GOSPODflRSTVO V SVETU Gibanje mednarodne trgovine Odnos med gibanjem obsega svetovna izmenjava za 70 odstot- Taiko gibanje cen pa je po mednarodne trgovine in tem- kov presegala otoseg, ki so ga do- drugi strand vzpodbujalo prodz-pom porasta svetovne industrij- segli leta 1938, pa se je izvoz vodnjo sintetičnih surovin in ske pronevodnje lahko služj kot suroviin in energetičruih proizvo- razirh kemičmh nadomcstikov grobo merilo za mednarodno dov z manj razvitih področij v naravaih bazičnih materij razdelrtev dela. V zadnjem pred- industrijske države povečal kO- (umetna vlakna, plastične snovi, vojnem desetletju, po velikii sve- maj za 10 odstotkov. sintetiend kavčuik itd.) tovni gospodaraki kr,iz/. leta 1929 K takemu razvoju je v prvi Praizvodnja sintetičnih surov.n do 1932 je mednarodna trgovina vrsti pripomogla težnja indu- se je v industrijskih državah po preoej zaostajala za zelo ne- slrijsklh držav, da vzpodbujajo nekaterih cenitvah v obdobju odločnim terapom porasta ndu- ciomačo proizvodnjo surovin in 1950-1955 skoraj podvojila Rast-strijske proizvodnje v svetu. Ta energetičnih virov in sicer iz )a je dvakrat hitreje kakor ee-je bilo eno najbolj zgovornih stratešikih ozirov ponekod pa tu- lotna industi-:jska proizvodnja v znamenj stagnacij© sVetovnega di zarad varčevanja z deviznimi teh državah. Tako razvoj tehno- log:je zlasti na podroeju kemiif-ne industrije občutno pntiska na izvoz surovln iz manj razvi-tih držav v industrijske države. Leta 1955 je znašal Izvoz naravnih surovin iz nerazvitih držav v industrijske blizu 9 mii-lijard dolarjev, medtem ko je istočasno znašala prozvodnia sintefcičn.ih nadomestikov za te proizvode v industrijsk-ih drža-vah ckrog 4,5 milijard (po sta!-nh cenah iz teta 1950). Torej Je bila enaka polovica vrednostt uvoženih surovin. i*vi stolpci predstavljajo proizvodnjo snrovin in goriva v in- Proeesa je tudi težnja po opa- Kot druga pome-mbna posled:- ^^ na leto 1954 g]ede na po- ga trgovinskega deficita (od 1820 ca spopolnjevanja tehnološkega rast 4 mijjarde v prejšnjera le- na 1120). k; še vedno ,ired.stav- tu), je zlasti vidno prodiranje lja enega najbolj aktualnih pro- dustrijskih področjih, desno pa v surovinskih področjih, in to °&nju reprodultcijskega maler a- severnoameriškega jzvoza. blemov sve'ovneg& plačevanja. v milijardah dolarjev. Industrijska področja: Severna Amerika, Zahodna Ncmčija, Japonska; surovinska podrnčja — ostali svet s tem, da v ta pokazatelj niso zajeti podatki za Sovjctsko zvezo, LK KHajsko in dežele Vzhodne Evrope. 1. leto 1938, 2. leto 1955, 3. leto pcrast. gospodarstva :n njegove razdro- sredstvi. V pi-imerjavi s pred- brtve na bolj ali manj zaprte vojnim abdobjem je proizvod- naaianalne gospodarske prostore, nja surovin in energije porastla Podaiki 12 povojn.ega obdobja, v andustrjsiknh državah za nad naim nudiijo, če jih gledarao v 60 odstotkov, med tem ko )s V prvi vrsti }e pomembno. 4a Zahodna Evropa je po dru^i več kot polovica celo'nega po- stran leta 1955 v primerjavi z la v vrednosti povprečne enote končnega proizvoda, deloma za- r?di bolj racionalnega izkori- severnoameriškega .zvoza letom 1954 povefala svoj uvoz šcan3a surov.n n gorva delo- ^^ dele sveta ogdpade na surovin iz Severne Amerike ,a rl relativnega opadanja uvoza surovin v razmerju s: tempom industrijske proizvodnje. Zaradi delovanja vseh ome-njenih činiteljev je vrednost re- uvo- dejstvo, da so se s tem krepMe poaicije Severne Amerike kot kmetijskega izvozniika. temvei se ta izvoz vrš; na podlag: po-sebnih dvoštranskih trgovskih sporazumov tfir 5e ne plafuje 2 ralne uvozne pol tike m je na-slalo zaradi večje konkurence na svetovnem tržšču opreme n zarad: težnje, da t« se znižail proizvodai stroški zahndnoev-ropsk h !ndustrij. s tem da se crtoti, dostj bolj ugodno sliko. hkrati ijjihov uvoz bazičnih pro- PrOttuikoijskega materiala uvU- ---------.......----------• - , Mednarodna trgovina je v pr- izvodov iz dmgih področij sv»- zenega ;z manj razv t-ih držav v dolarji teraveč z valuto dria^? le-ta usmen na avOi reproriuk- vcm povojnem desetletju držala ta porastel komaj za eno petino. -ndustrijske če jo računamo po uvoznice. Zaradi tega je prišlo cijskega mat€r:ala po najbolj korai z močnhn tempom pora- V tej smer: je delovala tudi er)ot- proizvoda opadla za cel:h — kliub v glavnem nesprems- ugodnih cenah, ne glede na trd- sta :ndustn;jsike proizvcKinje v nestabilnost svetovnih surovin- 40 odstotkov v odnosu na pred- njfeni negativni trgovfnski t>'-svetu. V prlmerjavi z letom. 1950 skih tržišč, kakor tudi težnja vojno obdobje. lanoi drug^ih področj:h z Zdru- se je do leta 1955 obseg medna- za porastom svetovnih cen suro-rodne trgovine povečal za eno vin v odnosu na povprečje '.z- V okvSru zelo močnega pora- ženimi državami (leta 1954 ta 2.140 milijonov dolarjev. leta ti-^tjino, kar je ustrezalo pora- voznih cen industnjdkih pioiz- sta svetovne izmen.iave v letu 1955 pa 2150 m:I jonov — tui: stu svetovn« industrijske pro z- vodov v zadnjem obdobju. vodnje v tem obdobju. Poraera- bno pa je kljub temu, da je t>b- seg svetovnega izvoza rastel v zacLnjiih treh le'j;h vse hitreje. Leta 1953 je znašal v pr^merjavi s prejšnj.im letom 4 odstotke, na- elednjega lcla 6 odstotkov in le- ta 1955 nad 8 odstobkov, ko je vrednost svetovnega izvoza pi- vič presegla vsoto 80 milijard dolarj-ev. Če ga gledamo po posamezn h področjiih, pa j« bil razvoj izme-njave zelo neizenačen in še zda-leč ni zadostoval. Največji d-ej hitrega porasta mednarodne tr-govine v zadnjih ne.kaj letih od-pada na medsebo.jno amenjavo med industrijsltima državami. Hkrati pa je relativni delež manj razviWh držav v svetovni trgo-vni odpad^I z nad dve tretjmi, kolilkor j€ znašal leta 1950, na komaj neikaj več kot eno tretj.ino lela 1955. 1. Za vzhodnoevro-psJce države, ZSSR, in LR Kitajsko je zajeta samo izmenjava z ostalimd po;!-rofjd, ker za njihovo medseboj-no trgovino ri točnih podatikc/. Tak razvoj je povzroččla vrs'a dejstev, Jei so delovala vzpored-no na smer zmanjšanja uvoia eurovin v tndiustrnjske države nost deviz. Taka usmentev je bila tnožna zategadelj, ker so bile zahodnoevropske devizn« rezerve relatvno visoke Toda povečanje uvoza .z severnoame- 1955 (za 7,3 milijarde dolarjev v do zmanjšanja 6:stega dolarske- Skega izvoza ]e bilo deloma tudd pc enoti praizvoda. V tem oznru je ana&Uen naslednj: podatak. Medtcm ko je lela 1955 celolna posledica ozkih gr) v zahodnn-evropsk; proizvodnji surov.n n goriva glede na močno domač« pcvpraševanje, fci ga je povzro-čila živahna industrijska de» javnost. Konfno je pršlo lani do ob-čutnega porasla v trgovini med Vzhodcm in Zahodom. Toda ob-seg te izmenjave še vedno pred-stavlja )e neznaten del svetovr.e trgovme, komaj 4 odslotke, iriedletn ko je v predvojnem ob» dobju dosegel 14 odstotkov. Ce gledamo v celoti, Je gibanie nnednarodne trgovine v zadnjih let h kazalo na vseh sektorj'h tfžnjo za nadalnje poglabljanje iMravnotežja med nerazvitirrui ;n industrijs-kimii državami. Opa-danje izvozn h dohodkov. k: po-nicniio za mnoge nerazvite dr-žave važen del narodnega Ac hodka, zožuje možnosti njihove-g» gospodarskega ra/vo]a m vse bolj ostro postavlja potrebo po dcpolniilnem mednarodnem tW nansiranju. Ziv tempo industnj-ske proizvodnje v svetu pa d(>-kazuje. da obstoje sredstva T.& tako finansiratije Ta problera so postavili tudi letos v središfe diskusij Ekonomsko-soc.alna^a sve.ta Združenih nardinv. D. Lukač