› INFORMACIJSKA DRUZBA Zbornik 26. mednarodne multikonference Zvezek J INFORMATION SOCIETY Proceedings of the 26th International Multiconference Volume J Legende racunalnistva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika • Editors: Tone Stanovnik, Matjaz Gams IS2023 Zbornik 26. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2023 Zvezek J Proceedings of the 26th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2023 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Tone Stanovnik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 10. oktober 2023 / 10 October 2023 Ljubljana, Slovenia Urednika: Tone Stanovnik Špica, Ljubljana Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Mateja Mavrič Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2023 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 170868227 ISBN 978-961-264-282-2 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2023 Šestindvajseta multikonferenca Informacijska družba se odvija v obdobju izjemnega razvoja za umetno inteligenco, računalništvo in informatiko, za celotno informacijsko družbo. Generativna umetna inteligenca je s programi kot ChatGPT dosegla izjemen napredek na poti k superinteligenci, k singularnosti in razcvetu človeške civilizacije. Uresničujejo se napovedi strokovnjakov, da bodo omenjena področna ključna za obstoj in razvoj človeštva, zato moramo pozornost usmeriti na njih, jih hitro uvesti v osnovno in srednje šolstvo in vsakdan posameznika in skupnosti. Po drugi strani se poleg lažnih novic pojavljajo tudi lažne enciklopedije, lažne znanosti ter »ploščate Zemlje«, nadaljuje se zapostavljanje znanstvenih spoznanj, metod, zmanjševanje človekovih pravic in družbenih vrednot. Na vseh nas je, da izzive današnjice primerno obravnavamo, predvsem pa pomagamo pri uvajanju znanstvenih spoznanj in razčiščevanju zmot. Ena pogosto omenjanih v zadnjem letu je eksistencialna nevarnost umetne inteligence, ki naj bi ogrožala človeštvo tako kot jedrske vojne. Hkrati pa nihče ne poda vsaj za silo smiselnega scenarija, kako naj bi se to zgodilo – recimo, kako naj bi 100x pametnejši GPT ogrozil ljudi. Letošnja konferenca poleg čisto tehnoloških izpostavlja pomembne integralne teme, kot so okolje, zdravstvo, politika depopulacije, ter rešitve, ki jih za skoraj vse probleme prinaša umetna inteligenca. V takšnem okolju je ključnega pomena poglobljena analiza in diskurz, ki lahko oblikujeta najboljše pristope k upravljanju in izkoriščanju tehnologij. Imamo veliko srečo, da gostimo vrsto izjemnih mislecev, znanstvenikov in strokovnjakov, ki skupaj v delovnem in akademsko odprtem okolju prinašajo bogastvo znanja in dialoga. Verjamemo, da je njihova prisotnost in udeležba ključna za oblikovanje bolj inkluzivne, varne in trajnostne informacijske družbe. Za razcvet. Letos smo v multikonferenco povezali deset odličnih neodvisnih konferenc, med njimi »Legende računalništva«, s katero postavljamo nov mehanizem promocije informacijske družbe. IS 2023 zajema okoli 160 predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic, skupaj pa se je konference udeležilo okrog 500 udeležencev. Prireditev so spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 46-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2023 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Odkrivanje znanja in podatkovna središča • Demografske in družinske analize • Legende računalništva in informatike • Konferenca o zdravi dolgoživosti • Miti in resnice o varovanju okolja • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Digitalna vključenost v informacijski družbi – DIGIN 2023 • Slovenska konferenca o umetni inteligenci + DATASCIENCE • Kognitivna znanost • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi • Zaključna svečana prireditev konference Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi ACM Slovenija, SLAIS za umetno inteligenco, DKZ za kognitivno znanost in Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna stroka s področja opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Andrej Brodnik. Priznanje za dosežek leta pripada Benjaminu Bajdu za zlato medaljo na računalniški olimpijadi. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko tematiko je prejela nekompatibilnost zdravstvenih sistemov v Sloveniji, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa dobi ekipa RTV za portal dostopno.si. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednica programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2023 The twenty-sixth Information Society multi-conference is taking place during a period of exceptional development for artificial intelligence, computing, and informatics, encompassing the entire information society. Generative artificial intelligence has made significant progress towards superintelligence, towards singularity, and the flourishing of human civilization with programs like ChatGPT. Experts' predictions are coming true, asserting that the mentioned fields are crucial for humanity's existence and development. Hence, we must direct our attention to them, swiftly integrating them into primary, secondary education, and the daily lives of individuals and communities. On the other hand, alongside fake news, we witness the emergence of false encyclopaedias, pseudo-sciences, and flat Earth theories, along with the continuing neglect of scientific insights and methods, the diminishing of human rights, and societal values. It is upon all of us to appropriately address today's challenges, mainly assisting in the introduction of scientific knowledge and clearing up misconceptions. A frequently mentioned concern over the past year is the existential threat posed by artificial intelligence, supposedly endangering humanity as nuclear wars do. Yet, nobody provides a reasonably coherent scenario of how this might happen, say, how a 100x smarter GPT could endanger people. This year's conference, besides purely technological aspects, highlights important integral themes like the environment, healthcare, depopulation policies, and solutions brought by artificial intelligence to almost all problems. In such an environment, in-depth analysis and discourse are crucial, shaping the best approaches to managing and exploiting technologies. We are fortunate to host a series of exceptional thinkers, scientists, and experts who bring a wealth of knowledge and dialogue in a collaborative and academically open environment. We believe their presence and participation are key to shaping a more inclusive, safe, and sustainable information society. For flourishing. This year, we connected ten excellent independent conferences into the multi-conference, including "Legends of Computing", which introduces a new mechanism for promoting the information society. IS 2023 encompasses around 160 presentations, abstracts, and papers within standalone conferences and workshops. In total about 500 participants attended the conference. The event was accompanied by panel discussions, debates, and special events like the award ceremony. Selected contributions will also be published in a special issue of the journal Informatica (http://www.informatica.si/), boasting a 46-year tradition of being an excellent scientific journal. The Information Society 2023 multi-conference consists of the following independent conferences: • Data Mining and Data Warehouse - SIKDD • Demographic and Family Analysis • Legends of Computing and Informatics • Healthy Longevity Conference • Myths and Truths about Environmental Protection • International Conference on Technology Transfer • Digital Inclusion in the Information Society - DIGIN 2023 • Slovenian Conference on Artificial Intelligence + DATASCIENCE • Cognitive Science • Education and Training in the Information Society • Closing Conference Ceremony Co-organizers and supporters of the conference include various research institutions and associations, among them ACM Slovenia, SLAIS for Artificial Intelligence, DKZ for Cognitive Science, and the Engineering Academy of Slovenia (IAS). On behalf of the conference organizers, we thank the associations and institutions, and especially the participants for their valuable contributions and the opportunity to share their experiences about the information society with us. We also thank the reviewers for their assistance in reviewing. With the awarding of prizes, especially the Michie-Turing Award, the autonomous profession from the field identifies the most outstanding achievements. Prof. Dr. Andrej Brodnik received the Michie-Turing Award for his exceptional lifetime contribution to the development and promotion of the information society. The Achievement of the Year award goes to Benjamin Bajd, gold medal winner at the Computer Olympiad. The "Information Lemon" for the least appropriate information move was awarded to the incompatibility of information systems in the Slovenian healthcare, while the "Information Strawberry" for the best move goes to the RTV SLO team for portal dostopno.si. Congratulations to the winners! Mojca Ciglarič, Chair of the Program Committee Matjaž Gams, Chair of the Organizing Committee ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Mateja Mavrič Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Marjan Heričko Baldomir Zajc Bojan Orel Borka Jerman Blažič Džonova Blaž Zupan Franc Solina Gorazd Kandus Boris Žemva Viljan Mahnič Urban Kordeš Leon Žlajpah Cene Bavec Marjan Krisper Niko Zimic Tomaž Kalin Andrej Kuščer Rok Piltaver Jozsef Györkös Jadran Lenarčič Toma Strle Tadej Bajd Borut Likar Tine Kolenik Jaroslav Berce Janez Malačič Franci Pivec Mojca Bernik Olga Markič Uroš Rajkovič Marko Bohanec Dunja Mladenič Borut Batagelj Ivan Bratko Franc Novak Tomaž Ogrin Andrej Brodnik Vladislav Rajkovič Aleš Ude Dušan Caf Grega Repovš Bojan Blažica Saša Divjak Ivan Rozman Matjaž Kljun Tomaž Erjavec Niko Schlamberger Robert Blatnik Bogdan Filipič Stanko Strmčnik Erik Dovgan Andrej Gams Jurij Šilc Špela Stres Matjaž Gams Jurij Tasič Anton Gradišek Mitja Luštrek Denis Trček Marko Grobelnik Andrej Ule Nikola Guid Boštjan Vilfan iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Legende računalništva in informatike / Legends of Computing and Informatics ..................................... 1 PREDGOVOR / FOREWORD ............................................................................................................................... 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ............................................................................... 4 Dosežki kandidata A. P. Železnikarja / Gams Matjaž, Divjak Saša ....................................................................... 5 Dosežki kandidata Saše Divjaka / Divjak Saša ...................................................................................................... 8 Dosežki kandidata Janeza Grada / Grad Janez ..................................................................................................... 11 Moja hoja po poti računalništva in informatike / Rajkovič Vladislav .................................................................. 13 Dosežki kandidata, prof. dr. Boruta Žalika / Žalik Borut ..................................................................................... 17 Delovanje na področju računalništva / Hafner Izidor ........................................................................................... 19 Dosežki kandidata zasl. prof. dr. Ceneta Bavca / Bavec Cene ............................................................................. 21 55 let dela z informacijsko tehnologijo / Gričar Jože ........................................................................................... 24 Dosežki kandidatke Lidije Zadnik Stirn / Zadnik Stirn Lidija ............................................................................. 28 Dosežki kandidata S. Štefančiča / Štefančič Stane ............................................................................................... 34 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................... 37 v vi Zbornik 26. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2023 Zvezek J Proceedings of the 26th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2023 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Tone Stanovnik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 10. oktober 2023 / 10 October 2023 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR V 2023 nadaljujemo z novim konceptom promovirati slovensko računalništvo in informatiko. To so »Legende računalništva in informatike« (Krajše »Legende RI« ali kar »legende«) s podnaslovom »Galerija slavnih slovenskega računalništva in informatike«, angleško »Hall of fame of Slovenian computer science and informatics«. Motiv je, da stroka sama da priznanja pomembnim raziskovalcem, razvojnikom in inženirjem na področju RI, hkrati pa zberemo pomembne avtobiografske prispevke v obliki zapisa slovenske zgodovine RI, torej sledimo dvema ciljema hkrati. Strokovnost brez politike in ideologije, demokratičnost in transparentnost so dominantne komponente postopka Legend RI. Škoda bi bila tudi, da ne bi nekateri pomembni posamezniki nikjer zbrano predstavili svojega dela. Po drugi strani pa poglejmo samo Alana Turinga, ki je eden najpomembnejših računalničarjev vseh časov, a je bil namesto nagrade obsojen in kaznovan zaradi svoje usmerjenosti, ne da bi komurkoli storil kaj žalega. Pričakujemo, da bo programski odbor nagradil vse pomembne računalnikarje s priznanjem "Legenda" glede na njihov dejanski prispevek. Vsak začetek je težak, zato je bilo tudi nekaj začetniških spodrsljajev, a sedaj imamo programski odbor, ki odloča z glasovanjem o vseh pomembnih točkah. Tako je bilo izglasovano ime dogodka, da so dobitniki nagrade Michie-Turing brez glasovanja sprejeti po poslanem referatu na konferenco, ki hkrati služi kot avtobiografska zgodovina. Podobno naj bi veljalo za zelo pomembne mednarodne nagrade (o zadostni pomembnosti glasuje programski odbor) ne pa tudi za nacionalne nagrade. Nagrad naj bi bilo prvo leto med 10 in 20. Absolutna zgornja meja naj bi bila okoli 50. Ker naj bi preprečili, da kdorkoli glasuje zase, bo volilna komisija multikonference Informacijska družba (IS) preverila vsako volilnico posebej. Pošiljanje predlogov je odprto, pričakovano pa predvsem s strani društev ACM Slovenija in SLAIS. Volilna komisija legend je kar standardna IS komisija. Rezultati so predani naprej samo v zbirni obliki, to je v številu glasov. Predlog je potrjen, ko je zanj več kot pol oddanih glasovnic z ZA in ne presega dogovorjene letne ali absolutne meje – v tem primeru odloča vrstni red. V letu 2023 imamo le 4 povsem nove predloge. Predlog za legendo mora biti v obliki 2-4 stranskega prispevka za konferenco IS v pravem formatu, podkrepljen z literaturo. Predlog lahko poda vsak zase, kandidira pa lahko tudi koga drugega. Vsak lahko hkrati napiše več predlogov. Pri posthumni kandidaturi je potrebno pridobiti soglasje najbližjih svojcev. Prispevek velja urediti podobno kot življenjepis oz. CVI, s tem da izpostavljamo dosežke in ne osebne lastnosti. Dosežke velja strukturirati, recimo znanstveno, prenosi v prakso, pedagoško, organizacijsko, a zaenkrat je tu precej svobode. S tem novim mehanizmom skušamo dodatno promovirati slovensko računalništvo in informatiko ter informacijsko družbo. Prosiva za sodelovanje, podporo, ali vsaj za strpnost in razumevanje. In seveda, iskrena hvala vsem sodelujočim in čestitke sedanjim in bodočim nagrajencem! Tone Stanovnik in Matjaž Gams 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Gams Matjaž Stanovnik Tone Batagelj Marjan Bavec Cene Bohanec Marko Bratko Ivan Bric Rudi Brodnik Andrej Džeroski Sašo Gornik Tomaž Grad Janez Grobelnik Marko Hafner Izidor Horvat Bogomir Jurič Smon Kljajić Borštnar Mirjana Kozak Jernej Kuščer Andrej Lesjak Janez Leskovar Robert Luštrek Mitja Mernik Marjan Mongus Domen Petkovšek Marko Pisanski Tomaž Rajkovič Vladislav Schlamberger Niko Solina Franc Škedelj Franc Špegel Marjan Trampuž Cveto Trček Denis Turk Žiga Virant Jernej Volk Mira Zakrajšek Egon Zimic Niko Zupan Blaž Žalik Borut Železnikar Anton Žerko Miha 4 Dosežki kandidata A. P. Železnikarja Achievements of the Candidate A. P. Železnikar Matjaž Gams† Saša Divjak Ins titut “Jož ef Stefan” Univerža v Ljubljani Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija matjaž.gams@ijs.si sasa.divjak@fri.uni-lj.si POVZETEK Od leta 1955 do 1980 je bil žaposlen na Institutu Jož ef Stefan, Prispevek obravnava žnanstveno ražiskovalno in pedagos ko na Oddelku ža elektroniko. Njegovo delo je bilo usmerjeno v delo pionirja rač unalnis kih žnanosti v Sloveniji in bivs i takrat nastajajoč o digitalno tehniko ž uporabo vakuumskih Jugoslaviji, prof. dr. Antona P. Ž eležnikarja, njegovo vlogo na čevi in tranžistorjev. Na tej poti se je žavedel pomena Ins titutu Jož ef Stefan, v Iskri Delti in v akademskem okolju. sodobne tehnologije, ki sega globoko v sofističirano rač unalnis ko in programsko opremo, inž eniring in ražiskave. KLJUČNE BESEDE Od leta 1961 do 1978 je bil vodja Odseka ža digitalno tehniko in od 1968 do 1978 tudi nač elnik Oddelka ža elektroniko Dož ivljenjski dosež ki, žnanost, gospodarstvo, druž beno delo Instituta Jož ef Stefan. V letu 1968 je postal dočent in 1972 ABSTRACT ižredni profesor na Univerži v Ljubljani ter bil leta 1982 The paper deals with the sčientifič researčh and pedagogičal ižvoljen ža rednega profesorja ža predmet Prevajalniki. Na work of the pioneer of čomputer sčienče in Slovenia and the Tehnis ki fakulteti Univerže v Mariboru je predaval filožofijo in teorijo informatike. former Yugoslavia, prof. dr. Anton P. Ž eležnikar, his role at the Jož ef Stefan Institute, in Iskra Delta and in the ačademič environment. KEYWORDS Lifetime ačhievements, sčienče, ečonomy, sočial work 1 UVOD Anton Pavel Ž eležnikar (slika 1) se je rodil v druž ini kirurga Vinka Ž eležnikarja. Po konč ani gimnažiji v Mariboru, kjer je maturiral leta 1948, je postal s tudent Tehnis ke fakultete in kasneje Fakultete ža elektrotehniko Univerže v Ljubljani. Njegovi ugledni uč itelji v tistem č asu so bili J. Plemelj (matematika), A. Peterlin (fižika) in V. Kož elj (teoretič na elektrotehnika). Diplomsko delo je žagovarjal leta 1956 ž naslovom "Magnetostrikčijska spominska žanka", ki je del amplitudnega analižatorja. Magisterij je opravil leta 1966, nato pa je leta 1967 doktoriral ž disertačijo ž naslovom "Splos na teorija substitučijskih algoritmov in njena povežava ž digitalnimi avtomati". Slika 1: Prof. dr. A. P. Železnikar ob 80-letnici rojstva. Leta 1980 se je preselil v hitro rastoče slovensko podjetje ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note Iskra-Delta Computers, kjer je ostal do svoje upokojitve leta †Author Footnote to be captured as Author Note 1990. V podjetju je med leti 1980 opravljal funkcijo vodje mikroračunalniškega laboratorija. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 5 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia M. Gams, S. Divjak Slika 2: dr Železnikar v Razvojnem centru Iskre Delte Bil je avtor končepta paralelnega pročesiranja iž česar je nastal inovativen računalnik Triglav - Trident, ki je imel 3 procesorje. Leta 1982 je napredoval v svetovalca generalnega direktorja Iskra-Delta Computers in postal član uprave za strategijo raziskav in razvoja korporacije Iskra, kjer je ostal do konca svoje delovne kariere. Med letoma 1967 in 1975 je bil prof. dr. Anton Pavel Želežnikar predstavnik v Mednarodnem ždruženju ža informatiko (International Federation for Information Processing - IFIP) in leta 1971 je organiziral svetovni kongres IFIP v Ljubljani. Slika 4: dr Železnikar na konferenci Mipro 1983 V svojem ražiskovalnem delu se je prof. dr. Želežnikar osredotočil na teorijo preklopnih vežij, funkcijo algebralne logike, avtomatiko, algoritme, informacijsko logiko, paralelne računalniške sisteme, pa tudi strategijo računalniške industrije. Od leta 1980 se je predvsem posvečal področju umetne inteligenče in žavesti. Ob njegovi sedemdesetletnici so na univerzi Charleton v Illinoisu, ZDA, Slika 3: svetovni kongres IFIP v Ljubljani 1971 priredili konferenco o filozofiji in znanosti, na kateri je imel pomembne referate. Ža svoje delovanje je prejel več prižnanj. V žgodnjih 70 letih je bil član programskega odbora jugoslovanskega mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov FCIP, ki je vsako leto potekal na Bledu. Od leta 1976 2 RAZISKOVALNO DELO do 1981 je bil predsednik Slovenskega društva Prof. dr. Anton Pavel Ž eležnikar je več ino svojega ž ivljenja INFORMATIKA, nato pa je od leta 1977 naprej prevzel tudi posvetil ražiskovanju informačijske teorije, vključ no s vlogo urednika časopisa Informatiča. filožofijo informačijskega fenomenaližma, teorijo informačijskih pojavov, informačijskimi stroji in informačijskimi operačijskimi sistemi, informačijskimi ražiskavami v literaturi, medijih, komunikačiji s pomoč jo teorije in strojev, informačijsko teorijo žavesti ter programiranjem informačijskih entitet [2]. V svoji dolgi in plodni žnanstveni karieri je objavil več kot 100 žnanstvenih in ražiskovalnih č lankov v s tirih ježikih ter 2 knjigi. Objavil je ražprave v ražlič nih č asopisih, med drugim: Telefunken-Žg (Frankfurt, 1954: Die geometrisčhe Transformation von Impendanždiagrammen), EV (1957: Magnetostrikčijski vod), Glasnik matematič ko fižič ki i astronomski (Žgb, 1960: Problemi res ljivosti propožičijskih 6 Dosežki kandidata A. P. Železnikarja Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia enač b; 1962: Nekateri aritmetič ni normalni algoritmi, Behandlung logistisčher Probleme mit Žiffernrečhner), Elektrotehnika (1964: Opombe o programiranih abstraktnih avtomatih), Mathematičal systems theory (New York, 1967: Prekrivajoč i se algoritmi), Automatika (Žgb, 1975: Uvod v normalne informačijske sisteme), Informatiča (1987: Na poti do informačij; 1988/9: Informačijska logika; 1989: Informačijski prinčipi in formaližačija), Cybernetiča (Namur, Belgija, 1988: Nač ela informačij; 1988, 1989: Določ itve informačij I, II) in drugje. Poleg tega je napisal več priroč nikov ža visokos olski s tudij, med njimi: Some algorithm theory and its appličability (1963), Splos na teorija substitučijskih algoritmov in njena povežava ž digitalnimi avtomati (1966), Formalni ježiki in problemi analiže (1968), A parsing čončept for a high-level programming language (1968), Prekrivni ježiki I, II (1968, 1969), Linear overlapping algorithms (1969), Linear overplanning languages (1969), Ježik in ježikovno prevajanje I, II (1970, 1971), Prevajalniki (1977). 3 ZAKLJUČEK Dr. Anton P. Ž eležnikar je bil eden od vižionarjev slovenske informatike. Videl je več korakov naprej. Ža svoje delo je bil več krat nagrajen s strani Načionalne žnanstvene ustanove in drugih strokovnih ždruž enj iž bivs e Jugoslavije med leti 1968 – 1990. Je č lan Mednarodne akademije žnanosti San Marino, Kibernetske akademije Stefan Odobleja, Lugano in Mednarodnega ždruž enja ža kibernetiko, Belgija. VIRI [1] Wikipedija https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_%C5%BDeleznikar [2] Sitar Sandi. »Želežnikar Anton«. Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. [3] https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- IZ841WKS/b6063f65-a43c-43ed-aa70-d96f83cfcbec/PDF 7 Dosežki kandidata Saše Divjaka Achievements of the Candidate Saša Divjak Saša Divjak† Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija sasa.divjak@fri.uni-lj.si POVZETEK administrator ali celo študent, ki je izstopal in pustil trajen pečat na univerzi.” Prispevek govori predvsem o delovanju Saše Divjaka na področju pedagoške dejavnosti, se pa prepleta z razvojno In potem sem dodatno vprašal, ali je lahko legenda tudi učitelj. raziskovalnim delom, vezanim na nacionalne in mednarodne ChatGPT nato razloži, da legenda na univerzi lahko vključuje projekte s področja računalniške avtomatizacije, simulacije tudi učitelja. Učitelj, ki ima izjemen ugled, je priznan zaradi procesov in uporabe računalnikov v izobraževalnih procesih svoje predanosti poučevanju, navdušenja študentov, inovativnih pristopov k poučevanju ali pa ima dolgoletno zapuščino, ki je KLJUČNE BESEDE zaznamovala generacije študentov. Saša Divjak, Doživljenjski dosežki, pedagoška in razvojno raziskovalna dejavnost Glede na to, da je Saša Divjak deloval kot pedagog več kot 43 let, še pred začetkom študija računalništva in informatike na ABSTRACT ljubljanski Univerzi, je tak pečat verjetno zapustil. Preko The paper mainly talks about the achievements of Saša Divjak in njegovih predavanj je šlo na tisoče študentov in več kot 400 the field of pedagogical activity, but it is intertwined with diplomantov in še danes ga mnogi ogovarjajo na srečanjih na development research work related to national and international kakšni konferenci, pa tudi na cesti. projects in the field of computer automation, process simulation and the use of computers in co-educational processes. 2 PRVI KORAKI KEYWORDS Saša Divjak je bil skoraj celotno obdobje zaposlen na Fakulteti Saša Divjak, Lifetime achievements, pedagogical and za elektrotehniko, kasneje na Fakulteti za računalništvo in developmental research activity informatiko. Ljubljanske Univerze. In skoraj ves čas je to delo združeval z dodatno zaposlitvijo, najprej na Inštitutu Jožef Stefan, kasneje pa 10 let v Iskri Delti. 1 UVOD Pred pisanjem tega sestavka sem vprašal ChatGPT, kdo je Dejavnost S. Divjaka bi lahko razdelili v dve obdobji: V prvem legenda. In dobil naslednji odgovor: se je strokovno ukvarjal predvsem s področjem računalniške “Legenda je oseba, ki je pridobila izjemen ugled zaradi svojih avtomatizacije in robotizacije, drug del pa je bil bolj posvečen dosežkov, vpliva, izjemnih sposobnosti ali kvalitet, ki so multimedijskim tehnologijam s poudarkom na izobraževanju. priznane in cenjene v določenem področju ali skupnosti. Legende so navadno znane osebnosti, ki so presegle običajne Vse se je začelo v letu 1967 s prvimi stiki z računalnikom Zuse, meje in postale ikone v svojem polju. posebej pa zaznamovalo z diplomo pri profesorju Gyergyeku in prof. Bremšaku. Tematika diplome je bila računalniška Na splošno je težko določiti eno samo osebo kot legendo, saj se simulacija regulacije nuklearnega reaktorja, motene z pojmovanje legende lahko razlikuje glede na kontekst. Legende naključnimi šumi. Delo je potekalo na računalniku IBM1130, ki se lahko pojavijo v različnih področjih, kot so znanost, umetnost, pa ga takrat v Ljubljani še nismo imeli, torej na Univerzi v šport, glasba, literatura, politika in še mnoga druga. Zagrebu. Ta simulacija s programom CSMP (Continuous Na univerzi se lahko legenda nanaša na osebo, ki ima izjemen System Modelling Program) je vplivala na večino kasnejšega ugled in je priznana zaradi svojih dosežkov, prispevkov ali vpliva razvojno raziskovalnega dela Saše Divjaka vse do današnjih dni. na univerzitetno skupnost. To je lahko profesor, raziskovalec, Tako bi lahko ta sestavek imel tudi naslov “Računalniške ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note simulacije - od luknjanih kartic do spletnih tehnologij”. †Author Footnote to be captured as Author Note Simulacija nuklearnega reaktorja je bila predstavljena na Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or konferenci ETAN 1969. Predstavitev je bila nagrajena. classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full Ko smo na ljubljanski Univerzi dobili prva računalnika IBM citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). 1130 (najprej na FMF, nato še na Fakulteti za elektrotehniko) je Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 8 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia S. Divjak Saša Divjak izpopolnil takrat popularen in obsežen simulacijski V času, ko je kot gostujoči profesor predaval na Univerzi v paket ECAP, ki je bil namenjen simulaciji električnih vezij. Vidmu, je v Italiji tudi sodeloval z razvojem programske opreme Programiranje je potekalo v jeziku Fortran in seveda še vedno z nekaterih gospodarskih in industrijskih avtomatizacij. luknjanimi karticami. Ena od posledic diplome je bila zaposlitev na Inštitutu Jožef Stefan in nosilstvo naloge “Računalniški V tem času je (tudi zaradi svoje dejavnosti v Italiji) za slovensko nadzor nuklearnega reaktorja Triga”. Uporabljeni računalnik je RTV posnel serijo izobraževalnih oddaj na temo “Tovarne bil CDC1700, programiranje je potekalo v zbirnem jeziku in prihodnosti” in kasneje na temo “Profil računalniškega tehnika”. seveda z luknjanimi trakovi. Na IJS je Saša Divjak takrat prevzel Saša Divjak se je udeležil tudi delavnice British Council v vodstvo Odseka za avtomatiko, čez nekaj let pa je za prof. Edimburghu z naslovom “Education for Engineering”. Ta Železnikarjem postal načelnik Oddelka za elektroniko. Sočasno mednarodna delavnica je bistveno vplivala na njegovo bodoče je nastopil svoje redno delovno razmerje kot asistent pri pedagoško delo s tezo, da je bistvo poučevanja proces, ki se programerskih predmetih (Fortran in zbirni jezik) pri prof. dogaja v glavi študenta in ne učitelja. Ta proces ni enkraten Hodžarju na Fakulteti za elektrotehniko. Tako se je dejavnost na dogodek, upoštevati je potrebno tudi raznolikosti profilov IJS in na fakulteti prepletala in medsebojno vplivala. študentov in dvigovati njihovo motivacijo. V programerskem smislu se je takrat spoznal s programiranjem 3 PRVA DESETLETJA v jeziku C in ga kot prvi uvedel na takratni Fakulteti za Saša Divjak je v tem času razvil več programov za simulacijo elektrotehniko in računalništvo. Glede na to, da je bil ta predmet dinamičnih procesov in simulacijo elektronskih vezij. Največjo v prvem letniku, so skozi ta predavanja šli skoraj vsi študenti uspešnico je predstavljal HYSIM (Hybrid Simulation), ki so ga računalništva in informatike. Pri predmetih Sistemska kot orodje več let na Fakulteti za elektrotehniko uporabljali tudi programska oprema in Operacijski sistemi pa je uvedel Unix, pri nekaterih magisterijih in diplomah. Omogočal je združeno predhodnik današnjega Linuxa. Saša Divjak je bil predstojnik simulacijo zveznih sistemov in diskretnih dogodkov in je v tem Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Imeli so več smislu predstavljal novost. Razvoj tega simulacijskega sistema nacionalnih in mednarodnih projektov, usmerjenih v uporabo je bil tudi rezultat njegovega magistrskega in doktorskega dela. multimedijskih in spletnih tehnologij v izobraževanju. Tekel je na IBM1130 in seveda še vedno s pomočjo luknjanih kartic. HYSIM so namestili tudi na eni od francoskih fakultet. Zaradi dobrih povezav z vodstvi največjih računalniških hiš (HP, V letih delovanja na IJS je S Divjak sodeloval pri različnih Microsoft, IBM, Marand, Sun,..) so se takrat na fakulteti pojavile projektih industrijske avtomatizacije in na koncu bil soavtor dodatne računalniške učilnice s takrat cenjenimi delovnimi programske opreme prvih jugoslovanskih (industrijskih) postajami za katere pa je bilo potrebno tudi skrbeti. Del denarja robotov. Njegovo področje je bilo tedaj predvsem nizkonivojsko iz različnih projektov laboratorija je tako usmeril v posodabljanje programiranje v zbirnem jeziku za krmiljenje različnih in vzdrževanje te opreme. Danes je vzdrževanje vseh računalniških periferij, torej gonilnikov. V primeru uspešnega in računalniških učilnic sistemsko rešeno na nivoju fakultete, nagrajenega projekta računalniške avtomatizacije spektrometra računalniške delove postaje pa so praktično izumrle. za firmo Carl Zeiss je tako razvil originalen programski jezik in z njim programsko aplikacijo za ta spektrometer. Sama Za študente višjih letnikov je uvedel program SRP (Student računalniška zasnova pa je bila prav tako inovativna in je bil njen Research Program, študentski raziskovalni program), katerega avtor ter nosilec projekta prof.dr. Jurij Tasič. bistvo je bilo uvajanje študentov v razvojne dejavnosti in navezovanje stikov teh študentov z večjimi računalniškimi Za potrebe razvoja programske opreme je tudi razvil univerzalni hišami v Sloveniji. Danes bi temu rekli inkubatorske delavnice, križni zbirnik za različne vrste mikroprocesorjev, ki je bistveno valilnice, takrat pa je to pomenilo večjo odprtost laboratorija in olajšal programiranje namenskih aplikacij. njegove opreme študentom, ki so razvijali različne projekte na področju multimedijskih tehnologij vse do prvih korakov v V zadnjih letih tega obdobja je S. Divjak sodeloval kot soavtor navidezno resničnost. Na koncu vsakega leta je sledila programske opreme pri projektih prvih industrijskih robotov v predstavitev študentskih projektov vodstvom IBM, Microsoft, Jugoslaviji. Zanje je razvil tudi večprocesni operacijski sistem, Marand, Oracle in drugim pomembnim hišam.Tak pristop je pa računalniški simulator robota, podprt z računalniško grafiko. večal motivacijo študentov, vplival na opremljenost študentskih Te izkušnje so prišle prav, ko je koncem 80tih let nekaj let laboratorijev in ne nazadnje omogočal navezave med predaval robotiko na Univerzi v Vidmu, pa tudi v sklopu projekta računalniškimi hišami in dobrimi študenti. “Tovarne prihodnosti” v Furlaniji Julijski krajini. V 80 letih je namesto IJS prejel vzporedno zaposlitev (poleg 4 NASLEDNJA DESETLETJA rednega razmerja na fakulteti) v Iskri Delti, kjer je nekaj let vodil V sredini 90 let se je kot programski jezik pojavila Java in Saša izobraževalni center in nato prevzel mesto pomočnika Divjak jo je prvi uvedel tudi pri svojih predmetih. Kar precej direktorja. Iskra Delta je med drugim vsako leto prirejala zelo projektov laboratorija je bilo usmerjenih v spletne in obiskane letne šole, posvečene najnovejšim tehnologijam To je multimedijske tehnologije v izobraževanju. Posledično so še bilo obdobje klasičnih diapozitivov in grafoskopov. Uspešno sodelavci laboratorija vsako leto organizirali poletne šole za rešen izziv so bila sočasna, sinhronizirana predavanja v več srednješolske in osnovnošolske učitelje, pa tudi (v sodelovanju z vzporednih predavalnicah (takrat Interneta še ni bilo). ZOTKS) poletne šole za dijake. Vsebina so bile seveda multimedijske in spletne tehnologije v izobraževanju. Leta 2000 9 Dosežki kandidata Saše Divjaka Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia (torej daleč pred danes uveljavljenimi videokonferencami) smo (Hands on Science)), ki je povezovalo pedagoge in raziskovalce uvedli (s pomočjo Arnes, TSE Trade in Telekom) iz več kot 20 univerz. Zlasti prvo od obeh združenj je bilo videokonferenčne poletne šole, ki so povezale tudi več kot 190 usmerjeno v razvoj interaktivnih računalniških simulacij, udeležencev iz 11 slovenskih mest v enotno skupnost. Danes to večinoma na področju fizike, pa tudi drugih naravoslovnih ved. ni nič posebnega, takrat pa so to bili pionirski koraki. V okviru tega mednarodnega sodelovanja je Saša Divjak razvil vrsto lastnih simulacijskih programov predvsem s področja V tem času je Saša Divjak za popularizacijo programiranja tudi fizike, seveda pisanih v Javi, v zadnjih letih pa v JavaScript. posnel serijo 10 predavanj o programskem jeziku Java, ki so jo Istočasno pa je tudi poslovenil vrsto izobraževalnih aplikacij predvajali po takratni televiziji TevePika. tujih avtorjev (seveda v sodelovanju z njimi) in jih tako približal uporabi v slovenskih šolah. Saša Divjak je bil tudi član Programskega odbora nacionalnega projekta Ro (Računalniško opismenjevanje). V sklopu tega Saša Divjak je bil član različnih programskih odborov domačih projekta je bil tudi aktiven pri organizaciji vsakoletnih in mednarodnih konferenc. V IEEE je bil predsednik slovenske izobraževalnih konferenc, tudi s plenarnimi predavanji, sekcije, v združenju HSci (Hands on Science) je bil izvoljen posvečenimi multimedijskim inovacijam na področju predsednik skupščine, v združenju CoLoS (Conceptual izobraževanja. Learning of Science) je bil izvoljen za predsednika združenja, v Evropski akademiji znanosti s sedežem v Liegu (Evropskih V letu 2006 bil S.Divjak nosilec projekta e-gradiv za akademij znanosti je več) je bil več let izvoljen v Presidium in en računalništvo in informatiko, ki je povezoval več 10 sodelavcev, mandat tudi izvoljen predsednik te akademije) tudi iz različnih srednjih šol. V sklopu teh gradiv je bilo razvito tudi spletišče, katerega del Saša Divjak še sedaj stalno posodablja (z leti se stvari na področju IKT hitro spreminjajo in 5 ZAKLJUČEK tudi zastarajo). Seveda je bilo v času projekta izvedenih več Preklop na prvo osebo ednine: seminarjev za srednješolske učitelje računalništva in Še vedno predavam na univerzitetnem nivoju in še vedno informatike iz vse Slovenije. programiram. Sedaj na nivoju spletnih tehnologij in trenutno predvsem simulacije s področja kibernetske varnosti. In občasno V letih 2008 - 2018 je Zavod za šolstvo RS organiziral srečujem svoje bivše študente, ki si jih vseh niti nisem mogel konferenco SirIKT, ki je bila priložnost za izmenjavo izkušenj zapomniti, pa me to vseeno prijetno pogreje. In kdaj pa kdaj tudi med vsemi pedagoškimi delavci, učenci in dijaki, ki pri svojem čujem pripombo “legenda”. Tako pripombo zasledim tudi na delu uporabljajo sodobna orodja digitalne dobe, v kateri živimo, spletnih straneh, ki so jih študentje pisali pri komentiranju svojih in drugimi uporabniki omrežja Arnes na vseh ravneh ter profesorjev. In pomislim: No če študentje tako pravijo, pa sem področjih izobraževanja in raziskovanja. Konference se je verjetno res tudi sam s kakšnim kamenčkom v razburkano morje udeleževalo tudi več kot 1200 udeležencev, na plenarnih računalništva in informatike povzročil kakšen koristen val. predavanjiih pa jih je bilo 400-600. Uvedli so novost, da naj bi bila tudi tako obsežna predavanja čimbolj interaktivna. Saša VIRI Divjak je v ta namen razvil glasovalni sistem Kliker, ki ga še [1] DIVJAK, Saša. Upravljanje nuklearnega reaktorja z digitalnim danes najdemo med spletnimi aplikacijami Arnes. V današnjem računalnikom : poročilo o izvršnem delu po pogodbi. Ljubljana: Institut času je seveda takšnih glasovalnih sistemov več, takrat pa so to "Jožef Stefan", 1971. [39] f., [10] f. zganj. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 12365824] bili pionirski koraki. Za potrebe konference je tudi poslovenil [2] MAVKO, Borut, ALEKSIĆ, Uroš, TOMŠIČ, Mihael Gabrijel, MRČUN, oziroma lokaliziral obsežno spletno aplikacijo za upravljanje I., ZUPANČIČ, Jože, DIVJAK, Saša. Simulacija jedrske elektrarne in njene obratovalne značilnosti : poročilo o raziskovalni nalogi za leto 1975. konferenc. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 1975. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 12739584] Kliker je Saša Divjak uporabljal tudi v okviru svojih rednih [3] Divjak: Hysim-operacijski sistem za združeno simulacijo zveznih sistemov in diskretnih dogodkov, predavanj na Fakulteti za računalništvo in informatiko in https://books.google.si/books/about/Hysim_operacijski_sistem_za_z vzpodbujal študente za uporabo prenosnih naprav (večinoma dru%C5%BEeno_si.html?id=oEbdtgAACAAJ&redir_esc=y [4] OBLAK, Pavel, ČIŽMAN, Anton, KEBER, Alojzij, DIVJAK, Saša, notesnikov) pri predavanjih. Taka predavanja so bila kljub FILIPIČ, Dušan. Naprava za avtomatsko vodenje betonarn : prijava populaciji cca 180 študentov bolj interaktivna, so pa se zato patenta št. 22859-P-2702/78. Beograd: Zvezni zavod za patente, 1978. posledično bolj zavlekla. Rešitev je S. Divjak našel v dodatnih, [COBISS.SI-ID 2886163] [5] OBLAK, Pavel, STANIČ, Uroš, DIVJAK, Saša, LENARČIČ, Jadran, neobveznih večernih videokonferenčnih predavanjih, ki se jih VRTAČNIK, Peter, KEBER, Alojzij, VUKOBRATOVIĆ, Miomir, je udeleževalo cca 80 študentov. Ker so bila snemana, so HRISTIĆ, Dragan, VAUPOT, Viktor. Uvajanje robotov in manipulatorjev v industrijsko okolje : poročilo o raziskovalni nalogi za leto 1979. doživela, kljub strokovni specifičnosti vsebine, tudi več kot 1000 Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 1979. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. obiskov. [COBISS.SI-ID 12206848] [6] S.Divjak: Spomini na prve korake v robotiko v Sloveniji, https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/11 Ob zaključku svoje delovne kariere je Saša Divjak imel tudi več [7] DIVJAK, Saša. Modular program system for computer supported quality predavanj o sodobnih računalniških tehnologijah za slovenske control in production systems. Ljubljana: Faculty of Electrical and Computer Engineering, 1994. 41 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 106579456] srednješolske učitelje v Furlaniji Julijski krajini. [8] CHRISTIAN, Wolfgang, BELLONI, Mario, DIVJAK, Saša (avtor, prevajalec, urednik). Fizika s fizleti : interaktivne predstavitve in raziskave za uvod v fiziko. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Pa se povrnimo k simulacijam: Sodelovanje v mednarodnih šolstvo: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2006. 266 str., ilustr. ISBN 961-projektih je pomenilo tudi sodelovanje v različnih združenjih 234-576-7, ISBN 961-234-559-7. [COBISS.SI-ID 227427840] (predvsem CoLoS (Conceptual Learning of Science) in HSci 10 Dosežki kandidata Janeza Grada Achievements of the candidate Janez Grad Janez Grad† Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija janez.grad33@gmail.com POVZETEK fizike na Univerzi v Birminghamu, Anglija, leta 1973 pa doktoriral iz matematičnih znanosti na Vseučilišču v Zagrebu, V prispevku so povzeti kratki opisi razvojno-raziskovalnega, somentor je bil prof. dr. Z. Bohte. pedagoškega in vodstvenega delovanja ter dosežki prof. dr. Janez Grada v okviru Instituta Jožef Stefan, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in pedagoških ter znanstveno-raziskovalnih 2 RAZISKOVALNO IN VODSTVENO DELO institucij v tujini, kjer je delal več let. Delo je spadalo na področja NA NIJS OZIROMA IJS računalniško usmerjene aplikativne matematike, računalništva in poslovne informatike. Leta 1957 se je zaposlil na Institutu “Jožef Stefan”(IJS), takrat imenovanim Nuklearni institut “Jožef Stefan”(NIJS), kot KLJUČNE BESEDE strokovni sodelavec in kasneje kot operativni vodja Republiškega računskega centra(RRC), formalno enote NIJS. Pedagoška dejavnost, raziskovalna dejavnost, vodstvena Njegova naloga je bila prevedba fizikalnih problemov v dejavnost, uporabniška matematika, računalništvo, poslovna matematični zapis in njihovo reševanje, najprej s pomočjo informatika, lastne vrednosti matrik, baze podatkov, operacijsko kalkulatorja FACIT, nato pa s pomočjo računalnikov IBM 705, raziskovanje ZUSE Z-23 in CDC 3300, ko je tudi skrbel za delovanje ABSTRACT računalnika ZUSE Z-23 in kasneje, kot operativni vodja RRC, za računalnik CDC 3300. Partnerji v RRC so bili Univerza v The paper presents some information of prof. dr. Janez Grad Ljubljani, Izvršni svet RS in ZP Iskra. engagements and achievements in the fields of developmental research, pedagogical process and management that he has Za izučitev za programerja na IBM 705 ga je NIJS leta 1961 carried out at the Institute Jožef Stefan, Ljubljana, the poslal na 4-mesečno izpopolnjevanje na Zvezni zavod za Universities of Ljubljana and Maribor and foreign universities statistiko v Beogradu, skupaj s kolegom Cvetom Trampužem. S and research institutions. His work took place within computer pomočjo programov za IBM 705 so bili kasneje izračunani oriented applied mathematics, computer science and business določeni parametri v okviru raziskovalnega projekta informatics. “FIZIKALNI PRORAČUNI ZA YEGGR”, Ljubljana,1962, (študija: nuklearna centrala z grafitnim, plinsko hlajenim KEYWORDS reaktorjem na obogačeni uran), nosilec naloge je bil dr. ing. M. Teaching, research, management, applied mathematics, Osredkar, načelnik reaktorskega oddelka pa dr. M. Čopič. J. computer science, business informatics, matrix eigenvalues, data bases, operational research Grad je kot soavtor sodeloval tudi pri dveh referatih v okviru “Simpozija reaktorske fizike”, NIJS, 20.-22. 3. 1963. 1 UVOD IJS je dr. Gradu omogočil uspešno znanstveno-strokovno Janez Grad se je rodil 13.8.1933 v vasi Petelinje, v občini Dol pri dejavnost s tem, da mu je že v jeseni leta 1961 omogočil 8-Ljubljani. Diplomiral je 1958. leta iz matematike na mesečno strokovno izpopolnjevanje na Institut fuer Strahlen und Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med njegovimi Kerphysik v Bonnu, Nemčija, kjer je na računalnikih ER-56 in univerzitetnimi učitelji so bili tudi profesorji dr. J. Plemelj, dr. I. IBM-1410, v lasti Institut fuer Instrumentelle Mathematik v Vidav in dr. A. Peterlin. Leta 1968 je magistriral iz matematične Bonnu, reševal probleme, povezane z delovanjem ciklotrona (Laplace-jeve transformacije integralno-diferencialnih enačb). Nadalje je IJS dr. Gradu omogočil 2-letno specializacijo v ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note Računalniškem centru Univerze v Birminghamu, Anglija, kjer je †Author Footnote to be captured as Author Note na Oddelku za matematiko in fiziko tudi magistriral z delom Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or “Some Topics in the Numerical Solution of the Algebraic classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed Eigenvalue Problem” in imel več predavanj s področja for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full uporabniške matematike. citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 11 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia J. Grad 3 PEDAGOŠKO, RAZISKOVALNO IN so bili: I. Bratko, J. Grad, M. Kac, J. Lesjak, V. Rajkovič, J. VODSTVENO DELO NA UNIVERZAH V Virant in E. Zakrajšek; uredil B. Roblek. Pomemben pa je tudi njegov doprinos v “POJMOVNIK LJUBLJANI IN MARIBORU POSLOVNE INFORMATIKE”, avtorji dr. Ivan Turk in 37 Leta 1972 se je J. Grad zaposlil na Univerzi v Ljubljani kot strokovnih sodelavcev, izdalo Društvo ekonomistov Ljubljana, predstojnik Računalniškega centra Univerze v Ljubljani(RCU); 1987. predstojnik je bil nato vse do konca leta 1981. V obdobju okrog Dr. Grad [1] je soavtor 16 monografij, učbenikov in knjig, preko leta 1977 je RCU izvajal tudi strokovna in tehnična dela za 100 člankov in referatov v strokovnih revijah ter zbornikih Raziskovalno skupnost Slovenije, ki je bila v okviru Jugoslavije strokovnih srečanj doma in v tujini, ter 38 poročil raziskovalnih izbrana za zveznega koordinatorja mednarodnega projekta nalog in projektov. Opravil je več recenzij člankov za domače in COST 12 – Evropska programska knjižnica(COST – tuje revije, bil je član Slovenskega društva Informatika, Društva Cooperation scientifique et technique). Od leta 1973 do leta 1999 matematikov, fizikov in astronomov ter mednarodnega društva je sodeloval kot učitelj za informatiko na Ekonomski fakulteti v Association for Information Systems. Bil je član uredniških Ljubljani, najprej kot docent, od leta 1979 dalje kot izredni odborov revij Informatica, Uporabna informatika in Uprava, ter profesor, od 1985 pa kot redni profesor, kasneje, do upokojitve član Australian Research Council Assessors, za katerega je leta 2007 je poučeval informatiko še na Fakulteti za upravo v recenziral raziskovalni projekt. Bil je član programskih odborov Ljubljani. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je na več simpozijev v organizaciji Društva ekonomistov Ljubljana, in Ekonomski fakulteti opravljal še druga dela in naloge, tako je bil Slovenskega društva Informatika. Bil je mentor pri 12 doktorskih na primer, med drugim, prodekan za gospodarske zadeve, vodja disertacijah, več-deset magisterijih in univerzitetnih diplomah na Podiplomskega programa informacijsko upravljavskih ved, Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Njegova osebna bibliografija je predstojnik Katedre za informatiko, delegat v delavskem svetu podana v bibliografski bazi COBISS pod postavko 00032 ISKRE DELTA(1988), član in kasneje tudi predsednik JANEZ GRAD. Strokovnega sveta za računalništvo na univerzi v Ljubljani(1986-1989). Na Fakulteti za upravo pa je oblikoval dodiplomski in podiplomski študijski program v skladu z 4 PRIZNANJA Bolonjsko deklaracijo. Računalništvo je predaval tudi na Višji Slovensko društvo INFORMATIKA mu je 12. 4. 1995 podelilo upravni šoli v Ljubljani, Filozofski in Medicinski fakulteti ter »Priznanje za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavitve FSPN Univerze v Ljubljani, in še na podiplomskem študiju informatike v Sloveniji«. Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru; na Slovensko društvo INFORMATIKA, SOR, 24. 9. 2003: Tehniški fakulteti v Mariboru je bil tudi somentor pri doktorskih Priznanje SOR03, Mednarodni simpozij, Atomske toplice. disertacijah. Univerza v Ljubljani mu je za njegovo delo leta 1997 podelila V letu 1973 je 6 tednov raziskoval v Department of Mathematics, zlato plaketo in 4. decembra 2008, po upokojitvi, še naziv Statistics and Computing Science, the University of Calgary, zaslužni profesor. Kanada, v jeseni 1986 pa je bil gostujoči profesor na Univerzi v Programski in organizacijski odbor 17. mednarodne Indiani, Graduate School of Business, Bloomington, ZDA, kjer multikonference Informacijska družba 2014, 6. - 10. oktober je predaval računalništvo in informatiko. Rezultat tega obiska je 2014, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, sta prof. Gradu podelila bila tudi iniciacija kasnejšega dogovora med to šolo in nagrado Nagrada »Donald Michie and AlanTuring« za Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani o izvajanju eno- življenjsko delo. semestrskega študija na Ekonomski fakulteti za tiste ameriške IS Information Society 2021 Conference, Institut Jožef Stefan študente, ki jih je zanimala jugoslovanska ekonomija in v okviru Ljubljana, 8. oktober 2021, je ob 50–letnici poučevanja le-te samoupravljanje. Predavanja so se tudi realizirala, vendar računalništva v slovenskih srednjih šolah prof. dr. Janezu Gradu so bila prekinjena z razpadom Jugoslavije. V okviru medsebojne podelila naziv PIONIR RAČUNALNIŠTVA V SREDNJIH izmenjave obiskov učiteljev med pobratenima univerzama v ŠOLAH. Ljubljani in v Regensburgu, Nemčija je bil 2-krat po en teden Občina Dol pri Ljubljani mu je 25. 3. 2022 podelila naziv gost nemške univerze. Skupaj z znanstveniki z univerz Brunel iz ČASTNI OBČAN občine Dol.. Londona, Aten, Bukarešte in Gdanska je leta 1994 sodeloval pri prijavi mednarodnih projektov v okviru Evropske skupnosti. Kot učitelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in kasneje, do 5 ZAKLJUČEK upokojitve, na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, je s pomočjo numerične matematike raziskoval problem lastnih Prof. dr. Janez Grad spada med pionirje uvajanja računalništva v vrednosti in lastnih vektorjev matrik ter probleme s področja raziskovalne in pedagoške procese v okviru slovenskih operacijskega raziskovanja in baz podatkov. Pomembno za raziskovalnih inštitutov, fakultet in srednjega šolstva. Začetki razvoj in uporabo računalništva in informatike v slovenski družbi njegovega dela segajo nazaj v leto 1962 in se formalno končajo je njegovo sodelovanje in soavtorstvo z upokojitvijo leta 2007. Neformalno pa raziskuje še sedaj Pri izdaji knjige “ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI”, optimizacijo proizvodnih procesov v ekološkem kmetijstvu. Elektrotehniška zveza Slovenije v času mednarodnega kongresa IFIP leta 1971 v Ljubljani; VIRI Pri izdaji učnega gradiva “RAČUNALNIŠTVO Gradivo s tečaja [1] https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201 za srednješolske profesorje”, ki ga je izdal Zavod za šolstvo SR _20231002_140459_00032.html Slovenije, Ljubljana, 1972, in pri izvedbi tečaja. Avtorji gradiva 12 Moja hoja po poti računalništva in informatike My Journey in Computing and Informatics Vladislav Rajkovič† Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Kranj, Slovenija vladislav.rajkovic@gmail.com POVZETEK boste naučili v vsakem primeru, programiranje računalnikov pa vidim kot novo prihodnost«. Naši prvi programi v jeziku algol Prispevek govori o življenjski poti Vladislava Rajkoviča na 60 so stekli na računalniku Zuse Z-23 na računskem centru področju računalništva in informatike. Prepletajo se njegove IMFM v Ljubljani. izobraževalne in razvojno-raziskovalne dejavnosti doma in na tujem. Naslednji pomembni mejnik v znanju programiranja je bil tečaj podjetja IBM Intertrade za programiranje v zbirnem jeziku za KLJUČNE BESEDE sisteme IBM/360, ki je potekal od 1. do 19. julija 1968. Izbrano Vladislav Rajkovič, računalništvo, informatika, pedagoška in skupino okoli 25 fantov in deklet iz različnih fakultet je poučeval razvojno- raziskovalna dejavnost gospod Janko Čičen-Šajn, univ. dipl. ing. Po zaključku tečaja smo dobili preprosto potrdilo in namizno tablico z napisom ABSTRACT THINK, da nas opominja na to, kar je res potrebno. Temu je This paper is about Vladislav Rajkovič's life journey in the field sledil tečaj programskega jezika fortran, ki ga je vodila gospa of computing and informatics. His educational as well as Mira Volk, univ. dipl. mat. Za tem smo nekateri izmed nas kot research and development activities at home and abroad are študentje programirali rešitve za neposredne naročnike pod intertwined. okriljem Odseka za uporabno matematiko na Institutu Jožef Stefan (IJS). Sprva smo uporabljali računalnik IBM 1130, za tem KEYWORDS pa CDC 3300. Vladislav Rajkovič, computer science, informatics, pedagogical and research and development activity V letu 1969 sva se s kolegom Borutom Bedjaničem, s pomočjo tovarne Iskra, odpravila na dvomesečno študentsko prakso v podjetje Standard Radio & Telefon AB na Švedskem, kjer so 1 UVOD naju vključevali v reševanje konkretnih elektrotehničnih izzivov. Uvodoma naj omenim, da sem na svoji strokovni življenjski poti Znanje fortrana mi je še posebej koristilo pri načrtovanju vezij imel srečo spoznati ljudi, ki so pomembno prispevali k mojemu izenačevalcev na prenosnih linijah. osebnemu razvoju in tudi oprijemljivim rezultatom. Nekateri od teh rezultatov so predstavljeni v tem prispevku. Pomembno Profesorja Anton P. Železnikar in Silvin Leskovar sta nas v času mesto v mojem strokovnem življenjepisu pripada mojim študija uvedla v teorijo jezikov, avtomatov in rekurzivnih študentom. Med njimi je preko 1000 diplomantov od funkcij. To je pomembno vplivalo na naše dokončanje študija prvostopenjskih diplom do doktoratov. Posebej me veselijo (diplomiranje), zaposlitev in nadaljnji strokovni razvoj. [1] njihove uspešne življenjske zgodbe. 3 ZAPOSLITEV NA INSTITUTU JOŽEF 2 ŠTUDENTSKA LETA STEFAN V začetku druge polovice šestdesetih let prejšnjega stoletja nas Po diplomi iz prevajalnikov programskih jezikov v letu 1970 [2] je v drugem letniku študija na Fakulteti za elektrotehniko (FE) sem se zaposlil na IJS na oddelku, ki ga je vodil prof. dr. Anton prof. dr. Tomislav Skubic, ki nam je predaval matematiko, P. Železnikar. Istega leta sta se na tem odseku zaposlila tudi povabil na »krožek« programiranja z besedami: »Matematiko se kolega Ivan Bratko in Iztok Lajovic. Skupaj smo si delili podstrešno sobico brez oken. Naravna svetloba je prihaja le skozi ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note ozko strešno odprtino. Izhodišče našega dela v teoretičnem in †Author Footnote to be captured as Author Note praktičnem pogledu je bila teorija jezikov in avtomatov. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Sodelovanje med nami pa tudi drugimi kolegi na oddelku je bilo classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed plodno in raznoliko. [3] for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Ni nam bil tuj niti spajkalnik. Razvijali smo krmilna električna Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia vezja za neposredne naročnike. V tem okviru naj omenim © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 13 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia V. Rajkovič podjetje Unis-Rog in razvoj večkanalnega registratorja ter parametrov na končno oceno postane enostavnejša in elektroniko krmilne postaje transportnih trakov, ki so dolga leta razumljivejša. Najino objavo v reviji IEEE Tansactions on predstavljali pomemben izvozni produkt tega podjetja. S strani System, Man and Cybernetics [10] sta recenzirala prof. L. Zadeh mehanskih delavnic na IJS, ki jih je vodil gospod Savo in F. Land. Slednji naju je povabil tudi na predstavitev na London Ivanković, univ. dipl. ing., smo bili deležni pomembnih School of Economics (LSE). To je bil tudi začetek sodelovanja s vzpodbud in pomoči. to ustanovo in tehničnim komitejem IFIP TC 8, ki se ukvarja s tematiko informacijskih sistemov, vključno s sistemi za podporo Kongres mednarodnega računalniškega združenja IFIP, ki je odločanju. Na LSE sem imel vabljeno predavanje z naslovom potekal od 23. do 28. avgusta 1971 v Ljubljani, je pomenil veliko »Razvoj informacijskih sistemov v samoupravnem okolju« vzpodbudo za področje računalništva in informatike pri nas. Bilo [11], ki mu je sledila izjemno zanimiva razprava. je okoli 2500 udeležencev iz 49 držav. Kongres sta k nam pripeljala profesorja Leskovar in Železnikar. Mladi z IJS in FE Poleg sodelovanja v tehničnih komitejih IFIP za informacijske smo bili tehnični sekretarji. Nama s kolegom Bratkom je pripadla sisteme in izobraževanje (TC 3) me je prof. dr. Jože Gričar hala Tivoli, kjer so potekala vabljena predavanja. Srečala sva se povabil v ameriško združenje »Association for Information z vodilnimi strokovnjaki, kot je prof. Donald E. Knuth, ki je znan Systems«, kjer naju prištevajo med ustanovne člane (charter po svoji zbirki The Art of Computer Programming. members). V tem razdelku naj omenim številna članstva v uredniških in recenzentskih odborih domačih in tujih strokovnih Posebej želim omeniti naše sodelovanje z Zavodom za šolstvo revij in združenj. pri uvajanju predmeta računalništvo v slovenske srednje šole, ki se je pričelo že leta 1971. O tem smo izčrpno spregovorili na Po vrnitvi iz Anglije sva na nadaljnjem razvoju nove metode multi-konferenci Informacijska družba 2022. Prispevek je bil večparametrskega odločanja sodelovala s kolegom Markom objavljen tudi v reviji Uporabna informatika [4]. Bohancem, ki sem ga spoznal že kot mojega dijaka pri predmetu računalništvo na Gimnaziji Bežigrad. Po diplomi iz računalništva Predmet računalništvo sem več let poučeval na Gimnaziji na FE se je zaposlil na IJS. Metodo sva najprej poimenovala Bežigrad in »Šubičevi«, sedaj Gimnaziji Jožeta Plečnika. S DECMAK, nato DEX (Decision EXpert) [13]. Kolega Bohanec kolegom Ivanom Bratkom sva napisala učbenik Uvod v je poskrbel za računalniško implementacijo, ki jo nenehno računalništvo [6] in kasneje tudi učbenik Računalništvo s dopolnjuje in razvija: http://dex.ijs.si. Metoda je bila uporabljena programskim jezikom pascal [7]. Sodelovanje je med drugim v številnih konkretnih odločitvenih situacijah za neposredne potekalo tudi v okviru triletnega projekta na Računalniškem naročnike [13], [14], [15], [16]. Leta 1990 sva prejela Nagrado centru za programirano učenje, Fakultete za naravoslovje in sklada Borisa Kidriča za pomembne dosežke na področju tehnologijo, ki je bil zaključen leta 1980. [8] računalniško podprtega odločanja z uporabo metod umetne inteligence. Jeseni leta 1973 sem odšel k vojakom. Med stažiranjem sem programiral na Tehnični akademiji v Zagrebu. Dne 8.7.1976 je Z našo metodo večparametrskega odločanja skupaj s programsko potekal na IJS ustanovni občni zbor Slovenskega društva rešitvijo smo skušali prodreti tudi v tujino. Ni bilo posebnega INFORMATIKA (SDI). Bilo je 25 udeležencev iz različnih uspeha. Eden od odgovorov na našo ponudbo je bil tudi: »Zadeva akademskih in gospodarskih okolij. Sledila je uradna registracija je dobra in uporabna, ampak, ko bi avtorji prihajali vsaj iz južne na sodišču, kjer je bilo potrebno prispevati svoje podpise. Italije, ne pa iz Jugoslavije«. Prof. dr. Tomaž Kalin je metodo Predsednik je postal prof. dr. Železnikar. Temu dejanju lahko priporočil tudi British Telecomu. S kolegom Bohancem sva pripišemo osamosvojitveni značaj, glede na Jugoslovansko odšla v London na dvodnevno predstavitev. Za tem so nam društvo informatika. sporočili, da je zadeva zanimiva, vendar za njihovo rabo nekaj let pred časom. S področja obravnavanja podatkov je SDI organiziralo na Bledu vsakoletne jugoslovanske mednarodne simpozije v sodelovanju z IJS in FE. To je bil prostor za srečevanje s kolegi iz ostalih 4 ZAPOSLITEV NA FAKULTETI ZA delov Jugoslavije in povabljenimi tujimi strokovnjaki. Simpozije ORGANIZACIJSKE VEDE UNIVERZE V so spremljali tudi zborniki prispevkov. [9] MARIBORU Leta 1980 sem se zaposlil na tedanji Visoki šoli za organizacijske Januarja 1978 sem odšel za pol leta na strokovno izpopolnjevanje vede v Kranju, sedaj Fakulteti za organizacijske vede (FOV), na Univerzo v Durhamu v Angliji. Poleg štipendije Velike Univerza v Mariboru, kot predavatelj računalniških predmetov: Britanije sta k temu pomembno prispevala tudi Republiška programiranje, baze podatkov in računalniške komunikacije. V raziskovalna skupnost in IJS pa tudi moja družina. Moje delo je dopolnilnem delovnem razmerju sem ostal na IJS, kjer sem tudi bilo osredotočeno na razvoj in implementacijo večparametrskega več let urejal letno poročilo IJS; raziskovalno sem večinoma modela za skupinsko odločanje. Skupaj z gospo Janet Efstathiou, sodeloval z Odsekom za inteligentne sisteme. Predmete s univ. dipl. ing., sva razvila in uspešno preizkusila originalen področja računalništva, informatike in odločanja sem občasno tovrstni model. Originalnost je v predstavitvi in uporabi predaval na Fakulteti za računalništvo in informatiko, odločitvenega znanja, ki omogoča predstavitev s pravili in s tem Ekonomski fakulteti in Fakulteti za šport na UL ter Fakulteti za podajanje spremenljivih uteži odločitvenih parametrov v elektrotehniko, računalništvo in informatiko na UM. Predmet odvisnosti od njihove vrednosti. S tem se izognemo zahtevi po ortogonalnosti parametrov. Razlaga vpliva posameznih 14 Moja hoja po poti računalništva in informatike Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia odločitvenega modeliranja sem predaval tudi na Univerzi v Amsterdamu. Projekt informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege je bil financiran s strani Evropske skupnosti in Ministrstva za V nadaljevanju bom omenil nekatere pomembnejše projekte, pri zdravje. Razvita je bila programska rešitev, ki je vsebovala katerih sem sodeloval. Večina projektov se je nanašala na pomoč sprotno oceno in spremljanje zdravstvenega stanja varovanca oz. pri odločanju in vrednotenju na področjih npr. računalniške družine. Pri tem je ključno vlogo odigrala prof. dr. Olga opreme, projektov, podjetij, tehnologij, lokacij, dodeljevanja Šušteršič. Prevedena je bila tudi mednarodna klasifikacija posojil, športne nadarjenosti otrok, kadrovskega odločanja pa zdravstvene nege – International Clasification for Nursing tudi v zdravstvu. Practice. [24, 25, 26, 27] Z uvedbo t.i. šolskega tolarja v devetdesetih letih je nastal projekt Eden prvih projektov je bilo ocenjevanje prošenj za sprejem Računalniško opismenjevanje (RO), ki je bil zaupan Zavodu za otrok v vrtce. Kot član sveta staršev vrtca sem bil soočen s šolstvo RS. Ta je organiziral razvojno raziskovalna jedra na štirih problemom, kako izmed sto in več prošenj za sprejem v vrtec fakultetah v Sloveniji za spremljanje in razvoj informatizacije izbrati le nekaj deset otrok za zasedbo prostih mest. V komisiji, šol. V Laboratoriju za odločitvene procese in ekspertne sisteme ki ji je bil zaupan izbor, so bili pediater, patronažna medicinska na FOV je bila razvita šolska inačica ekspertnega sistema za sestra, socialni delavec, predstavniki staršev in zaposlenih. pomoč pri odločanju DEXi z ustreznim priročnikom [28]. V tem Ocenjevanje prošenj je potekalo z branjem prošenj in navajanjem času je nastal tudi priročnik za Tehnologije znanja, ki je bil argumentov. Po obravnavi nekaj prošenj je stvar postala namenjen učiteljem [29]. nekonsistentna, izbor pa bolj ali manj kaotičen. V sodelovanju s komisijo smo razvili večparametrski model za rangiranje V okviru projekta RO je nastal tudi sistem TALENT. Na pobudo prošenj. Predvsem zaradi transparentnosti ocenjevanja je bil prof. dr. Jožeta Šturma s Fakultete za šport (FŠ) je bil nadgrajen model dobro sprejet tako s strani staršev, kot tudi zaposlenih v športno-vzgojni karton tako, da je bilo poleg splošne nadarjenosti vrtcu. Omogočena je bila razlaga, zakaj je nek otrok sprejet v otrok možno ugotavljati tudi nadarjenost za 23 športnih panog. vrtec, drugi pa ne. [17] Rešitev je vsebinsko slonela na izsledkih športne znanosti, ki so jih posredovali kolegi s FŠ. Program so uporabljali profesorji Precej modelov vrednotenja in ocenjevanja je bilo razvitih za športa na šolah za svetovanje otrokom in staršem, kateri šport je kadrovsko področje, npr. za podjetja Iskra, Yulon, Famos zanje verjetno najprimernejši. Ni šlo za selekcijo le vrhunskih Sarajevo. V slednjem je bil naš kompetenčni model uporabljen bodočih športnikov, ampak za priporočila tudi manj športno na več kot 6000 zaposlenih. [18] nadarjenim otrokom, v katerih športih bodo lažje našli sebe in s tem obogatili svoje življenje in delo. [30, 31] S programom TALENT smo se prijavili tudi na razpis vlade Velike Britanije Sodelovanje s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije se je za usmerjanje otrok v športe. Prijava je potekala preko podjetja pričelo na pobudo Zveze potrošnikov, ki jo je vodila gospa Breda Oxford Computer Consultant. Žal smo v mednarodni konkurenci Kutin, univ. dipl. oec. Potrebno je bilo oceniti prošnje za pomoč dosegli najbolj nehvaležno mesto - bili smo drugo uvrščeni. pri vračilu stanovanjskih kreditov komercialnih bank. Zmagala je ponudba iz Avstralije. Sodelovanje se je nadaljevalo z ocenjevanjem prijav v okviru različnih razpisov sklada. Posebnost tega sodelovanja je Metoda DEX je bila in se uporabljana v številnih projektih doma predstavljal razvoj modelov ob upoštevanju različnih interesov in na tujem, tudi brez sodelovanja prof. dr. Marka Bohanca in deležnikov in ocenjevanje na tisoče prošenj [19, 20]. mene. Posebej lahko izpostavim področje kmetijstva [32, 33, 34]. V okviru sodelovanja s Fakulteto za računalništvo in informatiko velja omeniti sodelovanje v nekaterih projektih informatizacije, 5 ZAKLJUČEK ki jih je za potrebe javne in državne uprave vodil prof. dr. Marjan Po upokojitvi leta 2010 sem se vpisal v razvid zasebnih Krisper. Sodelovali smo predvsem v segmentih vrednotenja in visokošolskih učiteljev pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost ocenjevanja. V tem kontekstu je potekalo tudi sodelovanje s in tehnologijo RS. Na podiplomskem študiju nekaterih javnih in kolegi iz Razvojnega centa Celje. Ti so uporabljali metodo zasebnih institucij predavam predmete managementa analize portfelja F. F. Neubauerja [21]. Pri tej metodi jih je informacijskih in odločitvenih procesov ter poslovne inteligence. motilo, da le s težavo razložijo, od kod izvirajo pridobljeni Poseben poudarek dajem izdelavi seminarskih nalog pri številski rezultati. Skupaj smo dopolnili metodo z našim predmetih ob uporabi razpoložljivih orodij, kot so npr. DEX, pristopom ekspertnih sistemov, kjer je bilo ocenitveno znanje Orange in druga. predstavljeno s pravili. [22] Leta 2018 je izšla knjiga Slovenija na poti digitalne preobrazbe. Na področju uporabe odločitvenih modelov v zdravstvu je Avtorji te knjige smo peterica upokojenih profesorjev s petih pomembno prispevala raziskovalna skupina, ki jo je vodil prof. slovenskih fakultet. Knjiga je izšla pri Založbi UL FRI. dr. Miroljub Kljajič in je povezovala FOV in Fakulteto za Brezplačno je dosegljiva spletna verzija te knjige. [35] zdravstvene vede UL. Razvili smo modele za oceno rizičnosti za obolenja rakov dojke, prostate in kože. Timi so bili Ob podelitvi naziva zaslužni profesor na Univerzi v Mariboru so interdisciplinarni. V njih so poleg zdravnikov sodelovali me presenetili s povabilom na oder, da spregovorim nekaj besed. medicinske sestre, radiološki inženirji in odločitveni analitiki kot Dejal sem, da sem vse življenje hodil v službo z veseljem, za kar sva midva s kolegom prof. dr. Bohancem. [23] se zahvaljujem kolegom, študentom in družini. 15 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia V. Rajkovič VIRI [29] Krapež, A., Rajkovič, V.: Tehnologije znanja pri predmetu informatika : vodnik za izpeljavo sklopa tehnologije znanja. Zavod Republike Slovenije [1] Leskovar S., Bratko I., Lajovic I, Rajkovič V.: Computerised synthesis of za šolstvo, 2003. finite automata, 6. Jug. Symp. o obravnavi podatkov, Bled 1970. [30] Rajkovič, V., Bohanec, M., Leskošek, B., Šturm, J.: A knowledge -based [2] Rajkovič V.: Postopki za prevajanje kontekstno svobodnih jezikov v advising system for choosing sports, IFIP transactions: Decision support zbirne jezike, Diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana systems, North-Holland, 168-179, 1993. 1970. [31] TALENT: ekspertni sistem za usmerjanje otrok in mladine v športne [3] Železnikar A.P., Rajkovič V.: Problemi semantike, sintakse in panoge: uporabniški priročnik, uredili: Bohanec, M., Kapus, V., Leskošek, obravnavanje tekstov, IJS Poročilo P-277, Tehnično poročilo, 1972. B., Rajkovič, V., Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, [4] Bratko, I., Lajovic, I, Rajkovič, V.: 50 let od uvedbe predmeta 1997. računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik, Uporabna [32] Pelzer, E., Fortino, G., Bockstaller, C., Angevin, F., Lamine, C., Moonen, informatika, letnik XXXI, št. 1, 51-55, 2023. C., Vasileiadis, V., Guérin, D., Guichard, L., Reau, R., Messéan, A.: [5] Rajkovič V.: Modeliranje informacijskih sistemov v okviru teorije Assessing innovative cropping systems with DEXiPM, a qualitative multi-avtomatov, Magistrsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1975. criteria assessment tool derived from DEXi. Ecol. Ind. 18, 171–182 (2012) [6] Bratko I., Rajkovič V.: Uvod v računalništvo, Državna založba Slovenije, [33] Craheix, D., Angevin, F., Doré, T., de Tourdonnet, S.: Using a 1974. multicriteria assessment model to evaluate the sustainability of [7] Bratko I., Rajkovič V.: Računalništvo s programskim jezikom pascal, conservation agriculture at the cropping system level in France. Eur. J. Državna založba Slovenije, 1984. Agron. 767, 75–86 (2016) [8] Rajkovič V. (nosilec projekta) s sodelavci: Pouk računalništva v [34] Puccinelli, M.; Fierro-Sañudo, J.F.; Bibbiani, C.; Fronte, B.; Maibam, C.; usmerjenem izobraževanju, Zaključno poročilo 3 letnega projekta, Dubois, T.; Pardossi, A.; Incrocci, L.; Rossi, L. Multi-Criteria DEXi Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, RCPU, UL, Ljubljana 1980. Analysis for the Selection of Crop Species for Saltwater Aquaponics. [9] Špegel M. (uredil): Zbornik del Informatica 77, Bled, XII. Jugoslovanski Horticulturae 2022, 8, 703. https://doi.org/10.3390/horticulturae8080703 mednarodni simpozij o obravnavanju podatkov, Slovensko društvo [35] Bavec, C., Kovačič, A., Krisper, M., Rajkovič, V., Vintar, M.: Slovenija INFORMATIKA, Ljubljana, 1977. na poti digitalne preobrazbe, Založba UL FRI, Ljubljana, 2018, [10] Efstathiou, J., Rajkovič, V.: Multiattribute decision making using a fuzzy http://zalozba.fri.uni-lj.si/bavec2019.pdf heuristic approach, IEEE Transactions on System, Man and Cybernetics, SMC-9, 326-333, 1979. [11] Rajkovič, V.: Development of an information system in a self-management environment, Proc. of the IFIP TC8.2 WC on The information systems Environment, 123-127, North-Holland, 1979. [12] Rajkovič V.: Večparametrski odločitveni postopek, ki temelji na metodah kibernetike in umetne inteligence, Disertacija, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1987. [13] Bohanec, M., Rajkovič, V., DEX: An expert system shell for decision support, SISTEMICA, Vol. 1, Nr. 1., 145-157, 1990. [14] Rajkovič, V., Bohanec, M., Batagelj, V.: Knowledge engineering techniques for utility identification, Noth-Holland, Acta Psychologica 68, 271-286, 1988. [15] Bohanec, M., Rajkovič, V.: Multi-attribute decision modeling : industrial applications of DEX. Informatica: An international journal of computing and informatics, vol. 23, no. 4, 1999. [16] Bohanec, M., Rajkovič, V., Bratko, I., Zupan, B., Žnidaršič, M. : DEX methodology: Thirty three years of qualitative multi-attribute modeling. Zbornik 15. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2012, Ljubljana, 2012 [17] Olave, M., Rajkovič, V., Bohanec, M.: An application for admission in public school systems, in Expert systems in public administration (eds. Snellen, I.Th.M., van de Donk, W.B.H.J., Baquiast, J.-P.), 145-160, Elsevier, 1989. [18] Černivec, Ž. Rajkovič, V., Bohanec, M., Skuber, B., Računarski kadrovsko-obrazovni sistem i odlučivanje o razvojnom putu kadrova, Andragogija 34, št. 10-12, 331-348, 1988. [19] Rajkovič, V., Becele, M., Bohanec, M., Cestnik, B., Fajdiga, N., Kutin, B.: Sistem oblikovanja prioritet upravičencev za dodelitev posojil, ki temelji na povezovanju baze podatkov in baze znanja, Zveza ekonomistov Slovenije, 6. posvetovanje sekcije za razvoj informacijskih sistemov, Grimšče-Bled, 1993. [20] Bohanec, M., Cestnik, B., Rajkovič, V.: Qualitative multi-attribute modeling and its application housing. Revue des systèmes de décision, vol. 10, 175-193, 2001. [21] Neubaer, F. F.: Upravljanje s portfeljem: Potencialni dobiček – teorija in praksa, Gospodarski vestnik, 1988. [22] Sagadin T., Bukvič, V., Krisper, M., Rajkovič, V.: Ekspertni sistem za vrednotenje proizvodnih programov s portfolio analizo, Slovenska ekonomska revija, letnik 42, št. 5, 363-375, 1991. [23] Bohanec, M., Zupan, B., Rajkovič, V.: Applications of qualitative multi-attribute decision models in health care. International journal of medical informatics, vol. 58-59, 191-205, 2000. [24] Rajkovič, V., Šušteršič, O. (uredila): Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege, Moderna organizacija FOV, 2000. [25] Šušteršič, O., Rajkovič, V., Leskovar, R., Bitenc, I., Bernik, M., Rajkovič, U.: An information system for community nursing. Public health nursing, vol. 19, no. 3, 184-190, 2002. [26] Šušteršič, O., Šlajmer-Japelj, M., Cibic, D., Rajkovič, V. (prevod pripravili in uredili): Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege – ICNP Alfa verzija, Moderna organizacija FOV, 1998. [27] Šušteršič, O., Rajkovič, U., Dinevski, D., Jereb, E., Rajkovič, V.: Evaluating patients' health using a hierarchical multi-attribute decision model. Journal of international medical research, vol. 37, no. 5, 1646-1654, 2009. [28] Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V.: Dexi : računalniški program za večparametrsko odločanje : uporabniški priročnik. Kranj: Moderna organizacija, 2003. 16 Dosežki kandidata, prof. dr. Boruta Žalika Achievements of the Candidate prof. dr. Borut Žalik Borut Žalik† Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, Slovenija borut.zalik@um.si POVZETEK Simulations, Computer-Aided Geometric Design, Computational Geometry, Virtual Reality, Multimedia. Red. prof. dr. Borut Žalik je vodilni akademik in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI). Ustanovil je Laboratorij za 1 UVOD geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco Red. prof. dr. Borut Žalik je ustanovitelj in vodja Laboratorij za (GeMMA) in je aktiven član Evropske Akademije Znanosti in geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco Umetnosti. Pod njegovim vodstvom je UM FERI doživela (GeMMA) na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in izjemen razvoj, postala ena izmed vodilnih fakultet na univerzi. informatiko univerze v Mariboru (UM FERI) ter član Evropske S svojo predanostjo raziskovalnemu delu je pridobil in uspešno Akademije Znanosti in Umetnosti. Kot prodekan za izpeljal številne projekte, objavil bogato bibliografijo in bil raziskovalno dejavnost med leti 2003 in 2011 in dekan med leti mentor številnim študentom in doktorskim kandidatom. Poleg 2011 in 2019 je s svojim delom izjemo prispeval k razvoju UM tega je aktivno sodeloval v različnih nacionalnih in mednarodnih FERI, ki je v tem obdobju postala najprodornejša fakulteta na odborih ter organizacijah, kot je ACM Slovenija. UM s preko 300 zaposlenimi in več kot 2000 študenti. KLJUČNE BESEDE Laboratorij GeMMA pa se je iz skromnih začetkov in minimalne kadrovske sestave razvil v močno raziskovalno enoto, ki Red. prof. dr. Borut Žalik, Računalniška grafika, računalniška trenutno vključuje več kot 30 članov. Pod vodstvom red. prof. animacija, geometrijsko modeliranje, računalniško modeliranje dr. Boruta Žalika, so člani laboratorija zgolj v zadnjih petih letih in simulacije, računalniško podprto geometrijsko načrtovanje, pridobili in izvedli: računalniška geometrija, navidezna resničnost, multimedia. • ABSTRACT 13 nacionalnih projektov ARRS, • 3 bilateralne projekte ARRS, Assoc. Prof. Dr. Borut Žalik is a leading academic and researcher • 6 projektov Horizon 2020, at the Faculty of Electrical Engineering, Computer Science, and • 4 projekte Horizon Europe, Informatics at the University of Maribor (UM FERI). He founded • 1 projekt EDF (European Defence Fund), the Laboratory for Geospatial Modelling, Multimedia, and • 2 projekta Interreg, Artificial Intelligence (GeMMA) and is an active member of the • 9 EU podprtih projektov iz področij pametne European Academy of Sciences and Arts. Under his leadership, specializacije in UM FERI has experienced remarkable growth, establishing itself • 15 industrijskih/neproračunskih projektov as one of the leading faculties at the university. With his dedication to research, he has secured and successfully executed v skupnem znesku preko 1,5 M€/leto. Prof. dr. Borut Žalik numerous projects, published an extensive bibliography, and trenutno vodi dva temeljna projekta ARRS, in sicer: mentored many students and doctoral candidates. Additionally, Paradigma stiskanja podatkov z odstranjevanjem obnovljivih he has actively participated in various national and international informacij in Posplošene simetrije in ekvivalence v committees and organizations, such as ACM Slovenia. geometrijskih podatkih in nekaj industrijskih projektov. V letih 2009 do 2023 je bil vodja programske skupine Računalniški KEYWORDS sistemi, metodologije in inteligentne storitve, ki vključuje večino Assoc. Prof. Dr. Borut Žalik, Computer Graphics, Computer članov oddelka za računalništvo na UM FERI (39 Animation, Geometric Modeling, Computer Modeling and raziskovalcev). ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note Navedeno izkazuje tudi izjemen prispevek red. prof. dr. †Author Footnote to be captured as Author Note Boruta Žalika k razvoju računalništva in informatike v Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or širšem nacionalnem in mednarodnem okolju. Slednjega classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed zaznamuje predvsem njegova predanost prenosu raziskovalnih for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full dosežkov v prakso, z dolgoročno strateško vizijo razvoja in citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). usmeritvijo v nastajajoče tehnološke trende. Rezultat slednjega Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia je več kot 80 izdelanih elaboratov, študij, poročil o rezultatih © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 17 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia B. Žalik raziskav ter izvedenskih mnenj [1,2,3,4,5]. Red. prof. dr. Borut Žalik prav tako že več kot desetletje bistveno presega najvišje možno število pridobljen točk iz kategorije A3 po vrednotenju ARRS, pri čemer je zgolj iz podkategorije A32 - sredstva po pogodbah z gospodarstvom v zadnjem desetletju redno dobil maksimalnih število točk, to je 10 točk. Leta 2008 je bil red. prof. dr. Borut Žalik na predlog Predsednika vlade Republike Slovenije imenovan tudi za člana Sveta Republike Slovenije za konkurenčnost. V letih 2010-2012 je bil član Upravnega odbora ARRS. Med 2015 in 2016 je bil podpredsednik, nato pa v letih 2017 in 2018 predsednik ACM Slovenija. Bil je pobudnik ustanovitve prve Študentske sekcije ACM v Sloveniji. V letih 2019 do 2020 je bil član nadzornega odbora ACM Slovenija. Leta 2020 je za svoje zasluge pri delu organizacije ACM postal ACM Senior member. Raziskovalno delo prof. dr. Boruta Žalika se osredotoča na geometrijsko modeliranje, obdelavo geoprostorskih podatkov in računalniško multimedijo, predvsem stiskanje podatkov. Iz teh področij je tudi intenzivno objavljal. V njegovi bibliografiji najdemo 159 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, od katerih jih je 51 v kategoriji 1A1, 46 v 1A2, 14 v 1A3 in 18 v 1A4. Google scholar navaja 4250 njegovih citatov s h-indeksom 34, kar ga je prejšnje leto uvrstilo med prvih 2 % najboljših znanstvenikov iz področja računalništva in informatike. Kot avtor ali soavtor je objavil preko 180 člankov na znanstvenih konferencah. Podeljenih mu je bilo 11 patentov, od tega dva ameriška. Je avtor algoritma za konstrukcijo Delunayeve triangulacije s prebirno premico, ki še danes velja za najhitrejšega. Pri tem je še posebej očitno dejstvo, da pedagoško delo prof. dr. Boruta Žalika močno prepleteno z njegovim raziskovalnim delom. Izdal je znanstveno monografijo in štiri univerzitetne učbenike, zadnjega leta 2023. Bil je mentor preko sto študentom tako na prvi kot na drugi stopnji študija. Pod njegovim mentorstvom so trije študentje prejeli Perlachovo nagrado, najvišjo nagrado UM za raziskovalno delo študentov. Bil je mentor 22-tim doktorskim študentov, od katerih je bilo 11 mladih raziskovalcev. VIRI [1] ŽALIK, Borut. A topology construction from line drawings using a uniform plane subdivision technique. Computer Aided Design. [Print ed.]. 1999, vol. 31, no. 5, str. 335-348. ISSN 0010-4485. [COBISS.SI- ID 4708886] [2] ŽALIK, Borut, CLAPWORTHY, Gordon J. A universal trapezoidation algorithm for planar polygons. Computers & Graphics. [Print ed.]. 1999, vol. 32, no. 3, str. 353-363. ISSN 0097-8493. [COBISS.SI-ID 4709398] [3] ŽALIK, Borut, CLAPWORTHY, Gordon, OBLONŠEK, Črtomir. An efficient code-based voxel-traversing algorithm. Computer graphics forum. [Print ed.]. June 1997, vol. 16, no. 2, str. 119-128. ISSN 0167-7055. [COBISS.SI-ID 3120406] [4] ŽALIK, Borut, GUID, Nikola, CLAPWORTHY, Gordon. Constraint-based object modelling. Journal of engineering design. [Print ed.]. 1996, vol. 7, no. 2, str. 209-232. ISSN 0954-4828. [COBISS.SI-ID 2155542] [5] ŽALIK, Borut, GUID, Nikola, VESEL, Aleksander. Reusability of parametrized geometric objects. Programming and computer software. 19 (1993), 4 ; str. 165-176. ISSN 0361-7688. [COBISS.SI-ID 6405380] 18 Delovanje na področju računalništva Working in the Field of Computer Science Izidor Hafner† Department of mathematics Faculty of electrical engineering Ljubljana, Slovenija izidor.hafner@fe.uni-lj.si POVZETEK na Drugi gimnaziji v Ljubljani. Enako je ponovil še l. 1970/71. Januarja 1970 se je oglasil na Zavodu za šolstvo z namenom, da Delovanje na področju računaništva se nanaša na uvajanje se organizira podoben pouk tudi na drugih gimnazijah. Stvar je računalništva v srednje šole od 1970-1978, poučevanja na bila izpeljana l. 1971 kot celoleten predmet. Imenovan je bil tudi univerziteni stopnji od 1985-1991 in uporabe računalnika za v komisijo za spremljanje pouka računalništva. generiranje nalog iż logike in matematike za različna tekmovanja. Priprave za izvedbo tekmovanja računalništva so se začele l. KLJUČNE BESEDE 1975. Komisijo je vodil Saša Divjak. Pripravljeno je bilo gradivo Računalništvo, izobraževanje, programi z nalogami, nato pa je delo komisije nikoli zastalo. Po vrnitvi z vojaškega roka je Divjak delo predal Hafnerju, ki je kot tajnik ABSTRACT komisije za popularizacijo računalništva pri društvu Informatika Work in computing refers to the introduction of computing in vodil organizacijo prvega republiškega tekmovanja iz high school from 1970-1978, teaching at the university level računalništva za srednje šole. Tajništvo je nato l. 1978 prevzel from 1985-1991 and the use of computers to generate problems Roman Dorn. and logic and mathematics for various competitions. S smernicami o usmerjenem izobraževanju se je pojavila KEYWORDS možnost za izobraževanje poklicev iz računalničke stroke na Computer science, education, programs srednji stopnji. Vključil se je v komisijo za kadre na področju računalništva pri komiteju za družbeno planiranje in proti koncu leta 1977 izdelal (na osnovi že zbranih podatkov) dva predloga 1 EDUCATION profilov za poklice računalniške stroke in kmalu za tem še Izidor Hafner se je po maturi l. 1968 vpisal na študij tehnične predlog predmetnika za to izobraževanje v skladu z navodili za matematike, ki ga je končal l. 1972, magistriral je le l. 1974 in uvajanje usmerjenega izobraževanja. Jeseni 1978 je vodil doktoriral l.1984 s področja računalništva. Njegovo glavno seminar za učitelje računalništva. Leta 1981 je dejansko stekel področje delovanja je bila matematika, posebej matematična pouk na štirih računalniških srednjih šolah. logika, vendar pa je veliko prispeval za uvedbo računalništva, predvsem v srednje šole. Leta 1987 je bil imenovan za predsednika komisije pri Zavodu Takoj po vpisu na univerzo je poslušal tečaj programiranja na za šolstvo za izvajanje dvoletnega projekta „krožki robotike” v Inštitutu Jožef Stefan, ki ga je vodila matematičarka Mira Volk. srednjih šolah. V prvem letu je sodelovalo 10 srednjih šol, pri Po tečaju se je delno zaposlil na inštitutu v skupini za uporabno čemer se je oprema selila z ene šole na drugo. matematiko. Večja naloga s tega časa je bil program za izračun gradbenih elementov za hladilne stolpe termocentral za podjetje Po diplomi l. 1972 se je zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko Elektroprojekt. Po teh izračunih je bil narejen hladilni stolp za kot asistent za matematiko, nato pa od l. 1985 kot docent za TEŠ 4. računalništvo in matematiko. V letih od 1985-1991 je predaval Leta 1968 je bilo programiranje še vedno domena visoko predmet Programiranje I in matematiko, pozneje pa samo izobraženih strokovnjakov, sam pa je kmalu ugotovil, da tak matematične predmete. V tem času je organiziral tudi poletno posel ne zahteva nobenih "bazičnih znanj", temveč predvsem šole IBM za najboljše študente računalništva. Dve leti je predaval logično mišljenje. Zato je v prvem polletju šolskega leta1969/70 tudi osnove računalništva za študente Pedagoške fakultete. Na organiziral in vodil pouk računalništva v okviru praktičnih znanj tretji stopnji je bil nosilec izbirnega predmeta logika. Bil je ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note mentor trem študentom tretje stopnje. †Author Footnote to be captured as Author Note Programe je pisal v fortranu, basicu, pascalu in prologu. Zaradi Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed zadnjega se je še posebej dodatno zanimal za logiko. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Leta 1982 je predlagal, da bi prevedli nekaj knjig ameriškega Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia profesorja logike R. Smullyana v slovenščino, izšle pa naj bi v © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 19 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia I. Hafner zbirki Sigma. Odgovorniso odklonili vse predloge. Zato je Zunanji urednik zbirke Z logiko v leto 2000 pri DZS (1986-1992) izdelal podroben program za zbirko Z logiko v leto 2000, ki ga Od l.1990 do l. 2017 tajnik komisije za razvedrilno matematiko je sprejela Državna založba Slovenije in ga določila za zunanjega pri DMFA Slovenije. urednika. Obvezal pa se je, da bo knjige populariziral preko Urednik zbirke Univerza za 21. stoletje (1991-2000) Ustanovitelj tekmovanja iz logike. Prvo tekmovanje je bilo l. 1986, danes pa in glavni urednik revije Logika in razvedrilna matematika (1991-na šolskih tekmovanjih sodeluje okoli 30000 učencev. Leta 1991 2023) je DZS zbirko ukinila, Hafner pa je delo nadaljeval z zbirko „Univerza za 21. stoletje”. Zato je l. 1991 ustanovil založniško VIRI podjetje Logika d.o.o. ter revijo Logika in razvedrilna [1] Dokumenti v zvezi z uvajanjem računalništva in robotike v srednje šole matematika. (1971- 1988), http://vladowiki.fmf.uni-lj.si/doku.php?id=spomin:rac:hafner (22.5.2023) Leta 1997 je izdelal program za sestavljanje logičnih nalog t.i. https://sites.google.com/site/prvotekmovanjeizracunalnistva/home tabelarične oblike. Program je nato razširil tako, da omogoča tudi (22.5.2023) [2] Batagelj, Dolenc, Martinec, Mohar, Reinhart, Tvrdy, Vitek, Enajsta šola reševanje in dokazovanje. Po zgledu programa „svet Tarskega” računalništva, DMFA, Ljubljana 1988. je izdelal test za ocenjevanje znanja osnov logike, ki sta ga nato [3] HAFNER, Izidor, ŽITKO, Tomislav. Competitions in knowledge via world wide web as a way of teaching and learning science. V: DIVJAK, s T. Žitkom realizirala kot šolska, državna in mednarodno Saša (ur.). HSci 2004 : Proceedings of the 1st International Conference on tekmovanje v matematični logiki prek medmrežja. Stavki se Hands on Science "Teaching and learning in the XXI Century", 5th-9th July 2004, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in generirajo v simbolnem jeziku in izračunajo v modelu. Nato se informatiko, 2004. Str. 215-219, ilustr. ISBN 961-6209-45-0. prevedejo v slovenski ali angleški jezik (lahko bi se v katerikoli [COBISS.SI- ID 13632089], jezik). Ko izberemo svet, se na zaslonu prikaže slučajno en http://www.ijhsci.info/hsci2004/PROCEEDINGS/FinalPapers/E00- 503886605.pdf (22.5.2023) stavek. Treba je ugotoviti njegovo resničnostno vrednost. Logiki [4] https://demonstrations.wolfram.com/author.html?author=Izidor+Hafner je sledilo še spletno tekmovanje iz prostorske predstavljivosti. (22.5.2023) [5] http://logika.si/subpages/sklop_logika/index.html Spletna tekmovanja so se izvajala od 1999 do l. 2016, potem pa [6] http://logika.si/revija/index.htm niso več dobila subvencije. Po letu 1997 je programiral le še v sistemu mathematica, predvsem za potrebe pri predavanjih iz matematike in tekmovanj iz logike in razvedrilna matematike. Ko se je pojavila možnost s projektom Wolfram Demonstration okoli l. 2010, da se lahko programi v mathematici izvajajo z programom „CDF Player” je do 2023 izdelal več kot 1300 t.i. demonstracij, ki so prosto dostopne na strani podjetja Wolfram. Hafner deluje tudi v skupini, ki preverja nove verzije programa mathematica. V dobrih 10 letih si je Hafnerjeve demostracije ogledalo skoraj 4 milijonov, naložilo pa je izvorno kodo okoli 100000 obiskovalcev [4]. 2 PRIZNANJA Leta 1990 dobi priznanje DMFA Slovenije za delo z mladimi. Leta 2000 je za uvajanje računalništva in logike v srednjem izobraževanju prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Častni znak ZOTKS dobi l. 2004. Prometej znanosti za odličnost v komunicirnju za l. 2007. Leta 2009 je za uvajanje računalništva in logike v srednjem izobraževanju prejel nagrado Republike Slovenije za področje izobraževanja. L. 2021 je prejel naziv pionir računalniškega izobraževanja v srednjih šolah. 3 ČLANSTVO V ORGANIZACIJAH Član komisije za uvajanje računalništva v srednjih šolah (1971) Od 1976 do 1977 je bil tajnik komisije za popularizacijo računalništva pri društvu Informatika. Od 1986 do 2001 je predsednik komisije za logiko pri ZOTKS. Predsednik komisije projekta krožkov robotike v srednjih šolah pri Zavodu za šolstvo (1987-88). 20 Dosežki kandidata zasl. prof. dr. Ceneta Bavec Achievements of the Candidate Emeritus prof. dr. Cene Bavec Cene Bavec† Ljubljana, Slovenija cene.bavec@guest.arnes.si POVZETEK 1 UVOD Zasl. prof. dr. Cene Bavec je začel svojo profesionalno pot leta 1.1 Nekaj osebnih podatkov 1972, ko je informacijska tehnologija začela spreminjati naša Rojen je bil leta 1946 v Ljubljani. življenja. Spremembe so prihajale v valovih, od katerih je vsak prinašal nove izzive. Zato je tudi on v bistvu živel tri zelo različna Izobrazba profesionalna življenja V prvem obdobju je večinoma Diploma iz tehnične fizike na Fakulteti za naravoslovje in programiral in operativno vodil izrazito tehnološke projekte, tehnologijo predvsem kot IBM sistemski inženir. V drugem obdobju, ki ga je Magisterij iz operacijskih raziskovanj na Ekonomski fakulteti začel kot namestnik direktorja republiške statistike in končal kot Doktorat iz informacijsko-upravljalskih znanosti na Ekonomski državni sekretar za tehnologijo, se je ukvarjal s strateškimi vidiki fakulteti Univerze v Ljubljani informatizacije. V to je vključeno njegovo večletno delo za Evropsko komisijo in Bangemannov forum za informacijsko Redne zaposlitve družbo. V tretjem obdobju pa se je umiril kot univerzitetni 1972–1975: Intertrade IBM (sistemski inženir) predavatelj v Sloveniji in tujini. 1975–1978: Inštitut Jožef Stefan (svetovalec za računalništvo) KLJUČNE BESEDE 1978–1980: Višja upravna šola Univerze v Ljubljani 1980-1982: Republiški center za DSI in informatiko (v.d. Informacijska tehnologija, strokovne aktivnosti, državna uprava, direktorja) Evropska komisija 1982-1986: Zavod RS za statistiko (namestnik direktorja) 1986-1991: RS za pravosodje in upravo (svetovalec Izvršnega ABSTRACT sveta RS) Emeritus Professor Dr. Cene Bavec began his professional 1991-1992: Višja upravna šola Univerze v Ljubljani journey in 1972 when information technology started to 1992-2000: Ministrstvo za znanost in tehnologijo (od leta 1998 transform our lives. Changes came in waves, each bringing new do 2000 kot državni sekretar za tehnologijo) challenges. Consequently, he essentially lived three very 2001-2012: Univerza na Primorskem different professional lives. In the first period, he mostly programmed and operationally led technological projects, Priznanja primarily as an IBM systems engineer. In the second period, Poleg vrste akademskih je leta 2006 prejel tudi slovensko Donald which he began as the deputy director of national statistics and Michie and Alan Turing priznanje za življenjsko delo. ended as the state secretary for technology, he dealt with the strategic aspects of informatization. This included his years of work for the European Commission and the Bangemann Forum 2 STROKOVNE AKTIVNOSTI V SLOVENIJI for the Information Society. In the third period, he settled down as a university lecturer in Slovenia and abroad. 2.1 Programiranje in vodenje projektov Še v študentskih letih je leta 1969 opravil izpit iz programiranja KEYWORDS na računalniku Zuse Z-23 pod vodstvom prof. dr. Egona Information Technology, professional activities, state Zakrajška. Zaposlil se je leta 1972 na Intertradeu IBM, ki je government, European Commision takrat še pokrival celotno Vzhodno Evropo. Najprej je kot IBM sistemski inženir in kasneje kot samostojni svetovalec za ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note računalništvo razvijal programsko opremo in vodil projekte večinoma za posamezne državne organe, kot je, na primer, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or programska oprema za prvo vzpostavitev centralnega registra classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full prebivalstva in prvo podeljevanje matičnih številk. Nekaj časa je citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must bil tudi vodja programerjev na Intertradu IBM in inštruktor v be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia IBM šoli v Radovljici. © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 21 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia C. Bavec Kot zanimivost omenimo, da je povsem samostojno razvil in vodstvenega odbora tega foruma, v katerem je zastopal vseh programiral sistem za obdelavo besedil na računalniku deset bodočih članic EU. Sodeloval je tudi pri pripravi takrat IBM1130, ki je v veliki meri upošteval slovensko slovnico, kar izjemno odmevnega Bangemannovega poročila o evropskem je bil takrat zelo inovativen pristop. Ker osebni računalniki s prehodu v informacijsko družbo. Omeniti kaže tudi njegovo komercialnimi programi še niso bili dostopni, je bil to način za sodelovanje v projektu »G7 - Globalni trg za mala in srednja centralno vodenje vladnih in ministrskih gradiv. Kasneje se je, podjetja« (pod vodstvom Kanade). seveda, celoten sistem z uporabo osebnih računalnikov decentraliziral. Izrazito strokovne narave pa je bilo njegovo sodelovanje in vodenje evropskih delovnih skupin povezanih z državami 2.2 Delo na strateških projektih Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se pripravljale za članstvo v Leta 1980 je postal namestnik direktorja Republiškega centra za EU. Kot sopredsednik delovne skupine, ki jo je imenovala družbeni sistem informiranja, ki je pripravljal prve uradne Evropska komisija, je vodil projekt »Pot v informacijsko družbo zametke nacionalnega in vladnega koncepta informatizacije. Ker držav Srednje in Vzhodne Evrope« ter pripravo zaključnega je bil tudi nacionalni koordinator sodelovanja med OECD in poročila predstavljenega na »Panelu o uvajanju informacijske Jugoslavijo na področju javne uprave pa je uspešno prenašal družbe v države Srednje in Vzhodne Evrope«. Gradivo je postalo izkušnje zahodnih držav v slovensko okolje. Kot namestnik uradna dokument Evropske komisije. direktorja Zavoda RS za statistiko je bil v glavnem zadolžen za informatizacijo statističnih raziskav ter organizacijske in Strokovno posebej zanimivo pa je bilo njegovo članstvo v tehnične vidike delovanja takrat izjemno močnega centralnega redakcijski skupini za pripravo ministrske Bonnske deklaracije, računalnika na statističnem uradu. ki je opredelila načela za uporabo informacijskih omrežij in smernice za globalno informacijsko povezovanje Evrope. Leta je 1986 pripravil prve smernice za slovensko vlado o informatizaciji centralnih registrov prebivalstva, prostora in Po letu 1993 je imel preko trideset vabljenih predavanj na organizacij. Kot podpredsednik (predsednik je bil podpredsednik strokovnih konferencah in delovnih srečanjih v organizaciji vlade prof. dr. Boris Frlec) in kasneje kot predsednik vladne Evropske komisije in slovenskih ministrstev (ta predavanja komisije za informatizacijo je pripravil organizacijski in praviloma niso bila objavljena v zbornikih). tehnološki koncept pozneje ustanovljenega Centra Vlade za informatiko, vključno s celotnim postopkom izbora in nakupa 3.2 Sodelovanja v evropskih projektih centralnega računalnika državnih organov. 1986-1991: koordinator sodelovanja med OECD in Jugoslavijo na področju informatike v javni upravi Po letu 1986 se je njegova strokovna dejavnost usmerila predvsem v strateške vidike informatizacije družbe kot celote. 1994–1999: predstavnik vseh kandidatk za vstop v EU v G7 Do osamosvojitve Slovenije je delal kot svetovalec Izvršnega projektu o informacijski družbi "Globalni trg za mala in srednja sveta RS za informatiko. Bil je tudi član zveznega podjetja". (jugoslovanskega) sveta za družbeni sistem informiranja. Ob razpadanju zvezne države je bila njegova osrednja naloga, da 1996: Sopredsednik delovne skupine za pripravo EU-CEEC prepreči razsutje temeljnih slovenskih državnih evidenc in da akcijskega programa: »Towards the Information Society in the ohrani njihovo samostojnost in operativnost, kar je po Central and Eastern European countries« (projekt Evropske osamosvojitvi bistveno olajšalo vzpostavitev učinkovite komisije) slovenske državne in lokalne uprave. 1996: Sopredsednik delovne skupine za pripravo poročila »The Od leta 1992 do 2000 je bil zaposlen na Ministrstvu za znanost Path to the Information Society in the Central and Eastern in tehnologijo, zadnja leta kot državni sekretar za tehnologijo. European Countries: The Role of Research & Development and Čeprav so njegove takratne naloge presegale področje Experimentation« (projekt Evropske komisije) informatike, saj je formalno pokrival celoten tehnološki razvoj, je bila informacijska tehnologija še vedno v centru njegovega 1997: Predsednik delovne skupine »EU-CEEC Panel on the strokovnega dela. V letih 1992 in 1993je bil tudi predsednik Implementation of the Information Society Action Plan« (projekt upravnih odborov IZUM-a in ARNES-a. V času pogajanj za Evropske komisije) vstop v EU pa je bil namestnik dveh vodij delovnih skupin, ki so delale na pogajalskih poglavjih poveznih z informacijsko 1997: član redakcijske skupine, ki je pripravila ministrsko tehnologijo (tehnologija in varovanje osebnih podatkov). Bonnsko deklaracijo o globalnih informacijskih mrežah, ki so jo sprejele vse članice EU 3 STROKOVNE AKTIVNOSTI V TUJINI 1998–1999: član skupnega odbora visokih predstavnikov kandidatk za vstop v EU za informacijsko družbo (Joint High 3.1 Projekti Evropske unije Level Information Society Committee) Ker je postalo njegovo strokovno delo vidno tudi v mednarodnem okolju, je leta 1997 postal član Evropskega 1997–2001: član Izvršilnega odbora Evropskega foruma za (Bangemannovega) foruma o informacijski družbi in član ožjega informacijsko družbo (kot predstavnik desetih kandidatk za EU) 22 Dosežki kandidata zasl. prof. dr. Ceneta Bavec Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia 4 AKADEMSKO DELO 4.1 Akademske aktivnosti v Sloveniji Leta 2001 se je zaposlil na Univerzi na Primorskem, kjer je delal do upokojitve. V razmeroma kratki univerzitetni karieri je bil predavatelj na vseh študijskih ravneh s področij teorije organizacije in managementa informacijskih tehnologij. Večino predavanj je imel na Fakulteti za management ter na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Precej je predaval tudi na tujih univerzah. V tem času objavil 61 izvirnih znanstvenih člankov in znanstvenih prispevkov na konferencah ter več monografij. Uspešen je bil tudi kot pedagog, saj je dobil vrsto priznanj za najboljšega učitelja na diplomskih in doktorskih smereh ter za prispevke k razvoju fakultete. Leta 2014 je postal tudi zaslužni profesor Univerze na Primorskem. Članstvo v akademskih in upravnih organih 2001-2003: član Vladne delovne skupine za ustanovitev univerze na Primorskem 2000-2002: dekan Visoke šole za management Koper 2000-2004: član Sveta za tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarstvo 2001-2003: član Senata Fakultete za management Koper 2003-2010: član Senata Univerze na Primorskem 2008-2018: član Izvršilnega odbora Slovenske akademije za management 4.2 Nosilec predmetov na tujih univerzah Poleg rednih predavanj na slovenskih univerzah je imel kot nosilec predmetov preko 200 ur predavanj tudi na New York State University Plattsburgh v ZDA (dodiplomski in podiplomski program) in več let na Mikkeli University of Applied Sciences na Finskem (mednarodna dodiplomska šola). ZAHVALA Čeprav tega prispevka verjetno ne bodo brali, se avtor vseeno zahvaljuje vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem v preteklih letih za uspešno in pogosto težko sodelovanje. To je bilo obdobje, ki je bilo samo po sebi legendarno in precej utrgano, zato so tudi oni del te legende. VIRI [1] https://sl.wikipedia.org/wiki/Cene_Bavec [2] https://www2.arnes.si/~bavec/index.htm 23 55 let dela z informacijsko tehnologijo 55 Years of Work with Information Technology Jože Gričar† Univerza v Mariboru joze.gricar@um.si POVZETEK of the most renowned. He has collaborated with numerous universities worldwide, particularly highlighting his Prof. dr. Jože Gričar [1] je priznan strokovnjak na področju collaboration with Prof. Milton A. Jenkins from the University informacijskih sistemov in je zaslužni profesor Univerze v of Baltimore. He was also the initiator of e-regions and the Mariboru. Njegovo izobraževalno pot je začel na Ekonomski establishment of the cross-border ALADIN network and the fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima bogato pedagoško kariero, saj European Network of Living Labs. After retirement, he remains je predaval na Fakulteti za organizacijske vede v Mariboru ter an active member of the Council for the Third Age at the drugih fakultetah v Sloveniji in tujini. S številnimi objavami je Statistical Office of the Republic of Slovenia and coordinates e-postal prepoznaven v Sloveniji in tujini kot pionir elektronskega services for seniors. Due to his contributions in the field of poslovanja. Organiziral je številne mednarodne konference, med informatics and computing, especially in research, development, najbolj znanimi je Blejska e-konferenca. Sodeloval je s and pedagogical work, he is nominated for the Golden Honorary številnimi univerzami po svetu, posebej izpostavljena je bila Badge of the Slovenian Association of INFORMATICS. sodelovanje z prof. Miltonom A. Jenkinsom iz Univerze v Baltimoru. Bil je tudi pobudnik e-regij in vzpostavitve KEYWORDS čezmejnega omrežja ALADIN ter Evropskega omrežja živih laboratorijev. Po upokojitvi je aktiven član Sveta za tretje Prof. Dr. Jože Gričar, information systems, Emeritus Professor, življenjsko obdobje pri Statističnemu uradu RS in koordinira e-University of Maribor, Faculty of Economics of the University storitve za seniorje. Zaradi njegovih prispevkov na področju of Ljubljana, electronic business, Bled e-Conference, ALADIN, informatike in računalništva, predvsem v raziskavah, razvoju in e-regions, Statistical Office of the Republic of Slovenia, seniors, pedagoškem delu, je predlagan za podelitev Zlatega častnega Central European Seniors 55+ eServices Guide, awards, Golden znaka Slovenskega društva INFORMATIKA. Honorary Badge, Slovenian Association of INFORMATICS. KLJUČNE BESEDE 1 UVOD Prof. dr. Jože Gričar, informacijski sistemi, zaslužni profesor, Z računalnikom sem se prvič srečal v letu 1968 na dvomesečnem Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, elektronsko tečaju programiranja računalnikov Siemag (kasneje Philips) Data poslovanje, Blejska e-konferenca, ALADIN, e-regije, Statistični 8000 v simboličnem strojnem jeziku (asemblerju) na sedežu urad RS, seniorji, Central European Seniors 55+ eServices proizvajalca v mestu Eiserfeld v tedanji Zahodni Nemčiji. Guide, priznanja, Zlati častni znak, Slovensko društvo Največja zmogljivost računalnikovega pomnilnika je bila 16K, INFORMATIKA. ki jo je bilo mogoče povezovati z magnetnimi kontnimi karticami ABSTRACT v zmogljivostjo 512 znakov kot zunanjim pomnilnikom. Cena računalnika je bila visoka: 130.000 nemških mark. Podjetje Prof. Dr. Jože Gričar [1] is a recognized expert in the field of Commerce Ljubljana je že nekaj let zastopalo podjetje Siemag za information systems and is an Emeritus Professor at the knjigovodske stroje na jugoslovanskem trgu, področje University of Maribor. He began his educational journey at the računalništva pa je bilo tako za proizvajalca kot za zastopnika Faculty of Economics of the University of Ljubljana. He has had novo. Ko me je direktor podjetja vprašal, ali bi se lotil tega an extensive teaching career, having lectured at the Faculty of področja, sem potrdil, čeprav nisem vedel, kaj vse to pomeni. Do Organizational Sciences in Maribor and other faculties in tedaj sem samo od daleč videl računalnik Zuse Z23 na Inštitutu Slovenia and abroad. With numerous publications, he has za matematiko v Ljubljani, kamor nas je spomladi 1963 peljal become well-known both in Slovenia and internationally as a profesor Alojzij Vadnal v okviru predmeta linearno pioneer in electronic business. He has organized many programiranje. Tedaj nam je rekel: Bil sem eno leto v ZDA in international conferences, with the Bled e-Conference being one spoznal sem, da so računalniki pomembna stvar. To mi je za ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note zmeraj ostalo v spominu. †Author Footnote to be captured as Author Note Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Nekaj let sem bil v podjetju Commerce programer in vodja classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed službe za izdelavo programov ter kasneje vodja službe za for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must obdelavo podatkov. Za mene je bilo nekaj novega, da je mogoče be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). s spreminjanjem programa po vnaprej določenem pravilu Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). (modificiranje) poenostaviti program, da je zasedal manj 24 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia J. Gričar prostora v pomnilniku ter deloval hitreje z izrabljanjem logike poenotenih listin: naročila in računa. V obeh so bili zajeti vsi programiranja (algoritem) skladno z danimi pogoji, ki jih je bilo podatki, ki smo jih našli, da bi poenotene listine kot model lahko mogoče programirano spreminjati. Odprl se mi je nov svet. ustrezale vsem. Na sestanku predstavnikov organizacij pa predlog ni bil sprejet, ker nobena organizacija ni bila pripravljena Pri delu smo se usmerjali v izdelavo programov, s katerimi je menjati oblike svojih listin. Projekt se je končal s spoznanjem, da bilo mogoče reševati neki problem kupca računalnika. Gradbeno listin ni mogoče poenotiti. Šele leto kasneje smo spoznali, da podjetje Nova Gorica je nakup pogojevalo s programom, ki jim stvar ni v poenotenju papirnih listin, ampak v poenotenju bo rešil probleme izdelave predkalkulacij in mesečni obračun računalniških zapisov podatkov listin. Na primer, naročilo, gradbenih situacij. Ko je bil program uspešno uveden, je to dobavnica, prevzemnica, račun, plačilo, reklamacija. Pogoj za to spodbudilo še šest gradbenih in eno cestno podjetje v Sloveniji, pa je dogovor vseh zainteresiranih o zapisu – dogovor o da so kupili program z računalnikom. Tekstilna tovarna standardu. Ko je možno izmenjati računalniške zapise listin, Novoteks Novo mesto je želela rešitev problema terminiranja papirne listine lahko odpadejo. proizvodnje skladno z naročili kupcev. Ko je program deloval, je računalnik kupila tudi Tekstilna tovarna Svila Maribor. Podjetje V okviru podoktorskega študija sem bil v Oddelku za Commerce Ljubljana je želelo carinsko označevanje (tarifiranje) informacijske sisteme Fakultete za management Univerze v konsignacijskega blaga kot podlage za izdelavo carinske Minnesoti v ZDA v času november-december leta 1985 in deklaracije. Ko je program deloval, sta računalnik kupili tudi avgust-december leta 1987. S pridobljenimi izkušnjami sem zastopniški podjetji Autocommerce in Tehnounion v Ljubljani. razvil predmet Informacijski sistem, ki sem ga dvajset let Za nakup v vrsti trgovskih in proizvodnih podjetij je bilo predaval tudi na podiplomskem študiju Ekonomske fakultete odločilno, ko so videli, kako je mogoče povezati blagovno Univerze v Ljubljani. knjigovodstvo s knjigovodstvom kupcev in sočasnim izdelovanjem računa. Vsak kupec računalnika je napotil vsaj eno V letu 1985 je bila Univerza v Minnesoti ena izmed desetih osebo na 2-tedenski tečaj programiranja na sedežu podjetja univerz v ZDA, ki jih je firma IBM izbrala za podporo Commerce v Ljubljani. Po tečaju je vsaj ena oseba prevzela programom doktorskega študija informacijskih sistemov na vzdrževanje kupljenih programov in razvijanje novih; te osebe univerzah, ker je manjkalo profesorjev za to hitro rastoče so bile kasneje vodje nastajajočih računalniških centrov podjetij. področje. Vsaki univerzi je podarila dva milijona dolarjev: pol v Temeljni spoznanji tistih let sta bili: Programi, ki so narejeni za opremi in pol v denarju. V tem sklopu je bila tudi elektronska rešitev problemov kupcev, prodajajo računalnike. Več kot je bilo pošta, ki se je tedaj imenovala bitnet. V začetku decembra mi je usposobljenih programerjev, boljša je bila promocija prodaje en izmed profesorjev pokazal, kaj je elektronska pošta in kako računalnikov. deluje. Navdušen je bil nad tem, da je na prejeto sporočilo mogoče odgovoriti samo s tipko reply, zadošča celo, da vpiše Po enajstih letih dela v Commercu sem dobil vabilo, da se samo črko r. Dal mi je potrebne podatke za prijavo, iz katerih je pridružim računalniški katedri Fakultete za organizacijske vede bilo razvidno, da je bila možnost uporabe bitneta tudi za Univerze v Mariboru. Začel sem pri predmetih Osnove AOP – Jugoslavijo. Prijavil sem se, dobil elektronski naslov in poslal Avtomatska obdelava podatkov in Analiza in projektiranje sporočilo na edini naslovu v Jugoslaviji, ki sem ga našel – organizacijskih sistemov. V okviru Centra za svetovanje Zveznemu uradu za statistiko v Beogradu. Odgovora kljub fakultete sem veliko sodeloval z vrsto organizacij. Med drugimi večkratnemu pošiljanju nisem nikoli dobil. v projektu Informacijski sistem izvoznega procesa – ISIP štirih podjetij različnih dejavnosti: Iskra Commerce Ljubljana, Krka V januarju 1986 sem na Fakulteti za organizacijske vede v Novo mesto, Gorenje Velenje in Slovenijales Ljubljana. V treh Kranju organiziral sestanek direktorjev računalniških centrov letih smo naredili poenoteno organizacijsko zasnovo, da so treh univerz: Ljubljane, Maribora in Zagreba. Z velikim programerji lahko naredili programe za računalnike Digital VAX navdušenjem sem jim povedal o elektronski pošti in predlagal, in IBM. V programih smo razmejili podatke od postopkov da sprožimo akcijo, da bi jo dobili tudi za naše univerze. Dva od obdelave podatkov; vzpostavili smo bazo podatkov. To je treh direktorjev sta rekla, da je to brez pomena, ker da na njihovi poenostavilo prilagajanje programa spreminjajočim se univerzi tega še nihče ni predlagal. Ker pa je en izmed direktorjev navodilom, katerim je bilo podvrženo izvozno poslovanje. rekel, da se mu stvar zdi zanimiva, smo akcijo vendarle sprožili. Potrdili smo domnevo, da je potrebno gradnjo informacijskega Dolgo je trajalo, da smo elektronsko pošto na univerzo le dobili. sistema nasloniti na procese in ne na organizacijske enote, kar je Po daljšem času nam je nekdo povedal, da imajo na Telekomu bila dotedanja praksa v podjetjih. Na primeru izvoznega procesa Slovenije že vse pripravljeno, da pa generali ne dovolijo, da bi jo smo pokazali, da je smiselno oblikovati poenotene odprli za uporabnike. organizacijske podlage informacijskega sistema nekega procesa več podjetij hkrati ne glede na vrste računalnikov, ki jih v V jesenskem semestru leta 1987 sem bil v skupini desetih podjetjih uporabljajo. doktorskih študentov informacijskih sistemov Univerze v Minnesoti. Bil sem doktorski študent z vsemi obveznostmi 1. S to izkušnjo smo se lotili novega projekta za poenotenje letnika brez možnosti opravljanja izpitov. Kadar ni bilo poslovnih listin, da bi jih lahko izmenjavali računalniško in se obveznosti na fakulteti, sem lahko obiskoval podjetja v mestih izognili prepisovanju podatkov iz prejetih papirnih listin. V Minneapolis in St. Paul. Med drugim sem spraševal, kako projektu so sodelovala podjetja Commerce Ljubljana, Elan rešujejo problem neenotnosti poslovnih listin kupcev in Begunje, Emona Ljubljana, Gorenje Velenje in Merkur Kranj. dobaviteljev. Splošen odgovor v podjetjih in na univerzi je bil, Na podlagi obstoječih listin v podjetjih smo naredili predlog dveh da tako pač je, da se nič ne da narediti in da je treba s tem pač 25 55 let dela z informacijsko tehnologijo Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia živeti. Nekateri so sicer omenili, da se menda nekaj na tem dela, vključevalo delujoč prototip izmenjavanja podatkov med dvema da pa njihovo podjetje ne sodeluje. Iskal sem v univerzitetni organizacijama, ki so kasneje prešli v delujoče sisteme knjižnici, a ničesar nisem našel. V strokovni reviji sem prebral organizacij. Na primer, e-plačilni nalog (Služba družbenega članek, da nekatera podjetja začenjajo izmenjevati računalniška knjigovodstva), e-carinska deklaracija (Carinska uprava sporočila, da bi se izognili prepisovanju podatkov iz prejetih Republike Slovenije in osem špedicijskih podjetij), e-naročilo in papirnih listin. Nato pa sem v novembru v specializirani poslovni e-dobavnica (Mercator Ljubljana in Kolinska Ljubljana), e-račun knjižnici v St. Paulu izvedel, da so pred kratkim prejeli škatlo (Železniški zdravstveni dom Ljubljana in Zavod za zdravstveno nekih dokumentov, za katere ne vedo, kaj z njimi početi. Vse so zavarovanje), e-prijava avtomobilske nesreče (Prometna policija mi dali na voljo in imel sem kaj videti. To so bili dogovorjeni in Združenje zavarovalstva), e-ladijski tovorni list (Splošna standardi vseh poslovnih listih procesov transportnih in plovba Piran). To so bili razlogi, da je bil Laboratorij za e-trgovskih podjetij v ZDA, ki so nastali v dolgoletnih poslovanje povabljen v prvo skupino Evropskega omrežja živih prizadevanjih Ameriškega inštituta za nacionalne standarde v laboratorijev (The Helsinki Manifesto 20.11.2006). V teh letih New Yorku (American National Standards Institute – ANSI, sem razvil predmet E-poslovanje, ki sem ga deset let predaval Committee ASC X12). Vse dokumente sem lahko kopiral. Takoj tudi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. sem jih poslal organizacijam v Sloveniji, s katerimi smo sodelovali v projektu, ki se je ustavil, ker se nič ni dalo narediti. V letih 2001-2010 smo raziskovali čezmejne makro e-regije. V Ti standardi so v naslednjih letih sprožili razvoj standardov tudi Sloveniji smo organizirali številne mednarodne dogodke (Cross-izven ZDA. EDI Council of Canada v Torontu je zaprosil ANSI, border eCollaboration in the eRegion – Panels & Meetings). Na da jim dovoli uporabiti gotove ameriške standarde. Dobili so Bledu je bilo v juniju 2005 vzpostavljeno omrežje univerz v dovoljenje, da jih brezplačno lahko uporabljajo, saj so imela regiji za čezmejno e-sodelovanje ALpine Adria Danube podjetja v obeh državah interes, da uporabljajo enake standarde. Initiative – ALADIN, v katerem so bile univerze Graz, Maribor, V okviru OZN se je za trgovino in upravo v naslednjih letih Reka in Trst. To omrežje je v juniju 2010 objavilo stališča glede uveljavil standard EDIFACT, za avtomobilsko industrijo pa razvoja Podonavske regije (Position Paper of the Alpe Adria standard Odette. Na trgu so se pojavili računalniški programi za Danube universities INitiative - ALADIN), pri katerem je pretvarjanje standardov. Tehnologija računalniškega sodelovalo 14 univerz. V raziskovalnih programih (Framework izmenjavanja podatkov se je izkazala kot inovativna in zelo Programme) Evropske komisije V, VI in VII sem bil 11 let član koristna: omogočila je avtomatiziranje oskrbovalnih verig in slovenske delegacije v Komiteju IKT (ICT Committee), spodbudila razvoj medorganizacijskih sistemov. Generalni direktorat informacijska družba. V maju 1988 smo organizirali sestanek na Gospodarski zbornici V okviru omrežja Inter-Municipality Initiative: Cross-border Slovenije, kjer sem 25 udeležencem povedal o prizadevanjih v eCollaboration in the eRegion, ki je bilo vzpostavljeno 10. ZDA za računalniško izmenjavanje podatkov z uporabo februarja 2011, smo v letih 2011-2018 raziskovali priložnosti standardov (Electronic Data Interchange – EDI). V juniju 1989 čezmejnega e-sodelovanje z izrabljanjem interneta. Številni smo organizirali drugi sestanek v dvorani Kazina na Bledu, ki se sestanki, paneli in posvetovanja so bili usmerjeni v naslednja ga je udeležilo 120 oseb. Tretjega sestanka v juniju 1989 v področja; eInclusion in Active Aging & Silver Economy, Festivalni dvorani na Bledu se je udeležilo 250 oseb, med Cultural Heritage ePromotion, eLearning & eEducation, Heathy drugimi predstavnik Francije, Švice in ZDA, zato smo dogodek Food eProcurement, Cross-border eCollaboration. poimenovali 3. konferenca o računalniškem izmenjavanju podatkov. V juniju 1991 je bila 4. konferenca v Festivalni V letih 2019-2022 smo vzpostavili vrsto omrežij, ki so usmerjena dvorani na Bledu. Udeležencev je bilo 450 iz vse Jugoslavije. v izrabljanje interneta za podporo aktivnemu staranju in razvoju Udeležili so se je tudi člani Svetovnega inštituta za računalniško srebrne ekonomije: eSeniors 55+ Network (2019), Active Aging izmenjevanje podatkov s sedežem v Montrealu. Deset dni po Networks (2019), Professors Emeriti Network (2020), Global konferenci pa so na Slovenijo pričele padati bombe. Štirinajst dni Network of Associations & Networks: Retirees Developing je bila ena izmed dveh linij interneta edina povezava s svetom, Silver Economy (2022), Network of eCollaborating Retired da smo lahko sproti sporočali, kaj se v Slovenji zares dogaja. Pete eAcademics (2022). Za izmenjavanje dobrih praks se kažejo konference v juniju 1992 se je udeležilo malo ljudi, saj priložnosti v povezovanju spletnih strani omrežij. zainteresirani udeleženci iz drugih držav v Slovenijo niso mogli priti. V naslednjih letih je junijska konferenca spet postopno Bolj kot druge starostne skupine je pandemija Covid zadela rasla. Preimenovali smo jo v Konferenco o e-poslovanju in seniorje. Na trd način je v nekaj mesecih pokazala, kako nujno je kasneje v Blejsko e-konferenco. Značilnost teh konferenc je bilo uporabljati e-storitve. Za nakupovanje, bančno poslovanje, obisk sodelovanje predstavnikov podjetij in vladnih organizacij ter zdravstvenega doma, izobraževanje, urejanje zadev na občini ali raziskovalcev na univerzah. Udeleženci konference so zasnovali upravni enoti in podobno. Dinamika potrebnih akcij se je vrsto odmevnih projektov, ki jih je financirala Evropska spremenila, e-sodelovanje se je pokazalo kot nujno. Velika stvar, komisija. Slovenija je bila med prvimi državami v Evropi, ki so ki se je zgodila, je bila masovna osvojitev tehnologije za sestanke sprejele zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem in delo na daljavo, ki je za vedno spremenila način, kako delamo. podpisu. V juniju 2023 je bila že 36. konferenca. Iz vrste razlogov se za mnogo stvari v celoti nikoli ne bomo vrnili na stare načine. Tu se odpirajo vprašanja o potrebnih in želenih V letih 1993-1998 so v okviru vzpostavljenega Laboratorija za akcijah za aktivno e-vključevanje seniorjev. e-poslovanje Fakultete za organizacijske vede nastajale diplome, magisteriji in doktorati s področja e-poslovanja. Vsako delo je 26 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia J. Gričar Po novembru 2022 je na internetu zakipelo objavljanje člankov o uporabi orodij umetne inteligence. Razlog za to je bila objava orodja ChatGPT firme OpenAI. Ta tehnologija je koristna za vse generacije, tudi za seniorje, ki pa jih je potrebno spodbuditi, da jo bodo začeli uporabljati. Pri tem velja opozarjati na doslej neznane možnosti uporabe tehnologije za iskanje odgovorov na vprašanja. Ta tehnologija je draga in zahtevna, da jo bo lahko nudilo le nekaj podjetij na svetu Potrebno pa je odpravljati predsodke, ki ovirajo njeno pospešeno uporabo. Na nas je, da smo zadosti modri, da jo uporabimo vsakokrat, ko se srečamo s širšim problemom. Seniorjem je treba pomagati, da jo začno uporabljati, da spoznajo, kako koristna lahko je. Delati z informacijsko tehnologijo 55 let je bilo veselje. Imel sem priložnost sodelovati z mnogimi študenti, kolegi profesorji in predstavniki podjetij ter vladnih organizacij, od katerih sem se lahko veliko naučil, za kar sem jim hvaležen. Imel sem srečo, da mi je to bilo dano. VIRI [1] Jože Gričar https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Joze_Gricar 27 A Journey Through Life and Operations Research Career by Lidija Zadnik Stirn Potovanje skozi življenje in kariera operacijske raziskovalke Lidije Zadnik Stirn Niko Schlamberger † Lidija Zadnik Stirn† Slovensko drus tvo INFORMATIKA (SDI Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia niko.schlamberger@gmail.com lidija.zadnik@bf.uni-lj.si ABSTRACT Diplomirala je na FNT leta 1974 in doktorirala na EF v Ljubljani leta 1986. Od leta 1977 dela na Biotehnis ki fakulteti The article presents the teaching, research, and service v Ljubljani, od leta 1996 kot redna profesorica za activities of Lidija Zadnik Stirn in the field of operations matematic ne metode in metode operacijskih raziskav. research, computer science and environment in Slovenia and Ukvarja se z optimizacijskimi metodami in razvojem abroad. Zadnik Stirn, Lidija (1950) is a mathematician and matematic nih modelov za optimalne odloc itve v upravljanju computer scientist. She graduated from FNT in 1974 and razlic nih sistemov, upos tevajoc ekonomske, socialne, received her PhD from EF in Ljubljana in 1986. Since 1977 okoljske in tehnolos ke cilje (Slovenska nacionalna she has been working at the Biotechnical Faculty in Ljubljana, enciklopedija, 2011). Njene aktivnosti pri IS so odraz ene tudi since 1996 as a full professor of mathematical methods and v njenih publikacijah in njenem delu za Slovensko drus tvo methods of operations research. She deals with optimization INFORMATIKA - SSI (podpredsednica) in Sekcijo za methods and the development of mathematical models for operacijske raziskave - SOR (predsednica), vkljuc no z optimal decisions in the management of various systems, organizacijo mednarodnih simpozijev. considering economic, social, environmental, and technological objectives (Slovenska nacionalna enciklopedija, KLJUČNE BESEDE 2011). Her activities at IS are also reflected in her publications and her work for the Slovenian Society Lidija Zadnik Stirn, matematic arka, rac unalnic arka, INFORMATIKA - SSI (Vice President) and the Section for univerzitetna uc iteljica, raziskovalka, mentorica, urednica, Operations Research -SOR (President), including the recenzentka, operacijske raziskave, kvantitativne metode, organization of international symposia. sistemi, upravljanje, okolje, podpora odloc anju, publikacije, Slovensko drus tvo INFORMATIKA (SSI), Slovenska sekcija za KEYWORDS operacijske raziskave (SOR) Lidija Zadnik Stirn, mathematician, computer scientist, university teacher, researcher, mentor, editor, reviewer, 1 INTRODUCTION – GENERAL FACTS operations research, quantitative methods, systems, Lidija Zadnik Stirn has been as a professor at the Biotechnical management, environment, decision support, publications, Faculty of the University Ljubljana and Adjunct Professor at Slovenian Society INFORMATICA (SSI), Slovenian Section of the University of Tennessee, USA active in various ways in Operations Research (SOR) the field IS for 50 years. As an established professor in the field of Operations Research her work as a lecturer and POVZETEK researcher at universities in Slovenia and abroad is of C lanek predstavlja pedagos ko, raziskovalno in strokovno greatest importance for IS. Only some facts are mentioned delovanje Lidije Zadnik Stirn na podroc ju operacijskih here, detailed information can be found in continuation: raziskav, rac unalnis tva in okolja v Sloveniji in v tujini. Zadnik - she teaches operations research and related computer Stirn, Lidija (1950) je matematic arka in rac unalnic arka. science courses at the University of Ljubljana and has given guest lectures at numerous universities in Europe ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note and the USA. She has been a visiting professor at the University of Washington, USA, BOKU, Austria, the Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or university of Trier, and the University of Munich, distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice Germany. She has authored numerous syllabi, mentored and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of master's and doctoral students in Slovenia and abroad; this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia and presented papers (several keynotes) at conferences © 2023 Copyright held by the owner/author(s). at Slovenian and foreign universities in the United States 28 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia N. Schlamberger, L. Zadnik Stirn of America, Austria, Italy, Greece, Czech Republic, OEGOR (Austrian Society for OR). finally, it is worth Poland, Croatia, Germany and more mentioning that she was elected vice president of the - she has actively participated in national and Slovenian society INFORMATIKA, and held the position international projects. Her research is interdisciplinary, for 20 years, which is a testament to her work for and related to different systems, and based on dynamic, support of the IS. Her other IS activities also include stochastic, hierarchical, and multi-objective decision membership in the program committee of the annual analysis. She has developed several models for the national Days of Slovenian Informatics conference, as practical use of OR methods in environment and well as writing papers for the conference and chairing industry. She focuses on optimization models applicable its various themes. For her merits, she was awarded the to natural resource management and deals with forests Golden Badge of the Slovenian Society INFORMATIKA and forestry, land use and wood technology in Slovenia (2019) for her achievements in the field of IS. In 2020, and internationally. She has demonstrated the ability to she received the Donald Michie and Alan Turing Prize combine operations research, management, computer for Life Achievements in the Slovenian Information science, and environment. With her knowledge of Society for her outstanding contribution to the business administration, she plays a leading role in development and promotion of the IS. She is an researching new developments in bioeconomy, circular established professor, for which she was elected economy, climate change and life cycle. She was (is) Professor Emeritus. coordinator of several projects (e.g., EU 5th FP, FORESTERRA, ERANET, H2020, COST) https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/researcher/6073 2 EARLY LIFE AND EDUCATIONAL JOURNEY - as an established scientist involved in national and She was born in Ljubljana, Slovenia, which was then part of international research projects, she is author, co-author Yugoslavia. From an early age she was curious about the and editor of more than 600 titles/units world around her. She spent a lot of time reading books and (https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bi exploring the natural and cultural environment near her b201_20230913_114834_a2789475.html or home and abroad - as much as it was possible at that time https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bi (other parts of Yugoslavia, Italy, Austria). She considered b201_20230913_115041_a2789475.html) studying management, but her final choice after graduating - the results of her research have been well received as a from high school was mathematics at the University of scientific achievement in advancing regional and global Ljubljana. During her studies, she became interested in land use (forest managers use it as a theoretical basis for issues related to mathematics education at various levels, new forestry planning approaches). She discussed the especially applied mathematics, which at the time was used research results with US Forest Service researchers. Her to solve real-world problems in economics, social sciences, bibliography includes over 50 peer-reviewed articles in technology, and the environment based on computer high-impact journals (e.g., Journal of Env. Management, knowledge (informatics). This interest earned her a Forest Policy and Economics, Journal of Decision scholarship at IBM in Germany. During her BSc studies, in the Systems, Biomass and Energy, Expert Systems with summer semesters (1972, 1973, 1974), she attended Applications, European Journal of Operations Research), computer courses for students and worked as a young monographs, conference papers, reports, reviews, and research fellow in modeling and statistics in business teaching materials and is (co)editor of high impact administration and accounting at IBM Stuttgart, Germany. journals, 23 conference proceedings and (co)organizer After graduating in mathematics in 1974, she began teaching of more than 25 conferences. She was IBM Fellow in mathematics and a new subject, computer science, at the Germany, Visiting Professor in Austria and Germany for High School Poljane, Ljubljana. Computer science curricula Research in Environmental (Pollution Modeling), were just being developed, and the first textbooks in Slovenia Fulbright Fellow for Research and Teaching in USA. She were in the works (for example Bratko, I, Rajkovic , V. 1974). was deputy coordinator of IUFRO D4 (Forest Her text notes, based on material from IBM for the students’ Assessment, Modelling and Management) and is summer classes, and her innovative approaches, which currently coordinator of IUFRO RG 4.05.00 (Managerial consisted also of taking the classes to various fairs where Economics, Social Innovations and Entrepreneurship, advances in hardware were shown, and to the new Slovenian Forest-based Value Chains) Computer Center, where they could solve their simple - she has succeeded in making the nationally organized mathematical calculations using” "punch cards,” gave the International Symposia at Operations Research (SOR) subject much appeal and popularity. Several students internationally visible and important (17 to date). She expressed their desire to study computer science later. An was one of the founders of OR section at SSI (Slovenian anecdote on the side: her best student in computer science Society INFORMATIKA and is its president since 1997. It became a well-known theater actor. is also to her credit that the SSI section of OR was willingly accepted into the international OR associations The fame that she can attract students for the subject IFORS and EURO, thus significantly increasing the resulted in the invitation to join the University of Ljubljana, visibility of Slovenian science, IS. This resulted also that Biotechnical Faculty as a seminar assistant in 1977. She she was in 2018 bestowed the honorary member of imparted her knowledge in the field of cross-sectoral 29 Potovanje skozi življenje in kariera operacijske raziskovalke Lidije Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia Zadnik Stirn analysis and stochastic processes to colleagues within the understanding environmental and social concepts enabled national project Mathematical modeling in forestry. In 1978 her to receive a full professorship in the field of Operations she started her MSc in Operations Research at the Faculty of research, Quantitative methods, and Decision Support Economics, University of Ljubljana under the mentorship of Systems at the University of Ljubljana. Prof. A. Vadnal. Many other outstanding professors from theoretical and applied fields (Prof. V. Rupnik for Systems Her teaching activities at the University of Ljubljana, Theory, Prof. M. Blejec for Statistics, Prof. Z. Bohte for Biotechnical Faculty, as well as at other faculties and Numerical Analysis, Prof. J. Grad for Computer Science, Prof. institutions in Slovenia and abroad are extensive and F. Garpers ic for Renewable Resources Management, and innovative. She has promoted and successfully developed others) provided her with an excellent foundation and many new subjects in the field of modeling, quantitative support for her future research and teaching activities. methods, decision making, i.e., operations research, as a new postdoctoral subject at the BF. Her teaching activities include During her master studies she began working with subjects related to quantitative decision-making methods operations research as a mathematical-informational-and modeling at all levels of study, such as Mathematical organizational science with application to environmental Methods, Quantitative Methods, Mathematical Programming systems. She found that the efficient use of renewable natural and Statistical Techniques, Modeling Methods in Life resources (e.g., forests) and raw materials (wood) was Sciences, Decision Making Methods. She has written study becoming more important from the research and social programs for all these subjects, most of which are original perspective, both in Slovenia and internationally, with because she has placed them on new, modern content and implementing new economic, ecological, and social methodological foundations and prepared teaching paradigms. She found that two fundamental factors come to materials/textbooks for them (Zadnik Stirn 1983, 2001). the fore in forest production, i.e., space and time, which appear in exceptional dimensions, and devoted this concept She was a mentor/co-mentor for young researchers, many to her master's thesis with the title “Discrete dynamic graduate and master students, PhD students in various programming applied to forest management planning”, environmental fields and beyond, reviewer and member of which she defended in 1982 at the University of Ljubljana, dissertation defense. Of particular note, she was the mentor Faculty of Economics. In years 1983-1986 she was a to the first doctoral student in the newly created Natural researcher on the national project Growth and yield. She Resource Economics program. Outside the Biotechnical analyzed and tested more than 100 mathematical functions Faculty, she accepted invitations to teach courses and give on forest sites in Slovenia and proposed a new one. This lectures in operations research, mathematical methods, research was later included in her PhD thesis and in some financial mathematics and statistical methods, and decision-publications. She received her PhD from the University of making methods in marketing at several faculties and Ljubljana, Faculty of Economics in Information and institutions in Slovenia and abroad. At most of them she also Management Sciences (mentor Prof. A. Vadnal). In her PhD wrote syllabi, and textbooks, was member of PhD thesis thesis (1986) she generated a deterministic dynamic model defense committees, habilitation committees. Further she with one criterion for optimal forest management. In spring gave more than 20 invited lectures at universities in the USA semester 1987 she joined BOKU, Vienna, research group of (Oregon, Madison, Fort Collins, Boulder) and Europe (Vienna, Prof. H. Joebstl, studying managerial economics and Trieste, Prague, Go ttingen, Munich, Thessaloniki, Kavala, accounting and disseminated her research giving lectures. In Osijek, Zagreb, Nancy, Gdansk, …). fall semester 1987 she joined the University of Munich and focused her research and lectures on modeling pollution damages to forests emphasizing Markov chain methodology. 3 RESEARCH ACTIVITIES In spring semester 1988 she was researching and teaching Her research that achieved broader applicability and mathematical programming and decision analysis at the notoriety dates back to 1986, when she developed a University of Trier, Germany, In 1995/96 she was Fulbright mathematical model based on dynamic programming. This visiting professor (research and teaching) in the field of contribution to decision models used to support the choice of Operations Research and Forest Management at the strategies/scenarios in the management of environmental University of Washington, School of Environmental and systems subject to multiple, sustained, long-term objectives Forest Sciences, Seattle, Washington, USA She also was asked and to unpredictable influences led to: (i) the publication by C. D. Oliver to mentor his PhD student on landscape (Zadnik Stirn 1986) which is a pioneering the field of management, integrating growth models, decision systems practical applicability of operational research in and optimization models into a computer visualization environmental systems (renewable resources), and (ii) the system that allow to investigate and optimize forest invitation to give invited lectures at BOKU, Vienna and to do silviculture and utilization treatments according to multiple research and teach at the Department of Computer Science, use of the landscape. The interdisciplinary study of University of Trier, ZRN. Later, she extended her research operations research and information/management sciences area to include multicriteria, stochastic, fuzzy models and based on informatics/computer science and statistics, and group decision making in the natural systems domain. She her ability to blend decision support models with used these findings in the context of numerous national and 30 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia N. Schlamberger, L. Zadnik Stirn especially European projects, which she led and transferred https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201 to her teaching activities, especially for Master students, PhD _20230915_215101_07446.html. students and young researchers. Original papers, some of which have been cited multiple times, have been published in Expert Systems with She participated in interdisciplinary research and was the Applications, Journal of Environmental management, Journal leader of basic and applied projects. For example, she led of Operations Research, Forest Policy and Economics, Forest basic research projects: Quantitative Approaches for Optimal Ecology and Management, Biomass and Energy, and others. Decisions in Forestry Planning, Stochastic and Heuristic Methods to Support Forestry Planning, Introduction of She has given 15 invited talks and more than 90 Decision-Making Methods for Optimal Ecosystem presentations at international scientific conferences Management, Mathematical Models for Optimal Management published in peer-reviewed proceedings. She has also of Timber Industry Enterprises. She also led the authored 14 papers in monographs. methodological area in the projects: Development of Recently, she has contributed an extraordinary number of Marketing Strategies for Agricultural Products and Modeling papers, especially reviews, to impact factor scientific of Marketing and Management Strategies for Increasing the journals (Forest Science, Optimization, EJOR, CJOR, Forest Competitiveness of Fruit Production. Under the Fulbright management and ecology, Forest and landscape research, . .). program (1 year), she participated in the following projects She is editor/co-editor of 17 international proceedings in OR, at Seattle College, USA: Development and Improvement of a two monographs in OR, impact factor journal CJOR and was Mathematical Model for Optimal Decision Making in Forestry, guest editor of CJOR (2011, 2013, 2015, 2017, 2019, 2021, Landscape Management System, Hierarchical Planning in 2023), BSRJ (2012, 2014, 2016,2018, 2020, 2022) and Forest Forestry, Stumpage Valuation for State Excise Tax Purposes. Policy and Economics (2016). He also had two bilateral projects (Greece, Poland) and participates in COST projects. He also actively participated in The following is a more detailed discussion of some of the GIS projects, especially in Forestry Program Group (among publications that have to some extent attracted the the best - in internal evaluation system). Among the more theoretical researchers and practitioners in the field: important international projects, it is worth highlighting that - Her mathematical model based on dynamic from 2000-2005 she led the project Tools for evaluating programming, which emphasizes the idea of practical investment in the Mediterranean mountain areas - An utility, was published as a monograph (Zadnik Stirn integrated framework for sustainable development - 1986). This work is valuable in two ways: i) it is a MEDMONT from the 5th EU Framework Program, one of the pioneering work in the field of practicality of first European projects in the field of forestry. In 2012-2014 operational research in natural resource management she was the leader of the project COOL (COMpeting uses Of and has also been used to support the choice of forest Land) in ERA-NET WoodWisdom-Net 2, where strategies/scenarios set in forest management plans in together with her colleagues at BF UL and abroad she solved Slovenia and abroad; ii) the work is written in Slovenian the current problem of how to deal with the increasing and as such has helped to improve terminology in the demand for wood for energy purposes while taking into field. account the objectives of different policies and the conflicting - In the journal Forest Ecology and Management (Zadnik interests of stakeholders. in 2015-2017 she was co-leader of Stirn 1990), she published the model for optimal the project INFORMED (INTegrated research on FORest management of environmental systems, in which some Resilience and Management in the Mediterranean) under the new theorems based on discrete dynamic programming international action FORESTERRA, in 2013-2017 she worked and adaptive programming were developed to account for the project Action COST (Orchestrating forest-related for unpredictable long-term properties of the system. policy analysis in Europe – ORCHESTRA), in 2017-2020 she The model was considered a novelty and discussed with was Associate Partner at SIMRA – Social innovation in researchers, practitioners, and students in forestry and marginalized rural areas project under HORIZON 2020 and related fields. It has been widely cited and used as a in 2021-2023 Partner at ASFORCLIC (Adaptation strategies theoretical basis for further research on the subject. in forestry under global climate change impacts under action - In the journal Ecological Modelling (Zadnik Stirn 2006), H2020). she was the only author to publish a theoretically innovative and practically applicable environmental decision model combining stochasticity (fuzzy logic), 4 PUBLICATIONS dynamics and multicriteria. Together with her colleagues at the Biotechnical Faculty and - In the Journal of food engineering (Osvald and Zadnik abroad, as well as her students, she has authored and Stirn 2008), she and her postdoctoral fellow from Italy (co)authored scientific journal articles, professional articles, published an algorithm for organizing the monographs and chapters in monographs, popular articles, transportation of perishable goods. scientific conference articles, and research reports, all of - In the co-authored article (Lipus c ek et al. 2010), which are listed on her personal page in the Slovenian published in The international journal of life cycle Current Research Information System assessment, the main environmentally relevant parameters were identified and a model was created to 31 Potovanje skozi življenje in kariera operacijske raziskovalke Lidije Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia Zadnik Stirn classify the discussed products in terms of their In 1992/93 she was one of the founders of the Section of environmental impact. Utility functions were calculated Operations Research - SOR (founders were Prof. Rupnik, using the AHP based on previous statistically processed Prof. Grad, Prof. L. Bogataj, Prof. M. Bogataj, Dr. D. C epar, Prof. expert results. The modeling allows for critical J. Dekleva, Prof. S. Indihar, Prof. I. Mes ko, Prof. S. Drobne and comparison of products from an environmental hazard Prof. L. Zadnik Stirn). SOR was founded under the umbrella perspective and identification of clear advantages and of the Slovenian society INFORMATIKA – SSI. The first disadvantages of a particular product. The research has president of SOR was Prof. Rupnik. L. Zadnik Stirn took over generated considerable interest at the national and SOR in 1997, so she has been the president of SOR since 1997. international level in understanding the factors of She was also Vice President of SSI (2002-2023). SSI-SOR production throughout the life cycle of a product. The organized 17 well-founded international symposia at OR focus on environmentally friendly production, in since 1993. The most internationally attended were the addition to existing economic criteria, and the efficient biennial OR symposia SOR’97, SOR’99, SOR’01, SOR’03, use of raw material resources (wood from well-SOR’05, SOR’07, SOR’09, SOR’11, SOR’13, SOR’15, SOR’17, managed forests) and energy has become one of the SOR’19, SOR’21, and SOR’23, for which she was chair of the most important strategic objectives not only of the wood program committee and principal organizer. She presented industry, but of the entire national and global strategy. papers, organized, and chaired sessions, and co-edited 17 - In the European Journal of Operational Research proceedings published by SSI-SOR. In 2005, she began (Gros elj and Zadnik 2012), she and her PhD student advocating for the inclusion of SSI-SOR in IFORS and EURO; published a proof of the consistency of combination SSI-SOR became a member of IFORS and EURO under her matrices in group AHP. leadership in 2008, and she has been the SSI-SOR In the Journal of environmental management (Pezdevs ek representative to IFORS and EURO since 2008. She has Malovrh et al. 2016), an international team effort was chaired the judging panel for the EDSM (EURO Distinguished published that presents a three-phase decision-making Service Medal). She has been an organizer and session chair framework for analyzing the operational environment of at EURO conferences (Prague 2007, Bonn 2009, Lisbon 2010, strategies to increase forest bioenergy targets. The Vilnius (2012), Rome 2013, Glasgow 2015, Poznan 2016, framework is based on SWOT analysis and SMART Valencia 2018, Dublin 2019, Espoo 2022) and at IFORS methodology. The research has implications for regional and conferences (Sandton 2008, Melbourne 2011, etc.). She is global forest management (policy, governance, country correspondent for IFORS News. management). The mixed methods analysis presented has been used and replicated in other countries to refine national Annually, she serves on organizing and program committees bioenergy policies under the EU 2030 Flexible Climate and for meetings related to OR, computer science, natural Energy Policy. sciences, and related fields, works with young scientists to facilitate their participation in EURO conferences, and collaborates with various EURO neighboring societies such 5 OTHER ACTIVITIES AND SERVICES as INFORMS. She is the founder of the Chair of OR /Methodology at the SSI appointed her as the representative and vice chair/board Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana and has member of IFIP TC7– “System Modeling and Optimization”, introduced several subjects from Operations Research, She was Vice- Dean of Forestry at the University of Ljubljana Mathematical Modeling, Quantitative Methods, Statistics, and (2010-2012), international member of the Forum of Forestry Information Science to be taught to students of Deans and Directors (2008-2014), ERASMUS coordinator Environmental Sciences at all levels and beyond. (2006-2014), and member of research assessment committees at the international level (e.g. . Forest Value She joined IUFRO (International Union for Forest Research (2016), Tandem Forest Value (2019)). She is Chair of the Organizations, linking forests, science, and people) at the Student Scholarship Committee at the Pahernik Foundation, 1986 IUFRO World Congress (WC) in Ljubljana. She was Slovenia. She is also chair or member of several habilitation Deputy Coordinator of IUFRO Division 4 ((Forest committees, mainly at the national level. Assessment, Modeling and Management)) for 10 years and is currently Coordinator of Working Group (WG) 4.05 Since 2017, she has been a member of the PhD committee for (Business Management and Accounting, Social Innovation the System Engineering and Informatics program at the and Entrepreneurship, Forest-based Value Chains). She has Faculty of Economics and Management, Czech University of co-organized several IUFRO conferences, co-edited Life Sciences, Prague, Czech Republic. conference proceedings and conference reports, organized and chaired meetings, presented papers, and peer-reviewed papers for conference proceedings. She initiated new 6 CONCLUSIONS working parties (WP) within WG 4.05.00. Starting with two Her work in the field of information science (IS) is evident in WP, RG currently consists of five, and a sixth is under the following areas: consideration. 32 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia N. Schlamberger, L. Zadnik Stirn Education: she initiated and successfully developed several REFERENCES new subjects in the field of modelling, i.e., quantitative [1] BRATKO, Ivan, RAJKOVIČ, Vladislav. Uvod v računalništvo. Ljubljana: methods, decision making methodology, operations Državna založba Slovenije, 1977. 264 str., [COBISS.SI-ID 9245953] research, computer science at all levels of study at the [2] LIPUŠČEK, Igor, BOHANEC, Marko, OBLAK, Leon, ZADNIK STIRN, Lidija 2010. A multi-criteria decision-making model for classifying University of Ljubljana and beyond wood products with respect to their impact on environment. The Research: in her research she developed some decision international journal of life cycle assessment, 359-367, http://dx.doi.org/10.1007/s11367-010-0157-6, DOI: support models based on discrete dynamic, stochastic, fuzzy, 10.1007/s11367-010-0157-6 and multi-criteria methods for practical use (decision [3] GROŠELJ, Petra, ZADNIK STIRN, Lidija 2012. Acceptable consistency support) in managing various systems related to economic, of aggregated comparison matrices in analytic hierarchy process.European journal of operational research, vol. 223, no. 2, 417-environmental, social, and technological goals 420, ISSN 0377-2217. http://dx.doi.org/10.1016/j.ejor.2012.06.016, Publications: Students and practitioners in various fields https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=37855, DOI:10.1016/j.ejor.2012.06.016 use her textbook” Operations research methods for business [4] OSVALD, Ana, ZADNIK STIRN, Lidija 2008. A vehicle routing algorithm decision making” as a basis for acquiring basic knowledge in for the distributon of fresh vegetables and similar perishable food. Journal of food engineering, vol. 85, iss. 2, 285-295, ISSN 0260-8774. operations research; her research results published in http://dx.doi.org/10.1016/j.jfoodeng.2007.07.008, journals and monographs or presented at scientific https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=37856. conferences are used by experts for decision making in [5] PEZDEVŠEK MALOVRH, Špela, KURTTILA, Mikko, HUJALA, Teppo, KÄRKKÄINEN, Leena, LEBAN, Vasja, LINDSTAD, Berit Hauger, environmental fields PETERS, Dörte Marie, RHODIUSA, Regina, SOLBERG, Birger, ZADNIK Management/Promotion: she is a co-founder of SOR and STIRN, Lidija, KRČ, Janez 2016. Decision support framework for evaluating the operational environment of forest bioenergy has been its president for 26 years. She has put Slovenia on production and use: case of four European countries. Journal of the global OR map and has been instrumental in environmental management, 68-81. presenting/sharing the new OR knowledge at international [6] Slovenska nacionalna enciklopedija, 2011. Mladinska knjiga, Založba, Ljubljana, pp. 1750. conferences. [7] ZADNIK STIRN, Lidija 1983.Operacijska raziskovanja. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 175 str. [8] ZADNIK STIRN, Lidija 1990. Adaptive dynamic model for optimal It should be noted that she had the great opportunity to meet forest management. Forest Ecology and Management, 167-188. many researchers and practitioners in the field of operations [9] ZADNIK STIRN, Lidija 1986. Matematični model za optimalno upravljanje gozdnogospodarskega območja. Inštitut za gozdno in research, computer science, natural resources, and social lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, Ljubljana, Strokovna in sciences around the world and to visit many countries. But znanstvena dela, 91. 202 pp., ISSN 0353-6025. https://repozitorij.uni-this was not just a leisure activity. She was always willing to lj.si/IzpisGradiva.php?id=125899, https://repozitorij.uni- lj.si/IzpisGradiva.php?id=125899. go to different places and face hardships - be it physical [10] ZADNIK STIRN, Lidija 2001. Metode operacijskih raziskav za poslovno challenges, remote locations, hearings and meetings, or odločanje. Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto, 182 pp. ISBN 961-6309-07-2. difficult courses in mathematics, computer science, ecology, [11] ZADNIK STIRN, Lidija 2006. Integrating the fuzzy analytic hierarchy economics, and social sciences - with the goal of process with dynamic programming approach for determining the strengthening her skills, and then sharing through research optimal forest management decisions. Ecological modelling, 296-305, http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2005.10.023 and teaching her knowledge with younger colleagues, students, and practitioners in the fields of computer science, environment, and entrepreneurship. Throughout her career, she has always emphasized the importance of interdisciplinarity, internationality, teamwork, collaboration, and communication, which are the most important approaches especially in the field of operations research, computer science and environment. That she has been able to accomplish the teaching, research, and organizational tasks presented is due to many people - from family to teachers/mentors, students, and colleagues who have helped and advised her, and with whom she has had the privilege of collaborating in research, teaching, publishing, IUFRO, SSI-SOR, and management tasks. 33 Dosežki kandidata S. Štefančič Achievements of the Candidate S. Štefančič Stane Štefančič† Upokojenec in prokurist Genis d.o.o. Kranj, Slovenija stane.stefancic@genis.si POVZETEK V prispevku so opisani dosežki avtorja pri uvedbi informacijsko-2 AVTOMATIZACIJA POSLOVANJA komunikacijske tehnologije v prakso in v smislu kandidature za V 70. letih prejšnjega stoletja je bil glavni namen računalnikov v “Dvorano slavnih slovenskega računalništva in informatike”. obdelavi prejetih podatkov in podajanju rezultatov na tiskalnikih. KLJUČNE BESEDE Prve poslovne programe v Fortranu je kot študent sprogramiral leta 1972 po zahtevah Urbanističnega Inštituta Slovenije na Življenjski dosežki, gospodarstvo, e-poslovanje, digitalizacija, takrat najsodobnejšem računalniku Cyber 70 na RRC na vodenje projektov Jadranski. Pridobil je zelo zahteven projekt definiranja zahtev, programiranja in izvajanja obdelav Projekcije prebivalcev ABSTRACT Slovenije iz leta 1971 v 1981 za 60 občin z upoštevanjem In the article, the author's achievements in the implementation of naravnega prirasta, gospodarske rasti in ekonomskih migracij. information and communication technology into parctice are Obdelave so imele veliko parametrov in je takrat izkoristil described in the context of candidacy for the "Hall of fame of izjemne možnosti vnosa podatkov na terminalu. Slovenian Computer Science and Informatics. Po študiju se je zaposlil v Računskem centru Železarne Jesenice, KEYWORDS kjer je sodeloval na razvoju in vzdrževanju poslovnih aplikacij Life achievements, industry, e-bussiness, digitization, project na računalniku IBM 360 z luknjanimi karticami: Glavna knjiga, management Osnovna sredstva, Pred in Po-kalkulacije izdelkov, Stroški poslovanja, Analiza nabave investicijske opreme, Statistične metalografske preiskave. 1 UVOD Stoletja je bil papir edino sredstvo za dokumentiranje poslovnih Dosežki 1. obdobja: transakcij, z izjemno hitrim razvojem informacijsko- - Sodelovanje pri vzpostavitvi leta 1980 najsodobnejšega komunikacijskih tehnologij pa se je to korenito spremenilo. IBM računalniškega centra z MVS operacijskim sistemom, Kandidat Stane Štefančič je v svet računalnikov in informatike migraciji aplikacij, podatkov in obdelav ter standardov imen vstopil kot študent tehnične matematike na FNT v Ljubljani in se in postopkov razvoja programske opreme: razvoj-test-najprej soočil z luknjalnimi karticami v IBM računalniku na produkcija ter delovanja računalniške podpore. Fakulteti za matematiko in fiziko in v 50 letih s svojim - Sistemski inženir za uvedbo on-line terminalskih aplikacij s delovanjem prispeval pomembne rezultate na področju platformo za design in razvoj aplikacij: uporabniške zahteve informatike v našem prostoru do sedanjega obdobja digitalizacije z definicijo ekranov, podatkovni model s slovarjem poslovanja v digitalni družbi. podatkov, generator programov in izvajalno okolje V prispevku je predstavil svoje delovanje in svoje največje dosežke v štirih obdobjih: 1. Avtomatizacija poslovanja. 3 REINŽENIRING INFORMACIJSKIH 2. Outsourcing in Reinženiring Informacijskih sistemov. SISTEMOV IN POSLOVNIH PROCESOV 3. Prenovitev informacijskih sistemov in uvajanje e-Poslovanja. Reinženiring informacijskih sistemov predstavlja prilagajanje IT 4. Veliki projekti za državljane in storitve na oblaku. organizacij nenehnim spremembam v poslovanju in tehnologiji, pri čemer sta ključna dejavnika razlika in kompleksnost ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note informacijskih sistemov (IS). Pri reinženiringu IS uporabljamo štiri različne pristope k spremembam: prilagoditve, migracija, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or prenos in tranzicija. Informacijska podpora deluje s ciljem classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full optimizacije stroškov in nadgradnje tehnično-tehnološkega citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must znanja. Večina podjetij se intenzivno osredotoča na dodajanje be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia vrednosti v poslovanju ob hkratnem zmanjševanju stroškov ter © 2023 Copyright held by the owner/author(s). pričakuje "več in boljše storitve za enak vložek". Podjetja, ki so 34 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia S. Štefančič že uspešno zmanjšala stroške na želeno raven, se lahko Web/Oracle tehnologiji in skrajšali vrste na upravnih osredotočijo na dejavnosti, ki jim omogočajo rast in širitev enotah. poslovanja, s tem pa tudi povečanje njihove dodane vrednosti. - Uvedli so produkt SDM-sodobno delovno mesto [4] na Pri analizi in reševanju teh izzivov imajo pomembno vlogo delovni postaji z bistvenimi funkcijami za referenta na predvsem računovodske in finančne službe, z njihovim upravni enoti pri pridobivanju podatkov o osebi iz registrov strokovnim znanjem, uspešnostjo in iznajdljivostjo. Dejstvo je, ter zajemanju biometričnih podatkov (prstni odtis, da na nekaterih področjih poslovanja še vedno obstajajo fotografija) in podpisovanje na elektronski tablici. možnosti za dodano vrednost in nominalne prihranke, le najti je - V letu 2007 so bili del izjemnega dosežka slovenske e-treba pot do njih. Uprave, ki je dosegla 2. mesto med članicami EU. - V letu 2013 so bili del konzorcija projekta e-Sociala, ki je Poseben poudarek je treba nameniti pregledu postopkov bil nagrajen s 1. Združenih narodov za javne storitve za pogodbenih obveznosti in naročanja, prevzemu storitev in Evropo in Severno Ameriko. izdelkov, ter pregledu in odobravanju prejetih računov, - Na oblaku so uvedli modula e-Računi elektronsko vodenje fakturiranju, načrtovanju denarnih tokov in sredstev potrebnih za prejetih računov[7] in i-Računi elektronsko izdajanje nemoten potek delovanja organizacije. računov. - Skupaj s partnerji iz Italije, Romunije, Belgije in Slovenije Dosežki 2. obdobja: so izvedli uspešen pilotni EU projekt ECRN - European Civil Registry Network. - Organizator konferenc Re’91,92,93,94,95 Reinženiring - informacijskih sistemov [1] na Bledu skupaj z dr.Krisperem Kot predsednik sekcije eGovernment, pri ZIT na Gospodarski Zbornici Slovenije, je promoviral slovenske iz FRI ter dr.Gyorkosem in dr.Welzerjevo iz FERI. informacijske rešitve in storitve na Balkanu ter sodeloval na - Uvedba CASE orodja POSE z največ instalacijami na vsem projektih APAI CRVS v Afriki. področju nekdanje skupne države. - Outsourcing - zunanje storitve računalniške podpore podjetjem za bistveno razšitev[2] delovanja Podatkovnega ZAHVALA centra SRC Kemija. Za neprecenljivo strokovno mentorstvo bi se zahvalil izr. prof. dr. Krisper Marjanu, sinu Janku za uspešen prevzem upravljanja podjetja Genis d.o.o in največja zahvala gre moji ženi Zvonki, ki 4 VELIKI PROJEKTI ZA DRŽAVLJANE IN me je ves čas spodbujala in podpirala pri mojih prizadevanjih. STORITVE V OBLAKU VIRI Organizacije dajejo izredno velik poudarek na izboljševanje postopkov. V ta namen so se začele uporabljati tudi nove tehnike, [1] GYÖRKÖS, József (urednik), KRISPER, Marjan (urednik), ŠTEFANČIČ, Stane (urednik). Re 92 : prenovitev informacijskih sistemov predvsem na področju vodenja in informacijske podpore = reengineering of information systems. Ljubljana: SRC, Podatkovni procesov-projektov. Ko govorimo o nekem postopku ali projektu center; Maribor: Tehniška fakulteta, Laboratorij za informatiko, 1992. VIII, 196 str., ilustr. ISBN 86-435-0012-7. kot posebni obliki postopka (npr. uvajanje novega izdelka- [2] Štefančič Stane: Outsourcing – izvajanje storitev na gostujoči opremi za storitve), potem le-tega lahko razdelimo v več vzporednih znižanje stroškov informatike. Informatika '93 / XXXI. posvetovanje o procesov: osnovni postopki, postopki razvoja, podporni ekonomiki [3] JENSTERLE, Rado (umetnik), ŠTEFANČIČ, Stane. Comparisons and (pomožni) postopki, organizacijski postopki (delovne skupine, interrelations between information systems re-engineering and business funkcijski oddelki itn.), informacijski postopki (zbiranje, process re-engineering. V: GYÖRKÖS, József (ur.), KRISPER, Marjan (ur.). Re-Technologies for information systems : conference proceedings distribucija, avtorizacija dokumentov, pregledovanje itn.), ReTIS'95. Wien; Mücnhen: R. Oldenbourg, 1995. Str. 143-152, ilustr. kadrovski postopki (izobraževanja kadrov za dvig znanja). Schriftenreihe der Österreichischen Computer Gesellschaft, Bd. 80. ISBN 3-486-23442-0, ISBN 3-7029-0404-2, ISBN 3-85403-080-0. [4] ŠTEFANČIČ, Stane, VAVPOTIČ, Simon. Sodobno delovno mesto Vsem tem postopkom lahko izmerimo hitrost. Za skrajšanje povečuje produktivnost in spodbuja inovacije. V: SELAN, Milan (ur.), et celotnega postopka-projekta je potrebno, da imajo vsi postopki al. DOK_SIS 2008 : Kranjska gora, 24.-26. september 2008. 17. posvetovanje Sistemi za upravljanje z dokumenti, Kranjska gora, 24. - 26. vsaj podobno hitrost. Vodenje projektov[5] je izredno september 2008. Ljubljana: Media.doc - Društvo informatikov, pomembno pri obvladovanju podpornih procesov, saj ima lahko dokumentalistov in mikrofilmarjev, 2008. Str. 8-v-v-13. ISBN 978-961-91649-3-8. izjemen vpliv na hitrost. Ugotavljali so pomanjkljivosti v [5] Pogačnik, Marjan, Štefančič, Stane, Kopač, Janez (2002). Informacijska organizaciji in obstoječih procesih (»as-is«) in predlagali rešitve podpora pospeševanju postopkov (projektov). Strojniški vestnik, letnik 48, (»to-be«), s pomočjo sodobnih konceptov modeliranja podatkov številka 3, str. 169-177. URN:NBN:SI:DOC-BPJGQUTH [6] ŠTEFANČIČ, Stane. Arhiviranje velikih registrov s poudarkom na in upravljanja prenovitve procesov. temeljnih evidencah državne uprave. V: SELAN, Milan (ur.), et al. DOK_SIS 2009 by Media.doc. Ljubljana: Media.doc, 2009. Str. iii-77- iii-83. ISBN 978-961-91649-4-5. Dosežki 4. obdobja: [7] ŠTEFANČIČ, Stane, ANTONČIČ, Marjan, PERNE, Tomaž. Zajem, - pretvorba in predaja uradnih elektronskih evidenc za dolgoročno hrambo. Skupaj s sodelavci MNZ (ga. Irena Tršinar) so v letu 2000 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega vzpostavili prenovljen Centralni Register Prebivalcev na arhiviranja:zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij Oracle bazi podatkov in internetnim vpogledom prebivalcev arhivistike, dokumentalistike in informatike ... 2011, zv. 10, str. 557-565. ISSN 1581-7407. v lastne osebne podatke. - V maju 2005 so vzpostavili delovanje prenovljenih temeljnih državnih registrov prebivalstva [6] (matični, prebivališča, tujci, listine, volitve) na najsodobnejši 35 36 Indeks avtorjev / Author index Bavec Cene ................................................................................................................................................................................... 21 Divjak Saša ................................................................................................................................................................................. 5, 8 Gams Matjaž .................................................................................................................................................................................. 5 Grad Janez .................................................................................................................................................................................... 11 Gričar Jože ................................................................................................................................................................................... 24 Hafner Izidor ................................................................................................................................................................................ 19 Rajkovič Vladislav ....................................................................................................................................................................... 13 Štefančič Stane ............................................................................................................................................................................. 34 Zadnik Stirn Lidija ....................................................................................................................................................................... 28 Žalik Borut ................................................................................................................................................................................... 17 37 38 Legende racunalnistva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika • Editors: Tone Stanovnik, Matjaz Gams Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - J - TEMP 03 - Kolofon - J - TEMP 04 - IS2023 - Predgovor 05 - IS2023 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - J 08 - Naslovnica - notranja - J - TEMP 09 - Predgovor podkonference - J 10 - Programski odbor podkonference - J 11 - Prispevki - J IS_2023_LEGENDS_paper_01 IS_2023_LEGENDS_paper_02 IS_2023_LEGENDS_paper_03 IS_2023_LEGENDS_paper_04 IS_2023_LEGENDS_paper_05 IS_2023_LEGENDS_paper_06 IS_2023_LEGENDS_paper_07 IS_2023_LEGENDS_paper_08 IS_2023_LEGENDS_paper_09 IS_2023_LEGENDS_paper_10 12 - Index - J Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page