni Vo-7, Vo-20 in Vo-26 so v vseh treh posnetkih pokazali najboljše cvetenje in največja poprečja ženskih cvetov na rarnet. Tem klonom se na osnovi podatkov iz 1974. in 1975. leta ravno tako 243 Tabela 1 - Pregled cvetenja in donosa storžev v 1973. letu Y semenski plantaži evropskega macesna v ))Klokočevcu(( Tab. 1 - Survey of flowering and cone yield in 1973 in tl1e seed orcbard of European Larch in locality Klokočcvac Skupno število Poprečje po "' ..... 11) > > c: c cvetov rastli ni · - et! o o 11) o c:~ > ...... - >N c.> :..::0.. "' 1:1 Total number Average No. 11) ..... 11) > c'j ~-. ........ 11) .8o ...... L., >N t:: ::a of flowers per plant {.) L., "'11) t.. ;!! ea. o "2. l!)e.o "'1-. .8 {.) .2~ ·-. c o 11) o o "' ....., c: ........ ,_,._ ~.o 11) L., c;l..,z >·-o ~,_, :..::o moških 1 ženskih moških 1 ženskih E 11) ·:;: E ct! t>~-. B:::~ 11) t:: . _. ci ~E (male) (female) (male) (female) N ::: ;~~ ...... ·-o c ,~z ct! 11) ct!..9 ){.) 11) h_o ~(.l., ci-e;; 11) ct! 12~xo.. ...:-o cd c: > E 1 ........ co 1 ;:l .... o,l!) ct! o ct! 1-< 11) .... N- 11) :::J 6' 9 o ~ <):~ ,.:.::O o> t-<0 ou ,u:jz C/)f-< .o..-< ::E o.~ g, 1 Vo- 3 15 894 672 59,6 44,8 1,3:1 845 56,2 548 2 Vo- 4 12 798 264 66,5 22,0 3,0:1 336 28,0 174 3 Vo- 5 14 1745 218 124,6 15,6 8,0:1 77 5,0 22 4 Vo- 7 15 13156 1381 877,0 92,1 9,5:1 1859 123,9 517 5 Vo- 8 19 166 8,7 8,7:0 6 Vo- 9 16 2621 27 16,4 1,7 9,6:1 21 1,3 20 7 Vo-10 15 1158 7 77,2 0,5 154,4:1 8 Vo-11 18 653 11 36,2 0,6 60,3:1 9 Vo-12 13 1027 300 79,0 23,1 3,4:1 361 27,8 115 10 Vo-12 10 11 Vo-15 13 35 2,7 2,7:0 2 0,1 2 12 Vo-16 14 33 5 2,4 0,3 8,0:1 13 Vo-17 17 73 15 4,3 0,9 4,7:1 12 0,7 12 14 Vo-18 15 4575 364 305,0 24,3 12,6:1 348 23,2 84 15 Vo-19 15 2533 3 168,9 0,9 844 :1 2 0,1 2 16 Vo-20 16 4552 1615 284,5 115,3 2,5:1 1324 82,7 438 17 Vo-21 9 259 9 28,8 1,0 28,8:1 8 0,9 8 18 Vo-22 16 100 2 6,3 0,1 63,0:1 19 Vo-23 16 77 67 4,8 4,2 1,1:1 63 3,9 56 20 Vo-24 19 10044 6 528,6 0,3 1762 :1 6 0,3 3 21 Vo-25 20 11328 685 566,4 34,2 16,6:1 947 47,4 535 22 Vo-26 15 10190 1760 679,3 117,3 5,8:1 2232 148,8 419 23 Vo-27 20 4418 157 220,9 7,8 28,3:1 176 8,8 118 24 Vo-2R 11 745 127 67,7 11,5 5,9:1 145 13,2 86 25 Vo-29 14 6916 353 494,0 25,2 19,6:1 311 22,2 111 26 Vo-30 12 1642 7 136,8 0,6 288 :1 5 0,4 4 Skupaj 389 79738 8055 205,0 20,7 9,9:1 9080 23,3 Total : lahko pridružijo kloni Vo-5, Vo-25 in Vo-27. Teh 6 klonov predstavlja skoraj polovico od skupne proizvodnje cvetov v plantaži. Kloni Vo-8, Vo-13, Vo-15 in Vo-16 se glede na zelo pičlo pojavo moških in ženskih cvetov iz praktičnega stališča lahko označijo kot nerodovitni, skoraj sterilni. Med tema dvema karakterističnima skupinama je 16 srednjeproduk- tivnih klonov, ki tvorijo približno polovico skupne proizvodnje moških in ženskih cvetov. Za semensko plantažo, ki je zasnovana na principu spontanega opraše- vanja z vetrom, je zelo pomembno, kakšni so pri posameznih klonih odnosi med številom moških in ženskih cvetov oziroma razmerje cvetenja. Kajti, če so kloni, ki proizvajajo veliko število ženskih cvetov, obkroženi so kloni, ki proizvajajo malo število moških cvetov, bo proizvodnja pelodnega prahu skromna in oploje-· vanje slabo, zlasti v letih, kadar je cvetenje na splošno slabše. 244 Tabela 2 - Pregled cvetenja in donosa storžev v 1974. letu v semenski plantaži evropskega macesna v »Klokočevcu« Tab. 2 - Survey of flowering and cone yield in 1974 in the seed orchard of European Larch in locality Klokočevac Skupno število Poprečje po "' ..... ~ ;> ;> c t: cvetov rastli ni ·- c;: o o <1) o c- > ~ ....,._ >N U ·- o. :Il Total number Average No. ~ ........... -:::,..... Q) c .9 o >N c of flowers per plant (.) ..... "'<1) ~ ~ ~ ~o. o t: 0.. <1)ell "''- u i2~ ·~ t: o <1) o o ...... c......., o....·- - ..0 ~ ..... ;::o moških 1 ženskih moških 1 ženskih <1) ..... ·;; E o. z >·-o cd E <1) B .5 ·...., .o ~E "' ...... (male) (female) (male) (female) N ~ >~ ~ ;~~ '":~z~ ,t) z ~ <1) ro ..S: >U <1l '-.O ~P.. ci.~ ~ c;l ~f:: E ..... ...... c o 1 ' ::l+-' O. (i.) cd ~ ..... <1) :... N_ <1) =' 3 ~ o ~ J:~ ~o o > ~ 8.~ ~ f--.0 ou ZJZ U')f-; ~~ 1 Vo- 3 15 2459 1250 163,9 83,3 2 :1 1468 97,9 568 2 Vo- 4 12 4995 218 416,2 18,2 22,7:1 252 21,0 62 3 Vo- 5 14 12800 591 914,2 42,2 21,7:1 927 66,2 249 4 Vo- 7 15 26100 4410 1740,0 294,0 5,9:1 10051 670,1 2888 5 Vo- 8 15 2726 181,7 181,7:0 6 Vo- 9 16 12740 826 796,2 51,6 15,4:1 585 39,0 197 7 Vo-10 13 14668 240 1128,3 18,5 61 :1 215 16,5 130 8 Vo-11 17 12762 813 750,7 47,8 15,7:1 982 57,8 494 9 Vo-12 13 5352 1837 411,7 141,3 29 :1 2214 170,3 875 10 Vo-13 8 80 44 10,0 5,5 1,8:1 33 4,1 18 11 Vo-15 13 240 2 18,5 0,1 185 :1 12 Vo-16 9 935 4 103,9 0,4 259,7:1 13 Vo-17 16 1584 132 99,0 8,3 11,9:1 136 8,5 59 14 Vo-18 13 5090 1468 391,5 112,9 3,5:1 1727 132,8 684 15 Vo-19 11 6220 13 565,4 1,2 471,2:1 11 1,8 6 16 Vo-20 16 18657 3986 1166,0 249,1 4,7:1 8249 515,6 1826 17 Vo-21 9 2642 241 293,5 26,8 10,9:1 142 15,8 80 18 Vo-22 13 1798 168 138,3 12,9 10,7:1 14 1,1 11 19 Vo-23 13 2546 706 195,8 54,3 3,6:1 167 12,8 60 20 Vo-24 19 27542 142 1449,5 7,4 195,9:1 253 13,3 113 21 Vo-25 19 18991 1569 999,5 135,2 7,4:1 3680 193,7 1460 22 Vo-26 12 20945 2511 1745,4 209,2 8,3 :1 2952 246,0 541 23 Vo-27 19 18788 2306 988,8 121,4 8,1:1 4012 211,1 1068 24 Vo-28 11 6173 1026 561,2 93,3 6,0:1 2165 196,8 1668 25 Vo-29 13 15681 1441 1206,2 110,8 109 :1 1750 134,6 360 26 Vo-30 11 12280 664 1116,3 60,4 18,5:1 1027 93,4 530 Skupaj 355 254794 27608 717,7 77,8 9,2:1 43012 121,2 Total: Zato je pomembno ugotoviti, kakšno je obnašanje posameznih klanov in kakšni so odnosi pri cvetenju. Razmerje cvetov. Iz tabel je razvidno, da je bilo razmerje cvetov za vse opa- zovane klone v 1973. letu 9,9 : 1, v letu 1974 9,2 : 1 in v 1975. letu 12 : 1. Ta razmerja predstavljajo bolj ali manj normalen odnos med moškimi in ženskimi cvetov1 m označujejo v tej dobi poprečno spolnost populacije za praviloma enodomna vrsto, kot je macesen. Razmerja v cvetenju posameznih klanov pa označujejo spolnost klonov. Iz triletnih rezultatov opazovanj cvetenja je očitno, da razmerja cvetov za posamezne klone pomembno odstopajo od poprečnega razmerja cele populacije. Ta odstopanja so pri nekaterih klanih posebej velika. Kloni z označbo Vo-10, Vo-19 in Vo-24 proizvajajo zelo majhno število ženskih cvetov v razmerju z moškimi. Njihova vloga pri delovanju cvetnega (polenskega) 245 Tabela 3 - Pregled cvetenja in donosa storžev v 1975. letu v semenski plantaži evropskega macesna v >>Kiokočevcu« Tab. 3 - Survey of flowering and cone yield in 1975 in the seed orchard of European Larch šn locality Klokočevac ·- Skupno število Poprečje po cvetov rasti ini > > c:: ·- o c::- > ~ Total number .... ·- >N U :.::O.. til Average No. <() ...... N c:: <'l:l «:l of flowers per plant u ...... "' ~;z ca (.) ca ~"Ci ro c:: >s 1 O. 'Cii 1-. .... .t]2xP.. :::J..e 1 ::l...., Cl, O 4l) .... ~oro~ t--<0 ou Xi) z r:l.l!-< tl..< .2:. 0.,~ 0., 1 Vo- 3 14 3057 562 218,4 40,1 5,4:1 244 17,4 214 2 Vo- 4 12 8967 693 747,2 57,7 12,9:1 10 0,8 4 3 Vo- 5 14 8945 1603 638,9 114,5 5,6:1 225 16,1 84 4 Vo- 7 15 20150 2521 1343,3 167,5 8,0:1 2665 177,7 506 5 Vo- 8 15 1132 75,5 75,5:0 6 Vo- 9 13 10892 220 837,8 16,9 49,6:1 124 9,5 51 7 Vo-lO 11 5892 57 535,6 5,2 103,0:1 30 2,7 18 8 Vo-11 18 2943 85 163,5 4,7 34,8:1 37 2,1 21 9 Vo-12 12 1100 11 91,7 0,9 101,9:1 8 0,7 6 10 Vo-13 8 41 33 5,2 4,1 1,3:1 11 Vo-15 13 472 51 36,3 3,9 9,3:1 28 2,1 19 12 Vo-16 10 98 9,8 9,8:0 13 Vo-17 17 813 197 47,8 11,6 4,1:1 43 2,5 41 14 Vo-18 12 4331 1106 360,9 92,2 3,9:1 720 60,0 300 15 Vo-19 9 4010 4 445,6 0,4 1114,0:1 3 0,3 3 16 Vo-20 16 8971 2158 560,7 134,9 4,1:! 2048 128,0 416 17 Vo-21 7 1005 129 143,6 18,4 7,8:1 18 Vo-22 13 682 45 52,5 3,5 15,0:1 19 Vo-23 13 912 114 70,2 8,8 8,0:1 15 1,2 12 20 Vo-24 17 15362 18 903,6 1,1 821 :! 14 0,8 8 21 Vo-25 21 19159 1270 912,3 60,5 15,1:1 1299 61,2 482 22 Vo-26 13 18420 2524 1416,9 194,1 13 :1 2484 191,1 633 23 Vo-27 19 17175 569 903,9 29,9 30,2:1 644 33,9 275 24 Vo-28 11 2843 345 258,4 31,4 8,2:1 379 34,4 314 25 Vo-29 14 11505 221 821,8 15,8 52,0:1 110 7,9 45 26 Vo-30 l1 6778 136 616,2 12,4 49,7:1 40 3,6 28 Skupaj 348 175655 14663 504,7 42,1 12 :1 11170 32,1 Total: prahu je nedvomno pomembna za oplojevanje rastlin v semenski plantaži, dasi- ravno imajo kot nosilci (donosa) storžev majhno praktično vrednost ter se na osnovi 3-letnih raziskovanj lahko smatrajo kot izrazito polenski (moški) k 1 oni. Najbolj tipičen med njimi je klon Vo-24, z veliko proizvodnjo moških in zelo pičlo proizvodnjo ženskih cvetov, ki kaže iz leta v leto dokajšno obstoj- nost tega odnosa. Posebno pozornost med kloni zasluži klon z označbo Vo-8. V 3-letnih raziskavah so proizvedli rameti tega klana relativno majhno število moških cvetov in niti enega ženskega. S praktične strani nima ta klon za semensko plantažo nobenega pomena. Odsotnost ženskih cvetov pa mu daje v tej dobi označbo absolutno moškega klana, kar je iz biološkega stališča po- sebej pomembno. Treba je poudariti, da je bila poprečna višina rametov tega klana ob koncu 1974. leta 659 cm, maksimalna pa 894 cm. Zaradi redukcij rastlin 246 in poznejših spopolnjevanj plantaže z mlajšimi cepljenci ter z upoštevanjem dejstva, da je starost večine rametov tega klona 12 let, lahko pričakujemo, da bo ta klon ostal še nadalje moški. Za preverjanje tega izsledka je potrebno nekaj let opazovati cvetenje matičnega drevesa, s katerega so bili vzeti cepiči. Podatki v tabelah nam kažejo, da obstaja manjše število klonov (Vo-11, Vo-27 in Vo-30) z večjim nagnjen jem k moškim cvetovom, čeprav to nagnjenje ni tako značilno kot pri prvotno imenovani skupini. Največjo količino ženskih cvetov in pozneje tudi storžev ter največjo obstojnost v 3-letnem obdobju opa- zovanj so pokazali kloni: Vo-3, Vo-7 in Vo-26, od teh imajo prvi trije v vsem obdobju nižje razmerje cvetenja kot je v poprečju in s tem izpričujejo manjšo nagnjenost do ženskosti. Tem klonom se lahko, po količini ženskih cvetov v zadnjih dveh letih pridružijo kloni z označbo Vo-18, Vo-25 in Vo-29. Le-ti tvorijo skupaj s poprej imenovano skupino glavne nosilce dono.sa storžev. Spo- mladi 1974, je teh 7 klanov proizvedlo 63 °/o od skupne količine proizvedenih cvetov. Najslabše cvetenje moških in ženskih cvetov so v 3-letnem obdobju po- kazali kloni Vo-13, Vo-15 in Vo-16, ki se s praktičnega stališča lahko označijo kot ste ri 1 ni . Preostali kloni sodijo v skupino s srednjo intenziteto cveten ja. Iz pravkar prikazanih analiz je razvidno, da pri skupno 26 opazovanih klanih, izvzemši pri tem skupino štirih izrazito moških klanov in skupino treh izrazito steri1nih (klanov), tvori nosilce obroda le 19 klanov, od tega 7 zanesljivo pro- duktivnih. Ta izsledek dopušča zaključek, da je pri selekciji dreves za se- menske plantaže potrebno posvetiti veliko pozornost raziskavam cvetenja, in sicer, ne glede na to, aq se p 1 a n t a ž a z a s n av 1 j a s p 1 u s d r eve s i (nepreverjeno potomstvo) a 1 i z eli tni mi drevesi (preverjeno potomstvo v testih). D og n anj a v naših raziskavah kažejo na obstojnost in pravilnost cvetenja in dopuščajo postavko, da je določena sposobnost za cvetenje v veliki meri karakteristika klona oziroma matičnega drevesa, 1z katerega klon izhaja. Donos storžev. S primerjanjem poprečnih donosov storžev na rastlino (ra- metu) s poprečnim številom ženskih cvetov pri vseh klanih (tabele 1, 2 in 3), lahko vidimo, da so v letu 1973 in 1974 bili donosi storžev večji, a v letu 1975 manjši od poprečnega števila ženskih cvetov. Pojasnilo za presežek storžev glede na cvetove je v tem, da v času opazovanja niso bili razviti vsi cvetni popki ali pa so bili slabo razviti ter bi tako ocenjevanje bilo zelo nezanesljiva. Razen tega se ta presežek lahko pripiše cvetenju iz spečih očes, ki je nastopilo v času po končanem regularnem cvetenju. To zlasti velja za leto 1974, ko je bilo cve- tenje najbolj bujno, vremenske razmere pa primerne za naknadno cvetenje. Tudi pri drugih vrstah, kot na pr. pri Magnolia sp., so znani pojavi dvojnega cvetenja (remontiranje), posebej v letih z dolgimi sončnimi poletji, ko se ustvarjajo obilne rezerve hranilnih snovi. V letu 1975 karakterizira čas cvetenja pojav močnih mrazov (slan, pozeb), ki so povzročili znatno škodo na cvetovih, mnoge pa so tudi uničili. To je bil glavni razlog za primankljaj storžev glede na cvetove. Iz tabel in grafikona 3, je za skupne donose storžev v 3-letnem obdobju razvidno, da donos v 1974. letu krepko presega donose ostalih dveh let. če se poprečni donos storžev po rametu (glej grafikon 4) v letu 1973 označi z indeksom 1, so 247 donosi v posameznih letih v razmerju 1 : 5,2 : 1,4. S primerjanjem teh rezultatov z razmerjem poprečnega števila cvetov po rametu 1 : 3,7 : 2,0, lahko razberemo, da je razmerje donosa storžev drugačno; to je povsem razumljivo glede na pojave dodatnega cvetenja in posledice spomladanskih pozeb. Iz analize donosov storžev pri posameznih klonih, je iz tabel razvidno, da so njihove medsebojne razlike posebej velike. Kloni Vo-7, Vo-20) Vo-25 in Vo-26 kažejo v vseh treh letih največjo stabilnost in največje donose storžev. Ti štirje, v donosih dominantni kloni, so dali v 1973. letu 70 °/f}, v 1974. 58 °/o in v 1975. letu 76 °/o od skupnega donosa storžev vseh opazovanih klonov. Iz pravkaršnje primerjave je očitno, kakšna je produktivna sposobnost klonov in kakšen pomen bi morala imeti selekcija dreves glede donosa storžev. Vredno je tudi poudariti, da je maksimalno število storžev na enem rametu bilo v letu 1973 548, (klon Vo-3), leta 1974 kar 2888 (klon Vo-7) in v 1975. letu 633 .storžev (klon Vo-26). Kar zadeva moški klon Vo-8: v treh letih ni najden na enem rametu niti en storž, kar potrjuje predhodne najdbe iz raziskovanja cvetenja o izraziti moš- kosti tega klona. Oploditev Spomladi 1974. leta je bila vsejana določena količina semena, zbranega v je- seni leta 1973. Setev je bila opravljena v drevesnici Inštituta, in sicer analogno zaporedju rametov v posameznih vrstah na plantaži. To smo naredili, da bi lahko ugotovili pozicijske efekte oploditve. Vzklilo je relativno majhno število rastlin, kar pa se lahko pojasni z nezadostno proizvodnjo cvetnega prahu (polena) in dokaj velikimi razmiki med cepljenci. Znatno vlogo imajo pri tem pozicije ra- metov. Kajti, če v bližini klona, ki proizvaja zadostno število ženskih cvetov, ni dobrih polenskih klonov, potem tudi oploditev ne bo dobra in bo pozicijski efekt drugačen, kot če bi bil tak klon obkrožen z kloni, ki obilno proizvajajo polen. Kar se tiče relativno velikih razmikov med cepljenci, je to predvsem posledica kriterija selekcije plus dreves. Večina klonov v plantaži poteka od dreves, ki so bila izbrana poleg drugih pozitivnih fenotipskih lastnosti tudi na podlagi ozke krone (ozkokronasti tipi) . Ta korelacija je (ortet*' - ramet) pri večini klonov na plantaži krepko prisotna. Za tovrstni tip selekcije bi bile po naših izkušnjah razmiki od 3 do 4 m med rastlinami najbolj primerni. S tem bi se v prvih desetih letih povečala intenziteta oploditve ozir. kalivost semena. Zaključki l. Cvetenje na semenski plantaži je podvrženo krepki periodičnosti. Poprečja cvetov (moških in ženskih) po rametu so za 3-letno obdobje (1973-1975) v razmerju 1 : 3,5 : 2,4. 2. Med kloni obstajajo pomembne razlike v številu cvetov. V vseh treh letih so najboljše skupno cvetenje (6 + ~) jn največja poprečja ženskih cvetov po rametu pokazali kloni Vo-7, Vo-20 in Vo-26 a v zadnjih dveh letih (1974 in * ortet ~matično drevo iz katerega izhajajo cepiči. 248 1975) kloni Vo-5, Vo-25 in Vo-27. Teh 6 klonov daje skoraj polovico skupne proizvodnje cvetov. 3. Pojavi zelo slabega cvetenja (J' + S?) so zabeleženi pri štirih klonih (Vo-8, Vo-13, Vo-15 in Vo-16), ki jih iz praktičnih razlogov lahko smatramo za ste- rilne. 4. Razmerje med številom moških in ženskih cvetov za vse klone je bilo v 1973. letu 9,9 : 1, v 1974. letu 9,2 : 1 in v 1975. letu 12 : l. Ta razmerja za to starost cepljencev karakterizirajo poprečno sp o 1 no st se l ek ci o - nirane klanske populacije. 5. Razmerja cvetenja pri posameznih klonih kažejo na veliko variabilnost in se pomembno razlikujejo od razmerja populacije, karakterizirajoč s tem sp o 1- nost določenega klona. Kloni Vo-10, Vo-19 in Vo-24, (še posebno zadnji), proizvajajo skromno število ženskih cvetov glede na moške. Kot nosilci donosa storžev imajo neznaten pomen ter se lahko smatrajo za polen s k o - moške k 1 one (polenska drevesa). 6. Klon z označbo Vo-8 je v 3-letnem obdobju raziskovanj proizvedel ne- znatno število moških cvetov in niti enega ženskega, zatorej se v tej dobi lahko označi za a b s o l u t n o m o š k i k 1 o n . Poprečna višina rametov pri tem klonu je bila ob koncu 1974. leta 659 cm, a maksimalna višina (enega) rameta 894 cm. Rahlo nagnjenost do moškosti kažejo tudi kloni Vo-11, Vo-27 in Vo-30, čeprav ne tako očitno, kot kloni navedeni pod številko 5. 7. Kloni Vo-3, Vo-7, Vo-20 in Vo-26 kažejo največje število ženskih cvetov in največjo obstojnost v 3-letnem obdobju opazovanj. Prvi trije kloni iz te sku- pine imajo razmerje cvetenja nižje od razmerja populacije in bi se lahko reklo, da .izražajo nagnjenost do ženskosti. Tem klonom se po številu ženskih cvetov v zadnjih dveh letih (1974. in 1975.) lahko pridružijo kloni Vo-18, Vo-25 in Vo-29, ki s prvo skupino tvorijo glavne nosilce donosa storžev. V 1974. letu je teh 7 klonov proizvedlo 63 °/o od skupnega števila ženskih cvetov. 8. Selekcija plus dreves ima na cvetenje, poleg selekcije na želene fenotipske lastnosti, velik pomen, ker neposredno vpliva na obrod semena na plantaži. 9. Donosi storžev so bili v 1973. in 1974. letu večji od števila registriranih ženskih cvetov v času opazovanja, a v 1975. letu manjši. Presežek storžev se je pojavil kot posledica nerazvitih cvetov in naknadnega poganjanja cvetnih popkov (speča očesa) po regularnem cvetenju. Primankljaj storžev z ozirom na ženske cvetove v letu 1975 je nastal zaradi mraza, ki je uničil nekatere cvetove. 10. Donosi storžev v obdobju od 1973 do 1975 so v razmerju 1 : 5,2 : 1,4, kar priča o veliki periodičnosti in razlikah v obrodu v posameznih letih. 11. Kloni Vo-7, Vo-20, Vo-25 in Vo-26 kažejo v obravnavanih treh letih največjo stabilnost in največje obrode storžev. Ti štirje kloni so dali v 1973. letu 70 °/o, v 1974. letu 58 °/o in v 1975. letu 76 °/o od skupnega donosa stor.žev; iz tega se jasno vidi, kakšen pomen ima selekcija na donos storžcv. 12. Maksimalno število storžev na enem rametu je bilo v 1973. letu 548 (klon, Vo-3 ), v 1974. letu 2888 (klon, Vo-7) in v 1975. letu 633 (klon, Vo-26). 13. V treh letih raziskovanja ni najden na klonu Vo-8 niti en sam storž, kar popolnoma potrjuje izsledek, dobljen iz raziskav cvetenja. 249 14. število polnih (fertilnih) semenk je zelo pičlo zaradi slabe oploditve. Vzrok temu so relativno veliki razmiki med cepljenci in pozicijski efekti klanov oziroma njihovo obnašanje med cvetenjem. Literatura 1. Andersson, E., Hattemer, H. H .: Growth and flowering of "primary" and "secon- dary" grafts of Scotch Pine. Silvae genetica, 24, 2/3, pp. 49-54- 1975. 2. Ashton, D. H .: Studies of flowering behaviour in Eucalip!L!.> r('qnmts. F. Muell. Austra- lian Journal of Botany. 23 (3, pp. 399-411- 1975. 3. Eames, R. D., Mullin L. 1.: Flowering phenology and productivity in clonal seed orchard of Pinus patula, P . ellio!tii, P. taeda and P. kesiya in Rhodcsia . Forest Research Paper, Research Division, Rhodesia Forestry Commission, No. 3, pp. 81- 1974. 4. Bleymiiller, H. : (StimuJation of flowering). Silvae genetica, 22 (1/2), pp. 45-50. (Orig. nem.) - 1973. 5. Brown, I . R.: Flowering and seed production in grafted clones of Scots Pine. Silvae genetica, 20 (4), pp. 121-132- 1973. 6. Chalupa, V. : (Prediction of acorn crops). Prace Vyzkumne!10 Ustavu Lesniho H6- spodarstvi a Myslivosti , 43, 49-67. (Orig . na čehoslov.)- 1973 7. Danbury. D . .f. : Economic implications of selection for seed production in Radiata Pine secd orchard. Austr. For. Res. 5 (4), pp. 37---44- 1972. 8. Dreimanis, A. A.: (F1owering of Pinus silvestris in Latvia). Lesn. Zh. 14 (2), 154-6. (Orig. rus.) - 1971. 9. Ebell, L. F.: Girdling: Its effect on carbohydrate status and on reproduction bud and cor.e development in Douglasia Fir. Canad. Journal of Botany, 49 (3)- 1971. 10. Eriksson, G ., Jo/wson, A., Lindgren: Flowering in a clone trial of Picea abies Karst. Studia Forestalia Suecica, No. 110, pp. 45 - 1973. ll . Eriksson, G. , Lindgren, K., Werner, M.: (The flowering biology of Nm·way Spruc~ an obstancle to a rational programme for lree breeding?) . Sveriges Skogsvardsforbunds Tidskrift, 73 (5), pp. 413---426. (Orig. šved.) - 1975. 12. Geary, T. F.: Estimating the quantity of flowers on a Pine tree. Rhodesian Journal of Agricuitural Research, 10 (2), 205-209- 1972. 13. Cra11o, C. X.: Loblolly Pine fecundity in south Arkansas. USDA Forest service Research Note, Southern Forest Experiment Station, No. So- 159, pp. 7- 1973. J 4. Humaya, T., KHrnhashi, A ., Sasaki, C ., Talwhaski, Y.: (Phenological investigations on external morphological development and growth of Japanese Larch strobili and cones). (Fundamental studies for crossing of Larches, I). Bulletin of the Tokyo University Forests, No. 66, 223-237 (Orig. jap.). 15. Hnshizwne, H.: (Efect of mechanical treatments on flower bud formation in conifers and change of nutritiens in shoots in reiation to flower induction). I3ulletin, Faculty of Agri- culture, Tottory University, 22, 25-33. (Orig. jap.) - 1970. 16. Hashizume, H. : (Studies on flower bud formation, flower sex differentiation and iheir control in conifers). Bulletin of the Tottory University Forest, No. 7, 139 pp. (Orig. jap.) -1973. 17. Hashizwne, H., Yamamolo , S .: (Secd be2.ring of Beech trees (Fagus crenala, Blume) in the Chugocku district of Japan (II) . The fcrtility and character of seeds). Journal of the Japanese Forestry Society, 56 (11), pp. 393-398. (Orig. jap.)- 1974. 18. Holst, M. 1.: The stimulation of fiowering in Spruce and Pine. Extr. from Proc. 12th Ivltg. Comm. For. Tree Breeding Canada. Part 2, pp. 125-128 - 1970. 19. It to, M.: (F1owering and poll en dispersal in a seed orchard of Abi es homolepis). Journal of the hpanese Forestry Society, 57 (4), pp. 121-124. (Orig. jap.) -1975. 20. Ma/kin, V. K.: (Principles for seJecting Larch trees of high (secd) yietd in plantations) . Lesn . Khoz. 12, (43-5). (Orig. ruski) - 1971. 21 . Komlenovic, N., Gračan, J., Mrva F.: Istraživanje utjecaja mineralnih gnojiva na urad sjemena američkog borovca u ku!turi Zclendvor (Investigations of the effect of mineral fetilizers on the seed yield of Eastern White Pine the Zelendvor kulture. šumarski list, 4-6, pp. 149-160 - 1975. 22. Morris, J. E., Beers, W. L.: Fertilization of an eight ycar - old Slash Pine plan- tation thinned for seed production. Pro~eedings of the 10th Southern Conserence on Forest Tree Improvement, 217-221- 1969. 23. Mrva, F. : Hybridization of conifer specics from different provenances. Annual report, project: E-30-FS-8, pp. 6, (Prevod hrv.)- 1969. 250 24. Ross, S. D., ?faris, R. D .: Promotion of flowering in the Pinaceae by gibberellins. T. Sexually mature non-FJowering grafts of Douglas-Fir. Physiologia plantarum, 36 (2), 182-186- 1976. 25. Sijde, H. A., Van Der: Some aspects of hand poliination in seed orchard of South Africa . Forestry in South Africa, No. 12, 67-73- 1971. 26. Vale1Jtine, F. A.: Genetic control of sex. ratio earliness and frequency of flowering in Popu/us tremuloides. ln Proceedings, 22nd Northeastern Forest Free Improvement Con- ference 1974., pp. 111-129- 1975. 27. Vamell, R. J.: Female- strobilus production in a Slash Pine seed orchard following branch pruning. In Proceedings of the 10th Southcrn Conference on Forest Tree Improve- ment, 222-228- 1969. 28. Wang, J. L., Lin, W. Y.: (The formation of female strobili ?_nd the development of cones in Pinus taiwanensis). Quarterly Journal of Chinese Forestry, 7 (1), 43-54. (Orig. kitaj .) - 1974. 29. Webster, S. R.: Nutrition of seed orchard Pine in Virginia (Abstract). Dissertation Abstracts International B, 36 (2), 512 - 1975. 30. Yokoyama, T., Kaneko, T., /too) M.: (The percentage of pollinated ovules in the female strobili subjected to one day natural pollination in the seed orchard of Larix lepto- lepis.) Journal of Japanese Forcstry Society, 57 (6), pp. 194-196 (Orig. jap.) - 1975. KV ANTJTATJVNE KARAKTERISTIKE CV ATNJE 1 PRL~OSA čEšERA U KLONALNOJ SJEMENSKOJ PLANT AZI EVROPSKOG ARišA Kratki sadržaj Istraživanja cvatnje i prinosa češera objavljena su u razdoblju od 1973-1975. g. u klo- nalnoj sjemenskoj plantaži evropskog ariša ( Larix decidua Mil/.) osnova noj u proljcce 1957. g. s 2-godišnjim cjepovima (razmak 5 X 5 m) na lokalitetu Klokočevac kraj Bjelovara (Hrvatska, Jugoslavija). Brojenje muških, ženskih cvjetova i češera na 26 opažanih klonova, zastupljenih na reduciranoj površini od približno 1 ha, bilo je učinjeno u 3 uzastopne gocline na svakom r~rnetu pojcdinog klana vrlo precizne. Rezultati prikazani tabelama (Tab. l. 2 i 3) i grafički (Graf. 1, 2, 3 i 4) razmatrani su obzirom na obilnost cvatnje, omjer cvatnje (({' : S?) i spolnost klonova, periodičnost cvatnje i prinosa češera i oplodnju. lz rezultata i diskusije bilo je zaključeno: l. Cvatnja je podvrgnuta jakoj periodičnosti . Pro~jek po razmetu iz ukupno~:; broja cvjetova (moških in ženskih) u 3-godišnjem periodu opažanja (1973-1975.) izražen je za pojedine godine omjerom 1 : 3, 5 : 2, 4. 2 . Jzmedu klonova postaje značajne razlike u broju cvjetova. U sve 3 godinc najbolju ukupnu cvatnju (({' + <;;n in najvece prosjeke žen~.kih cvjctova po ramctu pokazali su klonovi Vo-7, Vo-20 i Vo-26, a u posljednje dvije (1974. i 1975.) klonovi Vo-5, Vo-25 i Vo-27. Ovih šest klonova čini gotovo polovico ukupne proizvodnje cvjetova. 3. Pojave vrlo slabe cvatnje C-i' i 2) zabilježene su u 4 klana (Vo-8, Vo-13, Vo-15 i Vo-16), koji se praktički mogu smatrati ste ril nima. 4. Omjer izmedu broja muških i ženskih cvjetova za vse klonm•e bio je u 1973. godini 9,9 : 1, u 1974. god. 9,2 : 1 i u 1975. god. 12 : 1. Ovi omjeri, za tu dob plantažc, karakteriziraju pr o s j c č n u sp ol no st selekcionirane populacije. 5. Omjeri cvatnje u pojedinih klonova pokazuju veliku varijabilnost i značajno se raz- likuju od omjera populacije karakterizirajuci spolnost odredeoog klona. Klonovi Vo-10, Vo-19 i Vo-24, a naročito posljednji, proizvode vrlo malen broj ženskih cvjetova u odnosu na muške. Ovi klonovi kao nosioci prinosa čcšcra imaju malen značaj, te se mogu smatrati (ocijeniti) kao p o 1 e n ski m uš ki klonovi (polenska stabla). 6. Klon sa oznakam Vo-8 L1 trogodišnjem razdoblju istraživanja proizveo je vrlo malcn broj muških cvjetova i niti jedan ženski cvjet, te se može za tu dob označiti kao ap s o 1 ut o o muški k 1 on. Prosječno visina rameta u tog klana bila je na kraju 1974. g. 659 cm, a maksimalna visina jednog rameta 894 cm. Odredenu tendenciju prema muškosti pokazuju i klonovi, Vo-11, Vo-27 i Vo-30 ma da ne tako očitu (izraženu) kao klonovi iz toč. 5. 7. Klon avi Vo-3, Vo-7, Vo-20 i Vo-26 pokazu ju najveCi broj ženskih cvjetova i najvecu postojanost u 3-godišnjem razdoblju opažanja. Prva 3 klana iz ove grupe imaju niži omjer cvjetova od omjera populacije i moglo bi se reci da izražavaju tendenciju prema ženskosti. Ovim klonovima, po broju ženskih cvjetova, mogu se u posljednje 2 godine (1974. i 1975.) pridružiti klonovi Vo-18, Vo-25 i Vo-29, koji sa prvo-spomenutom grupam čine glavne nosioce 251 prinosa češera. U 1974. godini ovih 7 klonova proizvelo je 63 °/o od ukupnog broja ženskih cvjetova. 8. Selekcija plus stabala na cvatnju - pared selekcije na željene fenotipske karakteristike - ima veliki značaj jer neposredno utječe na visinu prinosa sjemena u plantaži. 9. Prinesi češera u 1973. i 1974. god. bili su veci od broja registriranih ženskih cvjetova u vremenu snimanja, a u 1975. g. manji. Višak češera pojavio se kao posledica nerazvijenosti cvjetova i naknadnog izbijanja nakon regularne cvatnje. Manjak češera u 1975. g. u odnosu na ženske cvjetove nastao je zbog ugibanja cvjetova od mrazeva. 10. Količine češera u razdoblju od 1973-1975. god. odnose se kao 1 : 5,2: 1,4 što govori o velikoj periodičnosti i razlikama u urodu u pojedinim godinama. l. Klonovi Vo-7, Vo-20, Vo-25 i Vo-26 pokazuju u 3 godine najvecu stabilnost i največe pri nose češera. Spomenuta 4 klana dala su u 1973. god. 70 °/fJ, u 1974. 58 °/o i u 1975. godini 76 °/o od ukupnog prinosa češera , ukazujuCi koliki značaj ima selekcija na prinos češera. 12. Maksimalan brej češera na jednom rametu bio je u 1973. godini 548 kom (klon Vo-3), u 1974. godini 2888 kom (klon Vo-7) i u 1975. godini 633 kom (klon Vo-26). 13. U 3 godine istraživanja na klonu Vo-8 nije naoen niti jedan češer što u potpunosti potvrduje nalaz cvatnje. 14. Broj punih sjemenki je vrlo malen zbog slabe oplodnje. Razlog tome su jaš relativno veliki razmaci izmedu biljaka i pozicioni efekti klonova odnosno njihovo ponašanje u cvatnji. QUANTITATIVE CHARACTERS OF FLOWERING AND CONE YIELD JN A CLONAL SEED ORCHARD OF EUROPEAN LARCH Summary Investigations on the flowering and cone yield were performed during the 1973-1975 period in a clonal seed orchard of European Larch (Larix decidua Mill .) established in the spring of 1975 with 2-year grafts (spacing 5 X 5 m) in the locality Klokočevac near Bjelovar (Croatia, Yugoslavia). The counting of male, female flowers and cones on 26 observed clones represented in a reduced area with approximately 1 ha, was made very precisely in 3 succe- ssive years on each ramet of the individual clone. The rcsults presented in tables (Tabs. 1-3) and graphs (Graphs 1-4) are considered in respcct of the abundancc of flowering, the ratio of flowering ((f : S?) .and the sexuality of danes, the periodicity of flowering and yield, and fcrtiliza ti on. From the results and discussion it can be concluded as fellows: l. The flowering is subject to a strong periodicity. The average per ramet of the total number of flowers (male and female) in a 3-year period of observat on (1973-1975) is expressed for individual years by the ratio 1 : 3.5 : 2.4. 2. There exist significant differences in the number of flowers between clones. In all the 3 years the best total flowering (r{ +S?) and the greatest averages of female flowers per ramet were exhibited by clones Vo-7, Vo-20 and Vo-26, and in the last two years (1974 and 1975) by clones Vo-5, Vo-25 and Vo-27. These six clones constitute almost a half of the total flowerproduction . 3. Very poor flowering ((f+~) was recorded in 4 clones (Vo-8, Vo-13, Vo-15 and Vo-16), which can be practically considered as s t er i J e. 4. The number ratio between male and female flowers for all clones was 9.9: 1 in 1973, 9.2: 1 in 1974, and 12: 1 in 1975. These ratios for the mcntioned age of plantation cha- racterize the ave rage se xu a 1 it y of the selected population. 5. The ratios of flowering in individual clones exhibit great variability and differ signi- ficantly from the ratio of the population, thus characterizing the sexuality of a definite clone. Clones V-10, Vo-19 and Vo-24, and especially the last mentioned, produce a very small number of female flowers in relation to the male ones. These clones, as the beares of the cone yield, are of small significance and may be considered (estimated) the po lien ma 1 e clones (pol len trees). 6. The clone with the designation Vo-8 during the 3-year period of investigation pro- duced a vcry small number of male flowers, and not even one single female flower, so that for this age it can be taken to be an ab s ol u tel y male c 1 one. The average height of a ramet of this clone was, at the end of 1974, 659 cm, and the maximum of ramet, 894 cm. A certain definite tendency towards masculinity is also exhibited by clones Vo-lJ, Vo-27 and Vo-30, although it is not so evidcnt (marked) as in the clones under point 5. 7. Clones Vo-3, Vo-7, Vo-20 and Vo-26 exhibit the highest number of female flowers and greatest constancy in the 3-year period of investigation. The first 3 clones from this 252 group posses a lower ratio of flowers than the ratio of the population, and it may be said that they express a tendency towards femininity. To these clones-according to the number of female flowers- can be added for the last 2 years (1974 and 1975) clones Vo-18, Vo-25 and Vo-29, wbich, with the first mentioned group, constitute the main bearers of the cone yield. In 1974 these 7 clones produced 63 °/o of he total number of female flowers. 8. Selection of plus trees for flowering - in addition to selection for desired phenotypic cbaracters - is of great significance, for it affects directly the seed yield level in the plan- tatico. 9. The cone yields in 1973 and 1974 were rugher than the nurnber of registered female flowers during the period recorded, while in 1975 tbey were Jower. A surplus of cones occurred as a consequence of undcrdevelopment of flowers and their later emergance after regular blooming. The deficiency of cones in 1975, in relation to female flowers, occurred because of the dying back of flowers owing to frosts. 10. The cone amounts in the period 1973-1975 are in the ratios 1 : 5.2: 1.4, which indicates great peridicity and differences in the yield of individual years. 11. Clones Vo-7, Vo-10, Vo-25 and Vo-26 exhibited during the 3 years the greatest stability and the highest cone yields. The aformentioned 4 clones gave 70 ()/o in 1973, 58 Ofo in 1974 and 76 °/o in 1975 of the total cone yield, indicating the degree of influence of selec- tion upon the cone yield. 12. The maximum nurnbcr of cones in one ramet was 548 pieces in 1973 (clone Vo-31), 2883 pieces in 1974 (clone Vo-7), and 633 pieces in 1975 (clone Vo-26). 13. Jn 3 years of investigation no cone was found on clone Vo-8, which corroborates fully the finding in flowering. 14. The number of full seeds is very small because of poor fertilization. The cause lies also in the relatively large spacings between the plants, the effects of the position of clones, and in their behaviour during flowering. 253 UDK 634.0.6+634.0.7 »1976'-< Gospodarska gibanja 1976. leta v gozdarstvu ~n panogah, ki so z gozdarstvom dohodkovno povezane 1. Uvod Za gospodarska gibanja v Sloveniji v letu 1976 je značilno, da so na neka- terih področjih dejavnosti doseženi boljši in na drugih slabši rezultati kot v letu 1975. Tako beležimo v letu 1976: na eni strani stabilizacijo cen, vidne uspehe v plačilni bilanci in visoko stopnjo notranje likvidnosti, na drugi strani pa razmeroma nizko stopnjo rasti proizvodnje, slabšanje repro- dukcijske sposobnosti gospodarstva ter stagnacijo produktivnosti. V nadaljevanju bomo ugotavljali, kako so se ta splošna gibanja odrazila v doseženem dohodku in ostalih prvinah, ki kažejo na uspešnost gospodarjenja v gozdarstvu, v lesni industriji, proizvodnji papirja in gospodarstvu Slovenije. Gospodarska gibanja v lesni industriji in proizvodnji papirja smo analizirali zato, ker sta ti dve panogi z gozdarstvom dohodkovno povezani, v gospodarstvu Slo- venije pa zato, da bi ugotovili ali je bilo gospodarjenje v gozdarstvu in panogah dejavnosti, ki so z gozdarstvom dohodkovno povezane na ravni poprečja, pod poprečjem ali nad poprečjem celotnega gospodarstva. Podatki iz analize naj bi bili vodilo pri urejanju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in predelavo lesa ter naj bi pokazali ali dohodkovni kompleks »gozdarstvo - predetava lesa« posluje pod takimi pogoji, da lahko kljub posebnostim gozdarstva ustvarja do- volj sredstev za realizacijo nalog, predvidenih v srednjeročnem planu. Podatke, ki jih navajamo v sestavku, smo črpali iz publikacij Službe družbe- nega knjigovodstva v SR Sloveniji (Centrilla Ljubljana) in iz statističnih poročil Zavoda SR Slovenije za statistiko, nekaj pa smo jih zbrali s posebno anketo v gozdarskih organizacijah združenega dela. Pri oceni finančnih rezultatov organizacij združenega dela v lanskem letu moramo upoštevati vse nove sistemske ukrepe. Ti ukrepi, predvsem pa zakon o zavarovanju p!cčil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka, so bistveno posegli v poslovanje organizacij združenega dela in v način prikazovanja poslovnih rezultatov. Od polletja lanskega leta, ko smo finančne rezultate prvič ugotavljali po določilih novega zakona, pa do zaključnih računov, je bil sistem ugotavljanja poslovnih rezultatov dopolnjen z vrsto dodatnih ukrepov, ki so omilili začetno ostrino zakonov. Srrmo možnost znižanja stroškov doseženega celotnega prihodka za realizacijo zadnjih 15 dni obračunskega obdobja (neplačano oziroma nezavarovano) je ob zaključku leta 1976 poveča1a dohodek v gospodarstvu SR Slovenije za 3,765.317 tisoč din, v lesni industriji za 103.588 tisoč din, v proizvodnji papirja za 75.678 tisoč din, v gozdarstvu 9400 tisoč din. Ob zaključku leta so tudi same organizacije posvetilc večjo skrb vnovčenju oziroma zavarovanju terjatev. Neplačana realizacija, ki je v devetih mesecih tega leta znašala v gospodarstvu Slovenije 11,061.729 din, se je 254 znižala na 8)288.797 din, v lesni industriji od 427.998 tisoč din na 206.308 tisoč din, v proizvodnji papirja od 199.060 tisoč din na 150.745 tisoč din in v gozdar- stvu od 59.323 tisoč din na 23.304 tisoč dinarjev. Kljub večji dinamiki gospodarske aktivnosti, ki se je kazala tudi v večji konjunkturi v zadnjem četrtletju lanskega leta, pa so verjetno k ugodnejšim finančnim rezultatom prispevale tudi nekatere spremembe v internem obračunu poslovnega uspeha organizacij združenega dela, predvsem pri vrednotenju zalog in obračunu stroškov. Na tako oceno nas navajajo podatki o razliki med neplačano realizacijo in povečanjem zalog po posameznih gozdnih gospodarstvih (nekatera gozdna gospodarstva so povečala zaloge za 80 O/o prodajne cene, druga pa le za 20 O/o prodajne cene) in dejstvo, da je celotni prihodek zadnjega četrtletja v gospodarstvu večji za 48 0/0 od poprečnega celotnega prihodka v prvih treh četrt­ letjih, dohodek pa kar za 56 °/o·. Zato opravičeno zaključujemo, da je del pove- čanja dohodka bolj posledica knjigovodske tehnike kot pa dejanske konjunkture. 2. Gibanje celotnega prihodka in dohodka 2 .1. Celotni prihodek Posledica vecJe konjunkture v zadnjem četrtletju leta ~ nekateri nUJlll po- pravki cen ter jntenzivnejša skrb samih organizacij združenega dela - je večji porast celotnega prihodka koncem leta 1976, kot pa smo ga predvidevali za devet mesecev. Celotni prihodek gospodarstva Slovenije je bil v letu 1976 večji kot v prejšnjem letu za 15 ·0/o, medtem ko je bil po devetih mesecih večji le za 8,5 °/o. Na oblikovanje celotnega prihodka je imela predvsem ob koncu leta precejšen vpliv rast industrijske proizvodnje. V devetih mesecih leta je bila industrijska proizvodnja večja za 0,8 o;0. kot v prejšnjem, konec leta pa za 2,3 O/o večja kot leto poprej. Na večji celotni prihodek so vplivale tudi cene. Cene proizvajalcev so bile v letu 1976 v poprečju za skoraj 6 O/o višje kot v letu 1975, cene na drobno pa za 9,5 °/o·. Gozdarstvo ima pri celotnem prihodku nižji porast kot gospodarstvo Slo- venije, medtem ko sta lesna industrija in proizvodnja papirja v porastu celotnc3a prihodka nad gospodarstvom Slovenije. Celotni prihodek je bil v gozdarstvu v letu 1976 za 10 °/o večji kot v letu 1975, v lesni industriji za 21 °/o i.n v proizvodcji papirja za 19 °/o. Relativno nizek porast celotnega prihodka v gozdarstvu (kljub temu, da je v posameznih gozdarskih OZD porastel za več kot 40 O/o), je bil posledica slabega fizičnega obsega prodaje. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov, ki zavzema v goz- darstvu prek 70 °/0 celotne prodaje, je v letu 1976 dosegla le 99 °/o prodaje v letn 1975. Upadanje prodaje je občutno predvsem v zasebnem sektorju, saj znaša ta v letu 1976 samo 948.717 m3, medtem ko je po srednjeročnem planu razvoja pred- videna poprečna letna prodaja 1,135.500 m3. Torej so bila planska predvidevanja dosežena samo s 84 o 1 o. Prodajne cene gozdnim lesnim sortimentom so v letu 1976 porasle prav toliko kot je poprečje cen proizvajalcev. Torej je gozdarstvo pri povzročiteljih inflacij- skih gibanj udeleženo toliko kot poprečno gospodarstvo. 255 2.2. Porabljena sredstva Porabljena sredstva brez amortizacije so med primerjanirni panogami najbolj porasla v proizvodnji papirja (25 Of0), najmanj pa v lesni industriji (17 O/o). če menimo, da je ekonomičnost poslovanja kazalnik, ki kaže, kolikšna so odstopanja prihodkov (ki so opredeljeni kot celotni prihodek) od odhodkov (ki so opredeljeni kot porabljena sredstva), lahko zaključimo, da ima najnižjo ekonomičnost poslo- vanja proizvodnja papirja, medtem ko je v lesni industriji ekonomičnost poslova- nja najvišja; v gozdarstvu je na stopnji poprečja, doseženega v gospodarstvu. Seveda iz teh podatkov težko zaključimo, da je boljša ali slabša ekonomičnost posledica boljšega ali slabšega dela delavcev v obravnavanih dejavnostih. Boljša ali slabša ekonomičnost je lahko Je navidezna, saj je lahko posledica višjih cen in drugih izrednih dohodkov, ki pa ne nastopijo zaradi boljšega dela, ampak verjetno zaradi izjemnih ugodnosti. Posebej bi opozorili na nizek porast porabljenih sredstev v gozdarstvu. Za realno oceno o porastu porabljenih sredstev je v gozdarstvu nujno upoštevati strukturo prodaje. Omenili smo že zastoj v prodaji lesnih gozdnih sortimentov iz zasebnega sektorja; v letu 1976 je bila za 7 Ofo nižja kot v letu 1975. Znano pa je, da je v prodajni ceni lesa iz zasebnega sektorja prek 80 {)/o postavk, ki se pokrivajo iz celotnega prihodka kot materialni strošek. Ob upoštevanju vsega navedenega lahko zaključimo, da bodo posledice nižjih stroškov v letu 1976 vidne v goz- darstvu šele takrat, ko bomo realjzirali višjo proizvodnjo in prodajo lesnih sorti- mentov iz gozdov zasebnega sektorja. 2.3. Družbeni proizvod Družbeni proizvod, to je dohodek, povečan za amortizacijo, se je zvišal v vseh primerjanih panogah. V proizvodnji papirja se je zvišal manj kot celotni prihodek, v ostalih primerjanih panogah dejavnosti pa več kot celotni prihodek. Tako je družbeni proizvod v gospodarstvu Slovenije za 18 °/o večji v letu 1976 kot v letu 1975, v lesni industriji za 29 °/o, v gozdarstvu za 12 °/o in v proizvodnji papirja za 5 o;o. Udeležba družbenega proizvoda v celotnem prihodku je v proizvodnji pa- pirja padla, medtem ko se je v lesni industriji, gozdarstvu in gospodarstvu SR Slovenije povečala. 2.4. Amortizacija osnovnih sredstev Amortizacija osnovnih sredstev predstavlja za organizacijo združenega dela na eni strani strošek, ki zmanjšuje dohodek, na drugi strani pa so amortizacijska sredstva namenska sredstva za enostavno reprodukcijo osnovnih sredstev. Višina amortizacije bistveno vpliva na dohodek organizacij združenega dela. Zato mo- ramo vedno, kadar analiziramo gospodarska gibanja, hkrati ugotoviti, kakšna je v organizacijah združenega dela politika amortizacije. V nasprotnem primeru namreč ne moremo zaključevati, kakšen je dejanski dohodek organizacije združe- nega dela oziroma če ni nizki dohodek posledica pospešene amortizacije osnovnih sredstev. Revalorizacija osnovnih sredstev, izvedena ob zaključnem računu za leto 1975 ter novi zakon o amortizaciji, ki vsebuje nekatere manjše spremembe v stopnjah, sta vplivala na obseg in strukturo amortizacijskih sredstev. V celoti so organizacije 256 združenega dela obračunale v letu 1976 za 18 o;o več amortizacije kot v letu 1975, od tega amortizacije po predpisanih stopnjah za 44 o;f} več, pospešene pa za 32 Ofo manj. Udeležba pospešene amortizacije v skupni amortizaciji je najbolj padla v proizvodnji papirja, nato v gozdarstvu in lesni industriji. Temeljne orga- nizacije gozdarstva so v letu 1976 oblikovale za 53 o;(} več amortizacije po mini- malnih stopnjah, pospešene pa za 64 O/o manj kot v letu 1975. Torej ne moremo zaključevati, da je v gozdarstvu slab ekonomski rezultat posledica obračunavanja pospešene amortizacije. Pri ocenjevanju rasti posameznih prvin gospodarjenja pa je treba upoštevati, kakšno je bilo izhodiščno razdobje. Tako je imela denimo največji padec pri pospešeni amortizaciji proizvodnja papirja. Vendar jemljemo za osnovo primerjave leto 1975, ko je imela proizvodnja papirja za 43 Ofo višjo pospešeno amortizacijo kot v prejšnjem letu, gozdarstvo pa za 33 o;0 nižjo. Torej je treba zaradi pravilne ocene gibanj upoštevati tudi vprašanje, kako ugodni so bili startni pogoji. 2.5. Dohodek Kot posledica različne rasti porabljenih sredstev in različne rasti amortizacije je v primerjanih panogah tudi različna rast dohodka. Tako je bil dohodek (doseženi) v gospodarstvu Slovenije leta 1976 za 18 o;0 večji kot v letu 1975, v gozdarstvu za 11 Dfo, v lesni industriji za 32 o;(} in v proizvodnji papirja 12 Ofo. če upoštevamo določila zakona o združenem delu, ki opredeljujejo, da je dohodek, ki ga prido- bivajo delavci, materialna osnova njihove pravice, da odločajo o rezultatih svo- jega dela, glavni nagib za delo in merilo za uspešnost poslovanja - lahko ugo- tovimo, da je bila v letu 1976 pri povečanju najpomembnejše prvine poslovanja med primerjanimi panogami najbolj uspešna lesna industrija. Porast dohodka v lesni industriji je nad poprečjem gospodarstva, medtem ko je porast v ostalih primerjanih panogah dejavnosti pod poprečjem gospodarstva. 2.6. Razporejanje dohodka Pri razporejanju dohodka opažamo v letošnjem letu nekatere posebnosti. Iz- redno se je povečala udeležba tistih prvin dohodka, katerih porabniki so zunaj organizacij združenega deJa, to je zakonskih, pogodbenih in samoupravno dogo- vorjenih obveznosti, znižala pa se je udeležba prvin, s katerimi razpolaga OZD, predvsem sklada skupne porabe in sredstev za akumulacije. Porast družbenega proizvoda in rast dohodka v gospodarstvu Slovenije je manjši kot porast pogod- benih, zakonsko in samoupravno dogovorjenih obveznosti ter osebnih dohodkov. Logična posledica je nižja rast oziroma celo upadanje sklada skupne porabe in sredstev za akumulacije. Pogodbene obveznosti so se znižale samo v gozdarstvu, in še tu na račun nižjega dohodka iz izjemnih ugodnosti (brez izjemnih ugodnosti je indeks porasta pogodbenih obveznosti 104). V gozdarstvu so med pogodbenimi obveznostmi najbolj narasli prispevki in članarine, katerih indeks porasta je 129. Precej višjo rast kot pogodbene obveznosti so dosegle zakonske in samouprav- no dogovorjene obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka. V gospodarstvu Slovenije 257 so se povečale za 20 o;0, v gozdarstvu za 23 °/o, v lesni industriji za 52 °/o, v proizvodnji papirja za 25 0/0. Med zakonskimi obveznostmi zavzemajo najpo- membnejši delež prispevki interesnim skupnostim s področja negospodarstva (več kot polovico), povečale pa so se v letu 1976 v gospodarstvu Slovenije za 40 o;,h v gozdarstvu pa za 30 °/o. Osebni dohodki, ki se pokrivajo iz dohodka, zavzemajo leta 1976 v celotnem prihodku precej večji delež kot pa v letu 1975. Največji razkorak je v lesni indu- striji, kar je razumljivo, saj je tudi udeležba dohodka v celotnem prihodu v lesni industriji največja. V gospodarstvu Slovenije so osebni dohodki narasli za 21 °/o, v gozdarstvu za 12 o;0, v lesni industriji za 30 °/o in v proizvodnji papirja za 25 °/o. Kot že nekaj let nazaj ugotavljamo tudi v letošnjem letu najnižji porast osebnih dohodkov v gozdarstvu. Osebni dohodki so porasli prav toliko, kot je porastel družbeni proizvod, medtem ko je v vseh drugih primerjanih panogah porast oseb- nih dohodkov večji od porasta družbenega proizvoda. V zagovor rasti osebnih dohodkov in v podkrepitev teze, da so v gozdarstvu glede na pogoje dela neto osebni dohodki nizki, pa je treba povedati še naslednje. Prispevki za skupno porabo, katere vir so bruto osebni dohodki, so se v letu 1976 obračunavali po višjih stopnjah kot v letu 1975, tako da je povečanje neto osebnih prejemkov in osebnih dohodkov za 2 Ofo nižje kot znaša povečanje bruto osebnih dohodkov. Sredstva sklada skupne porabe so v lanskem letu oblikovana na nižji ravni kot v letu 1975. Na višji ravni, kot je bil v letu 1975, je oblikovan sklad skupne porabe v lesni industriji, v gozdarstvu pa je za 10 Ofo manjši kot v letu 1975. Akumulacija, ki vključuje poleg nadminimalne amortizacije tudi sredstva rezerv in sredstva, ki so jih TOZD namenile v poslovni sklad, je bila v gospo- darstvu SR Slovenije, v letu 1976 nižja za 12 °/o, za 6 Ofo nižja v gozdarstvu, 13 °/o nižja v lesni industriji in 37 o;(} nižja v proizvodnji papirja. če primerjamo samo podatke o znižanju akumulativnosti, brez analize vzrokov, lahko zaključimo, da je prav gozdarstvo med primerjanimi panogami dejavnosti lahko največ namenilo za razširjanje materialne osnove združenega dela. Vendar, ko primerjamo rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka, vidimo, da je najnižji padec sredstev za akumulacijo v gozdarstvu posledica nizkih osebnih dohodkov in ne boljših pogo- jev gospodarjenja. Sredstva za akumulacijo so se zmanjšala kljub temu, da smo v primerjavi upoštevali tudi tista sredstva, ki so po svoji vsebini sredstva za razširjeno repro- dukcijo, pa jih organizacije združenega dela za te namene ne morejo usposobiti. To so sredstva rezerv (ki so se v vseh primerjanih panogah povečala) , sredstva za posojilo gospodarsko nezadostno razvitim republikam in SAP Kosovu in sredstva za kritje izgub iz prejšnjih let. Zanimivo je, da so se vsa ta sredstva v letu 1976 precej povečala, zavzemajo pa v skupnih akumulacijskih sredstvih znaten delež. V gozdarstvu, denimo, je bil indeks povečanja sredstev za posojilo nerazvitim republikam v letu 1976 kar 146 °/o. Iz tega lahko zaključimo, da so sredstva, ki jih temeljne organizacije lahko namenjajo za razširjeno reprodukcijo skromna in pod dejanskimi potrebami. V gozdarstvu je bilo oblikovanih v letu 1976 vseh sredstev za reprodukcijo 132.889 tisoč dinarjev, sredstev za razširjeno reproduk- cijo pa le 51.608 tisoč dinarjev. Potrebna letna sredstva za tehnična vlaganja po srednjeročnem planu razvoja gozdarstva za obdobje 1976-1980 pa znesejo 149.100 tisoč dinarjev. Torej so potrebe za 16.211 tisoč din večje od razpoložlji- 258 vih sredstev in še to s postavko, da bodo organizacije združenega dela lahko vsa razpoložljiva sredstva za reprodukcijo uporabila za tehnična vlaganja, kar pa seveda ne more biti res. če k tem podatkom dodamo še podatek o odpisanosti osnovnih sredstev (osnovna sredstva so v gozdarstvu odpisana 50 °/(}, medtem ko je v ostalih pri- merjanih panogah odpisanost manjša), lahko zaključimo, da je v gozdarstvu pri- manjkljaj sredstev za reprodukcijo precej večji kot je videti na prvi pogled. O predvidenih vlaganjih v ostalih primerjanih panogah nimamo podatkov, predvidevamo pa, da glede na skromna reprodukcijska sredstva tudi v ostalih panogah ne ugotavljajo presežka sredstev. Zato verjetno dohodkovno povezan kompleks »gozdarstvo-predelava lesa« tudi z bodočimi dohodkovnimi odnosi ne bo mogel sam reševati problema pomanjkanja sredstev za reprodukcijo. 3. Osebni dohodki Ena izmed pomembnih prvin analize gospodarjenja so tudi osebni dohodki. Osebni dohodki so pomemben vir osebnega družinskega standarda, zato je od višine osebnih dohodkov odvisen življenjski standard delovnih ljudi. To je ver- jetno tudi letos vzrok, da so se osebni dohodki gibali bolj odvisno od življenjskih stroškov kot pa od doseženega dohodka. Delavci se vključujejo v združeno delo tudi zato, da bi si v skupnem delu z družbenimi sredstvi trajno zagotavljali zado- voljevanje svojih osebnih potreb. čeprav nastopa delavec v organizaciji združe- nega dela v trojni obliki (kot delavec, ki teži k čim večjim osebnim dohodkom, kot samoupravljalec, ki skrbi za razširjanje materialne osnove združenega dela in kot občan, ki mu je pomembno finansiranje splošne in skupne porabe), bomo z višino osebnega dohodka na zaposlenega poskušali ugotoviti, kako se delavec uspešno vključuje v organizacijo združenega dela kot tisti faktor, katerega interes je izražen v delu dohodka, ki je namenjen zadovoljevanju njegovih osebnih potreb. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so se povečali v gozdarstvu in gos- podarstvu 17 ·0/o, v lesni industriji za 18 °/o in v proizvodnji papirja za 11 °/o. Ker smo še do tretjega tromesečja lanskega leta ugotavljali, da rast osebnih dohodkov v gozdarstvu zaostaja za rastjo v gospodarstvu, poprečna rast leta 1976 pa je v gozdarstvu enaka kot v gospodarstvu, ocenjujemo, da so osebni dohodki v gozdarstvu v zadnjem tromesečju precej porastli. Osebni dohodki na zaposlenega v gozdarstvu so sicer na poprečju gospodarstva, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni. Pogoji dela so v gozdarstvu toliko težji, kot v gospo- darstvu Slovenije~ da ne moremo reči, da je vključevanje gozdarskega delavca v združeno delo, gledano z vidika poprečnega osebnega dohodka, uspešno. Taka sodba je še zlasti utemeljena, če primerjamo osebne dohodke zaposlenih v gozdarstvu z osebnimi dohodki zaposlenih v rudarstvu, ki je gozdarstvu po pogojjh dela najbolj sorodno. V gozdarstvu je v letu 1976 imelo 55,2 °/o vseh zaposlenih osebne dohodke pod poprečjem gospodarstva, medtem ko je v ru- darstvu takih delavcev bilo le 26 °/o. Poprečni mesečni osebni dohodek je bil v gozdarstvu 3.980 din, v rudarstvu pa 5.310 din. Verjetno so razlike v osebnih dohodkih večje kot pa so razlike v pogojih dela. 259 2ivljenjski stroški so se v letu 1976 povečali za 13,1 °/o, kar pomeni, da so se realni osebni dohodki v vseh primerjanih panogah povečali, razen v proiz- vodnji papirja, kjer so ostali na isti ravni. Med življenjskimi potrebščinami opa- žamo največje povečanje cen pri stroških prehrane. Zato je težko reči, da se je življenjski standard zaposlenim zvišal. To je odvisno od tega, kolikšen del oseb- nega dohodka je namenjen za prehrano. Delavcem z nižjimi osebnimi dohodkj, ki porabijo pretežni del osebnega dohodka za prehrano, se je življenjski standard celo znižal. Dejstvo je zaskrbljujoče še zlasti zato, ker se cene življenjskih potrebščin v letu 1977 še povečujejo. Januarja 1977 so bile življenjske potrebščine v pri- merjavi z decembrom 1976 dražje za 4,9 °/o, v obdobju l-III 1977 pa že za 6,2 O/o. Hrana, ki zavzema v celotnih življenjskih potrebščinah več kot 30 °/o, se je v prvih treh mesecih leta v primerjavi z decembrom podražila za 11 f/o, )v primerjavi z letom 1976 pa kar za 17,8 °/o. Takšen ekspanzijski skok pomeni Že polovico celotnega, v letu 1977 predvidenega porasta cen. 4. Skladnost gospodarskih gibanj v gozdarstvu z določili resolucije za leto 1976 Resolucija o družbeno ekonomski politiki in družbeni dogovor za leto 1976 sta začrtala razmerja v delitvi družbenega proizvoda. Delitveno razmerje mora biti tako, da omogoča krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. V resoluciji oziroma družbenem dogovoru je določeno: - stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke je lahko v poprečju največ 90 °/o dejanske rasti bruto dohodka, s tem, da tiste organizacije, ki dosegajo nad- poprečno povečanje bruto dohodka izdvajajo sorazmerno več sredstev v sklade; - sredstva za osebne dohodke morajo biti v okviru doseženega dohodka; - ohraniti je treba s samoupravnim sporazumom dogovorjena razmerja delitve dohodka. Bistveno novo v resolucijskih določilih in družbenem dogovoru je to, da je treba predvidena delitvena razmerja doseči v globalu - v poprečju dejavnosti samoupravnega sporazuma - ne da bi jih moral za vsako ceno upoštevati vsak udeleženec sporazuma, kar je bil primer v prejšnjem letu. To pomeni, da so se morali podpisniki sporazuma dogovoriti o notranjih razmerjih razporejanja do- hodka. V ta namen je skupna komisija panoge gozdarstvo novembra 1976 napravila anketo o predvidevanjih delitvenih razmerij v letu 1976 in ugotovila, da glede na ekonomsko stanje v gozdarstvu v tem letu verjetno ne bo mogoče upoštevati resolucijskih določil. Sklep skupne komisije je bil, da morajo biti ob koncu leta delitvena razmerja v delovnih organizacijah takšna, da bo panoga gozdarstvo v največji možni meri upoštevala določila resolucije. Pri primerjavi predvidenih delitvenih razmerij za leto 1976 z dejanskimi razmerji in v primerjavi posameznih prvin gospodarjenja leta 1976 z letom 1975 smo prišli do naslednjih ugotovitev: Skupina samoupravnega sporazumevanja - gozdarstvo - je v celoti upoš- tevala resolucijska določila. Bruto dohodek v letu 1976 je bil večji kot v prejš- njem letu za 26 °/o, iz česar sledi, da bi bila lahko sredstva za osebne dohodke 260 v letu 1976 vecJa za 21 {J/o kot v letu 1975. Dejansko pa so bila sredstva za osebne dohodke višja le za 16 °/o; Po določilih sindikalne liste bi morala sredstva sklada skupne porabe rasti za 25 °/o počasneje od rasti dohodka. Dohodek je v skupini porastel za 23 °/o, sklad skupne porabe pa za 2 °/o. To pomeni, da se je tudi pri rasti sredstev sklada skupne porabe panoga kot celota držala resolucijskih določil. Navedene zaključke dokazujejo naslednji podatki: Prvine Leto 1975 Leto 1976 Dejanski Indeks po resol. Družbeni proizvod 846.947 1,042.306 123 123 Osebni dohodki 477.856 553.171 116 121 Dohodek 750.812 923 .648 123 123 Sklad skupne porabe 33.481 34.181 102 1.21 Opomba: Podatki so zbrani po delovnih organizacijah, ker so vse TOZD, združene v delovno organizacijo, podpisnice gozdarskega samoupravnega sporazuma. 5. Sklepne ugotovitve Iz prikazanih podatkov je razvidno, da so bili ekonomski rezultati gospo- darjenja v letu 1976 slabši kot v letu 1975. Enake zaključke lahko napravimo za lesno industrijo, za proizvodnjo papirja, za gozdarstvo in za celotno gospo- Stopnje rasti nekaterih prvin gospodarjenja v letu 1976 (osnova je leto 1975) o o ' o s ' -~ :~ ~ .... . 2 <1j .z:~ o c:e 4E '-' (<.) ....., c: er. N c:v ro ..o (<.) ·:; ._3 '§ -o (/.) ti "' "' E o o..o ::J o .... "' 8 N ~ o o I:.Ll "'- .... ~b~ ,.:: o .... > :.... ...... o ..D U I:.Llvo ~ o O;;; p.. !--< CJ .S o 1. Celotni prihodek 14,8 20,1 18,6 9,9 10,4 21,5 7,1 13,0 12,1 2. Bruto dohodek 18,0 14,7 23,3 12,5 1R.O 21,5 20,5 22,2 19,6 3. Skupna izguba 78,0 78,2 99,7 37/1 116;6 106,2 -5:0,7 130,3 234,8 4. Razdeljeni bruto dohodek 18,6 15,7 24,2 13,0 18,3 21,8 20,1 23,8 20,1 5. Pogodbene obveznosti 23,5 24,9 24,1 3,9 29,8 10,6 13,1 26,2 39,3 6. Zakonske in sam. dogov. obvez. 31,5 29,0 44,8 16,1 29,4 33,9 39,5 27,3 32,5 7. Osebni dohodki in osebni prejemki 24,2 24,3 27,6 15,6 19,4 24,5 25,9 28,8 25,3 8. Sredstva skupne porabe OZD 0,2 -7,6 21,1 -0,8 5,6 2,5 16,0 -2,2 8,2 9. Akumuiacija 6,5 -1,0 1.2,9 9,9 11,7 22,6 6,2 14,9 2,1 - sredstva za reprodukcijo 7,2 0,2 13,1 16,1 10,5 24,6 1,1 14,1 -1,7 - sredstva rezerv -0,1 -~,3 10,1 9,8 R} 2,3 11,1 6,8 6,9 - posojilo gosp. 37,1 28.4 34,8 46,1 37,2 46,7 49,1 75,3 51,7 nezadostno razv. republikam in SAP KOSOVO - ostalo --41,6 -45,3 1,7 -23,5 -29,4 -67,-1. -49,4 -53,6 -67,4 Opomba: Med pogodbenimi obveznostmi ni zajeta obveznost iz izjemnih ugodnosti, pri zakonskih in samoupravnih obveznostih ni zajet stanovanjski prispevek, del, ki pripada skladu skupne porabe OZD. Ta je vključen v sredstva skupne porabe OZD. 261 darstvo Slovenije. Delež sredstev za reprodukcijo, to je za amortizacijo in dela poslovnega sklada, ki ga OZD namenjajo za lastne poslovne odločitve in za odplačila anuitet, se je izredno zmanjšal. Udeležba sredstev za reprodukcijo v bruto dohodku gospodarstva, ki je bila v letu 1974 še 24 ·0/o, se je v letu 1976 znižala na 19 °/o, v gozdarstvu pa se je znižala od 30 °/o v letu 1974 na 14 °/o v letu 1976. čeprav je bilo gospodarjenje v vseh primerjanih panogah dejavnosti v letu 1976 slabše kot v letu 1975, pa so med rezultati oziroma med posameznimi prvinami, s katerimi smo ugotavljali rezultate gospodarjenja, le razlike. Tako je, denimo, lesna industrija daleč pred ostalimi panogami pri povečanju dohodka, kar kaže, da so bili pogoji pridobivanja dohodka v lesni industriji boljši kot pa v ostalih panogah. Na skromna reprodukcijska sredstva je v lesni industriji vplivala predvsem politika razporejanja dohodka (pod politiko raz- porejanja dohodka je treba razumeti tudi odločitve o razporeditvi dohodka samo- upravnim interesnim skupnostim, ki obsegajo v lesni industriji znaten delež do- hodka). Popolnoma drugačen položaj pa je v gozdarstvu. Skromno je pri pove- čanju tistih prvin, ki kažejo na pogoje pri pridobivanju dohodka. Pri razpo- rejanju dohodka pa kaže, da so se delavci v gozdarskih organizacijah bolj pojavljali v vlogi samoupravljalcev in namenjali, čeprav na račun nizkih osebnih dohodkov, relativno več sredstev dohodka za razširjanje materialne osnove dela , kot pa delavci ostalih primerjanih panogah dejavnosti. Za boljši pregled, kako je gozdarstvo gospodarila in kakšne so bile stopnje rasti v gozdarstvu v primerjavi z ostalimi področji gozdarstva, dajemo še nekaj . primerljivih podatkov za posamezna področja dejavnosti. (Glej tabelo na str. 261.) mgr. Slavka Kavčič 262 UDK 634.0.43 Nekaj misli ob gozdnih požarih Oddelek za varstvo rastlin pri Zveznem kmetijskem komiteju nam je poslal v vednost letno poročilo o gozdnih požarih za leto 1975 na področju celotne Jugoslavije. Iz zbirnega poročila oz. pregleda o številu gozdnih požarov je razvidno, da je Slovenija s 84 gozdnimi požari na nezavidnem drugem mestu, takoj za Hrvaško, v kateri je bilo leta 1975 zabeleženih kar 291 gozdnih požarov. Od tega števila je bilo 229 požarov v priobalnem področju, ostali pa v ostalih predelih Hrvaške. Tema dvema vodečima republikama slede nato ostale republike in avtonomne pokrajine Jugoslavije z znatno manjšim številom gozdnih požarov. Tako navaja poročilo za Srbijo 75, Makedonijo 64, črno goro 61, Bosno in Hercegovino 56, Vojvodino 34 in Kosovo 11 primerov gozdnih požarov. Na celotnem področju Jugoslavije je bilo torej v letu 1975 zabeleženih skupno 676 gozdnih požarov, ki so uničili ali poškodovali 7.961,63 ha gozdov, gozdnih zemljišč, pogozdenih površin in naravno za raslih pašnikov in travnikov. Skupna škoda, ki so jo gozdni požari povzročili, je ocenjena na 46.205,768 din. Od te vsote odpade na Slovenijo 6.768,110 din. Po republiškem poročilu o škodah v gozdovih, ki ga sestavlja vsako leto republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano in so v njem zajeti tudi gozdni požari, pa je znašala s požari povzročena in ocenjena škoda le 4.962,774 din. Tudi glede števila gozdnih požarov se republiško poročilo ne ujema z zvez- nim poročilom; temu je verjetno vzrok zbiranje podatkov po več kanalih. Vse- kakor pa bi bilo dobro, da se v bodoče h podatki uskladijo. Ni namen tega sestavka, da bi ugotavljali vzroke, zaradi katerih je prišlo do razlik v dveh uradnih poročilih, temveč da na podlagi dolgoletnega sprem- ljanja podatkov o gozdnih požarih v Sloveniji opozorimo na nekaj problemov in povemo nekaj misli v zvezi z gozdnimi požari in z njimi povzročene škode na- rodnemu gospodarstvu. Vsekakor je zanimiv podatek, iz katerega je razv.idno, da je največje število gozdnih požarov zabeleženih v zimskih mesecih (februarja in marca po 116 pri- merov) in v prvem spomladanskem mesecu aprilu 114 primerov. V juliju in avgustu se število še enkrat dvigne na 93 oz. 105 primerov, medtem ko v ostalih mesecih število požarov niha med 16 in 38 primeri. Navedeni jugoslovanski mesečni dinamiki gozdnih požarov je jdentično tudi slovensko zaporedje, saj je bilo v razdobju od februarja do aprila kar 83 požarov ali 98,8 °/o. v vseh ostalih mesecih pa le en sam. Večina v Sloveniji registriranih gozdnih požarov je bilo na kraškem področju, kar je ponovno potrdilo dejstvo, da je slovensko kraško področje zaradi skromnih padavin in značilne vegetacije glede požarov najbolj ogroženo slovensko področje. Na podlagi tega spoznanja menimo, da bi bilo umestno, če bi v bodoče v letnih poročilih oddvojili Kras od ostale Slovenije. Na ta način bi se prostorska porazdelitev gozdnih požarov še bolj poudarila in bi narekovaJa nujne in za to področje specifične preventivne ukrepe. 263 Tako predlagano prostorsko razde1itev gozdov in gozdnih povrsm je že izvedla sosednja Hrvaška, ,ki ločeno obravnava gozdne požare v kontinentalnem delu od požarov, nastalih v gozdovih in gozdnih površinah priobalnega pasu jn na otokih. Precejšnja materialna sredstva so bila v povojnih letih že vložena za preven- tivno zaščito obstoječih in nastajajočih gozdnih kultur na slovenskem Krasu. Protipožarni zidovi ob železniških progah, preseke, opozorilne table, opa- zovalni stolpi; nabava gasilskega orodja in opreme, organizacija opazovalne in obveščevalne službe, propagandne akcije, opozorila v dnevnem tisku, radiju in televizjji itd., pa so poleg znatnih denarnih sredstev zahtevala še velike napore tamkajšnjih gozdarskih delavcev. Kljub naporom in vloženim sredstvom pa žal ni pričakovanih in želenih uspehov. V preteklem 1976. letu je na Krasu spet zagorelo 136 gozdnih požarov ali 65 ·0/o vseh požarov v Sloveniji. Opustošenih je bilo 1055 ha gozdov in ob- raslih pašnikov, škoda pa je bila ocenjena na 1.006)00 din, kar predstavlja skoraj eno tretjino vse škode, ki so jo povzročili gozdni požari v letu 1976 v slovenskih gozdovih. Iz navedenega je razvidno, da se gozdni požari kljub vsem preventivnim ukrepom vsako leto ponavljajo v različnem številu in v različnih obsegih ter povzročajo težko izračunljiva škodo, če upoštevamo pri izračunu poleg uničenega lesa, naravnega mladja, še vse ostale funkcije kraških gozdov. Brez dvoma je, da moramo z gozdnimi požari računati tudi v bodoče. Dokler bo obstajal človek, prihajal in uporabljal z gozdovi obrasle površine, so požari skoraj neizbežni. Ker pa je ravno človek z 99 o;o posredno ali neposredno soude- ležen pri zametku vseh gozdnih požarov, je njegovi vzgoji in odnosu do narave potrebno posvetiti vso pozornost. Pri prevzgoji človeka v tem smislu pa bi morale v bodoče mnogo več kot doslej narediti šole in vse ostale vzgojne organizacije, in sicer ob vsestranskem sodelovanju in podpori gozdarjev, ki bi morali biti vedno in povsod glasni propagatorji in borci za pravilno vrednotenje gozdov. Le od prosvetljenosti in spremenjene mise1nosti ljudi vseh starosti je v precej daljni bodočnosti pričakovati vidnejših rezultatov. Preden pa bomo oziroma bodo naši zanamci dosegli idealno stanje pri od- nosu do gozda, je nujno, da se gozdarji v še večji meri kot doslej seznanjajo z raznimi preventivnimi ukrepi proti gozdnim požarom, ki prihajajo v poštev tudi v naših pogojih. S tem namenom povzemamo nekaj misli in idej francoskih gozdarjev, ki se s gozdnimi požari stalno srečujejo, predvsem v sredozemskem priobalnem pasu, ob turistično svetovno poznani Rivieri. Posebno na tem področju so v zadnjih nekaj letih gozdni požari katastrofalnega obsega povzročili ogromno škodo in terjali celo človeška življenja. Ker se vsi doslejšnji napori francoskih gozdarjev kljub sodobni protipožarni organizaciji in opremi niso izkazali kot dovolj učinkoviti, so se na podlagi izkušenj in vsestranske analize dosedanjih vzrokov nastanka gozdnih požarov odločili, da bodo bistveno spremenili taktiko preventivne zaščite ogroženih gozdov, kakor tudi samo gašenje gozdnih požarov. 264 Iz objavljene poblikacije, posvečene izključno le gozdnim požaromj povze- mamo nekaj idej, o katerih bi veljalo razmisliti, če ne celo prevzeti tudi za naša, predvsem kraška področja. V gozdne predele, ki so prav posebno ogroženi in posebno pomembni, ter v predele mladih kultur iglavcev, naj bi v obdobjih največje nevarnosti prepove- dali vstop vsem nepoklicanim. Ob robeh javnih komunikacij, ki prečkajo ogrožene gozdove, bi obsekali vse starejše drevjej mlajša drevesa in ves grmovni sloj pa posekali. Na izločenih pasovih bi s požigom ali s totalnimi herbicidi uničili vso pritalno vegetacijo. Na ta način bi se zmanjšala možnost nastanka gozdnega požara s cigaretnimi ogorki, odvrženimi iz avtomobilov, kar je po fracoskih ugotovitvah zelo pogost vzrok nastanka požara. Ogrožene gozdove bodo Francozi prostorsko razdelili še z dodatnimi prese- kami. Pri trasiranju in izvedbi presek ne bodo zanemarili konfiguracije terena, vladajočih vetrov in značilnosti sestojev. Vse preseke, katerih usmerjenost naj bi bila več ali manj vzporedna z izohipsami, bodo izpeljali po takem terenu in na tak način, da bo po njih možen tudi kamionski prevoz. Ciste in nezatravljene preseke naj bi bile istočasno tudi ovira talnim požarom. Nikakor pa ni priča­ kovati, da bi relativno ozke preseke predstavljale pomembnejša oviro popolnemu ali vršnemu požaru, pri katerem turbolentni zračni vrtinci, nastali zaradi požara samega, nosijo goreče ogorke na velike razdalje. Glavni namen presek naj bi bil v prvi vrsti za čim lažji in čim hitrejši dovoz gasilcev v neposredno bližino požara, kar je možno že pri presekah, urejenih za zasilni prevoz. Kot najzanimivejša novost pa predlagajo francoski gozdarji gradnjo večjega števila protipožarnih bazenov oz. zajezitev, smiselno razporejenih po terenu. Za bazene ali akumulacije naj bi se brez večjih zemeljskih izkopov v prv1 vrsti izkoristile naravne udoline in kraške vrtače, v katerih bi se akumulirale meteorske padavine. Stene umetnih akumulacij morajo biti nujno obložene z vodonepro- pustnim slojem, medtem ko je njihova velikost lahko različna in odvisna od terena. Najbolj bi ustrezale akumulacije, ki bi vsebovale od 60 do 120 ma vode. Tudi glede medsebojne oddaljenosti prevladuje mnenje, da je najustreznejša oddaljenost 2 do 4 km. Pri taki razporeditvi prostora umetnih akumulacij je možno v večini slučajev neposredno uporabljanje vode iz bazenov, le v izjerrmih primerih bi bil potreben prevoz vode iz bazenov do požara. Do tega pravkar opisanega zanimivega predloga so prišli francoski gozdarji- operativci na podlagi ugotovitev, da je gašenje gozdnih požarov z vodo naj- cenejše in tudi dovolj učinkovito, seveda ob ustrezni organizaciji gašenja in uporabi sodobnih ročnih in motornih gasilskih aparatov. Ker je pri vsakem gozdnem požaru poleg števila gasilcev odločilne važnosti tudi brzina posredovanja in zadostne količine vode - vode pa na Krasu pri- manjkuje - je rešitev nakazana z napravo umetnih akumulacij. Vzporedno z zagotovitvijo zadostruh količin vode, ki bi bila ob vsakem času na razpolago gasilcem, je nujno potrebno skrbeti še za organizacijo obveščevalne službe in njeno opremo, za komunikacijsko mrežo, kamor spadajo tudi proti- požarne preseke, primerne za kamionske prevoze, in za gasilsko opremo. 265 Ob zaključku sestavka, kateremu sta bili osnova omenjeni poročili o gozdnih požarih v letu 1975, ter istega leta objavljena francoska revija, naj še enkrat poudarimo, da so gozdni požari na slovenskem Krasu osrednji, vendarle ne samo gozdarski problem. Ob dosedanji dinamiki gozdnih požarov je iluzorno pričakovati, da bi se stanje gozdnih fondov v doglednem času bistveno izboljšalo in povečalo, saj nam požari praktično sproti uničijo večje površine, kot pa jih kraški gozdarji utegnejo pogozditi in mcliorirati. Menda ni potrebno posebej poudarjati splošnega pomena in nalog gozdov, prav posebno pa še gozdov na slovenskem Krasu, ki so nastajali in še nastajajo z velikim trudom in z velikimi finančnimi žrtvami. Prav zato je naloga in dolžnost vsakega posameznika, a tudi celotne družbe in ne samo na Krasu delujočih gozdarjev, da te od požarov najbolj ogrožene gozdove varujejo in zavarujejo proti brezvestnirn malomarnežem - povzročiteljem gozdnih požarov. Ker se gozdni požari, ki jih povzroča človek, še vedno pojavljajo v ne- zmanjšanem številu in obsegu, bi poleg vseh protipožarnih ukrepov, ki se na terenu tudi praktično izvajajo, ter dodatnih preventivnih ukrepih, katere so osvojili francoski gozdarji, veljalo razmisliti tudi o zaostritvi sankcij proti vsem tistim, ki jih doslej še ni bilo mogoče prepričati o vlogi jn pomenu gozdov ter zavestno ne upoštevajo prizadevanja in skrbi za ohranitev in obogatitev kraških gozdov. Sa~a Bleiweis, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Izveštaj o šumskim pozanma u 1975. godini. Savezni kornitet za poljoprivredu - Oddelenje za zaštitu bilja, Beograd. 2. Poročilo o pojavu in škodi zaradi bolezni in škodljivcev ter elementarnih nesreč v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1975 in 1976. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Inšpektorat za gozdarstvo, Ljubljana. 3. Les incendies de Forests - Revue forestie.re francaise, Numero special, Tome 2/1975 UDK 634.0.161 .4. Ali lahko pospešujemo rast rastlin Leta 1870 so biologi v raznih deželah začeli raziskovati regulacijo rasti v rastlinah. Vsak znanstvenik je gradil na rezultatih drugih in dodal še nekaj novih podatkov o regulaciji rasti pri rastlinah. Končno pa jim je le uspelo odkriti stimulatorje rasti in jih kemično analizirati. Pri eni od takšnih raziskav so dobili rastno snov iz 23.000 konic ovsenih k1ičnih nožnic in jo kemično preizkusili. Ti preizkusi so pokazali, da je stimulator rasti rastlinski hormon. Rastlinski hormoni so naravne organske snovi, ki urejajo rast in druge rastlinske funkcije. Rastlinski hormoni so notranji regulatorji. Nasta- jajo v majhnih količinah in ne delujejo v tistih delih rastline, kjer so nastali. A vksini pa so specifični hormoni, ki urejajo rast rastlin. Rastlinskih hormonov ne izločajo posebne celice (žleze). Izločajo jih žive rastlinske celice. Z drugimi besedami, rastline nimajo žlez za izločanje hormonov. 266 živalski hormoni se lahko izločajo v posameznih specializiranih celicah ali žlezah, to je skupinah specializiranih celic. Zato predstavljajo rastlinski hormoni z raz- vojnega vidika nižjo razvojno stopnjo, ker se ne tvorijo v žlezah. Rastlinski hormoni urejajo dejavnosti, kot so odpadanje listov, začetek eve- tenja in tvorba plodov. Dolga leta se je zdelo, da raziskovanje klične nožnice nima nobenega praktičnega pomena. Ko so znanstveniki končno odkrili avksine, pa se je novo znanje lahko izkoristilo za praktične namene, povečanje pridelka in vzgojo rastlin. Znanstveniki pa so odkrili še druge vrste regulatorjev rasti. Biokemikom se je posrečilo izdelati sintetične regulatorje rasti. Znano sredstvo za uničevanje plevela, imenovano 2,4-D, je sintetični avksin, ki uničuje plevel bolj s kemičnim kot fizikalnim delovanjem. Plevel, ki ga poškropimo z 2,4-D, raste tako hitro, da zaradi prehitre ras~i uvene in pogine. Način, kako 2,4-D uničuje plevel pa še ni popolnoma jasen. V rastlinskem tkivu pa lahko nastajajo tudi snovi, ki zavirajo ali preprečujejo rast. Te snovi imenujemo rastlinski inhibitorji. Podobno kot avksini tudi te snovi vplivajo na rast rastlin. Znanstveniki so te snovi izolirali in ugotovili, da nadzo- rujejo dejavnosti, kot so klitje semen in brstenje rastlin. Morda je tudi rast ko- renin navzdol posledica delovanja rastlinskih inhibitorjev. Inhibitorji so pomembni tudi za ohranitev rastline. Oglejmo si naslednji poskus: Semena nekaterih puščavskih rastlin ne vzkalijo zlahka, če jih položimo na vlažni papir. če pa damo ta semena za nekaj ur pod tekočo vodo, potem takoj vzka1ijo na vlažnem papirju. Kako si razlagamo ta pojav? Nadaljne raziskave teh semen so pokazale, da so inhibitorji v semenskem ovoju. Seme v puščavi ne sme vzkliti ob prvem dežju. Nežne klice bi vroče puščavsko sonce hitro umorila. Zaradi teh inhibitorjev mnogo semen v puščavi ne vzkali, dokler ne pride dolgotrajno deževje. šele tedaj so tla dovolj prepojena z vlago in kaleče seme se lahko razvije v mlado rastline. Tako torej z vodo iz vodovodne pipe prelis.Jčimo inhibitorje v puščavskem semenu. Nadaljne preučevanje naravnih rastlinskih regulatorjev bo še bolj osvetlilo njihove funkcije pa tudi njihov kemizem. Preizkušanje različnih vrst organskih molekul bo pomagalo pri izdelavi sintetičnih regulatorjev, ki bodo pospeševali ali zavirali rast rastlin. Rezultati teh raziskav bodo pomagali človeku pri kritju vedno večjih potreb po hrani. Iz knjige Razvoj življenja od molekule do človeka 267 UDK 634.0.946.2:634.0.187(497.1) Jugoslovansko zborovanje o uporabnosti tipologije v sodobnem gospodarjenju z gozdovi Zborovanje sta organizirali gozdarska fakulteta beograjske univerze in inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo v Beogradu, na pobudo skup- nosti raziskovalnih organizacij na področju gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. K organizacijskemu sodelovanju tega zborovanja so bili povabljeni poleg domačinov še posamezni strokovnjaki iz republiških gozdarskih fakultet ali inštitutov. Iz Slovenije so zaprosili dr. inž. Franca Gašperšiča, izrednega pro- fesorja biotehniške fakultete v Ljubljani. Zborovanje v Beogradu je trajalo dva dni, 16. in 17. decembra 1976, na gozdarski fakulteti, ki ima sedež na Banovem brdu. Udeležencev je bilo okoli 140, med katerimi sta bila vidna gosta, najstarejša aktivna fitocenologa akademika, prof. dr. Pavle FUKAREK in prof. inž. Hans EM. Organizacijskemu odboru je predsedoval zaslužni in eden izmed vodilnih fitocenologov in dendrologov Jugoslavije prof. dr. inž. Brane JOVANOVIC, redni profesor beograjske gozdarske fakultete. Slovenci smo na tem zborovanju sodelovali z dvema prispevkoma. Prvega so pripravili prof. dr. Franc GAšPERšič, Janko KALAN in dr. živko KOšiR, pod naslovom ))Izhodišča za uveljavitev gospodarjenja z gozdovi na naravnih osnovah«, ki je služil kot parcialni del osnovnemu referatu »Primena tipologije u savre- menom gazdovanju šum ama u Jugoslaviji«. Drugi referat so pripravili dr. Lojze MARINčEK, dr. Ivo PUNCER in dr. Mitja ZUPANčič z naslovom »Gazdovanje sa šum ama na osnovu šumskih zajednica«. Osebno sta se udeležila zborovanja le dva Slovenca, L. MARINčEK, ki je tudi prebral referat in M. ZUPANčič, ki je bil izbran v komisijo za zaključke. Prvi dan zborovanja, je ne glede na glavnega in ostale referente, ki so v naj- večji meri govorili o tipologiji, izvenel v smeri proučevanj fitocenologije po stan- dardni metodi in pedologije. K temu so pripomogli razpravljalci, zlasti akad. r. FUKAREK in referenti fitocenologi dr. B. JOVANOVIC, dr. L. MARINčEK in deloma dr. z. PELCER. Prisotna je bila misel, da ima fitocenologija zaradi kompleksnega razumevanja ekoloških razmer vodečo vlogo pri proučevanju rastišč. Iz referatov tipologov je bilo jasno razbrati, da se uporablja v vsaki republiki (Slovenijo moramo izvzeti, ker ne gre po tej poti) drugačen pristop in koncept pri proučevanju tipov gozdov, da obstajajo različne tipološke klasifikacije, kar je njihov nastop slabilo in rušilo enotnost, zlasti zaradi enovitega in jasnega koncepta ter nastopa fitocenologov. šele naslednji dan so tipologi zbrali svoje vrste in se sporazumeli za nekatere enotne principe. Med temi je, da je osnovna enota tip gozda) ki ga je treba izločiti na osnovi enotnih kriterijev. Drugi dan je proti koncu zborovanja, po prebranih prijavljenih referatih, za- sedala komisija za zaključke, ki je bila sestavljena iz predstavnikov republik. Za Slovenijo izbran član dr. M. ZUPANčič je na začetku seje pojasnil, da ni uradni predstavnik republike in da lahko govori le v svojem imenu, oziroma v imenu delovne skupine na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Menil je, da bi moral namesto njega biti tu izbran član organizacijskega odbora iz Slovenije dr. F. GAšPERšič. V razpravi je M. ZUPANčič pojasnil, da v Sloveniji pre- 268 učujemo vegetacijo po srednjeevropski ziiriško-montpellierski šoli, ki jo upo- rabljajo skoraj v vsej srednji Evropi, na Balkanu in vseh mediteranskih deželah. Naglasil je, da so pri nas po republiških predpisih obvezni fitocenološki elaborati z vegetacijskimi kartami v merilu 1 : 10.000, kot osnova za gozdno gospodarjenje. To dejstvo je bilo tudi jasno razvidno iz referata, ki ga je prebral L. MARINčEK. Da pa bi prebrodili čas iz ekstenzivnega k intenzivnemu gojenju gozdov, na podlagi znanosti o rastlinskih združbah, čim bolj uspešno, smo v Sloveniji izdelali za aplikativno uporabo v gozdarstvu rastiščnogojitvene tipe kot vmesni način upo- rabne znanosti o fitocenozah. Naša želja je, da našo gozdarsko operativo čim bolje in čimprej usposobimo z dobrim biološkim znanjem ter znanjem fitocenologije po standardni srednjeevropski metodi. Ta način dela seveda nima nič skupnega z idejo o gozdni tipologiji kot jo goje nekateri kolegi iz sosednjih republik. Glede na ta dejstva je bil tudi drugače formuliran tretji zaključek, kot so ga mislili prvotno. Poudarjen je ekološki dejavnik, ki v glavnem zajema fitocenološka in pedološka proučevanja, ki so osnova za izdelavo gozdnih tipov in jih prištevajo med enotne krlteržje zajete v četrtem zaključku. S tem dejstvom smo se morda nekoliko zbližali z jugoslovanskimi tipologi, ki jim pač fitocenologi prepuščamo svoje rezultate v nadaljno uporabo, če žele in mislijo, z operativnimi gozdarskimi strokovnjaki vred, da morajo za gozdno gospodarstvo graditi gospodarske ukrepe po drugačni dodatni metodi. Na koncu je M. ZUPANčič odločno nasprotoval, da bi pričeli z akcijo jugoslovanskega projekta za raziskovanje in kartiranje gozdnih tipov. Ponovno je poudaril, da se Slovenija ne bo pridružila ideji gozdne tipolo- gije pa tudi ne takemu zveznemu raziskovalnemu programu. Ostala bo pri sedanji metodi, katero že dobro pozna slovenska gozdarska javnost in že dosega lepe uspehe po tridesetletnem delu. Na koncu naj zapišemo še tole. Mislimo in prepričani smo, da pasivnost ne vodi k nobenemu cilju. Ne glede na to, da se slovenski fitocenologi in gozdarji ne strinjamo z metodo o gozdnih tipih, bi morali osebno sodelovati na zborovanjih, zlasti če smo povabljeni ali celo člani organizacijskega odbora. Svoje mnenje ne moremo le pismeno posredovati, temveč z živo besedo zastaviti in utemeljiti svoja načela, stališča in pomisleke. Več glav več ve. Sodelovanje pa mora biti korektno in vedno na ravni pojasnjevanja, spora- zumevanja, dogovarjanja in .strpnosti, nikakor pa ne na ravni konflikta. Neprijetni so prikriti očitki, da nismo sposobni tolerantnega dialoga in korektno·sti. Nadalje menimo, da referata F. GAšPERšlčA, J. KALANA inž. KOšiRJA organizatorji niso povsem razumeli, kar pa je bila precejšnja krivda piscev. žal pa botruje ne- razumevanju referata tudi slabo znanje in poznavanje slovenščine naših kolegov iz drugih republik. Za zaključek lahko zapišemo: Slovenijo zaključki zborovanja o uporabnosti tipologije v sodobnem gospodarjenju z gozdovi z ničemer ne zavezujejo, tako kot tudi ne druge republike, če ne žele sodelovati. dr. Mitja ZUPANčič 269 UDK 634.0.-946.2:634.0.165(497.1) Sklepi s posvetovanja jugoslovanskih gozdarskih genetikov O lanskem srečanju jugoslovanskih gozdarskih genetikov, ki je bilo od 20. do 24. septembra v Sloveniji, smo že poročali v številki 10/1976 našega glasila in pri tem obljubili, da bomo sprejete sklepe objavili pozneje. Udeleženci omenjenega posvetovanja so skrbno obdelali vprašanja s pod- ročja gozdarske genetike, ki so jih načeli v referatih in poročilih in ob terenskem ogledu pomembnejših objektov. Svoja stališča in priporočila so prisotni nato strnili v naslednje sklepe: l. V Sloveniji so bili že pred leti ustvarjeni pogoji za pridelovanje dobrega gozdnega semena v izbranih semenskih sestojih oziroma v semenskih plantažah. To je bilo mogoče doseči zlasti zato, ker je Slovenija tedaj razpolagala s speciali- ziranim strokovnim kadrom, nadalje ker je operativa tesno sodelovala z znan- stvenimi ustanovami in končno tudi zato, ker so slovenski gozdovi bogati z izhodnim genetskim materialom. Toda sedanja zasedba s strokovnjaki, ki bi se mogli neposredno ukvarjati z znanstveno raziskovalnim delom na področju goz- darske genetike in žlahtnjenja gozdnega drevja, je skrajno nezadostna za na- daljevanje svoječasno uspešno začetega dela, kot so npr. urejeni ogledani objekti pokljuške smreke, semenski sestoji jelše ter semenska plantaža nižinskega macesna iz čSR. člani sekcije omejujejo svoja priporočila na ogledane objekte in predlagajo naslednje ukrepe za pospeševanje pridelovanja kakovostnega gozdnega semena: - Hkrati z uporabo normalnega semena, na branega v izbranih semenskih objektih, bi bilo potrebno zopet oživiti znanstveno dejavnost za pridelovanje genetsko čim boljšega semena s pomočjo temeljitejše selekcije. - Potrebno je zastaviti provenienčne poskuse s smreko in vanje vključiti tudi pokljuško smreko (v zvezi s semenskim objektom št. 241). - Po dosedanjih izkušnjah igra črni bor na slovenskem krasu zelo po- membno vlogo. Pregledani semenski objekt (št. 333) bi mogel tudi v bodoče služiti svojemu namenu, hkrati pa bi morali raziskati taksonomsko pripadnost tega nasada ter preučiti indLvidualno spremenljivost v njem ter opraviti genetsko melioracijo. Priporočajo uporabiti model, ki ga je sprejela sekcija na svojem sestanku v SR Makedoniji leta 1975. (Objavljen je v glasilu šumarski pregled 1-2/1976.) - Objekt grške jelke (semenski sestoj št. 401) je pomemben poskusni nasad, ki bo omogočil koristne podatke za razširjanje te drevesne vrste na ustreznih rastiščih pri nas. Zato bi bilo treba ukreniti vse potrebno za njegovo izkoriščanje kot izvor semena. - V Sloveniji in še marsikje drugje pri nas so zelo ugodne razmere za gojenje črne jelše. Zato je potrebno pridelovanje njenega lesa čim bolj pospe- šiti. Za ta namen moramo osnovati semenske plantaže te drevesne vrste, uporab- ljajoč pri tem za izhodišče cepiče z najboljših dreves v ogledanem semenskem sestoju (objekt št. L-50) ali pa drugje v Sloveniji. Obseg načrtovanih novih semenskih plantaž, ki je pred leti predvideval 23 ha, ne zadošča, ker z njim ne bo mogoče doseči intenzivnejše proizvodnje 270 Posvetovanje gozdarskih genetikov 20.-24. 9. 1976. Udclcž.enci ekskurzije na Pokljuki lesa. člani sekcije menijo, da je potrebno zlasti razširiti sedanjo semensko plan- tažo nižinskega macesna iz čSR na 5 ha. Poleg tega je potrebno osnovati se- menske plantaže domačega gorskega in našega alpskega macesna. - Ugotovljeno je bilo, da se pri snovanju semenskih plantaž v Jugoslaviji uporablja le malo klanov. Zato bi bilo potrebno, pri snovanju novjh plantaž in pri rekonstrukciji sedanjih, povečati število uporabljenih plus dreves na 40, da bi tako zagotovili čim bogatejši genofond populacij, nastalih iz pridelanega semena. 2. V obratu Semesadike v Mengšu se za Slovenijo prideluje gozdno seme na sodoben način. Skoraj popolna avtomatizacija vseh delovnih operacij zagotavlja ob ustreznih tehnoloških razmerah zelo dobro seme. Vse stopnje delovnega procesa - od prvega sušenja, prek luščenja, čiščenja in razkriljevanja pa do pakiranja in skladiščenja - potekajo po biološko utemeljenih načelih in zato v največji meri ohranjajo življenjsko moč semena. Po svoji zmogljivosti luščilnica zadošča potrebam SR Slovenije, mogla pa bi oskrbovati s semenom iglavcev precej širše območje. Vendar pa je potrebno vprašanje preskrbe tega obrata s surovino rešiti v okviru celotnega združenega dela na področju goz- darstva naše države. V obratu bi morali urediti vse potrebno, da bi lahko pridelovali seme iz storžev v šaržah, manjših od standardnih (npr. z nakupom sušilnice Messer- Schilde), tako da bi lahko ustrezno obravnavali tudi seme iz storžev posameznega plus drevesa, z enega semenskega objekta in pod. Tako bi bila zagotovljena identičnost semena tudi iz manjših skupin storžev v teku celotnega proizvodnega postopka. 271 3. V pregledanih drevesnicah (Mengeš, Tišina) goJIJO sadike iz semenskih sestojev. To je nedvomno pomemben korak k izboljšanju drevesničarstva. V dre- vesnici podjetja Semesadike v Mengšu uporabljajo sodobno tehnologijo. Priporoča pa se znanstveno raziskovalna dejavnost, ki bi zajela genetsko klasifikacijo sadilnega blaga. Ta naj bi zamenjala dosedanjo klasifikacijo sadik na osnovi morfoloških značilnosti. 4. Poročilo, ki je seznanilo člane sekcije s stanjem v pridelovanju semena in sadik za ozelenitev naselij, zlasti grmovja in drevja, je bilo osnova ugotovitvi, da pri tem delamo veliko napak, zlasti ker se uporablja seme in saditveno blago neznane kakovosti. Zato moramo posvetiti več pozornosti genetskemu znanstvenemu raziskovanju na tem, pri nas doslej precej zanemarjenem, področju. Tako se bo mogoče izogniti prakticizmu in šabloniziranju v tej strokovni panogi, kjer delajo večinoma strokovnjaki, ki. so končali jugoslovanske gozdarske fa- kultete. 5. Ker še ni znanstvene metodologije za načrtovanje, ki bi slonela na enako- pravnem dogovoru med TOZD, ki se ukvarjajo s pridelovanjem semena "in sadik, se pogosto uporablja neprimerno seme ali sadike. Zato menimo, da bi morali čim prej začeti z načrtnim pridelovanjem semena in sadik. Pri tem je potrebno uskladiti zmogljivosti tovrstne proizvodnje z našimi sedanjimi in bodočimi potre- bami. Zlasti bi koristila koordinacija, v kateri bi se čim bolj uveljavljali člani sekcije, in sicer tako na področju znanstvenega raziskovanja kot tudi pri samem snovanju semenskih plantaž in pri testiranju provenienc na jugoslovanski ravni ob pomoči in sodelovanju operative. Tako pri izdelavi novih predpisov, ki urejajo semenarsko-drevesničarsko proizvodnjo in promet, kot tudi pri njihovi reviziji mora na vsak način sodelovati sekcija za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja. V okviru Skupnosti fakultet in inštitutov gozdarstva in lesarstva Jugoslavije je potrebno doseči uskladitev glede izbire tematskih nalog in določanja prioritete za naloge, ki jih plačuje družbena skupnost. 272 Prevedel in priredil za tisk dr. Miran Brinar Pripoved gozdarja iz velikega časa Ob 30-letnici naše narodnoosvobodilne vojne mi je urednik Gozdarskega vestnika omenil, da bi bilo prav, če bi še kaj več zvedeli o delovanju gozdarskega terenskega odbora OF in ne samo tistega, kar sem že zapisal v svojem sestavku Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi socializma - zlasti v poglavju Aktivnost gozdarjev v NOB - in priobčil v našem glasilu leta 1959. Zato sem zbral nekaj gradiva iz svojih službenih poročil od leta 1941 naprej in nekaj iz drugih sestavkov, že objavljenih v raznih naših revijah in časnikih, ter vse skupaj oblikoval v naslednje zgodbe. Ob bodeči žici v okupirani Ljubljani Začenjam z dogajanji iz tistih burnih let, ko so nacistični 'in fašistični vojni zločinci zanetili vojni požar v Avstriji, čehoslovaški, Poljski, Albaniji in Grčiji. V zlih slutnjah smo se spraševali , kdaj pride na vrsto tudi naša, od notranjih razprtij hudo oslabljena in od zunanjih pritiskov razmajana monarhistična Jugo- slavija. V tem času so se v jugoslov~nski politiki dogodile velike in daljnosežne spremembe, ki so privedle 27. marca 1941 v Beogradu do resnične ljudske vstaje. 1 Potem so nemške, italijanske, madžarske in bolgarske bojne formacije brez vojne napovedi vdrle čez naše meje. Vojni požar je zajel vso Jugoslavijo. Dne 5. aprila 1941 sem prejel telegrafski poziv, naj nastopim svojo vojaško službo v Slovenj Gradcu. Na železniški postaji v Ljubljani pa mi je dežurni častnik povedal, da ne morem več tja, ker so mesto že zasedli nemški okupatorji. Tudi v Zagreb po nadaljna navodila nisem smel prek Zidanega mosta, temveč naj bi šel drug dan pr~k Karlovca. Naslednje jutro pa me je častnik obvestil, da so medtem ustaši v Zagrebu razglasili Neodvisno državo Hrvatska (NDH) in mi svetoval, naj odidem domov ter se preoblečem, da me okupatorji ne bi do- bili v uniformi i.n me obravnavali kot vojnega ujetnika. Do dna duše sem bil pretresen zaradi naglega razsula naše države in vojnih grozot, ki so vse bo]j zajema1e svet. Vendar, tolažilo me je dejstvo, da se je v velikem prcvratu vse bolj uveljavljala borbena in revolucionarna komunistična partija (KPJ), ki je stopila iz ilegalnosti 27. marca 1941 in postala vodilni orga- nizator domoljubnih ljudskih množic, osrednja sila resnične narodne obrambe v Jugoslaviji . Ita1ijanska vojska je zasedla Ljubljano dne 11. aprila 1941; komanda oku- pacijske armade se je nastanila v poslopju bivše kazine. Civilno oblast je prevzel italijanski visoki komisar Emilio Grazioli. Naselil se je na Ble'iweisovi cesti - sedaj Prešernova cesta - v vladni palači. Komandant državne gozdne milice je ' postal major dr. Dagoberto Giugliarelli, po poklicu gozdarski strokovnjak. Pr'i določevanju razmejitvene črte med nemško in italijansko okupacijsko armado je prihajalo do občutnih nesoglasij. Italijanski funkcionarji se z raznimi Jlemškimi samovoljnimi določitvami in neugodnimi .spremembami meja niso strinjali, a so večinoma morali popuščati močnejšemu zavezniku. Na ozemlju 1 Metod Mikuž : Za začetek narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov lahko štejemo že 27. marec 1941. Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, I. knjiga, str. 25. 273 Slovenije, ki so ga okupirali Italijani, je postalo vroče zlasti na Dolenjskem, kjer so nemški graščaki (Ulm v Klevevžu, Villavicenzio Margheri na Otočcu, Langer v Novem mestu in Auersperg v Soteski) ter drugi nemški petokolonaši podpihovaii protiitalijansko razpoloženo slovensko prebivalstvo, da je demonstrirala za pri- ključitev k Nemčiji. Po insceniranih cestnih pohodih je prišlo pri Trebnjem do krvavih spopadov, v katerih je bilo dokaj demonstrantov postreljenih in ranjenih. Upori so prenehali, ko je bila Ljubljanska pokrajina - z določenim avtonomnim značajem - v začetku maja pr'iključena italijanski državi; postala je sicer njen sestavni del, vendar za slovensko prebivalstvo vojaška služba ni bila obvezna. Odnosi med obema okupatorjema so se vedno bolj zaostrovali, sovražnosti so se poglabljale. Zdražbe med njima pa so bile marsikdaj v korist tudi našemu ilegalnemu osvobodilnemu boju. Ljubljano so na dan 23. 2. 1942 obdali z žično ograjo, da bi laže krotili podjarmljena, ponižano in razžaljeno ljudstvo, ki je vse bolj kazalo žilav odpor proti zatiranju okupatorja in njegovih domačih pomoč­ nikov, narodnih izdajalcev. Za bodečo žico smo tudi slovenski gozdarji takoj po razsulu Jugoslavije organizirali ilegalno odporniško gibanje v okviru slovenskega gozdarskega društva. Večina njegovih članov, ki so bili tedaj v Ljubljani, je sklenila naslednje: Društvo naj ustavi svoje nonnalno delovanje, poskrije njegov inventar,2 društvena denarna gotovina naj se porabi za pomoč članom, ki so bili z okupacijo najhuje pr'izadeti; ukine naj se tudi izdajanje dmštvenega glasila Gozdarski vestnik. Po veliki narodni nesreči aprila 1941 je kmalu prišlo do ustanov'itve osvo- bodilne fronte slovenskega naroda (OF). V OF so se združile vse pozitivne in napredne sile našega naroda. Ustanovne skupine OF, zastopane prek svojih dele- gatov na ustanovnem sestanku 27. aprila 1941 (komunisti, krščanski soCialisti, demokratični Sokoli in napredni kulturni delavci), so se sporazumele, da postane KPS, ustanoviteljica OF, nesporni voditelj v osvobodilnem boju. Izdelali so tudi temeljit in daljnosežen borbeni program. Temu osnovnemu jedru OF se je postopoma priključiJo nekaj nad 20 raz- ličn'ih skupin iz kulturnih, športnih, ženskih in poklicnih organizacij. Mednje je sodil tudi gozdarski terenski odbor OF, ki je bil ustanovljen na pobudo gozdar- skega inženirja Viktorja šuškoviča v okviru organizacije OF na banovini. V njem so sodelovali zanesljivi gozdarski uslužbenci tedanj'ih javnih gozdarskih ustanov v Ljubljani: odseka za gozdarstvo pri banski upravi, odseka za zgradbo hudournikov, direkcije državnih gozdov in začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov (ZDK). člani 'ilegalnega gozdarskega terenskega odbora so se dokaj redno zbirali na delovnih sestankih v različnih stanovanjih. Nekaj ljubljanskih članov gozdarskega društva pa je sodelovalo z drugimi terenskimi odbori OF, bodisi kot aktivisti, bodisi kot podporni člani ali simpatizerji; povsem pasivni ali celo sovražni člani so bili le redke izjeme. članom ljubljanskega gozdarskega terenskega odbora je pripadla naloga, da sprejemajo navodila OF, se ravnajo po njih in v tem smislu tudi samoinc'iativno ukrepajo. To je hkrati pomenilo idejno in organizacijsko vodstvo za delovanje 1 Knjižni del inventarja je bil deponiran pri narodni in univerzitetni knjižnici, vendar ga po vojni nismo mogli najti; za njim je izginila vsaka sled. Morda je propadel takrat, ko je bilo poslopje NUK med bombardiranjem hudo poškodovano. 274 v osrednih slovenskih ustanovah in na podeželju. Strokovno in znanstveno delo je bilo domala povsem odloženo na povojni čas. V mestu, je· bilo treba v prvi vrsti sodelovati v obveščevalni službi, v odporniških akcijah, zbirati orožje, denar, opremo in druga materialna sredstva za pomoč partizanom. Zlasti pomembno je postalo čvrsto povezovanje gozdarskega terenskega odbora z gozdarji na podeželju. V ta namen je dobro rabila že obstoječa organizacija gozdarske službe po okrajih, v državnih in razlaščenih gozdovih (ZDU), kjer je okupator ni uničil, temveč so ostali še naprej v službi slovenski gozdarji, kar je bilo sicer splošno priporočilo OF, da bi lahko v bodoče pomagali osvobodilnemu gibanju. V Ljubljanski pokrajini je bila ta pobuda domala v celoti uresničena, medtem ko je bilo v Slovenskem primorju, na Gorenjskem, štajerskem in Ko- roškem to dosti težje. Pod italijansko vladavino je ostalo v javni in privatni službi le še malo slovenskih gozdarjev, in to zvečine na nižjih položajih. Nekaj jih je bilo v zaporih, tisti, ki so v službi ostali, pa so povečini požrtvovalno sodelovali v osvobodilnem boju. Na okupiranem Gorenjskem, zlasti pa na Stajerskem in Korošk~m, se je število vodilnih gozdarjev močno zmanjšalo. Nekaj gozdarjev se je umaknilo pred nemškim terorjem, nekaj so jih odpeljali v internacijo ali v ta- borišče, preostah pa so za OF delali le v zelo omejenih razmerah in pod težkimi pogoji. Nemški okupator se je držal starega uradnega navodila, da je treba spre- jemati v gozdarsko službo le zanesljive gozdarje, kajti le takšni so lahko v vojnem času za vodnike po gozdovih. Vendar je osrednji gozdarski terenski odbor OF dobival iz Gorenjske več pomembnega vojaškega gradiva kakor s ~tajerskc in Koroške, kjer je ostalo v gozdarski službi najmanj slovenskih gozdarjev. Jasno nam je bilo, da bodo obsežni sklenjeni gozdni kompleksi Dolenjske in Notranjske v osvobodilni vojni nadvse pomembni, kajti tod je bila prek hrvaškega gorskega sveta najlažja povezava z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami. Zato je ljubljanski gozdarski terenski odbor po navodilih OF usmeril svojo dejavnost zlasti v te kraje - kjer je med veleposestvi ostala ohranjena predvsem ZDU - s številnimi deJavnimi m0sti gozdarskih 'inženirjev, tehnikov in logarjev, poleg mnogih gozdnih in lesnih delavcev. Po izselitvi kočevskih Nemcev v dolnje Po- savje (ko!1CC 1941), med katerimi je bilo tudi nekaj nemških gozdarjev in dosti gozdnih delavcev, je bilo sodelovanje slovenskih gozdarjev z OF olajšano. Do- mala vsi so bolj ali manj pomagaJi v osvobodilnem boju, le redke so belogar- disti ali okupatorji zavedli v izdajalstvo. V okviru gozdarskega terenskega odbora OF v Ljubljani se je razvila vse- stransko živahna borbena dejavnost. Zlasti aktiven sodelavec je bil šuškovič,3 predvojni član komunistične partije Jugoslavije. Od OF in KPS smo torej prejemali osnovne napotke za naše delovanje in se po .i1jih ravnali do konca osvobodilne vojne. Meni, kot aktivistu OF in predsedniku upravnega odbora ZDU, je pripadia dvojna naloga: po en'i strani obveščevalna dejavnost, zlasti zbiranje pomembnih a Gozdar Viktor šuškovič, najpožrlvovalnejši član Slovenskega gozdarskega društva in najvnctejši aktivist v gozdarskem terenskem odboru OF, je zaključil svojo bogato delo kot talec z mučeniško smrtjo, ki ga je zadela v skupini aktivistov OF in partijcev dne 4. 5. 1945 na Turjaku, tik pred osvoboditvijo domovine. (Glej monografijo v Gozdarskem vestniku 1977/2). 275 podatkov za osvobodilno borbo in njihovo posredovanje osrednjemu vodstvu OF prek gozdarskega terenskega odbora, po drugi strani pa usmerjati gospo- darjenje ZDU tako, da bi bila v čim večjo korist partizanskemu boju. S svojo družino sem stanoval v novi leseni hiši na Pržanju pr'i Sentvidu in se vozil s takratno cestno železnico v Ljubljano v službo. Prva meja med zase- denima ozemljema je sprva potekala malo nad našo hišo, tako da je ta sodila v Ljubljansko pokrajino. Kmalu pa je nasilnejši nemški okupator dosegel zanj ugodnejšo novo razmejitev, tako da je njemu pripadla tudi cesta iz šentvida na Dobravo; meja _ie tedaj potekala malo pod našo hišo. Zase sem poiskal stano- vanje v mestu, žena z otrokoma pa je ostala doma, da nam ohrani hišo. Nave- zala je dobre tovariške odnose s krajevnimi pristaši OF in gorenjskimi intemiranci v poslopju šentviške škofijske gimnazije. Tako sem dobival in posredoval dokaj obveščevalnega gradiva z raznih področij; odposlali smo tudi precej vojne opreme za partizane. Poleti 1941 je z menoj telcfonično navezal stike inž. Maurer, od nemškega okupatorja na novo postavljeni župan v šentvidu nad Ljubljano, po poreklu koroški Nemec. Predlagal mi je sestanek v zasebni zadevi, in sicer v gostilni Slepi Janez na Celovški cesti. Na prvem sestanku mi je povedal, da želi kupiti našo hišo na Pržanju, ker zelo ugaja njegovi ženi. Hiše nisem nameraval prodati, stike z njim pa s pogajanji čim dlje ohraniti, da bi dobil čim več informacij za našo obveščevalno službo. Zato sem mu odgo- voril, da se nameravam posvetovati s svojo ženo, ki je solastnica hiše. Na drugi sestanek je prišel slabe volje, češ da s kupčijo ne bo šlo gladko, ker nameravajo prebivalstvo vsega obmejnega gorenjskega pasu preseliti in semkaj naseliti raj- hovske Nemce. Strene pa jim mešajo upori prebivalstva; v kratkem da bo na Bledu zaradi tega sestanek vodilnih funkcionarjev SS. Na tretji sestanek - po nekaj tednih in po sestanku funkcionarjev, na ka- terega je prišel celo sam državni gospodarski minister dr. Ley - je pripotO\·al ves besen. Pokrajinski funkcionarji so postavili alternativo: ali poslati na pomoč več vojaštva ali pa prenehati z izseljevanjem. Prenehali so izseljevati, vojaštvo da rabijo na vzhodni fronti, zlasti ker je zastal nemški zalet na Leningrad. Zaradi tega je odpadel nakup naše hiše in s tem tudi razlog za nadaljna pogajanja; tako nam je usahn.il zanesljiv vir za pomembne vesti. 4 V tem času se je v obveščevalni mreži na Pržanju nepričakovano hudo za- taknilo. Nekaj let pred vojno se je k našemu sosedu priženil mlad mizarski pomočnH;: Franc živclič iz Guncelj pri šentvidu. Ob mobilizaciji se je razkril kot nemški vohun, petokolonaš, ki je postal potem fanatičen belogardist in je zloglasna deloval na obmejnem območju vse do konca vojne.s Naši družini je postal zelo nevaren sosed; po mojem odhodu v Ljubljano je namreč želel, da bi se s svojo ženo preselil v naš dom, kar pa mu kljub grožnjam ni uspelo. 4 župan ing. Maurer je bil kot gestapovec ustreljen dne 25. l. 1944 v šentvidu. Nemci so zaradi tega 31. l. 1944 ustrelili 25 talcev (Glej knjigo Vidic Jože: )) Zločin pri Lenartu«, Ljubljana, 1973, str. 321). 5 Franc živelič je ob koncu vojne pobegnil s svojo ženo na Koroško, vendar se je kmalu vrnil in se skrival v gozdu nad Pržanjem. Naši varnostni organi so ga odkrili in po preiskavi je bil kot vojni zločinec ustreljen. 276 Dogodila se je, da je nemški obmejni stražnik nekega jutra od daleč streljal na begunca z gorenjske strani, ki je hotel skrivaj v mesto. Mož je bil smrtno zadet in je obležal malo pod našo hišo. Moja žena mu je prinesla vode in mu pogumno nudila pomoč, toda ranjenec je kmalu umrl. Ta dogodek je bil ž'iveliču dober povod za nove grožnje moji ženi, češ da podpira bandite in vzdržuje stike z 'interniranci v škofovih zavodih. Zato je kmalu po tem dogodku v meglenem jutru skrivaj zapustila hišo in zbežala z otrokoma prek meje v Ljubljano. Hišo je zasedel gestapo, jo takoj izropal in zaplenil. S tem je gozdarski terenski odbor to uspešno povezavo z Gorenjsko domala izgubil. še hujše spremembe, kot so se pojavljale na Gorenjskem, so se dogajale na Dolenjskem in se v veliki meri nanašale tudi na ZDU. Proti tej ustanovi so na- peiili svojo srditost zlasti Auerspergi, lastniki veleposcstva Kočevje-Soteska, to je največjega gozdnega veleposestva na Slovenskem. Od okoli 22.000 ha gozdov je bilo razlaščenih približno 17.000 ha, ki jih je upravljala ZDU. V avstrijskih časih je bilo vse vodilno gozdarsko osebje tega veleposestva nemško, pove6ni šovinistično razpoloženo. Jugoslovanska državna oblast pa je v zvezi z- agrarna reformo odredila, da se morajo odstran"iti s posestva vsi avstrijski državljani gozdarske stroke, ki niso postali jugoslovanski državljani. V razdobju med obema svetovnima vojnama so se narodnostna trenja na Ko- čevskem vse bolj zaostrovala. Slovenski nameščenci veleposestva so bili v do- ločeni meri pod varstvom agrarnoreformnih 'in gozdarskih oblasti, nemški na- meščenci so pa domala vsi podlegli hitlerjanski nacistični propagandi. Stari lu1ez Karl Auersperg, 5. vojvoda kočevski, 6 uživalec velikega fidej- komisnega dela tega veleposestva - daljni sorodnik grofov Auerspergov s Tur- jaka, stare plemiške družine, ki se je v 10. stoletju priselila iz švedske - avstrijski državljan, je umrl leta 1927. Imel je dva sina; starejši je umrl že pred njim in nasledil ga je mladoletni Karl Adolf Auersperg. Do njegove polnolet- nosti je upravljal fidejkom·isno posest princ Karl Auersperg-Breunner (posinov- ljenec neke tete), drugi knezov sin, nemškonacionalni fanatik. Da onemogoči izvedbo agrarne reforme, se je posluževal vseh sredstev, od političnega pritiska s strani Avstrije in kasneje Nemčije, strahovan ja prebivalstva z gospodarskimi ukrepi, do podkupovanja. Za vsako ceno je hotel priti do razlaščene posesti. Takoj po razsulu stare Jugoslavije je Karl Auersperg-Breunner spet prišel v Soteska. Prek svojih z nacizmom prežetih nameščencev je začel s prohitlerjevsko propagando. Delavce na svoji žagi je pripravil do tega, da so postavljali mlaje s hitlerjevskimi zastavami; na posebni vlogi so morali zbirati podpise za priklju- čitev Soteske in vsega kočevskega okolja k nemškemu rajhu. Prepis te vloge nam je poslal v Ljubljano graščinski vrtnar v Soteski Tine Zajc po svojem svaku Jožetu Zupančiču, logarju ZDU na Frati, v revirju Brezova reber, ki je bil naš zanesljiv zaupnik. Ker so karabinerji v Dolenjskih Toplicah začeli preganjati delavce zaradi njihovih podp.isov na omenjeni vlogi, sem opo- zoril majorja Giugliarellija - ki je postal medtem tudi komisar ZDU - na 6 Bil je znan kot protektor Kočevarjev. Leta 1907, ob razširitvi kočevske nižje gimna- zije v popolno srednjo šolo, jih je vzpodbujal: ))Nemški bratje, ne pustite, da bi izginil kočevski otok, ker prek njega moremo in moramo priti do Adrije. « (Ante Beg: Slovensko- nemška meja na Kočevskem. V Ljubljani 1911, str. 37). 277 Auerspergovo dvorezno obnašanje in zavajanje slovenskega prebivalstva v ne- varno ravnanje. Komisar se je prepričal o pravilnosti moj'ih pojasnil in obsodil Auerspergovo ravnanje. Njego·vo sovražno aktivnost proti ZDU je od tedaj na- prej zelo kritično ocenjeval in preprečil je celo več nameravanih udarcev. Nekoč je potožil, da ga skuša Auersperg onemogočiti s tem, da ga je ovadil kot za- ščitnika komunistov. Preselitev Kočevarjev - novembra in decembra 1941 - v dolenje Posavje (okraja Brežice in Krško) je bila po eni strani silen udarec po našem ljudstvu; mene je zlasti hudo prizadela, kajti med izgnanci v daljno Slezijo je bila tudi dru- žina mojega brata. Po drugi strani pa je bila izpraznitev močno gozdnate in hri- bovite kočevske pokrajine ugodna podlaga za hitrejši razvoj partizanskega gibanja~ ker je omogočala lažjo ureditev osrednjih vojaških postojank in upravnih položa- jev. Gozdarska službena mesta smo izpopolnili z našimi zanesljivimi strokovnjaki ln uvedli tajne znake razpoznavanja za zaupne odnose med njimi. Hitro razš'irjanje partizanskega gibanja je zadevala na vse hujši odpor Auer- sperga. Za vohunjenje se je posluževal svojih kočevarskih logarjev, ki se niso iz- selHi, treh bratov Michitschev: Arnolda v soteškem gradu, Adolfa v Podturnu in še Jožeta na Nemcu v revir ju Brezova reber. Podobno nalogo je opravljal tudi gozdar Emanuel Neugebauer, graščinski upravitelj v Soteski. Poleg tega je Auer- sperg imet nekaj svojih zaupn'ikov med delavci, ki so se pojavili in začeli organi- zirati kot belogardisti. Logarja Adolfa 'in Jožeta Michitscha so partizani kmalu po odkritju njunega vohunjenja in prijavljanja pristašev OF okupatorju ustrelili; rav- no tako tudi nekaj že organiziranih belogardistov. Pri gozdni upravi ZDU v Straži pri Novem mestu so v jeseni 1941 nastale ve- like težave z upraviteljem. Inž. Vinko Vrhnjak, tedanji šef uprave, je bil prehudo vdan pijači. Po nekem priložnostnem popivanju v vasi se je vračal ponoči p'ijan domov; naletel je na vojnško patruljo in se zapletel z njo v burno prereknnje. Aretirali so ga in obtožili na sodišču. Obsojen je bil na štiri mesece zapora in iz- gubil je službo. Na njegovo mesto je bil imenovan Danilo Fajdiga, absolvent goz- darstva na fakulteti, kot v. d. šefa uprave v Straži. Vendar se ta pristaš OF ni mo- gel za dolgo obdržati zaradi sumničenj s strani belogardistov. V Stražo smo us- merjali železniške vagone s hrano za gozdne delavce v revirjih Brezova reber in na pogorju Roga. Fajdigova naloga je bila, da pri:de čim več te hrane do partizanov. Premestiti smo ga morali k direkciji ZDU v Ljubljano; na njegovo mesto smo po- slali inž. Karmela Budihno, aktivista OF, ki je tam s svojo družino vzdržal domala do konca vojne. Inž. Vrhnjak se je v začetku 1942 preselil v Novo mesto, kjer se je vdinjal be- logardistom. Z njim je odšel tudi njegov svak Milan Bajc, revirni gozdar na Bre- zovi rebri, z vso družino. V svoje vrste so uspeli spraviti tudi pomožnega gozdnega čuvaja Milana Zupančiča, ki je bil sprva zaupnik OF, kmalu pa je Italijanom izdat podzemsko skladišče živil in raznih potrebščin pri Logarnici na Prati, poleg tega pa tudi tajne znake za razpoznavanje. Izdajstvo je kmalu plačal z življenjem, par- tizani so ga ustrelili. Logarnico na Frati je okupator s pomočjo belogardistov požgal dne 20. 10. 1942. Tako je izpadla izredno važna partizanska postojanka, ki je dolgo časa prav dobro omogočala povezovanje partizanov na območju Novega mesta. 278 Jože Zupančič, logar na Prati, pa je- skupaj s svojo ženo Justino- še pra- vočasno ušel. Od tedaj naprej sta se partizansko udejstvovala na raznih pomemb- ruh položajih, in to pogumno, vestno in marljivo vse do konca vojne.7 Komisar ZDU Giugliarelli me je v začetku leta 1942 zaradi vseh teh dogod- kov podrobno zasliševal. Zlasti je bil natančen pri odkritju tajnih znakov za raz- poznavanje, kar je- sodilo baje na vojaško področje 'in bilo hudo kaznivo. Zgovar- jal sem se, da smo o tem le razpravljali pri gczdni upravi v Straži, in to v času, ko so Nemci izganjali slovensko prebivalstvo iz Posavja v šlezijo. Mnogi so takrat pri- bežali v Ljubljansko pokrajino in zaprosili pri ZDU za delo. Pismenih navodil gozdarskemu osebju glede zaposlovanja prebežnikov ni kazalo dajati, vendar tudi tajnih znakov za razpoznavanje nismo uvedli, ker bi takšen postopek lahko krivo tolmačili in izrabljali. Moje pripovedovanje je Giugliarelli sprejel z razumevanjem, vendar je pripom- nil, da smo 'imeli srečo, ker je ovadba prišla po gozdarski liniji in ne od vojaške komande v Straži, kjer bi gotovo neugodno učinkovala. Znano nam je bilo, da so obstajala precejšnja trenja med redno vojsko in fašisti; le-ti so bili še dosti bolj zahrbtni in zločinski. Prvi samovoljni ukrep Auersperga leta 1941, ko je svojim kočevarskim usluž- bencem zapovedal, da so zasedli upravne prostore ZDU v Straži in v Kočevju, so bili brezuspešn'i, ker so morali te državne prostore znova izprazniti. Prav tako ni uspel z okrožnico oz. vlogo delavcev z zahtevo po priključitvi Kočevske k nem- škemu rajhu. Zato je začel s pismenimi zahtevami po vrnitvi razlaščenih gozdov veleposestva njegovi družini in z ovadbami oz. obrekovanji proti nameščencem ZDU, ki jih je v posebni vlogi8 poimensko navedel: ing. Cvetko Božič, prej predsednik ZDU, zdaj gozdni inšpektor; ing. Franjo Sevnik, sedanji predsednik ZDU; ing. Oskar Jug, gozdni upravitelj, Kočevje; ing. Vinko Vrhnjak, gozdni upravitelj, Straža; Jože žagar, gozdni nadzornik, Kočevje; Dušan Mulej, gozdn'i nadzornik, Podstenice; Franjo Fric, gozdni nadzornik, Rog; Danijel Adamič, gozdni nadzornik, Travnik; Milan Bajc, gozdni nadzornik, Brezova reber; Valentin čam1an, pomočnik za cono Podstenice; osebje con Draga in Kočevska Reka, katerih imena niso ugotovljena. Poleg teh ·imen navaja ovadba še pomembne osebe, ki da so komunistično ali kakorkoli protiitalijansko ali protinemško usmerjene: Milana Mravljeta, geometra; bivšega ministra Ivana Puclja; soteškega župnika Alojza Volca in lesnega trgovca Jordana. Auersperg je svoje ovadbe, pritožbe in promemorije pošiljal bodisi prek kara- binjerske postaje v Dolenjskih Toplicah ali okrajnega komisariata v Novem mestu, 7 Več o tem - in njunem povojnem delu - sem priobčil v monografiji: Jože Zupančič - logar na partizanski Fra ti, Gozdarski vestnik 1977/3. 8 Glej podroben prikaz te vloge in ugotovitev vojaških preiskovalnih organov v knjigi: Janko Jarc, Partizanski Rog, Maribor - Novo mesto, str. 233-236. 279 pomembnejše pa tudi prek nemškega konzulata v Ljubljani, na visoki komisariat, ali prek nemškega veleposlaništva v Rimu neposredno italijanski vladi. Tako so vojaške oblasti (10. 5. 1942) in agrarnoreformni oz. civilni državni organi v Ljub- ljanski pokrajini dobili nalogo, da uvedejo- poizvedbe o osebah in uradih, ki jih promemoria obtožuje. Poizvedbe pa so postale za Auersperga neugodne, ker so bile njegove ovadbe več'inoma polresnične ali podtaknjene in neresnične; iz njih ni bilo zaslediti nič obremenilnega. Kmalu po omenjenih poizvedbah pa sva bila z inž. Cvetkom Božičem nekega dne v jutranjih urah v pisarnah aretirana in s kamionom odpeljana v belgijsko vo- jašnico v preiskovalni zapor. Komisar Giugliarelli je bil tistega dne na službenem potovanju pri gozdni upravi v Kočevju. Na telefonično obvestilo o tem dogodku :iz ljubljanske pisarne ZDU se je takoj vrnil v Ljubljano in začel pri civilnih in vojaških oblasteh poizvedovati, zakaj sva zaprta. Dognal je, da je to storil šef ar- madnega štaba na zahtevo nemškega zveznega oficirja. Ovadil naju je Auersperg. Komisar je dal svoje pojasnilo o neosnovanem sovražnem in maščevalnem početju graščaka Auersperga ter zahteval, da naju izpustijo; to se je zvečer istega dne tudi zgodilo. Zaradi naraščajoče partizanske dejavnosti v bližnji okolici je Auersperg za- prosil italijansko vojaško poveljstvo za dodelitev stalne vojaške posadke v gradu Soteska - in jo tudi dobil. S tem je bilo manevrjranje partizanov v okolici Do- lenjskih Toplic in po zgornji dolini reke Krke dokaj oteženo, zvezano s hudimi žrtvami. Napadali so grad 'in postavljali graščaku zasede, vendar se jim je ta izog- nil, ker se je preselil v Avstrijo. Od tam je vse do konca vojne dalje rovaril proti nastajajoči novi Jugoslaviji. Prijavljen je bil 16. 11. 1944 kot vojni zločinec . V prvem povojnem letu so bila po direktivah CK KPJ prek CK KPS postav- ljena za vse slovensko ozemlje enotna načela narodnoosvobodilne vojne- domo- vinske vojne - z glavnim geslom: Združena Slovenija v novi Jugoslaviji. Za družbenopolitično vodstvo je bil ustanovljen vrhovni plenum OF z izvršnim od- borom OF (IO OF), dalje pokrajinski odbori OF, ki so se postopoma izoblikovali po vseh pokrajinal1: za Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Stajersko, Prekmurje, Primorsko in Koroško. Naslednje organizacijske oblike so bile: okrožni odbor OF, okrajn'i, rajonski odbor OF in terenski odbor OF za osnovne in najvažnejše enote. Sredi maja 1941 je izšla prva številka Slovenskega poročevalca, glasila protiimpe- rialistične fronte. Takoj ob razsulu jugoslovanske vojske so začele partijske orgaruzacije zbirati podatke o okupatorju, orožje in municijo ter organizirati prve borbene skupine, sa- nitetne in radiotelegrafske tečaje. Pri vseh komitejih so bile osnovane vojaške ko- misije. Na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo 21. 6. 1941, je CK KPS v Ljub- ljani ustanovil glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet; vojaške komisije pri komitejih so spremenili v štabe. Prva pisana pravila glavnega poveljstva o orga- nizaciji, delu in nalogah partizanskih čet, imenovana ))Partizanski zakon«, so po- drobno določala dolžnosti in pravice partizanov, prisego, vrste partizanskih zastav, razdelitev partizanske vojske v vode, čete, bataljone in brigade- končno v odredc in korpuse - poveljruke enote in politične komisarje, partizanska sodišča in njih pristojnosti, idr. Ustanovljena je bila tudi organizacija varnostne obveščevalne službe (VOS) za narodno zaščito. Tako so bile 1941/1942 postavljene temeljne or- 280 ganizacijske enote za uspešno vodstvo narodnoosvobodilne borbe in za naše akti- vistovsko delovanje. Po preselitvi Kočevarjev v Posavje je nova italijanska delniška družba Societa generale 'immobiliare Roma, ki je ustanovila v Ljubljani podružnico z nazivom »Emona«, prevzela- po dogovoru med okupatorjema - vso kočevarsko zem- ljiško posest. Računala je s takojšnjirni velikimi dohodki, zlasti iz prostranih goz- dov. Pripravljala pa je tudi načrt za poseUtev izpraznjenega ozemlja z italijanskimi kolonisti. Izkoriščanje gozdov - s pričakovano pomočjo osebja ZDU - pa so ji kmalu preprečili partizarti, tako da tudi s poselitvijo kolonistov kmalu ni bilo nič. Stab II. grupe slovenskih partizanskih odredov je 24. aprila 1942 izdal naredbo št. 5 o sečnji lesa v gozdovih: Vsako sekanje lesa v slovenskih gozdovih je do os- voboditve prepovedano. Vsem partizanskim enotam je naložena dolžnost, da seka- nje preprečijo. Kogarkoli bi zasačili pri sekanju ali predelovanju lesa (žganje og- lja itd.), ga morajo iz gozda pregnati in obenem opozoriti, da mu bodo pri ponov- nem prekršku prepovedi sekanja zaplenili orodje. Kmečkemu prebivalstvu se do- voljuje sekanje lesa za domačo uporabo, a to le na robu gozdov v bližini vasi. V roškem pogorju se je leta 1942 ustanavljal sedež političnega in vojaškega vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja in ljudske revolucije z osrednjimi usta- novami. Na prostranih gorskih pobočjih Roga so postavljali partizanske baze, bol- nišnice, raznovrstne delavnice, tehnike in tiskarne. Gozdarji, logarji in gozdni de- lavci so bili pri tem v dragoceno pomoč. V Kočevju in v opuščenih kočevskih va- seh ali naseljih se je nasel'ilo dokaj slovenskih prebivalcev, zlasti beguncev iz Po- savja in od drugod. Spomladanska partizanska ofenziva - uspešni napadi ves ju- nij in juEj po Dolenjskem in Notranjskem - se je zelo razmahnila in dosegla ve- lik družbenopolitični uspeh; vse bolj se je utrjevala nova organizacija oblasti, us- merjena s strani OF. Rog je postal središče svobodne Slovenije. Pred začetkom velike italijanske »roške ofenz.ive« - začela se je 16. 7. 1942 in trajala do 4. 11. 1942 - je komisar ZDU odredil, da se morajo vsi gozdarji in logarji ter tudi gozdni delavci preselili iz odročnih gozdn'ih predelov v doline, v okolja gozdnih uprav. Obenem morajo odpeljati iz gorskih skladišč tudi vso hrano, vskladiščeno za gozdne delavce, kar večinoma ni uspelo, ker so jo zasegli parti- zani. Z območja gozdne uprave v Kočevju sta bila inž. Oskar Jug (upravitelj) in inž. Rihard Er ker premeščena k ZDU v Ljubljano, inž. Janez Jerman pa se je vključ'il v partizansko bojevanje na Kočevskem. Vodstvo gozdne uprave Kočevje je prevzel gozdar Jože Zagar, aktivist OF. Iz roških gozdov pa se niso hoteli preseliti vsi gozdarji. Ostali so mcd parti- zani: Dušan Mulej, Danijel Adamič, Miroslav Pekarek, Franjo Fric, Stane Pajk, Jože Ivančič, Karel Senčar in Franc Levstek. Vsi so se med ofeniivo pogumno držali. Najzaslužnejši med njimi je bil stari gozdar Miroslav Pekarek, ki se je že na svojem službenem mestu povezal z rajonskim odborom OF v Mozlju na Kočev­ skem. V začetku marca 1942 je stopil kot »partizan Bradač« v Kočevsko četo, ki se je kmalu razrastla v bataljon in potem v odred. Njegove vojaške vrline, pogum in požrtvovalnost so ga napravile za legendarnega junaka, ki je dobil v narodno- osvobodilni vojni čin polkovruka in vrsto odlikovanj. Njegovo življenje in delo smo prikazali ob njegovi 94-letnic'i v posebnem sestavku za Gozdarski vestnik: »Gozdar Miroslav Pekarek-Bradač, najstarejši slovenski partizan<< v št. 1!1977. 281 Pozivom za selitev v doline s pobočij Roga so sledile ponekod tudi skupine stalnih gozdnih delavcev: drvarjev, tesačev in oglarjev, ki so bili bolj ali manj po- vezani s partizani. Tako se je vrnila večja skupina tudi v dolino med Soteska in Dolenjskimi Toplicami. Mnogi med njimi pa so tod slabo naleteli. Auerspergovi ovaduhi in belogardistični zaslepljenci so j'ih prijavili kot zagrizene partizane, kar je povzročilo) da so 16. 8. 1942 vojaki in fašisti iz postojanke v Straži ustreWi za pokopališčem v Vavti vasi 16 odličnih gozdnih delavcev iz Podhoste, naslednji dan pa še 4 iz Meniške vasi. Ko sem zapisoval te podatke, mi je Ludvik Oblak iz Pod- boste, že upokojeni logar revirja Soteska, omenil, da so bili med padlimi žrtvami tudi njegovi trije bratje: Janez, France in Loj z, obenem družinski očetje, ki smo jili dobro poznali in zelo cenili. Podobni zločini - po posebnem Mussolinijevem ukazu - so se dogajali tudi po drugih vaseh: v Suhi krajini, pod Gorjanci, v Beli krajini in na Notranjskem pod Snežnikom. Najhujši pogromi pa so bili ob Kočevskem Rogu, saj je bilo oku- patorju znano, kje je bil ustanovljen sedež vrhovnega vodstva OF. Fašisti so po- žgali opuščene kočevske vasi in naselja, čeprav so bili namenjeni za naselitev 'ita- lijanskih kolonistov; mislili so pač, da bodo s požiganjem otežili tudi povezavo slo- venskih in hrvatskih partizanov v Gorskem kotarju. Od tod izvira tudi ime »roška ofenziva«. Slovensko prebivalstvo, ki se je zateklo semkaj, moške, ženske in otroke, pa so odvlekli v italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu. Med roško ofenzivo je padel tudi pesnik 'in pisatelj Miran Jarc (rojen 5. 7. 1900 v Novem mestu). Italijani so ga aretirali v Ljubljani v službi in ga z večjim transportom 29. 6. 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Gonars. Partizani pa so vlak pri Verdu napadli, vse ujetnike osvobodili' in jih napotili proti Rogu, ka- mor jih je vodil gozdar Pekarek - partizan Bradač. Vendar so, J area Italijani spet ujeli in ga v bližini naselja Pugled pod Rogom 24. 8. 1942 ustrelili. Ni znano, kje je pokopan. Svojo znamenito partizansko pesem: pa je bil sklenil takole: O gozdovi širni, naša zatočišča , tu spet našli mirni smo pokoj ognjišča . . . Zarja bo požgala črne jate vranov, ko bo privihrala, vojska partizanov. Velika roška ofenziva in vse italijanske ofenzive, ki .so si sledile do pozne je- seni 1942, so marsikje prizadejale OF hude udarce in partizanski vojski večje ma- terialne izgube; tako v delavnicah, zatočiščih, pri sanitetnem in 1ntendantskem ma- terialu. Ponekod je okupatorju s pomočjo bele garde uspelo omajati ljudi, vendar mu ni uspelo uničiti udarne sile slovenske partizanske vojske, pa tudi ne politično zlomiti volje slovenskega ljudstva, da nadaljuje s svojim osvobodilnim bojem vse do popolne zmage. Neodkrito je ostalo tudi vse politično in vojaško vodstvo, ki je v jeseni organiziralo protiofenzivo na vseh območjih zasužnjene domovine, vključ­ no v Beneški Sloveniji. Po italijanskih ofenzivah je znova naraščal bojni zagon partizanov spričo neuspehov, ki so jih okupatorji doživljali v Sovjetski zvezi pred Leningradom, Moskvo in Stalingradom, pa tudi na zahodnih bojiščih. 282 Komisar ZDU Giugliarelli se je vse bolj zavedal, da se bliža končni polom fa- šistične Italije. Se vedno pa se je dogajalo, da so morali risarji v naših pisarnah vnašati v zemljevide posebne črte ob cestah in železnicah, kjer so zaradi varnosti pred partizani gozd na golo posekali. Prepise oziroma prerise smo dostavljali še istega dne našemu obveščevalnemu centru OF, da bi partizaru takšne namere vna- prej onemogočili. Delovanje gozdarskega terenskega odbora OF je postajalo leta 1942 in 1943 vse intenzivnejše. Komisarja ZDU Giugliarellija smo se posluževali, kolikor se je le dalo. Pomoč smo dobili tudi pri njegovi prijateljici Angeli Pivk,9 nameščenki pri Visokem komisarijatu (prej pri banovinski upravi). Omogočila nam je dragoceno povezavo s komisarjem ZDU v marsikateri nevarni zadevi. Uspehi zaveznikov v Afriki in njihovo· izkrcanje v Italiji je privedlo do padca Mussolinija. Predvidena kapitulacija Italije je terjala pravočasen odhod v partiza- ne, da nas ne bi dobil'i v roke nacisti. Svojega sina, šestnajstletnega skojevca, sem poslal k sorodnikom v Mokronog na Dolenjskem, gozdarskemu terenskemu od- boru pa sem sporočil, da se nameravam ob zlomu fašizma prebiti na Kočevsko k ZDU. Računal sem z zmedo, ki bo takrat nastala, in za vsak primer zahteval od komisarja ZDU potni nalog za Kočevje. Ob zlomu Italije, dne 9. 9. 1943 zjutraj, sem imel s komisarjem Giugliarelii- jem zadnji pogovor. Ves skrušen mi je omenil: »Zdaj ste vi na boljšem kot mi, kajti mi smo za Nemce postali izdajalci, vi Slovenci ste se pa vedno vztrajno bo- rili proti okupatorjem«. Brez težav - nacisti so medtem lovili italijanske vojake - sem na ljubljanski železniški postaji dobil karto do Kočevja. Vendar z vlakom nisem prispel do tja, ker so partizani že porušili progo pred Ribnico. prof Franjo Sevnik 9 Angela Pivk se je po kapitulaciji Italije z dr. Dagobertom Giugliarellijem tudi poročila; mož je po vojni služboval kot gozdar v Bolcanu v Južnih Tirolah. Leta 1974 je umrl in od tedaj živi vdova pri svojem sinu, vendarle skoraj vsako leto obišče Slovenijo. 283 V spomin inž. Metodu Vizjaku, direktorju GG Kranj Težko je opisati kaj čutimo ob prerani, tragični izgubi Metoda vsi njegovi prijatelji, sodelavci in stanovski kolegi. Delal in zorel je med nami v gozdarski sredini, ki je znala ceniti in bo cenila njegove izredne sposobnosti. življenjska pot Metoda se je začela v Ljub- ljani 10. 2. 1929 v učiteljski družini. Zaradi na- prednih idej staršev se je mladi Metod pogosto selil iz kraja v kraj (Prečna, Brežice, Novo mesto, Ptuj). Osnovno šolo je dokončal v Ptuju in se 1939. leta vpisal na tamkajšno gimnazijo. Tu ga je v drugem letniku aprila 1941. leta tudi zatekla nemška okupacija. Nemcem in domačim izdajalcem po svojih idejah dobro znana Vizjakova družina je bila takoj po okupaciji domovine preganjana in že 1. julija skupaj z Metodom pregnana v Požego pri Užicah in nato v hribovsko vasico Kosjerič. V Užicah je Metod nadaljeval šolanje, vendar ne za dolgo, ker je zelo zgodaj izbruhnil ljudski odpor. Kot mlad fantič, organiziran v pionirski odred, je sodeloval v organizaciji prvega osvobo- jenega ozemlja v Jugoslaviji, takozvani »Užički republiki«. Po končani prvi nemški ofenzivi mu je bilo šolanje onemogočeno. Skupaj z ostalo družino se je preživljal z različnimi deli v zelo težkih vojnih okoliščinah. Oktobra 1944. leta se je pridružil prvim oddelkom NOV, ki so osvobodili Kosjerič in je kot terenski mladinski delavec konec 1945. leta dočakal repatriacijo. Po vojni je v težkih pogojih, saj je očeta izgubil v izgnanstvu, nadaljeval šolanje in v letih 1946-1948 dokončal gimnazijo v Ptuju. Posebno nagnjenje in zanimanje za biološka dogajanja, posebno v gozdu, in veselje do življenja v naravi ga je pripeljalo na gozdarsko visoko šolo. že konec 1952. leta je diplo- miral za gozdarskega inženirja na gozdarski fakulteti v Zagrebu in se takoj zaposlil kot praktikant pri GG Ljubljana. Kot mlad gozdarski inženir se je konec 1953. leta zaposlil v mladi, pravkar ustanovljeni organizaciji GG Kranj, v kateri je preživel del svojega življenja. Kot izvrstni strokovnjak je delal v gozdarski operativi na vseh predelih kranjskega območja; najprej kot pomočnik, nato od avgusta 1954 dalje kot upravitelj gozd- nega obrata škofja Loka. Po odsluženju vojaškega roka, od septembra 1957. leta dalje, je bil krajši čas referent za organizacijo dela in od začetka 1958. leta dalje upravitelj gozdnega obrata Jezersko, vse do leta 1960, ko je prevzel delo vodje plansko-tehničnega sektorja Gozdnega gospodarstva Kranj. V 1968. letu je bil izvoljen in imenovan za direktorja podjetja. Zahrbtna bolezen ga je -iztrgala iz naših vrst prav v trenutku, ko so bile njegove dolgoletne izkušnje in želje po ustvarjanju v najboljšem sozvočju. S svojo zrelostjo, razsodnostjo in prodornostjo, ki so bile zanj tako značilne, je znal pri sodelavcih doseči izvršitev svojih idej in je bilo z njim lepo delati. šele danes občutimo, kakšna vrzel je nastala z njegovo smrtjo in kako težko jo bo nadomestiti. 284 življenjska pot Metoda je bila težka in naporna, vendar zaradi njegovih kvalitet zelo uspešna. Bogate praktične izkušnje, ki si jih je pridobil pri dolgo- letnem operativnem delu v gozdu, je koristno uporabil za uspešno vodenje pod- jetja. Z njemu lastno sposobnostjo je zahteval in znal doseči pri sodelavcih pravilen odnos do gozda in do kmeta, gozdnega proizvajalca . Nedvomno ima pokojni inž. Metod zato veliko zaslug, da je sedanje gospo- darjenje z zasebnimi gozdovi doseglo sedanjo stopnjo intenzivnosti v območju in, da so odnosi med kmeti in izvajalci gozdne proizvodnje dobri, grajeni na med- sebojnem sodelovanju in zaupanju. Njegovo aktivno delovanje v stroki in tudi izven nje pa ni bilo omejeno samo ozko v okvirje območja. Pridobljene izkušnje je znal preko mnogih samoupravnih struktur, v katerih je bil prisoten kot izvoljeni predstavnik, tudi širše uveljaviti. Zato ni naključje, da je za svoje požrtvovalno in vsestransko nesebično delo prejel številna priznanja, med njimi tudi visoko priznanje »orden dela z zlatim vencem«, s katerim ga je odlikoval predsednik republike maršal Josip Broz-Tito. Zahtevno delovno mesto in vsestransko aktivno delo v raznih ustanovah, društvih in organizacijah mu ni dopuščalo , da bi se v večji meri posvetil pisanju obsežnejših strokovnih del. Veliko je napisal strokovnih kritik, razprav in ocen, predvsem s področja organizacije, ekonomike in skupnega gospodarjenja z goz- dovi, še več pa s svojo dobro odmerjeno besedo prispeval za razvoj in napredek gozdarstva ter za povezovanje in enakopraven odnos gozdarstva v lesno prede- lovalni celoti. Metod je v svojem kratkem življenju opravil mnogo več, kot je bila njegova stanovska dolžnost. Zaradi svoje skromnosti, delavnosti , ljubezni do narave in široke razgledanosti je bil resnično velik človek in strokovnjak. ln memoriam Franju Paherniku dipl. inž. in KarJu Rakuščku Kmalu zatem, ko srno ju predstavili slovenski gozdarski javnosti v Gozdarskem vestniku, sta se povsem tiho poslovila od nas dva dobra gozdarja, prijatelja in zavedna Slovenca Franjo Pahernik dipl. inž. in Karel Rakušček. Franjo Pahernik je bil starosta slovenskih gozdarjev, saj je v lanskem letu dopolnil 93 let. Svoje bogato gozdarsko znanje je koristno uporabljal in delil drugim do svojega 75 . leta, ko je šel v pokoj . Bil je eden izmed redkih gozdarjev, ki mu je Dunajska visoka šola za kulturo tal podelila ob 50-letnici strokovnega dela zlato diplomo. Ker je bil vseskozi zaveden in predan Slovenec, je med vojno mnogo trpel. Njegovo družbeno politično delo se je začelo že v srednji šoli. Bil je prijatelj, tesni sodelavec in svetovalec generala Maistra in še bi lahko naštevali. Franjo Pahernik je umrl konec decembra 1976. Karel Rakušček je bil znan bolj gozdarjem gojiteljern, saj je precej svojega gozdarskega znanja posvetil drevesničarstvu in vzgoji sadik. Ni se mogel ločiti od svojih mladih drevesc, saj j"ih je z ljubeznijo negoval in vzgajal do svojega 80. leta. Karel Rakušček je umrl aprila letos . Stajerski gozdarji smo z njuno smrtjo mnogo izgubili in spomin nanju bo še dolgo, kot svetel žarek, ostal v naših srcih. Branko štampar, dipl. inž. gozd . 285 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OGRAJA ZA ZAščiTO PRED SRNADJO B en t z F.: Der Kulturschutzzaun ge- gen Rehwild, Allgemeine Forstzeitung, Wien, No. 2, 1977. V Avstriji morajo veliko gozdnih nasa- dov zaščititi pred srnadjo, ki tudi poleti obgrizuje smreko. Drevesne vrste kot so duglazija, jelka, macesen in številni listav- ci pa se brez zaščite skoraj ne morejo več vzgojiti. Diskusije med dovci in gozdarji so ostaJe praktično brez koristi za gozd, pa tudi vnaprej ne pričakujejo sprememb. Ravnotežje v naravi je v osnovi porušeno, v ospredje pa stopa neugodno razmerje med lovom in gozdarstvom. V primerih, ko je zaščita nasadov ob- vezna, lahko gozdarska praksa izbira med po-samezno in skupinsko zaščito . Avtor je napravil kalkulacijo najprej za posamezno zaščito (za različne razmere) v kateri zna- šajo stroški pri gostoti 3000 sadik na hek- tar med 708 in 1260 šilingi na hektar vsako leto. Pri ,taki zaščiti pa je letno obžrtih še vedno 3-4 0/0 sadik. Kalkula- cija za skupinsko zaščito je narejena za ograjo na podporah (Stiitzenzaun) z voz- ljasto mrežo (Knotengeflecht), ki je ple- tena iz 2 mm debele pocinkane žice z odprtinami 15 X 15 cm ter visoka 1,5 m. Preračunano na 1leto in ha je dobil za raz- lične gozdove in velikosti površin ceno med 380 in 832 šilingi (za površine kvad- ratnih oblik) . Zadnji znesek je računan za 4 parcele po 0,25 ha. Skupinska zašči­ ta naj bi delovala 9 ·let. Ker rastejo oseb- ni dohodki hitreje kot materialni stroški postaja skupinska zaščita iz leta v leto bolj ugodna v odnosu do posamezne za- ščite. Pri skupinski zaščiti predstavlja delo cca 25 o;0, material pa 75 0/0 celotnih stroškov, pri posamezni zaščiti pa je rav~ no obratno. AVotor navaja prednosti ograje: - z ograjo zboljšujemo življenjske po- goje gozda, v ograjenem prostoru najde- mo več rasti inskih vrst, v tleh pa več deževnikov in mikroorganizmov ; ~ ograja ščiti drevje tudi pred drgnjc- njem; - ograja nikakor ne škoduje interesom lovstva, ščiti celo drobno divjad (fazane, zajce), gledano dolgoročno pa izboJijšuje življenjski prostor divjadi. Ograja torej zagotavlja razvoj zdravega mešanega gozda s številnimi rastlinskimi vrstami. Marsikje, vsaj v Avstriji, je ogra- ja pogoj, da se lahko začne gojenje goz- dov. Ograja na podporah je lažja in cenejša kakor ograja s koli. Dve drobni opori, ki sta postavljeni v obliki črke A, pravokotno na smer ograje, držita mrežo pokonci ter jo podpirata, da ne pade na stran. Raz- dalja do naslednjih dveh podpor je 5 m. Noben objekt naj ne bo zgrajen brez iz- hoda za divjad. Običajno je v vogalu ter dopušča srnjadi izhod -iz objekta, zapira pa pristop v nasad (princip mišnice). Avtor podaja natančnejša navodila za gradnjo ograje s skicami in slikovnim gra- divom, kar utegne praktikom zelo kori- stiti. KAKO IZBRATI IN OCENITI MERILA ZA DOLOčiTEV OSEBNEGA DOHODKA V začetku letošnjega leta so na gozd- nem gospodarstvu Maribor izvedli anketo - raziskavo, s katero so hoteli zvedeti, katera merila za odmero osebnega do- hodka so za delavce sprejemljiva in kate- ra ne. Enako anketo so izpeljali še na neka ter ih drugih gozdnih gospodarstvih (Bled, Postojna, Ljubljana, Novo mesto), rezultate pa so posredovali tudi oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani. Na vsakem gozdnem gospodarstvu je bilo anketiranih 50 delavcev po metodi slu- čajnih vzorcev. V testni obliki ankete so našteli 24 kri- terijev. Vsak anketiranec je imel drug vrstni red kritertjev na svojem anketnem lističu. Izmed naštetih meril je moral izbrati dve merili, ki sta po njegovem 286 mnenju najbolj sprejemljivi za določitev osebnega dohodka in izločiti zopet dve merili, ki sta po njegovem mnenju za do- ločitev osebnega dohodka nesprejemljivi. Predložena so bila naslednja merila: l. odlikovanja iz NOB; 2. prizadevnost na delovnem mestu; 3. starost po 45. letu; 4. spol - moški višje osebne dohodke kot ženske; 5. disciplina na delovnem mestu; 6. oddaljenost bivališča od kraja za- poslitve; 7. raznovrstnost dela; 8. družinska odgovornost zaposleni je samohranilec; 9. vodstvena odgovornost za organiza- cijo dela; 10. funkcije v organih samoupravljanja; 11. invalidnost, nastala v sedanjem pod- jetju; 12. ločeno življenje od družine; 13. delo pri več fazah; 14. materialna odgovornost za orodje, stroje in material; 15. stalnost - delovna doba v sedanji delovni organizaciji; 16. delovne razmere zdravju škodljive -nevarne; 17. delovne izkušnje - praksa; 18. delovni učinek - norma; J 9. aktivnost v družbenopolitičnih or- ganizac~jah zunaj delovne organizacije; 20. delovna doba v celoti; 21. šolska izobrazba - kvalifikacija; 22. socialno poreklo delavca; 23. odlikovanje za delo; 24. uvajanje novincev v delo. Delavci so izbrali 16 meril, ki bi jih morali upoštevati pri odmeri osebnega do- hodka. Na prvo mesto so anketiranci postavili »delovne izkušnje« (Poprečna starost anketiranih je bila 42,5 Jet!), sle- dijo pa »vodstvena odgovornost<<, »delov- ni učinek« in »šolska izobrazba«. Izmed naštetih 24 meril pa so jih tudi 15 izločili, kot popolnoma nesprejemljive. In katere kriterije so izločili? Soglasno so ocenili, da merilo ne more biti »različni spol«. Temu sledi »aktivnost v družbeno- političnih organizacijah zunaj delovne or- ganizacije« in na tretjem mestu ,je >)odli- kovanje v NOB«. Zanimivo je, da so si nekvalificirani in polkvalificirani delavci kot najprimernejše merilo izbrali »delovne razmere«, kvalifi- cirani »delovne izkušnje« in visoko kvali- ficirani »vodstveno odgovornost<<. Kvalitativna analiza ankete je pokazala: Uporabili so metodo primerjaoja v pa- rih. Izbrali so naslednjih osem meril: 1. delovni učinek (4) 2. šolska izobrazba - kvalifikacija (6) 3. materialna ·odgovornost (3) 4. vodstvena odgovornost (2) 5. delovne razmere (1) 6. stalnost pri delu (5) 7. starost po 45 . .Jetu in (7) 8. samohranilec - družinska odgovornost (8) številke v oklepajih povedo razvrstitev kriterijev po pomembnosti kot ga je dala anketa in njena kvalitativna analiza. De- lavci daJjejo največji poudarek delovnim razmeram. Preseneča dejstvo, da je »de- lovni učinek« šele na četrtem mestu. Za- nimivo je tudi, da so vse skupine delavcev (NK, PK, KV, VKV) postavile »delovne razmere« na prvo mesto. Pričujoča anketa nam je l<').h.ko uspešen pripomoček, ko bomo v naslednjih me- secih iskali rešitve s katerimi bomo mo- rali sedanji sistem delitve osebnih dohod- kov uskladiti z določili zakona o združe- nem delu. Branko Stampar, dipl. inž. gozd. 287 KNJIŽEVNOST PRIROčNIK O GOZDNIH INSEKTIH Dr. Braun s Adolf: »Taschenbuch der Waldinsekten« Grundriss einer terrestri- schen Bestandes und Standort - Enio- mologie, G. Fischer Verlag Stuttgart 1976. 842 strani z 947 slikami in skicami; DM 38.- Po desetletnem premoru je omenjena založba v tretji predelani in delno dopol- njeni izdaji ponovno izdala delo, v kate- rem nam avto·r predstavlja in opisuje naj- važnejše, na1jpogostejše in najznačilnejše žuželke gozdnih habitatov. Velika po- membnost dela je predvsem, v njegovi predS~tavitvi posameznih žuželk v njih svojstvenih in znači1nih ekoloških nišah in njihovi označitvi za pomembne nosilce oziroma soustvarjalec dogajanj v go·zdnih ekosistemih. Na novo izdajo knjige, ki smo jo po- drobneje že predstavili v Gozd. vestniku 1966, štev. 9/10, bi želeli samo opozoriti in jo priporočiti, ·in to ne samo gozdar- jem-varstvenikom, temveč tudi vsem dru- gim strokovnim službam, ki ob svojem delu zadevaJjo na gozdno-ekološke prob- leme in probleme v zvezi s splošnim var- stvom okolja. Leksikografska razlaga prek 700 strokovnih pojmov omogoča lažje razumevanje obravnavane tvarine tudi entomološko manj verziranemu bralcu. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. VARSTVO GOZDOV IN OKOLJE Reis c h dr. Joachim: » Waldschutz und Umwelt<(, Springer Verlag, Heidelberg 1974. Knjiga, formata 19 X 27, obsega 568 strani s 344 črno-belimi fotografija- tni; cena DM 148.- Nestrokovni posegi v gozdove, in to oh stalnem večanju kemičnih in tehniških vplivov, so glavni vzrok, da se gozdovi, počasi, toda vztrajno, spreminjajo iz sta- bilnih in odpornih v labilne gozdne združbe, ki so vse bolj ogrožene tudi za- radi različnih škodljivcev rastlinskega m živalskega porekla . Z rušenjem ravnotežja se zmanjšuje samoobrambna in samoohra- nitvena sposobnost gozdov. Tem nevarnim spremembam v gozdo- vih smo priče tudi sedaj, ko gozdovom poleg njihove primarne naloge pripisuje- mo vedno večjo vlogo in pomen. Imamo jih za nepogrešljive rezcrvarje pitne vode, prečiščevalce in obnov~telje zraka ter ne navsezadnje ·tudi za rekreativne po·vršine, nujne za zdravo človeško živ- J!jenje. Brezumno izkoriščanje gozdov> krčenje gozdnih površin ter nepremišljena upora- ba pesticidov v svetovnem merilu resno ogrožajo ne samo gozdove kot take, tem- več tudi številna živa bitja, ki so nepo- grešljiv sestavni de;l celovitega gozdnega ekosistema. To so vodilne misli in zapažanja av.tor- ja knjige, ki hkrati nakazuje možnosti, da bi prekinili z dosedanjo prakso in ponov- no vzpostavili v še obstoječih gozdovih harmonično stanje. Za postopno izbolj- šanje zdravstvenega stanja gozdov pa gra- di avtor svoje zamisli predvsem na k·o- ristni fauni, in sicer kot na najprirodnej- šem regulatorju v odnosu do gozdnih škodljivcev in najpomembnejšem faktorju pri vzdrževanju gozdne higiene -in upo- rabnosti pri bioloških metodah boja proti škodljivcem. Obširno snov je avtor razdelil v dva de.Ja s po 10 poglavji. V prvem delu obravnava splošne pojme o pojavih škode v gozdovih, seznanja bralca z raznimi povzročitelji škod 1er nakazuje možnosti in načine za omejevanje oziroma zatiranje škodljivcev. V drugem, obširnejšem delu knjige, s podnaslovom »2ivljenje v gozdni bioce- nozi« pa obravnava avtor vse vrste živih bitij, ki so prisotne in sodelujejo v gozdnih združbah ter njihove pozitivne ali nega- tivne posledice. Ob virusih, rikecijah, bakterijah, mikrosporidijih in povzročite­ ljih rastlinskih bolezni in gozdnih plevelov navaja avtor tudi specifične predstavnike gozdne entomofaune kot regulatorje gozd- 288 ne harmonije in kot povzročitelje škode. V zadnjih treh poglavjih drugega dela pa obravnava gozdne ptice, male sesalce in divjad kot pomembne dejavnike v di- namični gozdni biocenozi. Iz celovitega prikaza in obdelave gozd- no-varstvene problematike, svojstvenega in sodobnega pristopa pri reševanju po- sameznih problemov, je razvidno, da je avtor temeljit in vsestransko razgledan gozdarski strokovnjak, njegovo delo pa pomemben doprinos k seznanjanju in spo- znavanju sredine, v kateri živimo in katere člen smo tudi sami. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. DRUšTVENE VESTI SA VEZ INžENJERA 1 TEHNičARA SUMARSTV A 1 INDUSTRIJE ZA PRERADU DRVETA JUGOSLAVIJE- BEOGRAD Novi častni in zaslužni člani iz SR Slovenije častni člani: Milan Ciglar Lojze Funkl Ciril Remic Pavel Olip Jože Vadnjal Zaslužni člani: Viktor Arh Vlado Gasparič Milan Kuder Marjan šebenik ZVEZA INžENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA SR SLOVENIJE - LJUBLJANA Na občnem zboru zveze letos 26. marca na Bledu, je tudi republiška zveza imeno-vala nove častne člane in zaslužne člane. častni člani: dr. Roko Benic Jurij Hočevar Miroslav Jelinčič Janez Penca Ivan Pop Marjan Presečnik Matija šebenik Franc štefančič Pavel To,lar st. Vsem počaščenim kolegom čestitamo! Zaslužni člani: Hubert Dolinšek Rade Kalinovic Metod Vizjak Vida Vrhnjak Janko žigon žal pa sta medtem umrla Milan Ciglar in Metod Vizjak, katerih bogato znanje in izkušnje bo naša zveza še dolgo pogrešala, saj sta bila oba prizadcvna in dolgoletna organizatorja v naši strokovni organizaciji. 289 GG Celje Celjani so svoje glasilo preimenovali . Administrativno-birokratsko ime Infor- macije so zamenjali z novim RASTJE, ki so ga izbrali na natečaju. Izbrali pa so tudi nov ovitek z izvirno barvno grafično rešitvijo. GG Novo mesto lz poročila o poslovanju GG Novo mesto v letu 1976 smo pobrali dve zani- mivosti, ki sta dovolj nenavadni in zatega- delj za marsikaterega gozdarja zanimivi. Kot ·izgleda, je še vedno nenadomestljivo transportno sredstvo za izvleko lesa iz gozda podel z vprežno živino. Tako so na gozdnem gospodarstvu Novo mesto lani iz gozda izvlačili s konji 36.780 ma 33 0/ 0 s traktorji 43.038 m=l 37 -o;o z bosanskimi konji 34.450 ma 30 o;0 Na vsem področju šc vedno dela 20 parov konj pri izvleki tehničnega lesa, delalo pa. je tudi 55 bosanskih konjičev, ki so prenašali prostorninski les. ZAIPUS NA IB tU IK VJl Foto: prof. Franjo Rainer Gozdno gospodarstvo Novo mesto je v preteklem letu kupilo 135 847 m~ gozda, v glavnem od zasebnih gozdnih posestnikov. Največkrat gre za manjše gozdne parcele, ki so iz različnih razlogov zanimive za gozdnogospodarsko organizacijo. Jelen in lovski pes Okoli ruševin nekdanje kočevske vasice Srebotnik nad Občicami so novomeški gozdarji pred 6-10 leti pogozdili 30 ha zaraščujočih pašnikov. Smreka, sudetski in japonski macesen, duglazija, domači oreh in Lawsonova pacipresa odlično rastejo. Macesen, pacipreso in duglazijo so kot neavtohtone vrste zaščitili z ograjo in jih tudi obvarovali. Letošnjo zimo pa je jelenjad ob.grizla črni bor. (Vsa drevesa v isti višini.) Lovci so obljubili, da bodo jelene pregnali s psi. (Takšno varovanje gozdnega mladja pred divjadjo je do sedaj v strokovni literaturi še neznano!) lnventivna rešitev tamkajšnjih lovcev je ostala brez uspeha. Težko pa verjamemo, da bodo nasade in naravni pomladek obvarovali ukrepi kot so šarjenje v gozdovih z raznimi kemi- kalijami in domačimi zvarki, ohranjanje pašnikov in košenic v sedanjem obsegu in krmljenje divjadi z repo in senom kot so se dogovorili novomeški gozdarji in ko- čevski lovci. 290 Očigledno gre za zamajano biološko ravnovesje v gozdu kot ekosistemu za katerega pa je najboljše zdravilo bio-loška sanacija. Dolenjski gozdar XIJI/4 Rudarji v gozdu V letu 1976 je bilo zaradi povečanega obsega del (požled) na TOZD gozdarstvo- Idrija (SSG Tolmin) začasno na delu 57 rudarjev iz rudnika živega srebra v Idriji. To »posojilo<( je bilo pravzaprav oboje- stransko dobrodošlo. Rudarji v Idriji svoj rudnik zapirajo, gozdarji pa so rabili lani za delo v gozdu pridne roke bolj kot kruh. Tudi v letošnjem letu bodo gozdarji rabili kakih 20-25 gozdnih delavcev. Za- -to so se odločili, da bodo od l. 3. 1977 dalje za stalno zaposlili 18 rudarjev, ki so po večini doma iz okolice Idrije. Ti bodo nadomestili letošnji osip zaradi uveljavitve benificirane delovne dobe. Večje število ljudi pa bodo rabili tudi zategadelj, ker bodo odslej kupovali več lesa na štoru, saj etati v zasebnih gozdovih niso izko- riščeni. Soški gozdar 1977/1 Spremembe na GG Ljubljana Po daljših študijah in temeljitih samo- upravnih pripravah je od l. 1. 1977 tudi gozdarstvo v ljubljanskem, IV. gozdno- gospodarskem območju, nanovo organi- zirano. Gozdovi na tem območju so izjemno močno razbiti, zlasti zasebni. živahna konfiguracija in velike upravne in socialne razlike na tem področju so zavirale eno- stavno in lahko rdi tev . Poleg demokratsko-samoupravnega na- čela so v razpravah dos.ledno upoštevali tudi ekonomsko načelo. To pa je pomenilo ohranjti število dosedanjih delavno-organi- zacijskih enot, da bi se izognili zaposlo- vanju dodatnega režijskega kadra. Tako so v družbenem sektorju iz dose- danjih 9 TOZD oblikovali le šest novih in sicer: Litija s pripojenim Zasavjem, Kamnik, Vrhnika s pripojeno Ljubljano, Skofljica s pripojenim Grosupljem, Logatec ter Domžale, ki tudi ostane takšna kot doslej . Tudi na področju zasebnega sektorja so izoblikovali podobno organizacijo: Zasavje s prik.Jjučeno Litijo, Kamnik, Domžale, Vrhnika s pripojeno Ljubljano, škofljica s pripojenim Grosupljem in Lo- gatec. Temeljne organizacije v zasebnem sek- torju nosijo >>priimek« TOZD OK. Informator 1977/1-2 Kdo je odkril kranjsko buniko Scopolia wrniofica (kranjska bunika) je poimenovana po idrijskem zdravniku J. D. Scopoliu, ki se je mimo zdravilstva, z vso vnemo predajal tudi raziskovanju flore in favne na tedanjem (1550. leto) Kranj- skem. 60 cm visoka rastlina ima nežno zelene suUčaste lis·te in raste po gosto zasenčenih bukovih gozdovih in gozdovih plemenitih .listavcev. Dos:lej je veljalo prepričanje, da je bu- niko odkril na Idrijskem zdravnik Scopoli, saj je po njem tudi imenovana. Toda vse številnejši so avtorji (med njimi tudi dr. Viktor Petkovšek iz Ljubljane in inž. Jože Papež iz Tolmina), ki mislijo, da je prišlo do pomote. Nova raziskovanja in izsledki jih prepričujejo, da je prvotno nahajališče kranjske bunike na Sabotinu na Goriškem in da jo je odkril P. A . Mattioii, ki je eden naših prvih naravoslovcev (tudi zdravnik). Le--ta jo je tudi opisal in narisa! in sicer že leta J 544 v svojem slovi tem delu De matcria mcdica. Soški gozdar 1977/1 Biro za gozd~rsko načrtovanje O delu in zgodovini te gozdarske pro- jektantske ustanove smo pisali v naši leto- šnji tretji ;tevilki. Zavcd je imel pomemb- no vlogo in veliko je prispeval k izgradnji sistema slovenskega gozdarskega načrto­ vanja. Toda nove organizacijske, samo- 291 upravne in ekonomske poti slovenskega gozdarstva so pripeljale do spoznanja, da lahko gozdarji uspemo pri interdisciplinar- nem urejanju gozdnega prostora in krajine nasploh, le s takšnimi temeljnimi organi- zacijami združenega dela na področju načrtovanja, ki bodo samoupravni organ- ski del ostale gozdarske dejavnosti. Le v takšni organiziranosti lahko najdejo svoj pravi proizvodni smisel. Saj je znano, da so mnoge podobne inštitucije (negozdar- ske) velikokrat le same sebi namen. Biro za gozdarsko načrtovanje je po dolgih razgovorih (včasih zelo mučnih) končno razformiran. Verjetno je tako prav, saj bodo njegovi sodelavci (21 ljudi) lahko v nov.ih asociacijah, v urejenih finančnih razmerah, uspešno nadaljevali svoje bogato s.trokovno delo. UDK 634.0.362.7:302 Ergonomske· značilnosti motornih žag* dr. Marjan Lip o g 1 av š ek (Ljubljana)** Lip ogla v še k, M.: Ergonomske značilnosti motor- nib žag. Gozdarski vestnik 35, 1977, 7-8, str. 293--306. V slo- venščini, povzetek v nemščini. Avtor primerja na osnovi nepristranskih testov, tujih in lastnih, 34 raznih tipov !notornih žag na slovenskem trgu. Primerja ergonomske značilnosti motork: težo, opremlje- nost za varno delo, ropot in vibracije in na tej osnovi izbira za profesionalno rabo ugodnejše modele motornih žag. Raz- iskuje odvisnost teže, ropota in vibracij od moči motorne žage. Relativno ostro posta.vljene ergonomske zahteve za- dovoljujejo od raziskanih motark v celoti le trije modeli. Lip og 1 av še k, M.: Ergonomical characteristics of powers saws, Gozdarski vestnik 35, 1977, 7-8, pag. 293-306. In Slovene, summary in German. Author compares 34 various types of power saws pre- sently marketed in Slovenia on the basis of impartial tests conducted by other authors as well as by himself. The fol!owing crgonomical characteristics are being compared: weight, safety equipment, noise and vibrations. On this ba- sis he selected the power saw models more suitable for pro- fessional use. Author also investigates the influence of the engine power on the weight, noise and vibrations. Only three of the 34 models investigated fully correspond to the rela- tively strict ergonomic requests. V Sloveniji uporabljamo pri sečnji in izdelavi lesa v gozdnogospodarskih orga- nizacijah že vrsto let sabljaste motorne verižne žage pretežno treh svetovnih pro- izvajalcev: Jonsereds, Stiht .in Husquarna. V letu 1974 je bilo od skupnega števila motork (3220), ki jih uporabljajo delavci pri GG, 3089 ali 96 O/o motork teh treh tovarn (5). Zasebniki-kmetje pa so poleg motark navedenih tovarn (74 O/o) uporabljali še motorke številnih drugih proizvajalcev z vseh strani sveta, med njimi še največ motorke Homelite jn Partner (vsega skupaj 18.000). Trgovina ponuja na jugoslovanskem, pa tudi na slovenskem trgu številne tipe in modele motornih žag, od katerih so mnogi že tehnično zastareli ali pa neprimerni za naše delovne razmere pri sečnji in izdelavi. Zlasti za profesionalno rabo so ob * članek povzema ugotovitve raziskovalne naloge z naslovom Primernost motornih žag, ki jo je izvršil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in financirale gozdnogospodarske organizacije Slovenije prek poslovnega združenja. ** Dr. M. L., dipl. inž. gozd., Univerza v Ljubljani, biotehniška fakulteta, oddelek za goz- darstvo, 61000 Ljubljana, YU. 293 zelo izenačenih tehničnih lastnostih (moč motorja, učinek žaganja) vedno po- membnejše ergonomske značilnosti motork (opremljenost za varno delo, ropot, tresljaji). Zato potrebuje slovensko gozdarstvo smernice za izbor takih motornih žag, ki bodo ob ustrezni učinkovitosti pri delu povzročale kar najmanj škodljivih posledic za zdravje človeka. Ta raziskava skuša s primerjavo raznih testov motor- nih žag, ki so bili izvršeni v nevtralnih raziskovalnih inštitutih, ugotoviti kriterije, po katerih naj bi se slovensko gozdarstvo v sedanjih tržnih in delovnih pogojih ravnalo pri izboru ustreznih motornih žag. V raziskavo smo skušali vključiti vse motorne verižne žage, ki so na jugoslo- vanskem trgu. Pri tem smo izpustili »hoby« motorke in zelo težke motorne žage. Motorke, za katere ne obstajajo testi kakega domačega ali tujega inštituta, smo tudi sami (IGLG) testirali, če so zastopstva to želela. V raziskavo smo v celoti zajeli 34 tipov motornih žag. Za 29 tipov rnotork smo zbrali 39 testov naslednjih institucij: - Statens maskinprovningar - Uppsala, - Statni zkusebna zemedelskych a lesnickych stroju - Praga, Brno, - DLG - Deutsche Landwirtschafts-Gesellschaft, Priifungsabteilung fiir Landmaschinen - Frankfurt/M, Institut za medicinu rada medicinskog fakulteta Niš, Institut za sigurnost - Zagreb (IS), Poslovno udruženje šumsko privrednih organizacija - Zagreb (PU-šPO), - Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu - Ljubljana (ZVD), - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - Ljubljana (IGLG). Za večino motork smo dobili po en test, za nekatere pa tudi po dva ali tri iz različnih institucij. Načini testiranja na posameznih inštitutih se mcd seboj toliko razlikujejo, da podatki testov niso med seboj direktno primerljivi. Z medsebojno primerjavo testov raznih inštitutov, s primerjavami z obstoječo literaturo jn z določenimi preračunavanji smo prišli do primerljivih podatkov za posamezne motorke. V primerjavo smo vključili tudi nekaj testov za rnotorke, ki niso več v prodaji (Homelite). Primerjali smo teste motork naslednjih proizvajalcev: Alpina, Dolmar, Homelite, Husquarna, J onsereds, Partner in Stihl. žal sta izpadla dva za naš trg tudi pomembna proizvajalca, Mc Culloch in Jobu, ker trgovski zastop- niki niso bili pripravljeni sodelovati. Iz tabele 1, kjer prikazujemo tehnične po- datke za motorke, so razvidni proizvajalci in tipi motornih žag pa tudi institucije, ki so opravile teste. Primerjava motornih žag Posamezne tipe motornih žag primerjamo na osnovi tehničnih podatkov, ki so nam jih posredovali trgovski zastopniki, in na osnovi zbra1tih testov nevtral- nih institucij. Tako v točnost tehničnih podatkov kot v zanesljivost in primerlji- vost testov lahko dvomimo. Ker pa teh dvomov ni mogoče potrditi z dokazi in ker ni boljših podatkov, slone vse ugotovitve primerjav na postavki, da so zbrani podatki dovolj točni za naš namen. Motorke smo primerjali po štirih ergonomskih lastnostih, in sicer po speci- fični teži (kg/kW), opremljenosti za varno delo, višini ropota ob ušesu delavca ( dB/ A) in tresljaj ih na ročaj ih (pospeški v g). Da je primerjava lažja, smo mo- 294 Tabela 1 Tehnični podatki o motornih žagah po j~kosinih skupinah Zap. štev. ro N ro ~ > ~~ ..0 .8 ro ~ ~=·~ e.o § .:: N 1-. ·a ro ro "' ro ·;:::;- ro 11> >N o 1-. o ~ 1-. > o .~ ....... !:::: !::::.D o O< o ~ "' :;; ):lj ·a "c;;oc: ;,;::: 3 .s s "' 1 ·-~ ro c: H .s o·s .S1-. ~ o ~ 1-. o >N >N ro·~ e.o ...... Il) s:-::--... >O ...... o ~ og o., o > 1-< o~ os >N > ,.. E d>_o il) ..... tJ) !:::: ~ 1/) P- P. ~ ~ Motorna žaga cd''"' ·a o .... ..... 1-o '@' ~ ..... u P.. )Cl> ~>g c;l C'd ~o C'd ""' dl Ol.> E > ..... 1-o d) • .... 1-o 1-< ·- Q) ci. ·.;::; 1-o <1.) ........ o~ .5 <1.) o B ~ ::::j~ o ..... "' >·- g. >·- .lo:: c:l (:•....0 QD>O ·- 0<1.) >U Q) ~~ N ){/) _... N >Y:J"'' o ZELO LAHKE MOTORKE 27 STIHL 020 A VP + (+) + 5 DOLMAR 104 10 HOMELITE XL Mini + + + 1 ALPINA A-40 + 16 HUSQVARNA 140S + + + + 6 DOLMAR 118 + LAHKE MOTORKE 11 HOMELITE XL 122 + + + 28 STIHL 031 AV + (+) + + 22 JONSEREDS 521 EV + + + + + 23 JONSEREDS 621 + + + 29 STIHL 08 S 12 HOMELITE 350 AO + + + + 13 HOMELITE XL AO 30 STIHL 041 AV + (+) + + + 17 HUSQUARNA 162 + (+) + + C+) 18 HUSQUARN A 65 1 T 25 PARTNER R 421 T 1 + + + + -,- 7 DOLMAR 122 S + ( +) + + SREDNJE TEžKE MOTORKE 31 STIHL 042 A VEQ + + + + + + 2 ALPINA A-70-S + + 32 STJHL 045 AV + (+) + 19 HUSQ U ARN A 77 + 20 HUSQVARNA 380 CD + (+) 24 JONSEREDS 80 + 15 I-IOMELITE XL 913 + + 14 HOMELITE VI 944 + + TE2KE MOTORKE 33 STIHL 050 AV + 8 DOLMAR 144 + + 9 DOLMAR 152 + + + 3 ALPINA A-90 + + + 21 HUSQVARNA 2100 + + + + 26 PARTNER R 40 T + + 34 STIHL 070 AV + 4 ALPINA-FOREST + + + zaščitena desna roka in da ima petelin za plin zaporo; tako ne pride do neprccl- videnega teka verige in s tem do poškodb. Opremljenost proučevanih tipov motork za varno delo je po jakostnih raz- redih prikazana v tabeli 2. Znak + pomeni~ da je motorka serijsko opremljena 298 Tabela 3 Ropot in vibracije motork Ropot ob ušesu Maks. pospeški tresljajev delavca ~ E ~ (-:!)~ ~·2 )~ Motorna žaga ~ <1) (.) o >u N """' N ~"' ~C"'' Z2eD >8CIJ o.s .e 2 ZELO LAHKE MOTORKE 27 STIHL 020 A VP 4,0 IS- ZG 102 1,6 2,2 DLG- F 5 DOLMAR 104 10 HOMELITE XL Mini 1 ALPINA A-40 92,5 106 110,5 13,3 15,5 IGLG- LJ 16 HUSQVARNA 140S 80 103 (1,5) (6,6) BRNO 81 105 UPPSALA 6 DOLMAR 118 109 112 ZVD .-LJ LAHKE MOTORKE 11 HOMELITE XL 122 28 STIHL 031 AV 107 4,7 3,1 DLG- F 22 JONSEREDS 521 EV 101 105 2,6 1,5 Niš 23 JONSEREDS 621 (77) (107) (3,7) (6,0) 29 STIHL OSS lJ O DLG- F 12 HOMELITE 350 AO 84 .104 (2,0) (2,6) BRNO 13 HOMELITE XL AO 94 107 109 9,1 11,3 lGLG- LJ 30 STIHL 041 AV 108 3,0 5,2 DLG- F 17 HUSQVARNA 162 (101) (1,7) (1,5) 18 HUSQVARNA 65 (12,2) (17,9) UPPSALA 25 PARTNER R 421 T 82 105 112 (2,9) 3,5 PU- ZG 7 DOLMAR 122 S 103 105 4,6 3,6 Niš SREDNJE TEZKE MOTORKE 3.l STJHL 042 AVEQ 2 ALPINA A-70-S 83 107 109,5 15,6 6,6 IGLG- LJ 32 STJI-IL 045 AV (108) 9,0 (3,3) IS- ZG 19 HGSQUARNA 77 20 HUSQUARNA 380 CD 100 2,2 1,2 Niš 71 102 BRNO 73 106 UPPSALA 24 JONSEREDS 80 100 105 (3,3) (6,7) Niš 15 HOMELITE XL 913 (108) (4,4) (7,3) 14 HOMELITE VI 944 83 104 BRNO TEžKE MOTORKE 33 STIHL 050 AV 113 4,3 7,1 DLG - F 8 DOLMAR 144 108 112 ZVD- LJ 9 DOLMAR 152 107 109 1,8 7,7 Niš 3 ALPINA A-90 94 109 112 7,3 36,7 IGLG- LJ 21 HUSQUARNA 2100 (106) (109) (5,"l) (2,6) tovarna 26 PARTNER R 40 T 88 109 111 4,3 PU- ZG 34 STlHL 070 AV 111 5,6 6,3 DLG- F 4 ALPINA-FOREST z nekim sestavnim delom, znak ( +) pa to, da jo proizvajalec opremlja s tistim delom le na željo kupca. Pri 1zbiri motark imamo lahko za ugodnejše tiste tipe, ki so opremljeni vsaj, z antivibracijskimi ročaji, zavoro za verigo ali primernim 299 ščitn.ikom leve roke ob nosilnem ročaju in zaporo petelina za plin. če k tem trem zahtevam dodamo še kakšno zahtevo, npr. opremljenost s ščitnikom desne roke, se izbor med tipi motork že močno skrči. 3. Ropot motornih žag Ropot, ki ga povzročajo motorne žage je pomemben dejavnik, ki vpliva na ohranitev zdravja gozdnih delavcev. Postaja vedno pomembnejša ergonomska lastnost motark, ker se z novimi tehnologijami pridobivanja gozdnih lesnih sorti- mentov vedno bolj razširja njih uporaba. V delovnem času zavzema delo z mo- torka vedno večji delež, tako da se seveda povečuje obremenitev delavca z ropo- tom in nevarnost trajnih poškodb sluha. čeprav laboratorijski testi motornih žag niso dovolj točno merilo za oceno obremenjenosti delavca z ropotom pri konkret- nem delu, nam za primerjave med motarkami popolnoma zadostujejo. Različni Graf. 2 ODVISNOST VIŠINE ROPOTA lVIED ŽAGA~JEi'l'! OD MOČI MOTORJ\lH ŽAG clb(A) ropot 33 )~ 110 29 25 108 30 [6J [32] e 1328 2 [23] 9 106 2Qb 2\ 160 22 25 104 12 ll. 16 7a 102 - 2.7 20 a a1J 1 oo 20 2~ moč 2 3 4 kW 300 testni instituti merijo ropot na različne nacme, zato je tudi primerjava td•.avna. Pdmerja1i smo tiste teste, ki so ugotavljali višino skupnega ropota v dB(A) vred- nostih. Nekateri testi analizirajo ropot v treh stanjih obratovanja motcrke, in sicer pri prostem teku, med prežagovanjem s polnim plinom in p<"i polnem plinu brez obremenitve verige ali pri maksima1nem številu obratov. Ker je za obremenitev delavca z ropotom v delovnem dnevu najodloči1nejša višina ropota med žaganjem, smo primerjali predvsem to vrednost. V tabeli 3 prikazujemo višino ropota pri vseh treh stanjih, če jo testi vsebujejo. Ugotovljene vrednosti so dostikrat zelo različne od institucije do institucije, vendar vzrokov za razlike ne poznamo. Raz- like so precejšnje, zlasti če vemo, da človekovo uho že raz1iko 6 dB zazna kot podvojitev jakosti ropota. Podatke zbranih testov o ropotu med žaganjem smo za nekatere tipe motark dopolnili s podatki iz literature (1, 2), ker so bila merjenja ropota često narejena na način, iz katerega ni bilo mogoče razbrati ali izračunati dB(A) vrednosti. Podatki iz literature so v tabeli 3 v oklepajih. Skupno raven ropota med žaganjem prikazujemo tudi na grafikonu 2 v odvis- nosti od moči motorke. Lahko opazimo, da imajo močnejše, težje motorke tudi višji ropot, vendar ni mogoče dokazati take zakonitosti, ker so razlike med posa- meznimi tipi motork zelo velike. Vsi tipi motork povzročajo med žaganjem ropot nad 100 dB(A), ki daleč presega dopustno mejo 85 ali 90 dB(A), pod katerim ne prihaja ob daljši uporabi do trajnih poškodb sluha. Ker v gozdarstvu motorke ne uporabljamo ves delovni čas in so med delom tudi obdobja tišine, so pomembne tudi vrednosti ropota nad omenjenimi mejami. Pri višini ropota med žaganjem, merjenim ob ušesu delavca, so med posameznimi tipi motark precejšnje razlike. Cenimo, da so motorke, ki povzročajo med žaganjem ropot pod 105 dB(A), ugodnejše za uporabo in da kasneje povzroče okvaro sluha. Podobno kot po skupnem nivoju ropota lahko primerjamo motorke tudi po frekvenčnih poraz- delitvah ropota. Vse motorke presegajo dopustno mejo 90 dB> za ugodnejše pa smatramo lahko tiste, ki nikjer na celot11em frekvenčnem območju ne presegajo meje 100 dB. 4. Vibracije na ročajih motork Tudi tresljaji motornih žag, ki prek obeh ročajev prehajajo na roke delavca, povzročajo zdravstvene okvare - vazonevrozo rok ali bolezen belih prstov. Zato je večina proizvajalcev opremila motorke z antivibracijsldmi ročaji. Prek gumijastih vložkov so samo ročaji ali pa tudi del okrova motorke mehko povezani z motor- nimi in žagalnimi deli motorke. To dušenje vibracij pa je lahko pri posameznih tipih motork bolj ali manj uspešno. Nekatere motorke za zasebnike pa še vedno nimajo antivibracijskih ročajev. Zato je primerjava posameznih motork glede na maksimalne velikosti tresenja, ki ga povzročajo, tudi umestna. Pri tresljajih lahko merimo njihovo amplitudo, hitrost ali pospeške. Tresljaji imajo v prostoru določeno smer in so 1orej vektorji. Da bi lahko ugotovili njihovo vrednost moramo meriti tri med seboj pravokotne komponente. Koordinatni si- stem naj bi bil postavljen tako, da gre ena os skozi dlan delavca na mestu, kjer se prenašajo na roko tudi vibracije. Pri praktičnem merjenju postavimo merilec vibracij čim bliže tej točki in merimo pri motorki vertikalne, horizontalne in aksialne vibracije na obeh ročajih. Ker običajno ena od teh treh komponent pre- 301 g 18 lG 14 . 12 10 8 6 4 2 Graf. 3 POSPEŠKI TRESLJAJEV NA ROČAJIH MOTQ.R.K max. pospeški tresljaje v 05) 2Ja 27 I 2 ~8) !3 28a ~rJO • 29 1 1 22 GiJ 1 1 7 2S l 1 20 U7] l x 3 nosilni ročaj x vodilni ročaj 15 zap.št.motorke 32 us1 ! e • '33o )j [21.) 9 i ~1 •3l.a moč motorke 4 kW vladuje, so inštituti pri testiranju pogosto merili samo eno komponento ali samo vertikalne vibracije. Zato tudi pri naši primerjavi v tabeli 3 primerjamo le maksi- malne vrednosti v eni od treh smeri. Tako ne primerjamo velikosti vektorja pač pa velikost njegove največje komponente. Primerjamo pospeške vibracij, merjene 302 s pospeškom prostega pada (1 g = 9,81 m/s2). Podobno kot pri ropotu pomeni izmerjena vrednost pospeškov teh stohastičnih vibracij srednjo kvadratično sre- dino pospeškov v nekem kratkem časovnem intervalu (običajno 1 sekunda). Ker številni testi ne vsebujejo podatkov o pospeških vibracij ali pa manjkajo podatki o skupni višini pospeškov ne glede na frekvenco vibracij, smo tudi tu še v večji meri kot pri ropotu dopolnili tabelo 3 s podatki iz literature (1, 2, 7). Ti podatki so prikazani v oklepajih. Maksimalne srednje pospeške vibracij na obeh ročajih prikazuje v odvisnosti od moči motorke tudi grafikon 3. Vibracije so v večini pri- merov ugotovljene med prežagovanjem. Pogoji dela, zlasti debelina, vrsta in suhost lesa, pa tudi stanje verige motorke niso bili pri posameznih testih enaki, zato so lahko razlike med testi za isto motorko precejšnje, zlasti ker analiziramo le maksi- malne vrednosti. Za ugodnejše smatramo tiste motorke, pri katerih maksimalna vrednost pospeškov tresenja na nobenem od ročajev ne presega vrednosti 5 g. Frekvenčne analize vertikalne komponente vibracij kažejo, da ima večina motork en sam maksimum pri frekvenci 125 Hz. Za vibracije, ki se prenašajo na roke, še ni splošno priznanih normativov dopustnih mej, vendar po predlogu ISO vse motorke presegajo dopustno mejo pospeškov za 8-urno delo. Ugodnejše pa so tiste motorke, ki ne presegajo dopustne meje po predlogu ISO za 4-urno dnevno delo s prekinitvami. Izbor ergonomsko najugodnejših motork Pri veliki pestrosti in ogromnem številu tipov motork je vsak izbor primernih motork enostranski in nenatančen. Tudi pričujoči izbor bo tak, saj upošteva le ergonomske značilnosti motornih žag, zanemarja pa njihovo delovno učinkovitost, kvaliteto, servisno službo pa tudi ceno. Ob postavki, da so te druge značilnosti izenačene pri motorkah iste jakosti, so ergonomske lastnosti lahko odločilne za izbor. Izbor otežujejo tudi razlike med načini in rezultati testiranja posameznih institucij iz različnih držav. Da je primerjava med motorkap1i sploh možna, jih moramo zanemariti. Motorke primerjamo po 4 opisanih, relativno ostrih ergo- nomslOh kriterijih: specifična teža po jakostnih razredih pod 2,3-2,9 kp/kW, opremljenost za varno delo (AV ročaji, zavora ali ščitnik leve roke in zapora petelina za plin), skupni nivo ropota ob ušesu delavca pod 105 dB(A), skupni nivo pospeškov tresljajev pod 5 g. Rezultati teh primerjav motork so strnjeni v tabeli 4. V njej navajamo vse tipe motork, ki so po naši oceni pri podatkih testov, ki niso popolni (vprašaji v tabeli 4), vsaj v eni od ergonomskih značilnosti ugodne za profesionalno delo. Najboljše so seveda tiste motorke, ki zadovoljujejo čim več zahtev, čeprav lahko včasih ena sama ergonomska značilnost odtehta vse ostale, če gre za zdravje delavca. V tabeli 4 najdemo nekaj motork, ki imajo vse štiri ergonomske lastnosti ugodne, več pa je takih, kjer so ugodne vsaj tri značilnosti. Po zbranih testih imajo naslednji tipi motornih žag ugodne vsaj tri od navedenih štirih ergonomskih lastnosti. 303 LAHKE MOTORKE SREDNJE TEžKE MOTORKE Stihl 020 AVP Husquarna 380 CD Stibl 031 AV Jonsereds 80 Homelite 350 AO J onsereds 521 EV Husquarna 162 Partner R 421 T Delmar 122 S Manjkajo nekateri novejši tipi motark, ker za njih še ni izdelanih testov. Ocena motornih žag po ergonomskih l:istnostih Motorna žaga LAHKE MOTORKE Stihl 020 A VP Husquarna 140 S Delmar 118 Homelite XL 122 Stihl 031 AV J onsered!'l 521 J onsereds 621 Homelite 350 AO Stihl 041 AV Husquama 162 Partner R 421 T Husquarna 65 Delmar 122 S SREDNJE TEžKE MOTORKE Stihl 042 AV Stihl 045 AV Husquama 380 CD J onsereds 80 HomeJite XL 913 Homelite VI 944 TEžKE MOTORKE Partner R 40 T Dolmar 152 Husquarna 2100 Ugodna spec. teža + + + + + + + + + + + + + + + Ropot med Opremljenost žaganjem za varno delo pod 105 dB(A) 1 + .- + + ? + + + + + + + 1 + -r + + ? + + + ? + + + + + + Tab . 4 Maksimalni pospeški tresljajev do 5 g + ? ? + + + + + + ? + ? + Za zasebnike, ki z motorno žago obdelajo le majhno količino lesa in škodljivi vplivi dela z motorko nanje delujejo le kratek čas, ergonomske značilnosti niso tako pomembne, čeprav olajšujejo delo, če so ugodne. Tedaj lahko prevlada kak drug kriterij za izbor motorke, recimo cena. Tako za profesionalno kot za privatno rabo pa je pomembno, da imajo stroji dobro organizirano servisno službo. Uvodoma smo povedali, da so v Sloveniji najbolj razširjene motorke treh proizvajalcev: Jonsereds, Stihl in Husquarna. Po naših zbranih testih najdemo posamezne tipe teh treh tovarn tudi med ergonomsko najugodnejšimi motarkami (tabela 4 ). Ker je glede na število motark tudi ser- 304 visna služba temu primerno gosta in orgamzuana, je smotrno, da slovensko gozdarstvo še vnaprej izbira med modeli teh treh proizvajalcev. Tudi tovarni Partner in Homelite sta zastopani tako med prodanimi modeli v Sloveniji kot med motarkami, ergonomsko ugodnimi po naši ceni. Povzetek Ker je v Sloveniji na trgu veliko število raznih tipov motornih žag, primerja raziskava na osnovi 39 tujih in lastnih testov motornih žag ergonomske značilnosti 34 raznih tipov motornih žag naslednjih proizvajalcev: Alpina, Delmar, Homelite, Husquarna, Jonsereds, Partner in Stihl. čeprav je primerjava motork na osnovi testov, ki so nastali v raznih inštitucijah v raznih deželah zaradi velikih razlik v načinu in v rezultatih testiranja težavna, raziskava izbira tiste modele motork, ki imajo za profesionalno rabo ugodne ergonomske značilnosti. To so: manjša specifična teža, opremljenost za varno delo, manjši ropot in vibracije. Primerjave so izdelane po jakostnih razredih motork, ki so postavljeni po prostornini valja motorke (tab. 1-4). Za večino motork prikazujemo tudi odnose med močjo motorke na eni ter težo, ropotom in tresljaji na drugi strani (graf. 1-3). Vse na- štete zahteve zadovoljujejo po zbranih testih in postavljenih kriterijih med prouče­ vanimi motarkami le trije modeli motork. Za slovensko gozdarstvo bi bila pri- merna izbira mcd tistimi tipi motork, ki zadovoljujejo vsaj tri od postavljenih ergo- nomskih zahtev. Med takimi so tudi posamezni modeli motork tovarn Jonsereds, Stihl in Husquarna, ki so že tako najbolj razširjene v Sloveniji in za katere je organizirana ustrezna servisna služba. Literatura l . H.usquarna: Primerjava motornih žag - Interna poročila . 2. Krohn, 8.: Beurteilung von :rvrotorsagen - Forsttechnische Inforrnationen 27 - 1975, No. 10. 3. Lipoglav.l:ek, M.: Dnevna obremenitev sekača z ropotom motorne žage, Zbornik goz- darstva in lesarstva 14/1 Ljubljana 1976. 4. Morner, B.: Survey of Chainsaws for Logging, World Wood 1.976/7. 5. Remic, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974, IGLG, Ljubljana 1975. 6. Turtiainen, K.: Chain saw vibration and vibration measurement Work- environemcnt - health 1974, pp 187-193. 7. N. N.: Vibrationer i motorkedjesagar, Statens Maskinprovningar, Uppsala, Meddelande 2043; 1970. ERGONOMISCHE EIGENSCHAFTEN DER MOTORSA.GEN Zusammcnfassung Auf dem slowenischen l\1arkt ist eine Menge von verschiedenen Einmannmotorsagentypen vorhandcn. Unsere Untersuchung versucht auf Grund des Vergleiches von fremden und cigcnen Pri.ifungen (39) crgonomische Eigenschaften von 34 verschiedenen Modellen von EMS folgender Hcrsteller festzuslellen: Alpina, Dolmar, Homelite, Husquarna, Jonsereds, Partner und Stih!. Obwohl der Vergleich auf Grund von den Pri.ifungen, die in verscbiedenen Instituten und verschiedenen Llndern entstanden sind, auf bestimmte Schwierigkeiten sti::isst, 305 da dabei verschiedene Pri.ifarten angewendet waren, ist unsere Untersuchung bestrebt solche EMS-Modelle auszusuchen, die gUnstige ergonomischen Eingcnschaften bczitzen. Diese Eigen- schaften sind: ein niedrigeres speziphische Gewicht, AusrUstung fUr gefahrlose Arbeit, niedri- gere Uirm- und Vibrationverursachung. Die Vergleichungen sind nach dem Starkeklassen der EMS, die nach der Hubraumgrosse festgestellt sind, gemacht. (Tabcllen 1.-4) FUr die meisten erwahnten EMS-Modelle ist auch die Abhangigkeit des Gewichtes, des Uirmpegels und der Vibrationsbeschleunigungen von der Motorleistung untersucht worden. (Graphiken 1-3) Nach den gesammellten Priifergebnissen fi.illen von allen untersuchten EMS-Modellcn nur 3 die 4 beschriebene, verhaltnissmassig streng gestellte ergonomischen Forderungen zu- friedenstellend aus. Fi.ir slowenische Forstwirtscbaft wiirde die Auswahl zwischen EMS - Typen, die wenigstens drei von erwahnten Forderungen befriedigen, zu empfehlen. Dazu gehoren einige EMS-Typen der Hersteller: Jonsereds, Stih! und Husquarna, die auch in Slowenien nacb bisjetzigem Verkauf am meisten vertretten sind und die einen entsprechenden Servisdienst besorgt baben. POPRAVEK V številki 6 GV je na strani 286 izostal podpis pod prispevkom OGRAJA ZA ZAščiTO PRED SRNADJO. Avtorju Ladu Eleršku, dipl. inž. gozd. se opravičujemo . Uredništvo 306 UDK 634.0.237.4 (497.12) Gnojilni poskus pri Podbrezjah na Gorenjskem in upravičenost gnojenja odraslih sestojev dr. Marjan Zu p an či č (Ljubljana)* Zupančič M.: Gnojilni poskus pri Podbrezjah na Gorenjskem in upravičenost gnojenja odraslih sestojev. Goz- darski vestnik, 35, 1977, 7-8, str. 307-317. Povzetek v nem- ščini. Poskus je trajal od l. 1968 do l. 1976 v predalpskem pod- ročju v okolici Kranja, 470 m n. m., v ravninskem acidofil- nem sekundarnem borovem gozdu, na lesiviranih rjavih tleh. L. 1972 so bili rezultati poskusa predhodno objavljeni. Po- samezna drevesa so bila gnojena samo enkrat z različno dozo NPK. Pri zelo ugodnih fizikalnih lastnostih tal je bil učinek gnojenja nepričakovano malenkosten. Razlog za to je verjetno v nekdanjem pretiranem izkoriščanju in pom:J.nj- kJjivi negi gozda, kjer danes manjkajo vitalna in reagiranja sposobna drevesa. Na kratko so obravnavane možnosti za gnojenje odraslih sestojev. Ob tem avtor zagovarja čim bolj naravno nego gozdnih tal. Zupančič M.: Fertilizing Experiment in Podbrezje (Gorenjska-Carniola, Slovenia) and the Prospects of the Fertilization in the Mature Stands. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 7-8, pag. 307-317. In Slovene, summary in German. The experiment was conducted from 1968 to 1976 in the pre-Alpine region in the vicinity of Kranj (470 meters above the sea level) in a secundary, acidophile, flatland Scots pine forest on the leached out brown soils. The results of the experiment were preliminarily published in 1972. Individual trees were administered varying amounts of the NPK ferti- 1izer ance only. Although the physical soil properties are very favourable, the effect of the fertilization was unex- pectedly small. This fact could be contributed to the past overexploitation of the forest and the lack of proper tenJing of the stands, where no vigorous trees, capable of reacting, can be found. The paper deals shortly with the prospects of the mature stands fertilization. The author advocates as na- tural a forest soil tending as possible. Uvod Od gnojenja v gozdu marsikdo veliko pričakuje, kajti prav gotovo je po- trebno dvigniti prirastek in donos gozdov. V kmetijstvu je gnojenje močno dvignilo donosnost, toda te izkušnje niso brez pridržka uporabne v gozdarstvu. Predvsem so kmetijski ekosistemi nekaj drugega kot gozdni ekosistemi (5). In gnojenje v gozdarstvu je gotovo zelo zapletena tema. Prispevek k tej široki prob- lematiki naj bo tudi ta sestavek. Poskus Podbrezje je že bil predhodno obdelan in objavljen v Gozdarskem vestniku leta 1972, št. 4, s. 120-128. Sedajšnja dokončna obdelava poskusa pa je prinesla drugačne rezultate, kot jih je predvidevala predhodna obdelava. Moja dolžnost je, da zainteresirane bralce opozorim nanje. * Dr. M. Z., dip. inž. gozd., inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, YU. 307 Vse splošne podatke o poskusu povzemam iz predhodne obdelave. Kot pri večini gnojilnih poskusov je bil tudi tukaj cilj poskusa ugotoviti možnosti za povečanje prirastka lesa in za gospodarsko upravičenost gnojenja. Opis poskusne površine Poskus je bil zastavljen v k. o. Podbrezje v bližini Kranja, v razparceliranem kmečkem gozdu na parcelah št. 1498, 1499, 1500, 1501. Poskusna površina z izbranimi posameznimi poskusnimi drevesi obsega pribhžno 2 ha. Zemljišče je skoraj popolnoma ravno, leži približno 470 m n. m. V gozdnem sestoju najdemo skoraj izključno rdeči bor, ki raste v višino do 27m, poprečne ali nekoliko nadpoprečne kvalitete in nadpoprečnih dimenzij. Lesna zaloga je znašala ob začetku poskusa po podatkih GG Kranj 200 do 250m3/ha. Podobno rastišče kot na nc.ši poskusni ploskvi najdemo še v okolici Naklega, Kranja in Vodic, vendar v glavnem v slabših variantah kot na naši poskusni ploskvi. Pri izboru poskusne ploskve sem skušal najti površino, kjer bi bile možnosti za uspeh gnojenja še najboljše. Pedoroške rzzmerc Opis pedoloških razmer povzemam iz poročila takratnega inštitutskega perlo- loga inž. M. Pavšerja (2) . Tla so se razvij21a na konglomeratni podlagi, ki je Sl. l. Pogled na poskusno ploskev 308 L bila prekrita s fluviatilnoeolskim nanosom lapornatega materiala, sivice in tufa. Ta material se je usedal na konglomerat v mirni ali počasni tekoči vodi. DelCi so v obliki prahu in razporeditev je enakomerna. Možno je, da je istočasno padal material vulkanskega porekla. Od razvojnih procesov je opazno izrazito izpi- ranje glinastih delcev. Količina gline je večja z naraščajočo globino. Humozni sloj je slabo izražen in diferenciran. Zaradi ravnine in lahke dostopnosti je možno da so bila tla nekoč kmetijsko obdelana. Fizikalne lastnosti tal so zelo ugodne in bolj primerne le težko najdemo v Sloveniji. Do globine 80 cm je kapaciteta za vlago dobra, tla so kapilama in precej rahla. Prištevamo jih k lesiviranim rjavim tlom. V kemičnem pogledu so tla kisla, slabše preskrbljena z dušikom, fosforjem in tudi s kalijem in kalcijem. Humusa je v tleh dovolj. Pri ugodnih fizikalnih lastnostih tal, kjer kemične lastnost'i tal z gnojenjem popravimo, je pričakovati ugoden uspeh gnojenja. Natančnejše podatke o talnih analizah najdemo v omenjenem poročilu (2). Fitocenološke razmere Podatke o fitocenološki združbi je posredoval inž. Ivan Smole, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Opraviti imamo z zelo ugodno varianto acidofilnega bo- rovega gozda, kjer drevesne višine dosegajo 27m. Najnovejša označba za rast- linsko združbo je: Vaccinio vitis ideae - Pinetum silvestris, Tomažič 42 (71) s. lat. - vaccinietosum myrtilli. Sl. 2. Talni profil na poskusni ploskvi - le- sivirana rjava tla 309 V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, nekaj je smreke, posamezni kostanji, hrasti, bukve. V grmovnem sloju najdemo navadno krhljiko (Rhamnus frangula)J jerebiko (Sorbus aucuparia)J hrast, brezo, smreko, kostanj, borovo mladje. V zeliščnem sloju je obilno zastopana borovnica (Vaccinium myrtillus)J jesenska resa (Calluna vulgaris), poleg tega še brusnica (Vaccinium vitis ideae), splošeni lisičjak (Licopodium complanatum), orlova praprot (Pteridium aquilinum), rebrenjača (Blechnum spicant)J travniški črnilec (Malanpirum praten.se, ssp. vulgatum), gozdna škržolica (Hieracium sylvaticum), dlakava košeničica (Genisfa polosa). V mahovem sloju najdemo mahove Dicranum spuvium in Dicranum undulatum. Prvotno je bil delež bora v tej združbi verjetno manjši kot je sedaj. Ravnina in bližina kmečkih naselij je vzrok, da so bili ti gozdovi steljarjeni, in to traja še danes. Zaradi ugodnih in globokih tal ni prišlo do premočne degradacije gozda. Tak ravninski acidofilni borov gozd najdemo predvsem v okolici Naklega, Kranja in Vodic, toda v glavnem v manj ugodnih variantah. Metodika poskusa O razlogih za izbor poskusne metode je bilo več napisano v poprejšnji objavi (4). Metodo gnojenja posameznih dreves smo povzeli po njej (1). Vsega skupaj smo določili 5 poskusnih variant, in to vključno z negnojeno varianto. Vsakl varianti je pripadalo eno drevo, torej pet dreves za pet variant. Teh pet dreves mora biti med seboj kar se da izenačenih glede na debelina, socialni položaj, vitalnost, velikost krošnje, tako da dobimo v največji možni meri izenačeno osnovo za medsebojno primerjavo. Taka skupina petih dreves predstavlja statistični blok. En sam blok za poskus ne zadošča, v našem primeru smo imeli 10 blokov. Med posameznimi bloki je dopustna večja neenakomernost poskusnega materiala kot v okviru posameznih blokov. Izbirali smo le vitalnejša in dovolj prosto rastoča drevesa. Gnojili smo v krogu s polmerom 5 m okrog. drevesa, torej na površini 78,5 m2 • Izbrana drevesa so bila oddaljena med seboj najmanj 15m, tako da ni bilo medsebojn'ih vplivov. Premere dreves smo merili v prsni višini z merilnim trakom na 1 mm na- tančno. Pred prvim merjenjem smo grobo borovo skorjo zg1adili s smolarskim nožem, da grobost in razpokanost skorje ne bi vplivala na meritev premerov. Mesto merjenja smo točno označili. Premerc smo mer'ili maja 1968, torej tik pred gnojenjem, nato v letih 1970 do 1976, in sicer vedno v mesecu novembru. Poskusne variante je določil takratni inštitutski pedolog inž. M. Pavšer. Upo- rabili smo vedno kompleksno NPK gnoj'ilo 10 : 10 : 10, različno je bilo le do- ziranje: negnojeno (kontrolna varianta) 1200 kg/ha 1500 kg/ha 1800 kg/ha 2100 kg/ha 310 V okviru skupine petih dreves, to je statističnega bloka, smo variante razde- lili po načelu slučajnosti. Gnojenje smo izvedli 20. maja 1968 in gnojeno je bilo le enkrat. Statistična obdelava in rezultati poskusa Statistična obdelava je bila izvršena na isti način kot pri predhodni obdelavi poskusa (4). Pri tem smo se naslanjali na znani statistični učbenik SNEDECOR & COCHRAN (3). Obdelavo je na računaln'iku ))Cyber« republiškega računskega centra in na priročnem računalniku Hewlett-Packard 9100 izvedel raziskovalni sodelavec instituta inž. Igor Smolej, za kar se mu iskreno zahvaljujem. V naslednji tabeli 1 so navedeni izhodiščni podatki za statistično obdelavo, in sicer prsni premeri dreves, izmerjeni pred gnojenjem spomladi 1968 in ob zaključku poskusa, jeseni 1976. Podatki so razdeljeni po poskusnih variantah in po statističnih blokih. Tabela 1: Premeri dreves, izmerjeni spomladi 1968 in jeseni 1976 Blok I II III IV v VJ VII VIII IX x Varianta negnoj eno 27,8 28,0 35,0 31,4 25,9 30,1 22,5 20,6 33,1 26,5 29,8 28,7 37,5 33,5 27,1 35,0 27,5 23,8 34,1 30,0 1200 kg/ha 33,9 30,1 34,2 30,4 27,1 32,9 22,7 26,3 32,5 26,7 37,9 33,1 37,1 33,1 30,6 36,7 27,4 31,6 36,0 30,2 1500 kg/ha 32,6 29,9 33,8 32,0 24,9 34,5 25,6 23,3 28,9 31,2 36,0 32,7 37,1 33,6 28,5 38,5 30,5 29,3 31,4 34,8 1800 kg!ha 30,3 25,8 34,7 28,8 30,5 28,7 23,9 23,2 33,1 28,2 33,3 28,8 36,7 30,5 33,3 33,0 27,4 27,3 36,1 30,4 2100 kg/ha 27,4 27,0 34,5 34,4 28,9 37,1 20,8 24,4 34,6 31,4 31,0 29,4 38,6 37,6 31,7 40,3 26,3 28,2 38,3 34,9 Za razliko od predhodne obdelave (4) pri končni obdelavi nismo upoštevali statističnih blokov II., V., in IX., ki so sicer v tabeli 3 navedeni. To je tudi razlog, da je končna obdelava dala bistveno drugačne rezultate kot predhodna. Pojavila se je nepredvidena okoliščina, da so tri drevesa v teh treh omenjenih blokih izredno slabo prirašča]a že skoraj od samega začetka poskusa, čeprav so ob začetku po- skusa bila videti čisto normalna. Neugoden slučaj je hotel, da so bila ravno ta dre- vesa negnojena in kot takšna občutljiva osnova za izračun uspeha gnojenja. Raz- logov za to slabo uspevanje nismo raziskovali, pač pa smo se morali tem trem problematičnim blokom enostavno odreči. Pri končnem izračunu smo torej imeli 5 poskusnih variant ter 7 namesto prvot- nih 10 statističnih blokov. Osnovni podatek za vse izračune je bil poprečni letni prirastek temeljnice enega drevesa v dm2 . Z analizo variance smo iskali odgovor na vprašanje, kako značilno se rezultati posameznih poskusnih variant razlikujejo med seboj. Analiza kovariance je bila 'izvršena že pri predhodni obdelavi (4), kjer je bilo ugotovljeno, da med začetno velikostjo posameznih temeljnic in njihovim prirastkom ni statistične odvisnosti; regresijski koeficient je b = 0,0159. Rezultati analize variance so prikazani v naslednji tabeli 2. 311 Tabela 2 Izvor variance Stopnja prostosti Srednji kvadrat F Bloki 6 0,006062211 3,37 Razlika značilna p < 0,05 Variante 4 0,003703482 2,06 Razlika neznačilna Napaka 24 0,001798125 Po tej analizi se gnojilne variante med seboj sploh ne razlikujejo, torej ni sta- tistično značilnega povečanja zaradi gnojenja. Temu je sledila preskušnja srednjih vrednosti na statistično značilnost razlik s »t-testom«. Tudi tukaj se ni pokazala prav nobena statistična značilnost. Poprečne temeljnice enega drevesa pred gnojenjem in po devetih vegetacijskih dobah po gnojenju so prikazane v tabeli 3. Tabela 3 Poskusna varianta Srednja drevesna Indeks O/o temeljnica dm2 april 1968 6,21 100 negnojeno november 1976 7,71 124,15 april 1968 7,00 100 1200 kg/ha november 1976 8,88 126,83 april 1968 7,40 100 1500 kg/ha november 1976 9,29 125,52 april 1968 6,40 100 1800 kg/ha november 1976 7,90 123,37 april 1968 7,31 100 2100 kg/ha november 1976 9,19 124,70 april 1968 7,03 100 vse gnojene variante november 1976 8,81 125,39 Pri izračunu dodatnega volumna prirastka, ki je nastal zaradi gnojenja, smo postopali enako kot pri predhodni obdelavi (4), in enako kot pri poskusu »Drav- sko polje« (6) in pri poskusu »Mežiška dolina« (7). Za procent prirastka temelj- nice sem prav tako predvideval, da je enak odstotku prirastka volumna. Ta znaša v našem primeru za razdobje 9 vegetacijskih dob (glej tabelo 3) za vsa negnojena (kontrolna) drevesa za vsa gnojena drevesa Razlika v korist gnojenih dreves 312 24,15 O/o 25,39 °/o 1,14 °/o 0.2 1.0 Leto Povprečni temeljnicni prirastek dm 2 _______ / 1968-1970 71 DIAGRAM ŠT.1 gnojena drevesa / \ negnojena drevesa 73 74 75 1976 Kot omenjeno, je razlika statistično neznačilna in tudi sicer malenkostna. Pri predvideni lesni zalogi 250m3/ha znaša potem dodatni prirastek zaradi gnojenja 250m3 X 0,0114 = 2,85 m·1/ha za razdobje 9 Jet po gnojenju. Trajanje učinka gnojenja ponazori diagram 1, ki prikazuje poprečni letni pri- rastek drevesne temeljnice za vsa gnojena in posebej za vsa negnojena drevesa po posameznih letih. lal nimamo meritev za jesen 1968 in 1969. Razvidno je, da je učinkovanje gnojenja nekoliko večje le v prvih štirih letih po gnojenju. Sicer je potek obeh krivulj zelo vzporeden in zelo blizu skupaj, torej neodvisen od učinka gnojenja. Ekonomičnost gnojenja V našem primeru o ekonomičnosti gnojenja ne more biti govora. Ves z gno- jenjem pridobljeni dodatn'i prirastek je malenkosten in statistično neznačilen. Stroški enkratnega gnojenja znašajo po stanju cen 1n stroškov v letu 1975 ca. 6000 din/ha (6, 7). Te stroške mora pokriti dodatni donos, ki nastane zaradi gno- jenja. V našem primeru je ta dodatni donos 2,85 m3 lesa na panju, kar seveda stroškov gnojenja še zdaleč ne more pokriti. Več o ekonomičnosti gnojenja je napisano v sestavku (6). 313 Diskusija o rezultatih Gozdno zemlj'išče v okolici Podbrezij je primer ugodnega gozdnega rastišča na lahko dostopni ravnini. Z ozirom na to bi bilo intenziviranje gospodarjenja zelo upravičeno, čeprav so taki lahko dostopni gozdovi navadno v najslabšem stanju. Mineralno gnojenje je samo ena od možnosti za intenziviranje gospodarjenja. Od gnojenja smo veliko pričakovali z ozirom na ugodne fizikalne lastnosti tal in z ozirom na manj ugodne kemične lastnosti, na katere lahko z gnojenjem vplivamo. V nasprotju s preuranjenimi rezultati predhodne obdelave (4) je končna obdelava poskusa pokazala prav neznaten učinek gnojenja. Vzrok za napačne rezultate predhodne obdelave (4) je iskati deloma tudi v metodiki poskusa. Kontrolna oz. negnojena varianta je zastopana s premajhnim številom dreves ali poskusnih enot. Negnojena drevesa namreč predstavljajo t'isto občutljivo primerjalno osnovo, ob kateri se meri uspeh gnojenja. Nadaljnja neugodna okoliščina je bila v nepredvidenem slabem priraščanju treh poskusnih dreves, ki so bila po-leg vsega še najbolj odločilna negnojena dre- vesa. Za ta res neugodni pripetljaj je morda krivo tudi premalo dosledno upošte- vanje slučajnosti pri zasnovanju poskusa. Tri statistične bloke je bilo zato treba črtati kot ner abne. Z upoštevanjem te korekture pri prehodni obdelavi ( 4) bi se njen rezultat bistveno spremenil, in sicer bi bil poprečni temeljnični prirastek vseh gnojenih dreves le za 15,9 Of o večji od prirastka negnojenih dreves, in ne za 46,6 °/o, kot je bilo izračunana. Pri končni obdelavi se je pokazalo, da učinek gnojenja traja le 4 leta in ne 10 let, kot je bilo razbrati iz predhodne obdelave ( 4). Pravilnost rezultatov te dokončne obdelave potrjujejo tudi neznatne razlike med posameznimi variantami. Poleg tega smo l. 1972 zasnovali pri Podbrezjah po- doben poskus na skoraj enakem rastišču. Delni rezultati tega poskusa točno potr- jujejo dokončne rezultate našega prvega poskusa. Sicer pa ta naša izkušnja kaže, kako nevarno je graditi statistične rezultate na napačnih postavkah. Za nepričakovano slab uspeh gnojenja utegnejo biti naslednji razlogi: - povečanje prirastka je vidno v višjih delih debla in ne toliko v višini prs- nega premera; - neustrezen 'izbor in doziran je gnojila; - premalo osiromašena tla, tako da skromna drevesna vrsta, kot je rdeči bor, še ne potrebuje gnojenja. Po mojem mišljenju pa vsi ti pomisleki ne dajejo pravega pojasnila. Glavni vzrok je najbrž v naslednjem: Naš sestoj kaže značilnosti preveč izkoriščanih in premalo negovanih gozdov v lahko dostopni bližjn.i naselij. Zaradi ugodnega ra- stišča kaže še razmeroma dobro rast in kvaliteto. Toda stalni udar izkoriščanja je puščal v gozdu le manj vitalna in kvalitetna drevesa. Izvajala se je neke vrste »ne- gativna selekcija«, torej pravo nasprotje od gospodarjenja po načelu nege. Drevje, ki je ostajalo v sestoju, ima temu primerno skromno razvite krošnje. Pr'i tako os- labljeni vitalnosti drevje ni sposobno, da bi v večji meri reagiralo na kakršne koli gojitvene ukrepe, vključno na gnojenje. Premalo je torej osebkov, ki so zmožni reagiranja in regener1ranja. Z negovalnim gospodarjenjem je take osebke treba šele vzgojiti. 314 Zaključek o možnostih za gnojenje odraslih gozdov Več o tem je napisanega pri (6) in (7), kar tukaj le na kratko povzemam. Po- skusov z gnojenjem odraslih gozdov imamo v Sloveniji le malo. Za vso raznolikost rastiščnih razmer so naše izkušnje zelo pomanjkljive. Tako so ti zaključki zaen- krat le začasnega značaja. Zavedati se moramo posebnosti, ki jih imajo naši srednjeevropski gozdovi v primerjavi z drugimi gozdnimi formacijami na zemlji. Umerjeno podnebje, razgi- ban relief, raznolike petrografske podlage so vzrok za veliko raznolikost talnih ti- pov "in rastišč sploh. Ekstremnih procesov za tvorjenje tal, ki izenačijo talne tipe na velikih površinah, kot npr. podzoliranje v nordijskih gozdovih, pri nas prak- tično ni. Bolj kot drugod je možno naravno obnavljanje rodovitnosti tal (prepere- vanje matične kamenine, v padavinah raztopljen dušik). Uspevanje gozda navadno ne omejuje slaba preskrbljenost tal s hranilnimi elementi, pač pa prej neugodne fizikalne lastnosti tal (skeletnost, zbitost itd.) ali drugi neugodni rastiščni faktorji (sušnost, vetrovnost itd.). Pomembno je, da čim bolj ohranimo naravni značaj goz- dov in s tem njihovo zdravje in odpornost. Podpirati je torej treba naravno ob- navljanje rodovitnosti tal in čim manj operirati z drugimi in problematičnimi injek- cijami v gozdni ekosistem, kot je npr. mineralno gnojenje. Za gospodarsko upravičenost gnojenja zaenkrat še ni veliko možnosti. Na gno- jenje primerno reagirajo le dovoij vitalni in polnozarasli sestoji. Oblika in razvitost drevesnih krošenj je dober znak za presojanje vitalnosti in zmožnosti reagiranja gozdnega sestoja. Zakrnele krošnje pa v vsakem primeru pomenijo slabe možnosti za dvig donosa gozda. Poleg tega mora biti obstoječa lesna zaloga čim vrednejša, ker povečanje prirastka slabo plačanega lesa ni rentabilno. Pogoje za morebitno upravičenost gnojenja je treba v glavnem šele ustvariti. Zato je nujno gospodarjenje z gozdovi po načelih nege in tako dviganja bioloških in gospodarskih kvalitet gozdov. To pa zahteva dolgoročno in vztrajno delo. Posebno skrb zasluži naravno obnavljanje rodovitnosti gozdnih tal. Kroženje materije v gozdnem ekosistemu mora biti zato čim manj moteno. V gozdu mora ostati čim več odmrle biomase, torej stelja, droben les, vejevje, lubje itd. Tako omogočimo obnavljanje gozdnega humusa ter ohranjanje kroženja hranilnih de- mentov iz rastlin v tla in iz tal nazaj v rastline. Naravno obnavljanje rodovitnosti tal je tako rekoč brezplačno in brez nevarnosti, ki jih sicer prinašajo razni umetni ukrepi. žal moderne tehnologije izkoriščanja gozdov te vidike premalo upoštevajo. Povzetek V tem zaključnem poročilu so dopolnjeni in popravljeni rezultati predhodnega poročila iz 1. 1972 (4). Poskus je bil izveden v letih 1968-1976, v slovenskem predalpskem področju v okolici Kranja. Zemljišče je ravno, na približno 470 rn n. m. višine. Gozd je bolj ali manj sekundarni borov sestoj (Vaccinio vitis ideae- Pinetum silvestris, Tomažič 42 (71) s. lat. - vacciniotosum myrtilli). Lesivirana rjava tla kažejo zelo dobre fizikalne lastnosti. V kem'ičnem oziru so tla zmenw osiromašena. V gospodarskem oziru je gozd močno razdrobljena kmečka posest na ravninskem in lahko dostopnem področju. Gozd je bil stalno pod močnim 315 udarom izkoriščanja in brez posebne nege. Zaradi ugodnega rastišča je gozdni sestoj še razmeroma v dobrem stanju, drevesne višine dosegajo tudi 27m. Uporabili smo metodo gnojenja posameznih dreves, ki smo jo prevzeli od (1). Posamezna drevesa so veljala kot poskusne enote. Skupaj smo imeli 10 statističnih blokov po 5 dreves in po 5 poskusnih variant. Uporabili smo gnojilo NPK 10 : 10 : 10 v odmerku 1200 do 2100 kg/ha. Gnojilo smo raztrosili v krogu s polmerom 5 m okrog drevesa. To enkratno gnojenje smo izvedli maja 1968. Predhodna obdelava 'iz leta 1972 (4) je pokazala še dobre možnosti za uspeh gnojenja. Del poskusnega materiala se je pozneje pokazal kot neraben. Končni rezultat je nepričakovano pokazal prav malenkosten učinek gnojenja. Vzrok za ta neuspeh je verjetno v nekdanjem pretiranem izkoriščanju in po- manjkljivi negi gozda, kjer sedaj manjkajo vitalna in reagiranja sposobna drevesa. Dvig donosnosti gozda je možen le z dolgoročnim gospodarjenjem po načelih nege. Na kratko so obravnavani vidiki za gnojenje odraslih sestojev. Slaba preskrb- ljenost s hranilnimi elementi je v Sloveniji verjetno le redko najbolj kritičen faktor za uspevanje gozda. Bolj pomembne so neugodne fizikalne lastnosti tal in drugi neugodni rastiščni faktorji. Slabo vitalni sestoji, ki imajo navadno slabo razvite in oblikovane drevesne krošnje, reagirajo na gnojenje zelo skromno. Z gnojenjem moramo pospeševati predvsem prirastek kvalitete. Biološko zdravi in gospodarsko visokovredni sestoji so prvi pogoj za uspeh gnojenja. Ta pogoj nam v glavnem še manjka. Posebno pozornost zasluži naravno obnavljanje rodovitnosti tal. Zaradi eko- loškega ravnotežja civili:Zirane krajine in tudi iz čisto gospodarskih razlogov naj uspevanje gozda ne bo odvisno od m'ineralnega gnojenja. Naravno kroženje ma- terije v gozdnem ekosistemu naj bo čim manj moteno. Stelja, droben les, vejevje, lubje itd. naj zato ostaja v gozdu. Literatura l. Leibundgw, H., Richard, F. : Bcitrag zum Problem der Di.ingung im schweizerischen Waldbau. Schweiz. Z. Forstw., 1957, No. 3, s. 129-144. 2. Pav.\:er, M.: Poročilo o pedoloških raziskavah na ploskvah rdečega bora pri Kungoti na Dravskem polju, pri Poljani na Koroškem in pri Podbrezjah na Gorenjskem zaradi gnojenja z mineralnimi gnojiti. Tipkopis. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1968. 3. Snedecor, G. W., Cochran, W. G.: Statistical Methods. Sixth Ed., The Iowa University Press, 1967. 4, Zupančič, M.: Prvi rezultati gnojilnega poskusa v odraslem gozdu pri Podbrezjah na Gorenjskem. Gozd. V., Ljubljana 1972, št. 4, s. 120-128, nem. povzetek, cit. lit. 10. 5. Zupančič, M .: Mineralno gnojenje v gozdu - da ali ne? Sodobno kmetijstvo, Ljub- ljana 1976, št. 1, s. 50-52. 6. Zupančič, M.: Poskus gnojenja borovih sestojev na prodnatih tleh Dravskega polja in možnosti za gnojenje odraslih gozdov v Sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva, Ljubljana 1975, L. 13, št. 2, s. 111-132, nem. povzetek, cit. lit 12. 7. Zupančič, M.: Gnojilni poskus v odraslem borovem gozdu na psevdogleju pri Poljani v Mežiški dolini (Slovenija). Zb. gozdarstva in lesarstva. Ljubljana 1976, L. 14, št. 1, s. 55-70, ci t. lit 7. 316 DDNGUNGSVERSUCH PODBREZJE (GORENJSKA, SLOVENIEN) UND AUSSICHTEN FDR DIE DDNGlJNG VON ERWACHSENEN BESTANDEN . Zusammemfassung In diesem Schlussbericht werden Ergebnisse der vorHiufigen Mitteilung aus dem Jahre 1972 (4) berichtigt und erganzt. Der Versuch wurde im slovenischen Voralpengebiet in der Umgebung von Kranj, in der Zeit von 1968 bis 1976, durchgeftihrt. Das GeHinde ist eben, ca. 470 m ii. d. M. gelegen. Der Wald ist ein mehr oder weniger sckundarer Kiefernbestand (Vaccinio vitis ideae - Pinetwn silvestris, Tomažič 42 (71) s. lat. - vaccinietosum myrtilli). Die lessivierte Braunerde zeigt sehr gute physikalische Eigenschaften. In chemischer Hinsicht ist der Boden massig verarmt. In wirtschaftlicher Hinsicht ist der Wald ein zersplitterter und leicht zuganglicher Bauernbesitz. Der bisher standig tibernutzte und wenig gepfJegte Bestand befindet sicb verhaltnissmasig in gutem Zustand mit Baumhohen bis 27m. Es wurde die Methode der EinzelbaumdUngung angewandt, die wir von (1) iibernohmen haben. Einzelne Baume galten als Versuchseinheiten. Ingesammt hatter wir 10 statistische Blocke je 5 Baume und je 5 Versuchsvarianten. Es wurde NPK-Dtinger 10: 10: 10 in Do- sierungen von 1200 bis 2100 kg/ha angewandt, nod an einer KreissWicbe mit Radius von 5 m um den Baum gestreuL Die nur einmalige Dtingung wurde in Mai 1968 durchgefiihrt. Bei der vorlaufigen Auswertung aus dem Jahr 1972 zeigten sich scheinbar gute Aussich- ten fiir den Dtingungerfolg. Ein Teil des Versuchsmaterials hat sich spater als unbrauchbar erwiesen. Der Endresultat zeigt erstaunlicherweisc fast keinen Di..ingungseffekt. Der Grund fi..ir diesen Misserfolg liegt vermutlich in der ehemaligen Dbernutzung und mangelnder Pflege des Waldes, wo heute vitale und reaktionsfl:ihige Baume fehlen. Fiir Er- tragssteigerung kann nur die Bcwirtschaftung nach dem Pflegeprinzip mit entsprechender Langfristigkeit empfohlen werden. Aussichten fiir die Diingung von erwachsenen Bestanden werden kurz behandelt. Man- gelnde Nahrstoffversorgung ist in Slovenien fi.ir das Waldwachstum kaum der begrenzende Faktor. Wicbtiger als das sind ungi.instige physikalische Bodeneigenschaften und andere un- gi.instige Standortsfaktoren. Wenig vitale Bestande mit normalerweise schlechter Ausformung von Baumkronen zeigen nur bescheidcnc Di\ngungreaktion. Durch Di.ingung ist vor allem der Qualitatszuwachs zu fOrdcrn. Biologisch gesunde und wirtschaftlich wertvolle Bestande bilden die Voraussetzung fi.ir den Diingungserfolg. Diese Voraussetzung ist meistens noch zu schaffen. Besondere Aufmerksamkeit soli der natUrlichen Regener.ationsfahigkeit der Waldboden gewidmet werden. Wegen des okologischen Gleichgewichtes der zivilisierten Landschaft und auch aus wirtschaftlichen Gri..inden so11 das Waldwachstum nicht von der Mincraldi.ingung abhangig werden. Der Nahrstoffkreis im Waldokosystem soU moglichst wenig gestort sein. Streu, di.innes Holz, Aste, Rinde usw. soll deshalb im Walde bleiben. 317 UDK 634.0.238:634.0.176.1 Popu/us Plantaže topolov in vrstni nasadi Ko je tov. Hladnik v članku Topolovi nasadi - dopolnilna proizvodnja lesa, ki je izšel v prvi številki Gozdarskega vestnika v tem letu, kritično ocenil storjeno delo, ki ga je v 20-letnem obdobju opravilo na področju planta:Liranja gozdno gospodarstvo Brežice, navaja zanimive ugotovitve in odpira vrsto zelo aktualnih vprašanj, na katere pričakujemo odgovore bržkone vsi, ki se s to de- javnostjo ukvarjamo. Lastna opažanja v zvezi z zastavljenimi vprašanji in razlike v pogledih, ki zadevajo nekatere oblike dopolnilne proizvodnje lesa, so me pripravile, da se ob jubileju oglasim tudi sam. Ugotovitve, ki se nanašajo na Vrbina lahko reduciramo na dva poglavitna problema: neustrezna izbira ldonov in neuspeh nasadov na slabših tleh. Menim, da ugotovitev, da izbira klanov za naše podnebje ni bila primerna, ne drži v celoti. Znano je namreč, da odpornost posameznih klanov proti bolez- nim s časom v večji ali manjši me1i slabi, zato bo najbrž edina možna rešitev v stalnem selekcioniranju in postopnem uvajanju novih, odpornejših klanov. Seveda so bile storjene tudi napake, naprimer pospeševanje in sadnja klanov, za katere je bilo v samem začetku jasno, da ne ustrezajo. In obratno, fitopatološka služba je izločila iz proizvodnje kot neustrezne nekatere klone, med katerimi se je Generosa iz skupine balzamnih topol pozneje odlično obnesla. V obsežni štu- diji F. Sgerma, Topolov nasad v špici in njegova rentabilnost, ki jo je napravil po sečnji 14 let starega poskusnega nasada v sotočju Ljubljanice in Save v letu 1974, v kateri je zajeta kompleksna problematika uspeha nasada v odvisnosti od pogojev rastišča, je klon Generosa zasedel peto mesto po doseženem prirastku, po zdravstvenem stanju pa celo prvo mesto, med 30 različnimi kloni. Najbrž ni naključje, da v zadnjih letih posvečajo v svetu prav raziskavam balzamnih topolov vse večjo pozornost. Na slabših tleh, z globoko talnico in plitvo plastjo plodnih tal, smo imeli po- dobne težave tudi pri nas. Rezultati poskusov, ki smo jih opravili z globoko sadnjo, so potrdili izreden pomen, ki ga ima optimalna višina talnice v preskrbi topolov z vodo in pri njihovi uspešni rasti. Zato je gotovo ena od rešitev v takšni sadnji, s katero bi, v ekonomsko opravičljivih mejah, približali koreninski sistem sadik taJni vodi. žal ustreznih praktičnih rešitev še vedno nimamo. Do takšnih ugotovitev je prišel tudi tov. Hladnik. Zato se mi zdi tembolj nenavadno, da doslej, kolikor vem, noben gospodarski načrt za gojitev topolov ni zajel hidro- loških raziskav, z izjemo Načrta za melioracijski objekt pod Nadgorico pri Ljub- ljani (160 ha), ki ga je izdelal inštitut za gozdarstvo leta 1970, v sodelovanju z vodogradbenim inštitutom iz Ljubljane in vodnogospodarskim inštitutom .T. černi iz Beograda, ki žal ni bil realiziran. Vendar lahko trdim, in to je potrdila tudi praksa, da brez hidroloških podatkov, ob še tako podrobnih pedološkil1 raziska- vah, ne moremo pričakovati pravega uspeha. Vendar to kot kaže ni edina rešitev, možna je tudi ustrezna izbira klanov glede na boniteto rastišča, takšnih klanov, ki uspevajo tudi na slabših tleh. Re- zultati omenjene študije F. Sgerma so pokazali zelo dobro prilagodljivost in 318 uspeh nekaterih klonov na slabših rastiščih. Isti pojav smo lahko ugotovili na nekaterih drugih objektih v bližini Ljubljane. Kritična primerjava stanja v Italiji, s stanjem v Vrbini in v naši širši domovini kaže, na velik vpliv, ki ga imajo različne podnebne razmere na zdravstveno sta- nje topolov in odpornost le-teh proti boleznim. Izgleda tudi, da daje klon J-214 v Vrbini zaradi občutljivosti na Dotichizo, precej slabše rezultate, kot v Italiji. Ob tej priliki lahko povem, da je v ljubljanskem predelu slika zopet dn1gačna, saj imamo z boleznijo zgodnjega odpadanja listja (Marssonina sp.), precej večje probleme, kot z Dotichizo, ki se pojavlja le občasno in v manjšem obsegu, zlasti na gospodarsko manj zanimivih klonih. Te ugotovitve kažejo na to, da bi odgovor na zastavljeno vprašanje, kakšne klone naj bt sadili glede na podnebne razmere v Sloveniji, morali iskati v prvi vrsti doma, v naši ožji domovini, neglede na zahtevo, da bi moral biti inštitut za topole v Novem Sadu usposobljen za raziskave vseh problemov, ki so speci- fični za naše razmere. Takšna zahteva bi prišla po mojem mnenju v poštev šele potem, ko bodo sklenjeni samoupravni sporazumi o trajnem financtranju te de- javnosti in sodelovanju med inštitutom za topole in porabniki topolovine. Seveda pa bi moralo biti urejeno tudi sodelovanje med inštitutom za topole iz Novega Sada in gozdarskim inštitutom v Ljubljani. Vrstni (linijski) nasadi Nekaj besed o problematiki, ki zadeva akcijo zasajanja vrstnih ali linijskih nasadov, ki glede na omenjene rastiščne možnosti za osnovanje plantaž in vse večje potrebe po lesni surovini, zasluži vso pozornost. Lahko bi ugibali, zakaj akcija ne program. Toda akcija že teče, program pa je stvar načrtovanja. Strinjam se s tov. Hladnikom, da so razpoložljive površine za plantažno pro- izvodnjo topolovine v Sloveniji razmeroma majhne, čeprav tudi te še vedno niso izkoriščene. Težje pa bi soglašal z zelo optimističnimi napovedmi, ko govori o vlogi in deležu vrstnih nasadov v izvengozdni proizvodnji lesa. Pisec navaja, da so v Sloveniji vsepovsod manjše površine, ki niso gospodarsko izkoriščene, kot so bregovi vodotokov, robovi poti) posestne meje, itd. če bi na teh zemljiščih uspeli posaditi letno 400.000 sadik topolov, bi pri 15 letni obhodnjl lahko ra- čunali na letni donos okoli 300.000 m3 topolovine. Najprej se ustavimo kar pri posestnem stanju, ki je bilo in ostaja, poleg rastič­ nih pogojev, največja ovira pri realizaciji tovrstnih načrtov. Predlagana akcija temelji na prostovoljnem vključevanju zelo številnih posestnikov, ki naj bi sami zasajali svoje površine, zaradi možnosti dodatnega dohodka. Akcija sicer lahko računa na dobro voljo in osveščenost posameznikov, kar je lahko osnova za bolj ali manj optimistična predvidevanja, ne more pa služiti resnejšemu načrto­ vanju. Ena glavnih prednosti akcije je, kot je poudarjeno, v cenenosti takšne pro- izvodnje. Odpadli naj bi stroški sadnje in nege. Tako bi bila proizvodnja mnogo cenejša od tiste v topolovih plantažah. če sem prav razumel, bi ob sečn.i zrelosti gozdno gospodarstvo Brežice odkupovalo les na panju. Posestnikom bi v ceni lesa ob koncu obbodnje priznali odškodnino za njihov tn1d pri sadnji in negi in 319 odgovarjajoče materialne stroške. Tedaj gre za nesporazum, stroški sadnje in nege nebi odpadli, bili bi kvečjemu nižji zaradi manjših posrednih stroškov. Tudi sadike, ki bi jih posestniki dobili brezplačno ne bodo zastonj. V bistvu gre torej za odloženo plačilo stroškov za sadnjo in nego do poseka. Vendar tudi to ne v celoti. Neglede na pripravljenost posestnikov, da sami negujejo svoje nasade, vemo, da je za škropljenje le-teh potrebna strojna oprema, ki presega ekonomske zmožnosti posameznih posestnikov. Kako pa je s stroški poseka in spravila, l::i predstavljajo pomembno postavko v skupnem stroškovniku del? Ali bi tudi ti, v često odmaknjenih in težje dostopnih predelih ob vodah, prispevali k cenejši proizvodnji? V primeru, da gre za plačilo oziroma odkup hlodovine ob koncu obhodnje po njeni tržni vrednosti, pa bi bila z akcijo načrtovana proizvodnja cenejša od družbene proizvodnje v plantažah (niso upoštevani stroški odkupa zemljišč) le tedaj, če bi stroški sadnje, nege in poseka presegli tržno vrednost lesa, kar je kot vemo, kaj malo verjetno. Kajti v nasprotnem primeru bi bila predvidena proizvod- nja v vrstnih nasadih celo dražja, glede na to~ ela bi celotni presežek vrednosti, med sicer nižjimi proizvodnimi stroški in tržno ceno lesa, obdržali posestniki zemljišč. Pa še preprost račun: Da bi pri 15 letni obhodnji, lahko vsako leto posadili 400.000 sadik, bi potrebovali 15.000 ha površin (400 sadik na 1 ha), ali ker gre predvsem za vrstne nasade, 15.000 teko-čih kilometrov dvovrstnih nasadov ob vodah in drevorednih nasadih. Zares 1mpozantna številka, ki preseneča tembolj, ker vemo kako ogromno delo je potrebno, da ugotovimo že primernost teh po- vršin za rast topolov. če uporabimo za orientadjsko primerjavo podatke, ki jih vsebuje elaborat J. Miklavžiča, Pospeševanje topolov v Sloveniji iz leta 1957, v katerem je obde- lan prostorski potencial za topolove nasade, pridemo do zanimivih zaključkov. Elaborat, ki je zelo ambiciozno zastavljen, zajema razpoložljive površine za vrstne nasade ob vodah in cestah ter ločeno površine za bolj ali manj strnjene nasade. če vse te nasade reduciramo na gostoto 400 topolov na 1 ha, dobimo skupno 13.324 ha, kar je 0,6 °/o površine Slovenije. Od te površine odpade na vrstne nasade ob vodah 2.478 ha (4.957 km), na drcvoredne nasade ob cestah (5.152 km), preostalih 8.260 ha pa odpade na razne bolj ali manj strnjene nasade. Pri ugotavljanju prostorskega potenciala so upostevani rastiščni pogoji pod- ročja jzpod 500 m nadmorske vjšinc, razčlenjeni po geografskem, kUmatskem, petrografskem in pedološkem kriteriju. Klimatski prostorski potencial pod 500 m n. v. zajema nekaj več kot polovico Slovenije. Slaba polovica področja pod izo- hipso 500 m ( 41 Dfo) zajema nižinski naplavni svet, ki ga štejemo v širše topolovo potencialno rastišče in le 26 °/o od tega, spada v ožje topolovo potencialno ra- stišče, ki ga tvorijo naplavine v nižinskem svetu in je upoštevano v elaboratu. Iz tega sledi, da podatek o skupni dolžini vodotokov 7.700 km, ki ga navaja M. Hladnik, kaj malo pove, saj so v tej številki zajeti tudi vodotoki izven širšega topolovega rastišča, ki ga omejuje izohipsa 500 m. Mimogrede naj povem, da je tudi sam podatek o skupni dolžini vodotokov negotov, saj kljub vztrajnim prizadevanjem pri vodnogospodarskih organih, ni- sem mogel dobiti enotnega in dokumentiranega podatka. Navajam podatek 7.250 kro, ki sem ga zasledil v elaboratu o poplavnih zemljiščih v Sloveniji, ki ga 320 je izdala Zveza vodnih skupnosti v decembru 1976, o skupni dolžini vodotokov vodnih območij Drave, Save in Soče. če vzamemo potencialne možnosti za sadnjo topolov ob vodotokih in cestah, ki so navedene v omenjenem elaboratu, bi dobili za območje Slovenije cca 5.000 ha (10.000 km) površin primernih za vrstne nasade. To pa je le tretjina površin, ki naj bi dajale letni donos 300.000 m3 topolovine, s katerim računa M . Hladnik. Vendar moramo pri stvarnem načrtovanju upoštevati, da bodo skupne površine vrstnih nasadov manjše, kajti rastišča ob cestah so na splošno precej manj ugodna od tistih ob vodah, glede na pogosto globoko ležečo talnico. Zato bo poudarek najbrž predvsem na vrstnih nasadih ob vedah. Toda pričakujemo lahko, da bodo tudi te površine pri podrobnem preverjanju v elaboratu orientacijsko podanih talnih pogojev, najbrž nekoliko manjše. Morda ne bo odveč, če se spomnimo tudi na verjetnost prostorske omejitve, kot posledico posestnega stanja. Toda le na splošno, kajti zavedam se, da bi sicer posegel na področje predvidevanj po- sebne vrste, kar pa nikakor ni bil moj namen. če se povrnem na ocenjevanje realnih možnosti za osnovanje vrstnih nasa- dov, menim, da te v Sloveniji ne presegajo površine 3.500 ha, z donosi, ki so pri obhodnji 15 let in letni sečni površini ca 230 ha, vsaj 4 krat manjši od tistih, ki jih navaja M. Hladnik. Seveda je to moje osebno mnenje, ki sem ga zgradil, na osnovi obstoječe, oziroma dostopne dokumentacije. Pri tem pa nisem upošteval prostorskih omejitev, zaradi danega posestnega stanja. Neglede na mnenje, ki ga zngovarjam, pa bi bil iskreno vesel, če bi bilo drugače: da je obseg potencialnih površin primernih za topolc, ki temelji seveda na eksaktnih podatkih, v resnici večji. S!depne misli Izkušnje, ki smo jih nabrali v 15 ali 20 letih dela nam povedo, da se dose- ženi rezultati, žal, pogosto niso ujemali z našimi pričakovanji. Akcije, ki niso te- meljile na zakonitostih, ki lahko vplivajo na uspešno rast topolov, niso dale sadov, kljub našim optimističnim pričakovanjem. Gre predvsem za poznavanje talnih pogojev, možnosti preskrbe dreves z vodo, ustrezne tehnologije sadnjc in nege, oziroma varstva nasadov. Naj citiram misel B. žagarja, ki jo je zapisal v predgovoru k elaboratu Pospe- ševanje topolov v Sloveniji, ki je kljub časovnemu odmiku 20 let, tako zelo živa in aktualna še danes: »Ne smemo misliti, da za uspešno osnovanje in gojenje to- polovih nasadov zadostuje Je dobra volja, spodbujana in usmerjena s propagando v obliki brošur in letakov in, da ni potrebna temeljita predhodna preučitev eko- loških, prostorskih in gospodarskih možnosti, sicer bomo doživeli grenko razo- čaranje in gospodarski neuspeh. Poleg tega bi tudi izmaličili gospodarsko zdravo in uspeh obetajoča zamisel, ki jo v sebi nosi veliki načrt za pospeševanje topolov pri nas.« Pogodba o financiranju akcije je že sklenjena. Gospodarski načrt je, kot kaže izdelan in upamo lahko, da sloni na temeljitem poznavanju talnih in hidroloških pogojev na površinah, ki so predvidene za sadnjo topolov. če ni tako in gre le za nadaljevanje bolj ali manj optimističnih prcdvidevanj, tedaj ob morebitnem ne- 321 uspehu akcije, ne bi smeli govoriti o razočaranem optimizmu. Prav je, da smo si o tem na jasnem že sedaj, kajti posredi je lahko nekaj povsem drugega. Preden končam, še o pobudi M. Hladnika, ki jo daje v zvezi z intenzivnim izkoriščanjem do sedaj gospodarsko neizkoriščenih zemljišč; tej se, čeprav ni povzem nova, v celoti pridružujem. S svarilom, »da bi Slovenci morali s svojo pedjo zemlje posebej paziti, da ne ostaja neizkoriščena«, trka na vest vseh, ki se premalo zavedajo družbene koristi, ki jo daje takšna možnost. Vendar sem mne- nja, da je potrebno, če naj takšna akcija uspe, v prvi vrsti ugotoviti družbeni in- teres. Kajti zgolj vprašanje družbene koristi ostaja še naprej nejasno ob dejstvu, - pišem iz lastne izkušnje - da lahko ostajajo stotine hektarjev poplavnih zem- ljišč ob Savi v bližini Ljubljane, ki so v družbenem upravljanju in na katerih je plantažiranje edina možna oblika intenzivnega izkoriščanja, že od leta 1963, neiz- koriščene, prazne. Natančno pa je treba opredeliti kaj je družbena korist. Kajti dejstvo, da osta- jajo ob Savi v bližini Ljubljane ogromne površine poplavnih zemljišč na katerih je edina možna oblika intenzivnega gospodarjenja plantažiranja topolov, neizko- riščene, prazne, vnaša v takšna razmišljanja precej zmede. Drago Grujič, dipl. inž. gozd. S piscem se bržčas strinjava: Ta hip ne moremo govoriti o izbiri klanov. Saj ni kaj izbirati. Vsi kloni so že stari in »iztrošeni«; tudi klon I-214, čeprav je v preteklih letih igral zelo pomembno vlogo. Drugače pa je s pisčevim dokazovanjem o neprimernosti osnavljanja vrstnih topolovih nasadov. Vprašanja, ki vzbujajo zgolj dvome v koristnost takšnega programa oziroma akcije, je ne morejo prepričljivo zavreči. Poskus je še posebej neprepričljiv, ker se tudi pisec sam prizadeto zavzema za temeljitejšo izrabo našega naravnega prostora. Izdelati bi torej morali zares dober program, ki bi med drugim odgovoril na vsa zastavljena vprašanja (Grujičeva in moja). Marjan Hladnik, dipL inž .. gozd. 322 UDK 634.0.9/.. :634.0.228 Struktura gozdnega obrata in mehanizacija 7. KWF - zborovanje Pod gornjim naslovom je v dneh od 4. do 6. maja organiziral Kuratorij za gozdno delo in gozdarsko tehniko (Buchschlag-ZRN) že tradicionalno 7. zbo- rovanje gozdarjev. Udeležilo se ga je okrog 2000, predvsem zahodnonemških gozdarskih strokovnjakov, gozdnih delavcev in gozdnih posestnikov. Zborovanje je spremljalo tudi 60 gozdarskih strokovnjakov iz 15 tujih dežeL Med temi je bila najštevilnejša delegacija iz Jugoslavije. Zborovanja se je namreč udeležilo 7 študentov 3. stopnje gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pod vod- stvom prof. dr. A. Krivca in še 2 strokovnjaka z zagrebške gozdarsl:e fakultete ter eden iz Maglaja. Prireditev se je odvijala v vzhodnem gozdnatem in turistično razvitem delu Westfalije - v Sauerlandu oz. v njegovem središču Schmallenbergu. Namen ta- kega zborovanja, ki je bilo doslej vsako drugo leto, je prikazati razvoj in ten- dence bodočega razvoja mehanizacije gozdnega dela v Nemčiji in v svetu, vsako- krat z nekega posebnega zornega kota. Tokrat so skušali osvetliti probleme mehanizacije z vidika strukture - predvsem površinske in posestne - gozdnega obrata. Uvodoma je na zborovanju predsednik KWF, prof. Frohlich orisal naloge, ki jih skuša KWF v sedanjem času izpolnjevati. Predvsem pomaga pri nujnem vsklajevanju delovanja vseh, ki delajo v gozdarstvu in za gozdarstvo. Povezuje proizvajalce mehanizacije z gozdarji, raziskovalno delo z gozdarsko operativo, gozdarstvo s trgovino in lesno industrijo. Pospešuje tudi tok potrebnih informacij v vseh smereh in uporabo človeku ter gozdu prilagojenih strojev. Minister dežele Nordrhein-Westfalen je poudaril, da je zlasti v gozdnatem zaledju močno industrializirane pokrajine pomembno stremeti k vsestranskemu optimumu rnehaniziranosti gozdarstva, ko je treba na eni strani upoštevati eko- nomiko in na drugi ekologijo. Zborovanje je uradno odprl predstavnik zahodnonemškega ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo ter poudaril, kako pomembna je ekonorn.ič­ nost dela v gozdu, zlasti za majhne obrate oz. drobne posestnike. Dosežejo jo lahko le v sodelovanju med posameznimi obrati, če upoštevajo povezavo, ki jo pospešuje tudi letošnje KWF zborovanje, povezavo ekonomike, tehnike in bio- logije v gozdu. V dopoldanskem programu sta se zvrstili še dve predavanji. H. Hochhauser z ministrstva v Dtisseldorfu je v uvodnem referatu z naslovom »Struktura gozdne posesti in mehanizacija« ugotovil, da so specifični tehnološki problemi gozdarstva in značilno majhna potrošnja strojev pripeljali do tega, da je bil teh:1ični razvoj v gozdarstvu znatno počasnejši kot v drugih panogah. Za- radi tega pa so stroški proizvodnje hitreje rastli kot drugod. Porast stroškov je najprej prisilil velike obrate državnih, občinskih in privatnih gozdov, da so uvedli težke stroje, ki so na velikih površinah tudi gospodarni. V drobnem privatnem gozdu pa posestnik sam s svojo družino opravi vsa dela v gozdu in ga znatno počasneje dvigovanje stroškov ne sili tako neodlož1jivo v mehaniziranje, ki se na majhnih površinah tudi ne izplača. Za Nemčijo vidi referent izhod le v težki 323 mehanizaciji, ki po dogovoru opravlja usluge drobnim privatnim posestoikom in lahko združuje delo na večjih površinah. čeprav zahteva uporaba take mehani- zacije več skrbnega načrtovanja in organizacijskih prijemov ter je tudi dražja kot na velikih obratih, pa ji je treba dati prednost pred mehanizacijo v režiji drobnega posestnika-kmeta. Dr. S. Leiner (KWF) je v »Uvodu v ekskurzije« opisal, kako je oblikovanje terenskih prikazov letošnjega zborovanja slonelo na naslednjih izhodiščih: - nadaljevati razpravo o mehanizaciji redčenja, ki se je začela na predhod- nem KWF zborovanju v Braunschweigu (1975), - vključiti teren, kjer ni mogoče voziti s traktorjem, - vključiti poleg smreke še druge drevesne vrste, - upoštevati želje gozdarske operative, - vključiti krajevno značilne delovne procese, - predstaviti povezavo strukture obrata in možnosti mehanizacije ter pn tem poudariti srednjo in drobno posest. Na osnovi gornjih načel so predstavljali prikazi mehanizacije v gozdu na- slednjih 6 vsebinskih področij: dišču, izbirno redčenje smreke in bukve v strmini, obdelava drobnega smrekovega lesa iz prvih redčenj na centralnem skla- odstranjevanje sečnjih ostankov, demonstracija uporabe radijske zveze v gozdarstvu, predstavitev na novo razvitih strojev vseh vrst za gozdarstvo, - predstavitev gozdarskih strojev, ki so doživeli od zadnjega zborovanja KWF bistvene izpopolnitve. V osrednjem delu 7. zborovanja KWF v Sauerlandu so v treh pol dnevnih ekskurzijah prikazali številne delovne procese in posamezne stroje ter naprave, vse bolj prilagojeno majhni in srednji gozdni posesti. Tako so za sečnjo in izde- lavo prikazali le nekatere motorne žage in posamezne stroje za sečnjo in obde- lavo lesa (procesorje), ki lahko delajo tudi na relativno strmem terenu . Pri spra- vilu je bilo poudarjeno zbiranje lesa z različnimi vitli, ki jih lahko montiramo na adaptirane kmetijske traktorje, zbiranje lesa pa tudi sortiranje ob cesti s samo- stojnimi majhnimi vitli, ki jjh poganjajo motorke ali drugi majhni prenosni stroji ter spravilo z večbobenskimi vitli z nizkimi stolpi, montiranimi na težkih trak- torjih. Ti delovni procesi so bili prikazani pri redčenjih mlajših čistih sestojev smreke in bllkve. Prikazana so bila tudi redčenja z odstranitvijo posameznih vrst v mlajši kulturi smreke s stroji, ki celotna drevesa zdrobijo. Prav tako smo videli tudi nekatere nove priključke traktorjev za odstranjevanje sečnih ostankov na golosečnjah. Pri spravilu drobnega lesa so prikazali tudi stare, a v nemških raz- merah na novo oblikovane načine spravila lesa, kot je spravilo s konjem, s kme- tijskimi traktorji in novimi posebnimi priključki zanje ter spravilo prostorninske- ga lesa po plastični drči. Zelo obsežno je bilo prikazano spravilo lesa s številnimi zgibnimi polprikoli- cami. Opremljene s hidrauličnimi nakladalniki tudi na težjih terenih uspešno zamenjujejo vlačenje kratkega pa tudi daljšega lesa po tleh s prevozom po vla- kah. Tudi novejši lažji zgibni traktorji za spravilo debelejših celih debel niso manjkali. 324 Polprikolica za vožnjo lesa po gozdnih vlakah (foto: M. Lipoglavšek) Pri obdelavi lesa so prikazali krajevno značilen razrez drobnega lesa iglav- ccv na kratke kose za lesene ograje že na sami vlaki, za naše razmere precej ne- racionalno sortiranje, razžagovanje in rampanje ob cesti s pomočjo hidravličnega žerjava na kamionu, ter nadaljni razvoj stroja za kleščenje in lupljenje tanjšega lesa (Astab ). Pokazali so nam tudi centralno mehanizirana skladišče za droben les. Z zanimanjem smo opazovali tudi uporabo radijske povezave med sedežem gozdnega obrata, vozili osebja in delovnimi stroji, ki je zlasti pomembna za re- ševanje organizacijskih problemov in za pomoc pri delovnih nezgodah. V Nem- čiji ima gozdarstvo zato rezervirano svojo valovno do1žino. Ekskurzije, ki so tokrat namenoma omogočale, da si je vsak ob obilici prika- zanega lahko ogledal le tisto, kar ga posebej zanima, so prikazale številne no- vosti pri razvoju tehnike v gozdarstvu. Mnoge rešitve celotnega delovnega pro- cesa pridobivanja lesa so bile prilagojene nemškim gospodarskim in posestnim razmeram ter so odražale njihove družbenoprodukcijske odnose. Tako so bile nekatere rešitve za naše oči že zastarele in neuporabne, saj je nemška gozdarska praksa često še zelo konservativna. Zaradi teh razlogov, zlasti zaradi drugačne ekonomike niso vse prenosljive v naše razmere. Iz celotnega prikaza tehnike in tehnologije pa kljub temu lahko povzamemo silnice nadaljnjega razvoja tehno- logije pridobivanja lesa v Srednji Evropi, po katerem se bolj ali manj ravna tudi razvoj pri nas. Zadnji dan zborovanja sta bila na sporedu še dva referata. T. Biscboff iz Stuttgarta je v predavanju »Racionalizacija in strukture obratov v kmetijstvu« analiziral hiter razvoj mehanizacije kmetijstva v zadnjih 25 letih in predvideval gibanja v naslednjih 25 letih. T. Vyplel iz Frohnlcitna (Avstrija) je v referatu »Možnosti in predpogoji mehanizacije« ugotovil, da je za obrate, kjer je lesna 325 funkcija gozda primarna, mehanizacija nujna. Nujno je uvajanje težkih strojev, ki opravijo več delovnih faz naenkrat, vendar se morajo deloma prilagajati me- hanizaciji tudi delovni procesi oz. tehnologija dela. Na primeru goratega obrata v Avstriji je pokazal, kako je mogoče in nujno uporabiti težko mehanizacijo tudi v gorskih gozdovih ob upoštevanju vseh funkcij gozdov brez neželenih posledic. Zborovanje je bilo zelo zanimiva in poučna informacija o dogajanjih v za- hodnonemškem ter tudi srednjeevropskem gozdarstvu, še zlasti o razvoju go- zdarske mehanizacije, čeravno so bile prikazane razmere posebnost prostora, kjer je zborovanje potekalo. Dr. M . Lipoglavšek UDK 634.0.182.3:634.0.187 Poročilo o 21. mednarodnem fitocenološkem zborovanju v Rintelnu 1977 Vsako leto se zberejo v začetku koledarske pomladi preučevalci vegetacije iz vsega sveta v majhnem prijaznem nemškem mestecu Rintelnu, kjer je sedež Med- narodnega združenja za preučevanje vegetacije (Internationale Vereinigung flir Vegetationskunde). Duša tega združenja je prof. R. Tiixen, ki kljub že precej visoki starosti, drugo leto bo dopolnil 80 let, s svojo neizčrpno energijo in z vsemi znaki velike osebnosti, daje pečat vsakoletnemu zboru fitocenologov. Slo- venija ima v tem združenju štiri predstavnike: dr. živka Koširja, dr. Lojzeta Ma- rinčka, Andreja Seliškarja in dr. Mitjo Zupančiča. Zadnja leta se tega simpozija udeležujejo predvsem člani geobotanične skupine biološkega inštituta Jovana Hadžija pri SAZU. Leta 1974 je L. Marinček sodeloval z referatom Raumeinheiten auf Grund der Vegetationskarte (prostorske enote na podlagi vegetacijske karte), leta 1975 pa z referatom bkologische Forschungen tiber lokalklimatisch bedingten Tannenwalder in Slowenien (ekološka proučevanja lokalnoklirnatično pogojenih jelovih gozdov v Sloveniji). Teme simpozijev so vedno zelo aktualne, obravnavajo nove ideje in nove smeri v fitocenološki vedi in jih skušajo prikazati tudi s praktičnimi rezultati. Tema letošnjega že 21. zasedanja po vrsti je bila: Kompleksi asociacij (s.igma- asociacij) kot podlaga vegetacijskemu kartiranju, evoluciji pokrajine, načrtovanju pokrajine, njihov pomen za varstvo okolja in sorodni problemi. Slgmaasociacija je nov termin, ki se šele zadnja leta (Beguin, Hegg, Gehu, R . Tiixen) uveljavlja v fitocenološkem izrazoslovju. Po R. Tiixenu so sigmaaso- ciacije ali kompleksi asociacij rastlinske združbe določenega enotnega vegetacij- skega območja, ki rastejo v medsebojnem tesnem kontaktu. Te se lahko s tran- sekti prav tako opisujejo kot asociacije, se prikažejo v tabelah in se formirajo kot tipi. Ti kažejo prav tako ustrezne znake kot asociacije: ustrezno število popisov (transektov), homogenost, popolno število asociacij itd. Sigmaasociacije lahko združujemo na osnovi skupnih ali tudi vikariantnih asociacij v hierarhični sistem, v zveze, rede in razrede (sigmion, sigmetalia, sig- metea). Osnova sigmaasociacij so asociacije clefinirane po mediteransko - sred- njeevropski šoli Braun-Blanqueta. 326 Sigmaasociacije lahko na podlagi rastlinsko-geografskih območnih enot zdru- žujemo v komplekse sigrnaasociacij . Te se lahko zopet združujejo po grupah za večja področja. Pri tem se podajo značilne, diferencialne in spremljevalne enote. Ta vegetacijsko-geografska hierarhija sigmaasociacij lahko služi za vegetacijsko kartiranje realne vegetacije v majhnem merilu. Na ta način imajo sigmaasociacije zelo veliko uporabno vrednost. Zanimanje za letošnje zasedanje je bilo zelo veliko in je moral sekretar združenja R. Ttixen več deset referatov zavrniti, zaradi pomanjkanja časa. Refe- ratov je bilo 40 po številu in bi jih lahko razdelili v dve skupini. Prva je zajemala opisovanje kompleksov asociacij v Nemčiji, španiji, Franciji, Poljski, švici, Ja- ponski in Jugoslaviji (Slovenija); druga skupina pa se je ukvarjala predvsem z uporabnostjo sigmaasociacij pri urejanju prostora. Slovenci (L. Marinček, M. Zupančič) so nastopili z referatom (referent M. Zu- pančič) Mosaik der Pflanzengesellschaften im Bereich einer verlassenen Kultur- landschaft (mozaik rastlinskih združb na območju opuščene kulturne pokrajine). Naj navedemo povzetek tega referata. Na območjih Kočevske, kjer so večja naselja, je kmet skoraj 800 let eksten- zivno posegal v gozdove in jih spreminjal. Najmočnejši je bil antropozoogeni vpliv v submontanskern in spodnjem montanskem pasu bukovih gozdov. Pred petintri- desetimi leti, ko se je antropozoogeni vpliv zelo zmcmjšal, so se začele kulturne površine, predvsem pašniki, zaraščati z grmovnimi in drevesnimi vrstami. Na območju potencialne naravne asociacije Fagetum submontanum praedina- ricum se na apneni podlagi pojavljajo sledeče fitocenoze: Brachypodium pinnatum - Prunus spinosa, Cornus sanguinea - Ligustrum vulgare - Corylus avellana, Corylus avellana, sekundarni Querco Carpinetum s. 1., ki prehaja na toplih, bolj kontinentalnih legah v Fagetum submontanum praedinaricum, na svežih, hladnejših bolj mezoreliefno in mikroreliefno razgibanih rastiščih pa v Abieti- Fagetum dinaricum asaretosum, ki se tod pojavlja ekstrazonalno. V istem pasu na dolomitni podlagi, ki je delno presuta z diluvialnimi nanosi, se nahajajo fito- cenoze s Pinus sylvestris: Brachypodium pinnatum - Pinus sylvestris, Brachy- podium pinnatum - Pinus sylvestris - Corylus avellana in sekundarski Querco- Carpinetum s. l. V montanskem pasu se na opuščenih kulturnih površinah pojavljajo podobne fitocenoze, le da poteka zaraščanje hitreje. Poleg že omenjene realne vegetacije je na skalovitih rastiščih fitocenoza Tilia cordata - Quercus cerris. Na globljih tleh smo našli v istem pasu še tele fitocenoze: Pteridium aquilinum - Rubu.s sp. div., Betula verrucosa -Popu/us tremula in Carpinus betulus - Fagus sylvatica, ki neposredno prehaja v asociacija Dentario-Fagetum. Zasedanje je pokazalo, da pomenijo sigmaasociacije logičen razvoj fitoceno- loške vede v smislu, ki ga je že nakazal Braun-Blanquet leta 1951, ko je vpeljal pojem kompleks asociacij . S pomočjo sigmaasociacij se lahko tudi z rastlinskim imenom označi neko ekološko homogeno področje tudi v širšem smislu, kar ima poseben pomen pri kartiranju realne vegetacije v manjšem merilu. Po drugi strani pa nam sigmaasociacije nudijo možnost, da združujemo npr. vse različke realne vegetacije, ki se pojavlja na območju neke potencialne naravne asociacije. Pro- blem ni bil do kraja prediskutiran. Gradivo s tega zborovanja bo na voljo šele čez kaki dve leti. dr. Lojze Marinček 327 živimo leto, ki smo ga proglasili za čas v katerem se bomo posebno zavzeto bojevali za varstvo okolja, za zdrav odnos druž- be in posameznikov do okolice v kateri živimo in še zlasti do narave. Slednja je nam Slovencem tako darežljiva kot malokate- remu 1 judstvu na svetu. Vse družbene in gospodarske sredine so se temeljito lotile tega problema; resda nekoliko pozno, saj je že polovico leta mimo. Toda spoznanje o tem, da je nemaren odnos do prostora v katerem živimo in delamo, pomembno vsakdanje, ne samo estetsko, ampak tudi zdravstveno in sploh eksistenčno vprašanje, počasi prodira v zavest ljudi in posameznih družbenih in gospo- darskih struktur. To je zelo veliko. Kajti preobrazba Cloveko- vega duha, zlasti kadar gre za nazorsko preobrazbo, ali za me- njanje prvinskih relacij do okolice, ki jih ima človek kot sociali- zirano bitje, je hudo počasna zadeva. Zahvaljujoč naši družbeni organiziranosti je ta preobrazba mnogo hitrejša in zavestnejša. In kakšne so naše naloge, gozdarske, v boju za boljše okolje? V maju sta bili dve pomembni manifestaciji teh prizadevanj: Ekološki dnevi in razstava Tehnika za okolje. Obe prireditvi sta minili v diskretni anonimnosti, zlasti kar se odzivnosti tiče, sama razstava pa je potekala zares v znamenju tehnike. Teme na ekoloških dneh: recikliranje odpadkov, voda, zrak, energija, varstvo človeka na delovnem mestu, medicinska spo- znanja o vplivih okolja na človeka, okolja dnevnega življenjskega ritma - jasno kažejo na kakšna področja je usmerjena naša skrb, ko branimo in popravljamo naše okolje. Tudi razstava Tehnika za okolje je bila poplavljena z razni- mi aparaturami, od takšnih, kjer se je voda osvetljena s skritimi žarnicami, pretakala prek stopničk in mlinčkov do elektronskih aparatur za merjenje onesnaženosti zraka z atomsko natančnost­ jo pa tudi poceni dimniki in zobata kolesa je bilo najti, skratka marsikaj. Na otvoritvi te pomembne ekološke manifestacije na Sloven- skem so bili štirje gozdarji, kmetijcev ni bilo videti, bilo pa je veliko strojnikov, fizikov, zdravnikov, kemikov, elektronikov, matematikov, arhitektov, statikov. Zakaj pišem o teh stvareh? Preprosto zato, ker je to najpopolnejši simptom, kam je naše varstvo okolja usmerjeno in tudi kdo so protagonisti, oziroma nosilci te dejavnosti. Očitno gre za čisto kurativni pristop pri reševanju obravnavanega problema. Kjer pa gre za sistematično prostorsko preučevanje in načrtovanje pa srečujemo za mizami v glavnem urbanistc in arhitekte. Moram spet nazaj, na prvi dan Ekoloških dni. Ne na uradni del ob petih popoldne, temveč na poluradni, nekaj ur kasneje. Znani družbeni in znanstveni delavec je nosta1gično modroval: Gozdarji največ veste o pedologiji, veliko o geologiji, klimato- 328 logiji, fitocenologiji, botaniki, pa še kup družboslovnih in eko- nomskHl znanj imate, kje ste! To so temeljni elementi naše eko- loške danosti. Poleg tega pa je vaš način gospodarjenja z gozdom (trajni donosi) model modernega gospodarjenja s prostorom! Začnimo odgovor na vprašanje (v njem je radovednost, oči­ tek, provokacija, poziv), ki smo ga dobili v vinoteki na Gospo- darskem razstavišču- kje smo! Gozdarji gospodarimo z dobro polovico slovenskega prostora (skupaj s kmetijci obvladujemo praktično vso Slovenijo!) Ali bi bilo napak, če bi na vsakoletnih ekoloških dneh s svojimi izsled- ki in s svojimi izkušnjami opozarjali javnost in gospodarske ko- ristnike prostora na zdravo, znanstveno preučeno, načrtno in smiselno koriščenje naravnega prostora. Takšna preventivna usmerjenost ekoloških prizadevanj ima zagotovo prednost, saj je družbeno sprejemljivejša po zasnovi pa tudi po ceni. Tudi na razstavi Tehnika za okolje .ie vesoljna mašinerija stisnila v kot, sicer simpatični, gozdarski paviljonček. Skromno, preskromno - nespametno!. Naši letošnji gozdarski študijski dnevi so bili posvečeni aktu- alni temi - gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Temi, ki je po razsežnosti in globini zares potrebna temeljite obdelave in pre- učevanj. Toda ali ne bi bilo bolj smiselno, da smo tudi gozdarji letošnje študijske dni posvetili recimo analizi, kakšno je mesto in vloga gozdarjev pri gospodarjenju s slovenskim naravnim pro- storom. Naši gozdnogospodarski načrti po enotah in območjih so polni prirastoslovnih analiz, metričnih podatkov, tudi ekonom- skih študij. Toda, ali smo vsaj poskusili z načrtovanjem gozdnega gospodarjenja kot elementa gospodarjenja s celotnim naravnim prostorom. Najbolje se počutimo, če smo z zakonom ))zaplom- birani« v naše gozdove, etate, prirastke, gojitev. Z rampami in tablami se zapiramo v gozdove, grozimo s kaznimi in inšpek- torji. Toda vse to zapira in omejuje tudi nas same, omejuje na- šega duha in našo perspektivo. čas ne dela odmorov. Tehnika ima lahko v varstvu okolja le vlogo korektorja - za popravljanje manjših človekovih napak. Pravi in učinkoviti gospodarji s prostorom pa so lahko le stro- kovnjaki z ustreznim znanjem, tako kot je lahko na morju go- spodar le strokovnjak za pomorska vprašanja. Nihče nac;; ne bo opozarjal na to . Sami moramo vedeti, da je to tudi naše področje, naše znanje in tudi naš kruh. Na Ekoloških dneh smo na vprašanje- kje ste- molčali! Toda čas je, da o tem razmišljamo in da čimprej najdemo odgo- vor. Kubiki so družbi zelo potrebni, zelo, zelo pa rabi tudi gozdove. l\hrko Kmecl, dipl. inž. gozd. 329 V upravni komisiji za osvobojeno slovensko ozemlje Iz Ribnice na dan 9. 9. 1943 ni bilo mogoče z vozom potovati v Kočevje k gozdni upravi ZDU, kamor ·sem bil namenjen. Od tam naj bi namreč navezal stike z gospodarsko komisijo OF. Napotil sem se v gostilno Podboj, da dobim prenočišče. Gostilničarjeva žena mi je vsa zaskrbljena povedala, da so prišli v mesto številni člani bele in plave garde, nad sto jih je že. Zunaj pa mesto oble- gajo partizani in če bodo dobili od Italijanov zaplenjeno težko orožje, bo za Ribnico hudo. Navodila OF so nam nalagala, da naj skušamo pridobiti bele in plave za skupen boj proti Nemcemj vendar s krajevnimi pristaši OF v mestu v naglici nisem dobil stikov in sem se drugo jutro sam napotil k italijanskemu koman- dantu mesta (polkovniku Umbertu Scalcinu) z namenom, da organiziramo sku- pen posvet vseh prizadetih. Povedal sem mu, da sem direktor ZDU v Ljubljani (in pokazal potni nalog za nadzorovanje gozdne uprave v Kočevju) ter da se umikam pred nemško vojsko. Nemci so me bili skušali pogubiti, a me je zaščitil komandant italijanske gozdne milice. Polkovniku sem svetoval, da naj sklene čimprej s partizani sporazum in krene s svojo posadko prek Postojne v Italijo, ker bo sicer prišel v nemško vojno ujetništvo. Komandant mesta mi je verjel. Na pogajanja je povabil dva delegata - partizana iz vrst oblegovalcev. Dogovorili so se, da bo on obvestil bele in plave v mestu o tem sestanku in o mirovnih pogojih. Skupni posvet naj bi bil istega dne ob 17. uri. Ze dopoldne pa je prišlo do posveta med belo in plavo gardo v ribniškem šolskem poslopju, kamor sem bil tudi sam povabljen. Kazalo je, da je med plavirni najpomembnejši podpolkovnik Josip Dežman, pristaš kraljeve vlade v Londonu, ki sem ga tu prvikrat srečal. Na hodniku mi je najprej zabru- sil: »Vi ste nam zavili vrat!« Odgovoril sem mu na kratko: »Na vratu imate še glavo; lahko jo rešite, če se boste zavzeli za sporazum«. Glavni govornik pa je bil beli dekan škulj. Njega sem poznal že od prej, ker je včasih interveniral v Ljubljani pri ZDU v dobro agrarnih interesentov. Po burnih prerekanjih je škulj izjavil, da so v načelu pripravljeni sodelovati s par- tizani proti nemškemu okupatorju, toda vsak naj se pod svojo zastavo organizira za boj proti njemu. S tem je bila oblikovana skupna izjava bele in plave garde za popoldanski posvet. Ko pa sem popoldne odhajal na sestanek mimo železni- ške postaje, sem opazil, da se vije prek proge proti Mali gori dolga povorka ljudi, civilistov in vojakov. Ujel sem še rep povorke, v kateri je bil neki mlad kaplan, ki je na moje vprašanje, kam gredo, zafrkljivo odgovoril: »Odhajamo! Nismo tako neumni, da bi se borili proti Nemcem«. Večinoma so odšli v grad Turjak in se tam utrdili . Italijani niso hoteli pustiti svojih bivših belih in plavih zaveznikov povsem na cedilu. Omogočili so jjm, da so glavni kolovodje s svojimi pristaši na tihem odšli iz Ribnice. Ko je ob 17. uri prišla partizanska delegacija na posvet, je našla le dva zastopnika: od belih duhovnika salezijanca dr. Blatnika, od plavih pa ne- kega kapetana, ki sta izjavila, da sta pooblaščena za nadaljna pogajanja s par- tizani. Partizani so zelo ostro očitali komandantu, ker ni držal besede in ni pridr- žal vseh njihovih nasprotnikov, da bi se pogovorili z njimi . Spor se je tega dne 330 končal tako, da so Italijani oddali domala vse orozJe, strelivo in drugo vojno opremo partizanom. Naslednje jutro so odšli iz Ribnice proti domu. Glavni štab NOV in PO Slovenije je takoj po kapitulaciji Italije ukazal svojim enotam, naj razorožijo tudi belogardistične in plavogardistične oddelke. V Ribnici so se partizanski delegati - med njimi politkomisar Janez Hribar in general Lado Ambrožič (Novljan) - še nekaj dni pogajali z zastopniki bele in plave garde, dokler niso prišli do 'Spoznanja, da je ves njihov trud zaman. Plavogardisti so bili namreč prepričani, da bo prišlo nekje na jadranski obali do izkrcanja britanskih in ameriških enot, kar so sklepali po radijskih poročilih iz Kaira. Zbrali so se v kočevarski vasi Grčarice, se utrdili in nameravali tam po- čakati zaveznike. Niso verjeli) da je pri partizanih angleški odposlanec major W. Jones. Gotovo je to kakšen slovenski kranjski Janez, ker da je pri njih pravi angleški kapetan King. Ko je bila po tridnevnih trdih bojih njihova postojanka v Grčaricah premagana (10. 9. 1943), se je pokazalo, da je tisti kapetan dejansko le neki slovenski plavogardistični Kralj. Ogledal sem si prizorišče bojev in videl tudi žalostne skupine razoroženih vojakov bivše italijanske posadke v Novem mestu, ki jo je na poti domov spremljalo nekaj slovenskih civilistov. V bolniš- nici v Ribnici pa sem videl v agoniji majorja Danila Koprivico, bivšega koman- danta posadke plave garde v Grčaricah. Zastopnik bele garde v Ribnici dr. Blatnik pa je odšel v utrjeni Turjak. Od tam se je kmalu umaknil in potem zagrizeno deloval med belogardisti v Novem mestu. Po vojni se je zatekel v Italijo in našel zatočišče v Vatikanu. Po neuspelem posredovanju med partizani ter belo in plava gardo v Ribnici, me je pot vodila v Kočevje k naši gozdni upravi, ki jo je vodil gozdar Jože žagar. Bela in plava garda sta bili kmalu povsem razbiti, porušeno je bilo tudi nji- hovo zatočišče, grad Turjak. Toda kljub amnestiji, ki jo je razglasil izvršni odbor OF, so se nekatere oborožene skupine ponekod raje povezale z nacisti, s Hitler- jem, s smrtnim sovražnikom slovenskega naroda. Po zlomu fašizma je uspelo partizanom razorožiti 6 italijanskih divizij in osvoboditi razen Ljubljane in Trsta vso ljubljansko pokrajino, Primorje in Istro. Naša povečana in reorganizirana vojska je dobila moderno orožje, strelivo in drugo vojno opremo, kar so vskladišcili v glavnem na območju Roga in Snež- nika ter drugod globoko v gozdovih. Vso civilno oblast so izvajali odbori OF. Politično vodstvo osvobodilnega gibanja in glavni štab NOV in POS sta se preselila iz svojih baz v grad Soteska. Po naseljih ob vznožju Roga so nastanili vodstva političnih organizacij. V Top- liški dolini se je nastanila tudi upravna komisija za osvobojeno slovensko ozem- lje - ustanovljena z odlokom IOOF dne 15. 9. 1943 kot prehodni najvišji upravni organ - ki jo je vodil inž. agronomije Jože Levstik-Vid. Tej komisiji sem se tudi sam priglasil kot bivši predsednik ZDU v Ljubljani. Imenovali so me za gozdarskega referenta za vse slovensko ozemlje. Naselil sem se pri gozdni upravi ZDU v Kočevju. Z gozdarjem Jožetom ža- garjem sva navezovala stike z gozdarskimi organizacijami in si skupaj z ostalimi prizadevala ustanoviti nov gozdarski center za vse slovensko ozemlje. Tudi z gozdarskim terenskim odborom v Ljubljani smo skušali vzdrževati čim tesnejšo povezavo, zlasti z gozdar jem Jožetom Krošljem. Le-ta je bil pred agrarna re- 331 formo zaposlen pri turjaški graščini jn nato pri ZDU. Imel je stalen nadzor nad razlaščenim gozdnim kompleksom Medvedica, kjer je služboval nam zvesti lo- gar Gradišar. Prek teh dveh je prihajala k nam na Dolenjsko zaupna pošta z ljubljanskega območja. Po tej zvezi sem poslal Stanku Sotošku - za ljubljanski gozdarski terenski odbor - vabilo, naj pride po možnosti še več gozdarjev v partizane na Dolenj- sko. Nacisti pa so kmalu po italijanski kapitulaciji odvlekli Sotoška, Bogdana žagarja in Danila Fajdiga v koncentracijsko taborišče Dachau. Odpadla je tudi povezava s šuškovičem, ki se je skrival v Ljubljani. Na upokojenega gozdarskega inšpektorja ing. Antona šivica, ki je po mojem odhodu v partizane moral pre- vzeti vodstvo ZDU v Ljubljani, pa se mi aktivisti OF za sodelovanje nismo mogli obrniti, čeprav so bili njegovi trije sinovi v narodnoosvobodilnem boju aktivno na strani OF. Tako je bila povezava z ljubljanskim gozdarskim centrom težavna vse do konca vojne. Proti koncu septembra 1943 so bile opravljene splošne volitve odposlancev slovenskega naroda za zgodovinski zbor odposlancev v Kočevju; zasedal je od l. do 3. 10. 1943. Prisostvovali smo mu tudi gozdarji. Ta zbor je položil temelje slovenski državnosti v okviru nove Jugoslavije. Potrdil je dotedanje delo vrhov- nega plenuma in izvršnega odbora OF, izvolil nov vrhovni plenum kot najvišji politični in hkrati oblastni organ bojujočega se slovenskega naroda. Izvolili so tudi delegacijo za II. zasedanje AVNOJ. Po kapitulaciji Italije je Hitler ustanovil na ozemlju dotedanje Ljubljanske pokrajine, Istre, Slovenskega primorja in Furlanije operativno cono Jadransko primorje (Adriatisches Kiistenland), ki jo je upravljal vrhovni komisar s se- dežem v Trstu. Tretji rajh se je tako razširil do jadranskih obaL S tem se je v sicer zadnji fazi nacističnega propadanja uresničil za kratek čas stari veliko- nemški sen o nemški poti do Jadrana. Medtem so oktobra 1943 v Ljubljani ustanovili organizacijski štab sloven- skega domobranstva, v katerem je imel pomembno vlogo sin generala Rupnika, Vuk. In kmalu po poldrugem mesecu vsakodnevnih spopadov in bombardiranj Novega mesta, črnomlja, Kočevja in večjih vasi, se je pričela na Dolenjskem in Notranjskem tudi velika nemška ofenziva, kater0 glavni cilj je bilo uničenje partizanskih položajev na območju Roga. Upravna komisija za osvobojeno ozemlje se je spričo bližajoče se nacistične ofenzive preselila v naselja v Suhi krajini. Z gozdnim upraviteljem v Straži inž. Budihno smo se dogovorW, da se gozdarji in logarji zatečejo pred nemškim na- padom na Stražo v oglarske koče v revirju Brezova reber v gozdnem goščavju Dole. V Soteski so iz gradu odpeljali večino gospodinjske opreme, posteljnine in ostalega perila v bolnišnice in razna skladišča na pobočjih Roga. Starinske slike so shranili v soteškem župnišču in jil1 tako rešili pred uničenjem. Graščinski gozdar Emanuel Neugebauer in logar Arnold Michitsch sta morala na delo v delavsko četo, ki je v Novem mestu pospravljala ru~evine za nemškim bombnim napadom. Soteški grad so partizani v dneh 22. in 23. 10. 1943 iz strateških razlogov zažgali, da bi ne postal znova sovražna postojanka. Ko je grad gorel, sem se ravno peljal tam mimo v Suho krajino. Ob tej priložnosti so me opazili razni 332 Službeno vozilo - z belimi bosanskimi konjiči - gozdne uprave v Kočevju, ki je med narodnoosvobodilno vojno prav dobro služilo gozdarjem. Auerspergovi vohljači in sporočili v Ljubljano, da sem jaz dal zažgati grad. Posledica te izmišljene novice je bila, da je Auerspergov ljubljanski advokat opo- zoril mojo ženo na morebitne povračilne ukrepe razbesnelega graščaka proti moji družini. V vasi Prevole v Suhi krajini nas je zvečer presenetila novica, da je upravna komisija razformirana na več manjših skupin, ki morajo takoj na pot v razne kraje na Dolenjskem in Kočevskem. Določen sem bil v skupino) ki je morala do jutra pod žužemberkom prečkati reko Krko in se pod Ajdovcem povzpeti v za- točišča revirja Brezova reber. Z nami je šel tudi načelnik komi·sije, za zaščito pa smo imeli nekaj partizanov. Zgodaj zjutraj smo še mirno prešli po mostu Krko, na bregovih nad Lipovcem pa smo že slišali hrumenje sovražnikovih tankov po cestah v dolini.* Na Brezovo reber smo prispelj pod večer. Moji tovariši so odšli naprej v gozd na javko, jaz pa sem ostal v vasi, da bi poiskal prihodnjega dne v Straži tovariše iz gozdne uprave ZDU. Z njimi sem se bil pred dnevi domenil, da se zatečejo v Dole, v staro opuščeno oglarsko kočo, ki so jo v naglici za silo popravili. Pre- nočišče sem dobil pri Bobnarjevih, kjer je bila doma žena našega logarja Franca Frica, ki je takrat partizanil na Rogu. Drugo jutro sem se napotil naprej v Dole. Ko sem dospel do požgane gozdarske hiše pod vasjo, sem našel tamkaj dva naša gozdarja. Pripravljala sta se, da porušita star čebelnjak, ki je ostal pri požigu hiše nepoškodovan, da bi les porabili za razširitev premajhne oglarske koče v * Nadaljevanje sestavka je povzeto po mojem članku >;AJi je dobro biti Jakac?«, ki sem ga objavil v časniku Dolenjski Jist leta 1971. 333 Dolah. Nenadoma prihiti po cesti, ki vodi mirno gozdarske hiše iz Dolnje Straže v Brezovo reber in dalje proti Ajdovcu, neka ženska. že od daleč je klicala: »Od Straže prihajajo Nemci. Bežite!« Naročili smo ji, naj takoj obvesti o nevarnosti vso vas, zlasti pa partizane v vasi. Mi pa smo odšli po stezi do taborišča. Le-to je bilo dobro izbrano, v go- stem mladju in v kraški dolinici, kjer so pred Jeti oglarji kuhali oglje. V njej so se nastanili: upravitelj gozdne uprave inž. Karmelo Budihna, gozdarji Dane Ada- mič, Franjo Globevnik in Valentin čarmar ter moj mladoletni sin Dragomir (Dečko). Priključili so se jim še člani novomeškega okrožnega odbora OF; med njimi je bilo nekaj oboroženih partizanov in neoboroženih tovarišic. Nedaleč od taborišča je bila tudi dobro zakamuflirana kurirska postojanka TV 16. Spričo bližajoče se nevarnosti smo poslali dva gozdarja, Adamiča in čar­ mana, v zasedo ob cesti, da bi oprezala. Kmalu sta se vrnila in sporočila, da je proti vasi šla četa sovražnikov. Na njenem čelu da je jezdil oficir, ki bi ga bila z lahkoto sk1atila s konja. Vendar je bilo pametneje, da nista streljala, ker bi s tem spravila v nevarnost naše taborišče in še bližnjo postojanko TV 16. Res smo kmalu nato zaslišali pod vasjo streljanje. Nekako vzporedno z javno cesto vodi po drugi strani razpotegnjene doline, v kateri je bilo naše taborišče, gozdna cesta in nekaj izvoznih kolovozov. S te strani bi utegnili priti sovražniki, če bi jih partizani odbili od vasi nazaj proti Straži. Zbral sem - veteran iz prve svetovne vojne -- gozdarje in ·se z njimi ter s sinom napotil na rob gozda pod vasjo Brezova reber, da odbijemo Nemce, če bi se morda umikal.i skozi gozd in nehote naleteli na taborišče. Le-to so zastra- žili na robovih goščave novomeški tovariši. Razpostavil sem naš vod nad kolovozom, ki je vodU pod vasjo na notranji strani gozdnega roba. Bili smo dobro skriti, tako da nas še skupina ciganov, ki je kmalu zatem v gosjem redu prihite]a po kolovozu in bežala v smeri proti Straži, ni opazila. Minilo je nekaj ur. Streljanje se je na nasprotni strani vasi, proti Prati, kamor so se partizani v boju počasi umikali skozi gozd, vse bolj oddaljevalo. Iznenada se je pojavil na njivi, na jasi ob gozdu pod vasjo, mož s košem in koso na rami. Očitno se je namenil, da kosi deteljo. čarman, ki je stražil najbolj na robu gozda, se mu je potjhoma približal. »To je Viktor, slikar samouk. Naš človek je, živi pri svojem bratu, malem kmetu v tej vasi,« mi je poročal. Napotil sem ga naj pri koscu poizve, kam so šli Nemci. Kmalu se je vrnil in povedal: »Nemci se pomikajo proti Globodolu, streljanje se ne sliši več. Malo je ver- jetno, da bi se vračali po jsti poti, to je mimo nas v Novo mesto.« Zbrali smo se na njivi okoli kosca, še dokaj mladega moža, ki si nas je veselo začuden pazljivo ogledoval. Njegov pogled se je ustavil na meni, strmo me je pogledal in resno spregovodl. »Tebe pa poznam, Jakac si!« Zvedava sva se gledala nekaj časa. Presenečen sem ugotovil, da me zamenjuje s slikarjem Jak cem, ki je tudi partizani! na Do- lenjskem. Poznal sem ga, Jakca namreč, še iz dijaških let na idrijski realki, bil pa je več let mlajši od mene. Torej se ga mož ne spominja prav dobro. Toda, s ka- 334 tere plati ga pozna, z dobre ali pa morda s slabe, ker se tako resno drži. Ali je torej sedaj dobro biti Jakac? >>Kaj se me res več ne spominjaš? Saj sem bil vendar pri tebi v Ljubljani in si mi prijazno svetoval, kako naj malam. še sto dinarjev si mi dal pri odhodu za na pot.« Zdaj sem spoznal, da je dobro biti Jakac. Toda, ali je kazalo v bližini sovraž- nika, v vasi, v kateri je bilo tudi nekaj belogardističnih družin, razlagati nezna- nemu človeku, kdo nisem in kdo sem? Tovariši so se muza1i. Budihna je rahlo odkimal z glavo. Nasmehnil sem se ]n samo zamahnil z roko, češ, kaj bi tisto pogrevali. Mož pa je nadaljeval: »Rabiš kaj, tovariš? Lahko prinesem kruha.« »Hvala, tovariš V-iktor, sedaj ga ne potrebujemo, morda kdaj pozneje. Pač pa nekaj drugega. Pri Bobnarjevih, kjer sem prenočil, sem pustil svoj nahrbtnik, pa se bojim, da bo z njim kaj narobe. Bi šel povprašat? In če so nahrbtnik rešili, te prosim, da mi ga prineseŠ.<< »Seveda, tovariš Jakac, takoj grem, kar s košem.« Kmalu se je vrnil z nahrbtnikom v košu, in poročal: »Pri Bobnarjevih so ravno kuhali v kotlu golaž za partizane, ko so zvedeli, da prihajajo Nemci. Da jih preslepijo, če bodo pri njih preiskovali, so hitro na- metali v kotel še krompirja in repe, bistri domači hčerki Anica in Ivanka pa sta odnesli nahrbtnik v svisli in ga zakopali globoko v seno. Nemci so res prišli preiskovat, a niso našli nobene sledi za partizani. Verjeli so tudi, da se v kotlu kuha piča za svinje. Odnesli so, mislim, le uro budilko, druge škode jim niso napravili.« Bili smo veseli, da se je pri Bobnarjevih vse tako dobro izteklo; zlasti jaz, saj sem ·imel v velikem nahrbtniku vso svojo opremo. Zahvalili smo se Viktorju za njegovo ustrežljivost in se pripravljali za odhod. Tedaj pa se Viktor obrne k meni in zaprosi: »Glej, tovariš Jakac, nam so bili Italijani požgali skedenj, pa bi ga radi ob- novili. Ti gotovo poznaš nekega inženirja Sevnika od državne gozdne uprave v Ljubljani, pa te prosim, da bi mu priporočil, naj nam nakaže potreben les za obnovo poslopja, pa čim bliže v tem gozdu; seveda brezplačno kot pogorelcem.« »Prav rad, tovariš Viktor, les boste gotovo dobili brezplačno in na dobrem mestu, plačali ga bodo pa Nemci po vojni,« sem mu obljubil ... Prisrčno smo se poslovili od Viktorja; nisem ga videl nikoli več. Sicer nismo pozabili nanj, njegovi so dobili les, odkazan na najugodnejšem mestu. Toda Viktor se svojega uspeha pri »Jakacu« ni dolgo veselil. Naslednje leto, v avgu- stu, je pri nekem izpadu Nemcev oziroma belogardistov iz Novega mesta padel v zasedo, ko je šel kot terenski aktivist v vas Veliki Lipovec po mleko za neke partizanke. Ustrelili so ga, čeprav so se mnogi Brezovorebrčani zavzeli zanj. Tam od Globodola se ni več oglasiJo streljanje, vendar nas je skrbelo, kaj nameravajo Nemci. Ali bodo še hajkali tod okoli? še isto noč se je izkazalo, da je bila naša skrb upravičena. Drugi dan po nemški hajki v brezovorebrskih gozdovih smo v taborišču v Doleh razmišljali, kaj bi bilo treba ukreniti, če bi sovražniki ponovili hajko. Oglarska koča je bila premajhna za obe skupini: gozdarje in novomeške aktiviste. Sklenjeno je bilo, da gozdarji prepustijo svoje zatočišče v Doleh in poiščejo 335 prazne oglarske kočice v sosednjih gozdnih oddelkih, zlasti proti hribu Srebot- niku nad Gornjo Stražo, koder je vodila kurirska steza od TV 15 pod Rogom do TV 16 na Brezovi rebri in dalje. O tem 'Se je bilo treba posvetovati s skupino upravne komisije, ki se je bila utaborila pri logarju Jožetu Zupančiču v goščavju na Kamenskem hribu. Zveze z njim še ni bilo, sami pa ne bi mogli najti poti do tja. Proti večeru je prihitel v taborišče logar čarman, ki je bil oprezoval za so- vražnikom v vinogradih nad Stražo. ))Nemška četa prihaja, na konjih,« je poročal ves zaskrbljen. Globeli v Doleh oklepata dve gozdni cesti, ki se v bližini Logarnice pri Nemcu razdvojita, v bližini gozdarske hiše na Brezovi rebri pa spet združita. Po teh dveh cestah so se razpostavili sovražniki. Noč je že legla na gozd, ko se je zaslišal v smeri proti Brezovi rebri signalni strel. Vedeli smo, da je okoli nas obroč sklenjen. Kaj sedaj? Sklenili smo, da ostanemo v taborišču, toda skrajno tihi in previdni. Nismo vedeli, kaj sovražnik pravzaprav namerava. Po možnosti se je bilo treba ogibati boja, da bo sovražnik imel vtis, da v gozdovih ni partizanov. Takrat so bile nam- reč v Novem mestu še precejšnje nemške ~ile, ki so imele nalogo očistiti okolico. Nebo je bilo oblačno, ozračje popolnoma mirno, postalo je temno kot v rogu. Tovariši od gozdne uprave so prepustili kočico aktivistom novomeškega okrožja, za prenočevanje so si nanosili listja v goščavo, približno 50 korakov od kočice. Odšli so zgodaj spat, jaz sem se pa še pogovarjal v koči. Nenadoma se pojavi na vratih Jože Udovič, naša pričakovana zveza, s sku- pino s Kamenskega hriba. čudovit stezosledec. Bolj majhne postave, bister in okreten, oči pa kot mačka; nezmotljiv tudi v najtemnejši noči. Naj pri tej priliki povem kaj več o njem. Novomeščan, študent, je partizani! kot aktivist - terenec OF. Ob tem času je bivala na Brezovi rebri tudi njegova lepa deklica, aktivistka Ljudmila Frana - Lutka so ji rekli - in ga često sprem- ljala na njegovih kurirskih poteh. Skupaj ju je tudi doletela na neki takšni poti čez nekaj mesecev smrt, ki nas je zelo pretresla. Nekje ob veliki cesti med No- vim mestom in Trebnjem so ju zalotili belogardisti, ju na zverinski način umo- rili in pustili ležati na cesti. Udovič se je priplazil k nam skozi obroč, ne da bi zadel na sovražnika. Tudi ni vedel, da smo obkoljeni. Imel je svoje poti, ni hodil po zglajenih stezah. Prišel je po nas gozdarje, da nas odpelje na Kamenski hrib. Manjše skupine se laže pretikajo po gozdu in poskrijejo, dokler bo trajala nemška hajka po brezovore- brskih gozdovih. Napotil sem se k spečim tovarišem v goščavo, toda joj! Bilo je temno kot v rogu. šel sem v smeri, kjer smo bili pripravili ležišče, potihoma klical, a nisem jih mogel najti, niti priklicati. Po prestanih naporih so trdno spali. Od koče se nisem smel preveč oddaljiti, ker bi se lahko zgubil, svetiti in močneje klicati pa zaradi bližine sovražnika tudi nisem smel. Po daljšem brezuspešnem prizadevanju smo jih nehali iskati. Udovič se je moral vrniti na Kamenski hrib, da obvesti tovariše o situaciji. Hotel me je odvesti kar samega iz obroča, na to pa nisem mogel pristati. Zgodaj zjutraj se bomo skušali prebiti vsi gozdarji, in dogovorila sva se, da se snidemo naslednje dopoldne pri oglarski bajtici v oddelku 20. 336 Udovič je nato utonil v temi, jaz pa sem sedel v kočici k oknu, se naslonil na steno, napol dremal, napol spal. Ko smo gozdarji zjutraj krenili na pot, se je že zdanilo. Kmalu smo ugotovHi, da so na križiščih pešpoti z gozdno cesto postavljene zasede, ki jih nadzirajo konjeniki. Kod naj se prebijemo mimo njih? Povlekli smo se v zelo gosto mladje, ker sem vedel iz lastne skušnje, da konji ne grejo radi v goščavo. Vsekakor smo bili mi v njej v veliki prednosti pred konjeniki, ker bi jih mi laže postrelili kakor oni nas. Kar zaslišimo, da se našemu skrivališču naglo približujejo konji; ne vidimo jih, a že slišimo njih topotanje in hrzanje. Pripravimo puške in napeto zremo v goščavo, kjer bi naj se pojavili. Pa se niso, zavili so mimo. Konjeniki so se od- daljili mimo nas v breg. Topotanje je pojenjavalo. Naenkrat pa odjekne na vrhu griča oster strel. Pozneje smo dognali, da je bila v naši goščavi še druga steza, ki je vodila do TV 16. Po tej stezi se je napotila nemška patrulja v hrib, opazila bežečega par- tizana in streljala nanj. Bil je kurir terenskega voda 16; krogla ga je zadela v stopalo, a se je še lahko zavlekel in skril v goščavo. »Nemškega hudiča bi bil lahko pihnil s sedla, pa ga nisem, ker je bilo naro- čeno, naj se raje potuhnemo; je pa on mene potipal,« se je jezil, ko nam je po končani hajki opisoval dogodek. Konjeniki so bili >>vlasovci«, bivši ruski vojni ujetniki, sedaj borci proti nam pod nemško komando. Mi smo medtem mirno ždeli v goščavi, napetost je kmalu popustila. Sonce je začelo greti, dvignil se je veter in počasi naraščal. V njegovih sunkih so zašu- meli vrhovi drevja, v naši gošči je šelestelo jesensko listje. Izrabljajoč sunke vetra smo previdno lezli po grmovju in počivali, ko so sunki ponehali. Zadeli smo na gozdno cesto in jo v gosjem redu preskočili. Opazili nismo nobene za- sede, bili smo že zunaj obroča in v še večji goščavi. Okoli štirih popoldne se je na cestah pomnožile peketanje konj. Domnevali smo, da se ~vabi zbirajo in pripravljajo na odhod ali premestitev na druge sek- terje revirja. Pod večer smo dospeli do oglarske koče pod Kamenskim hribom. Z\'eze z Zupančičem pa ni bilo tam; seveda ne, ko smo zamudili pol dne. Legli smo k počitku, nekateri v kočo, drugi pod drevje. Vedeli smo, da lahko mirno spimo. Naslednjega dne nas je že zgodaj prebudil jutranji hlad in gozdarji smo se kmalu razšli vsak po svojih poslih. Program za ta dan smo bili napravili že prejš- nji večer. Eden od tovarišev se je podal k taborišču v Doleh, da dožene, kako je prestalo hajko, dva sta se napotila v Stražo po živež, dva pa sta šla iskat pripravno mesto za novo taborišče; jaz sem moral počakati na zvezo s skupino v taborišču na Kamenskem hribu. Oglarska bajta ob vznožju Kamenskega hriba je stala na majhni jasi sredi gozda, malo stran od ceste, ki vodi v vas Lipovec. Tu je tudi križišče s stezo iz Soteske ob Krki čez Preloge v vas Brezova reber. Ena steza pa vodi od tod čez K ulova sela v Stražo oziroma v Dolenjske Toplice. J asa je krog in krog zarasla z mladim gostim gozdom, posebno po pobočju Kamenskega hriba se je razpro- stirala tedaj gosto mladje. V tej goščavi je imel partizan Jože Zupančič, po do- mače Bregar, logar na Frati v revirju Brezova reber, svojo kočico in bunker. Sem se je zatekel s svojo ženo Justino, ko se je na Dolenjskem začela nemška ofen- 337 ziva. Pod svojo streho sta sprejela tudi skupino članov upravne komisije. Tja sem bil namenjen na posvet. Jasa na križišču poti pod Kamenskim hribom je bila kaj pripraven kraj za javke, ravno tako pa tudi za zasede. V danem primeru, v sovražnikovem pogonu, je pomenila tudi prav nevarno točko, o čemer sem se kmalu prepričal. Nahrbtnik sem odnesel med skale v goščavi nad kopiščem. Potem sem sedel med drevje ob cesti in oprezoval na vse strani. Bilo je kasno jesensko jutro. Ozračje mirno, nikjer ni bilo čuti streljanja, tišina vsenaokrog. Pobočje Kamen- skega hriba je žarelo v sončnih žarkih, barve so se prelivale od bledo rumenih bukovih listov do temno zelenih krošenj jelk v vseh odtenkih. Visoko na nebu so plavali v sinji modrini beli oblački. čudovita podoba miru in jesenske lepote. Nad jaso je priletela kanja, zakrožila visoko v zraku in se izgubila med drevjem proti Srebotniku. Prava jesenska idila. Zrl sem na pobočje Kamenskega hriba, odkoder bi morala priti zveza. Ni trajalo dolgo, ko se v goščavi rahlo zamaje nekaj drevesc. Kmalu nato se po- javita na robu goščave dve postavi, previdno izstopita Jože in Justina. Pomahal sem jima in radostno smo se pozdravili. Povedal sem jima, kako že od prejšnjega večera čakamo na zvezo z njima, ker sami ne najdemo poti do bunkerja. »Mi smo vas pričakovali že včeraj zjutraj in zelo smo bili zaskrbljeni, ko smo slišali streljanje okoli Brezove rebri in videli nemške patrulje na konjih, ki so se ves dan podite po cestah,« je odvrnila Justina in poročala razne podrobnosti o to- variših iz upravne komisije. Ravno sem dokončeval svojo podrobno opisovanje dogodivščin iz prejšnjega dne, ko udadjo v moje pripovedovanje rahli glasovi na stezi proti Soteski. Pri- sluhnemo. čez nekaj trenutkov se pojavi izza ovinka majhna skupina partizanov in za trenutek obstane, ko pa spozna v nas partizane, se nam počasi približa. V svoji sredi je vodila bledo, šepajočo partizanko, oblečeno v obnošena obla- čila in ogrnjena s šotorskim krHom. Eden iz skupine je pozdravil Bregarja kot starega znanca in pristavil: ))To je tovarišica Olga iz Sercerjeve brigade,* gotovo ste že kaj slišali o njej. Tam nad čabrom je bila ranjena v bojih s švabi. Vodimo jo v Brezovo reber; v vasi ima namreč znance in pri njih namerava ostati do okrevanja. Ponoči smo prebrodli Krko, radi bi prišli čimprej v vas. Olga je že zelo izmučena.<< Pred nami je stala visoka, svetlolasa in svetlooka deklica, bleda in upadla, s trudnim smehljajem na obrazu. Presunila me je njena pojava in ganil viden na- por, s katerim je premagovala bolečine. Malo so posedeli pri nas in se nekoliko okrepčali. Opisali smo jim naš položaj in jih opozorili na nevarnost zaradi nemške hajke, ki verjetno še ni končana. Po kratkem počitku so nadaljevali pot, toda ne po stezi proti vasi, temveč so kre- nili po cesti proti tabmišču v Doleh. Mi pa smo spet posedli pod drevo. Pomenkovali smo se dalje, razpredali misli o posameznih znanih partizanih, pri tem pa pozorno prisluškovali na vse strani. Ni minilo pol ure od odhoda * Partizanka Olga - Andreana (Drina, Nada) Družina - je bila rojena 26. l. 1920 v Trstu. V partizane je odšla sredi leta 1942. Od pomočnice mitraljezca se je zar3.di hrabrosti in požrtvovalnosti povzpela sčasoma do komisarke bntaljona v .šercerjevi brigadi in končno do pomočnika šefa OC v VII. korpusu. Prejela je več odlikovanj, po vojni tudi red narod- nega heroja. 338 Andreana Družina (Drina, Dana) - partizanka iz šer- cerjeve brigade leta 1943 partizanske skupinice z Olgo, ko zaslišimo naglo peketanje konj po cesti od Li- povca sem. »Švabi,« vzklikne Bregar in že smo stekli narazen in v goščavo. Prvi občutek vsakega od nas je bila skrb za lastno varnost. Pritekel sem nad oglarsko bajtico med skale in pripravil puško. Kot blisk pa me je že med naglimi skoki prešinila zavest, da grozi partizanom z Olgo nepo- sredna nevarnost, saj jih morajo konjeniki kmalu dohiteti. Kako naj rešijo Olgo, ki se komaj premika? Vsekakor moram streljati na švabsko patruljo kljub na- vodilom, naj se zaradi konspirativnosti izogibamo prask. Hitro pripravim puško, jo naslonim na skalo in napeto čakam, da se pojavijo švabi. Mine pet, deset minut, a sovražnik se ne prikaže. čez približno pol ure začnemo previdno lesti iz skrivališča. Zberemo se na prejšnjem mestu, oprezujoč po cesti proti Lipovcu, ki je bila zavešena z drevjem in le malo pregledna. Zjasnilo se nam je, da so nas švabt morali opaziti, ko smo skočili v zaklonišče, pa so konje previdno obrnili nazaj. V resnici so se posa- mezne patrulje vlasovcev še nekaj dni motovillle tam okoli. Olga pa je s svojimi spremljevalci srečno prispela v taborišče v Doleh in kurirska postaja TV 16 jo je sprejela v oskrbo v svojo kočico na relejni točki 16. Tudi pozneje, ko je minila prva nemška hajka, ni šla stanovat k svojim znancem v vas, ni se zanesla nanje; raje je prenašala s partizani vso revščino in silno stisko. Naš gozdarski vod pri TV 16 jo je vzel pod svoje pokroviteljstvo in po svojih močeh pomagal pri preskrbi. Večkrat smo jo obiskali in nekoč sem jo vprašal, kaj jo je bilo nagnilo, da se je hudo ranjena podala peš na tako dolgo in naporno pot od čabra na Brezovo reber. »V prvi vrsti zat6, ker so se mi ljudje tam doli zamerili,« je začela pripove- dovati. »Naša brigada se je bila nekega dne komaj utaborila v Crnem Jugu - blizu Delnic na Hrvaškem - ko so nenadoma pridrveli nemški tanki. Morali smo se naglo umakniti. Vnel se je boj in sredi vasi me je zadel strel v kolk. Padla sem, nisem mogla več vstati in zelo sem krvavela. Z muko sem se po vseh štirih pri- vlekla v bližnjo hišo, kjer sta bili doma dve ženski. Prosila sem ju, naj me skri- jeta, pa me nista hoteli, temveč sta me jokaje in kriče odganjali, češ da bodo 339 prišli Nemci in zaradi mene vse pobili. Ko sem jima zagrozila z revolverjem, sta me pustili in zbežali v drugo hišo v vasi. Z zadnjimi močmi sem se zavlekla v sobo in zlezla v posteljo, pod odejo pa sem imela pripravljen revolver. Poma- gala mi je ženska iz sosednje hiše in očistila krvava tla. Ni trajalo dolgo, ko so prištorkljali Svabi v hišo in tudi v mojo sobo. Na pragu se zadere name Nemec - verjetno je bil podčastnik: ,Was ist mit Ihnen?'* ,Tuberkuloze,' sem od- vrnila z zamrlim glasom. Ni se mi bilo treba ravno mnogo pretvarjati, od pre- stanega napora in izgubljene krvi ter strahu sem bila gotovo zelo bleda in pre- padla. Se nekaj trenutkov me je sumljivo opazoval, potem je s svojimi tovariši odšel iz hiše. Imel je pač srečo, kajti če bi me bil odgrnil bi bil takoj mrzel, ker bi ga bila pihnila z revolverjem. Pravzaprav sva imela obadva srečo. Ko so švabi odšli, sta se ženski vrnili, veseli, ker se je vse tako dobro jzteklo, posebno pa, ker ju Svabi niso oropali, kakor so druge hiše v vasi. Zelo grdo so ravnali s prebivalci. Vaški bolničar me je za silo obvezal. Naša brigada, ki se je bila sicer brez izgub umaknila, je ponoči poslala ,po moje truplo'; mislili so, da sem že mrtva. Ganilo me je njihovo veselje, ko so me našli še živo. Hoteli so me pustiti v vasi pri tistih dveh ženskah. Jaz pa nisem hotela ostati, čeprav sta me zdaj vabili naj bom pri njiju. Raje sem šla s tovariši na težko pot; na partizane sem se lahko zanesla, na druge ljudi pa ne. Partizani so me nesli v Gerovo, kjer me je za silo operiral neki italijanski zdravnik. Potem so me spravili z avtomobilom v bolnišnico v Ribnici, kjer so me ponovno operirali. A že čez dva dni so prodrli Nemci do Kočevja in ribniška bolnišnica je bila evakuirana v Stari breg. Toda kmalu so bombardirali in na- padli tudi to partizansko bolnišnico; pri tem napadu smo se kolikor toliko gib- ljivi bolniki razbežali. Jaz sem v sami bolniški srajci in hlačah mukoma z lezla v gozd in se privlekla na TV 14 na Rogu. Z desetimi partizani tega voda smo potem hajkah teden dni po Rogu na TV 15, od tod pa po petih tednih semkaj na TV 16.« Olgina rana se je bila preveč razbolela, bolezen jo je priklenila na posteljo in njeno stanje je postajalo vse bolj kritično. Zdravnika ni bilo moč dobiti. V sa- motni kočici na TV 16 je veliko trpela in bila mnogo prepuščena sama sebi, ker je tako terence kakor tudi nas klicala dolžnost na drugo delo. K sreči pa je šla švabska vihra kmalu dalje in ko so se po dobrem mesecu dni prekinjene zveze spet vzpostavile, smo oskrbeli Olgi prevoz v partizansko bolnišnico na Rogu. Od tam nam je ob novem letu 1943 poslala prijazne pozdrave.** Ko se je vojna sreča v drugi svetovni vojni začela odvračati od fašističnih sil, se je okupatorjev bes vedno bolj stopnjeval in se okrutno znašal nad »banditi« in nedolžnim prebivalstvom. V njihovem časopisu sem pogosto bral divje izbruhe jeze na partizane in vse, ki so jim pomagali. Najbolj divji pa so bili na partizan- ke. Neznosno so jih grdili. Očitali so jim, češ kako so mogle pasti tako globoko, da so izgubile vse lepe ženske lastnosti in čisto podivljale. Borijo se z nožem in s puško; marsikatera da je morala že z življenjem plačati svojo lahkomiselnost. * Kaj je z vami? '~ '" Pričujoči opis doživljajev s partizanko Olgo je povzetek iz mojega sestavka )>Olga iz šercerjevc<<, ki ga je objavil Primorski dnevnik v Trstu 10. 11. in 13. 7. 1965. Sedaj živi Olga - A. Družina - čila in delovna kot upokojenka v Ljubljani. 340 Zatočišče »Banka«, ki so ga zgradili partizani-gozdarji pod Srebotnikom leta 1943 Po v~čkrat sem z užitkom prebral takšne silovite izbruhe onemogle jeze, ker sem pozt1.al nadvse požrtvovalno delo mnogih naših žensk, aktivistk in pomagalk OF. Vedel sem, da jih vodijo najlepša človečanska čustva, ljubezen do zasuž- njene domovine in navdušenje nad borci partizani, ki so v najtežjih pogojih začeli trdovraten boj s premočnim sovražnikom. Naravnost čudovito pa .ie bilo, da so se mnoge požrtvovalno pridružile borcem, in to ne samo kot aktivistke, gospo- dinje, zdravnice in zlasti kot bolničarke, temveč tudi kot enakovredne borke z orožjem. Postale so mi simbol našega ljudstva, svetel lik ženske, borke za svo- bodo in lepše življenje lastnega in vseh jugoslovanskih narodov. Na Kamenskem hribu (v oddelku 20 revirja Brezova reber) smo se gozdarji nastanili v prazni oglarski kočici blizu zatočišča Jožeta Zupančiča. V gostem bukovem podmladku pod našo kočo, pod pobočjem hriba smo odkrili medvedji brlog, ki ga je zverina zaradi nemira pred kratkim zapustila. Oglarska lcočiea pa je bila premajhna za vse gozdarje, stala je tudi preblizu gozdne ceste, zato smo po nekaj dneh začeli graditi dalje pod Srcbotnikom, na Kulovih selih (v oddelku 27) v mladem gostem bukovem goščavju novo, dokaj večjo kočo- zatočišče »Hanka((, kakor smo jo poimenovali. Pod starim gozdom se razprostirajo na pobočju vinogradi in pod njimi ležita vasi Dolenja in Go- renja Straža z železniško postajo Straža pri Novem mestu. Blizu nje so bda po- slopja gozdne uprave ZDU, iz katerih so se umaknili_ v gozdove kompromitiran} stanovalci. Njihove družine so ostale v glavnem doma in med ofenzivo niso bile hudo prizadete. Gradbeni material za zatočišče Ranka smo dobivali na skrivaj iz Straže. Koča je bila namenjena za zasilno nastanitev okoli deset oseb. Od gozdne uprave 341 so bili tukaj: Budihna, Adamič, Globevnik in čarman, ki so od tod opravljali svoje najnujnejše službene posle. Zraven sem prišel še jaz kot povezovalec te skupine s političnimi organizacijami in gozdarji na njihovem območju. Tako smo oblikovali v gozdnem revirju Brezova reber ob terenskem vodu TV 16 tudi po- seben gozdarski vod GV 16 kot malo jedro, iz katerega so bile postopoma vzpo- stavljene nove zveze v gozdarski organizaciji. V Banki se je kmalu nabralo - poleg mojega sina, zaposlenega predvsem s preskrbo hrane in kuhanjem - še nekaj občasnih gostov negozdarjev, ki ·so našli pri nas pribežališče v sili. Od beguncev iz Posavja - aktivistov OF - se nam je priključil Franjo Cetin iz okolice vasi Dobova s svojo sestro učiteljico Jožico (iz družine Venturini, od katere so bili štirje ,člani partizani) in terenski aktivist, sod- nik, Anton Mišič z ženo. Na obiske pa so prihajali tudi člani upravne komisije. Nemški motorizirani oddelki, tanki in turkestanska divizija so pridrli v Novo mesto 21. 10. 1943, v Kočevje pa 24. 10. 1943. Odkrili in požgali so več parti- zanskih skladišč in zatočišč. Med patruljiranjem po cestah in vaseh so plenili, požigali in pobijali ljudi, ki so jim bili surnljivi in se niso pravočasno umaknili. Glavni napad je bil usmerjen na Rog; napadli in prečesali so ga z vseh strani, uničili nekaj sanitetnih in drugih skladišč; neko bolnišnico s hudo bolnimi parti- zani, ki se z lažje ranjenimi oskrbovanci niso mogli pravočasno umakniti, pa so z njimi vred požgali. Vrhovno vojaško in politično vodstvo OF pa k sreči niso zajeli. Akcija okupatorja na Rog je bila končana 31. 10. 1943; nadaljeval jo je proti Suhi Krajini. šele 12. 11. 1943 je bilo konec nemške ofenzive v ljubljanski po- krajini. Za njo so ostale v mestih in večjih vaseh le nemške postojanke in z njimi povezane enote novo formiranih slovenskih domobrancev, zapeljanih v izdajo. Predvsem iz Kočevja in Novega mesta so sovražni oddelki pogosto patruljirali proti Rogu in Starim žagam. Njihovi napadi so postajali vedno bolj krvoločni, kolikor bolj so čutili svoje poraze v Sovjetski zvezi in tudi v raznih ofenzivah v Jugoslaviji. Vendar je glavni štab OF v Sloveniji pripravil protiofenzive. Ze 12. 11. 1943 je ena od njih začela z blokado Novega mesta. V pozni jeseni 1943 jn v zimskih mesecih 1944 je bila Ranka izvrstno zaklo- nišče. Sovražnik ni nikoli prišel v njeno bližino, pa tudi ne v Zupančičevo zato- čišče - s člani upravne komisije - na Kamenskem hribu. S TV 16 smo vsi prav dobro sodelovali in tudi sami zavarovali dohode ob robu gozda do naših za- točišč, če so nacisti in belogardisti 1z Novega mesta napadli naselja v dolini Krke. Vendar so med našimi sostanovalci v Banki sovražniki povzročili bridke, krvave žrtve. Zatekli in ubili so terenca Mišiča, ko je šel na svoj dom v dolini Krke. Podobna smrt je doletela tudi Cetinovo sestro, učiteljico Jožico Venturini, po obisku pri svojem otroku v Straži; ko je bežala pred sovražniki skozi opustele vinograde proti Hanki, jo je smrtno zadel strel iz doline. Hudo, zelo hudo so nas prizadele te izgube, zlasti še zaradi osirotelih otrok teh dveh mladih požrtvoval- nih aktivistov. življenje in delo v Hanki je bilo prav živahno, polno sprememb. Po prene- hanju prvih glavnih sunkov nemške ofenzive sem začel obiskovati gozdarske po- stojanke v Beli Krajini, Suhi Krajini in po dolini reke Krke vse do njenega iz- vira; od tod sem imel najboljšo ilegalno povezavo prek gozdarske postojanke v Medvedici s tovariši pri ZDU v Ljubljani. 342 Med deževjem in sneženjem pa nas je v Hanki zaposlilo predvsem pisarniške delo. Poleg raznih poročil in referatov sem začel v januarju 1944 pisati tudi raz- pravo »Gozdarstvo v Združeni Sloveniji«. V naslednjem mesecu pa smo povečini zapustil Ranko, ker je prišlo v dneh 19. in 20. 2. 1944 v dvorani kulturnega doma v črnomlju do zgodovinskega prvega zasedanja slovenskega parlamenta SNOS, kamor so povabili tudi mene. Ranka je še naprej rabila za občasna zatočišča gozdarjev od gozdne uprave v Straži. Med njimi je bil zlasti prizadeven gozdar Franjo Globevnik, ki je večkrat tudi z divjačino iz revirja prispeval k zboljšanju pomankljive prehrane v zato- čišču. Medtem se je dogodila, da je njegova žena, ki je živela pri njegovih starših v škocjanu ob Krki, rodila in vse bolj so ga vabili, naj pride pogledat novorojenčka. V si v Hanki smo mu to odsvetovali, ker so sovražniki nadzirali dolinske ceste. Dokler smo bili vsi skupaj, nas je poslušal in ni šel na obisk. Ko smo pa pove- čini odšli, je popustil vabilom in obiskal svojo družino. Na povratku so ga zajeli, odgnali v Novo mesto in kmalu poslali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, kjer so ga uporabljali tudi za razne zdravniške poskuse. Po vojni se je vrnil - z zelo poškodovano roko - vendar je kmalu umrl. Prof. Franjo Sevnik "t Milan Ciglar, doktor naravoslovnih znanosti Na gozdarski fakulteti univerze v Freiburgu i. Br. v Zahodni Nemčiji so 16. maja t. 1. posthumo promovirali Milana Ciglarja za doktorja naravoslovnih znanosti. Njegovi prijatelji in kolegi smo na tiho upali, da bo izvirno in obsežno delo, ki ga je opravil za gozdarstvo in tudi za druge z naravo povezane dejavnosti, do- bilo priznanje in tisto čast, za katero se je Milan Ciglar pretekla leta tudi sam prizadeval. Kajti, že pred 10 leti je zasnoval raziskovalno in doktorsko nalogo, ki jo je z naslovom: » Untersuchungen liber die Folgen der EntvOlkerung einer waldreichen Kultur- landschaft, dargestellt am Beispiel des Gottscheer Landes« (Raziskave posledic odseljevanja ljudi s kuhurno bogate in gozdnate Kočevske), leta 1976 predložil gozdarski fakulteti, da bi pridobil naslov in čast doktorja znanosti. Iz pismenih poročil o oceni disertacije lahko ugotovimo, da sta glavna refe- renta ocenila nalogo z najvišjo oceno - summa euro laude, kar nedvomno izpri- čuje visoko znanstveno vrednost doktorske naloge same, kakor tudi, da takšno delo lahko naredi le dober strokovnjak, znanstvenik, neutruden delavec in velik ljubitelj narave. In naš doktor znanosti je vse te lastnosti človeka združeval v veliki meri. Ob tem spoznanju je tudi razumljiva odločitev univerze v Freiburgu, da je prvič podelila posthumo doktorski naslov sploh in s tem naknadno izkazala čast Milanu Ciglarju, njegovim bližnjim in celotnemu slovenskemu gozdarstvu. dr. Janez Božič 343 Stališča in smernice ZIT Gl S~ovenije Ob občnem zboru Zveze inžen.irjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo- venije, je bilo organizirano tudi posvetovanje s temo vloga inženirjev in tehnikov pri uresničevanju srednjeročnega plana gospodarjenja z gozdovi in pri usklaje- vanju razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980. Posvetovanja se je udeležilo lepo število slovenskih strokovnjakov - 140. Uvodne referate so prebrali T. Canjko, dr. I. vVinkler, dr. J. Kovač 1n mgr. L. Leb, njim pa je sledila bogata razprava, ki je pokazala, da slovenski gozdarsk•i in le- sarski strokovnjaki živo in zavzeto spremljajo naš samoupravni gospodarski raz- voj, katerega osnove želijo čim hitreje in poglobljeno uveljaviti tudi v naših dveh strokah. Končno je takšno zavzetost potrdila tudi udeležba na posvetovanju, ki je bila zares mas ovna in aktivna. Zaključke posvetovanja objavljamo v nadaljevanju tega sestavka. ZIT GL Slovenije - aktivna usmerjevalka Zveza ves čas aktivno sodeluje pri oblikovanju in preverjanju razvojnih programov obeh gospodarstev - gozdarskega in lesarskega. Zato je organizirala že vrsto posvetovanj. Tudi to slednje je le člen teh prizadevanj, namenjen oceni uresničevanja srednjeročnega plana gospodarjenja z gozdovi in usklajevanju raz- voja gozdnega in lesnega gospodarstva. Manjka gozdarska in lesarska planska institucija Tudi v naših panogah bomo morali planiranje organizirati na osnovi zakon- skih in samoupravnih normativov. Rabimo kakovosten plan in vztrajati moramo, da se bo tudi izvrševaL Samoupravno planiranje zagotavlja tudi realizacijo vseh planiranih obvez. Uresničevanje srednjeročnega plana gospodarjenja z gozdovi je v veliki meri odvisno od rešitve nekaterih nerešenih organizacijsko-tehničnih in ekonomskih problemov v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti še v zasebnem sektorju. Pri tem je treba upoštevati, da obstajajo velike razlike v naravnih pogojih gospo- darjenja med območji, pa celo tudi med posameznimi temeljnimi organizacijami v gozdarstvu. Ekonomsl\a osnova gozdarstva je slaba Gozdarstvo kot delovno intenzivna panoga (v kateri je velik del živega dela), posluje z relativno nizko stopnjo gospodarnosti. Ekstenzivnost tehnologije gospodarjenja v zasebnih gozdovih povzroča visoke proizvodne stroške, ki včasih celo presegajo prodajno ceno lesa. To seveda nega- tivno vpliva na uresničevanje srednjeročnih proizvodnih nalog, zlasti zasebnega gozdarstva. 344 Gospodarsko stanje se še slabša zaradi rastoče splošno-družbene pomembnosti gozdov, zaradi česar so primarne (izkoriščanje) gozdnogospodarske dejavnosti omejevane. Pri tem morajo delovne organizacije opravljati vrsto negospodarskih nalog, za katere ne prejemajo ustreznega nadomestila. Ustrezna samoupravna in proizvodna organiziranost v gozdarstvu V TOZD in OK je potrebno enako vrednotenje dela, da bi lahko ene in druge v celoti strokovno opravljale zaupane naloge. Kadrovska izbira mora upoštevati družbeno-poEtično aktivnost in zavzetost za urejanje kooperantskih odnosov. TOZD .in OK so dolžni sodelovati v vseh zadevah, ki so skupne. Dvotirnost v teh s1učajih bi bila družbeno škodljiva. Pri reorganizaciji mora biti razdelitev sredstev takšna, da bo omogočala uspešno izvajanje nalog v obeh sektorjih lastništva. Pri tem je treba upoštevati neogibnost skupne porabe teh sredstev povsod tam, kjer to zahtevata tehnologija dela in racionalnost poslovanja. Ponovno bo treba preučiti organiziranost temeljnih organizacij v obeh sektor- jih glede na površino in s tem glede na racionalnost poslovanja. Velikost in orga~ niziranost morata biti takšni, da bosta zagotavljali uveljavljanje samoupravnih odnosov, ki so pogoj za optimalno proizvodno učinkovitost. Gozdarstvo in lesarstvo prihodkovno povezati Prihodkovno povezovanje gozdarskih in lesnopredelova1nih temeljnih orga- nizacij združenega dela je osnova in pogoj za uspešen gospodarski napredek obeh gospodarstev. Prav tako pa tudi pogoj za urejanje strukturnih neskladnosti, opti- mizacijo programov razvoja gozdarstva in primarne predelave lesa, za nemoten potek proizvodnje, optimalno izkoriščanje naravnih možnosti in za skladno vklju~ čevan je v mednarodno delitev dela. SIS za gozdarstvo - strateška usklajevalka interesov v srs se mora uveljaviti varovanje posebnega družbenega interesa pri gospo~ darjenju z gozdovi. Uveljaviti se mora tudi usklajevanje interesov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter teh interesov s splošno~družbenirni interesi. S tem bo postala SlS aktivna oblikovalka razvoja gozdnega in lesnega gospo~ dars tva. Ocena izvrševanja srednjeročnih nalog že v prvem letu dela po srednjeročnem programu so vidni uspehi, kažejo pa se tudi nekatere slabosti, zlasti na področju neusklajenih interesov med proizvod~ njo in predelavo. Zapažena je proizvodna počasnost, zlasti v zasebnem sektorju, ki mu bo treba v naslednjih letih posvetiti večjo pozornost. Za programirane izgradnjo gozdnih cest so gozdnogospodarske organizacije uporabile več sredstev iz sklada za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo. Zato 345 verjetno zaostajamo v realizaciji predvidenega obsega gojitvenih del. Z zbiranjem dodatnih sredstev za gradnjo gozdnih cest (dopolnilni prispevek 1,5 OJo) bomo omogočili že v letu 1977 normalna vlaganja v omenjena dela. Lesarstvo Gibalna in dolgoročna razvojna strategija lesnega gospodarstva v SR Sloveniji je v stalnem povečevanju stopnje integralnega izkoriščanja lesa ter v stalnem povečevanju ovrednotenja lesa z vedno večjo stopnjo predelave in obdelave lesa. Pri tem je treba stremeti, da se nebi povečevala že sedaj velika razprostra- njenost celic lesnega gospodarstva, da se zmanjšuje ekstenzivnost tega gospo- darstva in da se poveča prodaja finalnih izdelkov na tuje trge. Pomembno je tudi upoštevati, da bo stopnja navezanosti primarne predelave in obdelave na domačo surovino vse manjša. Lesarske poslovne in proizvodne aktualnosti Proces racionalizacije proizvodnje v lesarstvu je poč.asen. število zaposlenih raste hitreje kot bi bilo smotrno. Inovacije so maloštevilne in jih je treba vzpod- bujati. Pohištvena industrija relativno zaostaja. Zaostaja zlasti na področju obliko- vanja in širine asortimana. Izvirnost v oblikovanju, hitrost v obvladovanju novih oblik in kakovost ji edine lahko pomagajo na konja. Aktualno je vprašanje izkoriščanja ostankov iz mehanske predelave lesa. Po- sebna študija: naj ugotovi količine teh ostankov (gre tudi za slabše gozdne sorti- mente) in predlaga kje in kako te ostanke predelati. Slabši ekonomski položaj gozdarstva in lesarstva Ekonomski kazalci za leto 1976 kažejo na zmanjšano akumulativnost obeh panog. Ker v petletnem obdobju naši panogi nista »prioritetni« moramo priča­ kovati, da se bodo še dodatna sredstva prelivala v druge, takozvane ))prioritetne<< panoge (energetika, ceste, hrana) in bo zategadelj njun razvoj relativno še slabši. Naloge gozdarjev in lesarjev Nalo ga vseh strokovnih sil, ki jih uspešno združuje naša zveza je, da se v svojih samoupravnih sredinah bojujejo za resnične (ne ozke, lokalne in pridobit- niške) dolgoročne interese optimalnega razvoja obeh gospodarstev. V tem priza- devanju morajo aktivno sodelovati vsi člani zveze in sicer prepričljivo, argumen- tirano; prek njih naj se manifestira družbeni interes za optimalni razvoj gozdar- stva in lesarstva. S tem sestavkom zaključujemo poročila z občnega zbora ZIT GL Slovenije in njenega posvetovanja, ki je bilo 26. marca letos na Bledu. Po zapisniku priredil Marko Kmecl 346 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE IZRE Z V krajšem sestavku, ki je bil objavljen v enem izmed glasil slovenskih gozdno- gospodarskih organizacij, se je avtor do- taknil zelo zanimive 'teme, ki je v zadnjem času vse pogosteje na dnevnih redih mno- gih strokovnih gozdarskih sestankov. Gre za permanenten problem - odnos obča­ nov do gozda-, ki je že dlje časa aktu- alen, ki ga pa gozdarji ne znamo zado- voljivo rešiti. V bistvu gre za svojstveno manifestacije izredno pomembnega pro- blema, kako usmerjati razvoj slovenskega gozdarstva. V neki meri gre za interdisci- plinizacijo gozdarstva, za razširitev vloge gozdarstva in gozdarjev na nekatera po- membna področja družbene in gospodar- ske aktivnosti. Spoznavamo, da je ta pro- ces zelo počasen, čeprav je za gozdarstvo življenjsko pomemben. Takšna usmeritev, oziroma nujnost, da se gozdarstvo usmerja v te nove dejavnosti - gre predvsem za gospodarjenje in načrtovanje s prostorom, razna ekološka področja, varstvo okolja in druge - ima svojo dialektično osnovo. Teoretskih analiz in podmen o smeri tega razvoja sicer nimamo, toda z analitičnim opazovanjem teh procesov v različnih go- spodarskih in družbenih strukturah, (kjer so proizvajalne sile različno razvite) ni težko poiskati strateške poti razvoja naše- mu gozdarstvu . če vzamemo metodični model iz dela v gozdu, (analiza, citj, ukre- pi) lahko rečemo takole: Slovenski gozd mora dati maksimalne materialne in ne- materialne koristi slovenski družbi. Poti do tega cilja, oziroma ukrepi so za materialne koristi razmeroma dobro znane, za one druge koristi pa je še precej neznank. Te poti skušamo poiskati, oblikovati; vseka- kor pa so zelo odvisne od naše strokovne intuitivnosti, kreativnosti in hotenja. Izrez te problematike je zapisan v ome- njenem prispevku (na poenostavljen na- čin), ki ga zaradi zanimivosti v celoti po- natiskujemo. Kakšni so stroški, Id jih povzroči ureditev gozda za oddih in razvedrilo? Prav posebno pa se je razmahnilo one- snaževanje okolja zaradi odmetavanja naj- različnejših odpadkov, izpuščanja motor- nega olja, pranje avtomobilov in še in še. Take slabe posledice najlaže odpravimo z vzgojo izletnikov, opozarjanjem, tudi ka- znovanjem (pri nas tega še ni!) in ureja- njem prostorov za oddih in razvedrilo. Seveda pa to precej stane in vprašanje je, kdo naj te stroške plačuje. Vsekakor pa je dobro, če vsaj približno vemo, koliko sta- ne ureditev gozdov za oddih, razvedrilo in izletništvo, da bi lahko vsaj približno oce- nili kako obsežna bi bila taka investicija. Pri nas tega najbrž še nihče ni opravil, čeprav je tu in tam nekaj storjenega. Zato povzemam iz nekega poročila, ki se nanaša na bavarske gozdove, nekaj tozadevnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedel prof. W. Kroth iz Instituta za gozdno politiko in ekonomiko gozdarske raziskovalne usta- nove v Munchnu, znašajo letni stroški za oddih, razvedrilo in pokrajinsko kulturo na Bavarskem okrog 90 milijonov nemških mark (ali približno 700 milijonov novih dinarjev). En hektar državnega gozda obremenjuje >>rekreacija« letno z 29 nem. markami, en hektar občinskega ali druge- ga javnega gozda s 54 markami, privat- nega pa z 22 markami; v poprečju je vsak he!>Svjet- lost«, OOUR Zavod za udžbenike, Saraje- V01 1977. Knjiga ima 283 strani s 86 slika- mi in diagrami ter 27 tabelami značilnih zeliščnih vrst gozdnih fitocenoz. V zadnjem ·Času smo dobili ~aporedoma dva nova učbenika fitocenologije za gaz- darje. Konec leta 1976 je izšel prvi, za- grebškega rednega profeso·rja dr. Djura RAUšA: šumarska fitocenologija (skripta), drugi je bil izdan v začetku letošnjega lc- 1a, in ga je napisal redni profesor sara- jevske gozdarske fakultete dr. Vitomir STEFANOVIC: Fitocenologija sa pregle- dom šumskih fitocenoza Jugoslavije. Po- ročati želimo o zadnjem, ki sta ga pred izidom ocenila ugledna jugoslovanska fito- cenologa ·prof. dr. Branislav JOY ANO- VIC iz Beograda in akademik prof. Hans EM iz Skopja. Vsebina učbenika je razdeljena na tri glavne dele: uvod, obči del, ki ima sedem poglavij in posebni del z zadnjim osmim poglavjem. Knjiga je opremljena s 27 ta- belami zelišč, značilnih za gozdne fito- cenoze, bogato literaturo, seznamom poj- mov in imeni avtorjev ter kazalom. Avtor nas v kratkem jedrnatem uvodu seznanja, kaj je fitocenologija in kaj so njene naloge, opiše njen zgodovinski razvoj v svetu, Ev- ropi in pri nas ter našteva posamezne zna- nosti, ki jo teoretično preučujejo npr. o gradnji in sestavi fitocenoze, njeni ekologiji, razprostranjenosti, zgodovini, razvoju idr. V splošnem delu dr. V. STEP ANOVIC sistematično, metodološko in didaktično pravilno razporeja in razlaga snov tako, da je pazljivemu in prizadevnemu bralcu vsebina jasna. Začenja z razlago o osnov- nih pojmih biocenoze ali naravni življenj- ski skupnosti rastlin in živali, zlasti pou- darja naravni fenomen- gozd kot pose- ben ekosistem fali .biogeocenozo. Drugo poglavje zajema ·strukturo in fiziognomijo fitocenoze, kjer pojasnjuje metodo preu- čevanja vegetacije po srednjeevropski, standardni ali zilriško-montpellierski šoli (Braun-Blanqueta). Obširno, toda po- membno je tretje poglavje, kjer avtor na- niza vrsto ekoloških dejavnikov, abiotske in biotske narave, ki delujejo na fitoceno- zo in rastišče. Dokaj prostora je pisec na- menil sindinamiki fitocenoze v naslednjem četrtem poglavju, kjer se opira na spoz- nanja tujih in domačih znanstvenikov, zlasti J. BRAUN-BLANQUETA, F. E. CLEMENTSA, S. STANKOVICA in ,dni- gih. Le mimogrede omenja nastanek in preteklost fitocenoz (sinbronologija) in palinološka raziskovanja v petem poglav- ju. Predzadnje, šesto poglavje je posvetil posebni znanstveni veji, o razširjenosti po- sameznih vegetacijskih združb - sinhoro- logiji. Tu seznanja bralca poleg osnov o arealih združb, še o flornih elementih, ki se pojavljajo pri nas, vegetacijskih področjih Evrope, kjer poleg regij našteva še provin- ce. S posebnim poudarkom govori avtor o horizontalni in vertikalni porazdelitvi , gozdne vegetacije v Jugoslaviji, kjer na- zorno prikazuje z ustreznimi kartami izsledke J. BRAUN-BLANQUETA, I. HORVATA in P. FUKAREKA. V zad- njem, sedmem poglavju splošnega dela, ki mu je dal naslov Klasifikacija fitocenoz, najprej našteva in opisuje fitocenološke šole, nato pa poda osnove sintah--sonomijc po standardni metodi. Posebni del zajema eno samo, osmo, poglavje, ki je posvečeno pregledu gozd- nih fitocenoz Jugoslavije . V pregledu goz- dnih fitocenoz Jugoslavije avtor predstavi najbolj pomembne in razprostranjene goz- dove, ki pripadajo 24. zvezam in 7. raz- redom, začenši od gozdov našega sredo- zemlja do gozdov in grmišč v notranjosti dežele. Poglavje je zanimivo, saj dobi bra- lec dokaj dober pogled prek gozdne ve- getacije Jugoslavije. Avtor ni mogel uvr- stiti še mnoge druge, za posamezna tito- geografska področja zanimive gozdne 350 združbe, kaj:ti v tem primeru bi mu knji- ga narasla čez mero. Vidimo pa, da je v veliki meri ostal zvest zanesljivemu stan- dardnemu konceptu, ·ki bi mu sicer v da- našnjem času lahko očitali konservativ- nost. Toda ker gre za učno knjigo, so ,poenostavitve (klasični koncept) nujne. Nazadnje moramo žal ugotoviti, da sta tisk in izbira papirja slaba. Tako ne pride- jo fotografije različnih aspektov fitocenoz do polne veljave, ,saj so nekatere slike sko- raj nevidljive, za kar seveda ni kriv avtor. Avtorju moramo pritrditi, da se je odločil za zanesljivo in preizkušeno standardno metodo pisanja učne ,knjige, ki zajema klasično snov, s katero mora biti sezna- njen mlad raziskovalec fitocenolog ali štu- dent. Knjiga je vsekakor nov kamen v mozaiku poznavanja teorije fitocenologije ter dober učni pripomoček, oziroma šol- ski učbenik, ki nam jih v tej panogi pri- manjkuje. dr. Mitja Zupančič DRUŠTVENE VESTI IX. šUMARUADA - SARAJEVO 1977 Organizatorji letošnje Sumarijade so bili Sarajevčani. Udeležili so se je študenti petih jugoslovanskih fakultet za gozdarstvo in lesarstvo. športna tekmovanja so tra- jala od 21. do 23. aprila. (Lani so bili organizatorji Ljubljančani). Organizacija je bila odlična in je odraz dobrega delovanja ZSMS. Prihodnje leto bo tekmovanje v Make- doniji. Makedonci so obljubili, da se bodo potrudili za dobro organizacijo. Na otvoritveni slovesnosti so nas seznanili z delovanjem sarajevske gozdarske fa- kultete. Tudi pri njih, kot povsod po Jugoslaviji, uvajajo sprotni študij. Fakulteta ima samo gozdarski oddelek. Zanimanje za tovrstni študij je sicer veliko, saj se v prvi Jetnik vpiše vsako leto okoli 1.70 študentov. Vse prostore imajo v eni sami stavbi, za fakul- tetnim poslopjem pa imajo igrišča za košarko, nogomet in odbojko. Tako imajo štu- dentje veliko možnosti za treniranje in rekreacijo. Športu posvečajo Sarajevčani sploh veliko pozornost. Njihov cilj je, da bi znal vsak njihov študent plavati in smučati . V prvem letniku študija se vsi udeležijo plavalnega tečaja na morju, v tretjem letniku pa imajo desetdnevni smučarski tečaj na Jahorini. Imajo tudi klubski prostor, kjer točijo brezalkoholne pijače in predvajajo glasbo. Cilj .Sumarijade je, da bi se srečali bodoči poklicni kolegi iz vse Jugoslavije. Iz- menjajo lahko izkušnje in se pomenijo o težavah, ki jih imajo pri študiju. V središču srečanja je športno tekmovanje. V Sarajevu so se pomerili v osmih disciplinah: nogo- metu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, orientaciji in šahu. Prvo mesto v skupni uvrstitvi so zasedli predstavniki Beograda, drugo ekipa iz Sara- jeva, tretje Zagrebčani, četrto Ljubljančani in peto ekipa iz Skoplja. Največ smo pričakovali od ljubljankih odbojkarjev. Ekipa je igrala skladno, igra je bila kvalitetna. Premagali so ekipo Beograda, ki je predstavljala najostrejšega na- sprotnika. Poleg znanja je pogoj za uspeh tudi sreča, ki tokrat ni bila na strani Ljub- ljančanov. Osvojili so tretje mesto, tako kot košarkarji . Zadnjo tekmo so igrali z do- mačini - Sarajevčani. Obe ekipi sta imeli velik tabor navijačev. Za domačine so navijali tudi učenci bližnje osnovne šole. No, zmagala je ekipa Sarajeva. Nogometaši so tekmovali v najhujši konkurenci. Z naravo je bilo najbolj povezano tekmovanje v orientaciji. Ekipe so odpeljali na okrog 1000 metrov visok Trebevič pri Sarajevu. Vsi so dobili podatke o legi kontrolnih 351 točk in specialke. Pot je bila dolga 10 km in je vodila skozi lepe bosenske gozdove. Tudi razgled je bil čudovit, saj je bilo vreme ves čas šumarijade zelo lepo. Dobro so se izkazali tudi naši šahisti. Ekipa (trije tekmovalci) je osvojila drugo mesto. Boljši so bili le bograjski šahisti. Ljubljanski tekmovalci so dobili pokal za )>fair pJay<< . To nagrado so zaslužili, ker ni bilo moč prezreti izrednega tovarištva med kolegi, ki so tekmovali. Tovariški od- nos so imeli do vseh udeležencev šumarijade. Na zaključni slovesnosti so razglasili rezultate in udeležencem pripravili zakusko. Ob slovesu smo si klicali: Prihodnje leto se vidimo v Makedoniji. EKSKURZIJA V PANOVEC Fliš, glinenci in druge, za t!a pomembne sestavine, so glavne značilnosti tal čudo­ vitega in za gozdarja zelo pomembnega go7.dnega parka, v Panovcu. Bilo je to enkratno doživetje: hoditi med orjaškimi drevesi in bilo je čudovito glcd;cti nam nepoznane vrste, za katere smo vedeli le iz učbenikov. Ko se mi je pred očmi zarisa !o mogočno drevo s svojo razvejano krošnjo, nisem niti pomislil na hima- bjsko cedro, a popularni in nadvse daroviti govornik prof. Mlakar, znan tudi po svoji čepici , mi je kmalu osvežil spomin. Nekaj korakov naprej se je bohotn azijski klek, zato tudi mimo njega in njegovih značilnosti nismo šli. Na bližnjih, malce ZD.močvir­ jcnih tleh, je bilo opaziti pnevmatoforije, ki jih je izraščal mogočni Taxotlium disti- chum, kot da hoče, da bi se radovedni učenci polomili na njih. Ko smo se povzpeli malo više in še globlje v gozd sicer ogromnega P<:movca, smo imeli priiiko videti pri nas redko špansko jelko-, nedaleč proč pa se je v vetru pozibavala precej podobna grška jelka. Tudi dug1azija v Panovcu dobro uspeva in malo pozornejšc oko jo kmalu prepozne\. Da se ne bom preveč oddaljil od jelk, bom omenil še kavkaško j~lko , ki je pti nas redka, a jo imajo v Panovcu kot parkovno drevo. Tudi robinijo se je dalo spozn<~ ti, dasiravno jo v Panovcu posebej ne gojijo več. Je zelo odporna in zelo klju- b'..Jje ognju . Bežno smo spoznali še črnl oreh, katerega les je danes eden najdražjih, pa tudi hrast z neobičajno velikimi žclodi, natančneje rdeči hrast, ki je bil za nas atrak- cija . Omenil bi še pritalno rastlioico, ki mc je nekajkral pošteno zbodla skozi hlače in se imenuje labudika; znana je po svojih kor!ičasto bodljivih lističih. Na kraju nas je steza vodila skozi gozd in končno smo se znašli ob borih. Najprej smo se ustavili ob ogromilih storžih himalajskega bora, malo pozneje ~mo spoznali korziški bor. Vi- deli smo tudi japonski hikori, katerega les je zelo uporaben za nasajanje gozdarskega orodja. Po zanimivem ogledu smo na dvorišču bližnje gostilne prigrizniti, ustnice namreč, da smo vzdržali lakoto, ki je nastala zaradi pomanjkanja hrane in prevelike obilice svežega zraka v Panovcu. Potem ko je avtobus prepoten pririnil na Rafut, sem ·osupnil: Ni me zanimala razlaga o lavsonovi pacipresi, gledal sem le čudovite nasade bambusa. Od vsega le- pega sem se počutil kot v sanjab. Na poti domov je bil avtobus spet prepoten, a ostra postojnska burja bi mi nedvomno še brke obrila, če bi jih imel. Pa kaj to, izlet je bil pa le lep. Dušan Iskra Gozdarski šolski center Postojna 352 ZA1PUS NA lBlUlKVll Foto: prof. Franjo Rainer Plakati z zavarovanimi rastlinami Letos spomladi je Gozdarski vestnik izdal katalog zaščitenih rastlin. Katalog je bil povsod z odobravanjem sprejet. Hkrati pa so nekateri želeli, da bi izšel tudi plakat z zavarovanimi rastlinami. Obvestili so nas, mi pa to obvestilo po- sredujemo dalje, da je Zavod za spome- niško varstvo SRS že izdal takšen plakat. Pravzaprav dva plakata sta. Prvi s štiri- najstimi posnetki rastlin je že izšel, kmalu pa bo na voljo še drugi plakat s preosta- limi štirinajstimi zaščitenimi rastlinami. Na plakatu je tudi zakonski predpis o za- ščiti in ustrezna navodila o ravnanju. Osne omejitve veljajo tudi za gozdarje Poročali smo že, da so bili letošnjo pomlad gozdarski kamioni velikokrat na tehtnici in vedno so bile osi preobreme- njene. Posebna komisija gozdarjev je obi- skala republiškega sekretarja za promet in zveze, kjer je poskušala izvedeti, kako bodo prometni organi obravnavali seda- nje prekoračitve in kako bi kazalo rešiti ta problem v naslednjih letih. Sedanje osne preobremenitve gozdar- skih kamionov bodo obravnavali tako kot ostale, je zagotovil sekretar za promet in zveze. Kako bo promet urejen z novim 353 zakonom pa odposlanci niso dobili uoloč­ nega odgovora. No vi predpisi o cestnem prometu hodo obravnavani po reg,jah (regionalne skupnosti za ceste), zato je pomembno, da se bodo gozdarji teh raz- prav aktivno udeležili da bi tako lažje uveljavili svoje zahteve. Zapisnik komisije za izkor. in gozd. meh., 10. 6. 1977 Orlnosi do narave se spreminjajo še ni tako dolgo, ko so veljale vse ptice, ki imajo kljukast kljun in kremplje, za škodljive. Uničevali so jih brez milosti. Isto velja za volka, medveda, lisico in še nekatere. Lovci so ocenjevali svoje člane po številu zbranih krempljev ali repov. Te »trofeje« so prinašale točke in kdor jih ni zbral dovolj, je bil kaznovan. V začetku tega stoletja pa je bil lov na »zveri« motiviran še z visokimi denarnimi nagradami. Tako so že od leta 1880 dalje plačevali v Bosni in Hercegovini po 20 kron za medveda in 1 O kron za volka. To je bil tedaj lep denar, saj so dnino plače- vali z eno krono. Zapisi kažejo, da so v letih od 1880 do 1901 v tej pokrajini po- bili 1692 medvedov in 13.768 volkov, za kar so izplačali 171.520 kron, kar je to- liko kot 2860 enomesečnih učiteljskih plač. Po letih je bil uplen naslednji: Leto medvedov volkov 1880 28 263 1881 70 641 1882 53 854 1883 94 879 1884 70 1.030 1885 129 1.057 1886 85 941 1887 130 971 1888 127 842 1889 98 1.012 1890 128 700 1891 105 712 1892 82 520 1893 82 493 1894 90 431 1895 76 412 1896 85 392 1897 71 379 1898 37 317 1899 58 314 1900 47 326 1901 34 267 Skupaj: 1.692 13.768 Danes je večina teh živali zaščitenih. Ne samo zaradi redkosti, ampak tudi za- radi njihove nepogrešljivosti v gozdni bio- cenozi. V. Mikuletič, Soški gozdar, 1/77 Komisija za mch::mizirana skladišča Pri Poslovnem združenju gozdnogo- spodarskih organizacij Slovenije v Ljub- ljani so ustanovili novo stalno komisijo za mehanizirana skladišča. Predseduje ji Branko štampar (Maribor), člani pa so Vidmar (Bled), šrifel in Jandl (Slovenj Gradec) ter Zapušek in Knafeljc (Postoj- na). Komisija bo obravnavala proizvodno in organizacijsko problematiko na meha- niziranih skladiščih. Na prvi seji so se lotili rezervnih delov za Cambio stroje. Izgleda, da so le-ti po- seben problem za naša mehanizirana skladišča. Kdaj prodaja lesa po teži V GV so bili že nekajkrat objavljeni prispevki, ki so obravnavali težo lesov in odnose med kubaturo in težo. Nekatera naša mehanizirana skladišča že spreje- majo les po teži, v veliki večini pa je klupa še vedno obvezen merilni pripo- moček. No, začetek je in upajmo, da bo merjenje lesa po teži (v mnogih državah je takšen sistem že zdavnaj uveljavljen!) sčasoma uveljavljeno tudi pri nas. Komi- sija za mehanizirana skladišča pri PZGO se za takšno merjenje lesa močno za- vzema in ga poskuša tudi verificira~i. Zapisnik komisije za meh. ski. Koši so tudi koristni Prav zares, prišlo nam je že v navado. V gošči, v drogovnjaku - povsod, koše ven! Načela negativne in pozitivne izbire ne trpijo takšnih nasilnežev! Toda tu in tam bi kazalo takšna sto- letna votla drevesa ohraniti. Zaradi pri- rodne popolnosti, zaradi ravnotežja. Takšna drevesa so najboljša zatočišča za ptice vseh vrst. Tudi valilnice (ki pa jih tako ali tako ne obešamo več) ne morejo nadomestiti tega prirodnega prebivališča ptic. Franc Janež, TOZD gozdarstvo črnomelj Rezervirano za E-6 YU Izrabiti je treba naklonjenost. Na po- budo Turistične zveze Slovenije naj bi v letošnjem letu natisnili barvni plakat ve- 354 likega formata za E-6 YU. Hvalevred- na je ponudba, da bi plakat založilo in financiralo turistično gospodarstvo, ki je tudi ena izmed podpisnic sporazuma o pešpoti od Drave do Jadrana (E-6 YU). To je izraz dobre volje, gotovo pa tudi ocene turističnih delavcev, da ima ta pot lahko pomemben vpliv na razvoj konti- nentalnega turizma v Sloveniji. To so po- vedali zastopniki Turistične zveze Slo- venije na nedavni skupščini E-6 YU na Slemenu nad šoštanjem. S tem se gozdar- jem odpirajo nove možnosti, da gozdove in gozdarjenje še bolj približajo ljudem. Treba pa bo več poguma in prodornosti. E-6 YU Razbor. Lepo je na Razboru. Lep svet, dobri so ljudje - še zlasti še- gava Minka Mirkac, ki skrbno hrani štampiljko kontrolne točke in rada streže svojim varovancem-popotnikom z dobro- tami iz svoje kmečke shrambe. Sama je zapisala nekaj besed o svojem )>E-6 služ- bovanju«. Med drugim je povedala tudi tole: »Tuji popotniki pridejo nekateri brez knjižic, samo z listki. Značke, ki jih imam, E-6 YU kupijo tukaj, knjige pa pravijo, da ne znajo čitati, ker so v slo- venščini. Brez knjižice je prišel tudi po- potnik Avstrijec. Pozno je že bilo. Ogle- dal si je točko, potem pa je odšel nazaj v gozd in prespa! pod smreko. Zjutraj je bil seveda ves prezebel. Dejal je: ,Ljubim naravo in gozdove. Povsod, tudi na Mali Kopi sem prenočil v gozdu, kljub temu, da je bilo še malo snega.'« Vidi se na obrazih popotnikov, da vsi ljubijo naravo, lep planinski in gozdni svet. Vidi se jim, da so utrujeni od mest- nega hrupa in slabega zraka. Nekaj skromnih vrstic sem dolž.na na- pisati in se še enkrat zahvaliti odboru E-6 YU za pozornost, ker so mi podelili zeleno značko poti (Za zasluge pri iz- gradnji E-6 YU - op. ur.). Vem, da je pri tem sodeloval tudi pokojni in7 .. Milan Ciglar, ki ga je usoda prehitro iztrgala iz naših prelepih slovenskih gozdov in planin prek katerih je speljal pot po ka- teri se vije pesem vetra in šelest stoletnih jelk in smrek. Ej, luštno je na E-6. To ni le pot slo- venskega gozda in gozdarstva, ampak tudi pot klenega in šegavega slovenskega duha. E-6 ni nevarna (če izvzamemo neka- tere cucke) - Ena od značilnosti E-6 od Drave do Jadrana, so tudi pristne slo- venske kmetije, kjer zelo radi postrežejo z jabolčnikom in mlekom. Nesreča pa je ta, da imajo skoraj povsod pri hiši tudi pse, ki spravljajo zlasti popotnice, včasih v hudo zadrego. Pri Remicu na Sv. Joštu na Dobrovljah imajo ščeneta, ki :ima dokaj čudne ma- nire. Laja, laja - kot vsak pes. Ko mi- sliš, da je vse hudo že mimo pa se ti pri- krade za hrbet, šavsne in .zbeži . Vse lepo in prav. Toda zaboga, kaj le ima od tega, da te ugrizne nato pa zbeži. Tako se je zgodilo popotniku 9. junija popoldan (sobota). Kar pošteno je za- pičil. Seveda smo nogo temelj ito namo čili v arniki. Toda sitnosti so se šele začele. Nihče ni vedel koliko je pes star in ali je bil cepljen proti steklini. Lastnica je sicer trdila, da ima le nekaj mesecev, toda psu so se leta že pošteno poznala. Hočeš nočeš smo morali popotnika pro- glasiti za zasteklenega. Zdravniki v dolini so ugotovili, da je cepljenje človeka proti steklini lahko smrtno nevarno. Bojda te šestkrat plClJO v trebuh z injekcije, ki je tako velika kot kmečka priprava za delanje klobas. Mo- ram reči, da so zdravniki moje prijatelje samo preplašili, in to pošteno, zato smo iskali pomoči pri veterinarjih. Ti so bili mnogo bolj človeški, pa tudi bolj optimi- stični. če v desetih dneh obgrizeni ne bo grizel, so rekli, bo prav gotovo vse v redu. Vse to se je dogajalo z vrtoglavo nagli- co, vse v soboto popoldne. še hitrejši pa so bili gozdarji z Vranskega (postojanka je na njihovem območju - tri ure iz Vranskega), ki so že v nedeljo neprištev- nega cucka konfinirali na veterinarski ambulanti v 1-'lozirju, kjer je grdoba še sedaj na opazovanju. V zgodbi je nekaj šale, nekaj strahu pa tudi vzpodbudna ugotovitev, da goz- 355 darji po posameznih gozdnih obratih za- res zvesto skrbijo za E-6 in budno sprem- ljajo praktično slehernega popotnika. Ta- ko tudi najlaže pridejo do vtisov popot- nikov, ki so jim osnova za izboljšave na poti. Slabi izgledi za gozdarske kamionc Gozdarje pestijo predpisi o osnih pri- tiskih. Hlodovina ni perje. Rabimo močne kamione (težke), povrhu vsega pa vozimo z njimi po najslabših (s slabo nosilnostjo) cestah. Lahko bi rekli, da nas upravičeno preganjajo. Vendar gozdarji ne zahtevamo izjeme. Radi bi le, da nam tisti, ki lahko, poma- gajo. Radi bi kamione, ki bodo ustregli našim ekonomskim in hkrati cestno-pro- metnim zahtevam. Toda predstavnik TAM iz Maribora je 13. 4. 1977 izjavil, da takš- nih kamionov ne dela niti TAM, niti DEUTZ in da tudi prikolice, ki bi jih rabili gozdarji, v Novi Gorici nočejo iz- delovati. Študije (GG Maribor) so poka- zale, da rabimo v gozdarstvu dva do tri tipe kamionskih kompozicij, ki pa jih za- enkrat še nihče ne izdeluje. Zapisnik seje komisije za gozd . meh. in izkor. gozdov TeJmomchanika preprečuje uvoz nakladal nikov Zvezna komisija za gozdno mehaniza- cijo odklanja zahtevo Tehnomehanike iz 356 Marije Bistrice pri Zagrebu, da naj se prepove uvoz nakladalnih naprav za goz- darstvo. Iz skopega obvestila ni razvidno, ali ponuja Tehnomehanika v zameno svo- je nakladalnike. Kakor kaže je v Jugoslaviji že nekaj potencialnih kandidatov (ne ve se, če tudi resnih) za izdelovanje takih nakladalnikov. Zvezna komisija za gozdno mehaniza- cijo bo uredila, da bodo odobrili uvoz 100 pregibnih traktorjev (TIMBERJ ACK, KOCKUM, TAF in LKT) po kratkem postopku. Uvoz te mehanizacije je namreč v zaostanku, kar povzroča posameznim gozdnim gospodarstvom, ki računajo na nove traktorje, hude proizvodne težave. Nov gozdarski uvoznik Doslej je opravljal uvozne posle za slo- venska gozdna gospodarstva posebni od- delek pri Poslovnem združenju gozdno~ gospodarskih organizacij. Le-ta po zakonu o združenem delu ne more več obstajati, zato si bodo gozdarji morali izbrati novega partnerja. Dve možnosti sta: AGROTEH- NIKA Ljubljana ali PROLES Ljubljana. Izgleda, da je več možnosti pri PROLESU, za katerega se je medtem že opredelil tudi upravni odbor PZGO. V tem času so tudi TOZD in OK gozdarstva sprejeli sklepe o prenosu zunanjetrgovinskega sodelova~ nja na PROLES. Do konca septembra letos pa mora biti sestavljen in sprejet SS o trajnem poslovnem in prihodkovnem sodelovanju tega uvoznika s slovenskim gozdarstvom. UDK 6.'34.0.238 Juglans rcgia Analiza poskusa gojitve oreha za proizvodnjo lesa mgr:-. Marjan K ota r (Ljubljana)* K ota r, M.: Analiza poskusa gojitve oreha za proiz- vodnjo lesa. Gozdarski vestnik, 35, 1977, št. 9, str. 357-365. V slovenščini, povzetek v nemščini. Oreh je pomembna drevesna vrsta zaradi proizvodnje lesa in zaradi plodov. Analiza obravnava poskus zasnovanja nasada, ki bi bil namenjen predvsem proizvodnji lesa. Stro- ški zasnovanja in še posebej vzdrževanja nasada pa so visoki in je zato ekonomska upravičenost takšnih nasadov vpraš- ljiva. K ota r, M.: Analysis of an experiment to gnow the Walnut as a wood-producing species . Gozdarski vestnik, 35, 1977, 9, pag. 357-356. In Slovene with mmmary in German . The Walnut represents a remarkable tree species as to wood production and fruits. The analysis deals with an expe- riment of a plantation for the purpose of wood production. The diameter and height growth of the Walnut is satisfactory, the same the pruning. The expenses of establishment and maintaining are high. This circumstance does not fully justify the economical aspect of such plantations. l. Uvod Zaradi izredno visoke ·Cene orehovine je postal oreh vse bolj redka drevesna vrsta v naših kmečkih sadovnjakih. Stevilo dreves iz leta v leto pada. Statistični letopis Slovenije navaja, da smo imeli leta 1955 skupno 308.166 orehovih dreves, leta 1975 pa samo še 244 .001. Upada tudi število rodnih orehov, samo da je to upadanje manjše. Oreh je in bo ostal izredno iskana vrsta tudi v prihodnosti; ker je sočasno pomemben tudi zaradi svojih plodov, je z zmanjševanjem njegovega fonda storjena velika gospodarska škoda. Močna propagandna akci'ja za sadnjo oreha, ki so jo pričeli posamezni kmetijski kombinati, pa je vendarle pripomogla, da .se je dvignilo zanimanje zanj. Tej akciji so se odzvala posamezna gozdna gospo- darstva jn posredovala kmetom- lastnikom gozdov- orehove sadike. Te sadike so potem kmetje sadili predvsem tam, kjer so poprej posekali stare orehe. Ta oživljena sadnja oreha bo zato pripomogla, da se bo število orehovih dreves dvignilo največ na tisto višino, kjer smo bili pred tridesetimi leti. * mgr. M. K. dipl. ing. gozd., gozdarski oddelek BTF Univerze v Ljubljani, 61000 Ljub- ljana, YU 357 Eno izmed gozdnih gospodarstev, ki se je odzvalo pozivu za sadnjo oreha, je tudi gozdno gospodarstvo Kočevje. V letih J 966-1969 je nabavi lo večj~ število 01·ehovih sadik, vzgojenih v drevesnicah Agrokombinata Maribor in jih razdelilo kmetom v Kolpski dolini, Dragi in Suhi Krajini. Istočasno so zasnovali tudi nekaj večjih nasadov na bivših pašnikih oziroma opuščenih kmetijskih površinah . Pri ustanavljanju nasadov jih je vodila želja, najti še druge poti pri uporabljanju kmetijskih površin razen tistih, ki jih ponuja narava - t.j . prepustiti te površine, da jih osvoji gozd. Ena izmed takjh rešitev so tudi orehovi nasadi. Pri teh nasadih je eno~Stavno ponovno preiti na kmetijske kulture, ker se ob času sečnje orehova debla uporabljajo skupaj s panji. Tehnologija za- snovanja orehovih nasadov, katerih osnovni cilj je proizvodnja plodov, pa je znana. Predvsem zahtevajo mnogo dela. Za opustošene kočevske vasi tako ti nasadi ne bi prišli v poštev, moreb1ti le na manjših površinah. Zato so razmišljali o nasadu, katerega cilj bi bila proizvodnja lesa in le vzporedno proizvodnja plodov. Ti nasadi naj bi bili na ta način gostejši , tako da bi bila možna vsaj delna selekcija z ozirom na kvaliteto debel. Predvidevali so, da bodo nastali stroški le ob ustanovitvi nasada, potem pa le ob eventualnem dognojevanju ter ob red čenju (enkratno). Za preskus svoje domneve so vzeli nasad, ki ga podrobneje analiziram prav v tem sestavku. V njem je opisana tudi osnovna ekologija oreha. 2. Naravna razšjrjenost oreha Oreh je naravno razprostranjen v jugovzhodni Evropi, Mali Aziji in Aziji . Pri nas ga najdemo v vzhodnem delu Bosne, v Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Precej je razširjen tudi v Bolgariji in Turčiji. Znotraj svojega areala se oreh pojavlja posamično ali primešan drugim drevesnjm vrstam, sem in tja ga najdemo v čistih sestojih. Z ozirom na višinsko razprostranjenost je oreh predvsem vrsta gr"ičev­ natega sveta in spodnjega pasu gorske ·stopnje. Zgornja meja poteka med 400 in 715 mv Srbiji in Makedoniji, v Mali Aziji in v Taurusu pa je celo v višini 1200 m. Oreh najdemo v njegovem arealu skupaj s črnim jesenom (F. ornus), ob potokih ga spremljajo .ielše ter razne vrbe (S . fragi!is, S . alba, S. pwpurea). V bukovih gozdovih gorske stopnje ga spremljata še Acer platanoides ter Corylus Co/urna. 2.1. Klima Oreh zahteva milo klimo, kjer so pomladanske in jesenske pozebe redke. Neodporen je tudi na zimski mraz. Tako je v hudi zimi 1928/29 propadlo ogromno oreha, posebno v vzhodnih državah. Neodporen je tudi proti visokim tempera- turam in ne prenese poletnih temperatur nad 38° C . Minimalna srednja letna tem- peratura (maj-september) , ki jo zahteva, znaša 17° C. Potrebuje najmanj 600 mm padavin in to razporejenih prek vsega leta. Zelo je zahteven glede svetlobe. 2.2. Oreh potrebuje globoka (2m), sveža in z minerali bogata tla , ki jmajo veliko kapac"iteto za vodo. Reakcija tal ob tem ni tako pomembna, saj uspeva v razmiku od 5 do 8 pH. 2.3. Razširjenost o re ha zunaj prirodnega areala: Zaradi cenjenosti plodov j"n izredno iskanega lesa je oreh močno razširjen zunaj svojega naravnega areala. 358 Kot sadno drevo. ga najdemo. v švici, Franciji, Nemčiji, Jugoslaviji in Madžarski. Vse več sadi.io v sadovnjakih tako ,imenovane žlahtne orehe, ki so selekcionirani predvsem na večje in kvalitetnejše dono~e plodov. Pri nas je oreh, kot že rečeno, drevo kmečkih sadovnjakov in to v legah, kjer so pozne slane izjemne. Le-te namreč odločajo o rodnosti osebkov. 3. Lega nasada in opis del ob osnovi in vzdrž(!vanju na~ada 3.1. Poskusni nasad leži v spodnjem delu severnega pobočja ribniške Male gore nad vasjo Rapljevo, tam kjer v'isoki Kras prehaja v Suho krajino. Je na nadmorski višini 640-660 m in dvignjen nad dnom doline Struge približno za 180m. Za ta predel je sicer značilen toplotni obrat. Sam teren je nekoliko· nagnjen in ima severno lego. Nasad leži v gozdu, na praznin), kjer je bila nekdaj parna žaga. še v času njenega obratovanja je bilo tja vsajenih nekaj posameznih orehov. Na to površino so nekdaj odlagali tudi žaganje. In tako pognojena tla so bila vzrok izredno bujni rasti raznega grmovja, ki je tod raslo še pred ustanovitvijo nasada. Po fitocenološki karti, ki jo je izdelal Biro za gozdarsko načrtovanje, je tod rastišče vegetacijske enote kraškega jelovega in bukovega gozda s pomladansko torilnico. Petdeset metrov nižje prehaja ta gozd v hrastov in bukov gozd. Skupna površina nasada znaša 70 arov, na njej raste 263 orehov. 3.2. Zasnovanje in vzdrževanje nasada. Nasad so zasnovali spomladi 1967. Sadike, vzgojili so jih v Agrokombinatu Maribor, so sadili v jame s premerom 100 cm in z globino 60 cm. Razdalja med jamami je bila 5-6 m, odvisno od terena. Zemlji so dodali 10 ton hlevskega gnoja in 350 kg umetnega gnojila (NPK). že posajene sadike so obrezali približno na polovico (poprečje 0,77 m). K vsaki so za oporo postavili koL V letu 1968 so orehe dognojevali z 200 kg umetnega gnojila (NPK) ter jih v juliju obrezali. V letu 1969 so orehe pincirali - poščipali poganjke iz debel ter spodnje poganjke krošnje. S tem so dosegli večjo čistost debla. Decembra 1970 so obrezali spodnje veje; ponovno obrezovanje spodnjih vej je s.ledilo v letih 1972 in 1973. Z obrezovanjem spodnjih vej so dosegli večjo čistost debla. Ker obrezovanje živih vej zmanjšuje asimilacijsko površino, je bil manjši prirastek glede na debelina, priraščanje v v'išino pa je bilo normalno, če ne celo pospešeno. Zato so orehi postali nestabilni. Potrebna jim je bi'la močnejša opora; v letu 1973 so nadomestili prejšnje količke z močnejšimi in daljšimi (skoraj dimenzije hmelsk.ih drogov). V letu 1972 so nasad dognojili s štirimi tonami hlevskega gnoja in leta 1976 s 150 kg NPK. Zaradi spremljanja napredovanja rasti nasada ter končne presoje uspešnosti so ves čas zasledovali rast posameznih dreves in stroške vseh del. Vsako leto po zaključku vegetacijske dobe (pozimi) so izmerili višino in de- belino in to- vodili ločeno za vsako drevo posebej. Enako so za vsak osebek vodili evidenco, kolikokrat ga je pri'zadela pozeba ali kak drug škodljivec. Rezultati merjenj in opazovanj so podani v naslednjem poglavju. 359 4. Analiza desetletnih merjenj in opazovanj 4.1. Ogroženost oreha po biotskih in abiotskih faktorjih: Od leta 1967 do decembra 1976 je spomJadaska pozeba poškodovala skupaj 35 orehov, vendar le toliko, da je pri vseh pozebel poganjek zadnjega leta. Poškodovani orehi so si lepo opomogli. število orehov, ki so pozebli, je bilo po posameznih letih naslednje: leto 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 skupaj število pozeblih orehov 2 22 8 1 - - 35 Vidimo, da je spomladanska pozeba prizadela nasad močneje le v letu 1970. Od ostalih abiotskih faktorjev naj omenim le sneg, ki je v maju leta 1970 poškodoval krošnje posameznih orehov in prelomil eno drevesce. V letu 1973 se je spet prelomilo eno drevo, in sicer zaradi velike teže krošnje. Drevesca so bila previ.tka. Oba oreha so nadomest'ili z novima. Od biotskih faktorjev, ki so povzročili škodo v nasadu, je potrebno omeniti napad .nilčkarjev v 1etu 1969. V mesecu juniju sta vrsti Otiorrhyncus armadillo Ross. in Otiorrhynchus gemmatus F. skoraj popolnoma obrstili posamezne orehe, pretežni del pa je bil delno obžrt. Popolno obrstitev celega nasada so preprečili s prašitvijo orehov z lindanom. Zanimivo je, da je brstil rilčkar, ki se navadno pojavlja le v zeliščnem sloju. Poudariti je potrebno, da je zeliščni sloj v nasadu močno razvit. Poskusni nasad je potrdil domevo, da je oreh odporen proti raznim boleznim in da ga le redko napadejo oz. ogrozijo živalske vrste. 4.2. Priraščanje v debelino: Priraščanje v debelina prikazuje tabela l. V ta- beli so prikazane srednje vrednosti za 263 orehov. Leto d1;3 v cm (J Tabela 1. Priraščanje v debelino v orehovem nasadu 1967 68 69 2,17 0,59 70 2,86 0,64 71 3,50 0,88 72 4,01 0,99 73 4,95 1,29 74 5,82 1,55 75 6,67 1,78 76 7,58 1,99 V tabeli je upoštevan tudi standardni odklon a. Naraščanje tega odklona kaže, da nasad le ni tako homogen, kot so običajno kmetijski nasadi. Pomanjkanje svet- lobe ni vzrok različni debelini, ker je krašnja vsakega drevesa osvetljena z vseh strani. Težko bi krivili za tolikšno variabilnost v debelini pomanjkanje hranil, ker so bili orehi močno gnojeni. Razlike verjetno izvirajo iz genetske zasnove posameznih orehov, delno iz kolikor toliko različnih fizikalnih lastnosti tal in delno zaradi različnega števila vej, ki so jih obrezali pri posameznem orehu. Za leto 1967 in 1968 ni podatkov o debelini, ker v teh dveh prvih letih še niso vsa drevesa dosegla višine 1,3 m. Debelina se je merila vedno na isti strani na mm natančno. Za ponazoritev naraščanja debeline glede na starost sem uporabil parabola 2. stopnje (od vseh možnih tipov krivulj se ta najbolj prilagaja), tipa Y = A + BX + CX2, kjer je: Y = debelina v cm v višini 1,3 m; X = starost v letih, in sicer starost 360 1 sadike, ki so jo vsadili leta 1967. Zato znaša X = 4 za leto 1969, (za leto 1970 pa x = 5 itd.). Enačba ima za nasad oreha naslednje vrednosti: Y = 0,445892 + 0,318982 X + 0,030194 X2 tB = 3,38; t0 = 4,84; R 2 = 0,65; R = 0,80 Test koeficientov (t) kaže na upravičeno uporabo predlagane krivulje za po- nazoritev odvisnosti. Iz regresijskih faktorjev in njihovih predznakov sledi, da je letni debelinski prirastek naraščal s starostjo (ne samo premer drevesa, pač pa tudi letni deb. prirastek). Odvisnost debeline od starosti prikazuje grafikon l. 4.3. Priraščanje v višino: Srednje vrednosti doseženih višin v posameznih letih prikazuje tabela 2. Leto višina v m IJ Tabela 2. Priraščanje v višino v letih 1967-1976 1967 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 0,71 1,28 2,08 3,37 3,89 4,33 5,06 5,68 6,09 6,38 6,57 0,60 0,37 0,54 0,81 0,83 0,99 1,06 l ,15 1,12 1,13 1,12 Na višini, doseženi spomladi 1967, so po sej ane o rehe prirezati. Višine so merili na dm natančno. Tudi pri višini izkazuje nasad precejšnjo variabilnost, vendar manjšo kot v priraščanju v debelina. Vzroki variabilnosti so verjetno isti, kot so navedeni pri priraščanju v debelina, lahko dodamo le še spomladansko pozebo, ki je prizadela 35 orehov. Za gozdarja je enako kot dosežena višina drevesca po- membna še dolžina debla brez vej. Ta znaša v nasadu od 2,5 m do 5 m, v poprečju pa je blizu 4 m. Seveda so to dolžino dosegli z obrezovanjem spodnjih vej. Za ponazoritev priraščanja v višino glede na starost sem uporabil krivulje tipa X2 Y _ , kj·er X predstavlJ'a starost v letih in Y višino v m. Pri starosti A+BX+CX2 je spet uporabljena dejanska starost drevesa in ne leta starosti nasada (X = 3, to je leto 1968 itd.). Vedno je pri starosti uporabljen konec koledarskega leta. X2 Za izračun vrednosti parametrov sem se posl užil transformacije Z = y, tako da je krivulja prešla v enostavnejše obliko. Izračunane vrednosti krivulje za orehov nasad daje naslednja enačba: X2 Y----------------------------- 2,28227 + 0,370774 X+ 0,103833 X2 tn = 4,11; te= 15,27; R 2 = 0,80; R = 0,89 Test koeficientov in vrednosti R so izračun:,:tni za transform,irane podatke. Za dejanske podatke znaša vrednost R2 = 0,76 in R = 0,87. Grafična po- nazoritev odvisnosti višine od starosti je prikazana v grafikonu št. 2. 4.4. Stabilnost: že v opisu zasnovanja in vzdrževanja nasada sem omenil, da so bili orehi previtki in da so morali leta 1973 prej~nje količke nadomestiti z močnejšimi. Orehi so bili takšni zaradi zmanjševanja spodnjega dela krošnje in zaradi nesorazmernega priraščanja v debelina in višino. Stabilnost oz. mero stabil- nosti dajem v razmerju med debelina v cm in doseženo višino v m. 361 8 7 6 5 4 3 2 h v m h v dm 10 9 8 7 6 5 4 3 2 Odvisnost debeline oreha od starosti ------ 1968 {3) 4 5 6 7 8 Grafikon št.1 prsni premer v cm letni deb. prir. v cm --- 1976 9 10 11 12 13 leto starost Odvisnost višine oreha od starosti ---/ ........ 1 "' 1 "' " " " " " '\. 1967 2 3 5 " '\. " 6 7 8 9 Grafikon št. 2 višina v m l e t n i v i š. p r i r 1976 10 11 12 v dm leto starost To razmerje 'ima v obravnavanem nasadu naslednje vrednosti: leto dv cm/h v m 1969 0,64 70 0,74 71 0,81 72 0,79 73 0,87 74 0,96 75 1,05 76 1,15 Opozoriti moram, da ta razmerja niso primerljiva z razmerji, ki jih dobimo v posameznih razvojnih fazah v gozdu. V gozdu se krošnje dotikajo in se del obtežitve prenaša na sosednja drevesa oziroma debla. Drevo je v gozdu manj obremenjeno na upogib. 4.5. Učinki gnojenja: Orehe so gnojili v letu zasaditve, potem leta 1968, leta 1972 in 1976. Kako so reagirali orehi na gnojenje prikazuje tabela 3. Tabela 3. Prikaz višinskih in debelinskih prirastkov v posameznih letih Leto 1967 68 69 70 71 72 73 74 75 76 Višin . prir. v drn 5,1 8,0 2,9 5,2 4,5 7,2 6,2 4,1 2,8 1,9 Deb. prir. v mm 6,9 6,4 5,1 9,4 8,7 8,5 9,3 Gnojeno * * * * O vplivu gnojenja na višinski prirastek ne moremo govoriti, saj ni opazno nikakršno povečanje niti v letu gnojenja niti v naslednjem letu. Nizke vrednosti v letih 1969, 70 in 71 so verjetno posledica poznih spomladanskih pozeb. Lahko pa domnevamo o pozitivnem učinku gnojenja na debelinski prirastek. Po letu 1972, tj. v letu gnojenja, se je ta močno dvignil, v letih 74 in 75 počasi padel in se spet povzpel v letu 1976, ko so ponovno gnojili. 4.6. Donos plodov: čeprav so nasad zasnovali predvsem za proizvodnjo lesa - zato tudi manjši razmik med drevesi - naj omenim, da so prva drevesa rodila že v 6. letu starosti. Zanimiva je primerjava, da v letu močnega obroda ni upadel debelinski prirastek. Plodovi so bili razmeroma majhni in z močno lupino. 4.7. Stroški zasnovanja in vzdrževanja nasada: Nasad je zasnovan kot poskus, ki naj pokaže smiselnost gojitve oreha predvsem za proizvodnjo lesa, (torej v manjših razdaljah). Poleg prirastkov in uspevanja igrajo pomembno, če ne celo najpomembnejšo vlogo stroški. Predvidevali so, da bodo stroški vzdrževanja manjši kot v sadovnjakih, nekoliko večji naj bi bili le stroški zasnovanja. Zaradi skokovitega naraščanja cene delovne ure med rastjo nasada prikazujem stroške v delovnih urah in materialu. Za 263 orehov (0,70 ha) so porabili po po- sameznih delih naslednje število ur: Priprava tal (0,79 ha) Sad nja Gnojenje Okopavanje Ob žetev Obvejevanje Zaščita (naprava kolov in postav. itd.). 54 ur 1127 ur 271 ur 376 ur 86 ur 242 ur 935 ur Skupaj 3091 ur 363 Ma1crial: 263 orehovih sadik 526 kolov 700 kg NPK 10400 kg hlevskega gnoja 5 kg lindana V nasad je bilo vloženo ogromno človeškega dela. Dobro uspevanje je torej povezano z velikimi stroški. 4.8. Ukrepanje v prihodnosti: Nasad oreha je prerasel tiste faze, ko so bila potrebna velika vlaganja. V prihodnosti bo potrebno še obžagovanje spodnjih vej, dognojevanje ter odstranitev posameznih dreves, ki bi zavirala razvoj drugih, lepo oblikovanih. Predvidevamo, da bo do sečne zrelosti ostala od prvotnega šte- vila dobra polovica dreves. Končni premer ni postavljen, ker še ni znano, kolikšne dimenzije lahko oreh doseže v takšnem nasadu. Vsekakor pa so cilj debeli sorti- menti, ker le takšni dosegajo izredne cene. S. Zaključki Oreh je pri nas upoštevan kot vrsta kmetijskih nasadov, torej sodi predvsem v področje kmetijcev. Zaradi močnega upadanja števila dreves, je umestno, da ga pospešujemo tudi gozdarji, in to predvsem prek kmetov, lastnikov gozdov. To pospeševanje naj bo predvsem v nabavi in posredovanju sadik ter izbiri primernega rastišča. Pospešujmo samo žlahtne sorte, ker je sajenje oreha za kmeta zanimivo pred- vsem zaradi plodov. Na ta način bomo posredno dvignili tudi proizvodnjo oreho- vine. Zasnovanje orehovih nasadov zaradi proizvodnje lesa je z ekonomskega vidika problematično. Dokončne ocene na podlagi desetletnih merjenj in opazovanj sicer ni možno dati, vendar je jasno, da zahtevajo takšni nasadi ogromno dela, torej ogromno sredstev. Upanje, da bi opuščene kmečke nasade na primernih legah spremenili v orehove nasade, se ni izpolnilo, ker bi le-ti zahtevali ogromna sredstva že pri obnovitvah majhnih površin. Ekonomsko uspešnejši so kmetijski nasadi, kjer je proizvodnja lesa res manjša, zato pa je pomemben donos plodov. Res je, da na donos plodov močno vplivajo pozebe in da zato oreh rodi neredno, res je tudi, da vzdrževanje kmetijskih nasadov oreha zahteva ogromno dela, vendarle so le-ti uspešnejši zaradi razmeroma zgod- njega dajanja donosov. Ta zaključek ne pomeni, da je obravnavani kmetijsko- gozdarski nasad oreha zabloda, saj je bjl zasnovan kot poskus, ki naj bi pomagal pri iskanju rešitve, kako ukrepati na opuščenih kmetijskih površinah, ki razme- roma hitro preraščajo v gozd. Ze rezultati dosedanjih merjenj in opazovanj dajejo nam gozdarjem jasnejšo sliko o uspevanju drevesne vrste, za katero večkrat me- nimo, da je tako gozdarska kot kmetijska, predvsem pa smo veliko izvedeli o stroških, ki jih imamo pri gojenju. še jasnejšo predstavo pa bomo dobili, kolikor bomo ta poskus še vnaprej zasledovali. Naj izrečem še zahvalo gozd. tehn. Francu Oberstarju, vodji revirja pri TOZD Gozdarstvo Lašče, ki spremlja nasad od njegovega nastanka, skrajno vestno izvaja vsakoletne meritve in beleži vsa opažanja. Njegovemu delu gre zahvala, da sem lahko naredil gornjo analizo. Literatura 1. Tschermak, L., Waldbau auf Pflanzengeographisch-okologischer Grundlage. Wien, Springer Verl. 1950. 2. Statistični letopis SR Slovenije 1968, 1976, Zavod SRS za statistiko. 364 DIE ANALYSE EINER EXPERIMENTELLEN PFLANZUNG DES NUSSBAUMS ZWECKS HOLZPRODUKTION Zusammenfassung Der Nussbaum wird in Sloveuien als interessant~ Baumart fUr landwirtschaftliche Pflan- zungen beachtet. Da die Zahl der Nussbaume in Abfallen begriffen ist, ist eine Forderung auch seitens der Forstleute berechtigt, und zwar vor allem durch die privaten Waldbesitzer. Diese Forderung soH sich vor atlem in der Vermittlung von Pflanzen und der Auswahl der pasenden Standorte ausern. Nur edle Sorten sallen gefordert werden, da der Nussbaum fiir den Bauern vor allem vom Gesichtspunkt des Fruchtertrages interessant ist. Indirekt wird damit auch die Nussholzpro- duktion ansteigen. Die Gri.indung von Nussbaumplantagen zwecks Holzproduktion ist vom wirtschaftlichen Standpunkt auch problematisch. Auf Grond von 10-jahrigen Messungen und Beobachtungen kano zwar kein endgultiges Urteil gefallt werden, es ist aber immerhin klar, dass solche An- pflanzungen einen riesigen Arbeitsaufwand, also auch riesige Kosten erfordern. Die Hoffnung, verlassene Obstglhien in gi.instigen Lagen in Nussbaumplantagen umwandeln zu konnen, erfi.illte sich nicht, da dies unverhaltnismassig grosse Geldmittel sogar fUr kleine F!achen erfordern wi.irde. Einen grosseren Erfolg versprechen landwirtschaftlicbe Anpflanzungen, in welchen zwar die Holzproduktion kleiner ist, dafi.ir aber der Fruchtertrag deste bedeutender. Es stimmt, dass die Froste diesen stark beeinflussen und unregelmassig machen, sowohl dass auch die Bewirt- schaftung einer solchen Anpflanzung sehr viel Arbei~ beanspruchl, nichts destoweniger aber sind diese Anpflanzung erfolgreicher wegen des triih cimetzendcn Fruchterlragcs. Das bedeuted nicht, dass die behandelte landwirtschaftlich-forstlich Anpflanzung ein Fehl- schritt war, sie wurde ja als ein Versuch begri.indet, die notwendigen Massnahmen auf verlas- senen landwirtschaftlichen FHichen festzustellen, wo der Wald schnell i.iberhandnimmt. Schon die bisherigen Resultate der Messungen und Beobachlungcn liefern den Forstleuten t'ine hes- sere Vorslellung vom Gedeihem der Baumart, welch>A« v števcu je poljubna konstantna vrednost, ki lahko objame vse pozitivne vrednosti razen O. Pri nas, kot bomo pozneje. videli, rabi za pretvorbo minut v ure - tj. 60' = 1 h ter za zaj~tje polne in prazne vožnje s polno vožnjo - 2 vožnji v eni pa imamo: A = 60.2 = 120. če sedaj upoštevamo, da učinek pri prevozu izražamo s količino prepeljanega lesa v m3 ali tonah ter z opravljenimi m3 km ali tkm, takoj vidimo, da nam enačba (2) poenostavlja rešitev neke navidezno zapletene reči. 1.2 . Nakladanje in razkladanje Naprave, ki jih uporabljamo, s svojimi lastnostmi določajo, ko1ikšen bo učinek nakladanja v časovni enoti, oz. kohko časa bomo porabili za nakladanje enote učinka. Poleg tega je še cela vrsta drugih dejavnikov (količine, sortiranje lesa, orga- nizacija dela, priprava dela in dr.), ki povzročajo, da z enakimi nakladalnimi napravami dosegama dokaj različne učinke v posameznih delovnih enotah . čas, ki ga porabimo za nakladanje nekega tovora, je možno izmeriti in do1očiti na enoto; izražamo ga za določeno količino s funkcijo tipa: P (:;) = Q . tn = const . .. (3) Torej ni odvisen od prevozne razdalje, zato je premica vzporedna z absciso. 1 .3. Nos il nost kamiona Zgornjo mejo nooilnosti kamionov določajo predvsem konstrukcijske lastnosti. Nosilnost je odvisna tudi od dovoljenih osnih pritiskov ter nos·ilnosti mostov na cestah, po katerih prevažamo les. Tudi nakladalne naprave in ojačanja konstrukcij vozil zmanjšujejo n}ihovo nosilnost. Nosilnost kamiona ne vpliva na porabo časa pri prevozu, razen, seveda, kolikor vpliva na hitrost vožnje ( 1.1 ). 2. Porabljeni čas in učinek prevoza 2 .l . Poraba časa za en prevozni ciklus čas, ki ga porabimo v enem ciklusu, sestoji iz časa vožnje, časa nakladanja in razkladanja ter dodatnega časa, ki ga dodajamo s koeficientom. Koeficient izra- čunamo na znan način, odvisen pa je od tega, kako postaviti normative časa. 368 Torej: 1 le = ( t,. + tn . T . - ) . f q te = čas prevoznega ciklusa tv = čas vožnje ciklusa (izračun iz hitrosti) tn = čas nakladanja in razkladanja lesa na enoto T = nosilnost kamiona v tonah q = volumna teža lesa (če je tn podan za tono lesa q = 1) f = koeficient dodatnega časa 2.2. Učinek v enem ciklusu ... (4) Učinek prevoznega ciklusa običajno izražamo s tkm, tako kot tudi sicer učlnke od prevozov. Tudi prevozne tarife so izdelane za tkm, in s[cer po prevoznih raz- daljah. Zato: Uc = učinek v enem ciklusu se = prevozna razdalja ciklusa 2.3. Poraba časa za enoto učinka ciklusa te = čas za enoto učinka Iz obrazca (2) in ( 4) dobimo t, ~ ( j +k . s+ t., . T . +) . f oz. naprej: ( j +k . s +t., . T . +) t6 = . f T. s 2.4. Poraba časa za opravljene prevoze t = te . Q. s, če to naprej uredimo, dobimo na koncu: ( j ti\ ) k t=f. -+- .Q+f.- .Q.s kjer T q T Q=Q1+Q2+ ... +Qn ter Q.s=Q1+s1+Q2.s2+ ... +Qn.sn zanvoženj. ( j tn ) k Vzemimo f. T+~ =ciln.f.T=b pa imamo čas za opravljene prevoze oz. norma čas: t=c . Q+b.Q.s Q = količina prepeljanega lesa v tonah, Q. s pa opravljeni tkm. ... (5) ... ( ()) '.' (7) .... (8) ... (9) če želimo izraziti izvršene prevoze v rn3 in tkm, kar je v praksi običajno, moramo člen c . Q preoblikovati: 369 torej imamo: Q c. Q = a. M; M =- a = q. c, q t="a.M+b.Q.s M = količina prepeljanega lesa v m3 Q . s = opravljeni tkm pri prevozu M m3 lesa ' .. (10) a = parameter, ki je odvJsen od vrste lesa, nosilnosti vozila in potrebnega časa za nakladanje 1 m3 lesa: ( j. q ) a=f._ T+tn b = pararneter, ki je odvisen le od nosilnosti vozila: k b = f.- T drugi členi parametrov so v določenih razmerah konstante! 3. Praktična uporaba Za praktično uborabo obrazca (10) moramo ~določiti parametra a in b oz. elemente, iz katerih parametra sestojita. Postavimo, da želimo izraz,iti rezultat »t« v urah, ki se delavcu obračunajo za opravljeno delo kot delovni čas. Dodatni čas naj bo 21%, običajno se giblje med 19% in 23%. Ker imamo po navadi hitrost vožnje enotno določeno za vozni park~ enako je tudi z dodatnim časom, bomo elemente parametrov razdelili na relativno konstant- ne in spremenljive elemente. 3.1. Relativno konstarztni elementi parametrov V parametrih: a = f U q+t,.) in b ~ f. ~ , so elementi f, j in k relativno konstantni. Element »f« izračunamo na običajen način: dodatni čas v o/o 19 f = 0,0212 20 0,0213 21 0,0215 22 0,0217 23 0,219 Pri določitvi elementov >>j« in »k« pa se poslužujemo enačb (1) in (2), in sicer tako, da naše hitrosti izrazimo z enačbo (1). Pri nas (GG Ljubljana) smo imeli določene hitrosti, katerim sem približal naslednjo funkcijo: 120 s V= ' 3Q+2,3 s v kateri imamo j -= 30 in k = 2,3. Videli smo že, da je poraba časa za vožnjo znotraj nekega intervala linearna funkcija. 370 s= 5 10 15 20 25 30 35 40 45 :-o km Prvotne 16 22 27 32 35 37 38 39 40 40 km/h hitrosti Računane 14,5 22,6 27,9 31,6 34,3 36,4 38,0 39,3 40,4 41,4 km /h hitrosti Kot vidimo, razlike niso vredne omembe. 3.2. Spremenljivi elementi parametrov Sedaj že lahko napišemo parametre nekoliko drugače in jih izračunamo ter uredimo v ustreznih tabelah: ( 30 ) 0,0495 a = 0,0215 T . q+tn ; b = -T- Vidimo, da so nam ostali še naslednji elementi: - »T«, ki izraža nosilnost v tonah in je odvisen le od vrste vozila oz. njegove nosilnosti; - »q«, ki izraža volumno težo lesa t/rna, zato je odvisna od gozdnega sorti- menta; - »tn<< je čas v minutah, potreben za nakladanje 1 m3 lesa, ki je odvisen od nakladalne naprave in sortimenta. Parameter »a« je odvi·sen od vrste vozila oz. njegove nosilnosti in na vozilu postavljene nakladalne naprave na eni strani ter gozdnega sortimenta na drugi , zato ga uredimo v dvohodni tabeli. Parameter »b« pa je odvisen le od nosilnosti vollila, ki je edini vhod. 3.3. Izračun parametrov za konkreten primer Imamo dva tipa vozil, nosilnost 6 inlO t, z nakladalnimi napravami »Hiab 193«, prevažamo pa hlode in droben les iglavcev ter listavcev. .l Skupina sortimentuv Hlodi igl. Blodi list. Drob. igl. Drob. list . Hlodi iglavcev Hlodi listavcev Droben les iglavcev Droben les listavcev T 1 = 6 ton q = 0,85 q = 1,10 q = 0,80 q = 1,00 T2 = 10 ton t 11 = 5min. t 11 = 7 min ln= 7 min t 11 = 8min Tabela 1 - Izračun parametra >>::1« Tovor Vozilo in nakladalna naprava TAM-6t-Hiab 193 MAN-lOt-Hiab 193 2 3 4 5 6 7 8 9 30. q (3)-1-(4) a = = 5 . 30. q {3)+(7) a = 8. q tn T 0.0215 T 0.0215 0,85 5 4,25 9,25 0,1989 2,55 7,55 0,1623 1,10 7 5,50 12,50 0,2688 3,30 10,30 0,2215 0,80 7 4,00 11,00 0,2365 2,40 9:40 0,2021 1,10 8 5,50 13,50 0,2903 3,30 11,30 0,2430 371 Parameter »b« izračunamo preprosto: 0,0495 bl = -6- = 0,0083; 0,0495 b2 = w- = 0,0050; parameter »a« pa 'izračunamo v pomožni tabeli 1. Tako izračunane parametre vnesemo v pregledno tabelo m jih uporabljamo za izračun učinkov. Tabela 2 - Parametra »a« in »b« za izračun Nh Vozilo in nakladalna naprava Skupina sortimentov »a« Blodi. igl. Blodi list. Drob. igl. Drob. list. In končno: 0,85 1,10 0,80 1,10 0,1989 0,2688 0,2365 0,2903 0,0083 t=a.M+b.q.M.s 0,1623 0,2215 0,2021 0,2430 0,0050 3 Man-10t-Jons. itd. . ' . (11) Enačba (11) je popolnoma enaka enačbi (10), v tej obliki sem jo napisal zaradi poudarka, da »O« dobimo iz produkta M. q. V obrazcu (11) je »t« izražen v Nh, ki jih je delavec-voznik opravil s tem, ko je prepeljal M m3 lesa in tako dosegel Q. s ton/km. 3.4. Prim.er praktičnega izračuna Nh V nekem obračunskem obdobju je voznik z vozilom tipa 2 (MAN 10 t nosilnosti z naklad alno napravo Hi ab J 93) prepeljal naslednje količine lesa na različne razdalje: HI. igL hi. list. dr. list. 298 mJ 1785 m3 917 m3 ter s prevozi dosegel 67950 tkm. Norma ure, ki jih je s temi prevozi dosegel izračunamo: 298 . 0,1623 = 48,37 1.785 '0,2215 = 359,38 917. 0,2430 = 222,83 67,950' 0,0050 = 339,75 1006,33 Nh Za obračun Nh vozniku, ki z določenim vozilom prevaža les, moramo sešteti količino lesa po skupinah sortimentov, ki jih je v obračunskem obdobju prepeljal, ter tkm, ki jih izračunamo pri vsaki vožnji. Iz istih podatkov lahko na podoben način izračunamo tudi cene opravljenih prevozov za posamezne naročnike. 372 4. Povzetek Postopek izračunavanja .stroškov kamionskih prevozov lesa precej poenosta- vimo, če hitrost vožnje predstavimo kot funkcijo prevozne razdalje. V določenem, dokaj širokem intervalu, lahko funkcijo za jzračun hitrosti postavimo tako, da jo je moč zelo enostavno transformirati v premico, ki predstavlja porabo časa za vožnjo. Ko zraven uvrstimo še čas nak1adanja za posamezne skupine sortimentov in nosilnost vozil dobimo enačbo: t = a. M+b. q. M. s, kjer je: t = delovni čas v urah, potreben za izvršitev prevoza M m3 lesa na razdaljo s q = volumna teža lesa t/m3 a in b sta koeficienta, ki sta za pogoje: 120 s hitrost vožnje = 30 = 2,3 s ter dodatni čas 21 °/o naslednja: a ~ 0,0215 ( ~ . q +tn ) b ~ T = nosilnost v tonah 0,0495 T , kjer je: tu = čas nakladanja 1 m3 določenega sortimenta s posamezno nakladalno napravo q. Ms izračunamo za sleherno vožnjo ter seštejemo. Za posamezne tipe vozil in nakladalne naprave ter skupine sottimentov sta koeficienta podana v tabeli 2. Tak postopek je primeren zlasti za računalniško obdelavo ker zmanjša obseg potrebnih podatkov v tabelah tudi na l/100. Poleg tega, da na opisani način poenostavljamo obračun prevozov, pa je še pomembnejše, da nam lahko rabi kot analitični pripomoček pri proučevanju go- spodarnosti nakladanja in transporta lesa. Literatura l. Krivec A .: Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa, Ljubljana 1972. 2. Turk Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana 1975. DIE AUSRECHNUNG DER ARBEITSEFFEKTE BEIM LASTW AGENTRANSPORT DES HOLZES Zusammenfassung Das Verfahren der Ausrechnung der Effekte beim Lastwagentransport wird vereinfacht wenn Fahrgeschwindigkeit als Funktion der Transporthinge dargestellt wird. In bestimmten ziemlich weiten Intervallen kano die Funktion ftir die Ausrechnung der Geschwindigkeit so gestellt werden, dass es moglich ist die Geschwindigkeit in eine »Gerade« zu transformieren, 373 welche die Dauer einer Fahrt darstellt. Wenn noch die Zeit des Aufladens fUr verschiedene Gruppen der Holzsortimente und die Tragfahigkeit des Lastwagens in Zusammenhang gebracht wcrden bek om mt man t = a . M + b . qM . s t=Arbeitszeit in Stunden benotigt flir den Transport von M m3 Holz auf einer Lange s, q=Volumengewicht des Holzes t/m3 a und b sind die Koeffizienten fUr die Fahrgeschwindigkeit v= und der Zusatzzeit von 21% wie folgt : ] 20 . s 30 . 2 . s a=0,0215 ( ~ · q- tn , ) 0,0495 b=--- T Wo T=die Tragfahigkeit des Lastwagens in Tonnen darsLelJt und tu= die Zeit des Auf- ladens von 1m3 Holz einer bestimmter Gruppe der Holzsortimenten. Fiir verschiedene Typen der Lastwagen, der Ladekrane und der Gruppen von Holzsorti- menten sind die Koeffizienten in der Tabelle Nr. 2 gegeben. Ein solches Verfahren ist geeignet fUr die mathematische Bearbeitung, weil es den Bercich benotigter Daten in der Tabellen auch auf 1/100 verengt. Das beschriebene Verfahren vereinfacht einer Seite die Abrechnung des Transportes, wichtiger ist es jedoch als eine analitische Beihilfe beim Untersuchen der Wirtschaftlichkeit des A ufladcns und Traosportes des Holzes. 374 UDK 634.0.923(497.12) GOSPODARJENJE V SLOVENSKIH ZASEBNIH GOZDOVIH Uvod uredništva Lani spomladi (1976) smo na študijskih gozdarskih dneh v Kranju obravnavali zelo pomembno gozdarsko problematiko - gospodarjenje v slovenskih zasebnih gozdo- vih in organiziranost tega gozdarstva. Kakšni so bili motivi za izbor ravno te teme na tej elitni strokovnL gozdarski prireditvi? Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi že vsa leta nazaj peša. Razlika v kvaliteti dela v družbenih in zasebnjh gozdovih je iz leta v leto naraščala in končna posledica takšnega neenakega razvoja je bilo upadanje biagovne proizvodnje v zasebnih gozdovLh, kar je povzročalo težave v realizaciji družbenih gospodarskih nalog. Pomagali smo si na enostaven način: bolj smo obremenjevali družbene gozdove, da smo nadomestili pri- manjkljaj v zasebnih. Na študijskih dneh naj bi analitično ugotovili vzroke za ta pojav, hkrati pa izdelali priporočila za rešitev tega problema, ki bi naj upoštevala trenutno stanje razvoja proizvajalnih sil zlasti v zasebnem kmečkem sektorju kakor tudi sociali- stične samoupravne cilje razvoja naše družbe. Naslednja dva sestavka potrjujeta resnično aktualnost te problematike. Prepričani smo, da tudi drugod ne drže rok križem in da iščejo poti, kako gospodarjenje v zasebnih gozdovih izboljšati in ga napraviti družbeno koristnejšega. Zavedati pa se moramo, da so ostali ti problemi tako dolgo n~rcšeni zaradi tega, ker ne gre samo za strokovno gozdarsko problematiko, ampak še za vrsto drugih problemov, ki jim gozdarji bržčas v celoti ne bomo sami kos. čeprav sta sestavka zelo spodbudna in izpri.čujeta močno voljo gozdarjev, da te razmere porravijo, vendarle ostaja še veliko nedorečenih vprašanj in veliko nerešenih problemov. Da bi pomagali pri razreševanju teh problemov, smo dodali ses.tavkoma še citat iz razprave dr. Iztoka Winklerja - Sedanje sta~je in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji (Zbornik gozdarstva in lesarstva št. 14/1976). Odločili smo se za poglavje Gozdni posestnik kot lastnik gozda in kot delavec zato, ker so podružbljanje zasebne gozdne proizvodnje, združevanje dela in sredstev za delo zasebnih lastnikov gozdov, položaj gozdnega poscstnika v združenem delu in renta v socialistični družbi še premalo razjasnjene kategorije in razmerja, so pa za razjasnitev obravnavane problematike pomembne. Zlasti renta je zelo sporna, včasih ž.e kar fetišizirana kategorija. In ravno njo je avtor v svojem ses_tavku lepo predstavil. Oddelčno gospodarjenje v slovenskih zasebnih gozdovih Analize so smiselne, če so opora za ukrepe Sedanje stanje in gospodarjenje v zasebnih gozdovih je že analizirano na vseh strokovnih ravneh, v zadnjem času pa tudi povsod tam~ kjer vodijo politiko gospo- darjenja. Vsa ta številna posvetovanja in analize kažejo na to, da rešitve niso. enostavne. In sicer predvsem zato ne, ker pogosto pozabljajo, ker jih ni mogoče predpisati za vso Slovenijo. Ta heterogenost v kvaliteti gozdov, rastišč, strukturi lastnikov in njihove odvisnosti in povezanosti z gozdom je jzjemno velika na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija. Pa celo v enem gozdnogospodarskem območju so ekstre- 375 mi, ki silijo v različne pristope in različno gospodarjenje, ne toliko jz strokovruh razlogov, pač pa iz organizacij slUh in lastniških. To se odraža tudi'. v organiziranosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, saj trajajo samo zadnje reorganizaoije že več let in vedno znova ugotavljamo, da stanje še ni v redu kJjub vsem ukrepom, ki so sploh mogoči glede na velikost organizacij -obratov, odnose pri uslugal1 ter zahtev družbenih političnih skupnosti. Iz tega bi -morali zaključiti, da tako različni pogoji zahtevajo tudi priložnost pri orgaruz'ira- nosti in gospodarjenju, če želimo racionalno in po naprednih strokovnih načelih upravljati z zasebnimi gozdovi tako v korist samih gozdov kot tudi lastnikov in ce- lotnega gospodarstva. Zasebni gozdovi ne potrebujejo več besed, pač pa sekiro in vejnik. Hočem reči, da je treba ukrepati na osnovi že opravljenih temeljitih analiz in zaključkov. Analize torej imamo, čas je za ukrepanje! Gotovo je bila ta tema temeljito obdelana na visokošolskih študijskih dnevih v Kranju 13. in 14. maja 1976. Temeljne ugotovitve in stališča s tega posvetovanja vsebujejo med drugim tudi naslednje: Bolj ali manj jasno se ločijo tri o~novne kategorije gozdov: l. k atego rij a. Značilna je izredna razdrobljenost posesti, velika naveza- nost na naturalne donose iz gozda (drva, stelja). Tržne proizvodnje ni. Gozdovi so preizkoriščeni in degradirani. Ras.ti'ščni potencial je zelo slabo uporabljen. Spe- cifične ·socialne razmere lastnikov gozdov sedaj onemogočajo, da bi te potenciale bolje izkoristili. Ta kategorija gozdov je posebnost manj razvitih predelov v SRS in zajema do 200/o celotne površine zasebnih gozdov v SRS. 2. kategorij a. Velika in zaokrožena gozdna posest višinskih kmetij, kjer sta delo in dohodek iz gozda zelo pomembna. Gozdovi so dobro ohranjeni in primerno negovani, načrtovani etati so realizirani za tržno proizvodnjo-. Relativno velika in predvsem zaokrožena gozdna posest daje gojitvene, tehnološke in orga- njzacijsko..-tehnične možnosti za racionalno- gospodarjenje. Ta kategorija o-bsega 200/o celotne površine zasebnih gozdov v Sloveniji. 3. Kategorij a. Mala in srednja posest z visoko stopnjo razdrobljenosti; med lastillki je velik delež nekmetov in polkmetov, njihov delež še zelo hitro narašča. Zaradi nezainteresiranosti za delo in dohodek iz gozdov se etati ne reali- zirajo, velik delež gozdnih del opravijo najeta delovna sredstva z najeto delovno silo, opremljenost za delo v gozdu je slaba. Tudi nega ne ustreza; neracionalno se porabljajo celo skromna sredstva za enostavno biološko reprodukcijo. Pri parcel- nem načinu dela v tej kategoriji zasebn'ih gozdov ni gojitvenih, tehnoloških in organizacijskih možnosti za racionalno gospodarjenje z gozdo-vi. Grobo vzeto je ta kategorija gozdov značilna za razvitejše in razvite predele Slovenije, obsega pa do 60°/o vseh zasebnih gozdov v SR Sloveniji in predstavlja ključni problem pri gospodarjenju (Konec c'itata). Iz te ana1ize sledi, da je samo 20°/o slovenskih zasebnih gozdov takih, kjer posebna strokovna in organizacijska prizadevanja njso samo smiselna, saj stanja ni mogoče izboljšati. Druga petina iz 2. kategorije je v praksi po gospodarjenju že izenačena z družbenimi gozdovi. Torej ostane praktično štiri petine nerešenih problemov zasebnih gozdov, raz- vrščenjh na treh petinah površine slovenskih zasebnih gozdov - in to je 3. kate- 376 gorija po klasifikaciji na študijskih dnev'ih v Kranju. Na teh površinah pa je mogoče z angažiranostjo in strokovnim delom bistveno menjati razmere. Namen tega se- stavka je, iz izkušenj opisati pristop k oddelčnemu gospodarjenju v zasebnih goz- dovih 3. kategorije, kar pomeni bistveno zboljševanje v primerjavi s parcilenim gos podarjen jem. Ugotoviti moramo namreč, da predstavljajo neuresničene naloge na teh povr- šinah za gozdarske strokovne delavce največjo neizpolnjeno strokovno in gospo- darsko obveznost v Sloveniji. Z oddelčnim gospodarjenjem koristimo vsej družbi Z vsemi glavnimi in stranskimi učinki pri oddelčnem gospodarjenju koristimo vsej naši skupnosti. Poleg prednosti izboljšanega gospodarjenja s povečanimi do- nosi, ki so nam s strokovne plati znane, so pri takem delu tudi prednosti, ki jih spre- gledamo. V eriko izvažamo desk in celo hlodovine in s tem premalo vnovčimo naše znanje in delo. Se slabše pa je, ko ostaja neizkoriščen etat v gozdovih le nekaj kilometrov od obratov lesne industrije, ki les uvažajo. Takšno stanje lahko omogočata le libe- ralizem in neodgovorno~t za širše gospodarske interese; v praksi tega problema ne dojemajo prav tisti, ki bi lahko odločilneje vplivali na odpravo takih gospodar- skih absurdov. Saj bi z realiziranimi etati v zasebnih gozdovih, že v slovenskih razmerah, kar občutno vplivali na bilanco uvoza in 'izvoza. Uravno·težena plačilna bilanca s tujino pa je pogoj za uravnoteženo notranje gospodarstvo in razmere sploh. Z vsakim kubičnim metrom blagovne proizvodnje iz zasebnih gozdov se raz- bremenjuje pritisk v družbenih gozdovih, saj lesna industrija povsem upravičeno računa z gozdnimi fondi vseh slovenskih gozdov. širši družbeni pomen gozdov nalaga tudi večje obveze vsem, ki gospodarijo z gozdovi in vsem, ki so lastniki gozdov. Z lastniki gozdov pride pogosto do kon- fliktov ravno zato, ker ne dojamejo razlike med lastništvom gozdov in lastništvom nekega predmeta. Lastnik 'ima pravico le do dela donosov in koristi iz svojega gozda, ostali del pa je družbena last! Ravno zato pa zakon o gozdovih dopušča intervencije v zasebnih gozdovih z družbenim planiranjem in celo s sečnimi nalogi , ker je mnogokrat le tako zagotovljena izvedba določenega plana. Samo oddelčno gospodarjenje v zasebnih gozdovih bo omogočalo skladno gospodarjenje v vseh slovenskih gozdovih Cilj nam. mora biti 'izenačeno gospodarjenje v družbenih in zasebnih gozdovih. Intenziteta gospodarjenja naj bo prilagojena le rastiščnim in sestojnim razmeram ter družbenim zahtevam ne glede na lastništvo. To pomeni v praksi oddelčno gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Prvi in najpomembnejši korak k temu cilju pa je oddelčna sečnja. Zato je tudi v sestavku poudarek na oddelčni sečnji. Formalna ovira za popolno izenač-itev intenzivnosti gospodarjenja je pri seda- njem razvoju gospodarjenja z gozdovi in zakonodaje predvsem v nedovoljenem prelivanju investicijskega denarja iz dn1žbenih v zasebne gozdove in obratno. Go- spodarska politika mora biti prožna v toliki meri, da je sprejemljiva pri velikih 377 družbenih koristih še posebej dolgoročno, pa naj bo to vlaganje v vlake in ceste ali v nego in reprodukcijo gozdov. Saj je edina resnična ovira za oddelčne seČi1je in s tem za oddelčno gospodarjenje le še zaprtost takih gozdov. Vsako vlaganje v za- sebne gozdove je dolgoročna naložba v dn1žbene koristi. Zakon o gozdovih dopušča intervencije prav zaradi š'irših interesov. Ti širši družbeni interesi pa bi se morali kazati tudi v sprejetju takšnega (zlasti finančnega) instrumentadja, ki bi omogočal hitrejši razvoj (zlasti odpiranje) zasebnjh gozdov. Oddelčno gospodarjenje daje smisel strokovnemu delu v zasebnih gozdovih V analizah gospodarjenja v zasebnih gozdovih je stalno prisotna ugotovitev, da bi morali delo izboljšati s pritegriitvijo sposobnih kadrov. Saj je dejstvo , da sposobni' in zahtevni strokovni delavci pogosto z odporom delajo v zasebnih gozdo- vih. Velik del pa se jih zadovolji s paberkovanjem v blagovni proizvodnji, to je s skrajno nezahtevnim delom brez strokovnih in sploh umskih naprezanj, ko le pasivno spremljajo socialne probleme podeže!ja. Edino merilo njihove strokovnosti, prizadevnosti in učinkovitosti so kubiki blagovne proizvodnje, ki jih pričakujejo ob cesti. V takih primerih je organizacija - zasedba strokovnih in pisarniških delavcev - prerazkošna, predraga. Velike možnosti za izenačitev strokovne zahtevnosti dela v družbenih in zaseb- n'ih gozdovih so prav v oddelčnem gospodarjenju. Pri parcelnem gospodarjenju je to nemogoče. Ob takem načinu dela v zasebnih gozdovih je enaka zahtevnost pri strokovnosti, večja pa je pri organizaciji dela. Posebej je treba biti nadarjen in usposobljen za stike z ljudmi vseh izobrazbenih kategorij. Precej zahteven delež dela je ravno v pravilnem, jasnem in odločnem pristopu ob dogovorih in pogodbah. Izenačevanje v kadrih v družbenih in zasebnih gozdovih opravičuje in pogojuje le oddelčno gospodarjenje. Od posekanega lesa plačujejo lastniki biološki prispe- vek, stroške gospodarjenja (~n prispevek za gradnjo cest samo ponekod). Torej se vzporedno z večjimi sečnjami vse skupaj intenzivneje razvija, saj je večje število zgrajenih cest. Več denarja za stroške gospodarjenja daje večjo možnost za sod·· alno varnost, ki je pogosto pogoj za pritegnitev in ustalitev sposobnih strokovnih in drugih sodelavcev. Primer oddeičnega gospodarjenja Temeljna organizacija ROG v gozdnem gospodarstvu Kočevje opravlja neka- tera strokovna dela za lastruke gozdov in za temeljno organizacijo gozdarske ko- operacije. Zasebni in družbeni gozdovi se namreč prepletajo po površini in je zato taka organizacija gotovo najbolj racionalna. Od skupne površine gozdov 21.390 ha j'ih je 4660 ha zasebnih 3. kategorije. Lastnikom vsako leto odpovedujeta moč in volja pri sečnji, tako da je vsako leto tudi manjši delež blagovne proizvodnje, ki jo pripravijo lastniki sami. Ven- darle to popuščanje spremljajo in praznino dopolnjujejo z n3raščajočo ang;:1žira- nostjo naši'h ~Strokovnih delavcev pri organiziranih sečnjah, spraviiu in seveda pri negi gozdov. S takimi povečanimi napori in večkrat tudi izvirnimi pristopi so po- kazali naši strokovni delavci veliko samoiniciativnosti) znanja in zrelosti v odnosu do stroke in gospodarstva sploh. 378 Z obsegom se je dvignila tudi kakovost organizacije, ki je iz uslug posamez- nikom na posameznih parcelah, prešla že pred leti v oddclčne sečnje in oddelčno gospodarjenje. V letošnjem letu bomo v zasebnih gozdovih posekali 6600 mS, in 7800 m3 , spravili tudi iz gozda. Dokončno smo oblikovali delo v zasebnih gozdovih z izenačitvijo planiranja v družbenih in zasebnih gozdovih, ko v istih rokih pripravimo sečni program, načrto­ vanje oddelkov in sečni predlog. Tako je v sečnem programu za leto 1978, poleg storitev posameznikom na posameznih parcelah, predviden delež blagovne pro·iz- vodnje iz oddelčnega gospodarjenja: Pri iglavcih 15 % etala pri listavcih 46% etata skupaj 36% etata Za izračun količin lesa, ki bi jih naj posekali v zasebnih gozdovih (v obliki sto- ritve) v s·istemu oddelčnega gospodarjenja, uporabljamo v sečnem programu na:sled- n ji obrazec: OSn + 1 = E- PSn- 1 OSn + t = sečnja pri oddelčncm gospodarjenju v prihodnjem letu E=etat gospodarske enote PSn-1 = sečnja, ki so jo v preteklem letu opravili lastniki san1i ali z našimi storilvami skupaj .. . -.~ · : · ~ :·, . .... ~ Povsod traktor ne more opraviti svojega dela. Vkljub mehanizaciji je v gozdu tudi za najn dovolj dela. Foto: Franček Jurač 379 Ta obrazec je dokončna oblika. Dopolnitve so lahko le še v podrobnosti pri or- ganizaciji in zaradi zahtev po reorganizacijah, ki bodo verjetno prisotne, žal čisto v škodo kontinuitete. Organizacija in izvedba oddelčnih sečenj Z oddelčnimi sečnjami je v bistvu že doseženo oddelčno gospodarjenje, saj se vzporedno s ·sečnjo že opravijo pomembna gojitvena dela, ali pa jih vsaj omogočajo. Hkrati s sečnjo je obvezna tudi druga faza- spravilo- in tretja faza- odvoz in prodaja. Zato je oddelčna sečnja nujni pogoj pri oddelčnem gospodarjenju. Za racionalno organizacijo oddelčne sečnje 'in boljšo izvedbo je potrebno naslednje zaporedje del. l. obnovitev mej med parcelami posameznih lastnikov; 2. gojitveni, sečni in spravilni načrt z odkazilom; 3. kalkulacija; 4. seznanitev lastnikov gozdov z načrti in kalkulacijo; 5. pismeno obvestilo lastnikom o prednostni pravici do del v njihovem gozdu in sečni nalog; 6. pogodba o delu; 7. sečnja, spravilo, prodaja; 8. obračun stroškov in dohodka. Tako zaporedje :in obseg del je nujen v primeru, da lastnik sam ne dela in pre- pusti vso izvedbo delavcem temeljne organizacije (obrata). Seveda pa so mogoče tudi drugačne variante: b) oddelčno načrtujemo, delajo pa lastniki sami; c) kombinirano: oddelčno načrtujemo, nekateri lastniki opravijo- dela sami, drugim pa dela opravijo delavd v režiji temeljne organiazcije (obrata). Naš namen je opisati prvo varianto, ko lastniki ne opravijo sami ustreznjh del. To je najradikalnejša in zato tudi najučinkovitejša metoda, ki zagotavlja: povečanje odno-sov, dvig kvalitete sestojev, realizacijo etata, radonalno vlaganje denarja v gojitvena dela, dohodek os.tarelim kmečkim in drugim lastnikom. l. Obnovitev mej. Pred začetkom drugih del morajo biti meje med parcelami jasne in nedvou mne,da ni poznejših pravd za posamezna drevesa, saj je pri sečnji in izdelavi prevzem sortimentov po parcelah, po lastnikih osnova za vse obračune z lastniki in za evidenco. 2. Gojitveni, sečni in spravilni načrt z odkazilom. Načrt za oddelčno go6podar- jenje je lahko narejen v različni oblikj in različnem obsegu. Pravilo naj bo, da je načrtovanje v zasebnih gozdovih z oddelčnimi sečnjami enako navodilom in tehniki za načrtovanje v družben'ih gozdovih. Načrtovanje mora biti sproščeno v tem smislu, da meje parcel znotraj oddelka niso upoštevane. 3. Kalkulacijski načrt. Je obvezen za izvedbo oddelčne seč nje, saj je osnova za odlooitev lastnika, ki praviloma ne pozna ali pa mu osebno niso pomembni dolgoročni strokovni interesi in družben'i interes za surovino v lesru industriji. 380 Njemu je pomembna kalku1acija stroškov in dohodka in s tem ostanek dohodka, ki ga bo po enoti dobil izplačanega za les, da bo presodil, kdo naj mu opravi usluge. Kalkulacije napravimo za vsak sortiment posebej. Od ocenjene, prognozirane prodajne cene na dan prodaje odštejemo: stroške sečnje in izdelave po podatkih iz odkazila in normativov, - stroške spravila, izračunane iz spravilnega dela načrta, - stroške nakladanja, manipulacije in prevoza po cen'ikih in normativih, - biološki prispevek in stroške gospodarjenja (režijski stroški). Posebno je treba paziti pri preračunavanju iz neto v bruto osebne dohodke, ker ·mm·amo upoštevati - odšteti že vračunane režijske stroške v prispevku za gospodarjenje. Tako dobimo ostanek dohodka za enoto sorbimenta, ki mora biti najnižji zagotovljeni ostanek dohodka, izplačan lastniku. To se z leti obrestuje z zaupanjem lastnikov. V kalkulaciji, še manj pa v obračunu, rli· mesta za špekulacije! čas ki preteče od izračuna kalkulacij do izplačila za les, je sorazmerno dolg, od dveh mesecev pa do pol leta, tudi več. Pri našem spreminjanju cen in stroškov je zelo težko izdelati precizne kalkulacije, ki bi veljale tako dolgo. Dejstvo pa je, da je indeks povečanja stroškov približno vzporeden indeksu povečanja cen, s tako predpostavka pa lahko računamo in zagotavljamo ostanek dohodka. V oddelkih z nekvalitetnimi listavci se pri kalku1aciji lahko izkaže, da za posa- mezne vrste prostorninskega lesa ni ostanka dohodka v mejah minimalne cene lesa na panju. Običajno so prav na takih površinah, kjer napadejo manj kvalitetni sortimenti, najbolj nujna gojitvena dela, to je redčenje, osvobajanje mladja in gošče z izsekom nekvalitetnih predrastkov in pionirskih drevesnih vrst. V takih oddelkih, kjer se nega opravi s sečnjo, pa moremo kalkulacije narediti iz naslednjih ele- mentov: stroški proizvodnje (sečnja, spravilo ,manipulacija, prevozi) in dajatve za bio- loški prispevek in stroške gospodarjenja; gojitveni del načrta. Kalkulacija pa je v tem primeru taka: Lastniku odmerimo .minimalno ceno na panju za sortimente, ki imajo negativno kalkulacije, to pa kot strošek dodamo ostalim stroškom; manjkajoči del (primanjkljaj) po enoti pomnožimo s številom enot teh sorti- mentov v oddelku, 1in ga bomo poravnali iz biološkega prispevka. Ves sestavek govori o utemeljenosti tudi takega kalkulacijskega načrta. Druga možnost je taka, da iz dohodka od vrednejših sortimentov pokrijemo primanjkljaj pri drobnih sortimentih. Seveda ta varianta ni ugodna za lastn'ika, saj dobi tako v skupnem dohodku manj za prodane sortimente. Tretja možnost pa je še odmaknjena, čeprav bi bila v gospodarstvu najboljša in tudi najbolj logična. Lesna industrija, ki potrebuje te drobne sortimente, jih uvaža po veliko višjih cenah, kot so doma. V korisL vseh bi bil torej dvig cen drobnih sortimentov in omejitev uvoza. 4. Seznanitev lastnikov gozdov z načrti. Takoj, ko je izdelau tudi kalkulacijski del, pošljemo načrt vsem lastnikom s kratkim in jasnim pojasnilom, ki naj vse- buje: - potrebo in namen oddelčne sečnjc, 381 - datum za ·skupni razgovor o delu, ki naj bo najmanj štirinajst dni po datumu, ko smo odposlali načrt, da bodo imeli čas za posvete in premislek. Na pogovoru je-predvsem treba pojasn'iti: li'-.. - obveznosti do gozda po desetletnih načrtih in širši d~iteni interes ter zahteve; - prednostno pravico do del v gozdu; - problem cene lesa na panju in stroškov. Na takih pogovorih je pogosto treba poslušati vso zgodovino socialnih pro- blemov podeželja, predvsem pa obdržati m'irno kri in usmerjati pogovor Je na konkretno oddelčno sečnjo. Razčistiti jn zabeležiti si moramo, kdo bo delal sam, kdo bo pogodbeno oddal temeljni organizaciji (obratu) in kdo noče sekati. 5. Pismeno obvestilo, sečni nalog. Takoj po pogovoru pošljemo lastnikom, ne glede na njihove odločitve, pismeno obvestilo o prednostni pravici dela v svojem gozdu, in to do roka, ki je predviden za začetek organizirane sečnje z našimi sekači. Obvestilo vsem lastnikom v oddelku mora vsebovati tudi sečni nalog za vse, ki do roka ne bodo začeli delati . S tem se pravno zavarujemo pred tistimi, ki se po pogovoru premislijo. Naveden naj bo 14. in 15. člen zakona o gozdovih. 6. Pogodbe o delu. Lastnikom, ki so se odločili na pogovoru za delo, pošljemo v podpis pogodbo o delu (storitvah), ki jo priložimo obvestilu o prednostni pravici in sečnem nalogu. 7. Sečnja, spravilo, prodaja. Po preteku roka za prednostno pravico del, začne­ mo s sečnjo po enakih pr·incipih kot v družbenih oddelkih, le z dopolnitvijo, da mora gozdni delovodja (manipulant) prevzemati sortimente po parcelah, to je po lastnikih. Taka evidenca •izdelanih sortimentov po lastnikih ob panju je osnova za vse obračune z lastnikom, seveda pa tudi za obračun ·sekačev, spravila 1n mani- pulaoije. To je največja dopustna in mogoča poenostavitev in s tem tudi racio- nalizacija. Spravilo teče ne glede na meje parcel in lastnikov na skupno skladišče, kjer sortirajo .sortimente le zaradi nakladanja in odvozov različnim kupcem. Vsi odvozi se opravijo enako, kot da so sortimenti iz družbenega oddelka, to je brez evidence po lastnikih. Saj je to tudi tehnično neizvedljivo, posebno še, če je veliko lastnikov in sortimentov, skladiščni prostor pa je običajno omejen. 8. Obračun stroškov in dohodka. To je delo k-njigovodstva. Pomembno je, da je obračun nepristranski - na osnovi podatkov izdelanih sortimentov in pre- vzetih ob panju, dejanskih stroškov ali zagotovljenega dohodka. Casovni razpored priprav in izvedbe. Delo je treba zastaviti tudi rokovno, kar je garancija za pravočasno in smotrno izvedbo. Poleg časa za načrtovanje in časa od sečnje do prodaje sortimentov moramo upoštevati tudi čas za seznanjanje z :načrti in roke za prednostno pravico del. To pa podaljša ves potek za dva me- seca, če ne celo več. Roke si mora zastaviti vsak izvajalec po svojih pogojih, lahko upoštevamo le splošne napotke: a) Načrtovanje 'in kalkulacija morata biti končana do pozne jeseni za oddelke, ki bodo v sečnji naslednje leto. 382 b) V zimskem času opravimo seznanitev in dogovarjanje, po možnosti do konca leta za oddelke, ki bodo v sečnji naslednje leto. c) Rok za prednostno pravico del v njihovem gozdu je treba lastnikom pri- lagoditi glede na njihovo drugo delo in na sezono sečnje 'iglavcev in listavcev ter na vremenske pogoje spravila. č) Izvedbo oddelčnih sečenj v zasebnih gozdovih moramo uskladiti z delom v družbenih gozdovih, če oboje opravijo isti delavci in stroji. Zaključek Za zboljšanje gospodarjenja v zasebnih gozdovih smo formalno in moralno zadolženi gozdarji po posameznih območjih. Vsi ostali dejavnikl, ki tudi vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, lahko posredno pospeševalna delujejo na spremembo gospodarjenja (predvsem zakonodaja), toda neposredna izvedba je odvisna samo od gozdarskih strokovnih delavcev na terenu. Vse nasprotne utemeljitve .so samo izmikanje obveznostim v zasebnih gozdov'ih. Le na petini površine slovenskih zasebnih gozdov za to res še ni pogojev. Boljši ali slabši pogoji za oddelčno gospodarjenje so v krajš.ih obdobjih odvisni od konjunkture lesnih izdelkov na trgu, torej od višjih ali nižjih cen gozdnih sorti- mentov. V daljšem obdobju pa se zboljšujejo pogoji za odde1čno gospodarjenje zaradi družbenih sprememb. Ta proces se lahko pospeši z večjim družbenim inte- resom za gozdne lesne sortimente in temu prilagojeno zakonodajo. V socialistični družbi je jasna in nujna težnja po podružbljanju dobrin direktno ali posredno, z odločilnim vpl.ivom vseh uporabnikov teh dobrin na podružbljeno gospodarjenje. Jane z L:ernač, dipl. inž. gozd. Sodobno načrtovanje in gospodarjenje v obratih za kooperacija Zasebni gozdovi na Slovenskem se razprostirajo na površini 616 .839 ha, kar predstavlja 63,3°/o vseh gozdn1h površin na Slovenskem. Delež 1esne zaloge iz zasebnih gozdov v celotni lesni zalogi znaša 57°/o. V zasebnih gozdovih letno sekamo okoli 1,458.000 m3 , kar znaša okoli 55°/o vseh količin , ki jih posekama v slovenskih gozdovih. Vsi ti podatki nazorno pričajo o tem, da so zasebni gozdovi in gozdna pro- izvodnja v njih velikega gospodarskega pomena. Kljub pomembnosti zasebne gozdne posesti, pa smo gozdarji vse do danes dokaj malo storili, da hi tudi v gozd- no proizvodnjo zasebnega sektorja vnesli tak način de1a .in takšno tehnologijo, ki ju v gozdni proizvodnji družbenega sektorja uporabljamo že vrsto let. V gozdni proizvodnji zasebnega sektorja je še vedno lastnik gozda tisti, ki bolj ali manj sam odloča o tem, kje, kdaj in koliko bo sekal v svojem gozdu. Gozdarji smo še vedno le spremljevalci proizvodnega procesa pridobivanja 1esa in svoje delo še vse preveč prilagajamo željam in potrebam lastnikov gozdov. Tak odnos do gozdne proizvod- 383 nje v zasebnem sektorju se odraža na samem strokovnem delu operativnega gozdarskega osebja in tudi na uspešnosti izpolnjevanja planskih zadolžitev v obratih za kooperacija . Znano je dejstvo, da so sečnje v zasebnih gozdovih na Slovenskem precej pod planiranimi zadolž1tvanli, izhajajočih iz območnih gozdno- gospodarskih načrtov. Vse do danes so se k sečnjam redno prijavljali le tisti las.tniki gozdov - predvsem čisti kmetje, ki jim dohodek iz gozda predstavlja pomemben vir dohodka. žal pa je danes takšnih lastnikov vedno manj. Vedno bolj prevladuje tista kategorija lastnikov gozdov, ki glavni del svojega dohodka pridobijo iz rednega delovnega razmerja v različnih delovnih organizacijah, na dohodek iz gozda pa se vežejo le občasno, in sicer takrat, ko potrebujejo denar za kakšne večje investicije, ali pa takrat, ko so tržne razmere za prodajo lesa najbolj ugodne. Ker pa hočejo s prodajo lesa iztržiti čimveč, se odločajo za sečnjo Je na tistih predelih in za takšne drevesne vrste, ki jim zagotavljajo zanesljiv finančni uspeh. Zaradi takšnega odnosa do gozda so postali nekateri gozdni predeli preko- merno izkoriščeni, medtem ko drugje obstajajo gozdna območja, kjer so gozdovi skoraj nedotaknjeni jn propadajo, pa čeprav je njihova zasnova takšna, da bi se lahko ob rednem go-spodarjenju razvili v visoko produktivne gozdove. Velika slabost takšnega načina dela je tudi v tem, da lastniki gozdov prijav- ljajo sečnjo v gozdnih parcelah, raztresenih po vsej površini revirja. V takšnih razmerah je delo revirnega gozdarja neracionalno in strokovno na n.izki ravni, saj se pri samem odkazilu in poznejšem vodenju proizvodnje ne more posluževati strokovnih načel in prijemov, ki so značilni za gozdno proizvodnjo družbenega sektorja. Gozdarji se pri svojem delu v zasebnih gozdovih sicer srečujemo z določenimi objektivnimi težavami, ki nam preprečujejo, da bi načrtovanje in sam potek gozdne proizvodnje izpeljali tako dosledno, kot je to mogoče v družbenem sektorju. Tu gre predvsem za težave, ki jih pogojuje veliko število lastnikov gozdov, med katerimi je še vedno veliko število individu.alistov, močno omejenih v svojem lastništvu. Nove kvalitete, ki jih na osnovi določil zakona o združenem delu uvajamo v za- sebno gozdarstvo, naj bi v prvi vrsti razbile to lastniško omejenost. Vse to pa bomo lahko dosegli le tako, da. bomo kmeta-lastnika gozda prosvetlili v takšni meri, da bo sposoben dojeti pomembnost uvajanja novih strokovnih prijemov in nove tehnologije, tako v kmetijsko kot gozdarsko proizvodnjo. Zakon o združenem delu je lastnika gozda opredelil kot nov subjekt v naši samoupravni socialistični družbi. Tak status lastnika gozda pa zahteva tudi dru- gačen pristop gozdarja do tega lastnika. V bodoče ne bo več zadostovalo, da bo gozdar v zasebnem sektorju znal le odkazovati in voditi proizvodnjo, ampak bo moral biti istočasno s kmetijcem nosilec družbenih gibanj na podeželju. Zakon o gozdovih, predvsem tisti del, ki se nanaša na gospodarjenje z zaseb- nimi gozdovi, kljub nekaterim pomanjkljivostim, daje široke možnosti za načrtno delo v zasebnih gozdovih. Od nas gozdarjev pa je odvisno, ko"liko bomo določilo zakona o gozdovih sposobni prenesti v prakso in koliko bomo sposobni k načrt­ nemu delu pritegniti tudi lastnike gozdov. Podobne razmere kot v celotnem slovenskem prostoru ·so tudi razmere na postojnskem gozdnogospodarskem območju, ki se razprostira na teritoriju občin 384 S košatim, starim drevjem zasenčenih površin vse do danes niso uspeli pomla- d iti. Dobro rastiščt in kva- litetni obstoječi semenjaki zagotavljajo, da se bodo na presvctljcni površini hitro pojavili zametki novega sestaja . Foto: Jože Debevc Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica. Zasebni gozdovi postojnskega območja se razprostirajo na površini 30.046 ha, kar predstavlja 48°/o vseh gozdnih površin tega območja. Delež lesne zaloge zasebnih gozdov v celotni lesni zalogi območja znaša 39°/o. V načrtovani sečnji območja so zasebni gozdovi udeleženi s 40°/o. Glede na obseg in delež lesnih zalog predstavljajo torej zasebni gozdovi na Postojn- skem :izredno pomemben dejavnik, in to ne samo kot surovinsko zaledje za vso obsežno lesno industrijo v območju) ampak tudi kot dejavnik, ki lahko bistveno pripomore, da se bodo kmečka gospodarstva vključila v nove proizvodne in družbene odnose. Zavedajoč se teh pomembnosti zasebnega gozda, smo v obratu za kooperacija že zastavili določene korake za načrtno gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Opustili smo dosedanji ustaljeni način prijave sečenj, ko so se lahko lastniki po svoji presoji odločali za sečnjo. Osnovni nosilec sestave sečnega predloga je postal revirni gozdar. Ta v sečni predlog ne vključuje več gozdov lastnikov, raztresenih po celi površini gospodarske enote, ampak določi za sečnjo strnjene gozdne komplekse in v sečni predlog vključi le tiste gozdove, ki jih je ta kompleks zajel. Za te kom- plekse nato revirni gozdar izdela detajlni gojitveni načrt, v katerem predvidi ukrepe in cilje za nadaljnji razvoj gozda. Izde1a tudi sečno-spravilni načrt, v katerem predvidi količine za posek in sistem izgradnje gozdnih poti . S tako obdelanim kompleksom zajame revirni gozdar okoli 800/o letne planirane sečnje v revirju, 20°/o planirane sečnje pa še vedno pusti kot rezervo za tiste lastnike gozdov, ki bodo v teku leta zaradi objektivnih potreb želeli sekati (domača upo- raba), a niso bili vključeni v sečni predlog. Sečnje nismo omejevali tudi tistim 385 kmetom-lastntikom gozdov, ki niso bili zajeti v načrtovane površine, je pa njihova celotna kmetijska proizvodnja tesno vezana na vsakoletni dohodek iz gozda (plačilo davkov). Izven načrtovanih površin pa se dovoljujejo tudi sečnje sušic in poškodovanega drevja. Pri tako zastavljenem delu je bilo največ dilem glede količin, ki naj bi jih lastnik gozda moral posekati. V obratu smo se zavedali, da zaradi specifičruh razmer, ki obstajajo v zasebnih gozdovih, pri planiranju ne smemo jemati desetletne obhodnice, kot je to praksa v družbenih gozdovih. Prav tako pa smo se zavedali, da z običajnim letnim posekom stvari bistveno ne bomo premakni'li. Da bi uskladili na eni strani želje lastnikov gozdov in na drugi goz- darjev, je bilo domenjeno, da se na tako določenih površinah seka 2 do S-letni etat, odvisno od tega, koliko je kateri od lastnikov v zaostanku s sečnjo v ureditve- nem obdobju. Količina poseka pa je odvisna tudi od gojitvene pomembnosti iz- branih objektov. čeprav je šlo pri tako zastavljenem delu bolj za strokoven pri- stop h gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, smo v akcijo oblikovanja in izvajanja ukrepov vključili tudi vse samoupravne organe obrata za kooperacija, ki so nam pri tako zastavljenem delu nudili vso podporo. Ko so revimi gozdarji izdelali gojitvene in sečno-spravilne načrte za izbrane gozdne površine, smo na celotnem območju organizirali široko akcijo neposred~ nega obveščanja lastnikov gozdov-kooperantov, ki so bili za leto 1977 vključeni v sečni predlog. Tega obveščanja in dogovarjanja se je udeležilo okoli 900 lastni- kov gozdov (80°/o vseh pozvanih lastnikov) . Na teh sestankih smo j:ih ~eznanili z novim načinom dela, kot tudi z vsemi razpoložljivimi podatki iz gojitvenih in sečno-spravilnih načrtov. Posredovali smo jim tudi cene za sečnjo in spravilo, ki bi jih obrat zaračunaval tistim lastnikom gozdov, za katere bi' opravljal usluge pri omenjenih delih . Lastniki gozdov so na teh sestankih pokazali veliko mero zrelosti in realizma in so, razen nekaterih izjem, tudi sprejeli tak način dela . Takoj po končani akciji obveščanja so začeli revirni gozdarji z organiziranimi odkazili. Odkazilo smo časovno omejili, in sicer: za iglavce do konca meseca maja in za listavce do konca meseca avgusta. Neposredno ob samem odkazilu sklepata revirni gozdar in lastnik gozda dogovor o načinu izvajanja del na sečnji, spravilu in odvozu. Pismeni dogovor je na za to prilagojenem odkazilnem manualu. Z do- govorom se lastnik opredeli, ali bo dela v gozdu opravljal sam, ali pa jih bo pre- pustil obratu za kooperacija. Dogovor vsebuje tudi okvirni rok izvršitve deL Okvjr- ni rok izvršitve sečnje je tri mesece po izvršenem odkazilu. če po preteku tega roka dogovorjena dela niso opravljena in za to lastnik n.ima ustreznega opravič.ila, potem 1zvrši ta dela obrat za kooperacija. Lastnik gozda obvesti po izvršeni sečnji revirnega gozdarja, da sečišče pre- gleda. Po opravljenem pregledu izda nalog za izplačilo lesa. če gre za posek večjih količin, lahko gozdar izda nalog za izplačilo lesa že pred končnim posekom. Pred izplačilom vseh planiranih količin za posek pa mora biti sečišče dokončno pregledano. Z organiziranim načinom dela v zasebni gozdni proizvodnji smo na Postojn- skem šele na začetku poti. Zaradi specifičnosti pogojev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi celotno načrtovanje in priprava dela še nista bili izpeJjana tako dosledno, kot je to pri načrtovanju gozdne proizvodnje družbenega sektorja. Kljub temu pa ugotavljamo, da je takšen način dela že rodiJ določene rezultate. Močno se je povečal obseg sečenj v prvem šestmesečnem obdobju v primerjavi z istimi obdobji 386 preteklih let. Izredno se je povečal obseg del na sečnji in spravilu, ki jih za lastnike gozdov opravlja obrat za kooperacije oz. po dogovoru z njim TOZD gozdarstva. Kar pa je najpomembnejše, v načrtovano sečnjo smo letos vključili tudi takšne gozdne predele, v katerih se zaradi težje dostopnosti vse do danes ni gospodarila. Mislim, da je prav, da v pričujočem sestavku predstavimo enega izmed takšnih objektov. Objekt je zanimiv predvsem zaradi tega, ker so prav pri tem objektu, po dogovoru z lastniki gozdov, vključeni v obrat za kooperacija pri sečnji, spravilu in odvozu, v celoti angažirani delavci in delovna sredstva TOZD gozdarstva druž- benega sektorja. Objekt leži na nadmorski višini 900 m, na izredno strmem SZ pobočju Slivnke, 1114 m visoke gore, ki se vzpenja nad notranjskim mestecem Cerknico. Na površin'i objekta, ki zavzema okoli 100 ha, so bukovi gozdovi v različnih stadijih razvoja. Objekt vključuje oddelke 15, 16 in 17 revirja Slivnica, s poprečno lesno zalogo 205m3 na hektar. Zaradi težke dostopnosti se v teh gozdovih ni gospodarila, zato kvaliteta sestaja še zdaleč ne ustreza kvaliteti rastišča. Nad objektom je sicer speljana kamionska cesta, ki pa je bila zaradi skromnih spravilnih sredstev, s ka- terimi razpolagajo lastniki gozdov, gospodarsko nepomembna. Spravilne možnosti pod objektom pa so izredno neugodne, saj je najbližja kamionska cesta oddaljena okoli 3 km od objekta. Stanje sestoja pri tem objektu je zahtevalo čimprejšnje ukrepanje, zato je revirni gozdar v okviru enotno zastavljene akcije načrtovanja zasebne gozdne proizvodnje na območju gozdnega gospodarstva Postojna v plan za leto 1977 vključil prav te površine. Na obravnavani_ površini je revirni gozdar Osnova za izplačilo lesa lastnikom je odkazana neto lesna masa. Morebitne raz- like med odkazanimi in od- danimi količinami pa se bodo proporcionalno na odkazano neto maso raz- delile po lastnikih, po kon- čanem celotnem odvozu. Foto Jože Debevc. 387 planiral za posek okoli 2000 m3 . Lastninsko pravico nad temi gozdovi ima 60 lastnikov, da na vsakega lastnika odpade 33 m3 oz 1,66 ha površine. Nekaj teh lastnikov je zaposlenih po tovarnah, velik del pa je ostarelih. Na sestanku z omenjenimi lastniki smo le-tem dali osnovne smernice in razložili pomembnost načrtovanja gozdne proizvodnje in jim povedali tudi vse podatke iz gojitveno in sečno-spravilnih načrtov. Zaradi težke dostopnosti objekta smo last- nikom dali možnost spravila z žičn'im žerjavom 3 BV. Posredovali smo jim tudi cene poseka in spravila, ki so bile zaradi organiziranega pristopa zanje sprejemljive. V poprečju, na celotnj površini, bi morali lastniki plačati za sečnjo 47 dinarjev in za spraviJo 165 dinarjev. Odkupna cena bi na panju znašala za hlodovina 247 dinarjev in za drva 77 dinarjev. Zaradi tako ugodnih cen so lastniki v celoti vsa dela na sečnji, spravilu in odvozu prepustili obratu za kooperacija. Takoj po tem dogovoru z lastniki j.e revirni gozdar začel z organiziranimi odkazili. Odkazal je po gojitvenih enotah, ne oziraje se na parcelne meje. Odkazilu so prisostvovali tudi lastniki gozdov (6-7 dnevno), ki so revirnega gozdarja obveščali, kateremu lastniku pripada katero od odkazanih dreves. Ker na tem objektu dolgo niso gospodarili, so bile meje parcel nejasne in slabo označene, zato je bilo potrebno pred začetkom vseh del izvršiti izmera in označiti meje. Les naj bi lastnikom gozdov izplačevali na osnovi odkazane neto lesne mase in z upoštevanjem deleža hlodovine in ostalega lesa, kar so ugotavljali neposredno ob samem odkazilu. Evenutalne razlike med odkazanimi neto količinami in de- jansko izvršenim odvozom pa bodo proporcionalno porazdelili na odkazano neto maso in delež hlodovine ob koncu del. Predstavljeni objekt je le eden izmed mnogih objektov v zasebnih gozdovih na postojnskem območju, kjer je bila izvršena predhodna priprava dela in kjer se tudi lastniki že prilagajajo novim oblikam de1a. Interes tako gozd~rjev kot lastnikov je, da s tako zastavljenim delom skupaj nadaljujemo, ker bomo le tako sposobni znižati stroške gospodarjenja na najnižjo možno mero. še posebno po- · membno bo to v novih organizacijskih oblikah, kjer bodo lastniki gozdov- kooperanti skupaj z delavci v obratih za kooperacija odločali o ustvarjenem dohodku. Naoin dela v gozdni proizvodnji zasebnih gozdov, ki smo ga začeli uveljavljati na postojnskem gozdnogospodarskem območju, ustreza razmeram tega območja in nikakor ne more biti pravilo za delo v obratih za kooperacija ostalih gozdnogospo- darskih organizacij . Glede na nadaljnji razvoj zasebnih gozdov, na našo lesno ~ndustrijo in na same lastnike gozdov-kooperante, pa bi bilo prav, da bi skušali v okviru poslovnega združenja in samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo na osnovi izkušenj vseh gozdnogospodarskih organizacij izdelati enoten koncept načrtovanja gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih. Glede pomembnosti gozdov za našo družbo pa bi bilo seveda v tej smeri potrebno jasneje opredeliti nekatera določila zakona o gozdovih, predvsem tista, ki govore o obveznosti lastnikov do območnih načrtov oz. iz njih izhajajočih ureditvenih načrtov posameznih gospo- darskih enot. · Jože Debevc, inž. gozd. 388 Slovo od sonca. Foto Mladen Berginc Steljarjenje. Foto l . černač v v v SII~SI DRUZBENI POMEN GOZDOV NALAGA VEČJE OBVEZNOSTI TlTDI J(METOM-LASTN.Il(OM GOZDOV Kmečki jelov gozd. Foto Ciril Sem Bukovina v jesenskem soncu. Foto Ciglar i11 Remic Storovke rastejo na štorih listnatih dreves. Ob suhem vremenu so klobuki svetli, ob dežju pa postanejo temni Mušnica je dobila ime po tetn, ker muhe, ki sedejo na njen vlažni klobuk, poginejo zaradi strupa mikoatropina 1 Gozdni posestnik kot lastnik gozda in kot delavec Za nadaljnje obravnavanje družbeno-ekonomske problematike zasebnega sektorja je pomembno, da ločeno obravnavamo gozdne posestnike kot lastnike gozdov in kot delavce. Gozdni posestnik dobiva kot lastnik gozda rento, kot delavec pa osebni do- hodek, ki temelji na načelih delitve po delu. Takšno ločitev smo formalno dosegli že z uvedbo skupnega gospodarjenja, vendar v praksi gozdnogospodarske organi- zacije še vedno odkupujejo les od gozdnih posestnikov in odkupne cene še vedno celovito in zamegljeno vključujejo rento in osebni dohodek gozdnega posestnika. Renta je v svojem bistvu kapitalistična ekonomska kategorija, vendar je hkrati, kot je zapisal Kardelj, vendarle »nujna in koristna koncesija socialistične družbe kmetu-lastniku, ker je krnet del našega delovnega ljudstva in ker je renta edina oblika, ki omogoča, da kmet postopoma prehaja na socialistične pozicije - če izvzamemo proces kapitalističnega razslojevanja vasi, ekspropriacijo ali splošno kolektivizacij o stalinskega tipa«. Renta bo zato še obremenjevala naše gospodarstvo kot ostanek zemljiške last- nine in nesocialističnih odnosov vse dotlej, dokler ne bo materialni razvoj družbe ustvaril pogojev da izgine. Rento je treba presojati kot zgodovinsko neizbežen davek, s katerim se mora socialistična družba odkupiti od določenih ostankov preteklosti. Rento lahko obravnavamo na dva načina: ( - ali jo priznavamo kot lastnikovo naložbo, to je, da jo upoštevamo pri proizvodnih stroških in torej tudi pri osnovi za delitev dohodka, - ali pa določimo zanjo fiksni znesek, ki ga lastniku izplačamo JZ dohodka pred delitvijo. Fiksna renta je naprednejša oblika sodelovanja med kmetom-lastnikom goz- ·da ~n gozdnogospodarsko organizacijo, ker jasneje loči kmeta-lastnika gozda od kmeta-delavca. Lastništvo gozda se pojavlja že v izčiščeni obliki rente. Gozd je v tem primeru pravzaprav dan v zakup, zanj dobiva lastnik rento. Ločeno od tega pa se določa njegov zaslužek za delo. V povojnem obdobju sta se pri nas uvelja\llila v bistvu oba načina obravnavanja rente. Tistim gozdnim posestnikom, ki se sami niso vključili v gozdno proizvodnjo, ampak prepuščali to gozdnogospodarskim organizacijam smo rento obračunavali v fiksnem znesku. Pri gozdnih posestnikih , ki so se sami vključevali v gozdno proizvodnjo pa nismo ločeno obravnavali rente in plačila za opravljeno delo in smo oboje skupaj upoštevali pri proizvodnih stroških in pri osnovi za delitev dohodka. Leta 1976 sprejeti zakon o združenem delu pa to vprašanje rešuje zelo jasno, saj zahteva, da je treba ločeno izkazovati del čistega dohodka temeljne organizacije kooperantov, ki pripada združenim kmelom-lastnikom gozdov na podlagi lastninske pravice na zemljišču (gozdu) oziroma delovnih sredstvih, ki jih združujejo, ostali čisti dohodek pa razporejati enako kot čisti dohodek drugih TOZD. V pogojih parcelnega gospodarjenja pa postopoma izginja absolutna renta in ostaja le diferencialna. V mnogih primerih zajema odkupna cena le še nadomestilo za opravljeno deJo, lastniki gozdov pa za svoje lastništvo ne dobijo ničesar. In 389 vendar tudi v takih pogojih mnogi gozdni posestniki še naprej redno izkoriščajo svoje gozdove. Meja izkoriščanja gozda za parcelnega lastnika namreč ni renta. Absolutna meja zanj kot lastnika je kot pravi Marx »samo mezda, ki jo plačuje sam sebi potem ko odšteje svoje stroške. Dokler mu cena produkta krije mezdo, bo obdeloval svojo zemljo in to pogosto vse do fizičnega minimuma mezde«. (8, III., str. 898). V pogojih nagle diferenciacije lastnikov gozdov pa mnogi posestniki dobivajo pretežni del dohodkov iz drugih virov kot iz gozdov in torej niso ekonomsko odvisni ali navezani na gozd. Taki posestniki se navadno ne zadovoljujejo samo z nadomesti lom za opravljeno delo (mezdo), zlasti še, če se sami ne vključujejo v gozdno delo in opravljajo posamezne faze gozdne proizvodnje z najeto delovno silo ali jih prepuščajo v izvršitev gozdnogospodarski organizaciji. Zato tam, kjer je renta majhna ali je sploh .ni več, pogosto nočejo več sekati. Družbene ukrepe, s katerimi je bila zagotovljena lastnikom gozdov minimalna renta, je treba tolmačiti predvsem iz dveh vidikov: - v fazi postopnega prehajanja zasebnih gozdov v skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi so ti ukrepi zagotavljali minimalno odškodnino gozdnim posest- nikom kot lastnikom gozdov in pomenijo preventivni ukrep, ki naj zagotavlja do- ločeno ekonomsko varnost lastnikov gozdov v skupnem gospodarjenju; - minimalna renta pa na drugi strani pomeni tudi spodnjo mejo, do katere so gozdnogospodarske organizacije še dolžne izvajati obveznosti iz gozdnogospodar- skih načrtov - tj. realizirati predvidene etate v zasebnih gozdovih. Dogajalo bi se namreč lahko, da bi v določenih proizvodnih pogojih stroški dela bili večji od odkupne cene in bi se lastniki gozdov odrekli izkoriščanju takih gozdov, v gozdno- gospodarskih načrtih planirane etate prepustili v realizacijo gozdnogospodarski organizaciji (ki je po zakonu odgovorna za izvedbo načrtov), zase pa zahtevali vsaj minimalno rento. Gozdnogospodarske organizacije bi v takem primeru morale to rento kriti iz dohodka, ustvarjenega v družbenem sektorju, kar pa je seveda ne- dopustno. V takem primeru je jasno, da preneha obveznost gozdnogospodarske organizacije za realizacijo etatov. Razvoj ekonomskih odnosov bo neizbežna pripeljal do tega, da bo renta majhna ali je sploh ne bo več in bo torej postala lastnina nad gozdom vse bolj samo- upravna oblika brez ekonomskih posledic. Zato je toliko bolj treba vključevati gozdne posestnike v gospodarjenje z goz- dovi, da sodelujejo s svojim delom in delovnimi sredstvi. In kakšne so realne mož- nosti za to? Gozdni posestniki skoraj v celoti v lastni reŽJiji opravijo prvi dve fazi gozdne proizvodnje (posek in spravDo ), mnogo manj pa tretjo fazo - prevoz lesa. To pa ne pomeni, da to delo opravijo gozdni posestniki sami. Rezultati ankete kažejo, da je najeta delovna sila pomemben dejavnik pri gozdnem delu v zasebnem sektorju. Anketa je tudi pokazala, da se z naraščanjem velikosti gozdne posesti bistveno zmanjšuje število tistih gozdnih posestnikov, ki sami ne opravijo nobene faze gozdne proizvodnje, povečuje pa se število posestnikov, ki sami opravijo posek in spravilo lesa. Vključevanje gozdnih posestnikov v tretjo fazo proizvodnje - prevoz lesa pa ni odvisno od velikosti posesti; nanj vplivajo predvsem drugi dejavniki. 390 Gozdno delo zaposluje zasebne gozdne posestnike zelo malo, poprečno iletno le 4,4 dni. Zato dela v gozdu ni mogoče smatrati za dejavnost, ki je dopolnilo ·kme- tijstvu in s katero bi kmečki gozdni posestniki popolnejše izkoriščali razpoložljivi časovni fond. Podatki o dinamiki odkupa lesa iz zasebnih gozdov kažejo, da je odkup največji v drugem tromesečju, se nato postopoma zmanjšuje in je najnižji v jeseni jn pozimi. Na dinamiko torej bolj vplivajo drugi dejavniki, zlasti vre- menski, kot pa povezanost s kmetijskimi deli. / Razdrobljenost zasebne gozdne posesti je torej pomembna ovira za večje vklju- čevanje gozdnih posestnikov v gozdno proizvodnjo. Naša gozdna posest je pre- majhna in preveč razdrobljena, da bi omogočila pomembnejši časovni in s tem delovni angažman in s tem tudi omembe v;reden zaslužek od dela. Izjema je seveda večja in velika gozdna posest, ki omogoča pomembno ali celo pretežno časovno angažiranje gozdnih posestnikov tako pri izkoriščanju gozdov kot tudi pri drugih gozdnih delih. Vendar je takih posestnikov zelo malo. Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, ali je mogoče povečati zaposlitev gozd- nih posestnikov pri delu v svojem gozdu in s tem povečati tudi njihove denarne prejemke. Odgovor na to vprašanje žal ni pritrdilen. Iz podatkov o strukturi pre- vzema lesa iz zasebnih gozdov je razvidno, da so možnosti za nadaljnje vključevanje gozdnih posestnikov v gozdno proizvodnjo zelo majhne. Ni namreč mogoče pri- čakovati, da bi se gozdni posestniki lahko močneje vključili v še preostale faze izkoriščanja gozdov, zlasti v prevoz lesa, ker s svojimi delovnimi sredstvi težko konkurirajo gozdnogospodarskim organizacijam, ki lahko to delo opravijo ceneje. V gozdni proizvodnji tudi kmalu ne bo več mesta za zastarela tehnična sredstva in delovne postopke. Nagli razvoj tehnologije zahteva tudi v gozdarstvu uvajanje novih sredstev in izboljšanih načinov dela. To pa ne sme pomeniti, da bo gozdni posestnik izrinjen iz gozda kot gozdni delavec. Izkoristiti moramo njegovo znanje in izkušnje pri gozdnem delu in ga vključiti kot delavca v zasebnih gozdovih nasploh (ne samo v njihovem gozdu) in tudi v družbenih. Tako bo dobil dejanski status delavca v združenem delu z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz njega izhajajo. Dr. Iztok Winkler 391 Sestavka v današnji številki Gozdarskega vestnika se energično lotevata kmečkih gozdov, gospodarjenja v teh gozdovih in gozdarjev. Oba vztrajata na ugotovitvi, da je oddelčno gospodarjenje edini izhod iz proizvodnih in organizacijskih težav v zasebnih gozdovih. Pristop k oddelčnemu gospodarjenju, oziroma k oddelčni sečnji, je pravzaprav zelo podoben, če že ne popolnoma enak, na Notranj- skem in na Kočevskem. Na enak način obravnavajo ta problem tudi na štajerskem in Primorskem. če so na raznih koncih Slovenije empirično prišli do istih metod pa tudi do istih rezultatov v obdelavi te problematike, bi lahko zaključili, da je le-ta zelo enostavna in torej lahko rešljiva. Toda ne smemo pozabiti, da so to modelni poskusi, ki so sicer uspeli, ki jih bodo pa morali avtorji in drugi gozdarji še pošteno obklestiti, če jih bodo hoteli afirmirati kot strokovno kvalitetno in družbeno spre- jemljivo metodo gospodarjenja s s'lovenskimi zasebnimi gozdovi. Kompleten pristop k oddelčni sečnji (gospodarjenju) je sestav- ljen iz treh različnih delov: strokovnega, organizacijskega in eko- nomskega. Zelo podrobno sta v obeh sestavkih razložena organiza- cijski in strokovni del, ekonomski pa nekoliko manj. Ker bi orga- nizacijskemu delu lahko rekli, da je brez »felerja«, pa posvetimo nadaljnje razmišljanje ekonomskemu delu. že pri površnem pregledu lahko opazimo tako na notranjskem kot na kočevskem modelu izrazito črto: izračunati lastniku gozda kar najvišjo (nerealno!?) ceno lesa na ~toru (rento). Bržčas je to za- radi trenutne družbene in politične klime ter zaradi pragmatičnega taktičnega koncepta, ki je: sistem oddelčne sečnje mora biti za last- nika gozda finančno privlačen, nujno. Dočim pavšalnemu opisu kalkulacije -in izračuna cene lesa na štoru (rente) pri notranjskem modelu lahko oporekamo le tn, da ni v kalkulaciji transportnih (kamionskih) in manipulativnih stro- škov ter na oko ocenjenim visokim cenam lesa na štoru, pa nam opis kočevskega modela daje več možnosti za polemiko. Avtor se najprej zavzema, da bi moralo biti omogočeno pre- livanje investicijskega denarja iz družbenega sektorja v zasebni. Trdi, da samo zaprtost zasebnih gozdov preprečuje oddelčno gospo- darjenje. Iz prakse vemo, da drobni gozdni posestniki sodelujejo v bla- govni proizvodnji predvsem v odprtih gozdnih predelih (ker imajo račun) in da je oddelčna sečnja vab1jiva za kmeta predvsem v zaprtih predelih (seveda je pogoj dovolj visoka ponujena cena lesa na štoru!) Investicija (gradnja cest v zaprtih predelih) zagotavlja večji dohodek lastniku gozda, zato zanj niso več zanimive ponudbe delavcev iz družbenih gozdov oziroma oddelčna sečnja. če bi bilo dopuščeno investicijsko prelivanje jz družbenega sektorja, bi si za- sebni lastniki gozdov neupravičeno prisvojili dohodek delavca iz TOZD, ki je ta denar pridelala. To pa je seveda nesprejemljivo. Enako bi si lastnik gozda neupravičeno prisvajal dohodek delavca 392 iz TOZD, če bi prepustil secnJo v svojem gozdu TOZD družbe- nega sektorja, ko bi vzel ponujeno ceno lesa na štoru, ki ni nizka. V kočevskem modelu je večkrat zažugano: Kalkulacije morajo biti »Čiste « , bog ne daL da bi se kdo spozabil! Pri zaračunavanju osebnega dela delavcev TOZD (če le-ta opravlja delo pri oddclčni sečnji v zasebnih gozdovih) je zahtevano, da mora kalkulant pri izračunavanju bruto vrednosti osebnega dela teh delavcev paziti, da ne bi lastnik gozda dvakrat plačal režijskih stroškov (ker jih plača že s stroški gospodarjenja, ki so negativni element ob izračunu cene lesa na štoru). Velja opozoriti, da so v bruto osebnih dohodkih delavcev zajeti le prispevki jn dajatve, ki so pogodbeno ali zakonsko obvezne in da se šele s faktorjem na bruto osebne dohodke odmerjajo fiksni stro- ški, med katerimi so tudi stroški strokovnega in administrativnega osebja, pa tudi nekaj zaslužka. Torej bi pomenilo kakršnokoli dru- gačno kalkuliranje kot takšno, v katerem so zajeti poleg direktnih stroškov tudi vsi stroški, ki bremenijo dohodek in osebni dohodek, prelivanje dohodka 'iz TOZD v OK - kar pa je poslovno in poli- tično nesprejemljivo. Tudi postopek za odmero rente, ko kalku1acija izkaže negativno ceno lesa na štoru, bo družbeno težko sprejemljiv. Opisana je mož- nost, da bi negativno razliko poravnali iz sklada za biološka vlaganja (biološki prispevek). To pa pomeni, amortizacijska sredstva pre- tapljati v zaslužek, celo v rento. Renta je kapitalistična ekonomska kategorija, ki bo še dolgo pomemben element podružbljanja v zasebnih gozdovih v našem socialistično-samoupravnem sistemu. S tem moramo računati. Toda, ko obllkujemo organizacijsko in ekonomsko politiko go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi, se spomnimo gozdarskega »izvir- nega greha« izpred 25 let. Takratna gozdarska politika »enolonč­ nice« je omogočila prelivanje dohodka iz zasebnega v družbeni sek- tor. Sele po 25 letih , ko uresničujemo ustavne ideje in ideje zakona o združenem delu, odpravljamo to nesprejemljivo organizacijo in .politiko v gozdarstvu. Naj nam bo ta, marsikje mučna preobrazba poduk, da ne bomo ponovili podobnih napak, saj vidimo, težko jih je popravljati. Zato mislim, da je oblikovanje rente (kadar je nega- tivna) in dviganje rente (cene lesa na štoru) občutljiva zadeva že sama po sebi, ker gre za politično-ekonomsko kategorijo, ki ni so- cialistična. Uporabljamo jo sicer lahko tudi kot element taktike pri afirmaciji dela obratov za kooperacija , toda v določenih mejah; kajti nadnorrnalna renta, še zlasti, če gre na račun nekoga drugega, je v bistvu antisamoupravna in asocialna. Denar v rokah rentnikov (torej tistih, ki ne delajo), namesto v rokah lastnikov gozdov, ki združujejo delo in nekaj rente v obratih za gozdarsko kooperacija, bi pomenil dvomljiva usmeritev. Zatorej naj bodo kalkulacije zares » čiste« in pametne, kajti renta ni le ekonomska kategorija. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. 393 111. jugoslovansko posvetovanje o varstvu gozdov pred požari Dubrovnik, 19. in 20. maja 1977 Neopazno in tiho, brez večje publicitete, ki pa bi bila vsekakor zelo upra- vičena in nujna, je v Dubrovniku min:ilo III. jugoslovansko posvetovanje o varstvu gozdov pred požari. Odročno mesto posvetovanja je bilo, po izjavi organizatorja (Jug. zveza za napredek in varstvo človekovega okolja, Svet za gozdarstvo 'in industrijo za pre- delavo lesa, Zvezni komite za kmetijstvo, Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije, Samoupravna interesna skupnost vzgoje in usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu ·i·n lesni industriji LR Hrvatske) izbrano namensko, da bj se o gozdnih požarih in protipožarnih ukrepih razpravlja'Io prav na področju, kjer so gozdni požari najpogostejši in povzročajo tudi navečje škode. Posvetovanja se je udeležilo relativno malo udeležencev, vsega okoli 50 de- legatov raznih ustanov, združenj, komor, republiških sekretariatov, gozdnogospo- darskih organizacij idr. Slovenske ustanove in organizacije so zastopali 4 delegati. žal pa posvetovanju ni pr1sostvoval noben zastopnik tiska in drugih javnih občil, kar je vsekakor vel·ik spodrsljaj organizatorjev. Tekom dvodnevnega posvetovanja se je zvrstilo 8 referentov, ki so v svojih referatih podajali problematiko ožjih specialnosti v zvezi z gozdnimi požari. Vsi referati so bili tudi razmnoženi 'in že pred posvetovanjem razpo_slani posameznim organizacijam. Kakor že na prejšnjih dveh zveznih posvetovanjih o protipožarni zaščiti gozdov, je bila tudi na tem postavljena nujnost izdelave enotne metodologije ocenjevanja škode, kli jo gozdni požari povzročajo, saj so načini in kriteriji številnih ocenje- valcev zelo različni in subjektivni. Posledica so nerealni končni podatki o škodi, ki jo vsakoletni požari povzroče narodnemu gospodarstvu. Posebne težave in raz- lična stališča se pojavljajo predvsem plii vrednotenju in ocenjevanju posrednih škod. Zanimiv referat je imel tudi dr. živojinovic .iz Beograda o protipožarni pro- pagandi. V svojem referatu je s podatki dokumentiral dejstvo, da protipožarni propagandi, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ne posvečamo dovolj pozornosti. Naštel je 10 skupin različnih načinov protipožarne propagande, ki jih uporabljajo v svetu, katerih pa se gozdarji v Jugoslaviji le malo in še to bolj poredko poslužujemo. Inž. žunko iz Zagreba pa je udeležence seznanil z organizacijo protipožarne službe v LR Hrvatski, s. posebnim ozirom na najbolj ogrožene gozdne kulture v Dalmacij·i in na dalmatinskih otokih. Kot novost iz njegovega referata naj omenim le organizacijo protipožarne prognostične službe prd. hidrometeorološkem zavodu v Zagrebu, katere naloga in zadolžitev je, da na podlagi odločujočih podatkov pravočasno opozori protipožarno organizacijo o nastopu nevarnosti gozdnih požarov. Iz referatov in diskusije je bilo možno zaključiti, da se po gozdnih požarih nastalih škod gozdarji prav dobro zavedamo, in se proti njim tudi borimo z bolj ali manj učinkovitimi načini. žal pa naša stremljenja pri nekaterih občinah, kra- 394 jevnih skupnostih, organizacijah in podjetjih niso dovolj prepričlj1iva, tako da se varovanje in ohranitev zelenih površin, katerih neposredni ali posredni koristnik je prav vsak posameznik, smatra še vedno kot prvenstvena dolžnost gozdarjev. Z zastarelo in preživelo miselnostjo bi morali čimprej prekiniti; odgovornost za obstoj gozdov pa naj bi v svoji zavesti nosil vsak :državljan. živahna razprava se je razvila tudi ob predlogu predvidenega in predlaganega nakupa štirih modernih, za gašenje gozdnih požarov specialno konstruiranih am- fibijskih letal >>Canadair« Cl-215, katera 'SO se zelo uspešno izkazala pri gašenju gozdnih požarov v Grčiji, španiji in Franciji. Za nabavo letal iz zveznih sredstev sta se izrekla tudi predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo- inž. Ivan Kuštrak, ter član Sveta federacije in predsednlk jugoslovanskega saveza za varstvo in napredek človekovega okolja dr. Aleš Bebler, ki sta tudi prisostvovala posvetovanju. Dr. Bebler je opozoril na zaskrbljujoče stanje okolja v katerem živimo, in katero se še rap.idno slabša zaradi raznih subjektivnih in objektivnih vzrokov. Skrajni čas je, da se s problemi onečiščevanja okolja seznani vsak posameznik kakor tudi celotna družba ter da se prekine z egocentričnim izkoriščanjem naravnih do-bri'n ob istočasnem onesnaževanju okolja. Ker so gozdovi nesporno najpomembnejši dejavnik ekološkega okolja v katerem živimo, jim moramo posvečati vse večjo pozornost, predvsem pa je dolžnost celotne družbe, da jih varuje in zavaruje pred uničujočirni požari z učinkovito protipožarno organizacijo in 1sodobnimi tehničnimi sredstvi, h katerim spadajo tudi posebna, v ta namen prirejena letala. Kljub visoki ceni (ca. 45 milijonov N din) bo nakup upravičen, če bo uspelo znižati ali vsaj omejiti obseg uničenih gozdnih površin. Zavedati se moramo, da je od gozdov :in drugih zelenih površin odvisna rentabilnost in namembnost gostinskih objektov in kempov vzdolž edinstvene dalmatinske obale in da so ravno ti gozdovi v najbolj kritičnem poletnem obdobju, zaradi največje turistične frekvence še prav posebno ogroženi. Izkazalo se je, da je človek brez sodobnih tehničnih gasiLskih pomagal brez moči, posebno če je požar zajel večjo površino na težko dostopnih in neprehodnih kraških oziroma planinskih terenih. V takih primerih, ki so ravno v Dalmaciji najpogostejši, bi bilo hitro posredovanje in gašenje nastalega požara s pomočjo letal gotovo zelo učinkovito in hitro, posebno še) ker se za gašenje lahko uporabi tudi morska voda iz neposredne bližine. Svoje stališče je dr. Bebler zaključil s priporočilom, da :se med zaključke po- svetovanja vnese tudi predlog za nakup letal, kar bo na merodajnih mestih uteme- ljeval jn zagovarjal. Pred zaključkom posvetovanja pa je predstavnik kanadske tovarne predvajal še dva filma o tehniki in učinkovitosti letal pri gašenju gozdnih požarov. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. 395 UDK 634.307(497.12 Postojna) Mehanizacija proizvodnje na gozdnem gospodarstvu Postojna Delovni ljudje in kmetje kooperanti na območju gozdnega gospodarstva Po- stojna so se z otvoritvijo mehaniziranega skladišča za dodelavo listavcev v Ilirski Bistrici dostojno vključili v počastitev jubilejev tov. Tita in KP Slovenije. Odprtje skladišča je bilo 27. junija 1977. leta, torej na dan samoupravljavcev. Svečanost je bila le skromen odsev pomembnosti delovne zmage, ki so jo s tem dosegli de1avci gozdnega gospodarstva Postojna. Izgradnja tretjega »CMS«, ali »MELES«, .kot ga imenujejo Postojnčani ,pomeni zaključno fazo uvajanja sodobne mehanizacije pri sečnji, izdelavi) transportu in tudi pri jzmeri gozdnih lesnih sortimentov. Mehaniziranima sk1adiščema za do- delava oblovine iglavcev v Pivki 1n Starem trgu se torej pridružuje še skladišče za dodelava oblovine listavcev v Ilirski Bistrici. Vsi trije objekti so osnovni del predvidene tehnizacije gozdnega in lesnega gospodarstva, ki narekuje tehnološko in poslovno integracijo obeh omenjenih proizvodnih področij. Le-to narekuje potreba po racionalnejši uporabi lesa kot surovine. Pomanjkljivost je le v tem, da lesno predeloval na industrija (žagarstvo) doslej še ni dosegla koncentracije pre- delave, kot je bilo poprej že predvideno. Govorniki na svečanosti so z raznimi prispevki okarakterizirali razvoj gozd- nega gospodarjenja do današnje stopnje. Vendar, zaradi svoje skromnosti morebiti niso dovolj poudarili pomembnosti tega mehaniziranega skladišča za dodelava listavcev. Rešitev je namreč izvirna in nakazuje pot vsej lesni industriji v Sloveniji in Jugoslaviji, in sicer, kako povečati uporabo drobnejše oblovine listavcev za mehanično in kemično predelavo, še posebno glede na vedno večje pomanjkanje hlodovine listavcev, posebno bukovine normalnih dimenzij. Gozdnemu gospodarstvu Postojna je torej kot prvemu v Jugoslaviji uspelo ustvariti pogoje, da lahko s sodobno mehanizacijo nadomesti težko fizično deJo gozdnega delavca, kar pomeni za njegovo celotno delovno organizacijo racionali- zacijo proizvodnje 1n s tem seveda dvig produktivnosti. Vse to je plod združevanja dela in sredstev vseh temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) gozdnega gospodarstva Postojna in Lesonita. Premagali so lokalistične težnje, ki so usmerjaJe delovno organizacijo gozdnega gospodarstva v obliko mehaničnega seštevka TOZD, obrata za kooperacija iJ1 ostalih obratov. »MELES« v Ilirski Bistrici je rezultat usklajevanja tehnologije med gozdnim in lesnim gospodarjenjem, med Lesonitom in govdnim gospodarstvom Postojna. Koncept enotnega gospodarjenja z gozdovi v prizadetem območju, ne oziraje se na lastništvo, občinske meje in lokalne gravi- tacije, se tod odraža v tehnološkem napredku ter povečanju produktivnosti in dohodka. Ideja o izgradnji centralnih mehaniziranih skladišč (CMS) se je na postojnskem območju porodila že pred letom 1970. S »Programom racionalizacije gozdne pro- izvodnje« leta 1972 pa se je začelo njeno uresničevanje. že leta 1974 je začelo obratovati CMS v Pivki, na katerem je bilo do polovice 1.977. leta obdelano 220.000 m:J oblovine iglavcev. Za praznik republike 1975. leta je začelo obratovati CMS na Marofu, na katerem je bilo obdelanih do navedenega roka okoli 70.000 m 3 oblovine iglavcev. 396 CMS v Ilirski Bistrici je namenjeno krojenju, prežagovanju in sortiranju pred- vsem drobne ali tanke dolge oblovine listavcev. Na skladišče ne bodo prihajali hlodi, ker bodo le-te že v gozdu odžagali in od tam odpremljali naravnost k porab- nikom ter tako že v gozdu razmejili h1ode normalnjh dimenzij in drobni industrijski les. Dolgo drobno oblovino listavcev bodo na skladišču v Ilirski Bistrici razkrojili na hlodiče (»troncette«) :in tehnične okroglice za posebne namene ter na drobni industflijski les listavcev za predelavo v tovarni vlaknenih plošč v Lesonitu. Predvidevajo, da bo na tem skladišču letno obdelanih okoli 30.000 m3 lesa, kar pri srednjem premeru 15-16 cm pomeni skupno dolžino 1500 km oblovine. Pri tej obdelavi bodo v eni izmeni zaposleni le trije delavci. Računajo tudi, da bo napadlo 1/3 hlodov ali hlodičev in tehničnih okroglic ter 2/3 industrijskega lesa. Upravičenost izgradnje centralnega mehaniziranega skladišča za dodelavo li- stavcev se kaže v nadomeščanju težkega, zamudnega ·in dragega dela pri krojenju, razžagovanju in tudi cepljenju lesa ob kamionskih cestah z modernim mehani- ziranim delom na skladišču. Drugi razlog je v intenzivni izbiri drobnega indu- strijskega lesa, katerega cena se vse bolj približuje ceni hlodovine za žago. Našteta dejstva znižujejo proizvodne stroške in hkrati zvišujejo uporabno vrednost lesa. Zato pričakujemo hkrati še posredno korist in sicer v povečanju realizacije etatov listavcev v zasebnih gozdovih, ki jo obetajo zvišanja odkupnih cen lesa. Vzporedno z gradnjo in obratovanjem CMS so v gozdovih potekale spremembe v tehnologiji dela pri sečnji, izdelavi, .spravilu, nakladanju, prevozu in merjenju lesa, ki jih je omogočalo, pospeševalo ali celo pogojevalo delo na CMS. Te spre- membe so omogočale, poleg uvajanja polne mehanizacije vseh navedenih del pri sečnji 'in izdelavi ter transportu gozdnih lesnih sortimentov, tudi uvajanje novih načinov merjenja in vrednotenja dela, opustitev vseh zamudnih izmer lesa ob panju in na cesti, boljšo izrabo lesa, hitrejše obračanje sredstev ter dostavo ~vežega in zato vrednejšega lesa. Pri gozdnem gospodarstvu Postojna ugotavljajo, da je z navedeno tehnologijo pri taki mehanizaciji del znižana potreba po živem delu za 1 m3 sortimentov pri sečnji za 53°/o, pri spravHu za 48°/o in pri nakladanju in prevozu za 370/o, da ne potrebujejo več manipulantov za izmero lesa pri prevzemu v gozdu, niti pri prodaji gozdnih sortimentov kupcem. Vsi ti in taki uspehi so možni le s tesnim in pristnim sodelovanjem domačih strokovnjakov z znanstveno-raziskovalnim inštitutom, prcde'lovalci lesa, pa tudi s projektanti 1in dobavitelji opreme. Milan Kuder, dipl. inž. gozd. 397 UDK 634.0.945.31 Podiplomski študij iz gojenja gozdov Povzetek iz dvcletnega poročila Podiplomski študij ni samo obveznost univerzitetnega učnega naraščaja, am- pak je tudi oblika izobraževanja ob poklicnem delu. Ze vrsto let jmamo reden podiplomski študij tudi s področja gojenja gozdov. študijske obveznosti so navadno vsakemu kandidatu predpisane individualno. Redno vpisanih kandidatov je bilo v zadnjih šestih letih 19, nekateri od njih so študij že deloma a1i v celoti končali. Vendar podiplomski študij iz gojen ja gozdov ni omejen na ozek krog izbrancev. Posebna oblika tega študija so predavanja in seminarji z diskusijo, ki so v zad- njih dveh letih postaH redna praksa in so odprti širokemu krogu vseh zainteresi- ranih. Obe obliki sta bili vedno organizirani v zimski polovici :leta, praviloma vsak ponedeljek. Udeležencev pri posameznem predavanju oz. diskusiji je bilo približno 15 do 30. Rdeča nit vsega dela je bilo spoznavanje naravnih in drugih zakonitosti pri gospodarjenju z obnovljenimi naravnimi bogastvi in s prostorom. Pokazalo se je tudi, v kolikšni meri je mogoče posamezna področja drugih znanosti uporabiti v gozdarstvu qn kako neizčrpno je polje same gozdarske znanosti, koliko je treba na njem šc obdelati in vgraditi v reden študij. Seznam posameznih obravnavanih tem je bil za šolsko leto 1975/76 že objavljen v Gozdarskem vestniku (1976, št. 1). Celotno gradivo je možno razvrstiti v naslednje skupine: razširjanje osnovnih pogledov v ekosistemski značaj gozda, študij žive organske komponente gozdnega ekosistema, gozd v prostoru (krajinske ekološke razprave), nega in obl•ikovanje okolja, posebnosti s področja gojenja gozdov in splošna gojitvena problemati·ka znanstvenega značaja. Pri .skupno 38 temah, obravnavanih v zadnjih dveh letih, je bilo 20 tem temeljnega značaja. Ostale teme so se nekoliko bolj držale obrobnih, razširjenih in specialnih področij. Na splošno je bil študij usmerjen predvsem v utrjevanje spo- znanj temeljnega značaja in manj v posebnosti. še nekaj o didaktiki tega podiplomskega študija. Predavatelji oziroma vodje diskusije so bili zaenkrat :iz kroga udeJežencev podiplomskega študija, v bodoče pa naj bi za mejna področja nastopali tudi tuji predavatelji. Sicer je veljal avto- didaktični koncept. Predavatelj je temo sprejel in pripravil predavanje, a za disku- sijo so se za isto temo pripravili tudi ostali udeleženci. Pozneje je namesto pre- davatelja nastopal Je vodja diskusije, ki je poda·! krajši uvod v temo. Težišče dela se je še bolj preneslo na diskusijo, ki je zahtevala še temeljitejšo pripravo od vsa- kega udeleženca. Poseben poudarek je bil na kritični analizi znanstvenih teorij in prizadevanj. Pri tem se je nujno pokazal obseg razgledanosti po posameznih temah in spoznanje o pomanjkljivosti lastnega znanja. V didaktiki se 6matra, da je posamezna prireditev uspela, če se je vsak udeleženec med diskusijo dokopal vsaj do enega novega spoznanja. ~koda se mi zdi;, da vsaj nekatere obravnavane teme niso bile pripravljene za objavo v Gozdarskem vestniku. dr. Marjan Zupančič 398 V odseku za gozdarstvo v bazi 80 pod Rogom Na prvem zasedanju SNOS (Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta) v črnomlju v dneh 19. in 20. 2. 1944 so izoblikovali začasno slovensko vlado z naj- pomembnejšimi organi narodne oblasti. To je pomenilo graditev slovenske držav- nosti v okviru federativne demokratične Jugoslavije. Med drugimi dotedanjimi organizacijami so ukinili tudi upravno komisijo za osvobojeno slovensko ozemlje. Za gozdarje sta bila zlasti pomembna novo ustanovljena odsek za gospodarstvo in komisija za upravo narodne imovine, v katero je bila vključena naša ZDU. Odsek za gospodarstvo je imel sprva šest oddelkov; med njimi je bil tudi oddelek za gozdarstvo, ki je skrbel za gozdarsko službo na terenu. Imel je kon- trolo nad javnimi, državnimi, opuščenimi in zasebnimi gozdovi. Skrbel je za var- stvo in izkoriščanje gozdov, za žage :in ustrezno ravnanje z lesom za kurjavo. Za vodjo tega oddelka me je predsedstvo SNOS imenovalo dne 15. 3. 1944. Delo oddelka pa se je sčasoma tako namnožile, da je predsedstvo spremenilo oddelek v odsek za gozdarstvo in me imenovalo (21. 8. 1944) za načelnika tega odseka. V oddelek za gozdarstvo so prišli takoj v začetku: inž. Ivan Klemenčič, ki je potem sodeloval tudi v znanstvenem inštitutu; inž. Karlo Budihna, ki je postal vodja gozdarstva v komisiji za upravo narodne imovine; polkovnik Miroslav Pe- karek-Bradač, ki je bil postavljen za gozdarskega kontrolorja. Komisija za upravo narodne imovine je imela zelo obširne naloge. Skrbeti je morala za vzdrževanje in smotrno gospodarsko izkoriščanje: - javne imovine (državne imovine in imovine bivših samoupravnih enot ter ustanov javnopravnega značaja); - razlaščene imovine (posest bivše Emone, posesti tujerodcev, posesti oku- patorskih držav in zaplenjene imovine domačih izdajalcev); - opuščene imovine (ki je bila takrat brez imetnika, zakonitega oskrbnika ali obdelovalca, imovine internirancev, vojaških ujetnikov, preseljencev idr.). Za načelnika komisije za upravo narodne imovine je predsedstvo SNOS ime- novalo dr. Stanislava Kovačiča. Novi odseki , komisije in druge ustanove so terjale nove delovne prostore, pre- bivališča jn zatočišča, to je nove partizanske baze v vaseh ali zgrajene barake v gozdul s posebnimi bunkerji za začasno bivališče mcd nevarnostjo in pa za traj- nejše hranjenje važnejšega materiala. Na območju Roga, na kraškem ·svetu z velikimi površinami sklenjenih gozdov, z globačami in vrtačami ter goščavjem, so začele nastajati po izselitvi kočevarskega prebivalstva v zimi 1941/42 številne varno nameščene postojanke, bolnišnice - centralna partizanska bolnišnica SCVPB, tehnike in tiskarne. Zlasti pomembna je bila baza 20 (z več stavbami) za najvišje politično vodstvo in baza 21 za vojaško poveljstvo - glavni štab Slovenije (in zavezniške vojaške misije). Nameščene in zakrinkane v goščavju so bile tako odlično, da jih sovražniki niti v najhujši in dolgotrajni nemški ofenzivi niso odkrili. Gradnjo bolnišnic, baz in bunkerjev so vodstva zaupala le povsem zanesljivim tovarišem} ki so bili pretežno iz naselij pod Rogom, v dolini Dolenjskih Toplic, pod vodstvom tehnikov in gradbenikov iz raznih naših pokrajin. 399 Najkrajša pešpot do teh baz je vodila prek postojanke TV 15 v Občicah. 1 član predsedstva SNOS dr. Marjan Brecelj-Miha me je med drugimi partizani povabil, da skupno poiščemo ustrezno mesto za novo bazo blizu že obstoječih glavnih baz. Našli smo ga v gozdu v bližini požgane kočevarske vasi Rampoha. Novo bazo, skupino lesenih barak, ki je nastala spomladi 1944 v kraški vrtači in se potem razširila po njenih robovih, so označili kot bazo 80 pod Kragulj im vrhom. Ker je sčasoma naraslo število odsekov in njihovega osebja, so del baze namestili v opuščenih hišah v Srednji vasi pri črmošnjicah (baza 80 a). Na zimo 1944/45 pa je dobilo osebje baze 80 v uporabo veliko stavbo ob železniški postaji v črnomlju, kjer je ostalo skoraj do konca vojne. Hkrati s sodelovanjem pri gradnji baze 80, sta gozdarski oddelek in komisija za upravo narodne imovine (KUNI) skrbela še za preskrbo z drvnli, za oskrbo gozdnih drevesnic in pogozdovanje na gozdnih posekah. Vse bolj nam je pri- manjkovalo gozdarjev, zato sem predlagal, da se jih nekaj pokliče iz operativne vojske na delo v zaledje. Moj predlog pa je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da so še potrebni v boju in da bodo šele jeseni na razpolago za nujna gozdarska dela. Po nemški ofenzivi so se znova razbohotili plavogardisti, belogardisti in raz- trganci ter iskali nove načine za uničevanje partizanov, aktivistov OF in njihovih družin. Plavogardisti, razdraženi zlasti zaradi poraza v Grčaricah in napačnih domnev glede predvidenega zavezniškega izkrcanja na naši obali, so začeli upo- rabljati morilce, ki so se imenovali »Črna ro~a«. Naziv so si izposodili iz časov dinastičnih bojev med KaradordeviCi 'in Obrenovici v Srbiji. Prvič so se pojavili oa Jesenicah na Gorenjskem decembra 1943 z umori in Jetaki z narisane črno roko. Sami so si izbirali žrtve med privrženci OF, kraj in obliko svojih umorov. Za njimi so »Črno roko« prevzeli tudi četniški odredi in belogardisti. Nacistom so bili razdori med Slovenci zelo dobrodošli in so jih podpiTali kolikor se je le dalo, ker je že upadala nemška borbena moč na drugih evropskih bojiščih. Belogardisti ali po novem domobranci so se hoteli maščevati zlasti za svoj poraz na Turjaku in so začeli pod krinko črne roke z umori februarja 1944. Njeni pobudniki so bili zagrizeni klerikalci na območju ljubljan~ke pokrajine, kjer so organizirali zlasti zloglasne morilske postojanke pri Sv. Urhu, v Lisičnem in Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju. i>Črna roka je bila najbolj podivjana edinstvena morilska organizacija te vrste v okupirani Evropi«, je zapisal Jože Vidi'c kot zadnji stavek v svoji knjigi: Po sledovih črne roke (druga izpopolnjena iz- daja, Založba Borec, Ljubljana 1975). Med duhovščino pa so bile mnoge jasne glave, ki jih boj proti komunizmu ni omračil. Tako smo v partizan ih zelo čislali partizanske duhovnjke, zlasti Jože ta Lam- preta :in dr. Metoda Mikuža. Tudi na širšem območju Roga in v gornji dolini Krke je bilo nekaj duhovnikov, s katerimi smo bili znani še iz predvojnih časov. Po na- vodilih naše partijske organizacije smo jih obiskali tudi v njihovih uradih, da jih čim več pridobimo za sodelovanje v OF. Na njihova vprašanja, kakšni bodo po vojni odnosi do cerkve, smo odgovorili, da bodo podobni onim, kot v Združenih državah, kjer je cerkev ločena od države: verske občine morajo same skrbeti za vzdrževanje svojih cerkva in duhovnikov. S takim pojasnilom sožitja se je večina * Več o partizanskih bazah na Rogu v knjigi Janka Jarca: Partizanski Rog, Maribor- Novo mesto 1967, str. 161-195. 400 člani sanitetnega ekonomata v Starih žagah z gosti: junij ali julij 1943. Stoje od Je\'e proti desni: Milka Markovič, verjetno dva Angleža iz spremstva majorja W. Jonesa, nezn::ma bol- ničarka; druga vrsta: Stane Pajk, gozdar, Mirko Pirc, Ma1iin šlibar, Ivan Mavrovič-Ivanov tudi strinjala. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki niso hoteli opustiti svojih razdiralnih početij proti OF. Pred partizanskimi sodišči so prejeli zaslužene kazni za svoje izdajalsko delovanje. Naša obrambna prizadevanja in z njimi povezana gozdarska partizanska dejav- nost, so terjala nenehno preučevanje in analizo svetovnih dogajanj ter njih odra- žanje v jugoslovanski in slovenski stvarnosti; zlasti pa je bilo nujno potrebno stalno zasledovati zločinsko delovanje okupatorjev, belogardistov in plavogardistov na naših tleh. Nujna so bila redna obveščanja , posvetovanja in predavanja o pomemb- dih dogodkili, da bi kolikor se je le dalo preprečili hude žrtve v našem boju. Glavno delo gozdarskega oddelka se je razvijalo v okviru gozdarske službe za vse slovensko ozemlje. Naša prva naloga je bila, da čimprej sestavimo: - seznam gozdarjev s fakultetno izobrazbo v Sloveniji in drugod (da pri- dobimo za vodilna mesta, spričo pomanjkanja domačih kadrov, tudi slovenske gozdarje v drugih pokrajinah Jugoslavije); - seznam gozdarjev z gozdarsko šolo 1n nepopolno fakultetno izobrazbo; - seznam osebja z logarsko šolo ali z izpitom za logarja in gozdnih čuvajev brez strokovne izobrazbe. Za te naše sezname smo imeli na razpolago le seznam gozdarskih inženirjev v Dravski banovini, sestavljen po stanju marca 1941. Nanašal se je na vse vrste uradov in ustanov, ki so morale imeti na vodilnih mestih najvišje kva1ifioirane gozdarske strokovnjake. Razen tega seznama smo 401 imeli tudi prepis seznama osebja pri ravnateljstvu državnih gozdov in pri ZDU v Ljubljani v letih italijanske okupacije. Manjkajoče podatke za vse tri kategorije nameščencev smo postopoma spo- po1njevali po poročilih naših gozdarskih inšpektorjev pri pokrajinskih in okrožnih odborih OF. Oddelek za kmetijstvo- vodja inž. Jože Berkopec- je pripravil dne 5. aprHa 1944 prvo kmetijsko anketo. Gozdarski oddelek je zanjo sestavil obširno poroč!lo glede nove organizacije gozdarske službe v združeni Sloveniji, ki ga je na anketi prebral in obrazložil vodja oddelka. V okviru odseka za gospodarstvo smo sestav'ili predsedstvu SNOS tudi po- ročilo o delovanju gozdarskega oddelka. V zapisnik je bilo vnesena: »Oddelek vrši kontrolo nad državnimi, javnimi in opustošenimi gozdovi, kakor tudi nad privat- nimi gozdovi. Pri tem delu se poslužuje osebja bivše uprave razlaščenih ·gozdov. Oddelek posveča posebno skrb uničevanju gozdnega mrčesa, skrbi za preven- tivne ukrepe in organizira pogozdovalne akcije na absolutno gozdnih tleh, na katerih je okupator gozdove uničil. V ta namen so se vršili posebni pogozdovalni tečaji. Oddelek skrbi za očuvanje naprav lesne industrije ter za organizacijo pre- skrbe večjih krajev s potrebno kurjavo. S sodelovanjem oddelka je bilo stavljenih v obrat več žag, ki služijo potrebam vojske pa tudi civilnega prebivalstva.« Oddelek za gozdarstvo je sklical dne 4. maja 1944 prvi kolegijalni posvet goz- darjev) kateremu so pPisostvovaloi poleg načelnika gospodarskega odseka agro- noma inž. Jože ta Le vs tika tudi nekateri drugi agronomi. V zapisniku beremo: Navzoči gozdarji: inž. Sevnik Franjo, Zagar Jože, Adamič Danijel, čarman Valentjn, inž. Cvek Stanko, Pavlin 1\1aks, Rakoša Jože, Pekarek Miroslav, inž. Klemenčič Ivan, inž. Budihna Karmela in Zupančič Jože. l. Vodja gozdarskega oddelka je odprl sestanek in po uvodnih besedah podal podrobno poročilo o delovanju gozdarjev na gospodarskem področju v zvezi z osvobodilnim gibanjem. Poročilo obsega dve razdobji, in sicer prvo od razsula J ugoslav1je do zloma Italije, ·drugo pa od takrat dalje. Poudarja, da je bilo v vsem tem času delovanje večine gozdarjev posvečeno v prvi vrsti delu v osvobodilni borbi, dočim je strokovno gozdarsko delo stopilo v ozadje. Sedaj pa prihaja čas, ko morajo gozdarji zopet imeti več skrbi za svoje strokovno delo, da ustvarijo ugodne pogoje za uspešen razvoj gozdarstva v novem redu. 2. Tovariš Pavlin je poročal o svojem delovanju kot gozdarski referent za Belo krajino in upravnik gozdne drevesnice v črnomlju. Njegovo poročilo se je nanašalo predvsem na zadnje spomladansko pogozdovanje, ko je bilo kljub težkim razmeram - ponekod tako rekoč pod ognjem sovražnika - posajenih okrog 100.000 gozdnih sadik na področju Bele krajine, Gorjancev in Zgornje krške doline. 3. Tovariš Klemenčič je podal izčrpno poročilo o stanju naših gozdov, z mnogimi statističnimi podatki in napotki za nujno varstvo ter izboljševanje ne- ugodnega stan ja gozdov. 4. Tovariš Rakoša je na kratko poročal o stanju nekaterih gozdnih vele- posestev jn o svojem delovanju v svojstvu varuha gozdov na Gorjancih. 402 5. Obravnavale so se pereče naloge, pri katerih morajo gozdarji zastaviti vse sile za preprečevanje velike škode, ki neprestano narašča: zatiranje gozdnih škod- ljivcev; preskrba lubja za čreslovino za potrebe usnjarske industrije; priprava drv za preskrbo prebivalstva in stavbnega lesa za domačo obnovo; proizvodnja oglja za domačo porabo; jesensko pogozdovanje idr. 6. Razporeditev maloštevilnega gozdarskega osebja za reševanje naštetih na- log in za gozdarske :inštruktorje po okrožjih. Ker bo gozdarskih strokovnjakov vse bolj primanjkovalo, si morajo prvi in drugi gozdarji vzgojiti kader pomožnih moči predvsem iz invalidnih partizanov in takšnih aktivistov, ki ne pridejo v poštev za vojaško službo. Poleti 1944 se je delovanje gozdarskega oddelka močno razvilo. Pokazali so se vidni uspehi. Menl osebno so 'izkazali visoko priznanje s tem, da so me komunisti v gozdarskem odseku sprejeli iz staleža kandidata v v~sto članov komunistične partije Slovenije. Predsedstvo SNOS je ustanovilo nov odsek za gozdarstvo dne 21. avgusta 1944. Večja samostojnost gozdarstva je omogočila hitrejše neposredno delo z od- seki in ustanovami na bazi 80, zlasti pa je pospešila organizacijsko povezovanje s pokrajinskimi in okrožnimi odbori v gozdarski mreži Slovenije in Jugoslavije, ki se je vse bolj spopolnjevalo. Pri predsedstvu SNOS so v drugi polovici 1944 uvedli redne seje načelnikov odsekov in predsednikov komisij ter ustanov, na katerih so morali dajati kratka poročila o svojem tekočem delu in sicer s posebnim poudarkom glede probtemov, Bolnišnica Jelendol 1944. Foto B. Jakac 403 1 1 • ...1 s katerimi so posegli posamezni odseki v delokrog drugih odsekov. Na rednih sestankih načelnikov so obravnavali le zadeve, pri katerih je bila potrebna koordi- nacija raznih odsekov, posebno v času prevzemanja oblasti. Na rednih sestankih načelnikov so sestavljali obširne zapisnike in jih dostav- ljali predsedstvu SNOS. Njegova študijska komisija je zbirala najpomembnejše probleme za obravnavanje na rednih sestankih na bazi 80 a. Stalno je bilo treba zasledovati potek političnega življenja in člani predsedstva SNOS so v političnih referatih o notranjem in zunanjem političnem položaju Jugoslavije - zlasti o se- stavi nove jugoslovanske vlade- obravnavali najbolj pereča vprašanja prihodnjega obdobja. Gozdarski odsek je v drugi polovici leta 1944, z vključitvijo novih gozdarskih aktivistov, okrepil svojo strokovno publicistično in organizacijsko dejavnost. Načelnik odseka je v juliju 1944 llla bazi 80 dal študijski komisiji tudi naslednje poročilo: Gozdarski odsek ima zaposlenih 11 oseb, od teh jih 7 dela tudi pri komisiji za upravo narodne imovine. V evidenci vodimo osebe, ki so večinoma v Sloveniji, nekatere pa tudi izven nje in sicer: 74 gozdarskih inženirjev, 39 gozdarjev s srednješolsko izobrazbo, 10 nadlogarjev in logarjev ter 20 gozdnih čuvajev. V odseku za gozdarstvo so bila jzdelana, v sodelovanju s študijsko komisijo, glavna službena navodila za gozdarske inštruktorje pri pokrajinskih in okrožnih odborih OF, kakor tudi okrožnica glede sodelovanja gozdarskih organov z ustano- vami vojske. Ta dva pomembna dokumenta se glasita v domala neskrajšani obliki takole: Predsedstvo SNOS Odsek za gozdarstvo št. 3/44 Dne 2. IX. 1944 NAVODILA GOZDARSKIM INšTRUKTORJEM Gozdarski inštruktorji so gozdarski strokovnjaki, ki jih Odsek za gozdarstvo dodeli okrožjem (Pokrajinskim odborom OF), da po danih razmerah na dotičnem območju organizirajo in vodijo gozdarsko službo po splošnih načelih glede varstva, negovanja in izkoriščanja gozdov. Od tega odseka dobivajo strokovna navodila, za svoje splošno delovanje pa so odgovorni pristojnim odborom. V svrho enotnega delovanja gozdarskih inštruktorjev na vsem slovenskem ozemlju za prvi čas prevzema oblasti po OF podajamo v naslednjem glavne smernice in navodila: l. V prvi vrsti morajo skrbeti za organizacijo gozdarske službe na poverjenem jim ozemlju, dajati pobudo, da se pri vseh NO odborih odnosno odborih OF določijo poročevalci za gozdarstvo; v zvezi s temi poročevalci izvesti potrebne ukrepe za vodenje umnega gozdarstva. 404 2. Popisati in voditi v evidenci vse gozdarsko osebje (gozdarske inženirje, gaz- darje, logarje, čuvaje) na območju okrožja, ki je v aktivni gozdarski ali kaki drugi službi al~i pokoju. Morebitno razpo]ožljivo gozdarsko osebje je po možnosti dode- liti poročevalcu za gozdarstvo pri posameznih odborih v .svrho strokovne pomoči. 3. Organizirati kratkotrajne tečaje za čuvajsko osebje, ker primanjkuje stro- kovnih moči. V te tečaje je pozvati v prvi vrsti bivše partizane, kJi imajo veselje do gozda, dalje gozdne delavce, kmečke sinove itd. V teh tečajih naj dobijo vsaj osnovne pojme o najvažnejših gozdnih delih. Pozneje bo izmed njih izbrati naj- sposobnejše gojence za daljše tečaje odnosno za gozdarske šole. 4. Podvzeti ukrepe za varstvo gozdov pred škodljivci (glej okrožnico!). 5. Ugotoviti potrebe okrožja po stavbnem lesu in drveh. Popisati in voditi v evidenci vse večje konsumente lesa (rudnike, tovarne in javne ustanove). Med stavben les je vključiti v prvi vrsti množino lesa, potrebno za obnovo pogorelih naselij in uničenih prometnih naprav. 6. Popisati in voditi v evidenci zaloge izdelanega tehničnega lesa (hlodov, tra- mov, rezanega lesa), drv, oglja, lubja, ki se nahaja v gozdu ali na skladiščih izven gozda. Tehnični les naj bo po možnosti popisan tudi po vrstah 1in obmerih. Te zaloge je prvenstveno uporabiti. 7. Popisati in voditi v evidenci vse žaga~ske in druge lesnoindustrijske obrate. Za vsak obrat je navesti, v kakšnem stanju se nahaja, kaj potrebuje za obratovanje in če ne obratuje, zakaj stoj;i, kako in v katerem času bi se mogel postaviti v obra- tovanje, itd. Preučevati je, v koliko bi bilo umestno obnoviti uničene ali poško- dovane lesnoindustrijske naprave odnosno zgraditi nove. 8. Preučevati in organizirati delo za obnovo -in spopolnitev gozdnoprornetnih sredstev in naprav, tj. gozdnih cest, žičnic, gozdnih železnic, drč itd. 9. Skrbeti za pripravo stavbnega lesa za obnovo in za predelavo v lesni indu- striji. V prv·i vrsti je začeti s čiščenjem in redčenjem gozdov blizu naselij in pro- metnih naprav (glej okrožnico!). 10. Skrbeti za pripravo drv in oglja iz manjvrednega drevja, predvsem v bli- žini naselij in prometnih žil zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev (glej okrož- nico!). 11. Pospeševati zbiranje lubja in šišk za čreslovino, kajti naša usnjarska indu- strija rabi veliko množino strojil. 12. Pospeševati nabiranje gozdnih sadežev za prehrano ljudi in živali ter na- biranje zdravilnih rastlin za domačo porabo in prodajo. 13. Voditi v evidenci gozdne drevesnice v okrožju in usmerjati njih projzvod- njo. Skrbeti za pogozditev posek in goličav na absolutno gozdnih tleh. Kjer zaradi pomanjkanja delovnih moči ne bo mogoče izvršiti vseh pogozditev v spomladan- skem času, je organizirati jesensko saditev. 14. Sodelovati pri ureditvi in zaščiti ribolova in lova, dajati pobude za name- ščanje lovskih čuvajev in ribičev (glej okrožnico!). 15. Sodelovati pri organizacijskem delu komisije za upravo narodne imovine in event. pri 'Sami upravi večJih gospodarskih enot, dokler se ne uredi nova uprava. V sodelovanju z inštruktorji za druge panoge nadzirati strokovno delovanje uprav- nikov narodne imovine. 405 16. Sodelovati pri določanju enotnih cen gozdnih proizvodov. Predvidoma bodo enotne cene določene začasno le za območje posameznih okrožij ·in to radi raznolikosti razmer. 17. Organizirati delavske skupine za razna gozdna dela in to tam, kjer pri- manjkuje gozdnih delavcev med okoliškim prebivalstvom, dajati pobude za vza- jemno pomoč pri gozdnih delih in izvozu gozdnih proizvodov. 18. Dajati strokovni poduk okrajnim (logarjem) in krajevnim gospodarskim svetovalcem, voditi nadzor nad strokovnim delovanjem podrejenega gozdarskega osebja v okrožju, izvrševanjem naredb in navodil. 19. Preučevati in med narodom propagirati ustanavljanje gozdnih zadrug. Takšne zadruge je predvjdeval že jugoslovanski zakon o gozdovih. Lesne zadruge so ponekod prav dobro uspevale. 20. Voditi gozdno statistiko. V to svrho bodo izdelani enotni vzorci. 21. širiti gozdarsko prosveto, prirejati strokovna predavanja in ankete. V pro- pagandnem delovanju poudarjati, da so naši gozdovi, eden glavnih strebrov našega narodnega gospodarstva, v zelo slabem stanju. Moramo jih z vsemi silami izboljšati in ohraniti poznim rodovom. Oni so nam vir zdravja, ščitijo nam zemljo pred poplavami in uničevanjem po viharjih, dajejo nam kurjavo, predvsem pa tehnični les. Lesna industrija je naša najbolj razširjena industrija, od nje je živel in bo moral v bodoče živeti velik del našega naroda. 22. Razen udejstvovanja v strokovnih zadevah morajo gozdarski inštruktorji sodelovati tudi v drugih gospodarskih panogah in biti dejavni tudi pri poslih splošne javne uprave iin politike, posebno pri uveljavljanju sodobnih gospodarskih in poli6čnih smernic. Odločno je treba pobijati med ljudstvom splošno razširjeno miselnost, da javne imovine ni teba čuvati, temveč jo le izkoriščati. Ta miselnost je posledica tisočletnega tlačanstva fevdalcem in podložništva tuji državni oblasti. Sedaj pa je prišla oblast v roke ljudstva samega in kdor uničuje javno imovino odnosno je ne varuje in je ne pospešuje, ga je smatrati za javnega škodljivca. V ljudstvu je krepiti zavest skupnosti, discipline in povezanosti vsega delovnega ljudstva. Važnejše odločitve na področju gozdarstva naj gozdarski inštruktorji sklenejo po kolegijalnih posvetih z inštruktorji za kmetijstvo, industrijo, obnovo, socialno skrbstvo 1itd. Gozdarski inštruktorji morajo predlagati Odseku za gozdarstvo službena poročila in sicer najmanj po enkrat na mesec. PREDSEDSTVO SNOS Odsek za gozdarstvo St. 48/44 PREDMET: Okrožnica glede sodelovanja gozdarskih organov z ustanovami vojske Dne 5. oktobra 1944 VSEJ\1 GOZDARSKIM INšTRUKTORJEM, GOZDNIM UPRAVITELJEM, GOZDARJEJ\1 IN LOGARJEM Vojaška oblast je v zadnjem času organizirala več ustanov, ki bodo v svojem delovanju posegale tudi na področje gozdarstva, in sicer: 406 Josip Vidmar in Ciril Kosmac. Foto B. Jakac Pri glavnem štabu prometno-tehnični oddelek, pri vojnih oblasteh korpusov in cone prometno-tehnične odseke, pri komandah področij pa prometno-tehnične oficirje. V sestavu prometno-tehničnega oddelka je osnovan »Novgrad«. Naloga teh ustanov je, da skrbijo za prvo obnovo prometa, vojaških objektov in raznih , za vojaške svrhe važnih industrijskih ter drugih naprav. Pri komandah področij je razen tega predviden še referent za garnizijsko spre- mo, z nalogo, da oskrbuje vojsko z materialnimi sredstvi. Te ustanove bodo pri svojem delovanju rabile vsakovrsten tehnični les (hlo- dovina, trame, klan les, rezan les, železniške prage, brzojavne droge, jamski les, pilote, jambore, fašine itd.) dalje drva za kurjavo, oglje (za pogon motorjev, v mehaničnih delavnicah in industriji), lubje, šiške in ježice (za čreslovino) itd. Proizvode bodo nabavljale večinoma pri civilnih proizvajalcih (tovarnah, žagah in javnih in privatnih gozdovih), deloma jih bodo proizvajale same v svoji režiji. Nabava vseh gozdnih pridelkov s strani vojaške oblasti se vrši s plačilom v gotovini ali v priznanicah. Dolžnost vsega gozdarskega osebja je, da vojaškim ustanovam pri njihovem delu vedno in povsod kolikor mogoče pomaga oz. sodeluje z njimi. Osnovno načelo naj bo, da se vojski preskrbijo že gotovi ·izdelki, zato, da se vojaške sile ne trošijo pri proizvodnji. Le tam, kjer ne gre drugače, se uporabljajo vojaške sile in sicer le v neobhodno potrebni meri. Pri nabavi že gotovih gozdnih proizvodov bodo gozdarji pomagali vojaškim ustanovam na ta način, da jim bodo dajali podatke o razpoložljivem materialu in proizvajalcih na svojem območju ter po potrebi posredovali med proizvajalci oz. lastniki gozda in organi vojaške oblasti. 407 Tam, kjer bo vojaška oblast prisiljena delati v lastni' režiji, bo gozdarsko osebje sodelovalo tako, da bo vršilo odkazovanje drevja za posek in 1izkoriščanje po načelih strokovnega gozdarstva ter imelo nadzor nad sečnjo .in izvozom. Vojaške oblasti se bodo obračale glede svojih potreb praviloma na najbližje narodnoosvobodilne odbore oz. odbore OF, ki bodo določili ali navedli gozdar- skega organa za ureditev dotičnega posla (najbližjega gozd. inštruktorja ali drugega gozdarja, logarja ali gozdnega čuvaja). če pa gozdarskega osebja ne bo na raz- polago, bodo odbori določili druge, praktično primerno usposobljene osebe. Mnogokje se nahajajo na cestah vojaške prepreke iz posekanega drevja. V kolikor ne bo vojaštvo iz lastne pobude odstranilo te prepreke - potem ko ne bodo več potrebne - je dolžnost gozdarskega osebja dajati za to pobude, stopiti v stik z vojaško oblastjo (komandami področij), radi odstranitve event. položenih min in skrbeti, da se lesni material koristno porabi odnosno uniči, da ne bo pred- stav"Ijal sredstva za razširjanje gozdnih škodl}ivcev. če se porabi takšen les, kakor tudi drugo poškodovano ali manj vredno drevje, bo ostalo več zdravega in lepega lesa za našo 1industrijo. Dolžnost vsega gozdarskega osebja je, da po vseh· močeh in z dobro voljo sodeluje z vojaškimi oblastmi pri osvoboditvi naše domovine in obnovi našega narodnega gospodarstva. Vedno in povsod pa mora poudarjati, da je dolžnost vojaških organov in vsakogar od našega narodnega občestva, da čuva naše gozdove kolikor le mogoče pred uničevanjem in nesmotrnirn izkoriščanjem, da se ne po- veča že itak ogromna škoda, ki nam jo je povzročil okupator ter naše neznanje odnosno napačno ravnanje. Naporno in nemirno delo ob ne povsem ustrezni prehrani je povzročilo, da se je začela spet oglašati moja stara bolezen: čir na želodcu oz. na dvanajsterniku. Ta bolezen s krvavitvijo na orožnih vajah leta 1939 je privedla takrat do tega, da me je vojaška oblast prevedla kot rezervnega kapetana iz operativne vojske v zaledno službovanje. Da se zadeva ne bi poslabšala, so me zdravniki (internist dr. Igor Tavčar) za nekaj tednov napotili iz baze 80 v partizansko bolnišnico na Planini pod Mirno goro nad Semičem . Pod zdravniškim nadzorom in ob strogi dieti se mi je zdravje kmalu toliko popravilo, da sem lahko tvegal celo obisk v bližnjo Sredgoro nad črnomljem, kjer je gozdar Stanko Pajk vodil jntendanturo za vse roške boloišnice. 2 Med mojim okrevanjem se je nekega dne pod večer nenadoma zaslišalo od črnomlja sem silovito streljanje -in pokazale so se svetlobne rakete. KrnaJu smo po telefonu zvedeli, da je bil to vidni izbruh veselja neke čete partizanov, ki se je veselila osvoboditve Beograda. Nacisti so po mnogih porazih na raznih bojiščih začenjali velike ofenzive in s"ilovite sunke v Jugoslaviji - npr. desant na Drvar 25. maja 1944, da bi uničili naš vrhovni štab z maršalom Titom na čelu. Za varnost.Roga in življenja v njem je dobro skrbela partizanska vojska. Leta 1944 ni bilo večjih ofenziv nanj ali na njegovo ožje območje. Pač pa so se vrstili nagli sunki predvsem v Belo krajino, v prepričanju, da je »očiščenje Bele krajine« pogoj za popolno uničenje parti- 2 Njegovo življenje, delo in smrt sem opisill v sestavku »Gozdar Stanko Pajk« v Goz- darskem vestniku 1964, str. 57-61. 408 - - ·--- ------ zanstva v vsej ljubljanski pokrajini. V drugi polovici 1944 so napravili dva večja poskusa, da uničijo vso tamkajšnjo partizansko zaledne organizacijo. Prvi tak poskus je bil od 10. do 17. 7. 1944 trajajoči sunek nemško-ustaških- vlahovskih enot na Metliko. Sovražniki so vdrli v mesto in napravili dokaj škode, vendar so jih slovenske in hrvaške bdgade kmalu pregnale . Drugi poskus je bil istega leta jeseni (13 .-14. 11.) iz smeri Kočevje in Novo mesto in je bil namenjen Crnomlju. Vojaške operacije nemško-domobranskih enot so potekale ob severnem in južnem robu Roga. Kočevska skupina je prek Kopriv- nika skozi gozd prodrla do črnomlja, naše enote so jih po hudih bojih pognale v beg nazaj proti Kočevju. Novomeška skupina pa je prodrla v Semič, od koder se je morala pred partizanskimi enotami naglo vrniti. Tega dne (14. 11. 1944) smo bili zjutraj na bazi 80 av Srednji vasi pri črmoš­ njicah v strogi p11ipravljenosti, dopoldne pa je sledil umik prek Semiča na varno proti Metliki. Z gozdarjem Jožetom Zagarjem sva v vasi malce zaostala za našo kolono in ko sva pod železniško postajo hitela po travniku v gozd, sva prišla pod rafale sovražnikovih mitraljezcev. Krogle so švigale nad najinima glavama, vendar brez posledic. Partizanski odred je pregnal napadalce, ki so se umaknili po železniški progi v Novo mesto. V naslednjih dneh se je baza 80 a neokn1jena vrnila v svoje stalno oporišče. Kmalu po napadu nacistov na Drvar se je NKOJ (nacionalni komite osvobo- ditve Jugoslavije) -začasno zvezna vlada -preselil na otok Vis, po osvoboditvi Beograda pa tja. Mesečna poročila mu je odsek za gozdarstvo moral pošiljati prek osrednje pisarne odsekov pri predsedstvu SNOS. V predsedstvu so prišli tudi do sklepa, da bi mene poslali v NKOJ za gozdarsko delo. S tem sem se sicer strinjal, vendar sem spričo prestanega bo]ezenskega napada predlagal, da bi šel z menoj kot pomoč tudi mlajši gozdarski .strokovnjak inž. Miran Brinar, tedaj referent pri glavnem štabu NOV ·in POS. Ker pa dveh strokovnjakov takrat ni kazalo pošiljati, so odločili, da pojde samo gozdar Brinar. Ta je v NKOJ postal pomočnik poverje- nika za gozdarstvo. Sistematična uvedba gozdarskih inštruktorjev po pokrajinah in zlasti onih po okrožjih, koder so marsikje postavili tudi referente po okrajih, je povzročila zvečine zelo živahno gozdnogospodarsko in gozdnopolitično dejavnost. Sledila so redn:a poročila odseku za gozdarstvo pri SNOS ali KUNI in prek teh v NKOJ - poverjeništvu za gozdove in rudnike. Prvo poročilo pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko (odsek za goZidarstvo) je bilo »Splošno poročilo o stanju gozdov Gorenjske«, ki ga je poslal, dne 26. 9. 1944, pokrajinski gozdarski :inštruktor inž. Zdravko Turk za štiri okrožja: Kamnik, Kranj, škofja Loka in Jesenice. Sporoča bistvene podatke o gozdovih in o tem, kaj je bilo storjenega g.lede gozdarske službe, ki naj bi ovirala okupatorja. Prvo izčrpno poročilo pokrajinskega odbora OF za štajersko, ki ga je poslal gozdarski inštruktor inž. Tugomir Cajnko dne 20. 1 O. 1944, se nanaša na okrožje Celj~ z na novo formiranimi okraji: Litija~ Kozje, šmarje in Rogatec. Podrob- no je p11ikazano: gozdarsko osebje po okrajih in po veleposestvih; lesne zaloge; stanje žagarskih obratov; razpoložljiva delovna sila; prireditev kratkih gospodarskih tečajev in reševanje tekočih vprašanj v bojih partizanov z okupa- torjem. Inštruktor Cajnko je poslal 24. 11. 1944 dodatno poročilo, ki se je 409 nanašalo na gozdarstvo v okrožju Maribor (sedem okrajev) in na osnutek gozdarske mreže pri PO za Koroško. Prva poročila pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje - gozdarskih inštruktorjev inž. Jožeta Jošta in inž. Stanislava Renka3, z dne 14. 9. 1944 in 6. 10. 1944, so prikazovala predvsem težave gozdarske službe v južnem, sred· njem, severnem in zahodnem primorskem okrožju v pogojih vedno hujših bojev 9. korpusa z nacisti. Glavne težave so bile v majhnem številu slovenskega gozdar- skega osebja, pridobljenega iz organizacije gozdarske službe pod italijansko oku- pacijo, kjer je bila gozdna milica ločena za upravo državnih gozdov na Idrijskem, Goriškem oz. v Trnovskem gozdu in na komplekse gozdov v gornjem Posočju; posebej pa je obstajala za nadzor nad nedržavnimi gozdovi. V tej organizaciji je bilo malo slovenskega nižjega gozdarskega osebja; nekaj več ga je bilo na privatnih veleposestvih. Gozdarska inštruktorja sta sporazumno izbrala in postavila gozdar- ske srednješolce za gozdarske inštruktorje po okrožjih. Zbrala sta podatke o pose- kanih lesnih množinah :in o lesnoindustrijskih obratih ter izdala napotke za delo- vanje gozdarjev v novih pogojih . Končno sta nujno zaprosila, da glavni štab oprosti vsaj nekaj višjih gozdarskih strokovnjakov vojaške službe. Inštruktor Renko, zadolžen za državne gozdove na Primorskem, je poslal o njih obširno splošno poročilo dne 4. 9. 1944 prek KUNI. Prva kratka poročila o snovanju gozdarske mreže na Koroškem sta poslala inž. Zdravko Turk (inštruktor za Gorenjsko) in inž. Tugomir Cajnko (inštruktor za štajersko). Za gozdarskega inštruktorja pri pokrajinskem odboru OF za Koroško je odsek za gozdarstvo določil inž. Stanislava Cveka (Korošca). Na območju bivše Ljubljanske pokrajine so bili postavljeni gozdarski inštruk- torji pri vseh okrožnih odborih. Pri okrožju Novo mesto je bil zelo aktiven goz- darski dnštruktor Maks PavUn, ki je obenem vodil tudi gozdno drevesnico v čr­ nomlju ter skrbel za pogozdovanja in varstvo gozdov. Belokranjec, z gozdarsko srednjo šolo, je bil marljiv, vesten jn zelo zavzet partizanski aktivist, stalno v stikih z našim odsekam za gozdarstvo. Po italijanski kapitulaciji, ob pripravljanju na spomladansko pogozdovanje 1944, je zložil naslednjo pesem. Gozdovi temni so naše trdnjave, v gozdu je dom bil, staja in hlev; so bolnice naše bile sred' dobrave, gozd kuhinja naša in naše je vse. Zato pa sedaj, ko pregnali smo vraga, spomnimo se gozda, njegovih goljav, sadimo sadike od kraja do kraja, da zopet naš gozd bo poln dobrav. S. F.- S. N. V pozni jeseni, pred zimo 1945. leta je predsedstvo SNOS !Svoje odseke komisije in ustanove na bazi 80 premestilo v črnomelj. Prof. Franjo Sevnik 3 Tovariš Jo št je bil kot aktivist v gozdarski službi zelo prizadeven in poslal je več temeljitih poročil. Proti koncu vojne pa so ga nacisti zajeli in odvlekli v :zapore v Trst, kjer ga je l. 1945 osvobodila naša vojska. Tovariš Renko - Notranjec iz Brkinov - je prišel od okrožnega NOO za Gorski kotar na predlog odseka za gozdarstvo v gozdarsko dejavnost pri POOF za Primorsko. Pozneje ie deloval pri tamkajšnjem PNOO do njegove razpustitve leta 1947, ko je nastopil službo novinarja pri časopisu Primorski dnevnik. Od aprila 1948 do januarja 1974 - torej 27 ·ret - je deloval kot njegov glavni in odgovorni urednik. Po upoko- jitvi deluje v Trstu pri reševanju raznih zadev naše manjšine. 410 UDK 634.0.9,~5 . 3(497 . 12 Strokovno gozdarsko šolstvo v šolskem letu 1977/78 2e prejšnje šolsko --leto 1976/77 je minilo v nekaterih značilnostih, ki so ostale, bolj ali manj aktualne tudi v začetku novega šolskega leta. Dograjevanje usmerjenega izobraževanja. Učinkovito povezovanje združenega dela s strokovnimi gozdarskimi izobraže- valnimi zavodi. Veliko zanimanje za gozdarski poklic. Kadrovske in finančne težave gozdarskih izobraževalnih zavodov. Vse slovensko ·strokovno gozdarsko izobraževanje se odvija v dveh zavodih: na gozdarskem oddelku (VTOZD) v okviru biotehniške fakultete Univerze v Ljub- ljani in v gozdarskem šolskem centru v Postojni. Gozdar:ski oddelek na BF skrbi za akademski naraščaj, GšC v Postojni pa za vse ostale strokovne profile: gozdarje, specialiste, gozdarske delovodje in tehnike ter druge. Iz njun~h delovnih programov za šolsko leto 1977/78 bomo prepisali nekaj zanimivosti, ki bodo dopolnile predstavo o delovanju teh dveh vzgojnoizobraževal- nih zavodov. VTOZD gozdarski oddelek pri BF že v lanskem šolskem letu je bil uveljavljen nov učni načrt, katerega osnova je sodobneje opredeljen lik diplomiranega gozdars.kega inženirja, kjer so zlasti poudarjena družbeno ekonomska znanja ter znanja o negi krajine in okolja. Tudi vsebinsko je učni načrt bistveno drugačen od prejšnjega, klasičnega, ki je bil bolj ali manj le inačica učnih načrtov srednjeevropskih gozdarskih visokih šol. Organizacijsko (s tem pa rtudi vsebinsko) je načrt razdeljen v štiri zaokrožene študijske celote: gozdnogojitvena študijska enota, gozdnotehniška študijska enota, gozdarska družbenoekonomska študijska enota in študijska enota za nego krajine. Mimo teh pa deluje še medoddelčna katedra (mat., kemija itd.). Oddelek je dobil 1. 9. 1977 novega predstojnika dr. Franca Gašperšiča, njegov namestnik pa je dr. Amer Krivec. Vpis v šolsko leto 1977/78 je bil omejen in je bil \Sistematično pripravljen. »Evidentiranju« kandidatov v spomladanskem obdobju je sledH izbor na podlagi kriterijev (uspeh, regionalna pripadnost ·in potrebe organizacij združenega dela) in konzultacije s kandidati. Tako temeljite priprave novincev, pa tudi pedagoško sodobne, ni imela nobena druga fakulteta. V letu 1977/78 bo začela z delom višja gozdarska šola, ki bo namenjena le študiju ob delu. S tem oddelkom bo že dokaj zaokrožen kompleks kontinuiranega gozdarskega izobraževanja, ki je pomembna prvina sodobnega izobraževanja stro- kovnjakov. Predvidevajo, da bo v tem šolskem letu magistriralo 8 kandidatov in da bo 6 kandidatov branilo doktorsko disertacijo. Poleg pedagoškega dela opravlja gozdarski oddelek tudi znanstveno in raz- iskovalno delo in strokovno-pospeševalna dela. Oddelek bo v letošnjem letu dobil tudi prizidek k ~edanji zgradbi (veljal bo približno 800 st. milijonov), ki bo pomembno ublažil »stanovanjsko stisko«. 411 Gozdarski šolski center v Postojni Ima zelo razvejano in pestro izobraževalno dejavnost. Gozdarska tehn.iška šola, šola za gozdarje s svojimi dislociranimi oddelki ())podružnicami«), šola za gozd. delovodje, strojna pos.taja, domska skupnost, so glavna področja delovanja tega centra. število učencev in seminarjev je usklajeno z željami in potrebami gozdno gospodarskih organizacij. Skupaj' z učenci v dislooiranih oddelkih bo v GšC v Postojni letos okoli 850 učencev in tečajn;ikov, kar pomeni 12°/o vseh zaposlenih v slovenskem ·gozdarstvu. Tudi v tem šolskem letu bo center vodil direktor Vili Garmuš. V centru bodo letos gradili. Z denarjem, ki ga bo združeno gozdarsko delo zbralo do osemdesetega leta, bodo letos začeli graditi moderno strojno postajo v Postojni, ki bo omogočala povečanje števila tečajev in šol za usposabljanje stroj- nikov na zahtevnih vozilih in napravah, ki jih uporablja sodobno gozdarstvo. Zaradi racionalizacije vzgojnoizobraževalnega procesa v gozdarstvu, krepitve permanentnega dopolnilnega izobraževanja zaposlenih strokovnih kadrov ter na podlagi določil srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v celoti in posebej v gozdarstvu za obdobje od 1976 do 1980, bodo v šolskem letu 1977/78 začeli sestavljati dolgoročni razvojni program gozdarskega oddelka BF in goz- darskega šolskega centra. 2al se niso uresničile želje gozdarstva, da bi tudi go:z- darski šolski center preselil~ nekam v okolico Ljubljane .in bi tako lahko zares skladno razvijali in uporabljali učne objekte in naprave za praktični pouk za vse ravni strokovnega gozdarskega izobraževanja. Celotno gozdarsko strokovno šolstvo bo veljaJo v tem šolskem letu eno staro mi}jjardo in 400 milijonov dinarjev. To pa je le približno 60°/o sredstev, ki jih gozdarstvo zbira v izobraževalne namene. Preostanek denarja se solidarno porablja na drugih izobraževalnih področjih. Gozdarsko združeno delo se je sporazumela, da bo po posebnem sporazumu zbiralo v letih od 1977 do 1981 denar za izgradnjo objektov in nakup opreme naših gozdarskih pedagoških zavodov. Toda to bo šele prva faza modemizacije. Veljala bo 1,5 stare milijarde dinarjev. V skladu s 2. in 7. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraže- valne skupnosti za gozdarstvo in 3. členom statuta izobraževalne skupnosti za goz- darstvo ter na podlagi določil 16. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarskem usmerjenem izobraževanju v obdobju 1977-1981 je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo na 9. redni seji S k 1 ep o razglasitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostom v gozdarskem usmerjenem izobraževanju v obdobju 1977-1981 Izvajanje samoupravnega sporazuma ter iz njega izvirajočih finančnih in materi- alnih obveznosti je obvezno za vse podpisnice. . Ta sklep se objavi v strokovni reviji GOZDARSKI VESTNIK. Ljubljana, 27. junija 1977 številka: 121 412 Predsednik skupščine dr. Amer Krivec, l. r. To je originalno besedilo sklepa, ki ga je sprejela izobraževalna skupnost za gozdarstvo junija letos in s katerim je razglasila veljavnost omenjenega sporazuma. Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije ima v organizaciji gozdarskega šolstva in v samoupravnem povezovanju združenega dela (gozdarstva in gozdar- skega šolstva) zelo pomembno vlogo. Stopnja povezovanja je prav po njeni zaslugi zelo visoka in za zgled ostalim dejavnostim in panogam. Gozdarji imamo edini temeljite analize ,in programe potreb po strokovnih kadrih za nekaj let naprej. Pa tudi naš vzgojnoizobraževalni kompleks v celoti podrejamo (vsebinsko in kvanti- tetno) tem potrebam združenega dela. S samoupravnim sporazumom o zbiranju sredst.ev za razširitev šolskega prostora v gozdarskem usmerjenem izobraževanju, smo pravzaprav prvi realizatorji določil zakona o združenem delu s tega področja. Sprejeti sporazum je po splošni in še posebej politični oceni odraz globoke stro- kovne zrelosti in družbene ter samoupravne zavesti slovenskih gozdarjev. B.LESARIADA'77 Marko Kmecl DRUšTVENE VESTI Pod tem znakom in pod naslovom šPORTNE IGRE DELAVCEV LESARSTVA SLOVENIJE so bile letos junija tudi republiške tekme gozdnih delavcev Slovenije. Nič nimamo proti imenu, čeprav bi bilo enako grdo tudi GOZDARIADA. Pač pa je nekaj, česar gozdarji resnično ne moremo biti veseli. Propagandni plakati in vsi uradni akti so letos izpustili že ustaljeni naziv iger - 5lportne igre delavcev lesarstva in gozdarstva Slovenije. Gozdarji upravičeno ocenjujemo, da gre, ali za hudo šlamparijo, ali pa za zlonamernost, ki tradicionalno dobrim odnosom med lesarji in gozdarji ni v korist. Naj bo prvo ali drugo, škodljivo je, ·in ne sme se ponoviti. Tekme so brez dvoma uspele. častno razsodišče je v zaključnem biltenu kratko ugotovilo, da ni imelo dela in da je zato vse -naj ... naj ... Izgredov ni bilo, slabe volje tudi ne. Med klopmi·, igrišči, mrežami in orodji, kjer v vročem popoldnevu tišči k tlom težka blazina "Oznojenega zraka in vriska mladostna zagnanost, ki hoče k uspehu, za vsako ceno; kjer se amaterska nerodnost spoprijema z rafinjrano izkušenostjo profesio- nalizma, ko želja podlega znanju in kjer pobledele športne hlačke in oguljene majice zardevajo pred bleščečimi modnimi ogrinjali vseh barv, je kot nalašč, da se človek v svoji notranjosti zazre v obraz te naše (lesarske+ gozdarske!) prireditve. Vjeku športnega čustvovanja ni težko zaznati izredne mobilizatorske vloge prireditve med gozdarji in lesarji. Gre za mobilizacijo družabnosti, kolektivne pripadnosti, organi- ziranosti in končno za kompleksno -osebnostna mobilizacijo. Tu gre za pomembno socio- loško realiteto, ki je pravzaprav duša vseh športnih prireditev. Ta namen je bil v celoti dosežen tudi na Lesariadi. 413 V 1em pogledu so igre vsekakor uspele. žal pa se v ta razmišljanja vrinjajo nekatera dejstva, ki grenijo in zmanjšujejo uspeh prireditve . Sedaj , ko so zamrli žvižgi sodniških piščalk, je čas, da ocenimo tudi tiste plati iger, ki ne veljajo. Sodeloval:o je prek 2000 tekmovalcev in funkcionarjev. Prireditelj je zahteval 300 din štartnine za nastopajočega (skupaj 0,6 mihjona din). Vsak nastopajoči je bil v Ljubljani poprečno 2 dni, kar je naslednjih 300 din (dnevnice) po osebi - skupaj novih 0,6 milijona din. Podjetja so morala nastopajočim plačati tudi prenočišče in prevoz, kar je po oceni zopet 300 din po ·osebi, ali skupaj 0,6 milijona din . Evidentni efektivni stroški za tekmovalca so znašli torej 900 din ali skupaj 1,8 milijona din . Ce bi ovrednotiti še izostanke z dela, ki so jih imeli za priprave, in izdatke za opremo ekip, bi se ta številka podvojila . 3,6 milijona pa je denar, ki smo ga na primer gozdarji leta 1976 dali za komp·letno dejavnost gozdarskega šolskega centra v Postojni z vsemi, dislociranimi oddelki vred. Ali primerjava, ki je gozdarjem in lesarjem bolj blizu: za ta denar dobiš 4500 m3 žagane hlodovine. Stroški so tako veliki da, jih vsaka TOZD res ne zmore, pa čeprav bi na igrah rada sodelovala. Tem realno neenakim pogojem za sodelovanje lahko dodamo še enega, ki je bolj psihološke narave ima pa na kraju enak učinek. Pretiravanje nekaterih ekip v opremljanju povzroča nelagodnost v ekipah, ki nimajo toliko denarja in naslednje leto jih ni več. To je le nekaj tistega, o 1Čemer smo dolžni razmišljali, če bomo hot~li, da bodo igre tudi v bodoče opravljale vlogo, ki si jo želimo. Zelo pomembni so rezultati tekme, dosežki; toda v ozadju teh je še nekaj več . Končni vrstni red nastopajočih TOZD je naslednji: l. Slovenijales - Brest Cerknica 2. Uniles - Meblo Nova Gorka 3. Uniles - Marles Maribor 4. Uniles - Stol Kamnik 5. Lesna Slovenj Gradec 6. GG Postojna 16. GG Bled 30. GG Novo mesto 35. GG Maribor 37. GG Kranj 40. GG Tolmin 43 . GG Celje 45. GG Ljubljana Zadnja, 53 je Stolarna Dobrepolje. 248 točk 218 točk 210 točk 202 točk 199 točk 188 točk Vrstni red v tekmovanju gozdarjev- tekme gozdnih delavcev sekačev: l. GG Novo mesto 2. GG Nazarje 3. GG Postojna 4. Lesna Slovenj Gradec 5. GG Maribor 6. GG Celje 7. GG Kočevje 8. GG Kranj 9. GG Bled 10. KIK Pomurka 1800,5 točke 1757,0 točk 1613,5 točke 1552,5 točke 1551,0 toč k 1521,0 točk 1334.0 točk 1288:5 točke 1092,5 točke 1021,5 točke Sodelovali niso GG Ljubljana, GG Brežice in SGG Tolmin. 414 SPORTNE DISCIPLINE Mali nogomet l. Slovenijales - trgovina 7. Lesna Slovenj Gradec 8. ZKGP Kočevje 21. GG Bled 26. GG Postojna 32. GG Kranj 36. GG Maribor (40 nastopajočih) Kegljanje - moški l. Slovenijales - Brest Cerknica 2. GG Postojna 3. ZKGP Kočevje 14. GG Novo mesto 18. Lesna Slovenj Gradec 22. GG Bled 30. GG Maribor 32. GG Celje 34. GG Kranj (43 nastopajočih) Kegljanje - ženske l. Uniles- Novoles Novo mesto 14. GG Postojna 16. Lesna Slovenj Gradec (24 nastopajočih) Balinanje 1. Slovenijales - Stil Koper 2. GG Postojna 13. GG Bled 20. GG Tolmin (23 nastopajočih) Streljanje - moški 1. GG Postojna 2. Uniles- Stol Kamnik 15. GG Maribor 19. SGG Tolmin 20. Lesna Slovenj Gradec 22. GG Ljubljana 24. GG Bled 31. GG Celje 33. GG Novo mesto 35. GG Kranj (40 nastopajočih) 415 Odbojka - moški. l. Lesna Slovenj Gradec 2. GG Bled 6. GG Novo mesto 10. GG Postojna (21 nastopajočih) Odbojka - ženske l. GLIN Nazarje 2. Lesna Slovenj Gradec 12. GG Bled (15 nastopajočih) Streljanje - ženske l. Uniles - Marles Maribor 8. GG Postojna 10. Lesna Slovenj Gradec 18. GG Bled (20 nastopajočih) Šah- moški l. Uniles- Stol Kamnik 2. Uniles -Marles Maribor 5. Lesna Slovenj Gradec 13. GG Kranj 14. GG Postojna (24 nastopajočih) šah - ženske l. Slovenijales - trgovina 4. Lesna Slovenj Gradec (9 nastopajočih) Namizni tenis- moški 1. Uniles - Javor Pivka 9. GG Bled 19. GG Novo mesto 21. Lesna Slovenj Gradec 24. GG Postojna (27 nastopajočih) Namizni tenis - ženske l. Lesna Slovenj Gradec 10. GG Postojna (15 nastopajočih) Priredil Marko Kmecl EKSKURZIJA IZ FRANCIJE Pred kratkim nas je obiskala skupina 76 zasebnih lastnikov gozdov iz Francije, včlanjenih v zvezi »Syndicat des proprietaires forestiers de France« (Združenje lastnikov gozdov Francije). Vodil jih je izredno simpatični glavni tajnik gozdarskega odbora (Comite des Forest) Združenja g. Brice de TURCKHETM, ki je bil tudi iniciator in glavni organizator celotne, enotedenske turneje po Jugoslaviji. Pomembnost, ki so jo temu potovanju pripisovali, najbolje ponazarja dejstvo, da so se ga udeležili tudi nekateri njihovi najvidnejši strokovnjaki, tako gospoda BADRE in DESOUCHE, dva od 12 glavnih gozdarskih nadzornikov Francije, MADEC, namestnik pomočnika za gozdarstvo pri kmetijskem ministrstvu, de ROUVILLE, predsednik francoskega strokovnega zdru- ženja za razvoj planinskega gospodarjenja, MARION, glavni direktor inštituta za razvoj gozdarstva ln drugi. Razumljivo je, da so jih zanimale predvsem razmere v zasebnih gozdovih, način in metode gospodarjenja z njimi, samoupravna organiziranost - zanje popolna novost -, ipd. Tem željam ustrezno je bil prirejen tudi program slovenskega dela turneje, in sicer v dneh 13. in 14. junija. Prvi dan so jih sprejeli poS't:ojnski gozdarji , ki so jim v osrčju snežniških gozdov, i1a območju Mašuna, pokazali nekaj zasebnih sestojev in jim razložili problematiko gospo- darjenja v na drobno razparceliranih gozdnih posestih in načine njihovega reševanja, za kar so zlasti nekateri.; gostje kazali posebno zanimanje. Ogledali so si tudi nekaj sestojev v družbeni posesti, v katerih se gospodari po najsodobnejših gozdnogojitvenih načelih. Zelo nazoren in učinkovit je bil tudi prikaz preobremenitve teh gozdov z visoko divjadjo, ki je bil sam zase več kot dovolj zgovoren. Seveda obisk ni mogel mimo ogleda postojnske jame, nad katero so bili gostje navdušeni. Drugi dan jih je pot vodila skozi Slovenj Gradec. Tu so izkoristili kratek postanek za ogled zanimive razstave umetne in domače obrti . V območju radeljskega gozdnega obrata za kooperacija pa so si pod Ribnico na Pohorju lahko ogledali zares vzorne gozdove kmeta Sgerma in se podrobno seznanili tako z obliko samoupravne organizira- nosti kmečkih lastnikov gozdov kot tudi z načini in metodami gospodarjenja s temi gozdovi. Lastniku in tovarišem iz obrata je tre-ba izreči vse priznanje tudi za sprejem, ki je z domačo zakusko sredi gozda vnesel v celotno družbo prisrčno in sproščeno vzdušje. S Pohorja so prijetni gostje -odpotovali prek Maribora naprej v sosednjo republiko. Brez skromnosti lahko trdimo, da so bili obiskovalci iz Francije z odgovori1 na zanje še zlasti zanimiva o-rganizacijska vprašanja, pa tudi v strokovnem pogledu ne le zadovoljni, temveč celo prijetno presenečeni . Dovolj bo, če za potrditev citiramo odlomek iz zahvalnega pisma, ki ga je pisal gospod de TURCKHEIM: V posebno zadovoljstvo- pa mi je bilo poslušati zagovor srednjeevropskih gozdno- gojitvenih stališč, po katerih je treba uporabiti .predvsem moči narave. Strojem in matematičnim obrazcem -- ki jih sicer ne gre niti ignorirati niti podcenjevati - pa je treba dati- drugotno pomembnost. Hvala vam tudi, da smo v vaših hribih mogli doživeti in občutiti vrednost svobodnega upravljanja ter neodvisnost ljudi s terena od osrednje uprave: to, kar se v naši enojni, nedeljivi in centralizirani Republiki zelo redko dogaja. - Marjan Zemljič, dipl. inž. gozd. 416 ZAUJUS NA lB lU lKVll Foto: prof. Franjo Rainer Zlati jubilej Letos je na univerzi za kulturo tal na Dunaju prejel zlato diplomo Viktor Re- b o lj , ki je pred 50 leti na tej univerzi diplomiral za gozdarskega inžeuirja.. V svoji gozdarski in lesarski praksi je oprav- ljal najrazličnejše naloge v različnih kra- jih in sicer polnih 49 let. V zadnjih desetih letih je svoje bogato znanje in izkušnje razdajal mlademu rodu na biotehniški fa- kulteti v Ljubljani in na višji lesno- industrijski šoli. Uglednemu in zaslužnemu strokovnjaku čestitamo in mu želimo veliko zdravja. GSC Postojna Letošnji vpis na gozdarsko srednjo šolo v Postojni je kar številen. Kandjdati so iz vse Slovenije, ker je vpis programiran glede na potrebe združenega dela v gozdar~ stvu. Iz posameznih gozdnogospodarskih obmo·čij oziroma področij po.sameznih or- ganizacij združenega dela je naslednje šte- vilo učencev: GG Bled 2 GG Slovenj GG Brežice 4 Gradec 6 GG Celje 3 GG Tolmin d. GG Kranj 3 Zavod za GG Kočevje 8 pogozdovanje GG Ljubljana 4 krasa Sežana 2 GG Maribor 4 KK Ptuj 4 GG Nazarje 4 Semesadike GG Novo mesto 6 Mengeš 1 GG Postojna 5 Snežnik KR 1 Italija 1 417 Lansko !eLo so uspešno končali prvi Jetnik vsi vpisani kandidati, tako da po- navljalcev v letošnjem l. letniku ne bo. Tudi letos gozdarji - republiška nagrada samoupravljalcu )) Za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih od- nosov prejmejo priznanje delavci SOZD združenega kmetijskega in gozdarskega podjetja Kočevje . Lansko leto je enako priznanje za razvijanje samoupravnih od- nosov dobilo gozdno gospodarstvo Po- stojna. DIT v Dosni in črni gori Za DIT gozdarstva in lesne industrije iz Slovenj Gradca gre. Zelo uspela ekskur- zija, ki je članom društva dala prerczno sliko o stanju gozdov in gozdarstva v teh dveh republikah. Na podlagi zapažanj bodo lahko primerjalno ocenili svoje delo in ga tudi obogatili z novimi spoznanji . Značilnost za te gozdove je dokaj viso- ka srtopnja biološke uravnoteženosti 'in visoka vitalnost vendar pa še razmeroma ekstenzivni način gospodarjenja: skoncen- triranje secnJe, pogozdovanja na velibh površinah (toda brez poznejše nege) in velike temeljne organizacije združenega dela (do 40.000 ha), kar je toliko kot naša gozdnogospodarska območja. VIHARNIK 8!77 Ugledna slovenska Jovska revija LOVEC je v 5. številki (avgust) natisnila na ovitku v barvah prvo serijo (polovico) zaščitenih rastlin v Sloveniji. S tem so lovci izpričali svojo visoko naravovarstveno kulturo ki postaja tudi pri njih vse bolj komplek~na, saj jo gradijo na sodobnih bioloških in ekoloških spoznanjih. V Bitoli je gorelo 22. avgusta okoli 13. ure je na kraju, ki ga imenujemo Bilbil-Kamen v bližini Bitole nenadoma izbruhnil požar. Ogenj je zajel mlad borov gozd, ki so ga s pro- stovoljnim delom zasadili pred 15 leti. Ognjena stihija se je zaradi vetra hitro razširila in zajela okoli 100 ha površine. Pripadni·ki gasilskih enot, občani in vo- jaki se z vsemi močmi borijo, da bi po- gasili ogenj. Sirene v Bitoli so večkrat pozivale občane, naj prihitijo na pomoč. Več delovnih organizacij je prekinilo drugo delovno izmeno-, da so delavci lahko po- magali pri gašenju. Gozdarji so spoštovani strokovni in družbeni delavci Direktor TOZD gozdarstva Radlje ob Dravi Maks S uš ck (Lesna Slovenj Gra- dec) je prejel letos najvišje občinsko pri- znanje za uspešno vodenje te temeljne organizacije, za posebno prizadevanje pri izgradnji cestnega omrežja kakor tudi za nesebično ::.odelovanje v družbenem in političnem življenju in delu tega obdrav- skega mesta. VIHARNIK 8!77 Spet nova delavnica Za Celjem in Kranjem so letos tudi koroški gozdarji dobili novo veliko mo- derno mehanično delavnico z garažami. četrta bo na GG Ljubljana, ki bo gotova letos jeseni. Kamion je vse bliže drevesu, zato se moramo gozdarji hočeš-nočeš ukvarjati tudi z izgradnjo in vzdrževanjem special- nih vozil za prevoz h1odovine. To se nam pozna, saj do .sedaj še nismo uspeli spre- jeti enotnega programa na podlagi preuče­ nih izhodišč. Lahko rečemo, da imamo toliko lipov kamionorv, kolikor je gozdnih gospodarstev. Seveda nam to otežkoča in podražuje tako nabavo kot vzdrževanje gozdarskih kamionov. Zato takšni dogodki, kot je bil ta v Slovenj Gradcu, vzpodbujajo in so porok za učinkovitejši in sodoben prevoz gozdnih sortimentov. Pot Milana Ciglarja E-6 YU Pri inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo v odseku za prostorsko urejanje, ki ga je vodil Milan Ciglar, pripravljajo vodnik po E-6 YU na 200 straneh, ki bo popot- niku povedal vse o pokrajini, ljudeh, kul- turi in zgodovini ob tej poti. Izdaja vodni- ka je bila že Ciglarjeva ideja in želja, žal neuresničena. Z delom nadaljujejo njegovi sodelavci. Pot bo opisana po posameznih krajin- sko-ekoloških enotah (Kozjak, Dravska dolina, Pohorje, Mislinjska do-lina, Raz- bor itd.) Opis vsake take note bo vseboval opis reljefa, geološke zgradbe, klime, voda, rastlinstva, žival~tva, rabe zemljišča in gospodarjenje, zgodovino in posebnosti. Opisani bodo vsi kraji skozi katere vodi pot ·in kraji v bližini poti. Tako bo po- potnik lahko dobil podatke o zgodovini posameznega kraja, njegovih gospodarskih in .socialnih posebnostih, kulturnih zname- nitostih, naravnih spomenikih, turističnih možnostih in še kaj. Ker bodo pomagali tudi gozdarji, bodo dodani tudi podatki o gozdovih. Izdaja bo opremljena z barvni- mi in črno-belimi fotografijami ter z raz- nimi skicami in zemljevidi. Obvestilo E-6 YU št. 6 418 Nekje v okoJici Sodražice Foto: Boštjan Pulko Mladi fotograf in ljubitelj narave je za- beležil »razmetane gozdarjevo hišo«. Orožje imate v zakonu o gozdovih člen 68, točka 6. OBSEžNE NALOžBE V GOZDOVE Do leta 1930 bo SR Srbija iz sklada obvezno združenih sredstev gospodarstva, v gozdarstvo investirala 380 milijonov dinarjev. Omenjena sredstva bodo dodelili gozdnogospodarskim organizacijam za pogozdovanje 20.000 hektarov gole površi- ne in za melioracijo 20.000 hektarov pro- padaj-očih gozdov. Teh sredstev omenjene gospodarske organizacije ne bodo vračaJe. V prostorskem razvojnem načrtu SR Srbije je predvideno, da bodo do leta 2000 pogozdili 1280 milijonov hektarov površin. šele tedaj bosta vzpostavljena »biološko ravnovesje<< in »stabilnost« vodnega re- žima. Tako naj bi v letih 1981-1985 pogozdili 60.000 hektarov, v prihodnjih petietnih razdobjih pa po 100 do 150 tisoč hektarov površin. Z namenom, da bi povečali sredstva za omenjena dela, bo republika občinam pri- poročila, naj pri osebnih dohodkih delav- cev, ki delajo pri tem pogozdovanju, ne zaračunavajo prispevkov. Tako bi do leta 1980 lahko presegli načrt, ki predvideva 40.000 hektarov pogozdenih površin. Spominsko obeležje Milanu Ciglarju Odbor E-6 YU, ki se je spomladi sestal na Slemenu nad šoštanjem, je med svoje sktepe uvrstil tudi idejo o postavitvi spo- mi.nskega obeležja očetu naše E-6 Milanu Ciglarju. Obeležje naj bi bilo skromno in bi že oblikovno simboliziralo eno najlepših Ciglarjevih značajnih vrlin. Drugo izho- dišče je: Obeležje naj bo iz lesa, tretje: Postavljeno naj ho nekje sredi poti tam, kjer je Milan Ciglar zabarval prve rdeče­ rumene znake in četrtič: Poudarja naj idejo popotništva kot najuspešnejše oblike naravovarstvenega izobraževanja ter real- nega vrednotenja ekoloških, kulturnih 111 socialnih elementov naše krajine. Odbor E-6 YO vabi vse gozdarje, ki imajo kakršnokoli idejo za postavitev tega obeležja na osnovi sprejetih izhodišč, da jo sporočijo na uredništvo Gozdarskega vestnika. Z našo originalno, gozdarslw re- šitvijo se bomo lahko skromno oddolžili Ciglarjn za njegovo plodno delo. Oglas V DELU med oglasi smo našli nasled- nje besedilo: E-6 YU PEšPOT. Zakonski par 43-49 želi na poli družbo zakoncev. Odhod okoli 10. junija iz Radelj. Ponudbo pod oznako Postojna- E-6 YU. Zanimivo bi bilo izvedeti, če se je kdo na povabilo odzvaL 419 GG Kranj - nov direktor Delavski svet delavcev in kmetov na gozdnem gospodarstvu Kranj je v juniju imenovalo novega direktorja Vlada S a - darja, dipl. inž.gozd. Pri ·težkem in odgovornem delu naj ima srečno roko in veliko uspehov. LETOS BODO NOVOLETNE JELKE MORALE IMETI PLOMBO Na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473!74), v zvezi s 5., 16. in 40. členom zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odlok o. prevozu in prodaji novoletnih jelk l. člen Za novoletne jelke se štejejo po tem od- loku vsa posekana drevesca iglavcev, ki so namenjena za okras ali praznovanje. 2. člen Blagovni promet z novoletnimi jelkami se ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so posekane, ureja po določbah tega odloka. 3. člen Novoletna jelka, ki je v prodaji, mora biti opremljena s plombo, iz katere sta razvidna njen izvor in leto poseka. Izvor se označi na plombi s kratko oziroma skrajšano firmo gozdnogospodar- ske organizacije. Kdor prevaža novoletne jelke, mora imeti pri sebi potrdilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija. 4. člen Novoletna jelka posekana v gozdu ali na.sadu za proizvodnjo novoletnih jelk, se šteje za gozdni sortiment po določbah 16. člena zakona o gozdovih (Uradni Jist SRS, Št. 16-135/7 4). 5. člen Novoletne jelke, posekane na negozdnih površinah, sme prodajati organizacija zdru- ženega dela, ki upravlja te površine ozi- roma las.tnik. 6. člen Organizacija združenega dela, ki gospo- dari z gozdovi, opremlja posekane novo- letne jelke s plombami, ne glede na nji- hov izvor. 7. člen Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija zdru- ženega dela ali druga pravna oseba, ki prodaja oziroma prevaža novoletne jelke, .J<:i ni"so opremljene s plombo .oziroma nimajo potrdila o izvoru. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstav- ka tudi odgovorna oseba organizacije ali druge pravne osebe. 8. ·člen Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor prevaža ali prodaja novoletne jelke, ki niso opremljene s plombo ali nimajo potrdila o njihovem izvoru. 9. člen Poleg denarne kazni iz 7. in 8. člena tega odloka se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema nedovoljeno prodanih jelk oziroma odvzema premoženjske koristi. 10. člen Ne glede na določbo 3. člena tega od- loka se lahko v letu 1976 izjemoma pro- dajo tudi neplombirane novoletne jelke, vendar pa mora prodajalec imeti dokazilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija iz 3. člena tega odloka. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka iz- vajajo organi tržne in gozdne inšpekcije, nad prevozom novoletnih jelk pa tudi organi za notranje zadeve. 12. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. 420 št. 321-24!76 Ljubljana, dne 7. decembra 1976. Socialistične republike Slovenije Iznšni svet Skupščine Predsednik: Andrej Marinc l. r. UDK6340.323.4:634.0.174.'J Picea sp. Abies sp.: 634.0.848 Uporaba procesnega računalnika pri krojenju smrekove in jelove obl6vine na mehaniziranih hlodiščih Jože Pogorelc (Ljubljana)*' Pog or e 1 c , J.: Uporaba pr-ocesnega računalnika pri krojenju smrekcve in jelove oblovine na mehaniziranih hlodiščih. Gozdarski vestnik, 35, 1977, št. 10, str. 421-437 . V slovenščini, povzetek v nemščini. Sestavek ugotavlja uporabnost in vlogo procesnega ra- čunalnika v avtomatiziranem tehnološkem procesu kmjenja smrekove in jeiove oblovine ter podaja način, kako zgraditi sistem, ki je uporaben za avtomatsko vodenje tehnološkega procesa. Pog or e 1 c, J.: The application of a processor at the working up the Spruce and Fir round timber on mecha- nized wood storage places. Gozdarski vestnik, 35, 1977, 10, pag. 421-437. In Slovene with summary jn German. The author describes the applicability and role of the processor in the automated technological process of working up the Spruce and Fir round timber and presents the method of establishing a system suitable for the automatic steering of tliis process. 2epni in drugj računalniki množično prodirajo v naše, zlasti proizvodno življenje. Z njimi prihranimo čas, ki ga rabimo za zahtevnejše, kreativno delo. Računalniki namreč niso nobena čudesa, temveč samo neverjetno hitri strojčki, ki z elektronsko hitrostjo ,izračunavajo operacije in kombinacije, ki bi jih ljudje z vrtenjem računal in ))mlinčkov« računali tudi leta. človek je še vedno tisti, ki jih polni s programi in jih usmerja. Ničesar ne store brez dobrega gospodarja. Ker je računalništvo že globoko prodrlo tudi v življenje gozdarske proizvodnje in poslovanje, smo se odločili, da koreniteje posežemo na to področje. Začeli smo na dokaj čudnem koncu, na področju, ki bi mu lahko oporekali »gozdarskost«. Odločili smo se za predstavitev računalništva na mehaniziranem skladi.~ču zato, ker je pro- izvodni postopek na takšnem skladišču razumljivejši najširšemu krogu gozdarjev kot dokaj zapleteni odnosi in vplivi poslovnih dogajanj v neki gozdnogospodarski organi- zaciji, ki so pa sicer tudi že računalniško obdelani do zelo visoke stopnje. Ko se boste lotili pričujočega branja pa tudi drugih podobnih sestavkov, ki smo jih že in jih še bomo objavili, ne smete obupati. Zadeva ni tako zapletena kot na prvi mah ka1e. Ko boste premagali začetne težave okoli računalniškega »leporečja«, boste kmalu ))notri«. Gre v bistvu za maksimalno razčkmbo nekega procesa (procesov) * J. P., dipl. inž. gozd., Biro za lesno industrijo: Koblarjeva 3, 61000 Ljubljana, YU. 421 oziroma dogajanja in za izdelavo nekega »miselnega mehanizma« (programa), ki te člene med seboj c;elektivno povezuje. Toda bolje bo, da neham in prepustim razglab- ljanje Jožetu Pogorelcu. Hotel sem biti za uvod kar se da razumljiv, toda ne bo šlo. To pa je druga resnica. Računalniška preproščina je tako globoka, da je današnjemu človeku, ki mora že v osnovni šoli poznati zgradbo atoma in energijo elektronov, preprosto nerazumljiva. Zares, ironija, ki nam dela preglavice. Toda rabimo jo in rabili jo bomo vedno bolj. Zato je prav, da jo malce spoznamo, vsaj bisivo. še enkrat moram nazaj, na mehanizirana skladišča. Za zdaj se z njimi ubadajo le gozdarji. Računalniški sistem, ki je najvažnejši del tega skladišča, razvijajo naši kolegi, ki so še včeraj gojill, načrtovali, pridobivali les. Zato srno smatrali, da je tudi pričujoča tematika gozdarska zadeva. Uredništvo 1. Uvod Krojenje oblovine srn/jel. predstavlja v kompleksu primarne predelave lesa pri avtomatiziranem tipu proizvodnega procesa specifično delovno operacijo, kjer delavec na osnovi dveh ·izmerjenih (premer in dolžina) in mnogih ocenjenih para- metrov razkroji deblo na sortimente različne uporabe. Razprava ima namen 'pojasniti nekatere pojme, ki se pojavljajo pri uporabi procesnega računalnika v proizvodnem procesu, ter prikazsti možnosti, ki so dane 1z tehnološkega in tehničnega gledišča, kako uvesti v proizvodni proces po- polno avtomatiko. čutim potrebo, da pojasnim nekatere pojme, ki jih srečujemo pri stikih s tuj-imi proizvajalci strojne, transportne in v zadnjem času računalniške opreme. Proizvajalci radi vpletajo v svoje ponudbe termine » Vollavtomatisation« »avto- marion<<, »Optimisierung durch Computer-technik« itd. Ti termini so strogo de- finirani poj;mi v tehnologiji (17 - str. 21 in 200). Lahko pa zapišem, da si teh- nalogi še nismo na čistem s pojmi avtomatizacija in avtomacija. Pojem avtomatizacije je kompleksen pojem in računalnik sam na sebi še ru avtomatika; zaradi tega tudi uvajanje avtomatizacije v proizvodni proces ni do- mena neke proizvodne »branže«. K uresničitvi takih nalog vodijo sistemsk·i procesi, ki so rezultat skupnega dela gozdarjev-tehnologov, biologov, elektronil<:arjev, strojnikov, programerjev, mate- matikov in organizatorjev proizvodruje. Da lahko uvajamo avtomatizacijo v sistem kompleksa pdmarne predelave lesa, morajo biti dani vzrokJi in pogoji za to. Vzroki so lah!ko različne narave, objektivni ali subjektivni. Vzrok je lahko preprost in ga formuliramo na kratko: kar imajo pri sosedu, hočemo ·imeti tudi mi. Normalno pa je vzrok, da uvajamo avtomatizacijo v proizvodni proces v pomanjkanju delavcev za težko delo, pvi- hranku surovine, koncentraciji surovine, lažjem programiranju, optimiz:.iranju pro- izvodnje, večjem 'izkoriščanju surovine in poenotenju tehnološkega procesa. Pr:i odločitvi za »da« ah »ne« mora biti ekonomičnost od1očilen faktor. (16) UvajanJe avtomatizacije bo uspelo le, če bodo za to dani pogoji. Sredstva za delo morajo doseči tak tehnološki nivo, da jih je mogoče uporabiti v avtomastiziranem tehnološkem procesu. Predmeti dela morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje av1.omatizirani tehnološki proces. 422 Delavec v produkcijskem procesu mora ravno tako izpolnjevati pogoje, ki ,jih narekuje proizvodni proces. Stvar naše samoupravne družbe pa je, da sistematično rešuje. probleme delavca v avtomatiziranih tehnoloških procesih. (19 - str. 219) 2. Pojmi 2-1. P o j e m a v t o m a t i z i r a n i t e h n o 1 o š k i p r o c e s Pod tem pojmom razumemo taksno tehnološko organizacijo proizvodnje, v kateri različne tehnične naprave kar najbolj nadomeščajo živo - manualno de- lovno komponento delovne sile, človeka proizvajalca. Intelektualna komponenta delovne sile se postopoma zamenjuje ter se v končni fazi avtomatizacije v popol- nosti zamenja z avtomatom, to je z napravo, ki je sposobna prevzeti vse funkcije človeka v neposredni proizvodnji. če sem napisal v neposredni proizvodnji, mislim pri tem, da avtomat ne bo mogel nikoli zamenjati človeka v proizvodnem procesu. Vsak avtomat, pa čeprav se ta imenuje procesni računalnik, opravlja skoraj vse funkcije človeka v proizvodnem procesu - po domače bi lahko zapisali, da ima roke in noge, oči in ušesa, lahko voha, pameten je pa samo toliko, kolikor so pametni 1judje okrog njega. Ima to dobro lastnost, da je zelo hiter pri mišljenju, ne laže, samo zmoti se včasih. To, kar danes označujemo s pojmom avtomatizacije, je sestavljeno iz cele vrste elementov, od katerih so najbolj pomembni: 2-1-1. Avtomatično združevanje ,jn povezovanje različnih produkcijskih opra- vil, ki so bila doslej ločena, v enotni neprekinjeni produkcijski proces. To je tako imenovana integracija poprej samostojnih strojnih operacij. 2-1-2. Pojav takšnih elektronskih sistemov, ki avtomatično registrirajo in ko- pičijo informacije, ki so v stanju, da na temelju tako dobljenih podatkov izraču­ najo zapletene računske infor,macije. Na osnovi teh izračunov odločajo pri kom- bjnacijah. (1 - str. 21) 2-1-3. Uporabljanje naprav z avtomatičnim•i povratnimi zvezami. Ti sistemi se uporabljajo kot procesni računalniki v proizvodnih procesih. Povratne zveze so v bistvu kontrolne naprave, ki omogočajo avtomaticno primerjanje načina, po katerem v resnici poteka produkcijski proces, z načinom, kako naj bi potekal, in v primeru neskladja ta;koj avtomatično intervenirajo. Ti sistemi se uporabljajo v našem primeru, v katerem se računalnik v glavnem uporablja za nastavitev posa- meznih gibov stroja ali kompleksa strojne opreme. (17 - str. 201) 2-2. Tipi tehno 1 oš kih oper a ci j 2-2-1. Enovhodne tehnološke operacije Pri enovhodnih •tehnoloških operacijah je uvedba avtomatizacijskega elementa v proizvodni proces enostavna; element zamenja manualno komponento člove­ kove delovne sile, intelektualna komponenta človekove delovne sile pa v tej fazi produkcijskega procesa ni prisotna, ker ni prisotna alternativa. Torej avtomati- zacijski element v popolnosti zamenja človeka - ohranja se kontinuiteta proiz- vodnega procesa (2 - str. 23). 423 2-2-2. Dvovhodne in mnogovhodne tehnološke operacije Drugače pa je v dvovhodnih - alternativnih in mnogovhodnih - kombina- cijskih tehnoloških operacijah. Razčlenitev enotnega tehnološkega procesa na njegove sestavne dele- faze nam pove, da so vse enovhodne tehnološke operacije že v racionaliziranem, tehno- loškem procesu zamenjane z mehaniziranimi elementi, s tem pa so dani vsi pogoji za ohranjanje kontinuitete tehnološkega procesa. V racionaliziranern tehno- loškem procesu je namreč bistveno, da se ohrani načelo kontinuitete (tekooi trak). Druga značilnost racionaliziranega proizvodnega procesa pa je, da teče proiz- vodnja v tako imenovanem taktu ali enakih časovnih modulih. Lahko napišemo, da je čas konstanten (tekoči trak se premakne v tem času, npr. 20 sek za eno mesto). V avtomatiziranih tehnoloških procesih pa jmamo opraviti s časovnimi enotami, ki se spreminjajo z ozirom na vhodni parameter tehnološkega procesa. čas v avtomatiziranem proizvodnem procesu je vedno funkcija izmerjenega ali izračunanega parame{ra. To je bistvena prednost, ld nam jo nudi uporaba procesnega računalnika v proizvodnem procesu. V teoretskem delu bom to trditev računsko dokazal. Druga bistvena prednost uporabe računalnika pa je optimatizacija krojenja oblovine, kar nam omogoča večji jzkoristek pri žaganju hlodovine v primeru, če žagama po namenu. Zaradi tega sem delo razdelil na tri dele: l. Splošni del - obrazložitev pojmov 2. Optimizaoija krojenja - matematične osnove in zgradba sistema 3. Krmiljenje sistema in izračun časovnih funkcij ter sjnhronizacija; vpliv računalnika na produktivnost. Na osnovi takega razmišljanja se nam vsili misel, da v oistih avtomatiziranih proizvodnih procesih sploh nimamo enovhodnih tehnoloških operacij. Ta misel se da matematično dokazati, če razgradirno tehnološko fazo na sestavne dele - to je gibe. Z malo truda je mogoče za vsak gib najti neko zakonitost, ki jo napi- šemo v funkcijski odvisnosti. Kakor hitro pa to imamo, imamo tudi spremenlj.iv,ke. Hitro izračunavanje spremenljivk in uvedba le-teh v proizvodni proces nam omogoči procesni računalnik. Kaj pa se zgodi, če ne delamo s procesnim raču­ nalnikom? V takem primeru se lllLjno pretrga kontinuiteta. Prisotnost delavca s svojo intelektualno komponento je neobhodno potrebna. Delavec je vrinjen v tehno- loški proces kot »mini računalnik«, ki s svojim v1dom in možgani >>skombinira« parametre v rezultat ter z udarcem na gumb odredi smer tehnološkega postopka. Vloga delavca v takem produkcijskem procesu je nadzorna in nujno privede do posledic (robotizaoije), ker prevzame delavec vlogo intelektualnega robota v produkcijskem procesu. Vlogo manua}nega robota pa prevzame mehanična na- prava - stroj. (8 - str. 24) Dr. Kovač (19 - str. 220) ugotavlja: »Čim bolj je proizvodnja avtomatizirana ten1 bolj se zmanjšuje vloga fizične delovne sile in tem bolj rastejo potrebe po umski sposobnosti zaposlenih v delovnem procesu«. Nadomestitev elektronskih 424 sistemov za taka opravila - procesni račun alni,ki - pa bi nadomestila prisotnost delavca v neposredni produkciji in ne v integralnem produkcijskem procesu. (18 - str. 25) 2-3. Obraz 1 oži te v pojma - k om p 1 ek s primarne predelave lesa Kompleks primarne predelave lesa tvorijo samostojne tehnološke skupine strojev za posamezne tehnološke obdelave, ki v logični povezavi in vrstnem redu tvorijo zaključeno celoto. Izpustitev samo ene tehnološke skupine iz kompleksa bi pomenilo osiromašenje kompleksa primarne predelave lesa. Sodobno gledanje na primarno predelavo lesa je kmnpleksno obravnavanje problemov, ki se pojavljajo v zaključenem krogu primarne predelave, in sicer od vstopa oblovine v kompleks primarne predelave do izstopa žaganega lesa, gozdar- skih sortimentov, os,tankov lesa in odpadkov le-tega. V zaključnem krogu mora vsak sortiment najti svojega porabnika. Vsled tega je potrebno organizirati tako pro- jzvodnjo, da bodo hlode pripravljali in žagali v žagan les po principu namenskega žaganja, ker lahko le tak princip ohranja kontinuiteto tehnološkega procesa in s tem ustvarja pogoj za uvajanje avtomatike v proizvodni proces. Organiziranje vmesnih skladišč pufarjev povzroča prekinjanje proizvodnega procesa, kontinuiteta je z njimi porušena, porušijo se avtomatizmi, a tudi centralno vodenje, ki je nujno -in značilno za avtomatizirane proizvodne procese, ne deluje več. Sl. 1. Kompleks primarne predelave lesa (Foto arhiv LINCK) 425 2-4. P o j e m - n a č i n ·i ž a g a n j a h 1 o d o v i n e Pri izdelavi programa za vodenje avtomatiziranega tehnološkega procesa s pomočjo računalnika moramo ·definirati tudi pojem - načini žaganja. V glavnem ločimo dva načina žaganja: - žagan~e po namenu, žaganje po principu največjega izkoristka. 2-4-1. Žaganje po principu največjega izkoristka Po principu največjega izkoristka žagamo hlodovina v skladu z zahtevo, da dobimo iz hlodovine čimveč sortimentov s standardom predpisanih dimenzij in to ne glede na nadaljno uporabo teh sortimentov. Način žaganja po prindpu naj- večjega izkoristka je temeljito obdelal l. 1951 inž. Evgen Zavodnik (6 - str. 11). Tak način žaganja uporabljajo skoraj v vseh žagarskih obratih, vendar se z raz- vojem tehnologije v finalni predelav•i lesa ta sistem umika modernejšemu načinu žaganja. Način žaganja je ozko povezan z razvojem tehnologi,je v finalni prede- lavi lesa, saj ugotavljamo, da surovina ne karakterizira samo način žaganja, tem- več celo tip tehnološkega procesa (22- str. 211). Delovanje avtomatizacijskih ele- mentov je prirejeno zelo natančno in ne dopušča velikih dimenzijskih toleranc (5 -str. 1020). 2-4-2. Žaganje po namenu uporabe žaganega lesa Dimenzije žaganega lesa izhajajo iz dimenzij končnega produkta ·in upošteva- nja tehnološkega procesa v finalni predelavi lesa. Tehnološki postopek v finalni predelavi lesa mora biti zaradi tega prirejen tipu _primarnega dela v tehnološkem procesu - imeti mora sposobnost uporabiti ves žagani les, ne oziraje se na teh- nične napake in kvaliteto. To vodj}o nas mora voditi pri organizaciji proizvodnje v kompleksu primarne predelave lesa. Kompleks primarne predelave lesa je v oZJki povezanosti s finalno predelavoJ zato imamo v mislih, kadar govorimo o poenoten~u tehnološkega procesa, poenotenje tipa tehnološkega procesa. Oglejmo si trditev na primeru. Kompleks primarne predelave lesa visokega tipa proizvodnega procesa je v organski povezanosti z določenim tehnološkim finalrnm procesom nizkega tipa, npr. s tovarno stavbnega pohištva, kjer še nimajo vpeljanih tehnoloških skupin pri pr.ipravi surovine za kontinuiran proizvodni proces (lameliranje, dolž. spaja- nje lesa itd.). Taka tovarna ne more uporabiti žaganega lesa, ki je žagan po namenu. Reakcija gre dalje. če ne moremo žagati po namenu, ne moremo kro- jiti po namenu (po naprej določenih principih) in tudi centralno vodenje s po- močjo procesnega računaJnika ni izvedljivo. V ilustracijo naj povem, da so naše tovarne stavbnega pohištva sposobne (po tehnični opremljenosti) uporabiti že 92°/o od celotne ko1ičine žaganega lesa in sicer v primeru, če bl žagali po namenu, da pa uporabljajo les iz domačih pro- dukcij le ca. 430/o. (2 - str. 214) Izkoristki lesne mase pri sistemu žaganja po principu največjega izkoristka je v tehnološki skupini žaganja hlodov večjj kot pri namenskem žaganju, vendar se 426 v integralnem tehnološkem procesu proizvodnje od hloda do izdelka izkoristek lesne mase za namen poveča za ca. 4°/o. (2 - str. 215) Druga dobra stran žaganja po namenu, še posebej v fazi reduciranja (pod reduciranjem razumemo obdelavo hloda na racionalen način, tako da nastane blok določenih dimenzij, iz katerega je odstranjeno vse, kar bi zavirala nadaljnjo obdelavo - kot so izbokline, koničnost, korcničnik, krivine, ekscentričnost pre- seka itd.) (2 - str. 212), je koncentriranje ostankov lesa na enem mestu. Konven- cionalne žaganje (razžagovanje, prirezovanje, robljenje) pušča ostanke lesa na krajih nastajanja. Zbiranje ostankov lesa od teh tehnološk~h faz na skupno mesto nadaljnje predelave povzroča ustvarjanje posebnega zbirnega .sistema in dodatne stroške. ( 4- str. 38) 2-5. Potreba po do 1 oče nih s or time nt ih Potreba po določenih sortimentih je izhodiščni parameter za sestavo tehnolo- škega programa v kompleksu primarne predelave lesa. Iz prakse so nam znane potrebe po žaganem lesu za posamezne tehnološke procese, npr. za produkcijo stavbenega pohištva, za produkcijo montažnih hiš, masivnega pohištva, opažnih plošč itd. Ti programi pa temeljijo na konvencionalnih žagarskih programih (stan- dardu). Jn pojavi se problem decimiranja žaganega lesa v polizdelke, ki so spo- sobni udeležbe v finalni predelavi lesa. Trdim, da tako pripravljen les ni sposoben udeležbe v tem proizvodnem procesu. 2-6. Pr og r am ž a gan j a po namenu Drugi parameter, ki ga je treba določiti še preden sestavimo program za krojenje oblovine, je sestavljanje programa žaganja. V bistvu je to simulacijski program, ·ki nam prikaže najidealnejši način žaganja, naša naloga pa je, da se čimbolj približamo temu programu. Seveda pa mora simulacijski program teme- ljiN na realnih postavkah in omejitvah, ki so tehnično izvedljive. Pri nas smo tak program izdelali za »LESNO« Slovenj Gradec (6- str. 122). Shematično prikazu- jem program na sl. 2. Simulacijski program žaganja vsebuje zahteve finalne predelave lesa. Ob štu- diju zahtev finalne predelave lesa pridemo do zanimivih ugotovitev-) celo takih, ki nam popolnoma spremenijo ustaljen način žaganja hlodov. Za ustvarjanje programa krojenja so bistveni naslednji podatki: Karakteristične tcmeljnice ali preprosto povedano - po kakšnih debelinskih stopnjah bomo sortirali jn s tem tudi krojili oblovino (zanimivi so premeri na drobnem koncu hlada). Naš cilj je, da je karakteristični presek hlada v največji možni meri napolnjen s preseki žaganega lesa zahtevanih dimenzij . Dimenzijske omejitve (najkrajši še možni uporabljivi hlod, maks. dol. hloda ter najtanjša debelina deske, ki jo še lahko uporabimo). Te zahteve niso tehno- loške narave, razen najtanjša deska, temveč. tehnične narave. Težko bi bilo nam- reč spraviti skozi žagalnico 1Om dolg hlod, ravno taJko pa bi bilo .težko vpeti v vpenjaJni voziček hlod, dolg pod 2m, čeprav je dvometrska deska v finalu ravno ta,ko uporablj.iva kot štirimetrska, saj jo bomo razžagati na 111:eter. če se bo po- 427 15 C2nler 1 r 25x1 6 2x48x136 Slranska4x25x112 12 Center 3 x 48x194 Stranska 2x25x194 2 x25X164 2x25x112 9 Center 4 X48x276 2-..:25x276 SI ranska 4 x 25 )(276 14 13 x 48x 16 3x48t16 4 x 25x112 4 x 25x164 11 10 4x?5x192 4 x48x246 2x48x192 2 x 25x246 2x25x 164 2x25X216 2A25 X228 2 x25 X192 2x.25 x192 2x 25.)(112 8 7 Sl. 2. 12 X48X162 4x25x216 javila kakšna grča, bomo grčo izžagali in po dolžini spojili razžagana dela. Za- stavlja se vprašanje, zakaj finalna predelava lesa ne uporablja kratic v večji meri. Vzrok lahko iščemo v problemih transportne in malipulacijske narave. Samo podatek iz prakse: Avtomobilski vlačilec je šest delavcev, kadar so nakladali kratice, nakladalo do malice. Razvoj transportnih sredstev, uvajanje avtomatike, sinhroruzacija gibov strojnih naprav in končno uvajanje procesnega računalnika, ki servira strojno opremo, pa nam eliminira parameter climenzije, spremenljtivka postane čas, ali preprosto, če je obdelovanec manjši, gre hitreje. Pojasnili smo pojme: avtomatizirani tenološki proces, enovhodne, dvovhodne in mnogovhodne tehnološke operacije, raz6stiH s pojmom manualna in intelek- tualna komponenta človekove delovne sile, surovine v avtomatiziranem tehnolo- škem procesu, pojem kompleksa primarne predelave lesa, načine žaganja, po- trebo po določenih sortimentih in vlogo le-teh pri izdelavi programa krojenja, program žaganja po namenu in obstali pri pojmu procesni računalnik. 428 2-7. Pr oce sni računalnik Obrazložiti bralcu pojem računalnika brez poznavanja terminov, ki se upo- rabljajo v računalniški tehniki, je težka naloga. Zaradi tega prosim poučenega bralca, da mi oprosti, če bom nekatere pojme razložil preprosteje. Namen mojega dela ni poučiti ali celo naučiti bralce, da bodo postali operaterj-i, progamerji ali organizatorji za delo z računalniki, temveč da bodo lahko sledili članku. Ptihlhon1 pravi v svojem člaruku (32 - str. 371), da je čas računalniškega feti- šizma že mimo. Strah pred računalniki se umika in hkrati nastaja prava poplava raznih računalniškdh sistemov, ki jim Pi.ihlhorn pravi »babilon«. Beseda »babilon« povsem ustreza, ker nas spomni na svetopisemsko prispodobo o jezikih. Tudi računalniki govorijo svoj jezik oz. jezi:ke, ki j-im pravimo računalniški jezik (fmiran, basic-plus. Assembly itd.). Posamezne države se trudijo, da bi napravile red in prek svojih državnih institucij unificirale razne sisteme. Nemci so to delo zaupali RK\V (Rationalizierung Kuratorium der deutschen Wirtschaft). Tudi v kompleksu primarne predelave lesa si računalniki s hitrimi koraki utira:jo pot. Predvsem je potrebno ločiti dve vrsti računalnikov. To so računalniki za reševanje različnih matematičnih, statističnih, medicinskih, aeronavtičnih in vsemogočih problemov, k:i izračunajo izhodne parametre, uporablj.ive za odloča­ nje ali za nadaljnjo upora~bo. Pri tem velikost računalnika ne igra nobene vloge. Imamo računalnike z zelo majhno !kapaciteto, pa spet računalnike ogromnih ka- pacitet. Oznaka K pomeni kapaciteta računalnika. Poglejmo za primer oznake malega miznega računalnika. 3K RMM + llK ROM. To pomeni, da imamo pred seboj računalnik, ki ima 3000 bytov spomina (lK je 1000 bytov). Na trgu se dobijo računalniki, ·ki so grajeni tako, da vsebujejo dolžino besede po 8 bytov, 16 bytov ali celo 32 bytov. To se pravi, da lahko s tem računalnikom programiramo in spravimo v spo- min 375 podatkov, ali da bi lahko imeli v spominu 60 tako kratkih programov, kot smo napisali pri reševanju funkcije F = f( d). Seveda pa imamo lahko progra- mirana funkcijo, ki vsebuje za rešitev 375 podatkov. V informacijo povem, da je to majhen računalnik, saj rabimo za reševanje navadne linearne enačbe ca. 50 programskih korakov (samo 5 vhodnih parametov). 11K ROM pomeni, da ima računalnik kapaciteto 11000 bytov standardnega programa, ki je že vgrajen. (Matematične funkcije itd.) Za reševanje problemov v kompleksu primarne predelave lesa potrebujemo računalni:ke z močnejšo kapaci1eto, natančna študija pa bo pokazala, kakšna naj bo kapaciteta procesnega računalnika. Procesni računalniki temeljijo na logičnih zakonitostih, k;i }ih poiščemo v tehnološkem procesu. Pri krojenju oblovine izračunamo optimizacijo krojenja ob- lovine z ozirom na proizvodni proces razžagovanja hlodov v žagalnici, na drugi strani pa računalni·k sinhronizirano krmili naprave z ozirom na zakonitost odno- sov, ki vladajo med parametri proizvodnega procesa. Odnosi med posameznim~i parametri so izraženi v logičnih matematičnih zakonitostih (funkcijah), kjer na- stopajo konstante in spremenljivke, ki so si v medsebojni odvisnosti. Lahko trdi- mo, da je bistvo procesnega računalnika izražena v enačbi y = f(x) 429 y je vhodni parameter, ki ga računalnik lahko dobi s pomoeJO merjenja (merilne glave) ali pa na osnovi dialoga računalnika z delavcem-operaterjem, ki dela z njim. Računalnik :izračuna s pomoejo vgrajenega programa ali programa, ki ga sestavimo sami, izhodno vrednost (x). Izhodna vrednost predstavlja para- meter za krmiljenje proizvodnega procesa. V našem primeru se podatki kažejo na izpisovalnem mestu ( displeyu). 2-7-1. Naprava za merjenje vhodnega parametro- merilna glava Ponudba raznih sistemov merjenja oblovine v sestavi procesnega računalnika je zelo velika. Po tehnološki plati se bistveno razlikujeta dva tipa merilnih naprav, in sicer - merilne naprave, ki merijo oblovino prečno (QM merilne naprave), - merilne naprave, ki merijo oblovino takrat, ko se le-ta giblje vzdolžno (LM-naprave). Prof. Schbrpf z univerze v Freiburgu pravi, da se meritve v gozdu bistveno ne ločijo od meritev, ld jih opravijo merilne naprave na hlodiščih. Prof. Jobst z dunajske univerze (11- str. 695) sicer ugotavlja napake, ki nastajajo pri meritvah z merilnimi glavami, vendar smatra, da se jih da s primernimi izravnalnimi koefi- cienti, ki so empirično določljivi, izravnati. Glede na način merjenja priporoča profesor Schorpf pretočno vzdolžno merjenje in meni, da ima prav to pretočno merjenje bodočnost (8- str. 352). Slaba stran avtomatskega merjenja je omejenost merjenja glede na krivost oblovine. To nevšečnost se bi dalo odpraviti tako, da bi me~i:lne glave potovale ob oblov·ini po strogo linearnih vodilih in odčitovale podatke pod centralno osjo 'in nad njo. S tem bi dobili natančne podatke. Tak sistem bi bil zelo drag. Podoben sistem 'imajo Amerikanci in ga poznajo pod ime- nom sistem merjenja Dyna-shan. Vadnais C opisuje v svojem delu (35- str. 155} napravo, iki dejansko izriše na zaslonu obt.~ko deske (naprava se uporablja za optimiziranje robljenja). Z modifikacijo bi se naprava lahko uporabila kot merilna naprava za merjenje vhodnega :parametra. Zanimivo je, da jo izdelujejo na Sved- skem pri Saab-computer devision. Napravo priporočajo v zvezi z napravo Chip- a-Saw. Nekateri evropski proizvajalci proizvajajo merilne glave samo kot indi- ikaoijske naprave, ki imajo sposobnost vizualnega zapisovanja na displey, ne moremo pa jih uporabljati za priključitev na procesni računalnik ali v sfero »sprehod skozi program«, ka:j šele, da bi izhodne parametre iz računalnika upo- rabili kot impulze za krmiljenje sistema glede na optimizadjo in sinhronizacijo gibov strojnih naprav. Lahko se zgodi, da kupimo merilne glave, ki so sposobne priključiti se na mini računalnik in iz tega na izpis. V kolikor bi podatke uporabili samo za izračunavanje telesnin ob]ovine, kubatur hlodovine, in iz njih izračunali še nekatere spremljajoče podatke, ki bi rabiE za izdelavo kroj,ilnega protokola (število komadov, dnevna produkcija linije itd.) bi bjla to ponesrečena investici- ja. To bi b.ile zelo drage merilne naprave (samo premerske in tablice) za !izraču­ navanje telesnin. Merilne naprave so znane že dolgo vrSitO let (9 - str. 132). Razvoj merilne tehnike je potekal prek robustnih mehaničnih strojev do fotoelektričnih sistemov, kjer se s pomočjo svetlobnih žarkov odtisne .kontura celega drevesa. Tudi pri 430 Sl. 3. Merilna naprava firme Spreher- Schuh tip DML-1 fotoelektričnih sistemih imamo celo vrsto podsistemov. Naštejmo le nekatere, ki se pojavljajo v Evropi. (9 -str. 132) Fil1ips ima za izvor sofitne žarnice, signal je digitalen, maks. lahko meri oblovino do 0 63 cm . Joerg z fotocelico ima digitalni s·ignal in meri hlodovino do ej) 70 cm. Wuster-Dietz ima ravno tako fotoceNco in ravno tako digitalni signal. Oblovino lahko meri do 0 1 OO cm. Siemens s paraboličnim ogledalom in analognim signalom. Hlodovino lahko meri do 0 90 cm. Napravo prodajajo pod trgovskim imenom »Sinamatk((. Sprecher-Schuh je zeJo zanimiv proizvajalec merilnih glav, pa seveda tudi vse ostale računalniške opreme za delo na komplek.sih primarne predelave. Me- rilna naprava je sestavljena iz dveh fotokamer, ki sta postavljeni pod 1kotom 45°. Na sliki št. 3 prikazujem merilno napravo firme Spreher-Schuh tip DML-1. 121. Merilna naprava meri od O do 99 cm. PJ.iessnig iz Celovca izdeluje svoje merilne naprave. Naprava je zelo hitra . Opisana je v Holz-Kurirju (5- str. 102). Znani so še drugi sistemi (ameriški) npr. Black Clawson »Aero Sean«. Težko bi ocen~li , kater.i sistem je najboljši od omenjenih. Smatram, da so vsi sistemi dobri, da pa je učinkovitost sistema odvisna še od drugih faktorjev, ki ji bom razložil pozneje. 2-7-2. Naprava, ki pripravi podatke iz merilnih glav - mini računalnik Premer debla, ki nam ga -izmeri merilna glava merilne naprave, ne ustreza za nadaljnjo uporabo kot vhodni podatek za procesni računalnik. Zaradi tega mo- ramo dati podatlkom sprejemljivejša obliko, ki jo bomo lahko uporabili pri na- daljnji obdelavi. Premeri (tako kot so bili izmerjen1 - v enakem zaporedju), se 431 S!." nizajo na izpisovalnem mestu. Pod vsakim premerom pa se izpisuje ustrezajoča temeljn1ca. Istočasno dobimo na displeyu .jzpis skupne dolžine debla in skupni volumen debla. Vsi ti podatki so bili izračunani s pomočjo mini računalnika. Preračun je bil opravl~en s pomočjo standardne vgrajene funkdje: F = f ( d) F = temeljnica L = število meritev x M (modul merjenja = 25 cm) V=M~F Pojasnimo nekatere pojme, ki se pojavljajo ob priliki programiranja: Premer oblovine, izmerjen po 0,25 m modulu, se pojavlja izpisan na displeyu. V primeru, da bi hoteli izracunatl temeljn1ce, bi morali izračunati naslednje operacije: l. V kalkulator odtipkati parameter d 2. Odnipkati x2 3. Podatke spraviti v spomin kalkulatorja 4. Odtipkati rt 5. Množiti x2 s n 6. Rezultat spraviti v spomin 7. Rezultat deliti s 4 8. Rezultat Tako računsko operacijo bi morali napraviti vsakih 25 cm pretoka oblovine. Poleg tega bi morali izračunati še dolžino L in volumen V. Prav zaradi tega se poslužujemo mini računalnika s standardnimi programiranimi funkcijami V jeziku računalnika bi programiral!: OO program Ol x2 02 J( 03 x 04 4 05 '!. 06 GTO OO. Rezultati se avtomatično izpisujejo na displeyu (videodispley) ali pa se napišejo na papir na printerju. (To so izhodne enote računalnika.) Tehnologa pa ne zanimajo podatki, ·ki se izpišejo, temveč podatki, ki gredo kot vhodni parameter v spomin računalnika, se )>sprehodijo« &kozi računalnik in kot .Jzhodni podatki rabijo za urejevanje proizvodnega procesa. lopis je v vi- zualni obliki predstavljena vrednost izhodnega podatka, ki ima dejansko vrednost v ustvarjenih impulzih. Tukaj se pravzaprav šele začne dejanska uporaba proces- nega računalnika. (34- str. 142) 2-7-3. Računaluik Razlike med majhnim in velikim računalnikom v bistvu ni. Oba imata enake elemente, samo različne kapacitete in sta zaradi tega različno opremljena. Računalnik je sestavljen iz računall1liškega spomina, ki temelji na skladišču števil (gi. risbo št. 4 ). Nekatera števila so vrednosti hitrosti vreten za nas ta- 432 .... NA 'OJACEVALNIK f CENTRALNA P~OCES~A t--I MOOUlAClJA t-- JKONTROLNA Pu STAJA 1 UKAZCV --1 ZVEZA (CPU) ZUNANJI J 1 t---t UKAZI 1 DIALOG t SPOMIN ~ INSTRUKCl JE PODATKI Sl. 4. vitev širin (x), v1sm (y) in dolžin (z), raznih reducirnih ventilov pri hidravličnih pretokih itd. Te vrednosti :imenujemo podatke (date). Druga števila so instrukcije...:informacije. Te instrukcije povedo, kaj mora narediti stroL za koliko se mora obrniti vreteno, kako hitro naj se napravi neki gib stroja 'itd. Kombinacija instrukcij-informacij in podatkov se imenuje program. RačunaJ­ n~k dela tako, da gredo podatki prek instrukci~ po zaporedju kot so le-te programi- rane. Program se lahko z ukazom prekine, preskoči, ponovi in drugače usmerja. Tako »prečiščeni« podatki in instrukcije gredo v centralno procesno zvezo (CPU-central processing unit), 'kjer se podatki in -instrukcije lahko korigirajo s stranskimi ukazi (dialog). Od tod potujejo uikazi na modulacij o, to je enoto za oblikovanje impulzov in kontrolno postajo. Na kontrolni postaji se izpišejo re- zultati »sprehoda« vhodnih parametrov skoz-i spomin. Pri prebiranju literature naletimo še na dva termina, ki sta bistvena za po- znavanje 8krivnosti računalniške tehnike. :Pod Hardware iz angleške besede hard-trdo, razumemo elektronske naprave z razl,ičnimi vhodno-izhodnimi eno- tami. Software, soft-mehko, pa predstavlja programsko shemo, s katero je »napolnjen« računalnik (32 - str. 87J ). Lewis definira v svojem delu (33 - str. 141), da je hardware »Črna skrinja (black box) ali tisto, kar vidimo ali otipamo pri računalnikih, :in software, kar ne vidimo, pa vendar je. Software imenuje prepro- sto računalniško osebnost (computer personality). Kljub vsemu pa naštejmo (zaradi terminov, ki se pojavljajo v literaturi) nekaj enot, ki se pojavljajo pri hardwaru: računalnik s standardnimi perifernimi enotami (teleprinter, diskovne enote, grafični terminal irtd.); naprava za povezavo računalnika s procesom (usmernik); naprava za ~komuniciranje - dialog operaterja s sistemom (pult); 433 Sl. 5. Procesni računalnik oči in roke sistema (konvencional.rui regulator); zapisovalniki rezultatov - predočba; končni upravljalski elementi. Pri »softwaru« pa srečamo termine: program oŽJjega računalniškega sistema; jezik; aplikativni program tj. programski sistem za upravljanje; simulacijo-'ldentifikacijo. (3 - str. .112) 2-7-4. Krmiljenje krojilke s pomočjo procesnega računalnika V proizvodnem procesu ima krojilka funkcijo razJkrojiti deblo na hlodovina in ostale gozdarske sortimente. Poleg tega ~ma tudi funkcijo čeljenja hlodovine. Grobo povedano - krojilka je osnovni stroj v liniji za lupLjenje, ,krojenje in sortiranje hlodovine. V primerjavi z lupilnim strojem je krojilka tehnološko zelo zahtevna strojna naprava. Glede na avtomatizacijo, 1upilni stroj ni težko krm1liti, saj zadostuje samo en »odtip« (zastava), ne:kaj fotocelic in stroj se avtomatsko naravna na zahtevani premer vhodnega dela debla, ki se lupi. Pred nedavnim smo tako avtomatiko .jmenovali mikroavtomatika, sedaj pa bomo kmalu izgubiE izraz zanjo. Drugače pa je z avtomatskim krmiljenjem krojilke. Lahko bi ločili dvoje vrst avtomatike: makroavtomatiko in mikroavtomatiko. 2-7-4-1 . Makroavtomatika Makroavtomatsko krmiljenje krojilke se sestoji iz naslednjega: Delavec na krojilk'i da ukaz iz tkomandnega mesta prek senzors'ke zveze mo- tornemu gonilu črpalke za olje, da prične delovati. Ta deluje toliko časa, da doseže oljni cilinder zgornjo točko, kjer zadene v končno sti'kalo; pri tem vstopno- 434 izstopni ventil z>sistem zaprte zanke« ( closed-loop sistem). Sistem se sestoj'i iz računalnika, ki pošilja ukaze pmk ojačevalca na servo mo- tor, ki je priključen na vreteno nastavitvenega komada. število impulzov pove motorju, kam in koliko in kako hitro naj se obrne. Motor bi se vrtel v nedogled, če ne bi imel na drugem koncu priključen generator, ki bi pošiljal :impulze prek povratne zveze (feed-back) računalniku nazaj. Ko dobi računalnik zadostno šte- vilo impulzov nazaj, reče »stop« in motor ne dobi po servo zvezi nikakršnih impulzov več. Zato se mora ustaviti. Gib stroja je nastavljen. Računalnik uka- zuje dalje. Procedura se nadaljuje na istem ah drugem krogotoku ali zanki. Vsa stvar teče toliko časa, dokler program ni končan. Računalnik je lahko še naprej programiran - pojdi na začetek -·in program prične teči znova. Lahko je ve- zan z operaterjem in se »pogovarja·:< z njim (dialog). Operater ga lahko prekine sredi programa ter preusmeri na podprogram ali celo izključi; dela ročno. Na sliki 7 prikazujem gra'fično sistem zaprte zanke (Po knjigi »Computer-operated dri- ves«). DIE ANWENDUNG DES PROZESSRECHNERS BEl DER AUSFORMUNG DES FICHTEN- UND TANNENRUNDHOLZES AUF 1\>lECHANISIERTEN LAGERPLATZEN Zusammen fassung Die Ausformung des Fichten- und Taonenrundholzes slellt im Komplexe der primaren Holzverarbeitung im Rahmen des automatisie11en Produktionprocesses eine spezifische Ar- beitsoperation, wahrend welcher der Arbeiter aufgrund vor zwei gemessenen Parametern (Durchmesser und Lange) und zahlreichen geschl:itzten Parametern den Stamm auf Sorti- mente verschiedenen Gebrauches zcrteill. Wcge11 der umfangreichen Problematik wird der Beitrag auf 3 Teile eingeteilt, u. zw.: Im ersten allegemeinen Teil werden die bei der Anwendung eines Prozessrechners auf- tauchen Begriffe erkUi.rt. Im zweiten Teil wird die Optimisierung der Ausformung mit den mathematischen Grund- lagen und dem Aufbau des Systems behandelt. Im dritten Teil werden dargestellt die Methode der Systemsteuerung, die Errechnung der ZeiLfunktionen, die Synchronisierung und der Einfluss des Processrechners auf die Pro- duktivitat. Der erste Teil enthalt die ErkU:irung der folgenden Begriffe: automatisicrter technolo- gischer Prozess, technologische Operationen mil einfachem, doppeltem und vielfachem Ein- gang, der Kompiex der primaren Holzverarbeitung und der Einfluss der Organisation des Komplexes auf den automatisierten technologischen Prozess. Bei der Ausarbeitung der Programme zur Leitung der automatisierten technologischen Prozess mit Hilfe des Prozessrechners wird der Einfluss der Sagemethode erkhirt. Es wird festgestellt, dass die Sagemethode nach dem Prinzip der hochstcn Ausnutzung bei der Auf- stellung der Programme nicht in Frage kommt, sondern nur das zweckcntsprechende Sagen des Rundholzes. Im ersten Tei! wird auch uer Einfiuss des Simulationsprogramms des Sagens auf die Zusammenstellung der Ausformungsprogramme dargelegt und die Rolle der Prozessrechners im Produktionsprozess der Rundhoizausformung beschricben. 437 Osmi svetovni gozdarski kongres Generalni direktor za gozdarstvo Indonezije, l(i je hkrati predsednik odbora 8. svetovnega gozdarskega kongresa v Džakarti od 18. do 28. oktobra 1978 je poslal prek FAO v Rimu na uredništvo naše revije okrožnico, s katero obvešča o začasnem programu kongresa, a tudi vabi k sodelovanju z referati. Geslo kongre- sa bo GOZD ZA LJUDI. Vsebina dela na kongresu je zasnovana s 30 osnovnimi referati, ki obrav- navajo pet glavnih interesnih področij gozdarstva: gozdarstvo za »agrarne skupnosti«, gozdarstvo za prehrano, gozdarstvo za pospeševanje zaposlovanja, gozdarstvo za industrijski razvoj in gozdarstvo za izboljšanje 7.ivljenjskih pogojev. Da bi mogli sestavljalci osnovnih referatov pripraviti tehtne prispevke, so predhodno zaželeni »deželni referati« iz vsega sveta v katerih naj bi strokovnjaki orisali kompleks vloge svojega gozdarstva znotraj in zunaj države. Glede teh individualnih prispevkov okrožnica prosi vse gozdarske strokov- njake za sodelovanje s pogojem, da bi se prispevki nanašali na 30 osnovnih obrav- navanih vprašanj in da niso daljši od 2500 besed. Organizatorji skušajo izboljšati potek kongresa v primeri s prejšnjimi, ne samo z jasno začrtanim programom in ~irokim izborom dodatnih prispevkov, am- pak tudi s tem, da so se izognili vzporednim zas~daHjem, tako da bo vseh 30 os- novnih referatov podanih na plenarnih zasedanjih. 5 polovičnih dni bo rezervi- ranih za zasedanja skupin, ki se bodo želele sestati za obravnavanje svojih vprašanj. V okviru kongresa bodo tudi ekskurzije, od katerih bo glavna trajala približno teden dni, vodila pa bo po otoku Javi. Dve skupini bo~ta obiskali Sumatra. Kot posebni dodatek h gozdarskemu programu je predviden tudi obisk »Centra za re- habilitacijo orangutana«, ))gozdnega človeka«. Vsa pojasnila dobite pri: Mr. Oscar Fugalli, Associatc Sccretary-General 8th World Forestry Congress ejo Foresiry Department of l<' AO, Via delle Tame di Caracall, 00100 RO:ME, Italy M.K. 438 UDK 634.0.156.2:634.0.149.74 Lynx (497.2 Kočevsko) Dosedanji rezultati naseJitve risa na Kočevskem Janez čop (Ljubljana)* čop, J.: Dosedanji rezultati naselitve risa na Kočev­ skem. Gozdarski vestnik, 35, 1977, št. 10, str. 439-449. V Slovenščini, povzetek v nemščini. V letu 1973 so iz Slovaške prepeljali na Kočevsko tri pare risov. Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Slovenije je prevzel nalogo, da to introdukcijo spremlja in preuči. Lahko ugotovimo, da je »presaditev« popolnoma uspela. Risi se normalno množijo in razširjajo in kot kaže tudi racionalno dopolnjujejo obstojeco biocenozo. čop, 1.: The presents re~ults of the Lynx introduction in K·očevsko. Gozdar~ki vestnik, 35, 1977, 10 pag. 439--449. In Slovene with summary in German. In 1973, 3 couples of Lynx captured in Slovakia were released in Kočevsko by the Game menagement organi- sation of that region. The Forest Institute of Slovenia was entrusted to follow the course of the introduction. It can be stated that the Lynx make good progress in nurnbers and area. In the paper data on the capturing methods used by the Lynx as well as the composition of their food and their victims are given. The Lynx do practi- cally not impair the aulochlhonous game species. Minila so dobra štid leta, odkar je bilo iz kar antene- v Rogu na Kočevskem iz;puščenih 6 ~isov, od tega tri samice in trije samci. Divjad je bila odlovljena v gozdovih Slovenskega Rudogorja na Slovaškem in ne v Bes-kidih kot je bilo to prvotno objavljeno. Verjetno bo bralce zani-mal dosedanji rezultat pos.kusa v lo- višču >>Medved« da to divjad naselijo v slovensk1h gozdovih, kjer je bila še pred dobrimi 100 leti sestavni del naše avtohtone gozdne favne. Idejo o ponovni nasel-itvi risa je dal švicarski lovski gost Karl Weber, ki je že prej vrsto let zvesto zahajal v naša lovišča, predvsem na Kočevsko. Bil jih je pripravljen plačati lovišču »Medved«, kar je lovišče tudi sprejelo. Kasneje je po- nudil tudi naselitev bobra, in to ne le v Sloveniji, temveč kjerkoli v Jugoslaviji, če bi le našli ustrezen biotop. Na žalost je z njegovo smrtjo ta projekt propadel. Vrsta res srečnih okoliščin je botrovala pozne.jšemu razpletu v zvezi z risi. V razmeroma kratkem času, v nekaj mesecih, so se risi znašli v karanteni v Trnovcu. To je bilo januarja 1973. KGP je angažiral odsek za lovstvo za sode- lovanje pri študiju naselitve in poznejšem opazovanju. Levj-i delež ob naselitvi .je imelo lov-išče samo, saj je bilo potrebno postaviti ustrezno karanteno, transpor- tirati divjad, organizirati cepl~enje, krmljenje itd. Porabljenega je bilo precej denarja. Vendar menim, da ne zaman in da je dosedanj-i potek naselitve več kot zadovoljiv. Odsek za lovstvo je skupaj z lovsko čuvajno službo pripravil program sprem- ljanja, tj. poteka naselitve risa, tako da lovci zbirajo podatke o naslednjem: * L. C., dipl. biol., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, YU. 439 Slovaško Rudogorje (Slovaška) odkoder so bili prepeljani risi na Kočevsko . Foto: J. čop l. direktno opaženih risih - število, koliko mladičev vodi samica itd.; 2. -indirektno opaženih risih - po sledeh v snegu, blatu, na raztrgani divjadi, po iztrebkih, glasovih itd.; 3. prehrani risov - vrsto, način poškodbe itd. Namen je povsem .jasen: zbrati čimveč podatkov o biologiji risov in se tako dO!kopati do lastnih spoznanj, te pa primerjati z onim-i v tujini. Kmalu po izpustu so se risi znašli tudi na območju lovišč zunaj »Medveda«, kjer gospodarijo lovske družine jn gojitvcno lovišče žitna gora - Polom. Tudi pri nj-ih smo organizirali informativno zbiranje tai~tih podatkov na posebej za to pripravljenih formularjih, ki se zbirajo v upravi lovišča »Medved« ali v inšti- tutu. Na tem mestu gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali s 5-vojimi zapa- žanji in mnenji pri študiju divjadi, ki je v naših loviščih nova in ·kateri skušamo priznati domovinsko pravico ter popraviti storjeno krivico generacij pred nami. Navajam nekaj dosedanjih ugotovitev, ki so rezultat zbranih poročil. Omejil se bom le na najbolj interesantne, za katere me pogosto sprašuje ta ali oni, ki je za naselitev risa ali proti njej. Sedanja številčnost populacije riso\'· Risi so bili izpuščeni meseca marca 1973, še v času parjenja. V karanteni ni bilo opaziti, da bi se divjad parila, njti ru bilo slišati značilnih glasov samca in samice, ko se oglašata v času razmnoževanja jn se dobro slišijo v bližnji okolici. Ker so že isto leto opazili 4 ml adi če (po naših sklepanjih so vodile vse tri samice) je prišlo do oploditve, tj. parjenja po izpustu iz karantene. Bil je to najbolj po- memben in vesel podatek za celoten projekt naselitve, saj se je vrsta množila, to pa je bila garancija za uspešnost oaselitve. Opazovanja v naslednjih letih ka- žejo takšnole število prirastka: 440 Leto število število samic mladičev 1973 3 4 ali 5 samic je vodilo po enega mladiča 1974 1 1 5 samic je vodilo po dva mladiča 1975 2 4 1976 5 9 1 samica je vodila 3 mladiče skupaj 11 18 Kdor pozna razgibani kraški svet Kočevske ve, da je v takšnih okoliščinah zelo težko registrirati dklus dogajanj, ki osvetljuje biologijo vsake divjadi. To posebej velja za risa, katerega aktivnost se odvija predvsem v nočnem času in le v izjemnih okoliščinah , če je pregnan, ga je možno opaziti prek dneva. Pre- tekle tni zime so bile zaradi kratkotrajnega snega neustrezne za našo študijo. Naj- lažje je namreč to divjad slediti v zimskem času, ko je možno v snegu razbrati številne podatke, ki nas zanimajo. Tako si je tudi razlagati manjše število opažanj v letu 1974 in 1975. Izjemnega pomena je podatek za l. 1976, ko so opazili skupno 9 mladičev in ko je ena samica vodila troje mladičev. V tej par,irtveni dobi so bile udeležene že tudi samice, poležene na Kočevskem. Samice so godne za razplod v tretjem letu, samci celo leto prej. Vse to kaže, da so se risi dodobra vživeli v novo okolje. Menim, ker poznam območje na Slovaškem, kjer so bili V Jugoslaviji je avtohtono področje risa na delih šarplanine in Prokletij. Foto : J. čop 441 Ris v karanteni. Foto: C. ~trumbelj risi ulovljeni, da ·imajo v gozdovih Kočevske in tudi v širšem zaledju enake ali celo boljše življenjske pogoje od prvotnih. V naslednjih letih je pričakovati hitrejše širjenje areala risa, kar pogojuje specifičen način njihovega življenja. živi kot samotar, le v času parjenja se naj- dejo skupaj. Po tem obdobju gredo spet na svoja področja. Novejše študije .risov kažejo, da ostanejo mJadiči pri materi do prihodnjega parjenja. Tedwj jih samica pusti, da se oddvoje, vendar ostanejo mladiči, če }ih je več, eno leto skupaj in šele potem se razidejo. Starejše živali se drže svojih prostorov in eJkspanzija gre na račun mladičev. Ti si morajo poiskati svoj življenjski prostor. Sklepamo, da je bilo :konec leta 1976 v naših gozdovih 20-25 risov. To pa je le »idealna« ocena. švicarji, ki so leta 1971-72 ]n 1973 naselili 6 risov v tri kantone, cenijo njihovo število le na 17-18 živali. Sedanja razširjenost riso"· Kakor je problematično ,in nehvaležno ocenjevati številčnost ri&ov, velja to tudi za njihovo razširjenost. Ponekod se pojavljajo le prehodno. Opiramo se na opažanja lovcev, gozdarjev in ostalih, ki so kakorkoli prišl,i v stik z risi, in nam 1avljajo terka mesta. Na priloženi slcici smo skušali obeležJ.ti najdaljša migracijska 442 pota risov od mesta izpusta. Ni pa rečeno, da so risi tam tudi ostali. Tako so risa opazili pri kraju Moste, vendar sklepamo} da je bil tu ris le prehodno in ga danes ni več zasled1ti. Ris, ki so ga zasledili na Racni gori, se kasneje ni več pojavil. Tudi za Risnjak v Gorskem kotaru smo sprva sklepali, da se je ris pojavil le prehodno, vendar so kasnejša poročila inž. Frkovica iz Gozdnega gospodarstva Delnice to demantirala. Ris (2) se je na tem področju ustalil in se za stalno naselil. Za lažje razumevanje le nekaj osnovnih značilnosti -iz biologije risa, ki karak- terizirajo n~egov način življenja. Specifično zanj je da živi samotarsko življenje, da v svojem okolišu ne prenese partnerja (le v času parjenja) in da svoj teritorij tudi markira. Veli.kost njegovega areala, kot vse kaže, je odvisna od ponudbe prehrane - č~m izdatnejša je, tem manjši je njegov okoliš gibanja. Povedano z drugimi besedami - čjm dlje se mora podajati na lov za hrano, tem večji je njegov areal in obratno, čim bogatejša in številnejša je hrana v bližnji okolici, toliko krajši so njego~i ,izleti za plenom. Tako Skandinavci navajajo, da pri njih ris obvladuje ca. 10-20.000 ha. Lovišča so revna glede na vrste žjvali, s kate- rinil se hranijo risi, in tako morajo hoditi lovit na večje razdalje. Na Slovaškem (čSSR) so lovišča bogatejša z divjadjo, jedilni list je pester in pravijo, da je areal risa med 3-5000 ha in celo manjši. Poljaki navajajo za Bialowiežo (Nar. park) le dobrih 1000 ha. Mladi ris vadi zalezovanje. Foto: J. Stehlik 443 Starejši risi obvladujejo svoje teritorije, mlajši si morajo iskati nov prostor zunaj njih. Po izpustu so naše rise večkrat v.ideli v bližnji okolici in na dveh lokacijah (1. 5) celo pogosteje. Sklepali smo, da se je tu za stalno ustalil. Sedaj menimo, da je takih lokacij devet, deset. Skupni areal risa ocenjujemo na ca. 60.000 ha. Ekspanzija bo v naslednjih letih prav gotovo večja in hitrejša. S tem je potrebno računati. Kompleks območij gozdov je ca. 250-300.000 ha. Divjad nam bo sama v naslednjih letih pokazala, kje vse so življenjs~i pogoji za njihov obstoj. STRUGE RAKITNA 2- '· ., ·.:·.·· s EB z ' v /1 -.J RISNJAI\ Razširjenost naselje.nega risa ob koncu leta 1976. Skica: L čop Prehrana risov če sumiram številne ugovore lovcev za naselitev risov na Kočevskem, bi j.ih strnil pretežno v eno: risi bodo zagotovo >>poklali« srnjad in ostalo divjad, saj je poznana njihova ·krvoločnost, in zato je nesmiselno in neodgovorno izpuščati to divjad v naše gozdove. Podobno "in šc huje se je dogajalo tudi v Sv.ici, kjer so lovci in njihova združenja, ljubitelji živali in kmetje-živinorejci objavljali pro- teste in pisali peticije proti nameravani naselitvi risov. Izven lovskjb vrst je pri naših ljudeh zakoreninjen predvsem strah pred to zverjo. Naj takoj pomirim ene in druge - v teh štirih letih se ni ::.godilo ničesar takega, ne z ljudmi in ne z divjadjo, da bi kdorkoli lahko imel tehten ugovor proti risam in njihovi naselitvi. Tudi v švici se ni zgodilo ničesar pretresljivega. 444 Ris je mesojeda zver iz rodu mačk in jedilni list prilagodi pestrosti ponudbe svojega »lovskega okoliša«. Ni torej speoialist, da bi bila njegova eksistenca od- visna le od ene ali druge vrste plena. študije prehrane risov v različnih predeh11 Evrope, kjer žive še v svojem prvobitnem ambientu, kažejo, da jemlje ris vse po vrsti - male glodavce, ptiče, srnjad, jelenjad, severne jelene, gamse in tudi losa omenjajo. Ene vrste jemlje več, druge manj, prek leta se omejuje večinoma na manjše živali, v zimskem času pa pride lažje do večjega plena. Ri~ markira svoj okoliš z izločkom analne žleze. Skica: Kunc Kako ris lovi? Med ljudmi je okoli tega kup nepoučenosti. Ris zalezuje svoj plen, čaka ob stečinah, stisnjen k tlom, in divjad n3Jjvečkrat preseneti s hitrim naskokom. Ne preži na drevju ali vCJjah, ne napada z vrha. S prednjimi močnimi tacami, z ostrimi kremplj;i ter z istočasnim ugrizom v tilnik ali goltanec skuša spraviti npr. srno k tlom. če se mu to ne posreči v prvem naletu, jo skuša ujeti, jo zasleduje, vendar le na kratko razdaljo 50-100m. če mu divjad uspe pobegniti, zasledovanje opusti in si poišče nov plen. Nap ade na žival ima torej šanso, da uide, to pa je pogojeno z njeno vitalnostjo, čuječnostjo, hitrostjo itd. Tako je Haglund (švedska), ko je pozimi s smučmi zasledoval rise, ugotovil, da je bil ris uspešen le v tretj.ini primerov pri srnjadi in v 213 pri zajcih. Znano je, da je jelen z rogovjem ranil in odgnal risa. Opisan je tudi sl·ičen primer z merjascem, ko je s čekani ranil risa in se ga na ta način znebil. Način lova bistveno razlikuje vo1ka od risa. O risu je že bilo rečeno. lovi na kratko razdaljo in ob neuspehu se umakne. Objekt napada je vedno le ena žival in ne več hkrati. Pri volku rima divjad mar1j možnosti da uide, ker jo veči­ noma goni toliko časa, da doseže svoj cilj. če je več vo!kov v krdelu, ima divjad 445 še manj možnosti da uide. Pri tem pa so volkovi zmožni istočasno pokončati več živali npr. od jelenjadi in od kadavrov si le bore malo vzamejo, včasih tudi nič. Volk prispeva k zmanjšanju številčnosti divjadi, ris pa lovi bolj selektivno. Vendar pa obadva skupaj ne predstavljata ne vem kakšnega pokola med divjadjo , kate- rega lovci tako radi servirajo kot ugovor. »Jedilni list« naših risov nam je malo že poznan, vendar za ;točno sestavo potrebujemo več časa in eksaktnih raziskav. Verjetno bo bralce zanimalo, s čim se prehranjujejo risi v zahodnem delu Karpatov, .kjer so bili odlovljeni tudi ko- čevski risi. Na :kratko povzeanam ugotovitve biologa dr. Hella 1z Slovaške, ki je danes prav gotovo najbol,jši poznavalec ·karpatskega risa in ki je seciral 88 uple- njenih risov, ter proučil vsebino njihovih želodcev. Prišel je do naslednjih po- datkov: - v 67,66°/o je našel ostanke velike divjadi, predvsem srnjadi (52,30°/o), dalje jelenjadi (12,30°/o). Poljski zajec je bil zastopan v 3,06°/o, lisica z 1,53°/o; od domače živine je našel edinole ostanke ovce (1,53°/o); - na drugem mestu so bili mali glodavci - teh -je našel v 32,290/o. To so v prvi vrsti miši, rovke. V 4,61 °/o je identificiral ostanke gozdnih kur - gozdnega jereba (3,06°/o) in velikega petelina (1,53°/o). V 4,61 °/o želodcev je našel nadalje majhne ptice in v 4,61°/o insekte - murne, kobilice. Hell omenja, da ris strga tu in tam kakšnega muflona, gamsa, napade potepuškega psa in mačke, mlade divje prašiče, vendar teh ni našel v želodcih. Toliko o prehrani dsa v avtohtonem biotopu Slovaške S tako preučenimi podatki se ne moremo ponašati, ker se odstrel pri nas ne izvaja, vendar dosedanja opazovanja najdene raztrgane divjadi kažejo na- slednjo sliko: Od vrst velikih divjadi je na prvem mestu srnjad, v manjši meri jelenjad, v obori muflon, damj8ik .in mladiči diVtje svinje. Od ostale divjadi ~o našli raz- trganega jazbeca ter zajca in to je vse. Izgubljena ovca je bila enkraten plen, najdena je bila tudi raztrgana domača mačka. Domnevamo, da je polh v po- letnih mesecih zagotovo predmet njegovega lova in prehrane in teh je na Kočev­ skem v izobilju. Iz visoke preže sta lovski čuvaj Cveto Pršle ml. in tuji lovski gost v lovišču Polom opazovala risa, kako preži in lovi !mišj in celo šoje se mu je zahotelo. Omenil sem že, da so bile prete;kle mile zime neugodne za našo študijo, ker se da v snegu največ slediti in razbrati. Po izpustu risov je bilo v bližn}i okoEci karantene najdene nekaj raztrgane srnjadi. V naslednjih treh letih smo prejeli skromne podatke. šele zima 1975-76, predvsem v mesecu marcu 1976, ko je za- padel na Kočevskem visok sneg in so izredno nizke temperature trajale dlje časa (pod -20° C), je pripomogla, da smo dooih boljši vpogled v to, v ·kakšni meri pristavita v taki situaciji svoj delež ris ter volk: Pri 182 kosih najdene srnjadi je bil ugotovljen naslednji vzrok pog-ina: l. zaradi podhladitve 2. raztrgal ris 3. pokončal volk 446 ( v mesecu marcu je od vsega bilo najdeno 64°/o) Istočasno je poginilo tudi 170 kosov jelenjadi. Tu so bili odstotki naslednji: l. zaradi zime - podhladitve (vsega v 1narcu 68°/o) 2. pokončana od volka 3. ris je raztrgal Pri jelenjadi je bilo ugotovljeno, da je skupen pogin telet znašal 49°/o, pri srnjadi je poginilo 36°/o mladičev. Divjad je bila zaradi visokega snega praktično nepomična. Obtičala je na enem samem mestu in bila tako lahek plen risa in volka. Prepričan sem, da bi divjad, katero sta napadla tedaj ris in volk, poginila brez njihove »pomoči«, zato je te navedbe jemati z rezervo. Zaradi razgibanega kraš.kega terena je že najdba raztrgane divjadi redkost. Težko je ugotoviti, kdo je prvi raztrgal srno ali kos jelenjadi. Na sveže najdenem kadavru so odtis-i krempljev in ugriz risa tako vidni, da v :tem primeru ne more biti dvoma. če so Pisove sledi v snegu edine, ·ki vodijo k ž11tvi, ni kaj razpravljati. Pri najdbi sledi starejšega datuma je ugotovitev težka. Ob poginuli divjadi se najde cel kup ž-ivali, ki si skušajo vzeti vsaka nekaj od plena, na ta način se go- stijo :medved, redkeje volk, divJi prašiči, lisice, krokarji itd. Ris pogosto ostane v bližini svojega plena in če ga nihče ne prepodi, se vrača k žrtvi. To lahko več­ krat ponovi. Najde se tudi srnjad brez glave in za nekatere lovce je to znak, da je to storil edinole ris. Res je, da to lahko naredi ris, ki ponavadi glavo odvleče daleč stran od trupa. Isto pa napravi tudi lisica. V preteklih letih, ko pri nas še ni bilo risov, so mi lovci večkrat pripovedovali o »odrezanih glavah«! Poleg vsega navedenega - kremplj-i in ugrizi na vratu, glavi, goltancu jn telesu, je še nekaj tipičnih znakov, ki govorijo o tem, kdaj je bil na delu ris: ne konzumira kože in notranjih organov. Vamp ostane nedotaknjen. Vse to navajam z namenom, da opozorim lovce, gozdarje, ki bodo kakorkoli prišli v stik z risi, da znajo oceniti, kdo je raztrgal najdeno divjad in da ne obtožujejo pavšalno za vse le risa. Strah pred risi Se preden so bili risi izpuščeni iz karantene, je lokalni list poročal, da se je ta divjad pojavila na območju Male gore nad Ribnico, da je bila na kolovozu najdena raztrgana srna in konj se je plašil i~i naprej. To najbolje dokumentira »dedni<< strah pred to krvoločno zverjo, ki naj bi v preteklosti počela hudiča jn pol. Inte- rcsantno je, da je ta prastrah prisoten povsod tam, kjer je bil ris nekoč sicer avtohton, vendar iztrebljen. Na področjih, kjer se je dandanes še uspel obdržati, ne predstavlja bavbava za mlado in ne za staro. Ko sem pred kratkim obiskal Kosovo, področje šare jn Prokletij, kjer domu- jejo ris, volk in medved sem spraševal gostite'lje, če mi vedo povedati, ali se je kdajkoli zgodilo kaj takega, da bi ris povzročil preplah med ljudmi ali celo na- padel človeka. Vsi so mi odgovorili negativno. Interesantno je analizirati anketne Este (55) za obdobje 1973-1976, ki nam povedo, kje, kdaj, na kakšno distanco in koluko J.ljsov je bilo neposredno opaženih v posameznih predelih in letnih obdobjih. Največ opažanj je bilo v oktobru- 9, 447 junija in decembra po 7, januarja in avgusta po 6, najmanj marca, le enkrat. To sovpada z večjo prisotnostjo lovcev v lov.iščih, ko so se \'rŠili pogani na prašiče, brakade, v času lova na srnjad in jelenjad. Taiste podatke sem zvrstil v tabelo, ki pove, v katerem času so se posamezniki srečali z risi: Leto dopoldan popoldan v mraku ponoči skupno 1973 3X 4 X 1 x 3 x ll X 1974 4X 4 X 6X 14 x 1975 6X 3 x JX lX ll X 1976 7 X 9 X 2 X 1 x 19 x Skupno 20 >< 20 x 10 x 5 x 55 x V vseh primerih so ns1 zbežali ali se umaknili v zaledje gozdov. Kot zani- mivost navajam poročilo inž. J. Andolška, ki je 19. julija 1976 ob 15. uri imel priliko v revirju Strmec skupno še z nekaterimi opazovati samico z mladičem. Mladiček je bil velik kot domača mačka. Stali so ob razvalinah gradu in se po- govarjali, ko je le nekaj metrov stran skooila na 2m visok zid samica, postala ~n se oddaljila, mladiča pa je pustila le meter oddaljenega od opazovalcev. če se je samica vrnila ali ne, ni znano. če primerjamo ta slučaj z vodečo medvedko, menim, da bi se ta ne dala ta·ko poceni odpraviti. To je še en dokaz plašnosti risov, ki se človeku vedno umaknejo. Zaključek Z dosedanjim rezultatom naselitve risa na Kočevskem smo lahko več kot zadovoljni. Obogatena je lovna favna naših gozdov in ustvarjena prvotna, avto- htona sestava zveri. V naslednjih letih je pričakovati širjenje areala divjadi v nova področja, kar zavisi v prvi vrsti od prirastka. Kot kaže se za to ni bati. Smer širjenja risa se bo verjetno nadaljevala na Notranjsko, tja do Slavnika, prek idrij- skih gozdov do Trnovskega gozda itd. V večini omenjenih področij je bil ris prisoten še pred dobrimi 100 leti. Studijo financira KGP Kočevje prek Poslov- nega združenja gozdnogospodarskih organizacij in simbolično tudi svetovna orga- nizacija za zaščito ž,ivali (WWF). Pripis Prosimo vse gozdcu·je, ki bodo ponovno ali prvič prišli v stik z risi, jih opazili, sledili ali menili, da so se pojavili v lovišču, da to sproti javljajo odseku za lov- stvo inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 30, ali lo- višču »Medved« pri KGP Kočevje v Kočevju ali Lovski zvezi Slovenije. Vsem bomo takoj poslali posebne anke1ne pole -in prosimo, da jih vestno izpolnijo ter opišejo svoja opažanja. Tudi najdbe divjadi, ki so jo raztrgali risi ali volkovi javljajte! Rade volje se bomo odzvali pogovoru z vsemi, ki žele sodelovati pri spremljanju naselitve risa. 448 DIE BISHERIGEN RESULTATE DER ANSlEDLUNG DES LUCHSES IN KOtEVSKO Zusammenfassung Das Resultat des Ansiedlungsverst~chers mit 3 Luchspaarcn in Kočevsko im Jahte 1973 kann zur Zeit als befriedigend eingeschatz werden. Die Luchse wurden in der Natur in der Slowakei abgefangeo, ihre Ansiedlung aber wurde von der JagdverW)Nega gozda in njen nadaljnji razvoj« je bilo namenjeno počastitvi prof. dr. H. Leibundguta iz Zi.iricha za njegove zasluge na področju nege gozda, kjer je deloval kot raziskovalec in učitelj. Vsi udeleženci so ta sklep zelo odobra- val-i in so s tem pokazal·i visoko etično raven in povezanost mednarodnih gozdar- skih krogov. Pri bodočem delu na področju nege gozda je treba posebno upoštevati nasled- nje gozdarskopolitične premisleke: Celotno gledanje na nego gozda Pri preis-kavah nege gozda in pri uporabi njihovih rezultatov je treba v bo- doče dajati veli!lc poudarek obravnavanju gozda kot celote, podobno kot to že sedaj zahtevamo pri raziskavah gozdnih ekosistemov. Pojmi pri negi gozda in njihova opredelitev Treba je zadolžitli strokovno komisijo, da do :kongresa v Tokiu (1981) izdela predlog. Koordinator oddelka naj poišče stik s primerillimi I'judmi zaradi sestave te komisije. Raziskm-'a nege gozda Nega gozda naj se v raZJiskavah in v praksi vedno bolj opira na temeljna naravoslovna spoznanja in naj si prizadeva za multid~sciplinarno sodelovanje. Pri teh osnovah je treba posvetiti posebno pozornost naslednjim znanstvenim disci- plinam: 451 - temeljna in uporabna genetiika - fiziologija v zvezi z biokemija - raziskava vzročnih zvez med sestavo ekosistema, procesi v ekosistemu in med posegi človeka, ki izpreminjajo nJihov sestav in sicer tudi z ozirom na eko- loško gospodarsko učinkovito nego gozda. Povezava raziskovanje - praksa Povezavi raziskovanja in prakse je treba dati velik poudarek in jo podpirati z vsemi sredstvi. Nadaljnji razvoj spoznavnega mišljenja in stalne samokontrole, ki ju najdemo že v navodilih Gurnauda (Francija) in Bio1leya (Svica), lahko pospešuje dobre odnose med raziskovanjem in prakso ter pretok znanstvenih iniormacij. Spoštovanje načela trajnosti Optimiranje izrabe gozdov na osnov·i funkcionalne mnogostranosti in zago- tovitev polnih razvojnih možnosti, kjer se oziramo tudi na spremenljivost potreb in zahtev, lahko dosežemo le z brezkompromisnim spoštovanjem načela trajnosti. Prizadevati si moramo, da načelo trajnosti iz gozdarskega področja razširimo na ostala področja človeškega delovanja, posebno na področje gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi bogastvi. dr. Marjan Zupančič UDK 634.0.903 Ugotovitve in stališča z Gozdarskih študijskih dnevov 1977 na temo Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega načrtovanja Temeljna organizacija gozdarstvo biotehniške fakultete univerze v Ljubljani je posvetila letošnje študijske dneve problematiki gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Dobro organiziran sistem gozdnogospodarskega načrtovanja kot sestavnt del družbenega načrtovanja je nepogrešljiv pripomoček pri urejanju zapletenih družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizaci,jami združenega dela v okviru gozdnih gospodarstev, pri povezovanju gozdarstva z lesno predelavo ter prj usmerjanju večnamenske vloge gozda kot elementa nege kraj-ine in okolja v slovenskem prostoru. TOZD - gozdarstvo biotehniške fakultete se je s to problematiko aktivno pridružila naporom in prizadevanjem pri uveljavljanju osnovnih smotrov zakona o združenem delu na področju gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji. V referatih in razpravah na posvetovanju je bila prikazana potreba in po- me-n sodobno organiziranega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja kot sred- stva za: - mobilizacijo strokovnih .kadrov in celotnih delovnih ·kolektivov pri uresni- čevanju ciljev združenega dela; - hiter pretok sodobnih dosežkov znanosti v prakso; 452 ©rečzo in u!Jtze!Jno Leto 19 2' 8 Slovenjegraški gozdarji so .,:zorno pripravili program lU FRO 1977 25. 9. do 3. 1 O. 1 977 OSOJE- AVSTRIJA SLOVENJ GRADEC Stanje in razvoj nege gozda v večnamenskem gozdarstvu Avtor vseh posnetkov Marko Kmecl Komisija v Mislinjskem grabnu je bila »pravo mesto za gozdarske zadeve« Gosta iz NorveJke sta prevzela toplo jesensko sonce in drvarska polen ta Vodja oddelka l. !UFRO pro/. dr. D. Mlin.šek na zaključni svečanosti Pod zaščito svojega greha - usklajeno usmerjanje srednjeročnega in dolgoročnega razvoja vseh dejav- nosti gozdnega gospodarstva v S:kladu z načelom trajnosti; - hitrejše aktiviranje proizvodnih potencialov v slovenskem gozdnem gospo- darstvu in racionaliziran~e. Tematiki letošnjih študijskih dnevov je bilo posvečeno kar 10 referatov. Po- dana so bila družbenoekonomska, naravna žn prostorska izhodišča kot vodila metodam sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja ter pri;kazane metode celotnega pristopa k načrtovanju posameznih dejavnosti gozdnega gospodarstva 1n njegovih povezav z robnimi podrocji. Gozdarski študijski dnevi so bili 26. in 27 . maja v Ljubljani v okviru prire- ditev ob 30-letnici biotehniške fakultete. Velika udeležba (nad 280 udeležencev) zlasti iz gozdarske operative pomeni velik interes do te aktualne problematike. Na osnovi izhodišč v referatih in razprave so udeleženci študijsk;ih dni sprejeli naslednje ugotovitve in stališča o razvoju gozdnogospodarskega načrtovanja v SR Sloveniji I. D ru ž b en o ek on om ska i z h o d iš č a l. Nedodelan in premalo usklajen sistCJm načrtovanja v gozdarstvu ima za posledico nepopolno itkoriščanje naravnih zmogljivosti, proizvodnih sredstev, neustrezno združevanje :in porabo združenih sredstev, slabo izkoriščanje strokov- nih .kadrov, vse to pa zmanjšuje učinkovitost gospodarjenja z gozdovi. 2. Gospodarjenje z gozdovi temelji na načelu trajnosti tj. trajnem ohranjanju in pospeševanju številnih funkcij gozda (proizvodnih, varovalnih, socialnih itd.). Naloga gospodarjenja z gozdovi je v· optimalnem .izpolnjevanju teh funkoij v družbi in v prostoru. 3. Uresn·ičevanje načela trajnosti v multi'fun'kcionalnem pogledu zahteva ši- roko odprto gozdarstvo kot dejavnost; nujna je stalna povezava in usklajevanje gozdarstva s predelavo lesa, problematiko kmetijstva, lovstva, prostora itd. To zahteva od gozdarstva kot stroke temeljitega vsebinskega prestrukturiranja, sicer ostaja to načelo le na papirju. Pri načrtovanju z gozdom 'in gozdnato krajino kol obnovljivimi naravnimi re- sursi splošnega družbenega pomena, je treba celostno upoštevati ekološ.ke, bio- loške, prostorske, tehnološke ·in ekonomske dejavnike ter doseči optimalno uskla- jenost med nj-imi. Postavljanje ciljev pri gospodarjenju z gozdom kot mnogonamenskim delom našega prostora je izrazit proces optimiranja z upoštevanjem naslednjih osnovnih kr,iterijev: a) Na področju ekoloških in bioloških dejavnrkov - dopustnost . b) Na področju tehnoloških dejavnikov - dovršenost tehnolo.~kih rešitev. c) Na področju ekonomskih dejavnikov - ekonomska učinkovitost. 4. Gozdnogospodarsko načrtovanje mor::!. imet'i tako vsebino in biti tako orga- nizirano, da ga lahko smatramo kot integralni del družbenega planiranja. Nuditi mora osnovo vsem nosilcern družbenega planiranja v skladu z načelom sočas­ nosti in kontinuiranosti . 453 1 \ 1 " IL N a r a v n e o s n o v e i n i z h o d i š č a l. Bolj ko gozd spoznavamo kot naravno tvorbo in bolj ko ga obremenjuje- mo z večnamenskimi funkcijami, tem močneje se mora načrtovanje in gospodar- jenje z gozdom naslanjati na njegove naravoslovne osnove. V bodoče bodo goz- dovi vedno bolj obremenjeni z raznimi funkcijami; da bi te zmogli ·in jih v polni meri jzpolnjevali, jih morarrno ohraniti v ustrezni >)kondiciji)odprtega« prostora, v prostor vnaša naravno pestrost, je pomemben element slovenske kulturne krajine, pred- stavlja pa tudi prostorsko rezervo. Splošno koristne funkcije gozdov je mogoče vrednotiti le s širšega prostorske- ga vidika. Za obravnavo gospodarjenja z gozdovi s prostorskih vidikov je nujen inter- discipEnarni pristop. S prostorskih vidi1kov gledana večnamenskost gozda in gozdnega gospodarstva zahteva določeno notrall(jo vsebinsko poglobitev gozdarstva kot stroke. 2. Kljub dominantnemu pomenu gozdov v slovenskem prostoru je gozdar- stvo praktično angažirano le v urejanju gozdnega prostora, dočim v ostali odprti prostor le redko posega, čeprav je s svojo tradicijo načrtovanja, izkušnjami, pro- filom in prostorsko organizacijo kvalificirano za take naloge. 3. Za pravilno usmerjanje večnamenskih funkcij gozda in gozdarstva v družf}i in v prostoru mora biti zlasti načrtovanje na ravni območja zasnovano na pro- storskih vidikih s temeljito analizo funkcij gozdov pri negi kraJine ter vzdrževanju ekološkega in biološkega ravnovesja v prostoru . Načrtovanje na ravni gospodarske enote pa mora omogočiti podrobnejšo funkcijsko valorizacija gozdnega prostora in harmonično vgraditev principov multifunkcionalnosti v vse gozdarske dejavnosti (gojenje gozdov, pridobivanje lesa, gradnjo prometnic itd.). IV. Idejne o snov e načrt o va 1 nih met od 1. Z uveljavljanjem načela trajnosti v multifunkcionalnem pogledu prihajata gozd in gozdarstvo v intenzivno medsebojno povezanost in soodvisnost s številni- mi dejavnostmi v družbi in v prostoru, zato je nujno razširiti gozdar~ko načrto­ vanje na vse temeljne dejavnosti gozdnega gospodarstva in na najpomembnejša robna področja. Pri načrtovanju je potreben celosten in interdisciplinarni pristop. 2. Načrtovanje v gozdnem gospodarstvu SR Slovenije mora temeljiti na osnovnih načelih naravnega gozda. Proces usmerjanja gozdne proizvodnje z na- črtovanjem je zelo zamotan, ker je pogojen z najrazličnejšimi naravnimi razvoj- nimi zafk:onitostmi. Uporabljene metode v celotnem procesu načrtovanja morajo biti prilagojene osnovnim zakonitostim naravnega gozda, približati se morajo »funkcioniranju gozda«, tako da je omogočeno slediti razvojnim procesom in jih kvantitativno vrednotiti. 3. Načelo trajnosti v multifunkcionalnem pogledu postavlja številne nove na- loge, ·ki jih s starimi metodami ne moremo obvladat1. Gre za usmerjanje procesov skladno z večnamensko vlogo gozda in gozdnega gospodarstva v prostoru in v družbi. Potrebujemo dovolj splošno, dovolj š·iroko in univerzalno idejno osnovo za razvijanje sodobnih načrtovalnih metod. Takšna osnova je splošna teorija siste- mov. Sistemska izhodišča morajo biti vgrajena v celoten proces načrtovanja, tj. v metode analize stanja, v metode oblikovanja ciljev in načrtovanja najrazlič­ nejših ukrepov ter v kontrolo gospodarjenja z gozdovi. 455 - 4. Pri analizli stanja proizvodnih dejavnikov moramo upošteva·ti tesno sistem- sko povezanost in soodv,isnost naravn·ih, gospodarskih in splošnodružbenih pro- izvodnih dejavnikov ter dinami·ko v teh odnosih. Potrebujemo integriran in per- manenten informacijski sistem o stanju proizvodnih dejavnikov. V informacijs~i sistem vgrajujemo tiste :informacije, ki nam pojasnjujejo funkcioniranje gozdnega gospodarstva kot sistema in še zlasti gozda ~kot ekosistema (biogeocenoze). 5. Večnamenskost gozdne proizvodnje lahko usmerjamo le s sistemom ciljev. Sistem medsebojno povezanih jn usklajenih ciljev za posamezna področja mora omogočiti nujno potrebno stopnjo koordinacije med posameznimi dejavnostmi znotraj gozdnega gospodarstva 'in visoko stopnjo povezanosti s pomembnimi rob- nimi področji. Sistem ciljev mora biti odprt za spremembe in vplive iz okolja, ki obdaja gozdno gospodarstvo. 6. Uveljavitev sodobnega načela trajnosti zahteva celosten pristop tako pri izbiri, kot pni pi"'ipravi najrazličnejših ukrepov pri gospodarjenju z .:gozdov~ (gozdno-gojitvenih, tehnoloških, organizacijskih, ekonomskih, kadrovskih) . Zato mora biti osrednj·i poudarek na celostnem 1in ne kot doslej na poclrobnem načrto­ vanju . Tako zamišljeno načrtovanje zahteva teamski način dela . 7. Gozdnogospodarsko načrtovanje je lahko učinkovito ;Jn racionalno le ob permanentni kontroli in preverjanju učinkov pri gospodarjenju z gozdovi. Kon- tro,la je tista prvina, ki daje gozdnogospodarskemu načrtovanju fizionomijo dina- mičnega načrtovanja procesov. Kotrola kot element dinamičnega načrtovanja pro- cesov se ne omejuje le na naturalno področje, nanaša se na vse dejavnosti. Velike razvojne možnosti za ta:ko načrtovanje so predvsem v povezavi med naturalnim in ekonomskim kompleksom proizvodnih dejavnikov. V . O s n o v n a t e ž i š č a v m e t o d a h n a č r t o v a n j a p o s a m e z n i h področij gozdnega gospodarstva 1. Področje go jenja gozdov Spremljavo stanja gozdov) ki je izhodišče pri načrtovanju biološke proizvodnje (gojenje gozdov), moramo nasloniti na tiste elemente gozda, ki označujejo njegovo ekos·istemsko (biocenotsko) naravo in omogočajo preverjanje njegovega biološkega stanja. Podlaga so nam podrobno preučene gozdne združbe po enotni srednje- evropski fitocenološki klasifikaciji za celotno SR Slovenijo, ki je bila sprejeta kot enotna metoda za Jugoslavijo in Slovenijo (Zagreb 1960) in po kateri se izobražu- jej'o naši gozdarski strokovnjaki na vseh jugoslovanslcih gozdarskih fakultetah. Osnovno vodilo pri načrtovanju večnamenske rabe gozdov so dobro opredelje- ni in realni dolgoročni gozdnogojitveni cilji. Pri oblikovanju gospodarskih razredov so potrebna enotna izhodišča. Pri načrtovanju rešitev in poti do ciljev je v SR Sloveniji uveljaviti predvsem celovite oblike načrtovanja v okviru kategorij gozdov z istimi dolgoročnimi gozd- nogojitvenimi cilji (gospodarski razredi). Pri tem gre v območnih načrtih za uve- ljavitev določene gozdnogojitvene in gozdnogospodarske strategije, v načrtih go- spodarskih enot pa za konkretizacija območnih odločitev s podrobnim prikazom smernic za obnovo, nego in varstvo gozdov, specifično vsakemu dolgoročnemu cilju. 456 Načrtovanje gojenja gozcov mora biti tako orgarutz1rano, da omogoča nepre- stano preverjanje in kontrolo dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev ter načrtovanih in izvedenih ukrepov tako na nivoju območja (pravilnost odločitev), :kot na nivoju gospodarske enote. 2. Področje usmerjanja odnosov med gozdom in živalskim svetom Avtohtona divjad kot dobrina splošnega družbenega pomena je sestavni del gozda. Njen razvoj moramo usmerjati v skladu z ekosistemskimi za'konitostmi. Naravna oz. ekosistemska izhoclišča so nepristranska (objektivna) in zato tudi družbeno sprejemljiva pri usmerjanju odnosov »gozd-divjad..:<. Na tej osnov·i je obliikovan tudi cilj, ki se glasi: »Trajna ohranitev primernega števlla vseh vrst avtohtone divjadi, :ki po naravi spadajo v določeno gozdno okolje v skladu z dejanskimi življenjskimi možnostmi v gozdnih združbah<<. Najširši prostorski okvir za uravnavanje odnosov med gozdom in divjadjo je območje, ki ga naseljuje enotna populaoija avtohtone divjadi. Pogoj za vsako načrtno usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo je ugotovitev relativnih odnosov med populacijo divjadi in življenjskimi možnostmi v gozdnih zd1užbah. Pri tem se poslužujemo informacij o - stopnji izkoriščenosti rastlinstva v združbi z objedanjem; - razvojnih fazah gozda in dopustni intenzivnosti objedanja in drugih po- škodb z ozirom na gozdnogospodarske in gozdnogojitvenc cilje; - divjadi (telesni razvoj, zdravstveno stanje, stopnja umrljivosti). Na osnovi teh :informacij sloni tudi permanentna kontrola procesov v odno- sih »gozd-divjad« in dinamično ukrepanje tako v biotopu kot v populaciji divja dl. Osnovne odločitve za uravnavanje odnosov »gozd--divjad« se oblikujejo za širši prostor, ki ga naseljuje določena populacija divjadi. Te odločitve so podlaga za samoupravne dogovore med gozdarstvom in lovstvom. V območnih gozdnogospodarskih načrtih te odločitve konkretiziramo z ozirom na razvojne faze gozda jn gozdnogospodarskih ciljev. V načrtih gozdnogospodarskih enot pa v okviru načrtovanja gojenja gozdov in posebnih razmer v biotopu predvidimo vse, kar je potrebno za uskladitev gozdnega in lovnega gospodarjenja. V načrtih lovskih družin pa konkretiziramo ukrepe v populaciji divjadi z ozirom na narav- ne možnosti, ki jih daje gozd v posameznih razvojnih fazah upoštevaje gozdno- gospodarske cilje. 3. Tehnološko-organizacijsko področje Brez vključitve tehnološko-organizacijskega kompleksa si ne moremo zami- sliti celovito organiziranega načrtovanja v gozdnem gospodarstvu na načelih muHifunkcionalnosti. Zaradi izredne raznolikosti slovenskih gozdov tako v naravnih kot v tehno- loških pogojih je potrebna pri načrtovanju na tehnološkem področju vis'oka stop- nja kreativnosti. Organiziran informacijs-ki sistem bi moral dajati vse pomembne informacije, ki v tehnološkem pogledu karakterizirajo gozd kot proizvodni objekt. 457 Pri oblikovanju ciljev tin študiju razvnja na tehnološkem področju potrebu- jemo kot pripomoček dobro prognoziranje, ki bi upoštevalo tehnološke pogoje in vrsto specifičnosti v slovenskem prostoru. Tehnološko področje more imeti ustrezno mesto v gozdnogospodarskih na- črtih. V območnih gozdnogospodarskih načrtih je to predvsem usme1:janje raz- voja na tehnološkem področju, v načrtih gospodarskih enot pa konkretizacija in izpeljava določenih tehnoloških reš-itev pri sečnji in spravilu lesa, upoštevaje diferenciran pris-top k raznim kategorijam gozdov z različnimi dolgoročnimi gozd- nogojitvenimi cilji in različno poudarjenimi infrastrukturnimi funkcijami. 4. Načrtovanje izgradnje gozdnih prometnic Načelo večnamenske rabe gozda zahteva celosten pr-istop tudi pri načrtova­ nju odpiranja gozdov s prometnicami. Upoštevati moramo naravne pogoje gozdne proizvodnje (rastiščne in sestojne potenciale), tehnološke pogoje pri pridobivanju lesa, potrebe po številnih infrastrukturnih funkcijah v gozdovih in druge potrebe v prostoru (kmetijstvo, obramba), pa tudi določene omejitve. Tak celosten vpogled nad dejavniki si lahko pridobimo le pri načrtovanju na nivoju gozdnogospodarskega območja, zato je območni gozdnogospodarski na- črt ustrezno mesto tudi za perspektivno načnovanje odpiranja gozdov s pro- metn!icami. 5. Trajnost oskrbe z lesom Sodobno načelo trajnost vključuje tudi trajnost oskrbe z lesom in se tako razširja na področie lesne predelave z zelo pomembnim pogojem racionalne rabe lesa. Gozdarstvo in lesna predelava pomenita zaključen proizvodni proces, njun razvoj je vzajemno povezan ·in soodvisen. V celosten okvir gozdnogospodarskega načrtovanja spada tudi usmerjanje in usklajevanje razvoja in odnosov med gozdnim in lesnim gospodarstvom. Potrebna je stalna spremljava razvoja in tendenc na področju porabe in predelave lesa ter sprem1java položaja lesa med industrijsk1i-rni in energetskimi surovinami. T~ in- formacije so osnova pri oblikovanju gozdnogospodarskih in celo gozdnogojitve- nih ciljev. Gozdarstvo mora biti živo zainteresirana za kvaliteten razvoj na področju lesnega gospodarstva in ga pospeševati. Med ta prizadevanja sodijo: pospeševanje finalizacije in integralne rabe lesa; pospeševanje koncentracije in modernizacije lesne predelave; usklajevanje razvojnih programov in kapacitet; skupna vlaganja v surovinsko bazo. Območni gozdnogospodarski načrti morajo postati sredstvo za preverjanje dolgoročnega razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva 'in za usmerjanje k skup- nim smotrom. 6. Hiter razvoj zahteva tudi v gozdnem gospodarstvu nenehno preverjanje in prilagajanje funkcionalnosti organizacijske strukture. Organizacija je zelo po- membno sredstvo pri uresničevanju načrtovanih ciljev; od ustrezne organizacije 458 zelo zavis-i izraba strokovnih kadrov, delovnih sredstev itd. Upoštevati. moramo nujno potrebno angažiranje gozdarstva na robnih področjih. Celotna organizacijska struktura, struktura delovnih mest ter strlllktura kad- rov mora biti prilagojena nalogam, ki jih je treba opraviti. Osnova za učinkovito prilagajanje notranje organizacijske strukture, oblikovanje delovnih mest ter na- črtovanje potreb po kadrih je lahko le dobro gozdnogospodarsko načrtovanje. UDK 634.0.945(497.12) Kdor se ne povzpne na višino, ne bo videl v daljino To kitajsko reklo si je sposodila neka letalska druzba za svoj reklamni oglas v časopisu. Naša sposoda nima turističnih ali športnih namenov, ampak bolj »učene« . Menimo, da je reklo čudovita prispodoba za pomen, ki ga ima znan- stveno in raziskovalno delo za razvoj neke družbe. V tem sestavku smo zbrali in zapisali tiste podatke "iz slovenske raziskovalne dejavnosti, ki so zanimivi tudi za »operativca« in ki bi jih le-ta moral poznati. V ahi mo vas, da jih preči ta te. Raziskovalna dejavnost in zlasti financiranje te dejavnosti je v Sloveniji orga- nizirano v raziskovalni skupnosti Slovenije. Ta je razdeljena na posamezna pod- ročja. VIII. področje združuje gozdarsko, lesarsko, papirniške in grafično raz- iskovalno dejavnost. Financiranje znanstvene dejavnosti sloni v bistvu še vedno na zbiranju potreb oziroma znanstvenih in raziskovalnih tem ter razdeljevanju raz- iskovalnega denarja po nekaj kriterijih , od katerih so najpomembnejši število in vrednost predlaganih tem, družbena pomembnost raziskovalnega področja in so- financiranje gospodarstva, v čemer se kaže interes le-tega, oziroma začetki procesa svobodne menjave dela. Nekatera področja zaenkrat nimajo sofinancerjev (huma- nistična, družboslovno in še nekatera področja). Toda z uresničevanjem svobodne menjave dela bo treba tudi za ta področja poiskati ustrezno vez med raziskovalci in porabniki. Podpodročje - gozdarstvo (v VIII. raziskovalnem področju) je za letos pred- ložilo naloge v vrednosti 3,35 milijona din za znanstveno in raziskovalno dejavnost. To pomeni 5,7°/o sredstev raziskovalne skupnosti Slovenije v letu 1977. Odobrenih je bilo 2,50 milijona din, kar je 4,44°/o sredstev raziskovalne skupnosti. Gozdno gospodarstvo Slovenije pa bo tej vsoti, v obliki sofinanciranja posameznih tem, dodalo še 2,50 milijona din. V nadaljevanju bomo prikazali skelet porabe sredstev raziskovalne skupnosti Slovenije ter podrobni načrt dejavnosti gozdarskega področja. 459 RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Finačni načrt za leto 1977 A. DOHODKI 575,634.000 din B. IZDATKI I. Izvedba raziskovalnega programa RSS l. Sredstva sklada Borisa Kidriča 2. Sredstva za raziskovalni program 3. Stanovanjske raziskave 4. Financiranje informacijske dokumen. dejavnosti 5. Financiranje znanstvenega tiska 6. Financiranje znanstvenih sestankov 7. Financiranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja 8. Sredstva za izvajanje kadrovske politike (Štipendije za podiplomski študij) 9. Sofinanciranje podiplomskega študija 10. Sofinanciranje investicij l. Kreditiranje investicij Il. Poslovni stroški III. Rezerva SKUPAJ I. SKUPAJ din 1,410.000 403,982.000 6,200.000 20,000.000 10,900.000 2,500.000 1,400.000 300.000 7,828.000 13,500.000 24,000.000 510,700.000 21,300.000 43,643.000 575,643.000 VIII. področna raziskovalna skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko Podpodročje za gozdarstvo je kandidiralo le za sredstva, ki so namenjena za financiranje raziskovalnih nalog Predlagane so bile naslednje naloge: Projekt- Raziskovalna organizacija- Naslov in nosilec naloge Intenziviranje proizvodnje v prirodnih gospodarskih gozdovih INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Drevesne vrste - bori na Balkanskem polotoku Mlinšek Dušan Vodni režim pri različnih gozdnih vrstah in obli- kah Igor Smolej Mineralno gnojenje z ozirom na gojenje gozdov Marjan Zupančič Biologija semenitve v pragozdu in gospodarskem gozdu Horvat-Marolt Sonja Mikoflora v pragozdovih Slovenije Stana Hočevar Degradirana gozdna tla in vegetacija Jože Sušin 460 Sredstva RSS Sof. Skupaj 76.000 76.000 152.500 154.700 103.200 257.900 141.000 141.100 282.100 38.800 38.800 77.600 165.200 110. tOO 275.300 134.000 101.000 235.000 Foliarna vsebnost hranil iglavcev Janko Kalan Dinamika rasti in priraščanja smreke, r. bora, ma- cesna in breze na opuščenih kmetijskih površinah in sukcesivni razvoj gozdne vegetacije na njih ter ekonomska utemeljenost Franjo Sgerm Biološki ukrepi za ravnotežje v kompleksu gozd- divjad Janez čop Vegetacija gozdov plemenitih listavcev Milan Piskernik Skupaj: Skupaj projekt: II. Projekt - G2 - Uvajanje plantažne proizvodnje lesa v Sloveniji INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Topolovi hibridi Janez Božič Skupaj: Skupaj projekt: III. Projekt - G3 - Racionalizacija izkoriščanja gozdov INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Preučevanje načinov mehaniziranega spravila lesa v odvisnosti od delovnih in terenskih razmer Amer Krivec Ergonomske značilnosti mchaničnih spravilnih sredstev pri uporabi v naših razmerah Marjan Lipoglavšek Odprtost gozdov v Sloveniji Andrej Dobre Terminologija iz področja izkoriščanja gozdov in gozdnih komunikacij Zdravko Turk Skupaj: Skupaj projekt: Projekt - Varstvo okolja IN$TlTUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Poškodbe vegetacije zaradi onesnaženja zraka, II. del Marjan šolar 461 76.000 130.100 151.100 14.000 1,080.900 1,080.900 207.600 207.600 207.600 145.450 54.100 94.300 31.700 325.550 325.550 296.700 77.400 55.800 226.700 11.200 941.800 941.800 111.800 111.800 111.800 145.450 54.200 94.400 31.800 325.850 325.850 197.800 153.400 185.900 377.800 25.200 2,022.700 2,022.700 319.400 319.400 319.400 290.900 108.300 188.70() 63.500 651.400 651.400 494.500 Spreminjanje kulturne krajine zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč 493.000 Milan Ciglar Naselitev in izraba zemlje v zahodni Sloveniji 173.900 Milan Ciglar Herbicidi v gozdarstvu 98.200 Marjana Pavle Novi gozdni rezervati v Sloveniji 369.300 Dušan Mlinšek Krajinsko-ekološki pomen celkov v slovenski gozdnati krajini na primeru Kobanskega 84.100 Boštjan Anko Skupaj: 1,515.200 Skupaj projekt: 1,515.200 Individualne naloge INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Oblikovanje in sanacija odkopnih in na.sipnih bre- žin pri strojni gradnji gozdnih cest in poti Andrej Dobre Preučevanje osnovnih parametrov erozije Marjan Zemljič Skupaj: Skupaj individualne naloge : Skupaj podpvdročje: 90.700 137.300 228.000 228.000 3,357.250 265.000 758.000 74.600 248.500 98.200 196.400 198.900 568.200 56.100 140.200 890 .600 2,405.800 890.600 2,405.800 90.700 137.400 228.1.00 228.100 2,498.150 181.400 274.700 456.100 456.100 5,855.400 V drugem razpisu raziskovalne skupnosti Slovenije za prijavo raziskovalnih po.treb in ponudb pa so se odzvali še naslednji: Ponudba Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje Letno načrtovanje in spremljanje gozdne proiz- vodnje Vid Mikulič Potrebe Občinska raziskovalna skupnost Postojna Perspektiva uporabe jelovih desk v postojnskem gozdnogospodarskem območju Možnosti racionalne uporabe lubja iglavccv Raziskava mož.nosti za usklajeno gozdno-lovno gospodarjenje 462 106.600 106.594 213.194 ]\1;-lrko KmecL dipl. inž. gozd. JESENKOVA PRIZNANJA 1977 Letošnja razdelitev visokih priznanj na biotehniškern področju 1. Kmetijska zadruga Methka 2. Dr. Hubert Pehani 1 dipl. biolog 3. Janez Penca, dipl. :inž. gozdarstva 4. Oskar Jug, dipl. inž. gozdarstva 5. Prof. dr. Ivo Vomer, dipl. veterinar 6. Tovarna ETA, živ·ilska industrija Kamnik 7. Prof. dr. Jože Ferčej, dipl. inž. agronomije Po soglasnem mnenju Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, 'inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije ter gozdarskega oddelka BF je bil za J esenkovo priznanje 1977 s področja gozdarstva predlagan strokovni komisiji na BF kot edini in individualni kandidat Janez Pen ca, dipl. inž. gozdarstva, bivši dolgoletni direktor gozdnega gospodarstva Novo mesto. Utemeljitev Z dolenjskimi gozdovi je tesno povezano ime uglednega strokovnjaka Janeza Pence, dipL inž. gozdarstva. Spričo dejstva, da je polnih 13 let vodil gozdno go- spodarstvo Novo mesto, pred tem pa je vodil ureditveno službo~ mu je bilo omo- gočeno, da je v tem času prispeval posebni delež ..k današnji podobi dolenjskih gozdov in doseženim uspehom pri gospodarjenju z njimi. Povojna obnova izkoriščenih dolenj&kih gozdov in poznejša nega pomlajene- ga gozda je zahtevala skrbno obravnavo in velik strokovni posluh. Janez Pen ca je za številne probleme biološke in ekonomske narave s svojimi sode1avoi našel izvirne rešitve, ki so zaneslj:ivo pripomogle k biološki utrditvi gozdov in k pove- čanju njihovih proizvodnih sposobnosti. P1.1i tem je uveljavljal predvsem naslednja načela: - da je gozd živ organizem, kjer je treba v največj: i možni meri upoštevati prirodne zakonitosti; - da je gospodarjenje z gozdovi treba gledani celovito in pri tem hkrati kre- piti proizvodnjo lesa ter mnogovrstne funkcije, ki naj jih gozd ima v prostoru; - da je treba tista zemljišča, ki so z družbeno valodzacijo namenjena za gozd, čim prej vključirti v intenzivno pridelovanje lesa; - da morajo biti vsa vlaganja v gozdove gospodarsko utemeljena in - da je potrebno bremena bioloških vlaganj v gozdove smotrno porazdeliti tudi na širše slovensko gozdarstvo. Pri svojem delu je Janez Penca nenehno upošteval dosežke znanstvenega in raziskovalnega dela. Bil je pobudnik za vrsto gozdarskih raziskav, pri nekaterih pa je tudi sam uspešno sodeloval. Naj navedemo samo nekaj primerov: Premena belokranjskih stelnikov v gozdove; Proučevanje medsebojnih vplivov med gozd- nim·i drevesnimi vrstami in preučevanje proizvodnih zakonitosti lesa v drevesnih nasadih. 463 - Posebno priznanje zasluŽJi njegova osebna zagnanost pri gozdnih melioracijah ln pogozdovanj:lh. Obsežna dela, čez 3000 ha novega gozda, potrjujejo priprav- ljenost celotnega kolektiva gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je pod njego- vim vodstvom, včasih za ceno zmanjšanih osebnih dohodkov, uspešno izvrševal načrtovana gozdnobiološka vlaganja. Le-ta so velikokrat presegala obseg, ki ga določa ekonomski položaj gozdnega gospodarstva. Za slovensko gozdarstvo je Janez Pen ca prispeval pomemben delež tudi v okviru Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij kot dolgoletni član upravnega odbora in kot njegov predsednik. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. Spominski kamen - nikomur v spotikof Na južnem robu Ljubljane je po osvoboditvi zraslo veliko posestvo »Jesenkovo«, ki je danes TOZD Ljubljanskih mlekarn. Ime nosi po znanem slovenskem botaniku in ger.etiku, ki mu je po dolgoletnih poskusih uspelo vzgojiti posebno donosne sorte pšenice in ječmena. Rodil se je leta J 875 in umrl leta 1932. Njemu se ima naše kmetij- stvo zahvaliti za prve križance in večji donos pšenice. če sprehajalca zanese pot mimo hotela Belevue po tako imenovani »poti sedmih mostičkov«; bo nad sankališčem naletel ua večjo obdelano skalo, ki prevrnjena leži na robu sprehajalne poti- to je spominski kamen botaniku Franu Jesenk.-u. Postavili so ga (še pred vojno) kakih deset metrov višje od kraja, kjer zdaj leži . .Ziva duša se deset- letja ni spomnila na ta kamen z obledclim, skoraj nečitljivim napisom in zaraslo ga je grmovje. Pač, nekim nepridipravom je bil napoti tudi tam, zato so ga izruvali in zavalili na sprehajalno pot. Zdaj ne samo pozabljen, ampak kot ovira že mesece leži na njej. Na mojo pobudo je dnevnik DELO 6. julija J 977 prinesel v rubriki »Zakaj tako?« fotografijo s kratkim obvestilom, da gre za spominski kamen biologu in genetiku Franu Jesenku. In - nič! Psi sicer lajajo toda karavana gre dalje, a spominski kamen spotike še vedno ne upa pokaznti svojega obraza. Sprašujem se, ali kolektiv in vodilni ljudje posestva »1 esenkovo« ne vedo za ta spominski kamen? Tudi ne bero časopisov? Kaj pravi k temu recimo Biološki inštitut Spominski kamen spotike 464 v Ljubljani? Tudi njegovi strokovnjaki ne vedo zanj? Aii ni to neopravičljiva sramota za tiste, ki so dolžni našemu velikemu botaniku marsikaj, najmanj pa vsaj dostojen spomin? Sicer pa so že stari Latinc:i poznali prego\·or : Sic transit gloria mundi! Kako prečesto smo malomarni in indole11tni elo vsega, kar nas ne udari po našem lastnem žepu. Odstranite vsaj skalo s poti, če že rukogar ni, ki bi mu bilo mar za spominski kamen biclogu Franu Jesenku! Dodatek Gornji dopis je bil uredništvu Gozdarskega vestnika oddan že v avgustu mesecu. Koncem oktobra pa se je zgodilo: spominski kamen je poknal svoj obraz. Nekdo ga je dvignil in utrdil ob robu izprehajalne poti. Sedaj stoji tam, nečitljiv, umazan in nepopravljen, nastlan z cdpadajočim listjem. Mladi kolesarčki obenj prislanjajo kolesa in psicki, ki jih tod vadijo na izprehod ob njem dvigajo nogo. Lepa skrb za spominski kamen F. Je~enku! Zdaj bodo tisti, ki se bodo sklenili in prav od blizu razbirali izlizane in komaj vidne črke \'Saj vedeli kako znamo skrbeti za spominski kamen našemu velikemu biologu in genetiku. Janez Brolih, Ljubljana Pred nami je poročilo o bleščečem dogodku- razdelitev Jesenkovih priznanj 1977, ki jih vsako leto dobijo zaslužni pedagogi in delavci s področja biotehniških ved, toda tudi prizadeti opomin občana, ki si brez »upa zmage« na raznih koncih prizadeva oprati narodno sramoto. Rad bi, da bi nekdo spominski kamen Franu J esenku, ki pre- vrnjen in pozabljen leži nekje v Tivoliju, pobral in vkopal. Vsi so ostali gluhi, potrkal je tudi na naše uredništvo. Gotovo je izvedel, da je Jesenko tudi naš, gozdarski vzornik. Prinesel je sliko tega omadeževanega spomina na velikega moža. Ni bil hud, ne raz- burjen, utrujen in žalosten je opisoval svoj križev pot, ko je iskal nekoga, ki bi mu pomagal poiskati tiste, ki bi se morali pobrigati za Jesenkovo obeležje. čeprav zelo dobro poznamo Frana Jesenka, kmetijci, biologi in gozdarji, saj je naš skupni vzornik; že leta podeljujemo Jesenkova priznanja, še nismo na.Sli niti denarja niri časa, da bi omenjeni kamen r..:!stavrirali in ga vzdrževali. Uredništvo naše revije se je odločilo, da prevzame pobudo za rešitev propadajočega obeležja Franu Jesenku v Tivoliju. Zato pozivamo vse ljubitelje narave, zlasti pa stanovske tovariše biologe, kmetijce in gozdarje za pomoč. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posameznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samoupravnim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ureditev tega obeležja. De- nar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako »Za obeležje F. J.«. Menimo, da je predvsem naloga nas, biologov, kmetijcev in gozdarjev ter lesarjev, da obeležje ohranimo. To bo samo skromna oddolžitev našemu velikemu vzorniku. Uredništvo 465 Edvard Rebula - doktor gozdarskih znanosti Dne 28. junija 1977 je na gozdarskem oddelku biotehniške fakultete ljub- ljanske univerze uspešno obranil svojo doktorsko disertacijo mgr. dipl. inž. gozd. Edvard Rebula, vodja odseka za tehnologijo in napredek proizvodnje pri gozd- nem gospodarstvu Postojna, in tako postal doktor gozdarskih znanosti. Doktors·ka disertacija se glasi: Ugotavljanje osnov potrebnega časa za sečnjo in izdelavo jeloViine in smrekovine v Postojnskem gozdnogospodarskem območju. Obsega 167 tipkanih strani, 34 tabel, 6 grafikonov in 17 dodatnih tabel. Tovariš Rebula je bil rojen J 3. 4. 1936 v Veli:kcm dolu pri Sežani. Po oprav- ljeni osnovni šoli v Senožečah in nižj•i gimnaziji v Postojni, je leta J 954 končal srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani. čez nekaj let je nadaljeval študij gozdarstva na fakulteti v Ljubljani 1in leta 1965 diplomiraL Potem je leta 1974 ·končal še III. stopnjo visokošolskega študija s temo o izkoriščanju gozdov in si pridobil kvalifikacijsko stopnjo magistra gozdarstva. Sedaj ima tudi doktorat. Ves čas študi·ja je :tovariš Rebula strokovno znanje uspešno uveljavljal v praksi pri gozdnem gospodarstvu v Postojni rin to na različnih delovnih mestih: od po- možnega taksatorja do revirnega vodjel šefa gozdnega obrata in vodje odseka za napredek proizvodnje. N~egov delovni prispevek se kaže pri gospodarskem napredku tega gozdnega gospodarstva, zlasti še pri racionalizacijskih dosežkih ob uvajanju sodobne tehnologije izkorišcanja gozdov in modernih tehničnih na- prav, ki omogočajo dvig proizvodnosti. O tem pricajo tudi njegova dognanja v doktorski disertaciji, lki pomenijo pomembno racionalizacijo pri določanju Jin merjenju delovn1h učinkov sečnje ·in izdelave gozdnih lesnih proizvodov. Tovariš Rebula je enkra:ten primer, kako lahko nekdo sistematično, s pove- zovanjem dela •in prakse opravi zapovrstjo vse stopnje strokovne izobrazbe, od najnižje do najvišje. Torej gre za primer permanentnega ·izobraževanja, ki ga v prosvetnih smernicah naše družbe vse bolj poudarjamo. Hkrati .je novi doktor deloval tudi s pisano besedo. O tem priča 10 znanstvenih prispevkov ter 7 po- ljudnih strokovnih člankov v strokovnih glasilih, kakor tudi več referatov ~n elaboratov. Po končanem fakultetnem študiju je vse bolj aktivno sodeloval tudi na raziskovalnem področju in v različnih institucijah, saj razpolaga z bogatim·i izkušnjami iz strokovne prakse, iz organizacijskih dogajanj in raziskovalnega dela. Danes opravlja vrsto pomembnih funkcij. Je predsednik lO področne raziskovalne skupnost~ za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko, predsednik komisije za izkoriščanje gozdov pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij, član projektne ekipe in sodelavec pri projektu »Racionalizacija izkoriščanja go- zdov<< pri inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo biotehniške fakultete v Ljub- ljani. Prav gotovo je k njegovemu uspehu pvipomoglo tudi solidarno, kolegialno razumevanje in pravo delovno vzdušje v delovnem 1kolektivu gozdnega gospo- darstva Postojna, !ki mu gre zato izrecno priznanje! Ob zavesti, da to prispeva h gospodarskemu slovesu te organizacije tembolj, :ker je to že tretji doktor :iz njihovih vrst. Ko čestitamo novemu doktorju> čestitamo hkrati tudi celotnemu delovnemu kolektivu gozdnega gospodarstva Postojna. prof. Zdravko Turk 466 Janez Titovšek - doktor gozdarskih znanosti Dne 24. junija 1977 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo tov. Janez Titovšek, asistent pr:i 1katedri za varstvo gozdov na Gozdarskem oddelku. Janez T.itovšek se je rodil 4. maja 1936 v Radečah pri Zidanem mostu. Goz- darsko srednjo šolo je končal leta 1957 v Ljubljani, na Gozdarskem oddelku je diplomiral leta 1962. Junija 1963. leta je nastopil delovno mesto asistenta v ka- tedri za varstvo gozdov na Gozdarskem oddelku. Od leta 1961 do danes je objavil 15 strokovnih in znanstvenih člankov iz področja entomologije in varstva gozdov, pri gozdarskem inštitutu Slovenije pa sodeluje pri pomeJmbnih raziskovalnih nalogah. Naslov doktorskega dela se glasi: »Negnojev ličar (Hylastinus Fankhauseri Reitt.) in njegova vloga v gozdnih združbah z negnojem (Laburnum Alpinum in L. anagyroides)«. Raziskava pomeni obogatitev rezultatov raziskovalnega dela v vsebinskem in metodološkem pogledu. mgr. Sonja Horvat~Marolt Od Srema do Jadrana Absolventi gozdarstva na biotehniški fakulteti smo pod strokovnim vodstvom potovali od panonske Fruške gore in bogatih polj Srema, razgibane Baranje, kopastih dinarskih planin, s kanjoni prerezanih črnogorskih gora ter krutega golega krasa do Mljeta, bogatega z mediteransko vegetacijo. Naša pozornost je bila usmerjena v številne ekosisteme, kulturnozgodovinske znameni,tosti in pogoje gospodarjenja z gozdovi. Ekskurzija je bila tudi prispevek k tesnejšemu zbližanju s srbskimi in črnogorskimi gozdarji. Po prijetnem zibanju v spalniku smo stopili v avtobus beograjske gozdarske faJkultete s popularnim šoferjem Nikolo za volanom. Popeljal nas je proti vin- S>kemu Sremu .in Fruški gori, kjer so največje površine gozdov v Vojvodini. Zanjo je značilen velik delež panjevca 1n 11povega gozda, kajti način gospodarjenja v preteklosti je polsenčni lipi omogoč"il, da se je močno razvila na račun hrasta. Velja poudariti, veLika plodnost rastišča na vseh svežih legah, gosta mreža pro- metnic, bližina lesne industnije in perspektiva lipovega lesa bi morali biti fruš-ka- gorskim gozdarjem osnova za oblikovanje kvalitetnejših gozdov 'kot jjh imajo sedaj! Tik ob Donavi smo se sprehodili po naravnem gozdu vrbe, ki edina prenese velika nihanja talne vode. Nam, Slovencem, vajenim hribske vegetacije, so se zdeli ti gozdovi nekaj posebnega, vikendašem ob reki pa pomenijo prijeten stik z naravo. Iz vinskega Srema smo nadaljevali pot do >)svinjskega«, ki se od prvega loči po blatnem pasu med vrsto enakih hiš in cesto, po katerem veselo rijejo svinje. Njegov biser, Obeds;ka bara, je relikt meandra reke Save s stoječo ali slabo pre- točno vodo, p>litvimi barji, močvlirji in vlažnim;i pragozdovi. Kot se pri nas vrstijo vegetacijski pasovi vsakih nekaj sto metrov nadmorske višine, tako se tod rast- linska odeja spremeni že pri dvigu nekaj centimentrov: tik ob vodi so vrbe, sledijo 467< topol,i, dob, poljski jesen, gaber, klen, brest ~td. Ogromni stari hrasti v tem pra- gozdu funkcionirajo normalno in vprašamo se ali niso problemi s hrastom v Sla- voniji tudi posledica gospodarjenja s prekratkimi obhodnjami. Na plantažah topolov smo se prepričali, da so sremski gozdarji s humanistom, zgodovinarjem in gozdarjem ing. Plavšičem na čelu med petnajstletnim gospo- darjenjem z njimi prišli do pomembnih zaključkov. Povsem so prevzeli agrikul- turni ·koncept: ugotovili so, da morajo v boju proti glivam in insektom vedno znova iskati nove klone in da morajo imeti dovolj veliko lesno zalogo po hektarju, če hočejo še rentabilne poslovati. Z zeleno rumene vojvodinske ravnice nas je pot vodila v ~e vedno bogat, razgiban svet subpanonskega gričevja. Tu smo obiskali mirni dom Vuka Kara- ctica. Enci:klopedično znanje oskrbnika rojstne hiše včlikega srbskega reforma- torja nam je prislikalo ne le njegovo življenje in delo, temveč smo se seznanili tudi s kulturno vlogo Jerneja Kopitarja, ki je za Srbe le pozitivna. V kavbojskem avtobusu smo se povzpeli na šareno bukvo, enega izmed optimumov bukve. Gi- gantske bukve v čistih sestojih tod dosegajo višine do 44 metrov. Kljub človekovim posegom je ta gozd ohranil svojo pragozdno vitalnost, ki se med drugim kaže tudi v redkem in kvalitetnem mladju ter gošči. Gozdarj;i se trudijo spremeniti ta vi;talni naravni bukov gozd v gospodarskega, ocar jim doslej, z vnašanjem jelke v šopih ali celo posamezno, ni uspelo. V bodoče bodo mora:li vnašati iglavce na večjih površinah in se o:r:ientirati na proizvodnjo čim kvalitetnejšega bukovega lesa. V naslednjem preuniku proti 'jugu so kolesa našega avtobusa prišla v stik s ser- pentinam, za Srbe zelo problematično matično podlago, ki prevladuje na površini od Ibra do Goča. Zaradi preveli'kih količin mikroelementov Cr, Ni, Mn deluje serpentin na vegetacijo toksično, slabe pa so tudi njegove fizikalne lastnosti, saj se na južnih pobočjih hitro osuš·i, v kotanjah pa zamočviri. Takim talnim raz- meram je najuspešneje ;kos črni bor, ki ga za pogozdovanja tudi največ uporab- ljajo. Gozdno gospodarstvo Titova Užice je po vojni pogozdilo 12 000 ha gozdov, v zadnjem času pa delo poteka s šc večjo intenzivnostjo. Taki rezultati so možni le ob velikem entuziazmu gozdarjev, ob interesu in prizadevanju kmetov in mla- dine ter ne nazadnje tudi ob pomoči družbe, sa~ so srbski gozdarji dobili za obdob- je od leta 1975 do 1980 38 milijard republiških subvencij. Kljub temu, da vprašan~e stabilnosti teh nasadov ter biološkega vlaganja vanje ni nepomembno, človek s ponosom občut,i, da daje današnji gozdar, v na- sprotju z gozdat;jem plenilcem v preteklosti, biosferi možnost, da zaživi in da opravi pomembno funkcijo pri varstvu pobočij, ki j.ih je naša dežela polna. Z Maljena, ki s pejsaži breze in črnega bora privlačuje vedno več turistov, smo nadaljevali popotovanje do enega izmed apnenih otokov v serpentinu, kjer bukev prirašča izredno intenzivno. Tu so nam srbski gozdarji predstav.ili svoj način gozdnogojitvenega načrtovanja in nas presenetili z dendrološkimi poslasti- cami, kot sta 30 m visoka Corylus collurna in 27-metrski glog. Obisk muzeja NOV v glavnem mestu Užiške republ,ike je v nas podžgal čustva občudovanja junaštev njenih meščanov in odločnosti maršala Tita, ob ogledu nemih pričevanj o trpljenju in nasilju pa se je v nas prebudil tudi močan odpor do vojne. 468 Najzgovornejšo sliko o velikem delu užiških gozdarjev smo dobili na poti čez Kaluderske bare do planine Tare, kjer so nepregledne pogozdene površine produkt prizadevnosti domačinov, ki so na tedaj še neodprtem področju sprav- ljali sadike in prst na pobočja, podvržena močni denudaciji. Razveseljivo je, da je danes gozdarjem glavna skrb te mlade sestoje tudi negovati. Gozdno gospodarstvo Titova Už.ice ima v primerjav.i z drugimi gospodarstvi v Srbiji pa tudi v črni gori višje razvito mehanizacijo na področju transporta lesa. Nekaj aZikušenj imajo že z adaptiranimi traktorji, v zadnjem času pa uvajajo tudi češke zgibnike, katerih ekonomičnost še ni :preskušena. S serpentinskih barij smo zavili na terciarni apnenec planine Tare, kjer na rendzinah štrlijo v zrak jelke, bukve in smreJke. Slednja je zaradi kontinentalnej- šega podnebja tu naravno prisotna in prispeva k večji pestrosti dominatnih dre- vesnih vrst ter k ugodnejši gospodarski dinamiki, :kot jo poznamo na naših di- narskih bukovojelovih rastiščih. Ta1ko sta ob izmenjavi vrst vedno prisotni še dve· vrsti, ki vskočita namesto tiste, ki je v recesiji. V želji, da bi se seznanili z okoljem, v katerem se je še ohranila omorika, smo se z ladjo zapeljali v ,kanjon Drine. Obdajale so nas strme stene, posute z zagrizenimi črn~mi bori, ki, kot se zdi, rastejo iz žive skale. Omoriko smo kot ozke stolpe zasledili nekje v meglenih, nedostopnih višinah. Iz divjine kanjona smo skozi pisan ljudski vrvež v Bajini bašti prešli med hotelske objekte Zlatibora, ki na nas študente niso naredili najboljšega vtisa. Posebno smo se namrdnili ob ogromnem novem hotelu na Zlataru, saj se nam je zdelo, da bi bile temu področju bolj koristne infrastrukturne jnvesticije. Potrebi po estets.kih vrednotah in po kulturnozgodovinskih spoznanjih smo zadostili v samostanu M·ileševa pri Prijepolju, katerega nastanek sega v 13. stol., torej v čas, ko je bila srbs.ka kultura na višku svojega razvoja. Celotna notranjost cerkve izpričuje kako poljudna, domača, realna je pravoslavna vera. Freske, ki zavzemajo sleherno ped zidov~ prikazujejo domoVlino, domače velikaše in duhovne ter tedanjega preprostega člov0ka iz Sandžaka. Tamkajšnji gozdarji so poskrbeli, da smo o srbski zgodovini dobili plastično predstavo, ne le zaradi njihovega iz- rednega pregleda nad preteklostjo, temveč tudi zaradi njihovega pripovedovanja v tekočem, lepem jeziku. Prvi sb'k z golim krasom je najavil, da smo v črni gori. Vse do Plevlje so nas med redkimi drevesi spremljali pogledi ovc, l<1i so travnata pobočja že temeljito POSKUšAJMO SI ZAPOMNITI Bukov gozd vemo vsi kaj je. čestokrat poimenujemo bukov gozd enostavno z bukov in o. To pa ni v skladu z gozdarskim leporečjem1 niti ni smiselno. Zato pomnimo: bukovina = bukov les Lahko pa je: bukovje= bukov gozd Zmoti se lahko vsakdo. Toda ne bi se smel Gozdarski vestnik v barvni prilogi št. 9 (Samokritika). 469 spremenile v kamenito puščavo. črnogorski gozdarji jo posebno v okolici mesta že od vojne naprej temeljito ozelenjujejo. Muslimanska Plevlja nudi svojim pre- bivalcem z naglo rastjo industrije vse »prednosti« modernega mesta, pri čemer čad še posebej ni 'izključen. Vse večje tovarne so v mestu postavljene tatko, da nese dim naravnost pod nosove meščanov, ki stvar, v dobro »napredka<< ali kaj, stoično prenašajo. Mi smo jo hitro popihali v gozdove planine Ljubišnje. V nižjih legah prevla- duje jdka, kajti bukev vztrajno izginja, višje pa \kraljuje smreka, Ici dobiva proti vrhu vedno vitkejše poteze in se združuje v šope. Skozi rušje smo se prebili na vrh, od koder pa smo lahko s kanjoni prerezano pokrajino črne gore na žalost le slutili, ker se je medtem zmračilo. V jutran~i lepoti se nam je predstavila z Durmitorjem -in črnim jezerom, z div}im kanjonom Tare in s prapokra:jino na- cionalnega parka Biograds·ka gora. Glavni pečat rezervatu v ·kanjonu Tare dajejo avtohtoni črni bori, ravni in čisti kot dvorski stebri ter 40 m vjsoki. Kljub visoki starosti 400 let njrihov pri- rastek še ni v upadu, pa tudi krošnje so še vita~ne. Vitalnost je nasploh lastnost črnogorskih gozdov, kar gozdarjem dopušča, da gospodarijo ekstenzivneje. Intenzivno gospodarjenje jim je skoraj onemogočeno, ker je bilo doslej v njihove gozdove vloženega zelo malo, potrebna Mm je Š·irša družbena pomoč. Velja pa jim priznanje, da jim je uspelo ohraniti Biograds"ko goro, poleg Peručice in pragozda na Poljskem edini večji gozdni •kompleks, kamor gozdanjeva sekira še ni prodrla. Nacionalni park je bil ustanovljen šele le,ta 1952, meri 4000 ha, pri čemer poloVlico površine prekriva gozd. Tu so našli 64 vrst drevja in grmovja ter določili kar 25 rastlinskih združb. Prevladuje gozd čiste bukve, gozd čiste jelke, jelovo smrekov gozd in jelovo bukov gozd. Pri obhodu Biogradskega jezera smo na vsakih ne:kaj korakov naleteli na nov tip vegetacije. Med najimpresivnejšimi je bj]o vrbovje (1094 m nad morjem), pragozd s-ive jelše, pa ogromni jeseni in javori (tudi Acer heldreichii). Tu je mogoče dojeti mnoge naravne zakone, 'ki so v gospodarskih gozdovih p11ikrlti, in ·jih koristno uporabiti pri kakršnemkoli delu z naravo. Zelena pokrajina nas je spremljala še do razvodnice črno morje - Jadran, potem je bilo v njej vedno več sivih lis apnenca in končno je prešla v goli kras v okol,ici Titograda. Monotonijo do Ce~inj je prekinila še modrina Rijeke Cmo- jevica in Skadarskega jezera, posuta s cvetovi zelenega lokvanja. Pravti.jo, da črnogorce karakterizirata njihov nacionalni ponos in borbenost. S prvim smo se v vsem njegovem veličastju srečali ob obisku novega Njegoše- vega mavzoleja na Lovčenu, o drugem pa so nas vseskozi prepričevali prometni znaki ob cesti, ki vrlim strelcem predstavljajo idealno tarčo, posebno tisti, okrogli. Za konec nam je ostal še Mljet, zelena oaza v primorski makiji, obenem pa tudi oaza sredi poplave turistov. Trdolistno vegetacijo smo opazoval·i bolj mimo- grede, raje smo svoje ude nastavili toplemu soncu in pustili reakcijam v možganih, da množico vtisov uredijo po ustreznih pred>soški fronti« gozdarski vecerani prof. Sevnik, inž. Zupanc in inž. žumer, ki so biii kot nekdanji vojaki v strelskih jarkih na italijansko-avstrijskem bojišču. Organizacija uspelega izleta je bila tudi tokrat v rokah prizadevnega inž. Juga. Soškemu gozdnemu gospodarstvu v Tolminu in Poslovnemu združenju gozdno gospo~ darskih organizacij SJO\·enije gre zahvala za gmotno pomoč pri izvedbi izleta, ki bo vsem ostal v zelo prijetnem spominu. F. J. Ferio ineernooional del ooofF1oo Organizatorji pacifiškega mednarodnega sejma- Feria ,internacional del Pacifico - v Limi, Peru, obveščajo svetovno gozdarsko javnost, da bodo priredili specializiran sejem gozdarskih strojev in tehnične opreme TEHNO- FOREST od 3. do 12. novembra 1978. Hkrati bo prav tam organizirano posvetovanje o tehničnih problemih i:zJkoriščanja pragozdnih površin. Južna Amerika jih ima še 74 milijonov hektarov. 476 ZA'IPUS Ni\ lB tU lK V li Foto: prof. Franjo Rainer GG Kočevje Pri gradnji gozdne ceste na Rogu, so naleteli na zgodovinsko najdišče iz bro- n.:l.Ste dob~. Prek 120 primerkov, pred- vsem orodja in nekaj orožja, je zares žlahtna najdba. TOZD Rog je vsa dela takoj ustavil in organiziral ter finančno omogočil strokovno raziskavo. Zanimivo, da je glas o najdišču zelo pozno segel do pravih ušes in da so z velikimi težavami prišli do pravih informacij o najdbah. Po- časi so začele prihajati iz skrinj in za- sebnih zbirk razne sulice in sekire, ki so gotovo predragocene, da bi smele postati predmet špekulacij in snobovskega samo- zadovoljevanja . Gozdarji na TOZD Rog so pokazali, da so zares pravi »gcntel- mani« narodove duhovnosti. Gotovo njihovo ravnanje ni slučajno . Podobni dogodki , ki jih na Slovenskem že nekaj poznamo, so se končali s pravim kulturnim škandalom. Odnos in čut do vsega »skupnega« je v gozdarjih še pose- bej močno razvit, saj bi bilo včas ih že težko razumljivo, zakaj s tolikim ljubi- teljstvom in predanostjo ohranjajo in ne- gujejo ta naš slovenski gozd. Semenske plan~aže Da bi zagolovili slovenskemu gozdar- stvu trajno oskrbo s semenom gozdnega drevja, je nujno, da osnujemo semenske plantaže. Semesadike Mengeš pripravlja cepljenke duglazije in nižinskega macesna za približno 3 do 4 ha semenskih plantaž. Poleg cepljenk pa potrebujemo za osno- vanje teh pbntaž tudi kvalitetno seme po- sebej izbranih dreves - takozvanih plus dreves . Strokovnjaki genetiki iščejo ta dre- vesa povsod tam, kjer so avtohtone dre- vesne vrste najkvalitetnejše. Za pridobitev posebno dobrega semena, ki bi ga rabili za omenjene semenske plantaže, bi rabili 50 plus dreves višinske smreke, 90 dre- ves )ma· miko<< je mnoge, zlasti starejše gozdarje, spominjala na stare čase - in vsi so bili mnenja, da je tako kot je sedaj, pa čeprav malo trese, mnogo bolje. Obisld Letošnje poletje so naši gozdarji teme- ljito izkoristili za spoznavanje gozdov in izkušenj gozdarjev pri bližnjih in daljnih sosedih. V Sovjetski zvezi so bili gozdarski sin- dikalisti iz vse Slovenije, ljubljanski člani DIT za gozdarstvo so bili v Slovenj Grad- cu in Mariboru, pri čeških gozdarjih sta bila v družbi drugih jugoslovanskih goz- darjev predstavnika iz Maribora in Tol- mina. Celjani so si ogledali topolove plantaže v Brežicah. čeprav takšna potovanja izgledajo vča­ sih kot izleti, pa so daleč uspešnej;a oblika izobraževanja kot nekatere klasične. Ima- jo pa tudi zelo velik socialni in družbeni učinek. Pobratenje SGG Tolmin - TOZD gozdarstvo Aj- dovščina se je pobratila z gozdarji iz Pe- trinje - OOUR šumarija Petrinja. Po- bratenje ni ostalo le na papirju. številni obiski z obeh strani poglabljajo simpatije in navezanost gozdarjev obeh TOZD ozi- roma mesl. številna športna srečanja, skupni lovi, strokovne akcije in predavanja ter vesela srečanja so plod prizadevanja vseh, da bi se ti prijateljski odnosi še bolj učvrstih. Sestavili so tri komisije, ki so pripravile pravcati program sodelovanja na področju rekreacije, športa in na stro- kovnem področju. Mogoče bo ta vest vzpodbudila še koga, da si bo poiskal svojo simpatije v bližnji ali oddaljenejši soseščini. Soški gozdar, 2/77 478 G ZDAR 1 VEST K MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXXV Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni urednik Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec. Uredniški odbor dr. Miran Brina1, Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., dr. Am er Krivec, dr. Dušan !vllinJek in dr. Marjan Zupančič Uredniški svet Dr. Janez Božič, predsednik, dr. Miran Brinar, Fralljo Cajnik, 1 Milan Ciglar 1, dr. France Gašperšič, Marko Kmecl, Boris Krasnov, Anton Prelesnik, Andrej Šertel, tngr. Franjo Urleh, dr . . lvlarjall Zupančič in Janko Zigon Tisk čGP DELO Ljubljana Naklada 1750 izvodov LJUBLJANA 1977 VSEBINA l. GOJENJE GOZDOV Topolovi nasadi - dopolnilna proizvodnja lesa, Marjan H 1 ad ni k 15 Uspešno pogozdovanje krasa s setvijo semena, Franjo Ju r har . 18 Sklepi IUFRO . 40 Gozdni rob, Marjan Zupančič . 49 S fitocenološkega stališča je kostanj tudi v zaledni Sloveniji avtohton, Milan P i s k e r n i k 60 Analiza porušenega ekološkega ravnovesja zaradi vnašanja tuje živalske vrste v gozdnogospodarski enoti Plešivec, Janez P ir nat in Vida Vrhnja k . 105 Usklajevanje interesov gozdarstva in lovstva pri premcni smrekovih monokultur v prirodne mešane sestoje zahodnega in jugozahodnega Pohorja, Jože Filej . 155 Vplivi divjadi na naravno obnovo jelovih in bukovih gozdov na visokem Krasu, Franc P e r k o . 191 Intenzivni topolov nasad v Mali vasi pri Ptuju, Ladislav E 1 er še k 205 Semenske plantaže, da ali ne? Jože Papež . 210 Zasedanje IUFRO 1977 231 Kvantitativne značilnosti cvetenja in donosa storžev klonov evropskega macesna v semenski plantaži, Franc M r v a . 23 7 Jugoslovansko zborovanje o uporabnosti tipologije v sodobnem gospodarjenju z gozdovi, Mitja Zupančič . 268 Sklepi s posvetovanja jugoslovanskih genetikov, Miran Bri na r . 270 Gnojilni poskus pri Podbrezjah na Gorenjskem in lipravičcnost gnoj~nja odraslih sestojev, Marjan Zupančič 307 Plantaže topolov in vrstni nasadi, Marjan Hladni k . 318 Poročilo o 21. mednarodnem fitocenoloskem zborovanju ,. Rintelnu 1977, Lojze Marinče k . 326 P.naliza poskusa gojitve oreha za proizvodnjo lesa, Marjan K ota r 357 Podiplomski študij iz gojenja gozdov, Marjan Zupančič . 398 Nega gozda - tema na zasedanju IUFRO, Marjan Zupančič 449 2. P R I D O B I V A N J E L E S A Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži, Marjan L i p o v š e k 3. G O Z D N A .M E H AN I Z A C J J A Ugotavljanje nekaterih elementov za vrednotenje strojnega dela s traktorjem IMT-558, Franci Fur 1 an 94 Ergonomske značilnosti motornih žag, Marjan Lip og 1 av še k . 293 Izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa, Marjan No va k 367 Mehanizacija proizvodnje na gozdnem gospodarstvu Postojna, Milan Kud er 396 Uporaba procesnega računalnika pri krojenju smrekove in jelove oblovine na mehaniziranih hlodiščih, Jože P o g o r e 1 c 421 4. EK O N O M l K A , O R G ANI Z A C I J A I N VA RS TV O P R I D ELU Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo (SlS) SR Slovenije v letu 1976, Marko Kmecl 173 Gospodarska gibanja 1976. leta v gozdarstvu in panogah, ki so z gozdarstvom do- hodkovno povezane, Slavka K a v č i č . 254 Oddelčno gospodarjenje v slovenskih zasebnih gozdovih, Janez černač . 375 Sodobno načrtovanje in gospodarjenje v obratih za kooperacija. Jože D e bevc. 383 Gozdni posestruk kot lastnik gozda in kot delavec, Iztok W in k 1 e r . 389 Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega načrtovanja 452 Osmi svetovni gozdarski kongres, Marko Km ec 1 438 Kdor se ne povzpne na višino, ne bo videl v daljino, Marko Kmecl . 459 5. VARSTVO GOZDOV Problematika bolezni gozdnega drevja na kongresu Unije fitopatologov medite- ranskih dežel, Jože Mače k . 121 Nekaj misli o gozdnih požarih, Saša B 1 e i wei s . 263 Struktura gozdnega obrata in mehanizacija 7. KWF-zborovanje, Marjan L i p o v š e Ic . 323 III. jugoslovansko posvetovanje o varstvu gozdov pred požari, Saša B 1 e i wl e is 394 6. O K O LJ E IN K RA J I N S K O N A č RT O V AN J E Nova temeljna gozdarska karta, Milan Juvančič in Vili K o s Raba posrednih koristi gozda narašča, Marko Km ec 1 V gozdu, Maja žnidar . Pojdimo v gozd po zdravje, Nada Kumer . 7. KADRI IN šOLSTVO 22 31 34 35 Stališča in smernice 77 Sindikalni obisk v Sovjetski zvezi, Jurij ~ ima c 162 Moramo si zagotoviti kakovosten strokovni podmladek, samoupravni spo- razum o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora . 168 Poslovanje izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Slovenije v letu 1976 172 Strokovno gozdarsko šolstvo v šolskem letu 1977 !78, Marko Km ec 1 411 Jesenkova priznanja 1977, Marko Kmecl . 463 Spominski kamen- nikomur v spotiko, Janez Br oli h . 464 Edvard Rebula - doktor gozdarskih znanosti, Zdravko Tur k . 466 Janez Titovšek - doktor gozdarskih znanosti, Sonja Horvat-Mar o 1 t . 467 8. ZGODOVINA GOZDARSTVA Gozdar Miroslav Pekarek-Bradač, najstarejši slovenski partizan, Franjo Se v ni k 28 Viktor šuškovič - vzornik gozdar~kega terenskega odbora OF v Ljubljani, Franjo Se v ni k 73 Jože Zupančič - logar na partizanski Prati, Franjo Se v ni k . 125 15-letnica Biroja za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, Lojze čamp a 132 O gospodarjenju z gozdovi na državni gospo3čini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje, Jože Mače k . 141 Pripoved gozdarja jz velikega časa, Franjo Se v ni k . 273 V upravni komisiji za osvobojeno slovensko ozemlje, Franjo Se v ni k 330 V odseku za gozdarstvo v bazi 80 pod Rogom, Franjo S e v n i k . 399 9. IZ DO:NfAčE IN TUJE PRAKSE Rezultati vzgojnega in izobraževalnega dela naših osrednjih strokovnih vzgojno- izobraževalnih ustanov 1975;76, Marko Km ec 1 . 41 Sporočilo, Dušan M 1 inš ek . 41 Gospodarjenje z divjadjo je posebnega družbenega pomena . 42 Nobeno drevo ne bo posekano, France Adamič . 81 Simpozij - ekološka valorizacija primorskega krasa, Radoslav ču ri c . 81 Razdelitev dela, Alojz M u š ič . 82 Mednarodna konferenca o delovanju kislih padavin, Jgor S mo 1 ej . 84 Manipulacija bukove oblovine na b1rnionski cesti, Zdra\·ko Tur k . 135 študij možnosti preusm~ritve mladostne morfogeneze koreninskih sistemov neka- terih gozdnih drevesnih vrst, Milan P i s k e r n i k . 136 Zatiranje smrekove grizhce v Avstriji . 180 Herbicidi na podlagi rastnih snovi niso škodljivi za prepelice in fazane. Jože Maček 181 Ograja za zaščito pred srnadjo 286 Kako izbrati in oceniti merila za določitev o:>cbnega dohodka, Branko ~ t a m p a r 286 Izrez, Marko K m e c 1 . 347 Goldna učna pot v Radovljici, Marko Km ec 1 . 348 10. DRU ST VENE VE ST I V Medvodah spet papir Propozicije Gozdarskega vestnika . Pismo, Marko Km ec 1 . ., Kmetje se zanimajo za gospodarjenje z gozdovi, Marko Km ec 1 . DIT gozdarstva v Kranju, Marko Km ec 1 . DIT Slovenj Gradec - izobraževalni program No va oblika in vsebina sta uspeli . Iz našega gozda je odšel Milan Ciglar . Teden gozdov življenje in delo Milana Ciglarja, Marko Km ec 1 in Marja Zorn 36 37 38 46 46 46 80 93 189 217 Tovariši z gora Milanu Ciglarju, Tine Or e 1 2 J 9 Slovenski koro~ki logar in pesnik Toni Ha der lap 221 Februarja so zborovali postojnski gozdarji, Marko Km ec 1 227 Nova zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slove(1ije . 227 Utrinki s posvetovanja, ki ga je priredila ZIT GL Slovenije na Bledu dne 26. 3. 1977 s temo: Vloga inženirjev in tehnikov pri izvajanju razvojnih programov gozdarstva in lesarstva, Marko Km ec 1 . 228 V spomin inž. Metodu Vizjaku, direktorju GG Kranj . 284 In mcmoriam Franju Paherniku, dipl. inž. gozd., in Karlu Rakuščku, Branko štampar 285 Savez inžinjera i tehničara šumarstva i industrije za preradu drveta Jugoslavije - Beograd . 289 t Milan Ciglar doktor naravoslovnih znanosli, Janez Božič 343 Stališča in smernice ZIT GL Slovcmje . 344 IX. šumarijada- Sarajevo 1977 . 351 Ekskurzija v Panovec, Dušan 1 s kr a . 352 Športne igre delavcev lesarstva iz Slovenije, Marko Km ec 1 413 Ekskurzija iz Francije, Marjan Ze m 1 j ič . 416 Tekmovanje gozdnih delavcev, Ciril Remic . 471 DIT Ljubljana je obiskalo TOZD pod Pohorjem, Lado E 1 er še k . 474 Gozdarji na Mojstrovki, Branko Južnič in Stojan Ste b 1 aj . 474 Upokojeni gozdarski strokovnjaki so obiskali Soško gozdno gospodarstvo, Franjo Ju r har . 475 11. KNJIžEVNOST Sodobne metode v gozdni genetiki, Sonja Horvat-Mar ol t Pretok snovi v rastlinah, Milan Pi s kern i k . Upreti se, Marja Zorn . Terminološki slovar iz področja informatike, Dušan Robič Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, Marko Lovska fotografija, Marko Km ec 1 . Srnjad, Miha Adamič. Spreminjanje slovensk~~ga prostora, Milan Ciglar Fiziološka patologija rastlin, Franjo J an c žič . Popis gozdov ob zgornjem Jadranu iz 13. stol., Milan Ci g 1 ar Ptice na gnezdu, Janez černač. Geologi ja za gozdar je in agronome, Jan ko Ka 1 an . Priročnik o gozdnih insektih, Saša B 1 ci wei s . Varstvo gozdov in okolja, Saša B lei wei s . Nova učna knjiga o fitocenologiji, Mitja Zupančič . 12. A K T U A LN I K O M E N TA R št. 7-8 str. 328, št. 9 str. 392 42 4:i 44 87 Kmecl 88 89 137 182 185 224 225 226 288 288 350 . ( 13. ZAPI S NA B U K V 1 št. 1 - str. 47, št. 2 - str. 90, št. 3 - str. 139, št. 4 - str. J 87, št. 5 - str. 235, št. 6 -str. 290, št. 7-8- str. 353, št. 9- str. 417, št. 10- str. 477. KAZALO PO PISCIH Adamič France (81), Adamič Miha (137), Bleiweis Saša (263, 288, 288, 394), Božič Janez (343), Bricelj Mihael (69), Brinar Miran (270), Centrih Ljubica (190), Ciglar Milan (182, 223, 224), čampa Lojze (132), L-ernač Janez (225, 375)), čop Janez (439), Curie Radoslav (81), Debevc Jože (383), Eleršek Lado (205, 464), Erker Rihard (150), Furlan Franci (94), Filej Jože (155), Grujič Drago (318), Hladnik Marjan (15), Horvat- Marolt Sonja (42, 467), Iskra Dušan (352), Janežič Franjo (185), Jurhar Franjo (22, 475), Juvančič Milan (22), Kalan Janko (226), Kavčič Stavka (254), Kmecl Marko (31, 39, 41, 46, 80, 88, 89, 173, 217, 227, 228, 328, 344, 347, 348, 392, 411, 413, 438, 459, 463), Kocman Branko (138), Kotar Marj::m (357), Kuder Milan (396), Kumer Nada (35), Li- poglavšek Marjan (1, 293, 323), Maček Jože (121, 141, 181), Marinček Lojze (326), Mlinšek Dušan (41), Mrva Franc (237), Mušič Alojz (82), Novak lvlarjan (367), Orel Tine (219), Papež Jože (210), Perko Fn111c (191), Pirnat Janez (1.05), Piskernik Milan (43, 60, 136), Pogorelc Jože (421), Remic Ciril (471), Robič Dušan (87), Sevnik Franjo (28, 73, 125, 273, 330, 399), šimac Jurij (162), Smolej Igor (84, 123), štampar Branko (285, 286), Tjli Ge-ping (64), Turk Zdravko (135, 466), Vrhnjak Vida (105), Winkler Iztok (389), Zemljič Marjan (416), Zorn Marja (44, 119, 217), Zupančič Marjan (49, 161, 307, 398, 449), Zupančič Mitja (268, 350), žnidar Maja (34).